Paštmiaa pkiut t g«t*Timi.
mm. us.
V LJUBLJANI, petek, 19. junija 1925.
Posamezna številka Dim 1'—.
leto n.
vaak dan opoldne, izvzamši nedelj in praznikov.
Mesefet naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20-—, inozemstvo Din 30—.
Neodvisen političen list
UKRDNI9TT« Dl UPRAVNI8TT0: ŠIMOV CttEGORCfCSTA ULICA STRT. tt. THJVM 90V. NHL
Rokopisi s« ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenimi vprašanjem naj se 'priloži saamkm za odgovor.	'
Raima pri poštnem ček. uradu štev. 18J8B.
Zoper hlapce in izdajalce!
»•Kmetijski lisk objavlja pod tem naslovom uvodnik, ki je sicer malo krepak, ki pa pove bistvo stvari.
Članek se glasi:
Hrvatski kmečki narod je pokazal veliko' politično zrelost. Najpoprej je organiziral vse kmečko podeželje v eno močno in trdno politično stranko ter vzgojil v njej v vzorni disciplini prvoredne borce za stanovske, gospodarske, kulturne, nacionalne in pokrajinske pravice. Ob tem pa je vzgajal svojo inteligenco — ki je bila, kakor se to žalibog skoro povsod dogaja, zelo oddaljena od ljudstva, — za vse one ideale, ki jih ta narod nosi v svoji duši. Oba ta dva zadatka so Hrvatje izpolnili v polni meri in tako oboroženi mirno čakajo razvoja dogodkov. V edo, da takim predpripravam mora slediti zmaga in da niti najmanje ni vezana na vsakodnevno bolj ali manj skrbno česanje Pa-šičeve brade.
V	Sloveniji pa vlada v tem oziru velika revščina. Drugače bi ne bilo mogoče, da se z mladinske strani za 24 ur prepušča vso »napredno« javnost v falzifici-rani telefonični vesti, dai sporazuma ne bo, ker hoče g. Pašič na vsak način v ▼ladi tudi g. Pribičeviča ali pa če »Slovenec« iz Beograda telefonira, da »se Ra-dičevci pehajo le za abolicijo Radičevega procesa«, med tem ko se g. Korošec Pavlu Radiču opravičuje celo za svoj govor s tem, da mu ga je »Slovenec« potvoril. In v takem političnem ozračju vzgojena publika čaka, da »bo sporazum ali pa ne«, ter da bo kar sam padel z neba, odnosno ga prineseta Pašič in Pavle Radič kar na krožniku, pa ga bomo potem pregledovali, če je to pravi sporazum, to se pravi »oni veliki« po domače Koroščev, ali pa je to neki. »mali« ali radi-čevski, ali pa je pravzaprav to ona blesteča unitaristična ideja »v širokogrudi demokraciji«, kakor jo propagira nezmotljivo »Jutro«.
In v tej brezbrižnosti mimo čakamo, ^ nam gospodarstvo propada, da nas neenakomerno pritiskani davčni vijak iz-žetna, da se zbirajo naši denarji že sedmo leto v Beogradu skoro brez kontrole, da plačujemo nesorazmerno preveč pre-oani ali da le s težavo trgamo nazaj drobtinice od nas plačanih davkov, da smo prezirani Pri trgovinski, carinski, tarifni, kreditni, davčni ia drugi politiki, da smo raja in ljudstvo drugega reda, kadarkoli nastaja najmanjše vprašanje od najnižje-ka državnega nastavljenca, penzijonista Rli celo invalida pa gori do direktorjev in dr#- svetnikov, da smo dobri ie za sluge, a nikjer za gospodarje, da nečejo naših potreb niti poslušati niti proučevati, kaj še le odpravljati itd., itd., kar vsi vsakodnevno občutimo na svoji koži.
Ne pade nam pa na um, da je naša dolžnost in to nas v8ej,) da to čimprej odpravimo, zboljšamo in da pred vsem pomagamo bratom Hrvatom, ki so stopili v prvo bojno vrsto za odpravo gorenjih krivic. Tako močna parlamentarna delegacija, kakor je dvajset poslancev SLS, je celo začela v tako važnem trenutku šteti gumbe: ali je to »pravi veliki sporazum ali pa ni< In dasi ni v Sloveniji človeka, ki bi ne občutil zle geri opisanega stanja, vendar jih je še na tisoče, ki dnevno čitajo in podpirajo mladinsko delo in njihov tisk ter tako sami najbolj delajo na to, da se to zlo podaljšuje in množi in da je rešitev še tako daleč. In vendar so to pravi krivci gorenjega položaja!
Naj se nihče ne vara! Ako s Pašičem
Viharna seja narodne skupščine.
; Beograd, 19. junija. Seja se je pričela z običajno polurno zamudo. Predsednik javi, da je umrl poslanec Mica Brankovič in skupščina počasti njegov spomin. Dr. Žanič utemeljuje nato nujnost svoje-j ga predloga, da se ukine čl. 138. ustave.
: Dr. Zanič povdarja, da odpira ta člen na stežaj vrata za preganjanje tiska. Policija ga pridno zlorablja, čeprav je sodišče drugega mnenja. Dr. Zanič govori , obširno o potrebi svobodnega tiska in | opozarja na nevarnost, če bo stopilo na
<	mesto legalnega nelegalno časopisje. Ostro obsoja nastop vlade proti časnikarjem, ki store toliko za kulturni povzdig naroda, da bi morala vlada podpirati ■ njih ugled. Sedaj pa je tako, da so v nevarnosti, da pridejo vsak hip v ječo.
Za njim je govoril poslanec Smodej, ki je jasno dokazal nesmiselnost daljše i veljave čl. 138. Do silno hrupnih prizo-
rov je prišlo, ko je govoril musliman Ajanovič o razmerah v Bosni. Predsednik je zaman skušal pomiriti poslance in pričel je deliti ukore na levo in desno. Ko je nastal nekoliko mir, je dal predsednik Zaničev predlog na glasovanje. Vladna večina ga je seveda odbila.
Nato je prešla na vrsto interpelacija Nikoliča na min. za zdravje zaradi nove zgradbe ministrstva, s čemur da se je samo razmetaval državni denar. Posl. Brodar govori o nedostatkih v slovenskih bolnicah, posl. Kurbegovič govori o volilnih nasiljih v Bosni, kar izzove zopet hrupne nemire. Kurbegovič nato opisuje vladno časopisje v Bosni in navaja par citatov iz vladnih listov. Citati so dokazali tako ogabno nizek nivo teh listov, da se je sramovala vsa vladna večina. Ob pol 2. je bila seja zaključena.
POPOLDANSKA SEJA.
Beograd, 19. junija. Včeraj popoldne ob 17. se je vršila seja skupščine. Vladna večina je pričakovala, da bo opozicija kot po navadi prišla pol ure pozneje, ker se je seja pričela vedno pol ure kasneje. Vladna večina je bila za včerajšnjo sejo precej v skrbeh, ker je pri opoziciji prevladoval neki obstrukcijo-nistični duh, zato je pričela s sejo zelo točno.
Podpredsednik Subotič je pozval opo-zicionalne poslance: Grola, Žebota, Aja-noviča in dr. Žaniča, ki seveda niso bili navzoči. Nato pokliče dr. Grgina. Slednji vstane in začne govoriti v kratkih besedah, da bi čim prej končal govor. Pravi, da je debata o zgradbi ministrstva narodnega zdravja odveč in predlaga prost
PAŠIČEVA BOLEZEN JE BILA RESNA.
Beograd, 19. junija. Sinočnje »Vreme« poroča o Pašičevi bolezni sledeče. »Svet je rekel, da je Pašičeva bolezen političnega značaja. Celo politični krogi sami niso slutili, kako resno zdravstveno krizo je prestal prvak naše države. Njegova bolezen ga je v resnici priklenila na posteljo. Poslednje tri dni je vladala v vili na Topeiderju velika razburjenost. Predsednik vlade ima hudo zlatenico in je
<	zelo slab. Izgubil je apetit. Vsa rodbina J je stala pri bolniški postelji. Zdravstve-j no stanje g; Pašiča se je znatno zbolj-1 šalo.«
: VERIFIKACIJA ŠELE PO IZGLASO-; VANJU REAKCIONARNIH ZAKONOV, s Beograd, 19. junija. Na sinočnji seji i ministrskega sveta so razpravljali o de-t lu verifikacijskega odbora. Sodeč po j vsem hoče vlada še dalje zavlačevati ve-I rifikacijo. Na dnevni red pride najprej , zakon o zgradbi pantheona, nato zakon
I o vojni odškodnini, zakon o državnih to-j žiteljih in invalidski zakon, ki bo do tega časa gotov. Seja skupščine je odgo_-dena do sobote. Potrjujejo se vedi, da hoče vlada najprej izglasovati za sebe potrebne zakone.
I
vred vsi Srbijanci težko pristopajo k sko-razumu, jim ni mnogo zameriti. Kajti zakon prirode je tak, da vsak nerad odstopa od svojih ugodnosti in prednosti in da silno nerad deli z drugim, o čemur je dobil prepričanje, da je samo njegovo. Nesreča za nas in vzrok vse naše mizerije pa so baš ti hlapci velesrbskih interesov med nami, ti izdajalci naših domačih slovenskih interesov. In dokler ne bomo to golazen politično popolnoma zatrli, ne jezimo se na one manje krivce, ki spora-
prehod na dnevni red. Minister narodnega zdravja sprejme to na znanje. Pride do glasovanja. Nastane prepir. Po poslovniku se glasuje najprej o prostem prehodu na dnevni red. Predsednik pozove, da vstanejo oni, ki so proti predlogu. Vladna večina obsedi. Predsednik konča nato debato o interpelacijah in predlaga, da se seja zaključi, da bi mogel jutri delati plenum zakonodajnega odbora in pojutrišnjem verifikacijski odbor. Večina sprejme to na znanje. Popoldanska seja je trajala samo pol ure. Prihodnja seja se vrši v soboto ob 4. popoldne z dnevnim redom: Prošnji ministra Lukiniča, da se odgodi predlog dr. Poliča in tovarišev do 19. julija, se ustreže.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Beograd, 19. junija. Seja min. sveta je trajala sinoči od 17. do 20.30. Po izjavi finančnega ministra niso točne vesti, da so nove dvanajstine obtežene z novimi krediti. Mnogi od prejšnjih izdatkov so sedaj izbrisani. Nove dvanajstine so sestavljene po principu štedenja. Sinoči je bil podpisan prometn. ministrstvu pravilnik o reguliranju pristojnih oseb v železniških delavnicah. Na današnji seji bo sprejet predlog dr. Stojadinoviča o dvanajstinah. Ni izključeno, da se sestane finančni odbor v pondeljek.
VAŽNO POTOVANJE NOTRANJEGA MINISTRA V ZAGREB.
Beograd, 19. junija. V Beogradu se širijo vesti, na je notr. minister Boža Maksimovič odpotoval v Zagreb. Njegovo potovanje se dovaja v zvezo z deputacijo dr. Peleša in Supila. Pred svojim odhodom je Maksimovič konferiral s predsednikom vlade. Govori se, da potuje notr. minister v Zagreb zlasti radi Radičevega procesa in radi verifikacije mandatov HSS. V Zagrebu se bo Maksimovič sestal z državnim pravdnikom in s preiskovalnim sodnikom.
zum in s tem pravo bratstvo, pravo enakost in pravo edinstvo ovirajo vsaj iz svojih interesov. Dokler bomo imeli in trpeli v svoji sredi hlapce velikosrbskih hegemonistov, ki šuntajo in ščujejo slednje proti našim pravicam, dokler te izdajalske ljulike med nami ne zatremo, ne upajmo, da se nam stanje zboljša. Zatorej so prva predpripravljalna deta za dober, pošten in pravičen sporazum, odločen in neizprosen boj zoper hlapee in izdajalce v naši sredi!
Prva vest o Amund-senu.
Berlin, 18. junija. V Berlin so dospela ameriška poročila, da se je Amund-sen s tovariši vrnil zdrav na Spitzberge. Ameriški list >New-York Times« je objavil vest, da je prejel iz Spitzberg v brezžično brzojavko, da se je Amundsen vrnil zdrav, če odgovarja vesela vest resnici, še ni bilo mogoče dognati, ker se ni posrečilo še nobeni brezžični postaji, da bi stopila v zvezo z ladjo »Fram« niti s postajo na Spitzbergih.
V	FIRENCI DOSEŽEN SPORAZUM.
Beograd, 19. junija. Po vesteh iz krogov naše delegacije je bil v Firenzi v vseh vprašanjih dosežen sporazum. — Konferenca bo v prihodnjih dneh končala svoje delo. Podpisanih je nebrdj k nvencij, med njimi tudi ta, da se plovbe med reškim basenom in našimi lukami vrše pod našimi zastavami.
VERIFIKACIJSKI ODBOR SE SESTA-NE DANES POPOLDNE.
Beograd, 19. junija. Verifikacijski odbor se sestane danes popoldne. K temu je pripomogel v veliki meri osebni vpliv predsednika verifikacijskega odbora dr. Ninka Periča. V parlamentarnih krogih se odkrito govori, da je tudi večina verifikacijskega odbora sklenila, da verificira mandate. Kdaj se bo verifikacija sama izvršila v skupščini, ni znano, vendar moremo slutiti, da se bo zgodila v najkrajšem času. Takoj po verifikaciji moremo pričakovati povratka Nj. Vel. kralja v Beograd.
OSTRA INTERPELACIJA DR, HOH-NJECA PROTI DR. ŽERJAVU.
Beograd, 19. junija. Poslanec dr. Hoh-njec je stavil na predsednika vlade sledeča vprašanja: O priliki neke intervencije pri finančnem ministru za izplačilo nagrade veroučiteljem v Sloveniji, katerim dolguje država nad 3 milijone dinarjev, se je izjavil dr. Žerjav z denun-cijantsko tendenco o slovenski duhov-i ščini, češ, da priznava rimskega pape-| ža, ne priznava pa državne oblasti. Kolikor nam je znano, to ni prvi slučaj de-nuncijacije dr. Žerjava. Njegova partizanska zagrizenost mu ne da miru, ker zmaguje SLS, ampak se poslužuje vseh denuncijacij proti katoliški cerkvi, škofom in duhovščini. Cilj, katerega hoče dr. Žerjav s tem doseči je ta, da bi v Beogradu predstavil slovensko duhovščino in cel slovenski narod kot protidrža-ven. Protestiramo proti takim mahinacijam dr. Žerjava, ki je član Vaše vlade. Na koncu vprašuje dr. Hohnjec predsednika vlade, kaj namerava podvzeti v tej stvari ?
FINANČNI MINISTER O DVANAJSTINAH.
Beograd, 19. junija. Na sinočnji seji ministrskega sveta je finančni minister obširno poročal o novih dvanajstinah. Finančni minister je povdarjal, da je šte-denje glavna karakteristika vseh dvanajstin, ki so znatno manjše kakor prejšnje, ker so poravnani nekateri stari izdatki. Dvanajstine znašajo 3 milijarde 900 milijonov do štiri milijarde. Danes dopoldne se bo v vladi nadaljevala diskusija o dvanajstinah. Doznava se, da je v dvanajstinah vštet kredit 12 milijonov Din za zgradbo novega predora pod Ivan planino v Bosni, ki bo nekoliko nižji od sedanjega tunela. S tem bo znatno olajšan promet na progi Sarajevo— Mostar—Gruž. Na tej progi bodo vlaki večji nego dosedaj.
Dunajsko pismo.
SLADKOB V AVSTRIJI IN JUGOSLAVIJI. - PRAVNI ČUT. - KRIZA GLEDALIŠČ.
Na Dunaju, 16. junija-
Moj broadcasting mi je davi križal današnje tržne cene. Ker mi je še vedno dražil spomin članek »V Jugoslaviji najdražji sladkor« v »N. D.< od 10. t. m., me je kar zbodla cena sladkorja na Dunaju, torej v svetovnem mestu državice, ki sama prideluje le malo sladkorja in ga mora uvažati. Čujte! Cena kockastega sladkorja je danes okroglo — 90 grošev ali — primerjajte! — nekako Din 7.32. V Jugoslaviji pa morate plačati le državi trošarine 5 Din in carine Din 4.60. Za zaščitno carino pobašejo tovarne več nego jim tiče! — Za Boga: Koliko pa stane kilo sladkorja v Jugoslaviji?! Najbrže dvakrat toliko kakor v Avstriji?! — Da je tukaj tudi moka cenejša, to naj še dostavim! O premnogih industrijskih izdelkih nili ne govorim! Ko sem zadnjič ogledoval cene v ljubljanskih izložbah za čevlje in usnjate izdelke, za klobuke, perilo in obleko, sem bil prav vesel, da mi ni treba ničesar kupovati v tej blaženi deželi, po kateri bi se morala cediti med in mleko.
•
Pravni čut ljudstva je zrcalo njegove kulture, njegove etične vrednosti! Naj podam našemu narodu le dva slučaja za vzgled in
—	primerjanje.
O	Wollersdorfu pri Dunaju sem že večkral pisal. Tam so nastale med vojno velikanske industrije, kjer je bilo zaposlenih čez 70.000 delavcev. Po preobratu so hoteli ta velikanska podjetja — socializirati, pa so pogoreli z vsemi poskusi. Ko so bili socialisti iztisnjeni iz vlade je eksperimentovala dalje vlada sama, ali le prekmalu je spoznala tudi ona staro resnico, da državna podjetja ne morejo nikdar in nikjer tekmovati z zasebnimi. Zato ji hje oddala v najem, a imela je v vodstvu tudi svoje zastopnike. — Nekaj časa je to šlo naprej brez pozornosti v javnosti. Ali kmalu so začele prihajati govorice od strani poučenih nižjih uradnikov, da tu ni vse v redu. Velikanske zaloge izdelkov in surovin, ki so šele po senžermenski mirovni pogoidbi postale avstrijska last, so razmetali, — a ne le to: tudi dragoceni inventar, lundus instructus! Da bi vse malverzacije lažje prikrili, so ustanovili v okvirju starih podjetij še posebno delniško družbo »Metallum«. Na čelu vsemu temu je stal znani berlinski miljarder Sklarz; poleg njega cela vrsta mož s slovečimi imeni! Ali časopisje vseh barv se je pričelo intenzivno baviti z W611ersdorfom in ni mirovalo toliko časa, da je bila uvedena kazenska preiskava, ki je končno spravila celo1 to slovečo družbo na zatožno klop. Vrši se obravnava, ki bo trajala do šest tednov. Gre za državno škodo nad trideset milijard. — Poročila morete čitati v vseh možnih evropskih listih! Senzacija sledi za senzacijo, v godni dvorani se oglašajo »odkritja izza kulis«, ki kompromi1 tujejo visoke funkcionarje države. Ali proces se vrši pred ljudskimi sodniki in pravni čut slavi ž njim svojo veliko zmago! — Ali bi ne imeli v Jugoslaviji nič podobnega?
*
Starikava češka žena Pruša je bila pred poroto obsojena na 15 let težke ječe zaradi hudodelstva umora in ropa svoje starejše
tekmovalke v ljubezni nekega 19 letnega postopača; obe sta ga vzdrževali in se ljubkali ž njim. Neko jutro so starejšo našli mrtvo; okoli vratu je imela ovit širok stenj za petrolejsko svetilko. Glavni indicij je bil, da sta se ženski zvečer kregali. Sprva je bil v preiskavi tudi mladenič, a je znal dokazati svoj alibi! — In tisti stenj je bil huda priča zoper Prušo, ki je sama na sebi nesimpatična figura in je delala na porotnike slab utis. — Toda na same indicije, v celoti jako slabotne, so jo obsodili zaradi umora in ropa. — V vsej javnosti je nastal proti tej obsodbi hud odpor; časopisi so se uprli taki drakonski sodbi; nekateri so dopuščali možnost obsodbe le radi uboja. — Za pritožbo ničnosti se je prostovoljno oglasil eden najboljših kazenskih zagovornikov — dr. Press-burger. Sestavili so se celi odbori za nabiranje razbremenilnih dokazov, ali razsodba je bila potrjena. — Pruša je bila prevedena v kaznilnico. — Ali pravni čut ljudstva še ni miroval. Posebne organizacije so iskale novih dokazov in našle so celo to, česar vsa preiskava in obravnava, ni mogla dognati, odkod in zakaj je bil tisti stenj okoli vratu. Dr. Pressburger je vložil novo vlogo za revizijo — in zmagal je. Pruša se nahaja že zopet v preiskovalnem zaporu in vršila se bo nova obravnava, ako jo bo državni pravd-nik res zopet tožil. — Koliko dela in razburjenja zaradi nesimpatične češke ženske
—	na Dunaju! Pravni čut ljudstva ni miroval in zmagal je! Cast!
Dunajska gledališča in zabavišča preživljajo težko krizo. Velksoper, Carl Theater, Apollo, Ronacher, Modernes Theater, Neue VViener Biihne so sploh zaprti; deloma so v poravnavi ali v konkurzu. Marsikako drugo je pred polomom. — Za vsak tak polom navajajo kot glavni vzrok: neznosni davek mesta na zabave (Lustbarkeitssteuer). Ta davek je ogromen in mestni finančni referent Breitner je neizprosen v izterjevanju. Poročal sem že, kako eksekutorji prežč zvečer pri blagajni in odnesejo često ves skupiček. Kako ogromen je ta davek, naj služi ta-le primer: Celo državna opera plača od ene same predstave, ako je bilo količkaj baleta zraven, okroglo — 80,000.000 K ali okoli 70.000 dinarjev. Kolik mora biti dohodek, ako hoče gledališče kriti vse režijske stroške? — Te dni so se vršile na magistratu ponovno konference’ vseh prizadetih faktorjev (tudi zastopniki igralcev in ostalega osobja, ki so brez posla), ali zaman, Breitner je neizprosen. Pravi, da ne sme rahljati svojega davčnega sistema; ako popusti zdaj tu, pridejo jutri kavarnarji, hotelirji itd. — Najhujše za kako novo kombinacijo v bodočnosti je pa okolnost, da Breitner zahteva vse zaostale davke tudi od — naslednika v gledališkem obratu. Čisto novo podjetje mora plačati vse zaostanke davkov propadlega prednika. — Zato je usoda marsikakega gledališča zelo negotova. Ali zato stane n. pr. kilo sladkorja le 7 Din!! Mesto zida ogromne stanovanjske hiše in cele naselbine (Siedlungen).
A. H.
Kako je bilo v Sisku.
V »Domu« poroča posl. dr. Benjamin Šu-perina, ki biva stalno v Sisku, obširno o pripravah samostojnih demokratov za Pribiče-vičev shod. Ker uganjajo s tem shodom tudi naši mladini tako velik tamtam, priobčujemo kar ugotovitev poslanca: dr. Šuperine, ki je s svojim nastopom v skupščini več ko dokazal, da je Verodostojna priča.
Za shod se je pripravljal Pribičevič pol leta. V Sisak je poslal nekega Stevo Slijep-deviča, ki so ga vai uradniki slepo ubogali. Slijepčevič pa je delal. Vsem kmetom so bile pobrane puške. Kdor je pristopil v SDS, temu je bila takoj vrnjena. Zemlja pod agrarno reformo je bila zakupnikom odvzeta in oddana onim, ki so vstopili v SDS.
V	vaai Svinjičko zaslužijo ljudje precej s prodajo rib. Prodaja rib je bila dovoljena samo onim, ki so vstopili v SDS. Martin Molnar je zakupil ribolov na Savi za več let. Prepovedali so mu lov in da reši svoj obrt, se je vpisal v SDS. Ko so' slišali, da je izjavil, da se je vpisal samo zato, da si reši svojo obrt, mu je bil ribolov zopet vzet. Na ta način je dobil Slijepčevič par sto pristašev. Vsi bivši komunisti v Sisku so se enako vpisali v SDS in dobili tudi orožje. Pribičevič pa je upal, da bo mogel imeti v Sisku hrvatskimi kmeti javen shod in pokazati Beogradu, da je rojstni kraj Radiča pokleknil pred njim. Prevaril se je, ker k njemu ni prestopil niti en svoboden kmet. Iz Siska in sisaškega okraja je prišlo na shod največ
500 ljudi, vračunši delavce z državnega posestva v Topolovi in Tedičeve tovarne za špirit. Vsi ti so morali priti. S Srema je prišlo okoli 3000 ljudi z vlakom. V sprevodu je bilo naštetih 3160 ljudi, največ Srbov - Kordunašev.
Dan pred skupščino je šel nastražar Cvijanovič z dvema stražarjema po vseh hišah in zapovedal, da se morajo na dan shoda izobesiti zastave. Kljub temu je bilo izobešenih le 44 zastav. Cela vrsta ljudi, ki so delili letake s pozivom, da se narod ne udeleži shoda, je bilo kaznovanih s 14 dnevnim zaporom.
Shod je veljal Pribičeviča najmanj 1- milijon dinarjev. Zapravljal se je denar na široko. Ker so ravno okoli Siska posestva Thurn-Taxisa, je narod to tudi pravilno komentiral. To dejstvo je shodu zlasti škodovalo.	*
Govor Pribičeviča je napravil slab utis. Darove šo mu dale žene komisarjev, preoblečene v seljaško obleko. Kakšne razmere so zavladale -v Sisku po shodu, poročamo na drugem mestu (med političnimi vestmi).
Mladinski tamtam s Pribičevičevim shodom v Sisku je torej prazen in ni užgal na Hrvatskem in tudi ne bo užgal v Beogradu. Tako daleč vendar ni iz Siska v Beograd, da resnica ne bi mogla storiti te poti. Storila j je še vse druge in tudi to bodo mladini še i spoznali.
zato ne bi imelo vršiti posebno propagando za stvar, ki jo itak vsi priznavajo. Tozadevno frazarenje naj le ostane privilegij mladinov.
Pri popolni ignoranci modernega agrarnega gibanja tudi ni čudno, če mladinsko glasilo ne razume smisla in namena sporazuma med SKS in SRS. Da ne bo preveč slepomišenja kratko ugotovitev. Po govoru Pavla Radiča je postalo jasno, da ni pravih načelnih razlik med SKS in SRS. 2e od nekdaj pa se je slovenski kmet zavedal, da je njegova sila čisto drugo, če je združena, kakor pa če je razbita na celo vrsto političnih strank, lo imperativno spoznanje je rodilo sporazum in voditelj, ki bi se tej narodni zahtevi upiral, bi bil nemogoč. Govoriti o likvidaciji, drznem poskusu1 falzifikacije kmetskega mišljenja, o programatičnem sebeobglavljenju in sličnem, se pravi, postaviti zlobo in jezo kot argument ali pa se ne zavedati traparij, ki so v tem govorjenju. Sporazum med SKS in SRS je čisto enostavna stvar in izvršil se je tako gladko, kakor se ne bo izvršila niti našim mladinom tako zaželjena fuzija z radikalno stranko. I
Je v resnici več ko smešno trditi, da bodo sedaj kmetijci na slabšem, ker se ne bodo več prepirali s pristaši SRS, temveč si med-
sebojno pomagali. Še nikdar ni postal kdo slabejši, kadar je izgubil enega nasprotnika. In se nikdar ni postal kdo močnejši, že j* dobil novega nasprotnika. Nekaj sličnega so trdili samo nemški šovinisti v začetku vojne, ko so se norčevali, če je bila podana Nemčiji nova vojna napoved. Da so se te bahav« argumentacije prijeli tudi mladini, je listo v redu z njih frazerskim programom.
Kar se tiče kompromitacije Slovencev pa naj bodo mladini lepo tiho. Toliko ko mladini, še ni nihče kompromitiral slovenskega imena in ravno zato jih vsa poštena slovenska javnost odklanja. Vendar pa bodo mladini trdili, da sta dva piškava mandata proti 24 drugim nasproten dokaz.
Slovenska politika se polagoma vraža m* pot naravnega razvoja, ki je bil s svetovno .ojno presekan. Mladini, ki so čisto podobni oni francoski aristokraciji, ki se ni od revolucije ničesar naučila, tudi tega razvoja ne razumejo. Da čutijo potrebo to svoj« nepojmovanje še slovesno oznanjati, pa j« eno onih njihovih specialnih političnih sposobnosti, ki jim pri vsakih volitvah »trg* po^en mandat. Uvodnik mladinskega glasila kaže, da se bo ta proces v bodočnosti H pospešil.
Alojz Musil:
Francoske težave v Maroku
V	drugi polovici aprila t. 1. je podvzeia francoska vojska končni pohod v ozemlje plemen, bivajočih v severnem delu francoskega Maroka. Plemena sama so bila podjarmljena že pred petimi odnosno pred dve-mi leti in med njimi zgrajeni številni utrjeni tabori, iz katerih so mogli francoski oficirji in uradniki nadzirati vso okolico. Velikih vojaških operacij proti 'tem plamenom' tudi ni bilo treba, toda Francija je hotela preko njih ozemlja prodreti do španskega Maroka in razširiti svoj upliv in svojo moč tja do obal Sredozemskega morja. Anglija je na to pristala v novembru 1924 za koncesije, ki jih je priznala francoska vlada v Egiptu in Sudanu. Italija je molčala, upajoča, da ugodi Francija njenim zahtevam pri ureditvi libijskih mej kakor tudi v Tunisu. Španija, ki je po krvavih in brezuspešnih bojih sme francoska vojska poražene domačine izpraznjevala svoje ozemlje, ni bila v stanu, da bi se uspešno upirala. Francija je od Španske zahtevala, da pristane na to, da zasledovati preko njenega ozemlja do obrežja Sredozemskega morja. O skupnem franco-sko-španskem nastopu se ni razpravljalo niti v Madridu in niti v Parizu, ker je bil proti ven tako Špancem ko tudi Francozom. Španci so zavidali Francijo za njene uspehe v Maroku, Francozi pa so se nadejali, da morejo izhajati brez španske pomoči, zlasti še, ker so vedeli, da ne bi bila ta zastonj.
Francozi so se v svojih nadah zmotili. Danes, sredi junija ne sega francoska moč med Ruafi, kakor se pravi prebivalcem Rifa, niti tako daleč, kakor je segala sredi aprila. Mnogo utrjenih francoskih taborov je bilo izpraznjenih, .lastna fronta Ipotisnjena iza mnogo kilometrov na jug in železniška zveza Maroka z Alžirjem je ogrožena, ker večje ali manjše čete domačinov napadajo in poškodujejo postaje, mostove in progo.
Francoski listi vseh barv iščejo vzroke dosedanjih neuspehov. Skoraj vsi dolže komuniste, maroške in francoske, da podpirajo na povelje Moskve domačine. Moskva je lahko ponosna, da se ji vselej in povsodi pripisuje zasluga za vsak neuspeh meščanskih vojsk, toda za uspehe domačinov v maroškem Rifu vseeno nima nobenih zaslug. Poleg boljševikov so tu razni drugi evropski nasprotniki Francije, ki v obleki domorodcev izučujejo vojsko vstašev in upravljajo njih kanone, zopet drugi neprijatelji Francije dobavljajo domorodcem polne ladje z orožjem, živili in obleko — in vendar 30 bile to do aprila t. 1. v glavnem francoske firme, ki so po morju in po suhem preskrbovale Ruafe z vsem potrebnim, da bi za dober denar okrepili njih odpor proti Špancem.
Zelo zanimiva je vest, da so bili v vsem Maroku prepovedani listi Az-Zuhra, Al-Ah-ram in Uadi-a-Nil. Az Zuhra tolmači narodne zahteve kmetskega prebivalstva v Tunisu. Al-Ahram je vodilni egiptovski list, ki izhaja v Kairi. Je last sirskih kristjanov In podpira vsa evropska prizadevanja, ki so na korist orientu Uadi-a-Nil tekmuje z Al-Ah-ramom. Izhaja v Aleksandriji in je last koptskih kristjanov Egipta. Niti eden od teh listov si ne želi komunizma, temveč nasprotno pobijajo vsi komunizem kjer. in kadar le morejo, če so bili vseeno prepovedani, je v tem dokaz, da ne dela Francozom težav komunistično gibanje, temveč nacionalni po-kret, ki zahteva politično svobodo in malce pravice. Politično svobodo in popolno enakopravnost pa so obljubovali domačinom ne
samo v Maroku, temveč tudi v Tunisu in Al-ziru ravno pristaši sedanje vlade. Oni so bili tisti, ki so obtoževali pod vodstvom Mil-ieranda in Poincareja stoječi Narodni blok, da je imperialističen in obljubovali domačinom, da» jim takoj ko pridejo na vlado, dosežejo, če že ne popolno neodvisnost, pa vsaj samoupravo. Prišli so na vlado maja meseca 1. 19-4, toda svoje obljube niso izpolnili. Lahko je obljubovati in igraje se pred volitvami govori tudi najbolj zvočna gesla, toda težko se ta gesla izvrši in obljube izpolni, ko j« treba voditi državni brod. Kar so Herriot 'k n^e.?ovi Prijatelji pred majem leta 1924 obsojali, to branijo danes in morajo braniti, če nočejo zaigrati plod dolgoletnih francoskih izgub v celi severni Afriki in v Maroko še posebej, ker že sedaj povzročuje njih neodločnost v Maroku izgubo tisočih najboljših francoskih sinov in milijonov francoskega zlata, ko vendar Francija oboje tako nujno potrebuje.
Sicer ni dosedaj francoska armada proti Abd-el-Krimu, voditelju Ruafov, bivajočih t španski coni, niti nastopila. Brani se le proti v francoski coni bivajočim plemenom, ki so pričela proti njej praskarsko, guerilla - vojno in ki je ne napadajo toliko od spredaj, kakor z boka in od zadaj. Z lahkoto bi jih strla, če bi mogla stopiti z njimi v odkrito bitko. Saj je oborožena z najboljšimi kanoni in na razpolago ima preko sto letal, toda skoraj nemogoče je uporabiti letala proti gruči štirih ali desetih domorodcev, skritift za skalami in streljajočih na proviantne iete. Francoski vojaki, evropski ravno tako ko afriški, postajajo nervozni in ne kažejo volje, da bi napadali nevidnega in ubijajočega g* tudi v spanju v taboru, čeprav je zastražen od številnih straž.
Ves Maroko, ne samo plemena, iele pred kratkim podjarmljena, temveč tudi prebivalstvo mest in vasi, je ogorčeno. Francoskih posadk ni mogoče tu zmanjšati, temveč treba jih okrepiti, da morejo preprečiti izbruh splošnega požara. Podobno je tudi v Aliira-.Tudi od tu prihajajo glasovi francoskih kolonistov, da je treba posadke okrepiti,, ker postajajo domačini vedno bolj zavedni. y Tunisu je še hujše. Ne preostaja nič drugega kakor pošiljati v Maroko zanesljive let« iz Francije, pa niti med temi ni volje aa novo vojno. S svetovno vojno se je v sreih vseh ukoreninila želja po miru in pokoju.
Sedanja pogajanja za skupen nastop • špansko 'so najlepši dokaz, da je Francija naletela na večje težave, kakor je mislila. Španski imperialisti, združeni v Ligi Afri-kancev, poplačujejo Francozom v polni meri zasmehovanja, katerih so bili deležni aa španske neuspehe v Maroku in sedaj ne po-kazujejo niti najmanjše volje, da bi se aa zasmehovanje zahvalili. z učinkujočo pomočjo. Skupen nastop špansko-francoskih čet bi prisilil Španijo, da bi se znova oborožila in poslala v Maroko najmanj četrt milijona vojakov. Za to uslugo bi mogla Španija s pravico zahtevati, da ji Francija pomaga ukrotiti domorodce in trajno utrditi njeno moč v vsej španski coni. Na to pa Francozi nikdar ne pristanejo in tudi pristati ne morejo, ker vedo, da francoski Maroko nujno potrebuje dostop do Sredozemskega morja in da mora vsled tega španska cona, če že ne v celoti, pa vsaj deloma postati francoska. Franciji ne preostane ničesar drugega, ko da postopa čisto samostojno in da si zasigura svoj vpliv v vsem Maroku a lastno krvjo in z lastnim denarjem.
Mladini in sporazum med SKS in SRS.
Glasilo dr. Žerjava je posvetilo včeraj cel uvodnik sporazumu med SKS in SRS Uvodnik bi si mladinsko glasilo lahko prihranilo. Prav res ni bilo potreba nobenega posebnega dokaza, da nimajo mladini o Kmetski misli niti pojma. Enako pa ni bilo treba prav nobenega novega dokaza, da mladini ne morejo v prav nobeni stvari pisati objektivno, stvarno in dostojno. Vse to je bilo že preje zadosti znano in ni bilo treba
z uvodnikom znova dokazovati.  ______________
Je naravnost neverjetno, kako naivno si predstavljajo mladini kmetsko gibanje, ki vlada danes ne samo med slovenskim, temveč med vsemi slovanskimi narodi. Po mnenju bulvarskega mladinskega glasila se niso slovenski kmetje organizirali iz nobenega
drugega vzroka, ko da pobijajo »klerikalizem« in da skupno z mladini do sodnega dne kriče, da so »liberalci«. Ne, gospodje, niso tako neresni slovenski napredni kmetje in ni tako puhla kmetska misel.
Slovenski napredni kmetje so se organizirali, da dvignejo gospodarsko in kulturno življenje na deželi, da pribore tudi najbolj revnemu kmetskemu delavcu njegove pravice. To je njihov cilj, to je vzrok njih politične organizacije^ Kdor ovira ta njihov cilj, ta je njihov nasprotnik in če ga ovirajo bolj mladini ko klerikalci, .potem so tudi mladini njih večji nasprotniki!
Slovenski napredni kmetje so državno edinstvo, ker so za to edinstvo sploh vsi državljani Jugoslavije. Prav nobenega smisla
Politične vesti.
—	Teror nad Hrvati in Srbi v Sisku. Slavospevi mladinskega časopisja o sijajni zmagi Pribičeviča v Sisku so sijajno postavljeni na laž, in sicer od mestne organizacije narodno radikalne stranke same. Ker je Sisak temeljito pokazal, da noče o Pribičeviču ničesar slišati, se skušajo sedaj Pribičevičevi pristaši maščevati nad meščanstvom. Vdirajo v hiše, razbijajo po gostilnah in pretepajo kmete. Ogorčenje prebivalstva je prikipelo do te-mere, da je bila poslana notranjemu ministru Boži Maksimoviču brzojavka, ki je zlasti značilna po tem, da je podpisana od HSS, Hrvatske zajednice in radikalne stranke. Brzojavka se glasi: »Orjuna in neinani tuji ljudje so na večer 15. 6. t. 1. izvršili tu v mestu razbijanja in preiskave po hišah. Kakor smo obveščeni, pripravljajo danes dalj-nja razbijanja in pogrome. Ker je prebivalstvo nezavarovano, prosimo, da izdate Vam
podrejenim organom ukrepe za zaščito neoboroženega in nezavarovanega prebivalstva, sicer odklanjamo vsako odgovornost. Sisak, dne 16. junija 1925. Za organizacijo. HSS: dr. Šuperina Benjamin, za organizacijo nar rodno radikalne stranke: Stevo Ratkovič, aa organizacijo Hrvatske Zajednice: dr. Joto Piskulič in za organizacijo jugoslovenske demokratske stranke:. Pavle Bogdanov.
— Naša vlada je poslala avstrijski vladi noto, v kateri opozarja na komunistično propagando, ki jo vodijo ruski komunisti s Dunaja proti balkanskim državam. V noti se izraža nada, da bo dunajska policija, ki je znana po s voj m dobrem uradovanju, sama napravila konec komunistični propagandi. Končno se zahteva, da se ustavi list »Fčd6-ration Balcanique«, ki se tiska na Dunaj* in ki ga izdaja sovjetsko poslaništvo.
— Priključitev Avstrije Nemčiji za Francijo casus belli. Iz berlinskih diplomatičnih krogov se doznava, da je ton francoskega odgovora na nemško noto vseskozi koneiliaa*
ten. Francoska navaja v svojem odgovoru »voje stališče o garancijskem paktu ter ga utemeljuje s pravniškimi argumenti. V načelu sprejema Francija nemški predlog za sklenitev garancijskega pakta. Enako se sprejema nemški predlog, da se sklenejo z Belgijo, Češkoslovaško in Poljsko posebni arbitražni dogovori. V tej stvari zahteva Francija, da se jej prizna posredovalna vloga, če bi prišlo do težkoče za sklenitev takega dogovora. V francoskem odgovoru ni niti govora o tem, da bi imela Francija pravico, če se Nemčija glede arbitražnega dogovora pregreši nemoteno izvesti vojaške operacije v demilitarizirani coni Porenja. V odgovoru se dalje naglaša potreba, da vstopi Nemčija, predno sklene garancijski pakt, v Zvezo narodov, ker ni po mnenju Francije Zveza narodov popolna, dokler ni nje članica tudi Nemčija. Končno se govori v noti tudi o priključitvi Avstrije k Nemčiji ter se pravi, da bi Francija tako priključitev smatrala kot casus belli. — Priključitev Avstrije k Nemčiji je s tem zaenkrat pokopana.
= Bolgarske strahote. Zaklani zemljo-radniški voditelji. Pred petimi dnevi so bila najdena za taborom pehotnega polka v Has-kovu trupla zemljoradniških voditeljev. Zaklani so bili: Kosti Jančev, bivši okrajni načelnik v Haskovu, Kvičo Latev, urednik in predsednik omladinske organizacije, Hristo Popov, bivši upravitelj okrožne jetnišnice v Haskovu, Blagoje Petrov, bivši okrajni davčni upravitelj in Želja Jakov, zemljoradnik iz Gorskega Izvora. V haskovskem okraju so aretirani vsi vidni člani zemljoradniške organizacije pod pretvezo, da so skrivni pomagači čete Mile Ganeva. Načelnik garnizije je odpuščen iz službe, ker ni hotel pobiti aretiranih zemljoradnikov. Na njegovo me-jto je bil imenovan neki polkovnik iz Šu-mena. Kljub obsednemu stanju in vojaškim oblastim je izvršila četa Mile Ganeva več napadov na poti iz Haskova v Urdjalisk. Značilno je, da oblasti ne preganjajo Mile Ganeva, temveč nedolžne zemljoradnike, češ da so njegovi pomagači.
= Samozavestna izjava Abd - el - Krima. Dopisnik Usta »Popolo d’ Italia« je imel razgovor z Abd-el-Krimom. Vodja Rifanov je izjavil, da se Francija zelo moti, če misli, da ga more z blokado izstradati. Rif je založen z vsem potrebnim za tri leta. Abd-el-Krim je vedno zato, da se najde modus vivendi s Francijo. Nikdar pa ne bo Rif razobesil bele zastave. Abd-el-Krim je nato izjavil, da so bili Španci že pripravljeni skleniti z njim mir, da pa so to v zadnjem hipu preprečili Francozi, ki so bili preje njegovi prijatelji. Španska je hotela1 prodati svoje ozemlje Franciji za eno milijardo frankov in Francija da je bila pripravljena to kupčijo skleniti. Med tem je pa to izvedela Anglija in za Francijo je nastal kritičen trenutek. Tega da je Abd-el-Krim uporabil in pustil, da so njegovi ljudje malo podemon-.strirali. Abd-el-Krim je končno zagotavljal, da ni bil Fez samo zato od njega osvojen, ker . njegove-regularne čete sploh še niso vstopile v boj: Na obeh straneh se vrše priprave za odločilno bitko.
= Atentat na predsednika sovjetov. Iz
Moskve prihaja vest, da je bil izvršen v Se-verovinsku na tamošnjem predsedniku sovjetov atentat. Neki individij — ki je bil potem aretiran — ga je z bodalom težko ranil v prša.
= Koncentracija evropejskih in ameriških bojnih ladij v kitajskih vodah. Dne 16. so
se pripetile v Pekingu demonstracije. Na čelu demonstrantov so korakali štirje polki krščanskega generala Feng-Jung-Canga. Teh demonstracij so se udeležili tudi skavti, delavci in policijski agenti v uniformah. Oblasti so odločile, da preprečijo vsako zbiranje. Tudi general čangsolin, mandžurski guverner, je poslal čete proti Pekingu. V Svatonu se je pričel splošni štrajk. Neka angleška korveta, ki se je nahajala v Hongkongu, je . odplula proti Svatonu. V Nanking je prispela angleška križarka, ki je izkrcala odrček pomorščakov. Neka amerikanska po-ovalna la.dja Je izkpcala detašma voja-King-kingu- v Hangkou je prispela . . x *®f?leška križarka. Tu ostane za ne-u 8 angleška korveta z oddelkom pomorščakov IzSraMih mest se poroča V manifestacijah in neminh. V Hangkou je bil ustreljen eden od sedmih boljševiških agitatorjev, ki so jih kitajske oblasti aretirale. Tudi vodje komunigtjjinega gibanja in štirje dijaku, kolodvodje gibaneja, ki se je začelo v Hupe, so bili aretirani.
Prosveta.
POSLOVILNI VEČER G. CVEJIČA.
Nenavadno n&gj? so se začeli poslavljati Pridni in priljubljeni člani opere. Vzroka ne^vemo. Bržčas tiči v hrepenenju p0 višiih gažah, kakršnih naše gledišče izplačevati ne more- G. Cvejič je bil ves čas zelo priden, ambiciozen inteligenten pevec in igra-lec, ki ]© kreiral lepo število vlog. Iz začet-nika se je hitro razvil v zelo uporabnega, sposobnega m uvaževanja vrednega umetnika, ki smo ga cenili in spoštovali. Sedai ie vzel od nas slovo. Za poslovilni večer si je izbral d’Albertovo opero »Nižava«, v kateri je kreiral vlogo Sebastiana. Ugajal nam je, vendar je preje dostikrat Pei bolje kot to pot. Morda ni bil dobro razpoložen. Publika, ki je gledališče skoro popolnoma zasedla, je dragemu pevcu prirejala viharne ovacije. Prejel je v priznanje več vencev in šopkov ter se je moral opeiovano prikazati pred zastor in se zahvaliti za navdušeno aklamira-nje. Predstava sama ni bila vzorna, dasi so se odlikovali g. Betetto, g. Banovec in gdč. ihalerjeva in je bil tudi g. Mestek igralsko dober. »Nižavo« so menda vrgli v hitrici
oder in konec sezone se bliža. G. kapel-
Neffat je storil, kar je mogel. Spada med ”ne, vestne in pridne delavce v naši operi ®r je zlasti v minuli sezoni marsikakšnemu kj u pripomogel do lepega uspeha. Venec,
8» je ta večer prejel, je bil več kot za-
služen. G. Cvejiču želimo mnogo umetniških uspehov v Zagrebu in mu kličemo:	Na
svidenje!	—o—
TENORIST MARIJ ŠIMENC V NAŠI OPERI.
Danes zvečer gostuje na našem odru odlični slovenski pevec, eden naših najboljših tenoristov gospod Marij Šimenc in sicer nastopi v vlogi Čanja v operi Glumači. To vlogo krejiral je v letošnji sezoni tudi na zagrebškem odru ter mu je tako kritika kakor gledališko občinstvo priznalo odlične uspehe. Umetnika rojaka pozdravljamo ob priliki gostovanja, občinstvo pa opozarjamo, da ne zamudi prilike slišati Šimenca v eni njegovih najboljših vlog. Predstava je izven. Po operi Glumači se poje Bloukova komična opera V vodnjaku in ne Cavalleria Rusticana, kakor je bilo prvotno določeno in ki se je morala vsled obolelosti gdč. Thalerjeve odstaviti z repertoarja.
Udeležence veterinarskega kongresa opozarjamo na nocojšnjo predstavo, ki se začne ob pol 8. uri zvečer. Uprizori se Leoncavallo-va opera Glumači in Bloudkova komična opera V vodnjaku. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi.
Jugoslovanska glasba v Nemčiji. Poročali smo že, da se je začetkom meseca maja na iniciativo našega prijatelja Hermana Wendla vršil v Frankfurtu ob Meni koncert z vzpore-dom skladb jugoslovanskih skladateljev Mo-kranjca, Lajovica, Kogoja in Škerjanca. Sodelovali so a capella zbor Hermana Scher-chena, pevka Beatrice Sutter-Kottlar in pianist Danilo Švara, goriški rojak. Glasbeni kritik lista »Frankfurter Zeitung« dr. K. H. piše o prireditvi zelo simpatično. Ugajala mu je posebno Makranjčeva X. rukovet (Biljana platno beleše), dalje zelo hvali narodne pesmice »Pod oknom« in »Je pa davi slanca pala«. V Lajovičevih zborih »Bolest kovač«, »Kiša« in »Medved z medom« čuti poročevalec narodni in cerkveni ton ter temperament, pozornost so mu vzbudile klavirske skladbe Marija Kogoja, o L. M. Škerjancu piše, da je globokočuteč in se poskuša orientirati v novofrancoskem in novoruskem glasbenem stilu. — Vsi sodelujoči so bili deležni močnega priznanja. Jugoslovanska glasba je dosegla v Nemčiji častno pohvalo.
Književnost.
PERUTNINARSTVO.
Sestavil A. Slivnik. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. »Kmetovalec« piše sle- j deče: To je naslov novi knjigi, ki obsega 174 1 strani in stane Din 44.— in v platno vezana i pa Din 56.—. Knjigo je natisnila tiskarna J. ■ Krajec nasl. Novo mesto in jo lepo opremila ! s številnimi podobami, ki jih je priznano do- \ bro in skrbno narisal ravnatelj Dragotin Humek. Perutninarstvo je pri nas še vedno zelo j zanemarjena panoga gospodarstva. Ob malem J trudu bi lahko donašalo več dobička. Toda nevednosti in malobrižnosti, ki vladata v tej stroki sta krivi, da je naše perutninarstvo še v povojih Ne zanimamo se za perutnino toliko, kakor bj zaslužila. In vendar prinašajo kure, gojene v malem in velikem obsegu, razumnemu perutninarju primemo plačilo. Pisatelj se je sam bavil s perutninarstvom in nam v lahko umljivi besedi opisuje, na kaj vse je gledati, da se ta važna gospodarska stroka povzpne do večje rentabilnosti tudi po naših krajih. Obširneje so obdelane različne kurje pasme. Knjiga bo služila potrebam raznih rejcev perutnine, meščanu kakor tudi kmetovalcu. Važno pa je poglavje
o	kurjih boleznih, ki obsega vnanje bolezni, notranje bolezni, nezgode, nesenja in razvade. Knjiga je sestavljena po raznih virih in z veliko marljivostjo. Priporočamo jo vsem ljubiteljem in rejcem naše perutnine, da si jo nabavijo.
Poletni vozni red.
Kakor pri vsaki spremembi železniških voznih redov, je izžel tudi sedaj s svojo bogato, vsakomur neobhodno potrebno vsebino »Poletni vozni red«, ki ga že tretje leto izdaja Zvezna tiskarna in knjigama v Ljubljani. Poleg železniških prog, poštnih voženj — tudi več ravno sedaj otvorjenih novih avto-mobilnih poštnih prog, ki še niso nikjer drugje objavljene, je že v njem — ter voznih redov »Jadranske plovidbe« vsebuje ta nenadomestljivi žepni pripomoček tudi sledeče važne podatke: Za slučaj nesreč potrebne telefonske številke v Ljubljani, Celju, Mariboru in Zagrebu; konzulate v Ljubljani in Zagrebu; kolkovine; maksimalne tarife za izvožčke v Ljubljani, Maribora, na Bledu, v Lescah in v Bohinju; ljubljanske »avtotakse«; za potnike važne točke Železniških obratnih predpisov; pristojbine železniških nosačev; železniške tarife za prevoz potnikov, prtljage, ekspresnega blaga in psov; cene za prevoz potnikov po cestah; odhod in prihod vlakov iz ozir. v Ljubljano. Kar pa je sedaj, ko so se spremenili poštni tarifi, najbolj važno, ie navedba novih poštnih pristojbin. — Ta žepni vozni red nadkriljuje draga slična dela tako z važno in pestro vsebino, kakor tudi s svojo izvanredno prilogo. Priložena mu je namreč kurzna karta (velikost 55 X 42), v kateri so navedene poleg železniških postaj tudi pošte, telegrafi in telefoni v Sloveniji. Ker je načrtana geografsko pravilno (v merilu 1 : 475.000), se na njej lahko z ravnilom ugotovi razdalja začrtanih krajev, če že ni razvidna iz poštnih voznih redov. Ta karta, ki stane sama v Zvezni knjigami .5 Din je zastonj priložena »Poletnemu voznemu redu«, ki ga prodajajo vse knjigarne in slične trgovine po 10 Din. Kdor že ni naravnost naročij »Poletnega voznega reda«, naj ga kupi takoj, predno zaloga poide.
Dnevne vesti.
BREZSRČNOST, DA JI NI PARA.
Prejeli in objavljamo neizpremenjeno:
Umrla je vdova železniškega delavca Marija Cunder, stanujoča v Ljubljani. Z draginj-sko doklado vred je imela mesečno 60 dinarjev pokojnine. Mož je pustil vse svoje moči pri železnici, žena vdova, katera si ni mogla ničesar prislužiti, je vsled pomanjkanja tako oslabela, da se niti ni mogla več očistiti in je imela polno golazni.
Kakor se je zgodilo z omenjeno vdovo, tako se godi vsem železniškim kronskim vpokojen-cem, invalidom in vdovam, vsi bodo vsled pomanjkanja in oslabelosti morali vzeti konec. Trumoma iščejo zavetja v sirotišnicah, drugi se vsled obupa sami usmrčajo.
Ali ni to žalostna usoda omenjenih vpoko jencev, kateri so dali vse svoje moči za državo in narod^ v najtežji službi, ter so svojo pokojnino plačali v zlati valuti v svoje fonde?
Položaj vseh teh upokojencev je sedaj, ko so se podražila stanovanja, naravnost bres-upcn.
Zdramite se odgovorni činitelji, storite svojo dolžnost, katero ste dolžni pred Bogom in ljudmi, ker tako ravnanje z upokojenci je grešno!
Društvo železniških upokojencev odvrača vso odgovornost, ker dan za dnem odkriva vso bedo in pravice na pristojnih mestih, a do sedaj brezuspešno. Storilo se je že vse mogoče, zadnji čas je sedaj, da se enkrat gluha ušesa zdramijo. Zatorej se pričakuje, da ta apel ne ostane glas vpijočega v puščavi.
Društvo železniških vpokojeneev:
I.	Šalamun, preds. — Fr. Mazi, t. č. podpreds.
Kaj je v resnici mogoča taka brezsrčnost, da se zahteva od vdove upokojenca, da živi s 60 dinarji mesečno? Ali res ni med merodajnimi niti enega, ki bi imel srce za upokojence, te reveže vseh revežev? Ali je mogoča ta brezsrčnost, da gre javnost preko tega apela? Ali se ne boje merodajni odgovornosti, ki jih zadene za to brezsrčnost?
Širite „Nar. Dnevnik”.
— Gospod Macafizelj fantazira v včerajšnjem mladinskem glasilu na sila duhovit način o »circenses«. Da ne bo preveč dobrot, objavljamo samo zadnji odstavek, ki se glasi: »Meštrovičeva razstava je dosegla 2000 obiska v osmih tednih. Kludsky je imel sinoči več. Privoščimo mu, saj zato je pri-šel(!). Ce pa gledaš, kdo se vse vrti in gnete sedaj ves dan po Tivoliju, kdo se vse ustavlja pred kričečimi levjimi plakati, ti pa le pride na misel: Ali je ta vrsta vplivanja na maso res uporabljiva le za te svrhe(?) (Ne, tudi za reklamo mladinskih listov. Op. ured.) Kako bi se dalo vse to uporabiti se za kaj drugega. Duh divjih zveri, telovadba na tra-pecu, triko, boks, klovni, saltomortale, rjovenje, dirka, šminka — kaj je vse v tem tako privlačnega, da prihajajo tisoči iz teme in strme v to luč? M. A. C.< — Objavljamo to duhovito kramljanje, da bodo tudi naši bralci imeli nekaj zabave in iz svetlega prihajajoči strmeli v temo.
— Rumunski novinarji so povabili jugoslovanske novinarje na desetdneven izlet v Rumunijo, da se seznanijo z rumunskimi razmerami. Ob tej priliki bi se vršil sestanek novinarjev Male antante.
— Češkoslovaška ustava vzor za novo ustavo v Chile. »Češke Slovo« poroča, da je po zaslugi generalnega konzula republike Chile v Pragi bilo zahtevanih več izvodov češke ustave in so po njih sprejemu izjavili čilski uradniki in politiki, da bi mogla češkoslovaška ustava biti podlaga za novo čilsko.
— Meštrovič v filmu. Amerikanske novi-ne, posebno hrvatske, prinašajo obširna poročila o razsaavi in delih našega velikega kiparja Ivana Meštroviča. V. eni izmed teh novin je bil sledeči oglas: »Meštrovič v filmu. Vsem Hrvatom v Chicagu se naznanja, da se bodo prikazovali dne 21. in 22. maja v kinogledališču »Thalia« na oglu 18. in All-port Street na filmu prizori iz delovanja in življenja velikega svetovnega kiparja Ivana Meštroviča. Videli se bodo prizori iz Splita, kjer je začel Meštrovič ustvarjati, prizori iz njegove zagorske obitelji, kakor tudi slike vseh njegovih del.«
— General Mangin dobi veliko nagrado francoske akademije. Francoska akademija je prisodila dne 11. t. m. umrlemu generalu Manginu za njegova vojaška dela veliko literarno nagrado (10.000 fr.), ki je iz literarnega stališča ni odobravati in jo je smatrati bolj kot podporo za vdovo in 8 mladoletnih otrok umrlega generala.
— Proslava Nietzscheja v Georgiji. V Georgiji nameravajo izdati tamošnji Nietzschevi oboževalci ob priliki 25 letnice smrti slavnega filozofa veliko petsto strani obsegajoče slavnostno delo, ki bo vsebovalo med drugim tudi prevode odlomkov iz »Zarathustre«. Kakor se trdi bo imela knjiga bibliofilen značaj.
—_ Šahovski mojster Teichman umrl. Iz Berlina poročajo, da je umrl v neki tamošnji bolnišnici na težki srčni in 'obistni bolezni šahovski mojster Teichman. Teichman je dočakal 57. leto. Od 1892. je živel na Angleškem, med vojno pa v Švici. Njegov največji uspeh je bila zmaga na velikanskem turnirju v Karlovih Varih leta 1911., kjer je porazil Rubin-steina, Schlechterja, Marshalla, Njemzowit-scha, Vidmanna, Aljechina in drage znamenite igralce.
— Zahranjen list. Minister notranjih del je prepovedal uvoz in razširjenje lista »Novi Svijet«, ki izhaja v Chicagu, ker prinaša članke, ki vsebujejo žaljenje veličanstva.
— Umor guvernerja severne Palestine. Iz Jeruzalema poročajo: Guverner severne Palestine Abrahamson je bil dne 17. t. m. usmrčen z revolverskim strelom. Neznani morilec je ušel. Angleške oblasti izjavljajo, da bodo naložile mestu Jeruzalemu veliko globo, ako ne bo morilec v najkrajšem času prijet.
— Osebne vesti s pošte. Premeščeni so: Iz Radovljice v Dol. Logatec poštna uradnica Regina Stupar; iz Toplic pri Novem mestu
Rogatec Albina Laitgeb in iz Rogat** v Radovljico Anton Pavšek.
— Nov kovani denar na Čehoslovaškem. Ha
Cekoslovaškem pridejo začetkom »eptembni
kcmi-idi V pr0met novi srebmi petkronaki
— Dalje služeči podčastniki na Cehoslovai-Kem se ne smejo poročiti. Čeboslovaški mi-
nar°dno obrambo je izdal odlok, glasom katerega morajo podpisati podčastniki, ki hočejo sluziti preko roka, izjavo da
:tSneP°r0fe?i-. Ta od,ok motivira voj-rS minister z neugodnim gospodarskim položajem podčastnikov.	poioza
i, „K!£Sp,°*ija *f*k®P»ova. Kakor se poroča iz Koblenza, je eksplodiral dne 16. t. m pri tamošnjem zrakoplovnem polku zrakoplov 0Ž!!“lh- “*
DnT ,V«eUtka *e!CIn/lka k»‘«frofa v Ameriki.
itafnT i, Je skočil radi napačno postav-Un^w^ (re niC> Jpecijalni eksPresni vlak pri Rockportu v državi Newyork s tira V vlaka je bilo 182 potnikov, ki so se nahajali na za bavnem potovanju iz Chikaga v Nemčijo. Ve«
razbSh	z veliko brzino, je bilo
zffe	d tr°.a Je nastala vsled eksplo-
nld . Par?. le opekla mnogo potnikov. Doslej so našteli 28 mrtvih in 50 težko noško-
naihr? i težk° poškodovanih jih ostana najbrze malo pri življenju. 70 potnikov j«
njo v. Evropo°d°Vanik Ti 80 nadal^ali vok
Vlaka ‘rži,a v Rumi- Dne 18. t. a
inna Postaj1	Ruma osebni vlak	št. 11
ovorm vlak št.	42. Zadnjih deset	voiov
osebnega vlaka je bilo tako poškodovanih, da
mi	°-dPetl in nadomestiti a drugi-
mi. Človeških žrtev ni bilo.
1fi~i	l^®n“CI.iona,en	proces v Sarajevu. Dna
M *	v Sarajevu proces	zoper
prejšnjega ravnatelja pošte in telegrafa Stja-
H ak ^nil a,(kl ie obtožen’ da si J'6 Prilastil kot filatelist vse znamke, ki so ostale *•
VrtVJl0preiŠDie avs‘r°-o^ke monarhij:
ter so imele znamenje F. J. S tem je oškodo-tr>*hC^V0-Za	og štiri milijone kron. Ob-
Mrf18	v?č drue>h oseb, ki so bila
A V zvezi ter 80 Prodajale znamka naprej. Domneva se, da so zapletene v zadevo
SrataMŠtiP?n‘f?6 Tbe’ ki 80 načelovala takrat pošti m telegrafu v Bosni. V politil-
kn*h v,ada ™
napadlo v Beregsaszu v Karpatski Rusiji veš komunistov stražo tamkajšnjega skladišča munidje. Napad je bil izvršen po dobro pre-SSfc?0?® načrtu. Komunisti so napadli stražo s točo kamenja ter so jo spravili v kritično situacijo, vendar je prišlo pravočasno ojačenje, in po prvi dešarži so jo komunisti odkurili. Vojaštvo jih je zasledi valo, prijeti pa so bili radi temne noči samo trije atentatorji.
— Hudi angleški mornarji v nožnem lokala na Dunaju V Moulin-Rouge-u na Dunaju so krokali te dni trije angleški mornarji do p“ hcijske ure. Zapili so 224 šilingov. Ko pa j.
h^°ni re£V ali 86 je V8akdo “med njih branil. Prišlo je do pretepa, in aranžirali so
pnsten angleški boks. Prestrašeno občinstvo je poklicalo policijo. Ker so se mornarji *o-Iierstavil1 tudi policiji, so bili aretovani. Na policijski stražnici je dal eden od njih nekemu stražniku tak sunek s pestjo v obraz, da se je vhla stražniku takoj kri iz ust in nosa. Drugega dne je prišel njihov poveljnik na policijo, se oprostil radi incidenta in prosiL da se izroči jetnike njemu, češ, da bodo po angleškem zakonu strogo kaznovani. Svoj dolg so mornarji naknadno plačali.
— Velikanska ruska pošiljate v platine v London. Pred par dnevi sta dospela v London dva zaboja, ki sta bila v resnici dve ■ lesom obiti železni omari. Vsebovali ste platine v vrednosti 950 tisoč funtov šterlingov, (to je približno 250 milijonov dinarjev), ki jih je deponirala sovjetska vlada pri neki londonski banki.
— Oborožena ladja amerikanskih tihota*-cev alkohola. Obrežne straže v Ney Jerseja so ustavile te dni oboroženo tihotapsko ladjo natovorjeno z alkoholičnimi pijačami. Po dolgem preganjanju so se zatekli tihotapci v malo pristanišče, kjer je bila ladja prijeta. lo je prva oborožena tihotapska ladja ki so jo prijeli dosedaj v Ameriki.
Nenavaden samomor. V Edelenejn pri Mmkovcu se je pripetil te dni samomor ia nenavadnih motivov. Finančni nadkontrolor Julms Marosi je praznoval v finančni vojašnici pn ciganski godbi ženitovanje. Nenadoma je pnšla ordonanca poveljstva finančne straže 8 poveljem, da mora Marosi takoj nastopiti službo. Marosija je to povelje, ki ga je smatral za nameravano šikano od strani svojega predpostavljenega, tako užalostilo, da je šel v postransko sobo ter se ustrelil s službenim revolverjem v trebuh. Odnesli so ga od svatb* smrtno nevarno ranjenega v bolnico.
»Vojni plen« bivšega avstro-ogrskega generala. Budimpeštansko civilno sodišče je obravnavalo te dni tožbo zdravnika dr. Kova-esa zoper umirovljenega generala Julija Sipo-sa, Slo je za sledeče: General Sipos je eden od tistih bivših avstro-ogrskih oficirjev, ki so vlačili iz okupiranih pokrajin domov »vojni plen«. Tako je ukradel med dragim tudi dragoceno sliko Palma Giovannija iz oltarja katedrale v mestu Quero na Italijanskem. Dr. Kovacs pa je špekulant, — ki je generalu sliko odkupil, hoteč jo prodati z velikim dobičkom v Inozemstvo, kar se mu ni posrečilo, ker jo madžarska vlada vsled intervencije ita-lijanske vlade sliko zaplenila in poslala na-zaj v Italijo. Dr. Kovasc je naperil nato zoper generala Siposa tožbo na povračilo kupnine 26 milijonov kron, z utemeljitvijo, da general ni imel pravice slike prodati, ker j* bila ukradena. Sodišče je obsodilo Siposa na vrnitev kupnine 26 milijonov kron ter na povračilo pravdnih stroškov, ki seveda tudi niao ravno majhni.
ivt*" umu
— Kralj hitrosti ponesrečil. Angleški pilot Larry Carter, imenovan kralj hitrosti, j«
te dni ■ aeroplanom ponesrečil. Vozil je > fcr*ino 488 km na uro, kakor t decembru lanskega leta, ko je pobil s tem vse rekorde. Pri poletu se je poslužil letala Glou-•eater II., ki je bilo zgrajeno po vzorcu letala, • katerim je dosegel lansko leto rekord n angleško letalsko ministrstvo in ki so fa imenovali v strokovnih krogih »miste-liorni aeroplan«. Kralj hitrosti, ki je hotel rfoseii fcopet nov rekord, je obležal mrtev pod ruševinami >misterioznega aeroplanac.
— Velika budimpeštanska goljufija pojas-ajeaa. Dama, ki je bila te dni v Budimpešti aretirana radi velike goljufije, je končno razkrinkana kot soproga bogatega finančnega agenta Ferdinanda Roneya. Gospa Roney je •tara 58 let, ter se bavi tudi sama * finane-mimi transakcijami. Pri zadevi gre za goljufijo a menico, glasečo se na 2 milijardi kron. Do ta meniee je prišla gospa Roney na ta ■aiin, da se je peljala z potnim listom, •premljenim z njeno sliko, toda glasečim se Bft tuje ime, na Dunaj. S pomočjo tega potnega lista je dala dama prepisati nase hišo du-aajšanke, na katere ime je bil izstavljen potni list. Nato se je vrnila v Budimpešto ter vzela ma hišo hipoteko 30 tisoč dolarjev. Denar ja deloma tašpekulirala, deloma zapravila.
— Strašna rodbinska tragedija. V starem Beieju se je pripetila te dni strašna rodbinska tragedija. Kmet Marko Doroslovački je Sivel v stalnem prepiru s člani svoje rodbine, ker je bil zelo pogosto pijan. Tako je prišel tudi pred nekaj dnevi pijan domov ter se skregal a svojo hčerjo radi neke malenkosti. Moš se je razjezil, ter pretepel svojo hčerko tako hudo, da je čez par ur umrla. Ko je videl, kaj je storil, je šel na skedenj ter se •beaiJ.
Ljubljana.
1— Poiar r Tomačevem. V sredo okrog 10. »ra arečer je izbruhnil v Tomačevem pri posestniku Antonu Mavcu, p. d. Aleksandru ■a skednju požar, ki se je hitro razširil tudi
£a gospodarsko poslopje, ki je bilo zgrajeno šel« po velikem požaru leta 1912. i-ožar je upepelil poslopje popolnoma. Razširil se je tako nitro, da so komaj rešili živino, v se drugo je pogorelo. iNa kraj nesreče so priiiiteii gasilci ia Šmartnega, Storžič m Ježice. Radi oddaljenosti Save m buo mogoče priti pravočasno do vode. Rezervoarja pa v vasi ni. .fožar je zanetil uajbrže neki sumljiv individij, ki je nadlegoval popoldne po vasi ljudi ter se nespodobno obnašal, radi česar sta ga dva kmeta zvezala za noge in gnala k 6v. Križu, kjer sta ga pustila. Možakar se je hotel nato peljati v vas nazaj ter je skočil na voz posestnika >Aleksandras., ki ga je pa odgnal, nakar se je potepuii baje izrazil, »da to ne bo zastonj«. Ugotovilo se je, da je kazal postopač, ki dela vtis nenormalnega človeka, popreje v gostilni beuiraje poseisko knjižico, glasečo se na ime Anton Mežnar, rojen 1875 v Wiener Neustadtu, pristojen v občino Dobrunje. Nekateri ljudje trdijo, da so ga videli, ko se je v inraku potikal okrog hiše posestnika »Aleksandra«. Vendar stvar še ni ugotovljena. — Skoda se ceni na pol milijona kron.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 18. junija 1925.
Vrednote: 7% invest. posojilo iz leta 1921 den. 61.50, bi. 62.50; loter. 2lA% drž. renta za vojno škodo den. 202; Celjska pos. den. 200, blago 205; Ljubljanska kreditna banka den. 225, bi 265; Merkantiina banka den. 10U, bi. 104; Prva brv. šted. den. 800, bi. 805; Kred. zav. za trg. in iud. den. 175, bi. 185; Strojne tov. in liv. bi. 135; Trb. prem. dr. den. 335, bi. 345; Združene papirnice Vevče den. 100, bi. 110; Stavbna družba den. 265, bi. 280; 4)4% zast. listi Kranj. dež. banke den. 20; 4'A% kom. zad. Kranj. dež. banke den. 20.
Blago: Hrastove vozovne deščice, 1. in II. vrsta, 43 mm, 2.65 m, 54 mm, 2.85 m, fco meja, 1 vag. den. 1300, bi. 1300; bukove par-
jene deske, 27—100 mm, od 2.50, I. in II. vrsta, fco meja den. 1080; čreslo, suho, v ovojih, letošnje, fco nakl. post., 5 vag. den. 35, bi. 35; pšenica Rosafe, par. Postojna trans. bi. 455; pšenica avstralska, par Postojna trans. bi. 445; ječmen, orig., fco Ljubljana bi. 325; fižol, ribničan, orig., fco Ljubljana den 265; fižol, prepeličar, orig., fco Ljubljana den. 265; koruza slavonska, par. Ljubljana, 1 vag. den. 223, bi. 223.
BORZE.
Zagreb, 18. junija. Devize: Curih 11.04—
11.14, Praga 168.05-170.45, Pariz 272.50— 277.50, NewyorK 56.49—57.29, London 275.90 —278.90, Trst 213.78—216.78, Berlin 13.675— 13.825, Dunaj 0.0797—0.0809. — Valute: dolar 55.75—56.55, lira 213.50—216.50.
Curih, 18. junija Borza: Beograd 9.05, Pariz 24.30, London 25.03, Newyork 515, Milan 19.25, Praga 15.25.
bora po»nemamo, da je bila Stavbna družb« vsled trajne stagnacije v stavbni stroki t minulem letu v Sloveniji le v zelo omejenem obsegu zaposlena ter je bila primorana težišče svojega delovanja prenesti v južni del države, kjer je osobito zaposlena pri egrad-j bi državne ceste Kraljevo—Raška, j Družba zaključuje svoje 52. upravno leto j z čistim dobičkom Din 110.601.67 ter izplača ] 5% dividendo, to je Din 2.50 na delnico.
! Izplačilo dividende se prične s 1. julijem
I	1925 pri blagajni Stavbne družbe d. d. v Ljubljani in pri Kreditnem zavodu ml trgovino in industrijo v Ljubljani.
Pri sledeči volitvi predsedstva upravnega sveta je bil vnovič izvoljen za predsednika g. Andrej Šarabon, za podpredsednika g. Dragotin Hribar.
vedno na skladišču.
A. LAMPRET, Ljubljana
KREKOV TR6 ŠT. 10. — TELEF. 247.
Natečaj.
STAVBNA DRUŽBA D. D. V LJUBLJANI.
Občni zbor Stavbne družbe d. d. v Ljubljani za družbino 52. upravno leto se je vršil dne 16. junija t. 1. Iz poročila upravnega od-
Ljubljanska borza za blago in vrednot* razpisuje 4 senzalska mesta za blagovni oddelek (dva za lesno stroko 2 za deželne pridelke, kolonijalno in drugo blago) 'in 1 sen-zalsko mesto za efektni oddelek.
Reflektanti morajo predložiti dokaze:
a) o jugoslovanskem državljanstvu,
b) o izpolnjenem 24. letu,
c) o dosedanji neoporečnosti,
č) o sv,obodnem oskrbovanju lastne imo-vine,	'|	4
d) o dovršenih trgovskih študijah in večletni blagovni odnosno bančni pli pa mešetar-ski praksi,
e) o mešetarskem izpitu, opravljenem t dobrim uspehom,
f) o znanju slovenskega in drugih jezikov, in položiti ob ev. imenovanju kavcijo 10.000 dinarjev.
Detajlirane ponudbe z navedbo reference naj se pošljejo do 2. julija 1925 tajništvu ljubljanske borze za blago in vrednote, Kongresni trg št. 9, I. nadstropje, (Filharmonija).
Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar AleksandeU.
Tiska tiskarna »Merkur« ▼ Ljubljani.
(10.)
V oklopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert Kraft
»Izpremeniti ga zamoremo v čoln. Zadaj dobi vijak, navadna kolesa pa izpremenimo v lopatasta.«
»Včasih bomo prišli do strmih bregov.«
»Ti so najmanjša zapreka.«
»Prišli bomo v velike puščave z drobnim peskom.«
»V takih slučajih razširimo z enim samim pritiskom kolesa, tako, da se izpremeni avto v val, ki prepreči, da bi se pogreznil«
»Prišli bomo dalje do gladkih ledenih plošč...«
»Tedaj napravimo na kolesa vdolbine in izdolbine, prav kakor hočemo, še več, moj oče je pri konstruiranju koles mislil še na nekaj. Iz stranic koles lahko potegnemo meče ali kose, kakor je bilo pri starih vojnih vozovih, njihov učinek sredi množice je grozen, tudi okroglo obliko lomilca lahko izpremenimo v re-ailo ali ost. Upajmo, da teh stvari ne bo treba nikdar
»Da, vsako sem meril. Najširša je bila štirinajst . metrov.«	'
»Ne več? Moj Maksim us napravi skoke dolge dvaj- j set metrov.«	j
»Kaj, skakati zna tudi?!« zavpije Georg močno j presenečen.	j
»Tudi v višino in sicer dva metra. Za to je zopet i posebna priprava. Spredaj izpustimo ploščo, ki funk- j cijonira kot naskočna deska, v trenutku, ko odskoči, ! deluje zadaj pero. Morrisit v onem aparatu, ki vam ga j razložim kasneje, daje pokalnega plina za 800 konjskih > sil, ki proizvajajo hitrost 300 milj na uro, če popolno- : ma izrabimo stroj, ki je pritrjen pod našimi nogami.
»Mnogokrat«
»Jeli bila katera večja od treh metrov?«
»Ne.«
»Strmine nad šestdeset stopinj?«
»Tudi ne.«
»Mnogo stopnic?«
»To pač, a povsod hodijo lahko konji in kamele.«
»Potem bo tudi moj Maksimus povsod voziL Sedaj pa poglejte aparat, v katerem razvija morrisit pokalni plin.«
Je to steklenica, podobna oni, s katero je napravila Leonor poizkus pri mr. Deakonu, le da je ta tu večja in srebrno bleščeči se kos morrisita, ki je med obema
ma lzrauiiiio struj, ki ju puujcu	-— —-—— —--------------------------- 7	•»	------
Sedaj uporabljam morrisit kot proizvajajočo silo le in- , žicama, je velik kot oreh. Oba dela steklenice sta str
. -	...	■	1	•	.	•	_	 :	-I;	■»->	rt	vaKatTiVi	ono	CO	7	Tlol/A	TlflSP.hlK
direktno. Tudi če stojimo, deluje motor in goni dina-mostroj, elektrika se nabira v akumulatorjih in daje zopet 800. konjskih sil, tako da z uporabo obeh sil ustvarim hitrost 600 kilometrov na uro. lo se pravi, tak je teoretičen račun. Pač bi dosegel Maksimus to hitrost, njegova konstrukcija in stroj bi to hitrost vzdržala, ampak najtrdnejša cesta bi bila porušena. V
njena, ter na robovih obdana še z neko posebno snovjo, najbrže z gutaperho.
V steklenici ta trenutek ni vode, akumulatorji so nasičeni, sedaj dajejo električno silo.
Leonor obrne vzvod, spusti nekoliko vode, pokaže razvoj pokalnega plina in vse natanko razloži.
»Koliko je bil najdaljši čas, ko ste bili brez vode?«
»Največ je bilo devet dni, in sicer v Aziji, tedaj sem nosil s- seboj vodni mehur.«
»Potemtakem ne bomo prišli nikdar v zadrego, da bi nam zmanjkalo vode. Pod tlemi imamo bazen z
bo treba nikdar ; vzdrzala, ampak najtrdnejša cesta ui uua pmuacu«. » rabitL No in potem ali nas čakajo še kake zapreke?« * drugem slučaju in sicer le za trenutek pa razvijemo »Omenil sem že, da sem uporabljal vedno ceste, j tako veliko hitrost, m sicer ce nameravamo skriti, po katerih hodijo karavane, torej konji in kamele Pri- j V	dam	PJ*^-	V«jpo^ko- ^ ^ ^ zman,Kaio VUu<, u.mi tma.no oazen z
šel sem do zemeljskih razpok, čez katere drze mostovi, ,	. va	^ naslednjem trenutku imamo že zopet vodo, ki jo rabimo za proizvajanje sile za pet dni, aku-
narejem iz bambusa, ki so pa vseeno dovolj ta• , (	> Q hitrost ki ne sme presegati 200 kilometrov, mulatorje nasitimo lahko za tri dni, to je torej osem
da jih prekorači obložena kamela, nikakor pa	j	§ vozimo le’ osemdeset.<	dni> ki jih lahko prebijemo brez vode, sicer je pa naš
aTt°>Ali morda veste, kaie širok. je najširša tek. , " Georg „ lo Steli.	........
razpoka?«	  *
ueurg st?	m	_
»Ali ste prišli tudi v soteske?« nadaljuje Leonor.	Tako je smehljaje govorila Leonor.
Josip Peteline, Ljubljana
TnUnortg*	Ob	VOdl Na malo 1
i Itvl!]«, luroJaCa, Cvrtjaite, sedlarje.
, toaletno blaoo.
Telefon 919
Tatom MI
MALI OGLASI
ba^uSttkifna beseda
OT besed 1 5*
■vsa;
Absolventinia
Abadie
tlgaretni papir zopet stalno na »a logi. A. Lampret, Krekov trg 10.
ivoTazredne trgovske šole išče pri- ( nemega mesta v pisarni. Gre tudi j ua deželo in eden do dva meseca . brezplačno. — Ponudbe prosi na , upravo lista pod: »Pridna«.. |
' j t državnim izpitom, 34 letno teme-* ljito vsestransko prakso in prvovrstnimi izpričevali, izvežban tudi v
Revirni gozdar
Gospodična
fouBuje citre proti nizkemu honorarju. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava lista.
Službo blagajničarke
iiie gospodična, vešča tudi vseh pisarniških del. — Ponudbe prosi na ■pravo liata pod: »Blagajničarka«.
Original
Lejrerjeve slike in Valvazorja, proda Hinko Se v ar, antikvari-atknjigarna, Ljubljana.
Agentura
dobro vpeljana, prevzame vseh vrst trgovska aastopetva. — Ponudbe: »i|«ittrM na upravo lista.
Najboljši bivalni >(70{l In kolesa w edino la
Josip
Melinc-a
znamk«
IgRSTZHER, PHiMUUn ADLER
sa rodbta*, efcet Ib Industrijo
Llubljana SISSS
f *i»« mmii hnsakta. WMm smucl)«. t)«)aTn(ca M p»pn>TUa |Wa Vfltfc«!. rart—tn Ifa malo.
filniiffiH!
poljedelskem gospodarstvu, ki je vodil samostojno večje revire ter govori slovenski in nemški, želi iz-premeniti svojo neodpovedano službo. Ponudbe pod »Revirni gozdar« na upravo lista.
Javna dražba
različnega pohištva, preselitve-nega blaga, bakrenih izdelkov in dr. se vrši v soboto 20. junija 1.1. ob 10. uri dopoldne v skladišču »Balkan*, Dunajska 6. 33. Blago je mogoče ogledati v skladišču vsak dan po 15. jun. od 8—12. in od 2—6. ure.
Damski in dekliški slamniki
po znižanih cenah ravno-kar došli!
Oblike damske od Din 70"— do Din 150’—, otroške od Din 50’— do Din 701- nakileni od Din 100'-naprej — dokler traja zaloga. Oglejte si cene v izložbi
MINKA HORVAT, Ljubljana,
Stari trs štev. 21
Pozor!
Pozori
K SEZIJI
-m!
i d
Brusilo za kose znamke „Swaiyr/* Iz najboljšega brusnega materijala ponuja v preprodajo:
FRANC SWATY
tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor, Jugoslavija.
sr
Opeka"
prvovrstne zidake prlporoce ■> opekama
„EM0HAu D. D.
v SfrnMta»i>— TP**aar*a na Viču ‘(Brdo) — Plsiaraa v PmSalcovi utici 3, prtMčje.
Ženitev.
V nedeljo 14. t. m. popoldne se je izgubila čma listnica z vsebino Din U>0.— in različnimi dokumenti od postaje Št. Vid-Vižmarje na cesti proti Smledniku do okna »Turaca«. Najditelja se prosi, da isto odda proti nagradi v upravi »Nar. Dnevnika«.
Obločilno blago
r ostankih in od kosa kupite vedno dobro in najceneje v
TEKSTILBAZARJU,
i, JUDI J AN A, Krekov trg itev. 10, prvo nadstropje.
Zunanji naročniki! Pišite po ceniki
Dame (tudi brez premoženja) naj pošljejo svoj naslov in 5 dinarjev na upravo lista pod šifro: »Ženitev«. Tajnost zajamčena.
Trgovski uradnik
perfekten knjigovodja in korespon-dent z dolgoletno prakso iše primernega mesta pri večjem podjetju. — Ponudbe pod »Izvrstna moč< na upravo lista.
Prispevajte in agitirajte za	1
Tiskovni sklad	t
»Narodn. Dnevnika**!