Leto VII, štev. 188
Ljubljana, nedelja 15. avgusta 1926	Poštnina pavšalirana.
Cena 3 Din
ca Uhaja ob 4. »jutraj. =a
Stane mesečno Din >5-—; sa inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon štev. ji, ponoči tu<M štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Oprava ištv* s LJubljana, Preicn>o»s ulica it. s*. — Telefon it. j&
Inseratni oddelek t LJubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon it *q»
Podružnici: Maribor, Barvarska uBcs it. 1. — Celie, Aleksandrova cesta.
Račun pri postnem ček. zavoda 1 L)ub-Jana it 11.84« - Praha čislo 7S.180. Wien,Nr. 105.141.
Ljubljana, 14. avgusta.
Zadnjič smo na tem mestu razpravljali o kulturnem delu SDS v Sloveniji. Članek je zadel v živo, ker je dokazal da SDS radi svoje politične ravne jugoslovenske linije, krivično napadane z leve in desne, ipak prednjači v ljudsko-izobraževalnem delu. Brez vsake podpore od države v času, ko se je cinizem polastil velikega dela inteligence, gre SDS mirno svojo pot.
Abotno je postopanje naših nasprotnikov, ki kritikujejo veliki trud SDS i na gospodarskem polju. Kritikovati in izpodjedati je lahko, a delati in uspevati je težje. V razmerju svoje moči je SDS tudi na gospodarskem polju za svoje kraje dosegla zelo veliko, v primeri z SLS pa naravnost ogromno. 20 poslancev SLS ni prineslo domov niti malega dela onih uspehov, ki sta jih dosegla dva poslanca SDS!
Najtežja je bila borba SDS proti pre-tirapim davčnim bremenom. Napačna avtonomistična politika SLS je vezala moči slovenske delegacije. Prva priljubljenost Slovencev je začela opasno padati radi grde gonje SLS in njenih pomočnikov zoper Srbstvo. Kljub temu so naši poslanci v najtežjih razmerah leta 1921.-22. dosegli: 1.) Kontlngenti-ranje pridobnine v Sloveniji, 2.) Upo-stavitev komisij za osebno dohodnino. Obenem so dosegli graditev prekmurske železnice.
Kdor pogleda davčno podlago Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, bo priznal, kaj pomeni za vse volilce v to komoro kontingentiranje pridobnine. Mi nismo tega dalekosežnega uspeha nikdar hoteli javno povdarjati, da ne oslabimo lastne akcije proti dohodnini. Sedaj pa. ko se par frazerjev upa metati kamenje na nas. je treba to tudi javno pribiti. Če bi bila SLS le senčico takega uspeha dosegla, vse bi bilo pokoncu in hvala bi se pretakala v potokih.
Ravno tako visoko in stvarno še večji je bil uspeh vsled upostavitve davčnih komisij. Močno se je skliceval finančni minister, da je baš SLS kot večinska stranka prve Nar. vlade ukinila davčno avtonomijo in komisije, mesto da je v interesu izenačenja ukinila dohodnino. Slovenska SDS je prilikom glasovanja za 7 odst. investicijsko postilo izsilila to koncesijo. Koristi tega uspeha so se pokazale, ko je dinar začel rasti, gospodarska konjunktura pa padati, a posebno, ko je homogena radikalna vlada — osnovana vsled Markovega protokola, podpisanega od dr. Brejca in Smodeja in od SLS vzdrževana — uvedla linearno 30 odst. doklado. Komisije, izvoje-vane od SDS, čim so se zavedle svoje moči in nalog, so postale mogočni bra-nitelj pridobitnih slojev. Ce bi mnogo napadani dr. Žerjav z SDS za slovensko gospodarstvo, kar se davkov tiče, ničesar druzega ne storil, kakor da je izvojeval pridobninski kontingent in do-ho.darinske komisije, bi mu vsakdo moral priznati hvalo, tudi nasprotnik, če je nepristranski in pošten. Zato pa gremo lahko mirno preko vpitja raznih demagogov, ki so s svojimi škandalozno zlaganimi fasijami dali krepke opore nezaupanju in brezobzirnosti finančne uprave proti stotinam nedolžnih. Tudi to poglavje je zelo važno in lahek je dokaz, kako je frivolna lažnivost samo enega današnjih širokoustnežev ostale trgovce in obrtnike stala milijone.
Lani je SDS s spretno uporabo odpora Vojvodine uspela v boju za znižanje hišne najmarine v Ljubljani in dosegla, da se komorska in invalidska doklada računa le enkrat od dohodka.
V boju za izenačenje davkov je pred-njačila SDS. Že leta 1922. so naši poslanci izdelali prvi zakonski projekt o davčnem izenačenju in ga je finančni minister predložil skupščini. Bil je mnogo boljši od projekta današnje vlade. V odseku, ki obravnava novi davčni zakon, so poslanci SDS delali mnogo in izjavili po našem mnenju edino izvedljivo zahtevo, da se davki znižajo na nivo Srbije, ne pa, da se Srbom davki zvišajo na proračunsko višino. Z mirno vestjo lahko rečemo, da ljudje, ki so v Ljubljani sprečili izvolitev Ivana Moho-riča v korist SLS, nimajo pravice prav nič očitati, da SDS ni delovala pošteno, dosledno in uspešno.
Ni tu prostora, da podrobno obravnavamo velikanske napore naših mož pri ureditvi gospodarske uprave, carinskih razmer, carinske tarife, tisoče težavnih intervencij za vse gospodarske težnje in pritožbe, borbo za boljše železniške tarife. lepi uspeh glede tari-fov za naše mline, naše delo glrtie mednarodnih tarif, zastopanje naših zahtev v trgovinskih pogodbah in ogromno drobno delo za naš gospodarski svet. Ne rečemo, da smo v vsem uspeli, a vedno je SDS storila svojo dolžnost.
Misel za Obrtno banko je započel minister SDS in on je predložil zakonski projekt, po kojem to ne sme biti birokratski čisto državen zavod. Morda se je pozabilo, da je zakonski načrt o kmetijskem kreditu sprovedla toli napadena vlada PP. Boj proti nezdravim in pretiranim taksam ie zastal na silovitem odporu tistih radikalov, ki se sedaj objegiajo z SLS in skupno »osva"
Besedilo kolektivne note Bolgariji
Bolgarski odgovor še vedno ni prispeL — Nov vpad bolgarskih komitašev. — Razburjenje v Beogradu.
Beograd, 14. avgusta, p. Tiskovni odsek zunanjega ministrstva je danes objavil celokupni tekst kolektivne note Bolgarski. Nota se glasi:
Gospod minister! Aktivnost revoluci-jonarnih organizacij, katerih sedež je v Bolgarski in ki ni nikakor prenehala v teku zadnjih let po svetovni vojni, se je pojavila od pomladi tekočega leta z oja-čeno silo. Ta aktivnost se je izražala v napadih čet, poedinih ubojih, pljačkah itd., kar vse je dobilo na obmejnem teritoriju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevine Rumunije izredno resen značaj. Po informacijah dobljenih od naših oblastev, je bilo vedno potrjeno, da so bili ti zločini izvršeni od članov bolgarskih revolucionarnih organizacij, ki so delovale po poveljih odgovarjajočih komitejev, organiziranih in oboroženih v Bolgarski in ki so prestopale mejo pod zaščito ali s tolerira-njem bolgarskih obmejnih straž. Vlada grške republike, vlada kraljevine Rumunije in vlada kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev niso opustile, da večkrat ustmeno in pismeno opozorijo bolgarsko kraljevsko vlado na opasno-sti, ki so jo predstavljali ti pokreti in ki bi mogla pokvariti one dobre odnošaje, ki morajo obstojati med sosednimi državami. Na žalost kraljevska vlada Bolgarske, kakor izgleda, ni posvečala ponovnim korakom teh vlad vso pažnjo in dogodki so pokazali, da kraljevska bolgarska vlada ni nikoli podvzela potrebnih uspešnih korakov. Nasprotno, aktivnost teh organizacij se je v zadnjem času samo povečala.
Prepojeni z željo, da obdržijo dobre odnošaje z Bolgarsko, smatrajo vlade držav, katere imamo čast predstavljati, da morajo še enkrat resno opozoriti kraljevsko vlado, da je potrebno, da ona sama definitivno uniči to tako za sosedne države, kakor tudi za Bolgarsko škodljivo aktivnost revolucionarnih komitetov. ki pod različnimi nazivi obstojajo v Bolgariji in ki, poslužujoč se njenega teritorija, organizirajo oborožene komitske vpade aH poedine zločine v sosednjih državah.
Čast nam ie obvestiti Vašo ekscelen-co, da zahtevajo naše vlade sporazumno razen onih mer, ki jih bo sklenila bolgarska vlada, da iih sama podvzame v označenem cilju
1.) Da kraljevska bolgarska vlada po-
zove svoja obmejna oblastva. da vrše svojo dolžnost ne samo tako, kakor to zahtevajo odnosi dobrega sosedstva, nego tudi v skladu s sporazumi, sklenjenimi za preganjanje tolp.
2.) Da kraljeva bolgarska vlada, ki so ji dobro znani izvori zla in krogi, ki organizirajo vse te zločine, podvzame najstrožje mere, da onemogoči v bodočnosti aktivnost istih.
Vse tri vlade se nadejajo, da kraljevska bolgarska vlada tudi sama. prepojena z željo, da očuva dobre odnošaje z omenjenimi državami, ne bo opustila dati o tem dokazov s hitro izvršitvijo gori formuliranih zahtev.
Pričakujoč odgovora, ki ga naj izvoli Vaša ekscelenca dostaviti nam. Vas prosimo g. minister, da sprejmete uve-renje o našem visokem spoštovanju.
Podpisi poslanikov Jugoslavije, Rumunske in odpravnika poslov Grške.
Beograd, 14. avgusta p. Odgovor bolgarske vlade na kolektivno noto kakor tudi na našo zasebno noto še vedno nI prispel v Beograd. Prihod ministra Ninčiča, ki se je mudil zadnje dni na Bledu, se pričakuje za jutri dopoldne. Vesti o novih vpadih komitašev na naše ozemlje so povzročile v vseh krogih veliko razburjenje. Vsa Javnost zahteva od vlade, da najenergfčnejše nastopi In raz^sti odnošaje z Bolgarsko.
Nov vpad bolgarskih komitašev
Beograd, 14. avgusta r. Beograjske novine prinašajo iz Stnimnice poročilo o novem vpadu bolgarskih komitašev na naše ozemlje. Četa kakih 15 do 20 ljudi le prekoračila našo mejo ter med seloma Bajko-vo in Badaljina zadela 3 km od meje na zasedo našega sedmega orožnlškega oddelka, broječega 10 mož. V borbi, ki je trajala četrt ure, je bil z dvema streloma ranjen orožnik Arandlei OJorgjevič Iz sela Ale-ksandrovca v krajinskem okrožju. Bolgarska tolpa je Izkoristila noč ln ugoden teren ter se hitro umaknila preko meje nazaj v Bolgarijo. Z ogledom na licu mesta je ugotovljeno, da se Je komitska tolpa zares priklatila iz Bolgarije in se po spopadu zopet vrnila tja. Ni znano, ali Je četa imela kaj žrtev.
Beograd, 14. avgusta r. V zvezi z vpadi
bolgarskih komitov se Je danes predpoldne Interesiral angleški poslanik g. Cunard pri ravnatelju politi črnega oddelka g. Tadldu za podrobnosti.
Vsebina francosko-rumunske pogodbe
Pogodba je sklenjena za deset let. — Medsebojna garancija obstoječih državnih meja, — Posebna klavzula glede Rusije. — Prestižna zaščita pred italijansko diplomacijo.
Parizu. V imenu rumunske vlade jo je podpisal poslanik Diamandi. v imenu francoske vlade zunanji minister Bri-and. Doba pogodbe traja deset let in po
Bukarešta, 14. avgusta, d. Zastopniki domačega in inozemskega časopisja so dobili v zunanjem ministrstvu pojasnila o francosko-rumunski pogodbi. Zunanji minister Mitilineu je izrazil svojo radost nad sklenitvijo pogodbe ter je povdarjal, da oklepa politika solidarnosti vse tiste činitelje, ki hočejo mir na podlagi obstoječih pogodb. Francosko-rumun-ska pogodba je velikanske važnosti za splošen mir in nič manj pomembna ne bo arbitražna in prijateljska pogodba, ki se pripravlja sedaj med Italijo in Ru-munijo.
O vsebini sporazuma se izvejo nastopne podrobnosti: Sporazum ima dva dela. Najvažnejši je prvi del. dočim se drugi del nanaša na arbitražno postopanje v nekih predvidenih slučajih. Pogodba je bila že 10. junija podpisana v
jajo« Trgovsko zbornico. Radikali so zlasti napovedali boj Doštenemu gostil-ničarskemu obrtu. Tu napadajte, ne pa SDS, ki je v najtežjih razmerah bila vedno na razpolago slovenskemu obrtništvu. In industrija? Zanio se je SDS borila na celi črti, a oni, ki se ji danes vsiljujejo kot zaščitniki, so jo radi tega razkričali. da je »kapitalistična«.
V neugodnih razmerah je SDS dosegla na naših železnicah več novih zvez, ljudstvu koristn:h razširjenj postaj in novih posfa.inlišč, rešila vprašanje odškodnine v Teznu pri Mariboru, borila se z uspehom za ureditev carinskega skladišča v Ljubljani, obenem pa bila v mnosobrojnih in težkih bojih, da obvaruje gospodarstvo in personal ob podržavljeuju Južne železnice
Politična linija SDS — državno edinstvo, ki slovenski pridnosti odpira vso Jugoslavijo in decentralizacijo uprave, ki nam daje brze ln primerne rešitve — je pravilna in za naš pridobitni svet edino koristna. Le zakonljite se v ob-sovraženi separatizem. Potem bo kmalu Slovenija padla na višino republike Monako,"ki jo je strmečim Slovencem stavil kot vzor z- Jelačin. Res je, če zmaga avtonomizem. bo treba, da se ustanovi v LiubMani še velika igralnica, kakor ie ona. od koje živi MoraVo, ker sicer Jelačinov novi Monako ne bo mogel živeti in izhajati.
tem roku se lahko podaljša še za toliko časa. To je prva pogodba, katero je sklenila Rumunija po vojni z zapadno-evropsko velesilo.
Pogodba med Francijo in Rumunijo ne predvideva nikakih posebnih določb za slučaj konfliktov s sosednimi državami. Obe državi si garantirata med sabo sedanji status quo obstoječih meja. Vse določbe temelje na reciprociteti. Obe državi pa se obvezujeti, da bosta važna mednarodna vprašanja medsebojno proučevali ter se o njih posvetovali.
Pogodba vsebuje posebno klavzulo, ki se nanaša na neagresivno izjavo Rumunije proti Rusiji Ta določba je v pogodbi natančno obrazložena in pravi, da je Rumunija pripravljena skleniti slično pogodbo z vsako državo, ki je pripravljena sprejeti podoben predlog. Za slučaje, v katerih bi se pogodbenika ne mogla sporazumeti, je predvideno razsodišče. Razsojal bo v takih primerih vedno zvezni predsednik Švice.
Dejstvo, da se je rumunsko-franco-ska pogodba, ki je bila sklenjena in parafirana že pred sedmimi meseci, podpisala šele sedaj, se v političnih krogih različno komentira. V diplomatskih krogih sodijo, da se je Francija tako podvizala s podpisom radi tega, ker se je bilo bati, da bi Francijo pri pogodbi z Rumunijo utegnila prehiteti Italija. To zbližanje Rumunije z Italijo pomeni, da se romunska vlada približuje orientski politiki Italije. Podpis pogodbe je torej nekaka preventivna zaščita pred italijansko diplomacijo.
Železniška nesreča
Newyork, 14. avgusta, k. Pri Riverheadu je iztiril brzovlak iz Ntwyt>rka, v katerem je bilo 400 potnikov. Dva voz* sta se pre« vrnila. Pri tem je bilo šest oseb usmrče. nih, 10 pa težko ranjenih.
Aretacija vohunov v Turčiji
London, 14. avgusta, s. Kakor poročajo iz Carigrada, je bilo v Dardanelah aretira« nih pet vohunov, baje Francozov, od kate« rih sta dva alžirska poročnika. Pri njih so našli pisma izredne važnosti.
Danes se vršijo v Srbiji občinske volitve
Razburjenje na vrhuncu. — Pašičevo dvoumno pismo. — Oiici-jelni radikali, Bobič in davidovičevci upajo v Beogradu na zmago. — Politični pomen občinskih volitev.
Beograd, 14. avgusta p. Nocoj, na predvečer občinskih volitev, restavracije ia kavarne ne točijo alkoholnih pijač. Vendar Je razpoloženje meščanov kljub temu živahno. V prestolici še ni bilo tolikega zanimanja za občinske volitve, kakor ob letošnji priliki. Danes so razvile vse stranke višek aktiv nosti. Vse zidovje je preleplieno z najrazličnejšimi agitacijskimi lepaki. Zlasti se opa žajo zelo dobro stilizirani lepaki SDS, kakor tudi njeni mnogobrojni letaki. OficijelnI radikali so na velikem lepaku objavili faksi-mile cmega pisma, ki ga le Pašič poslal glavnemu odboru. Tekst pisma (glej političen beležbe) Je politične kro-ge iznenadll, ker ni tako odločen v korist oficijelne radikalne liste, kakor se je to tolmačilo po snočnjem komunikeju glavnega odbora radikalne stranke. G. Bobič in njegovi ljudje so takoj izkoristili to dvoumnost pisma g. Pašiča in mu dali seveda tolmačenja v lastno korist. Povdarjajo, da g. Pašič v svojem pismu vobče ne tmenuje g. Bobiča in njegove izključitve iz stranke, Ia baš nasprotno ponavlja Iste stavke, kakor gospod Bobič v svoji agitaciji, to je spoštovanje narodove volje. Delajo se sicer različne prognoze o
rezultatih jutrišnjih volitev, vendar ie težko predvideti izid. Razpoloženje med pristali g. Bobiča je bilo danes zelo optimistično in oni pričakujejo ne samo. da onemogočijo izvolitev službene radikalne liste, ampak celo na lastno zmago. Isto razpoložcme vlada med Davidovičevimi demokrati, ki izkoriščajoč razcepljenost radikalov tudi računajo na zmago. Kar se tiče ostalih strank se trudijo, da povečajo število svojih vo-lilcev. Z3 SDS, ki je imela pri zadnjih volitvah 700 glasov, računajo, da bo nie:i porast zelo velik. Volitve se vršijo v vseh občinah Srbije in Črne gore in bo izvoljenih 2145 občinskih odborov v Srbiji, 9S pa v črni gori. Velika večina občin je bila dosedaj v radikalskih rokah. Volitve imajo ve lik politični pomen, ker bodo pokazale. aH je radikalska stranka izgubila na terenu in koliko. Zlasti izguba Beograda bi pomenila za radikale najhujši udarec.
Beograd, 14. avgusta p. Povratek ministrskega predsednika g. Uzunoviča pričakujejo za jutri dopoldne. Njegova pot v Južno Srbijo je imela gotovo značaj agitacije, ker je položaj radikalov v tamošnjih krajih po nekih gotovih znakih sodeč, vrlo oslabljen.
Vedno težja situacija v režimskih strankah
Težka nasprotstva med obema RR. — Razkrajanje med radičevci. — Radičevci št. 3. — Vprašanje dr. Nikiča. — Izjava
Stjepana Radiča.
Beograd, 14. avgusta n. Današnji »Poli-tički glasnik, prinaša članek pod naslovom »Radičevci št 3«. V članku se piše: G. Nikič je pravilno ocenil svoje interese, ko ie takoj po napadih Radiča na njega in njegove tovariše odšel med narod. Dr. Nikič je te dni prepotoval Bosno in del Dalmacije ter je pri tem svoj spor z vodstvom HSS prenesel med narod in izvršil razcepljenje stranke. Kako je to opasno za stranko, dokazuje najbolj sklep šefa HSS, da odide med narod ln popravi ono, kar je Nikid pokvaril. Dočim pa se tako razračunavata ti dve stroji, izgleda, da se ne ustavi proces razpadanja hrvatske seljačke stranke. Na dnevnem redu Je namreč vprašanje novega razkola. Grupa nezadovoljnežev z radidevskim prvakom Nikolo Preko na čelu se namerava odcepiti od oficijelnega vodstva in osnovati svoj poseben klub. Dočim se dr. Nikid drži radikalov, se Preka naslanja na davidovidevce in muslimane. Te nevarnosti razpadanja zelo resno skrbijo radidevce. Radi tega hoče Stjepan Radič odgoditi reševanje afere ministra Nikida. Radid Je sprejel Pašidevo taktiko, prepuščajoč času, da mu prihiti v pomoč. Druga pa je stvar, bo li ostal dr. Nikid prekri-žanih rok in čakal, da ga Stjepan Radid iznenadi.
Beograd, 14. avgusta, n. V zadnjem času se obrača vedno večja pažnja na razmerje med strankama v vladni koaliciji. Opozicija smatra, da pride takoj po občinskih volitvah v Srbiji do težkih nasprotstev v vladi radi dr. Nikiča. Ce se vzame v poštev namera
radikalov, da držijo dr. Nikida brezpogojno v vladi, je naravno, da bo napravil HSK iz tega vprašanje. Izgleda, da so se radikali o . tem že odločili, kar potrjuje tudi pisanje današnjega <Vremena>, ki stoji zelo blizu vodečim radikalskim politikom. <Vreme> vidi samo dve možnosti, ali da pride do krize, ali pa da izpade dr. Nikid iz vlade. <Politika> beleži, da radičevci ne krijejo več, da so njihovi odnosa ji z radikali taks prirode, da .zahtevajo temeljito prečiščen ja. Eden izmed radičevskih poslancev, ki je te dni prisostvoval konferencam v radičevskem klubu pod vodstvom Pavla Radida, je od-kritq priznal: ^Nesoglasja obstojajo in jih je treba razčistiti. Mi zdaj nimamo niti 5 fa . pravic, ki. bi jih logično morali imeti kot člani vlade, dočim ima opozicija vsaj to pravico, da se buni. Napram nam postopajo, kakor da smo opozicija, a moramo molčat: in prenašati odgovornost za vse, kar »e dela.>
Pavle Radič, ki je prišel v Beograd, da konferira z Uzunovičem, se je danes rebus infeetis vrnil v Zagreb.
Zagreb, 14. avgusta, n. Danes je sprejel Stjepan Radič nekaj novinarjev, ter jim izjavil, da se sestane v par dneh z ministrskim predsednikom gosp. Uzunovičem. Na vprašanje novinarjev, v kakšno svrho, je rekel Radič, da mora kljub temu, da se radikali in radičevci povsem strinjajo, vendar govoriti z gosp. Uzunovidem glede skupnega nastopa pri početku parlamentarnega dela.
Otvoritev Zagrebškega zbora
Zagreb, 14. avgusta, n. Danes je bil pol« službeno otvorjen Zagrebački zbor za no« vinarje. Razstavljalcev je iz Slovenije 60, iz inozemstva pa iz 16 različnih držav.
Povratek ministra Ninčiča v Beograd
Bled, 14. avgusta, d. Minister zunanjih del dr. Ninčič, ki se je od srede mudil na Bledu, je danes popoldne odpotoval v Beo« grad, da se udeleži jutri občinskih volitev ter da opravi važne resortne zadeve. Čez nekaj dni se minister zopet vrne na Bled.
Nov odsek v ministrstvu za trgovino
Beograd, 14. avgusta, n. V ministrstvu trgovine se je osnoval poseben odsek za tr« govinske pogodbe. Na čelo odseka je po« stavljen dr. Rudolf Steinmetz=SorodoIski.
Nov radičevski dar ljudstvu
Zvišanje potnih pristojbin.
Beograd, 14. tvgusta. n. Ministrstvo po« šte pripravlja zopetno povišanje vseh pošt« nih pristojbin, v prvi vrsti pristojbin za pisemsko pošto. To povišanje bi im^Jo na« stopiti v najkrajšem času.
Ukinjenje privatne preparandije v Križevcih
Krizevci, 14. avgusta, n. Med tukajšnjimi meščani je zavladalo veliko vznemirjenje, ker je ministrstvo prosvete ukinilo privat« no preparandijo. To je obenem hud udarec za radičevce, ki imajo v oblasti občino Kri« ževci.
Položaj v Mehiki
Nen>york, 14. avgusta, s. Associated Press poroča: Po poročilih guvernerjev iz mehi« kanskih držav vlada povsod popoln mir, vendar pa se izve, da vznemirjajo v Vera« eruzu in v Jaliscu oborožene tolpe prebi« valstvo.
Jugoslovensko-poljska pogodba
Berlin, 14. avgusta, k. »Deutsche Alige. meine Zeitung® poroča: Po vesteh iz Var« šave bo jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčič koncem tega meseca posetil Var« šavo. Cilj njegovega potovanja je sklenitev prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Poljsko.
Važno vprašanje za Grčijo
Atene, 14. avgusta, s. Vsi voditelji strank so poslali ministrskemu predsedniku Pan« galosu pismo, v katerem opozarjajo na tež« ko odgovornost, ako bi se izjalovila grško« jugoslovenska pogajanja. Pri tem pa opo« zarjajo na to, da vlada, ki nima parlamcn« tarne podlage, nima pravzaprav pravice, re« šiti to za Grčijo tako važno vprašanje.
Pred kapitulacijo angleških rudarjev
London, 14. avgusta, s. V vseh rudoko« pih okraja NVestmidland se je delo zopet pričelo, in sicer večinoma na podlagi osem« urnega delavnika kljub temu, da je Cook, ki je posetil okraj, to odsvetoval. Kakor se zatrjuje, bodo vsi rudarji prihodnji te« den zopet pričeli z delom. Število delavcev, ki prihajajo v glavnih rudokopih severnega NValesa pod starimi pogoji zopet na delo, je vedno večje.
London, 14. avgusta, (brž.) Rudarski v o. ditelj Cook je pripravljen končati premo« govno bitko.
Ruski komunist Sokolevskij na svobodi
Berlin, 14. avgusta, d. Ruski komunist So« kole"skij, ki je bil osemkrat obsojen na smrt in potem pomiloščen nt dosmrtno je« čo, je sedaj po sklepu državne vlade popol« noma pomiloščen in bo izgnan v Rusijo. Kakor poroča «Germania» bo sovjetska vla da za kompenzacijo pomilostila 14 nemških državljanov.
Priznanje g. Ogrina
Gospodu Ogrinu sem hvaležen za njegovo izjavo, ki v polnem obsegu potrjuje moje navedbe o poteku najinih razgovorov v zadevi volitev za Zbornico trgovine, obrti in industrije. Najboljše potrdilo so seveda pisma, ki sem jih v tem oziru pisal g. Ogrinu kot pooblaščencu SLS in katera sem zadnjič citiral. Veseli me zlasti, da g. Ogrin ne vztraja več pri trditvi, da je on pritiskal, naj se razgovori nadaljujejo, jaz pa da sem odklonil. Ta trditev je bila v polnem nasprotstvu z dejanskim stanjem in torej nevzdržna. G. Ogrin sedaj pravi, da mi je po selu sporočil, da odhaja v Beograd. Taka sporočila se sicer pošiljajo pismeno, a bil bi seveda vzel na znanje tudi pošto po selu, ako bi se bil pri meni javil. Pa se ni.
O kompromisu za druge stranke jaz z g. Ogrinom, ki je bil samo pooblaščenec SLS in nikogar drugega, nisem mogel razpravljati. G. Ogrin tudi nikdar ni na tem insistiral, temveč je nasprotno postavljal le zahteve glede mandatov: ki naj pripadajo pristašem SLS. Točno je, da nisem pristal, da bi klerikalna stranka v obrtniškem odseku imela absolutno moč. V ostalem naj še enkrat povdarjam, da mi je g. Ogrin očividno po predhodnih posvetovanjih s svojimi mandatorji napovedal ^definitivno odobritev® mojih propozicij s strani SLS. G. Ogrin pravi, da ni res, da bi bil na moje propozicije pristal, temveč da je zahteval, da se na podlagi cprvotne baze* (katere?) pogajamo. O tem v njegovem oficijelnem odgovoru na moje pismeno formulirane propozicije ni niti besedice, kakor tudi ne o tem, da je treba voditi pogajanja tudi še z g. Jela-činom ali kakšno drugo skupino.
Posebno hvaležen pa sem še g. Ogrinu za navedbo, da sem izjavil, da se obrtnikov bojim, ker bi se mogli jeziti, a da upam jih pomiriti. Tc je sicer nekoliko karikirano povedano, a v jedru resnično. Jaz sem stalno povdarjal posebni značaj naših razgovorov, ker je SDS od vsega začetka izključevala svoje vmešavanje v postavitev kandidatov. Zato sem se izjavil, da ne vem ali bodo stanovske organizacije trgovcev in obrtnikov akceptirale kompromis, ki ga skleneta obe najjačji stranki. Rekel sem, da upam, da se bo to zgodilo, ker sem bil uverjen, da bodo stanovske organizacije čutile kot olajšanje, ako se izbegne postavitev posebne klerikalne, politične liste.
Odpreti pot mirnemu, od političnih strasti nemotenemu izboru stanovskega zastopstva slovenskih trgovcev, obrtnikov ln industrijalcev, to je bil cilj mojih razgovorov s predstavnikom SLS. Govori g. dr. Korošca v Domžalah in v Trebnjem so pokazali, da ti razgovori niso mogli biti uspešni, ker je SLS od vsega začetka stala na drugem stališču. Hotela je Zbornico, ki bi naj bila poma-gač njene nesrečne politike.
S svoje strani zaključujem polemiko.
_ Dr. A. K.
Ne vlačite še Zveze trgovskih gremijev v svojo ostudno gonjo!
Gospod urednik!
Nimam navade pisati kaj v časopise, a to pot Vas prosim, da mi dovolite par besed. Predvsem nam ugaja Vaše pametno ln zmerno pisanje, medtem ko tuli klerikalni »Slovenec« kakor pobesnel v zadevi volitev v Trgovsko zbornico. Misli, da bi tudi mi v stanovskih korporacijah mlell prazno slamo o avtonomiji. Ampak trgovci od klerikalne avtonomije nimamo ničesar, ker rabimo veliko prostrano državo, da moremo kaj prodati in dobiti kupce.
»Slovenec« piše danes zopet prav lažnji-vo o občnem zboru Zveze trgovskih gremijev. Ima že informacije od gospoda zveznega načelnika Jelačina, ki je imel tedaj tako slabe oči in ušesa, da nas pred nosom ni ne videl ne slišal, ko smo zahtevali besedo, pač pa je takoj vide! In slišal nekega gospoda tam daleč zadaj, s katerim se je na predvečer nad eno uro dogovarjal. Bili smo pač z g. Jelačinom lansko leto na občnem zboru v Rogaški Slatini preveč kavalirski, potem ko je podal izjavo, da želi, da se drugo leto (torej letos) voli drug načelnik. Tudi letos nam je na konferenci pred zborovanjem Zveze rekel, da bomo drugi dan lahko volili kakor želimo, potem t>a je na zboru volitve izvedel kar po domače — sebi v prid.
»Slovenec« neresnično poroča, da so bile na občnem zboru ob rigoroznem upoštevanju pravi! v najlepšem redu Izvršene volitve. Kaj pa pravijo k temu oni starejši gospodje trgovci delegati, Jelačinovi osebni prijatelji, k: so bili ogorčeni nad postopanjem g. načelnika. Eden mi je rekel o g. Jelačinu še tam na mestu: »Ta fant Je pa tako trmast in svojeglav, da nam v Zvezi samo škodo dela b nam bo s svojim absolutizmom še vse razbil.« In poslušal sem moža trgovca — delegata od daleč, ki je župan velike občine in ki je rekel, da bi ga doma pri občinski seji natep-11, če bi tako absolutistično in neparlamen-tarno postopal. Jezil se je, kako pride on, star možak, do tega, da mu ta mladenič ne da besede, ko je prišel od daleč in v Imenu svojih ljudi.
Za vse tu navedeno dam lahko »Slovencu' imena in priče na razpolago.
Čudno res, da se gosp. Jelačin ni upal pravilno izvesti volitev, ko je imel po »Slo-venčevem« zatrdilu tako ogromno večino za sebe. Zakaj se boji, kdor Ima večino?
Bedasta in lažnjiva ie trditev »Slovenca«, da je SDS ali katerakoli stranka povzročila pritožbo delegatov Zveze proti nepravilnim volitvam. Delegati so pritožbo vložili v interesu korektnosti v Zvezi in ker
ne dovolijo nikomur, da bi se iz njib norca bril ter tako poniževal ugled trgovskega stana Kako utemeljena je bila njibova pritožba, Izvira Iz dejstva, da odbor Zveze, ki v polni meri priznava nekorektnost zadnjih volitev, ni vlaži! proti njihovemu razveljavileoju nobenega prizlva! To je storil le g. Jelačia. ki si odbora, kateri bi bil edini kompetenten sklepati o vložitvi priziva. niti sklicati ni upal!
Gospodje klerikalci bodo že še spozcali, -kaj so profitirali s svojim zaveznikom, ki bi se rad slovenskemu trgovcu predstavljal kot njegov najodločnejši zastopnik, a gre sedaj s konzumarjl proti stanovskim organizacijam svojih tovarišev.
Trgovec-zveznl delegat
Skrb »Slovenca" za mehikanske Ikofe
Za preganjane katoliške Slovence v Italiji nima srca ln besede.
Zelo veliko piše »Slovenec« o Mehiki in Mehikanctn. Slino se zavzema za tamošnj« klerikalne latifundiste, ki se upirajo razlastitvi ln podržavljena svojih veieposestev; sai so se tudi v Jugoslaviji cerkveni knezi branili agrarne reforme. Hudo ia težko se je odreči vsem posvetnim dobrotam ter sin-žiti samo gospodu Bogu, ki kol ste človekov ni ime! niti kamna, da bi položil nanj svojo trudno glavo ...
Čudno je, da se avtonomistični »Slovenec« toliko vtika v avtonomijo Mehikancev, tembolj čudno, ker tamkaj ni Slovencev, ki Jih naši klerikalci vedno obračajo po jeziku. Tisti Meksikajnarji, ki so se v preteklem stoletju tamkaj borili za katoliškega cesarja Makslmiljana Habsburškega, so že davno pomrli. »Slovenčeva« hnjskarija radi Mehike tamošnfim katoličanom tudi ne bo prav nič zalegla. Mehikanski analfabeti, ki jih je tamkaj ohranil rlmsko-katoliškl kle-rikalizem nekako za vzor svoje 300 letne prosvetljenosti, ostanejo po prizadevanju duhovščine še naprej to, kar so bili, me-hikanskih škofov pa naš klerikalni tisk tudi ne bo rešil.
Ako bi bil «Slovsnec» boljši Slovenec kakor je in ako bi bil boljši kristjan, kakor je bi raje dolge članke, ki jih posveča Mehiki, posvetil svojim bratom v Primoriu. ki niso le katoličani, marveč tudi Slovenci. Tam trpijo verniki preganjanje po nedolžnem te ne radi tega, ker se njihovi škofje puntajo proti agrarni reformi. V neposredni bližini ljubljanske šentklavške cerkve se zatira versko življenje Slovencev In krati verska svoboda naših liudi. Pod neposrednim vp!.'vom te iurisdikcijo Vatikana se vrše zločini nad ubogim ljudstvom, ki ga tepejo s škorpijoni zato, ker je bil Rima večno pasjeponižno udan.
Ob začetku meseca so v Gorici praznovali porcijunkolo. Z dežele je prišlo Izredno mnogo ljudstva, a slovenskih spovednikov oi bilo. Le par jih je znalo po par slovenskih besed. Slovenski patri so bili Izgnani. Vera se je morala ukloniti politiki — brez protesta, z odobreajem Iu sodelovanjem Vatikana, pa se nihče Izmed našib klerikalcev ne razburja. O nobeni njihovi intervenciji pri Vatikanu v prilog naših rojakov ta slovenske duhovščine v Italiji še nismo čuli, I>ač pa prirejajo naši Jderikalcl tudi letos romanje v Rim, kjer se bodo »-Orli« poklonili tistim, ki so izgnali iz slovenskega Pri-morja slovensko duhovščino.
Kaj je klerikalcem mar versko življenje? Posvetna oblast Vatikana Jim je več, kakor pa resnično versko duševno življenje — najbližjih rojakov. V tem je vsa njihova hi-navščina In tragika naše klerikalne stranke, ki jo mora braniti z »zgledi iz Mehike« kak — dr. Kulovec. Ln to proti onim ta z natolcevanjem onih, ki se zavzemajo za to, da bi se slovenskemu Ijudsrvu razlagala beseda božja, ne pa samo klerikalna politika — v narodnem jeziku.
Naši klerikalci molče. Bolj so jim pri srcu cerkvena veleposestva v Mehiki kakor pa versko življenje slovenskih rojakov v neposredni bližinL To je »Slovenec« včeraj zopet potrdil, ko je na prvi strani ponižno ta z malimi črkami naznanil svojim bralcem, da v Vatikanu žagajo slovenskega nadškofa Sedefa, z velikimi črkami ta z velikim razburjenjem pa je objavil, da mehikanski škofje zahtevajo revizijo ustave. Kadar je bil pri nas po zasluženju prestavljen kak kaiehet proti volji škofa, so se v klerikalnem Izraelu drli, kakor da bi Jih kdo drl na meh. V Italiji pa bi lahko slovenske katoličane s koli pobijali, naši patentirani katoliki ta Slovenci pa morajo, ker so pod centralistično komando Rima molčati kakor grob. Žalostno le to, a tudi sramotno.
Politične beležke
Salomonsko pismo g. Pašiča
Besedilo pisma, kJ ga je tajnik glavnega odbora NRS dr. Momčilo Ivkovlč prinesel od Pašiča, se doslovno glasi:
Gospodu Aci Stanojeviču, podpredsedniku glavnega radikalnega odbora.
Karlove Vari, 11. avgusta 1936 Dragi Aco,
prejel sem Tvoje pismo, s katerim me obveščaš o nesoglasjih, ki so se pojavila med našimi tovariši povodom kandidatur za občinske odbornike v Beogradu. Mene ta nesoglasja jako presenečajo in Jih ne morem pojmi ti, niti odobriti pri naši stranki, ki Je začudila s svojo disciplino ves svet, prav posebno s svojimi uspehi v borbi za narodni blagor In svobodo. Ako se hoče ohraniti to, kar Je narod dosegel s svojo krvjo, tedaj se mora očuvatl dlsclp-lna Iu sloga, ker samo tako lahko vnapredimo ta učvrstimo osvobojenje in ujedinjenje za vse čase ter za vse svetovne razmere ta dogodke. Obsoditi je treba vse intrige In sklepe, ki se sedcj sejejo med našimi državljani, a posebno je treba obsoditi lažnjiva pisma, ki se brezstidno širijo med našimi državljani ta ki niti mene ne puščajo v miru, marveč me vpletajo v lažnjive vesti, da se jaz vmešavam v intrige ln da priporočam ne-
katere za kandidate, neupoštevajoč narodovo željo in njego . določitve.
Prosim, da ovrž... u- intrige ter javite mojim tovarišem, . bzaiujem, da naši radikali niso slo&- .: ne upoštevajo stare discipline,	spremljala narod pri vsem, kar smo dob kar nam osvetljuje ime in poveličuje Larod.
Sprejmi pozdrav »d svojega starega tovariša te pozdra . e naše dobre druge. Ohrani ml prepis u,ga pisma.
tovariš do . rnrti svoje ostanem: Pašič
Nastop velikega župana proti ministru
Beograjske novine poročajo o interesant-aem zborovanju radikalov ta samostojnih demokratov v Žabcu, kjer je kot govornik nastopi] tudi gosp. Vasa Alek3ič, veliki župan iabačke oblasti, ki je bil te dni premeščen v Bitolj. Kar početkom svojega govora je povrtaril, da je eden izmed tistih radikalov, ki so za popolno enakost in rav-nopravaost, dočim obstojajo tudi taki radikali, ki delč državljane na bogataše in so-drgo. Ne maramo take politike, je dejal gosp. Aleksič in med burnim odobravanjem nadaljeval: Ni«em več vaS veliki župan, ker sem prognan iz Podrinja, svojega rojstnega kraja, kamor sem po 20 letih molčanja prišel umret A niti tega mi ne dajo. Zakaj ne9 Zato, ker ne maram misliti kakor oni. katerih politike ne sprejmem, ker izročajo vodstvo komunalne politike v reke bogatašev. Ako sem kriv jaz, tedaj je kriva tudi večina radikalov ta zato zahtevam od vaa (zborovalcev), da obsodite to politiko, ki lomi značaje. Ne maramo politike, ki t policijo ln davki pritiska na svobodo mišljenja!
Borba za Prekmurfe
Končno se javlja tudi cSamouprava* v tam osni polemiki, ki 66 je zavoljo Prekmurja vnala med Joem Matošidem ln cSloven-cem». Njena izvajanja Izpod peresa g. L, (dr. Lenarda) so jasna ta podprta s argumenti, ki so za vsakega unitarista enostavni ln jasni ko beli dan, a vendar še venomer potrebni za pobijanja separatističnega dUkoeepstva. V tej borbi za Prekmurje — pravi g. L. — nimajo separatisti drugih argumentov kakor jezik. Matošič dokazuje, da so Prekmurci prastaro hrvatsko pleme, četudi niso nikoli imeli niti zgodovinske niti kulturne zveze b Hrvatsko. Oni so Hrvati lato, ker govore isti jezik kakor Medjimur-ci, pa celo kakor Varaždinci. Slovenski separatisti zopet z ogorčenjem dokazujejo, da bo Prekmurci Slovenci, ker govore isti jezik kakor sosedni - Prlekl ob levem bregu Mure. Končno imajo prav eni ln drugi, ki se s takimi argumenti lahko prepirajo do sodnega dne. Ampak s istimi argumenti bi Matošič lahko dokazoval, da je Ljutomer hrvatski, da je bil Hrvat tudi dr. Miklošič in toliko drugih slovenskih prvakov, rojenih v onih krajih. Lahko bi dokazal, da js Hrvat še dr. Korošec, pa Vesenjak in dr. Pivko, ker je tudi njihov dialekt bližji me-djimurskemu kakor pismeni slovenščini. Z druge strani bi tSloveneo mogel z istimi argumenti dokazati, da je hrvatsko Zagorje slovensko, da ja dr. Lj. Gaj bil Slovenec, In za samega Stjeipana Radiča bi ee lahko vodil obmejni »por, ali je Se Slovenec ali Hrvat .. . Ta spor jo karakterističen same v toliko, ker Jasno kaže, do kakih absurdov lahko vodijo separatistične teorije.
Francozi in Jugosloveni
Izjave ljubljanskega francoskega konzula našemu zagrebškemu dopisniku.
Zagreb, 14. avgusta o. Francoski konzul v Ljubljani g. Paul Flach. ki sedaj vodi konzulat v Zagrebu, Je sprejel vašega dopisnika ta mu podal neke Izjave o svojih vtisih v naši domovini. Najprej Je naglašal dobre gospodarske zveze med našo državo ta Francijo, ki so sicer nekoliko popustile radi krize francoskega franka. Drago mu Je ugotoviti, da se počutijo Francoz! v naši državi kakor doma. Na vsakem koraku, pravi g. Flach, najdemo prijateljstvo In srčno naklonjenost Kakšno je razpoloženje napram Francozom, se lahko vidi najbolj na tem, da obstoji v Sloveniji več krožkov za francoski jezik. VtšIJo se neprestane konference za Intelektualno sodelovanje med Slovenci In Francozi. Poznam dobro vso Jugoslavijo in zlasti Slovenllo, ki sem io prepotoval na vse strani. Ravao tako W žele! spozna« tudi Hrvatsko. Tako ne moremo pustiti, da bi ob tej priliki ne izrazi! svojega divtjenja posebno s'ovensklm slikarjem, ki delajo z občutkom In ambicijo. Bil sem Iznenaden, ko sem videl, na kako visokem nivoju se nahaja v Sloveniji glasbena kultura. Poskušali smo s prirejanjem koncertov francoske klasične in nove moderne giasbe (n ti poskusi so pokazali sijajne uspehe. Lepoti slovenskega Bleda In hrvatskih Plitvic se gotovo ne more primerjati nobeno mesto na svetu.
Pred senzacionalnimi odkritji
radi eksplozije na Csepelu.
Budimpešta, 14. avgusta, s. Kakor se Izve, je večina članov preiskovalne komisije izjavila da gre pri eksploziji na otoku Csepel za atentat. Za to domnevo obstoje številni momenti. Člani požarne brambe in več straž sc že pred eksplozijo opazili požar. Preden pa so mogli pričeti gasiti, je prišlo do eksplozije. Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo. da sta bili danes upravi kraja Csepel izročeni dve ženski, ki sta med seboj govorili o vzrokih katastrofe ter pri tem izrazile razne sume, ki jih je neki tretji sporočil policiji. Policijski šef izjavlja, da še ne more dati nobenih pojasnil o zaslišanju teh žensk. Vendar pa je mogoče, da bo prišlo do senzacionalnih odkritij.
Spor med Prago in Vatikanom
Reakcijonarno mišljenje Vatikana. — Malo izgieda na poravnavo.
Predsednik češkoslovaške republike Masaryk je imel razgovor z dopisnikom rimskega dnevnika »11 Mondo». kateremu je dai važne izjave glede odnošajev med Vatikanom in češkoslovaško republiko. Izjavil je, da js spor med Vatikanom in Prago bolj dozdeven, kakor resničen in da se konflikt nanaša pravzaprav na notranji problem češkoslovaške države, ki se z vso neodvisnostjo zavzema za udejstvitev formule «svobod-na cerkev v svobodni aržavi». Neki visoki vatikanski diplomat, kateremu je vsebina razgovora natančno znana, je raztolmačil uredniku milanskega <Cor-riere della Sera» Masarykovo izjavo sledeče:
Predsednik češkoslovaške republike smatra, da je konflikt med češkoslovaško državo in Vatikanom bolj dozdeven. kakor resničen. Smatrati moramo torej, da so na Češkoslovaškem vse sile na delu, da se spor odpravi. Če pa pomeni ta formulacija zanikanje efektivnih tendenc najvišjih sil v državi ter namerava še naprej vzdrževati in podpirati heretični Husov duh ter povzročati vedno na novo vznemirjenja v vrstah Katoličanov, potem je treba reči. da se izjava ne krije z resnico in celo ne z uradnimi izjavami, ki pravijo, da fci se tnorai Rim umakniti narodni cerkv". Masaryk pravi, da je konflikt notranji zadeva Češkoslovaške. Sv. Stolica ne zanikuje, da ima češkoslovaška vlada suverene pravice z ozirom na svoje državljane (še tega bi se manjkalo! Op. ur..) stoji pa na stališču, da nima pravice mešati se v vprašanje verskega značaja, posebno pa ne žaliti Sv. Stolico.
Glede formulacije »svobodna cerkev v svobodni državi* je treba pomniti, da si češkoslovaška vlada prisvaja vse pravice in vse privilegije bivše avstro-ogrske krone. Ta položaj najboljše ilustrira dejstvo, da se sedaj niso mogli namestiti na češkoslovaškem ozemlju v 12. škofijah škofje, izvzemši pet zasedenih mest marveč da morajo upravlajti ta področja apostolski administratorji začasno samo radi tega; ker vlada noče potrditi cerkvenih dostojanstvenikov. Vse to ustvarja veliko zapreko za dobre odnošaje med cerkvijo in državo. Situacija mora postati še bolj kritična, če se prej ali slej ne najde modus vivendi. Zadnja proslava Husa, ki je Imela izrazit protikatoličanskl značaj, je letos še bolj uspela, kakor prejšnja leta.
Predsednik Masaryk govori končno tudi o velikodušnosti države, ki je s sprejetjem posebnega zakona uredila gospodarski položaj duhovščine ter je izboljšala njihovo stanje. Povdariti je treba, da se ta zakon ni napravil na ljubo in v korist katoličanom, temveč velja za vse veroizpovedi, katerih cerkveni služabniki so v težkih finančnih razmerah. Brez nade, da bi se v Prago mogel vrniti nuncij, se nadaljujejo med Vatikanom In Prago dlrlomatska pogajanja. k! pa imajo izredno majhen izgled na uspeh.
Velik skanda! v Parizu
Neverjetna prebrisanost ruskega pustolovca.
Pariz, 14. avgusta, s. Jutranji listi poroča« jo o brezprimernem škandalu, v katerega je zapieten* brezžična postaja na Eifflo« vem stolpu. Ze več tednov se je opazilo, da imajo borzna poročila z Eifflovega stol« pa gotovo tendenco. Pred dvema tednoma p* se je pod dramatičnimi okolnostmi po» srečila aretacija že dolgo iskanega pusto« lovca, Rusa Staviskega, ki je bil aretiran v svoji vili. kjer so se ravno vršile razne or» gije. Borzna poročila z Eifflovega stolpa so sedaj za nekaj dni izostala. Ko se je poiz« vedovalo, zakaj so izostala t« poročila, se je moglo ugotoviti, da je imel pustolovec Staviski v najemu brezžično postajo, da je pošiljal svoja borzna poročila. Škandal pa je postal še večji. Ko so oblasti ukinile ta poročila, je Staviski iz ječe vložil tožbo proti francoski državi ter je zahteval, da se mu takoj zopet da na razpolago brez« žična postaja. Na podlagi njegove pogodbe, se je ugodilo njegovi tožbi in prišlo je do neverjetnega dejstva, da je borzni slepar, ki je bil v ječi. dnevno s pomočjo državne brezžične postaje, pošiljal v svet svoja na« pačna poročila
Češkoslovaška odlikovanja italijanskh državnikov
Rim, 14. avgusta, o. Češkoslovaška vlada je razven ministrskega predsednika Musso« linija podelila veliki križec reda Belega le« va tudi predsedniku senata Tittoniju, mar« šalu Diazu ter načelniku italijanskega gene« ralnega štaba generalu Badogliju. Z oficir« skim križem istega reda pa je bil odliko, vin rimski guverner senator Cremcmesi, ki je podpredsednik Italijansko»češkos!ova.ške lige. Češkoslovaška vlada je podelila ta od« likovanja v znak hvaležnosti za uiluge, ki 90 jih navedene osebe storile tekom svetov, ne vojne za osvoboditev Češkoslovaške.
Musso lini ni odklonil Belega leva
Praga, 14. avgusta, s. Češkoslovaški ti« skovni urad Izjavlja, da je vest »Narodne Politike, da je Mussolini odklonil red Be« lega leva. popolnoma izmišljena.
Nemiri na otoku Kreti
Atene, 11. avgusta, s. Na Kreti so »e »brali nasprotniki generala Fangalosa, kjer snujejo nove naklepe proti njetnu. Mini« strski predsednik je izdal na prebivalstvo otoka razglas, v katerem napoveduje, da bo odpr-vvi! nedavno določeni davek na al« koholne pijače ter izvedel nekatere ukrepe, ki si jih žel: prebivalstvo otoka. Vlada je odredili razne preiskave.
Fin. delegat o redukciji draginjskih doklad
i Interesantne izjave g. dr. Šavnika. — 1 Aktivni državni nameščenci in s tem tudi celokupno gospodarstvo v Sloveniji prikrajšani na leto za mnogo milijonov.
Naš urednik je imel te dni pri« liko, da govori z g. fin delegatom drjem Savnikom o redukciji dra« ginjskih doklad Naravno ga je najbolj interesiraio vprašanje, ko« liko manj dobivajo po redukciji državn: nameščenci v Sloveniji in kako dolgo bo po mnenju finanč« ne oblasti ta redukcija trajala. G. delegat je ljubeznjivo odgovor?! na sledeča vprašanja:
Ali Vara je, g delegat, že znan finan-| cijelnl efekt redukcije?
»Da, kolikor gre za uslužbence v Sloveniji, ki j!h plačuje deegacija, t J. razen penzijonlstov — tu£ vojaških — ak-Ivno osobje vse civilne uprave, Izvzemši carin-| sko in monopolsko službo, pošto In tele-; graj ter železnice; odbitek je znašal za avgust okroglo 565.000 Din, ki je do malega tudi že vplačan, kar bi dalo na leto 6 milijonov 780.000.«
A!I se da iz teh številk kalkulirati celokupni efekt za vso državo?
»Trenotno ne morem odgovoriti, ker bi j moral zbrati primerjalne podatke. Relativno pa vsota ne more biti bog zna kako velika, ker smo doslej za ta izplačila rabili okroglo 22.5 milijonov mesečno in je torej naša blagajna le za ca 2-5 % r.a boljšem, kar ne paralizira niti primank!jaja, ki se izza 1. sept. t 1. pojavi radi tega, ker se bo dober de! trošarine (pivo, špirli) vplačeval pri Narodni banki neposredno na račun ministrstva.«
Ali morate odtegni eno vsoto odvesti In kam?
»Do danes nimam še nobenega naročila.«
Kaj sklepate Iz tega?
»Je težko reči, ker Je telegram morda že na potu. Ne verjamete, gospod urednik, kako smo pri nas produktivni v teiegraf-ranju. AH, če še ne pride ukaz, Je to le dokaz več, da odtegljaji ne bodo samo začasni. V ostalem je to sledilo že iz vesti, prihajajočih Iz krogov, ki sc morali biti boljše informirani, kakor jaz. Sami ste enkrat registrirali članek »Kmetskega lista«, ki Je prinesel tudi nekako teoretično motivacijo odredbe. Saj se spominjate onega famoznega računa z dolarji? Škoda, da je b!l spis, anonimen, takorekoč scientia ab-dita, sicer bi vsaj lahko presodili, ali je, oziroma Je bil pisec morda redi v praksi glede višine doklad vedno istih nazorov.«
Ln če gre za trajno krajšanje?
»O tem »1 več dvoma, ker je to v nared-bi izrecno omenjeno, ta kakor paradoksno se glasi — če vzamem stvar strogo strokovno, bi skoro rekel, da mi je kot taka bolj simpatična. Da se je začelo štedlti ravno pri nas, naravno sicer vseeno občutimo kot privilegrum odiosum, Je pa razumljivo ne samo z ozirom na jnaso percipijentov, ampak tudi že radi tega, kei je to tehnično najlažji načta štedenja, k! se ž njim ci treba mnogo ubijad glavo . . . Gre torej le za to, da redukcija ne ostane prva in zadaja točka štcdHnega programa, temveč da Ji bodo sledile še druge. Izdatnejše ta predvsem slmpatlčnejše. Čim se to zgodi, bodo brez dvoma tudi prizadeti sam! sodbo revidirali. Docela nepojmljiva in ne ravno priporočljivo spričevalo n našo upravno ta gospodarske usposobljenost bi bila redukcija le tedaj, če je uspeh faktično namenjen za reparacijo Škode, k! so jo napravile poplave. Baš radi tega pa ne verjamem na ta namen Ne govorim tu o moralni ta socljalnl strani vprašanja, ker si ne morem misliti, da bi se katerakoli vlada danes še hotela obremeniti z odijem, da sega v žep svojih gotovo ne sliajno plačanih uslužbencev, ne pritegne pa od ostalega prebivalstva vsaj onih, ki tudi za normalne razmere premalo prispevajo k skupnim gotrebam In Id jih je širom SHS več, kakor bi nam sami radi dopovedali. Čisto financijelno vzeto se mi zdi še važnejše sledeče: V zvez I s poplavami je mogla Imeti ta prisilna kolekta dvojen značaj. Ali naj bi služila v svrhe one prve neposredne pomoči prizadetim, ki je cb elementarnih katastrofah povsod in vedno običajna in je tu mogla biti le po obsegu večja, — potem bi pa bila potreba ojačenja blagajniškega stanja iz tega nasiova le znamenje, da gospodarimo brei onega minima blagajniških rezerv, ki bi ga tudi večje dimerzlje nesreče ne smele ibsorbirati; mislite si le konsekvence v slučaju nepričakovanih internacij onalnih zapletljajev. Ali pa naj se na ta način zbero sredstva za poznejšo sistematično reparacijo _ potem bi bi'o nepojasnjeno, da sp se odtegljaji določili že ko škoda niti približno še ni mogla biti ugotovljena in ocen ena, in bi torej morali smatrati redukcijo za ukrej, ki ni bi! ne financijelno ne stvarno zadostno premišljen. Optimist sem dovolj, da izključujem obe alternativi, in mislim, da ie bila !e režijska napaka, če so se odtegljaji spravili v zvezo s poplavo.«
Mednarodni mirovni kongres v Parizu
Bojkot Italije.
Pariz, 14. avgusta, dk. V torek se prične oflcijelni del šestega mednarodnfga mirov« nega kongresa na gradu B:evvvUt pod pred« »edstvom Marka Sangniera Kongresa *>--udeleži razven Italijanov *eč tisoč zaswp« nikov nad 30 narodov.
Na danaSnji predseji je pravosodni mini« ster Louis Barthou poveličeval delovanje Poinearija ter izjavil, da si nobena država ne želi bolj lojalno miru kot Francija. SmeSno je misliti in govoriti, da bi mogla Francija kaliti svetovni mir. Bilo bi skoraj raižaljenje Francije, ako bi jo kdo hotel braniti proti takim očitkom.
umetniška roka. Na jesen svojega plo-donosnega življenja prišteva g. profesor med svoje učence nebroj slovenskih kulturnih in javnih delavcev, kar mu lahko služi za obilni trud v veliko zadoščenje.
Jubilant pa se je izven svojega poklica marljivo udejstvoval tudi v javnem življenju in se še danes živo zanima za razvoj vseh naših javnih prilik in ne-prilik. V dobi celjskih nacijonalnih bojev podivjana nemška ulica tudi miroljubnemu profesorju Suhaču ni prizanesla; kljub temu je med psovanjem in pljuvanjem nahujskane druhali vsikdar neustrašeno izvršil svojo volilno dolžnost. Pod utisom krivice in kot navdušen narodnjak je bil od nekdaj član vseh narodnih, kulturnih in karitativnih celjskih društev. Kot dolgoleten knjižničar Narodne Čitalnice je položil temelj za javno ljudsko knjižnico, posebno pri srcu pa sta mu že od nekdaj Dijaška kuhinja in Dijaško podporno društvo. Ko se je po preobratu ustanovil v Celju pododbor ljubljanske sekcije profesorskega društva, ga je vodil jubilant do svoje upokojitve kot predsednik v duhu najlepše kolegijalnosti ter z veliko inicijativnostjo. Dasi živi kakor vsak uradnk v skromnih razmerah, vrši vestno in točno svoje članske in društvene dolžnosti.
Pa tudi v političnem življenju profesor Suhač ni nikdar kolebal. Že od svojih mladih nog je zvest pristaš narodno-napredne ideje ter goreč pripadnik čistega in nekorumpiranega jugosloven-stva. Kot zaneslijv somišljenik SDS lahko služi vsemu članstvu za vzoren vzgled, kako je treba vršiti svoje volilne in sploh strankarske obveznosti. V svojem poklicu in strankarski pripadnosti pa jubilant ni nikdar iskal ali celo zahteval kakih osebnih koristi. Na današnjem materijelnem svetu, ko razni nezadovoljneži in konjunkturisti negirajo ter razjedajo vse. za kar se je borila in navduševala naša starejša slovenska generacija, je ostal jubilantov značaj kristalno čist, kakor je bil nekoč, ko je prof. Suhač pred 30. leti začel orati ledino na zasužnjeni celjski zemlji.
Zasluge spoštovanega g. prof. Suha-ča so našle v ujedinjeni domovini priznanje tudi na najvišjem mestu. Njegovo Veličanstvo ga je odlikovalo z redom Sv. Save. Ob trojnem jubileju bo oživela zapet ljubezen in hvaležnost do svojega učitelja in vzgojitelja v srcih tisočev in tisočev njegovih dijakov. Vsi pa, ki poznajo prof. Suhača po njegovem delu, ljubeznjivosti in kremenitem značaju, mu želijo, da preživi v svojem prijaznem in ljubljenem Celju še mnogo srečnih in solnčnih dni.
_ —vlj—
Tajna seja mariborskega občinskega sveta
(Sklepanje o Mestni hranilnici.)
V tajni seji občinskega sveta je bilo v razpravi vprašanje spremembe pravil Mestne hranilnice. Ko je revizijska komisija pod vodstvom magistratnega uradnika Bar-leta podala svoje poročilo, je stavila tudi zahtevo, da se pravila Mestne hranilnice izpremene. SLS in JSS sta zahtevah, da se pravila Mestne hranilnice spremenijo tako, da voli ves upravni odbor hranilnice občinski svet direktno. Sedaj veljavna pravila pa določajo, da se imajo volitve v upr. odbor izvršiti na ta način, da upravni odbor sam občinskemu svetu predlaga kandidate. Če od upravnega odbora predlagano listo mestni občinski svet ne odobri, mu po pravilih pristoja pravo, da zahteva predložitev dvojnega števila kandidatov, iz katerega mora končno izbrati odbornike, ker sicer ostane prva predlagana lista pravo-močna. Po sedaj veljavnih pravilih Mestne hranilnice je potreben za izpremembo pravil sklep upravnega odbora in mestnega občinskega sveta, kateremu se ima predlog upravnega odbora predložiti v potrdilo. Povsem gospodarskega vprašanja se je polotila strankarska politika. Ker je Mestna hranilnica največji mariborski denarni zavod in gospodarska ustanova, ki je največje važnosti za splošnost in za občino, je borba onih, ki so si hoteli svoj vpliv v Mestni hranilnici povečati, postajala od dne do dne ostrejša. Politična borba in strast je vodila gotove ljudi do takih sredstev demagogije, da je bila škoda, ki je morala nastati za Mestno hranilnico, neizogibna, ker se je seveda s pretiravanjem in po-tvarjanjem kar na shodih razpravljalo o poslovnih zadevah. Upravni odbor Mestne hranilnice je že pred nekaj tedni stavil predlog na izpremembo pravil. Pojavile pa so se nove borbe, ki so končno pri petkovi seji upravnega odbora Mestne hranilnice vodile do kompromisnega predloga na Izpremembo pravil, ki je bil na seji občinskega sveta tudi z vsemi protisocijalistič-nim glasovom sprejet. V ospredju boja stoječe vprašanje, kako se ima sestaviti upravni odbor Mestne hranilnice, je po tem kompromisu rešen tako, da se število članov upravnega odbora zmanjša na 24 in da jih voli direktno občinski svet po čistem proporcu in po načinu, kakor je določen za volitve v občinska zastopstva v celi Sloveniji. Drugo polovico pa predlaga po sedanjem načinu upravni odbor.
Da se zasigura mestni občini odločujoč vpliv, je bilo po včeraj sprejetem predlogu določeno, da mora upravni odbor vedno predlagati najmanj po 6 občinskih odbornikov in sicer tako, da mora biti iz vsake stranke, ki ima v občinskem svetu vsaj 4 mandate, vzet po en kandidat. Tako je zagotovljena kontinuiteta v upravnem odr boru, na drugi strani pa je odprta možnost, da bodo vse skupine, ki so zastopane v ob-
Bva momenta s semifinalne pokalne tekme Zagreb : Subotica
Na prvi sliki vidimo izvrstnega vratarja subotiške reprezentance šifliša, kako odvza* me žogo Cindriču z glave. — Na drugi sliki serumage pred golom Subotice. šifliš lo= vi žogo nad glavo U »banke, a Kujundžič in Šarčevič hite svojemu vratarju na pomoč.
2 urne predstave brez poviška cen!
V nedeljo ob:	V ponedeljek ob:
pol U., 3 , 5., 7. in 9. nri.	4., 7. in 9. nri.
—— „Zavrženi" —1,1.......- 1
Trag.čna živijenska usoda v 2 delih, naenkrat 12 dejanj, (6.000 m) Velikanski uspeh pri včerajšnji premijeri! Mladim vstop prepovedan i 1
KINO ,.LJUBLJANSKI DVOR" — Najmodernejši kino Slovenije.
Prihodnji film 2 dela naenkrat 14 dejanj
činskem svetu, imele svoje zastopnike tudi v upravnem odboru Mestne hranilnice. Pravila so bila po upravnem odboru izpre-menjena tudi v drugih točkah, tozadevne izpremembe se pa nanašajo v glavnem le na tehnično stran poslovanja. Po včerajšnjem sklepu upravnega odbora in po skoro soglasnem sklepu v mestnem občinskem
svetu je pričakovati, da bo končno stopilo vprašanje Mestne hranilnice iz kroga politike in da bodo videli v Mestni hranilnici vsi le gospodarski zavod in sicer enega največjih gospodarskih zavodov mesta, ki more tvoriti po svoji mogočni gospodarski fundamentalnosti največji stvor vsega gospodarskega življenja v Mariboru.
Slike z ljubljanskega trga
Sezonski naval:
Bosanski prodajalec sadja na ljubljanskem trgu.
Mrtva sezona:
Prodajalka porcelana in steklenine v Semeniški ulici z edinim obiskovalcem — tržniu
stražnikom.
Na prostoru med semeniščem, bivšo Mahrovo hišo, Vodnikovim spomenikom in Ljubljanico, tam je vsak dan razprt ogromen želodec Ljubljane.
Preurejeni, z drevesci zasajeni prostor nudi sleherni dan v dopoldanskih urah naj-pestrejšo sliko. Na trgu se drenja vsa ženska Ljubljana od družinske matere, ki poskuša težave in sladkosti družinskega življenja že toliko in toliko let, pa do one, ki »ga« je vjela še.e pred predvčerajšnjim in mora pazno skrbeti, da zadovolji možič-ka tudi pri mizi.
Dopoldne valovi ta pisani ženski svet s klobukom, ruto ali pa samo z lasmi okrašeno glavo čez ta veliki prostor, se suče okrog košar, stojnic in robe. razložene po tleh. Tam se prodaja in kupuje, govori se
po »iblansko«, po dolenjsko in gorenjsko. Ta hvali solato, krompirček in repo, zgovorne mesarice ponujajo mehko meso, vmes pa vpijejo prodajalke cvetja z naših vrtov, sadjarji z juga, iz Bosne ponosne, pa vsi oni in one, ki prodajajo ter, kupujejo čevlje, »en gvantec za punčko«, fižolček in kolerabe, peteršiljček, pa korenjček in vse, kar je dobro za juhico, kar greje na telesu in kar se z žlico in vilicami pošilja skozi mala ali velika usta, da pogreje od znotraj. Tam ob semenišču, kjer so »čepinje« na tleh ali na »štantu, tudi ni pusto, samo zdajle poleti, ko je vroče, ni prometa, kakor bi lahko bil. Mamice, ki prodajajo vse od piskrov in kozarcev, pravijo: »Ne de nič, bo pa boljši na jesen in za predpust, ko se ljudje »jemljejo«.
Samo še danes „0dkritje spomenika Nj. Vel. kralju Petru I. v Kranju"
KINO «LJUBLJANSKI DVOR»
Konzul Stepanovič - žrtev rulete
Na igrah zapravil vse svoje premoženje in doto žene.
Po begu bivšega našega generalnega konzula v Trstu, Dušana Stepanoviča, v Ameriko, je priobčila ženevska »Tribuna«, kakor znano, dopis iz Berna, da je postal konzul Stepanovič žrtev razsipnosti in silno razkošnega življenja svoje žene. V obrambo časti konzulove soproge je nastopil sedaj njen brat, Milivoie Milenkovič, jnrist v Grenoblu, ki je objavil v sobotni številki beograjske »Politike« sledeče pismo:
»Ze tri dni po prvem dopisu iz Berna je priobčila ženevska »Tribuna« o življenju konzula Stepanoviča nov članek, v katerem popravlja svoje prvotne navedbe, predstavlja Stepanoviča le kot žrtev — ruleta in pravi med drugim:
»Ko je konzul Stepanovič zapustil jugoslovensko poslaništvo v Bernu in bil prestavljen za generalnega konzula v Trst, se je uda! strastnemu igranju v Monte Car-lu in drugih igralnicah, da tako pokrije svoje velike izdatke. Izgubil je pri igranju najprej ves svoj denar v gotovini in
prodal nato še vse svoje posestvo v Srbiji, vredno nad dva milijona dinarjev. Za njega denar kakor da ni imel nobene vrednosti. Igra ga je popolnoma upropastila. Ze nekaj mesecev je živel ločeno od svoje žene in zato njegovi izdatki na račun njegove žene niso mogli v zadnjem času igrati prav nebene vloge.«
Niti v Bernu, niti v Trstu ni zapustila moja sestra nobenih dolgov, še manj pa je razmetavala denar, kakor se jo popolnoma po nedolžnem dolži. Nasprotno! Konzul Stepanovič je že prve mesece svojega zakona prebil po cele noči v neki sumljivi hiši v Bernu, kjer se je igralo za velike vsote. Neko noč se je pojavila tamkaj nenadoma bernska policija. Diplomati so se sicer rešili škandalov s svojimi diplomatskimi potnimi listi, zato pa je bil lastnik hiše izgnan iz bernskega okraja. Konzul Stepanovič se je često tudi tajno vozil iz Berna v Pariz, kjer je pri raznih stavah izgubil ogromne vsote, za kar so njegovi pariški tovariši tudi dobro vedeli. V Monte Carlu je izgubil skoro vsako noč po 40 do 50.000 frankov. Moral je zato končno v Beograd, kier je prodal še zadnje ostanke svojega premoženja. Moja sestra je bila često brez pare in se je obračala brzojavno za pomoč na svojega očeta ali pa na svojo daljno so-rodnico gospico Hartmgn. V svojem zadnjem pismu, katero je pisal konzul S;epa-novič pred svojim begom v Ameriko neki svoji prijateljici, pravi med drugim, da je zapustil polovico svojega premoženja moji sestri. Na ta način bi ona dobila nazaj vsaj svojo doto, katero ji je dolgoval njea
Pozdravljeni naši šahovski pijonirji!
Danes, ob 9. dopoldne, bo v turnir-skem lokalu restavracije «Zvezde» svečano otvorjen četrti kongres Jugoslovenske šahovske zveze, jutri pa se prične glavni turnir skupno s prvim damskim turnirjem v naši državi.
Šah, ta najplemenitejša igra, ki bistri razum in krepi voljo, je bila v naših krajih že od nekdaj prav mačehovski negovana. Le en passant se je igrala in se tudi ni razvila preko diletantizma. Na kak profesijonalizem je bilo seveda še manj misliti. Dr. Milan Vidmar, ki se je pojavil pred 25. leti kar nepričakovano "kot blesteča zvezda na mednarodnem šahovskem obzorju, je samo efe-meren pojav in še tega nismo znali ceniti. Njegovi uspehi na svetovnih turnirjih so šli skoro neopaženo mimo nas, čeprav je ponesel slavo našega naroda po vsem kulturnem svetu. In ponosni smo lahko nanj tembolj, ker je on edini velemojster-amateur na svetu. Ca-pablanca, dr. Lasker, Bogoljubov, Alje-hin, Niemcovič — najkrepkejši sodobni igralci — so vsi profesijonalci.
Šele po prevratu se je pričelo tudi pri nas živahnejše zanimanje za to plemenito igro, čeprav bo treba še mnogo sistematičnega dela, predno bomo dosegli vsaj približno ono stopnjo, kakor drugi kulturni narodi, kjer obstojajo že šahovske šole in celo akademije, kakor n. pr. v Rusiji, ki je dala že toliko šahovskih prvakov. Kljub vsem težkočam pa je zaznamovati v zadnjih letih zelo lep napredek in so naši šahisti tudi že preko diletantizma. Mnogo so k temu pripomogla šahovska društva, kjer se prav sistematično goji šah in kjer se interesenti tudi teoretično izobražujejo, v kolikor so pač sredstva na razpolago.
Imamo sicer še samo enega dr. Vidmarja, a vsekakor lep naraščaj. Ravno sedaj so zbrani v Ljubljani najboljši šahisti iz naše države in prihodnje dni se bo odločilo, kdo bo letos prvak Jugoslavije. Ljubljanski šahovski klub, ki je naj-agilnejši v naši državi, ima seveda povodom kongresa in turnirja znatne ma-terijalne žrtve. Prepričani smo zato, da bo naše občinstvo z veseljem posečalo turnir in kupovalo vstopnice, zlasti pa se udeležilo današnjega pozdravnega večera na čast udeležencem kongresa, ki bo ob 8.30 zvečer v restavraciji <Zvezdi» in bodo prisostvovali tudi naši odlični šahovski mojstri dr. Vidmar, Vladimir Vukovič in profesor Cirič.
«Jutrove» specijalne nagrade.
Upoštevajoč važen pomen glavnega turnirja Jugoslovenske šahovske zveze je razpisalo «dutro» za tri najlepše igre specijalne nagrade po: 500, 300 in 200 dinarjev.
S to nagrado hoče «Jutro» povdariti svoje razumevanje za nacijonalni pomen plemenitega šaha, na drugi strani pa moralno podpreti pomembno prireditev. «Jutro» bo prinašalo o turnirju posebna poročila ter bo tudi reproduciralo najlepše in najinteresantnejše igre.
Turnir traja 14 dni.
Iz ^Vodnikove družbe"
Z današnjim dnem se je nabiranje članov «Vodnikove družbe® za letos zaključilo. Poverjeniki naj nabrano članarino, v kolikor niso to že storili, nemudoma dopošljejo družbinemu vodstvu. Kdor odslej pri poverjenikih priglasi svoj pristop k družbi, naj ga poverjenik zabeleži za leto 1927. Kolikor se da že sedaj ugotoviti, ker številne nove priglasitve prihajajo še vsak dan, bo imela «Vodnikova družba* že v prvem letu svojega obstoja nad 13.000 članov, kar je vsekakor občudovanja vreden uspeh, ako uvažujemo, da je bilo treba takorekoč šele iz nič ustvariti vso organizacijo. Ta velik uspeh je gotov fakt, ki ga ne more nihče izpodbiti, najmanj pa oni zlomiselni zavistniki, ki imajo sicer polna usta za napade ln kritike, doslej pa še niso z ničemer pokazali, da znajo tudi sami kaj ustvariti. Knjige so že vse v tisku, oziroma so nekatere že celo dotiskane. Prihodnji mesec jih dobi v roke knjigovez, začetkom meseca oktobra pa jih prične družba članom že razpošiljati. Razpo-
šiljanje bo najtežavnejši posel in bo zahtevalo največ časa, vendar pa bo družbino vodstvo poskrbelo, da bodo najkasneje prve dni meseca decembra imeli knjige v rokah že vsi člani. Razveseljiv pojav je, da ima družba člane v prav vseh pokrajinah prostrane naše države in da so se v prav lepem številu priglasili za člane tudi naši ameriški in vestfalski rojaki. Tudi ustanov-nikov je prav lepo število, nad 110. Te dni sta na novo pristopila kot usta-novnika gg. dr. Leopold Lenard, uradnik v ministrstvu zunanjih del v Beogradu in notar dr. Šinko v Velikih Laščah. Ustanovnikov bi bilo lahko več, ako bi se naši imovitejši ljudje bolj zavedali svoje narodne dolžnosti!
Trojen jubilej zasluženega
slovenskega profesorja
V Celju praznuje v letošnjem poletju trojen jubilej upokojeni profesor Matej Suhač. Po 73. letu krepkega zdravja in še vedno mladeniške prožnosti ter či-losti duha je zatonilo 50 let, odkar je položi! na drž. gimnaziji v Mariboru
zrelostni izpit, a poteka mu 40 let učiteljske službe in 30 let, odkar ga prišteva mesto Celje med svoje odlične in velezaslužne someščane. Jubilant je po svoji naravi in po svojem življenju preskromen, da bi ga danes še poznala širša slovenska javnost. Zato hočemo vzornemu šolniku in vzgojitelju slovenskega naroda posvetiti na tem mestu nekaj vrstic.
Na razpotju v življenje se prof. Suhač ni oziral po materijelnem blagostanju. sledil je gorki želji svojega srca. Kot idealist si je izbral profesorski poklic, študiral temeljito in z odprtimi očmi ter položil na dunajskem vseučilišču usposobljenostni izpit iz slavistike in filozofske propedevtike kot glavnih ter klasične filologije kot stranskega predmeta. Po desetletni službeni dobi ga je srečna usoda napotila s šolskim letom 1896.-97., torej pred 30. leti iz Novega mesta na drž. gimnazijo v Celje, kjer ga je čakalo na popolnoma nemškem zavodu mnogo težkega in odgovornosti polnega, za slovensko dijaštvo tako blagodejnega dela. Saj je imelo poleg slovenskega veroučitelja v prof. Suhaču edinega zaščitnika pred nemškonacijo-nalnimi profesorji in šovinistično celjsko javnostjo. S kako energijo in konsek-ventnostjo je znal braniti prof. Suhač slovenske dijake proti nemškim nakanam in krivicam, zna prilično presoditi le tisti, ki ga je imel po preobratu kot tovariša na slovenski gimnaziji. Ni si mogoče misliti vztrajnejšega zagovornika mladine ter mirnejšega presojevalca vsega žitja in bitja razvijajoče se otroške duše. Pri vsem tem rodoljubnem delu pa niti za trenutek ni mislil na svojo ogroženo eksistenco. Zaradi svojega kremenitega značaja in vsestranskega strokovnega znanja si je že po kratkem službovanju na nemškem zavodu pridobil respekt in obče spoštovanje v učiteljskem zboru, za slovenske dijake pa dosegel toliko lepih, slovenski javnosti po večini prikritih uspehov, da bi jih tudi deloma ne mogla poplačati nobena hvaležnost, ako bi učiteljski stan z njo sploh mogel računati. Jubilant je zlasti na nemški gimnaziji v Celju vcepljal v mladeniška srca z redko spretnostjo ljubezen do slovenskega jezika in do vsega, kar je ovekovačil slovenski duh in ustvarila slovenska
mož pri ločitvi. Toda to se ni zgodilo. Tudi doto moje sestre ie Stepanovič vso porabil. Iz časopisov, kakor tudi iz nekega pisma sestre g. Stepanoviča moji sestri vidim, da je prodal tudi zadnje ostanke svojega premoženja, potrošil ves denar in se pred svojim begom v Ameriko zadolžil celo za preko 300.000 Din. Netočno je tudi, da je konzul Stepanovič poslal svojo ženo, mojo sestro, v Francijo, da jo reši vseh neprijetnosti. Nasprotno! Mola sestra ga je sama že v drugič zapustila meseca Januarju 1936, da se nikdar več ne vrne k njemu. Ukrenila je takrat tudi vse korake za ločitev zakona. Ko je prišel Stepanovič na francosko rivijero, je zahteval od moje sestre, da se vrne, »češ da bi bilo zelo neugodno, da bi opazili v Trstu, da se namerava ona Ipčiti.« Ko je mola sestra to odklonila, je Stepanovič privolil v ločitev zakona za slučaj, da se zgodi to v Trstu. Istočasno pa je našel način da je zapustil 10.000 Din svojega osebnega dolga na račun svoje žene tako, da je morala ona založiti vse, kar je imela, samo da je izplačala račune moža, od katerega se je ločila.
Bolje bi bilo. da se išče odgovornost za nesrečo g. Stepanoviča tam, kjer je v resnici, namreč pri onih, ki so iz bodisi kakršnegakoli vzroka ali svoje nesposobnosti tako dolgo krili tega človeka, da so ga privedli do zločina.
Velika slavnost Slovencev v CQlImwocdu
Chlcago, 27. julija
V	Collinwoodu, neposrednem predmestju Clevelanda, so pretečeno nedeljo polagali vogelni kamen za obsežno stavbo Slovenskega delavskega doma. Za to priliko so priiedili veliko slavnost, katere se je udeležilo nad šestdeset slovenskih organizacij.
■ Bila je to ena največjih proslav, kar jih pomni naselbina.
Med društvi, ki so se korporativno udeležila, so predvsem podporna društva, gospodarska, sokolska Ln telovadna, pevska, dramska in glasbena ter tudi politična. Več organizacij je nastopilo v krojih in v narodnih nošah ter prišlo z društvenimi zastavami. Bila je torei velika slovenska manifestacija, ki je vsekakor vzbudila mnogo zanimanja med Američani samimi.
Slovenski delavski dom, ki bo dograjen do zime, bo stal nad 100.000 dolarjev in bo last društev. Vse gospodarstvo je urejeno tako, da bo lastnik izključno slovensko delavstvo. Umevno je torej, zakaj so morali slovenski priselniki v Collin-woodu delati celih deset let, da so zbrali skupaj toliko, da so lahko prfčeli z gradnjo takega velikega poslopja. Sedanja prireditev je bila v proslavo uspeha po tolikem delu, obenem pa je bil njen namen, da se pomnoži glavnica SDD.
»Junak iz Like« prevaran.
V	velemestnih nižinah še vlada veliko navdušenje za »Junaka iz Like«, Marijana Matijevida, ki s svojo izredno telesno močjo še vedno dela denar. Imeli so ga že po številnih mestih in povsod je vzbudil velikansko senzacijo, da je moral tudi po večkrat nastopiti. Publika kar gori zanj in za njegove volovske mišice.
Zdaj imajo Marijana Matijevida v De-troitu in računajo do dolarja in pol vstopnine k predstavam, pri katerih Marijan pleše kolo s težkimi sodi na ramenih ali krivi jeklo okoli svojega debelega vratu. Tudi nagrado po 5.000 dolarjev razpisujejo za vsakogar, ki se gre z junakom iz Like metat Hrvaški časopisi prinašajo z velikimi napisi poročila o Marijanovih »triumffh«.
Silno vznemirjenje pa je nastopilo zadnjo nedeljo, ko se je Marijan Matijevid imel metati s svojim rojakom, istotako »junakom«, Petrom Zcbidem. Slednji je sprejel Matijevičevo ponudbo in je v hrvaških časopisih pisal o Matij evidu kot pritlikavcu. Umevno je. da Matijevid ni mogel preko tega preziranja. Aranžirali so vse, da se »junaka« bijeta v Detroitu. Delali so veliko reklamo in v nedeljo se je natrlo publike v dvorano, ki je željno čakala velikega trenotka, ko se Matijevid in Zebid spopadeta.
Matijevid je prišel. Zebida pa nI bilo. Navedel je veliko število razlogov, zakaj ne more priti. Marijan Matijevid je spoznal, da je ogoljufan.
Hrvaški časopisi, ki so pred nedeljo še delali veliko propagndo za Zebida, prinašajo zdaj kolone očitanja proti njemu. Očitajo mu, da je goljuf in slepar, da je pro-palica in zločinec, ki ni vreden, da ga nosi zemlja et cetera. Petar Zebid je po poklicu prodajalec medicin proti izpadanju las.
Cankarjeve »Muhe« v Ameriki.
»The Stratford Magazine«, ki se naziva <perijodično glasilo za ustvarjajoče čitate-lje« (fer creative readers), je v julijski Izdaji prinesel prevod Cankarjevega spisa »Muhe« (Flies). Spis je oskrbel znani prevajalec Louis Adamič in je boljši kakor vsi dosedanji. Priznati je sicer treba — kakor pri vseh Adamičevih prevodih — da nikakor ne dosega idiomatičnega Cankarjevega slikanja, toda bistvo originala je tako dobro ohranjeno, da bi ga Cankar sam moral biti vesel. Jezik je lep in gladek, zato se ni čuditi, da so uredniki pri imenovanem uglednem mesečniku dali »Muham« prvo mesto.
»The Stratford Magazine« izhaja v Bostonu. Mali mesečnik sicer ni tako razširjen v javnosti kakor stari trgovski mesečniki, toda »The Periodical for Creative Readers« pride večinoma samo med pisatelje in literarne kritike, ki tudi tega najnovejšega prevoda Le bodo prezrli In podali o njem svojo sodbo.
Louis Adamič je očividno prav podjeten pisatelj. Zadnje čase je napisal precejšnje š evMo satiričnih člankov, ki so izšli v »Haldeman Julius Monthly« v OiTardu, Kan-sas. Veliko zanimanja je zbudil s svojimi članki, v katerih je razkrinkal razne verske šarlatane po Kaliforniji in zlasti v Los Angelesu. Njegov članek o mestu Los An-
gel esu »Los Angeles — Past and Present« j pomagaj. Strahotna so se ozirali kosci iz je zgodovina tega mesta šarlatanov, ka- •' grape na prikazen, ki je vršala po rebri, kršne ni pripovedoval še noben pisatelj. j dokler jim ni privršala v mogočnem loku
V četrtletnem zborniku »The American Parade«, ki je po velikosti podoben precejšnji knjigi, je mjseca julija izšla noveleta »The Crusader« izpod peresa miča. Cl-tatelj vidi v to; povesti, da je !iil pisatelj sam v svetovni vojni, s kate: se bavi. V noveleti je dobro začrtan Wi . -ov idealizem, spoznanje prevare in i:' trijalni boji. Urednik literarne revije »The American Parade« pravi o Adamičevem spisu: »To je eden najbolj zanimivih dokumentov vojne, kakor še ni bil podan v nobeni povest-ni obliki.« Dodaja tudi, da bi se nobena druga revija ne upala priobčiti spisa s toliko gole resnice. »The American Parade« izhaja v Brooklynu.
Smrtna kosa.
Fiank Meh, star 39 let In doma iz Šoštanja, je umrl v Clevelandu. Jack Obreza je umrl istotam v starosti 43 let. Doma je bil iz Dobca pri Cerknici. V Stauntonu, Illinois, se je ustrelil Frank Zornik, ki je bil v par urah nato mrtev. Frank Štrukel je preminul v Barbertonu v starosti 48 let.
čez glave ter eofnila v močvaro sredi gra» pe. V silnih curkih je brizgnilo črno bla« to na vse kraje. Ko pa so prišli pogledat, ni bilo nikoli nikjer prikazni. Samo zve« riženo ogrodje kolesa je štrlelo iz močva« re, žalostna priča klavrnega konca dacarja Gobe. Kdo ve, kam se je bil siromak po« greznil? Leto dni in še ene kvatre so be* zali za njim. Zabadava! Ljudska vera je ' dognala, da se je moral vdreti v sam pe« kel in da mu tudi kolesa ni prodal nihče ! drug, nego sam peklenski rogač.
Po pravici mislim, da bi bila to zelo hva* ležna snov za izvirno slovensko dramo, če | ne celo za opero. Libreto bi navsezadnje napisal jaz, samo da se oglasi kak kom« j ponist...
i Zadnjič me je torej zaneslo v Revte. Po j ravnem logaškem polju sem pritiskal pe» i dale, dokler me niso zajeli dehteči smre« ; kovi gozdovi. Tu se začne cesta polago. ma spenjati v dolg klanec. Kaj bi si one« gavil pljuča in srce, saj se mi ni nikamor i mudilo. Prijel sem «konja za ušesa«, pa sva jo z legnatjo rezala vkreber, dokler se
Zavrženi!
Strastna obsodba proti prisiljenim zakonom.
Srce pretresujoča usoda žene in matere, ki je izgubila svojo srečo zavoljo druge.
Svarilni klic na vse, ki vzpiamtijo v bedasti liubo-sumnosti in slepo razorijo družinsko srečo.
Grandijozna slika društva in morale 20. stoletja.
Danes v kinu „D?or".
opisi
Doma je bil z Iga pri Ljubljani. V Staro- ; ni prikazala zelena plan s prijetno žubore. sti 44 let je preminula Marija Stanič v Buttu, Montana. Rojakinja je bila Iz Sinje-
ga vrha na Dolenjskem. Julka Mestnik je umrla v Waukeganu. 54 let star Thos Pau-lin Je preminul v Vintondalu. Rojen je bil v
čim potočkom kraj ceste. To je začetek ■ Rovt. Tupatam čepi v drevju pohlevna hi
! ša, par mlinov z okornimi kolesi, pod klan« j cem slikovita krčma, napol zakrita v trto. Pred krčmo stoji nekaj voz, obloženih z
Brusnicah pri Novem mestu. Rojakinja j dolgimi trami. Konji se dolgočasijo v pri« Frances Breginc je podlegla v starosti 38 čakovanju voznikov, ki so se Sli ekrepčat*. let v naselbini Petni, Pa. Louis Prelesnik j Cesta se popne v strm klanec. Po mnogih
t ovinkih pripelje naposled k skupini hiš in se prevesi proti Žirem. Toda prave Rovte se skrivajo šele gori za grebenom. Nebo
pa v Oglesbyju.
Jugoslovenski krožek
Jugoslovenski kulturni delavci in književniki v Newyorku so začetkom leta pričeli z akcijo, da se Amerika seznani s kulturo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ustanpvilo se je takozvano »Jugoslovensko prosvetno kolo« (Jugoslav Circle), v čegar odboru so: dT. Altaraz, Zlatko Balokovid, Rajner Hla-
se široko razgrne nad valovitimi njivami in senožetml Odpira se veličasten razgled v gorenjsko stran. Izza bližnjih Treh kra» Ijev pogleduje kopasti Blegaš in njegovi temnomodri sosedje. Čisto v ozadju se riše silhueta Triglava nad množico svinčeno« sivih skladov. Z leve strme žalostne idrij«
g™ z* ^ ^ v ^t d0!g
Meštrovid, Adela Milčinovid, Ivan Mladineo, Srdjan Tučid. profesor Pupin in Konstantin Joksimovid. Tajništvo ima v rokah Ivan Mladineo, čegar naslov je 222 Fourth ave., Newyork City. Delovanje »Jugoslovenskega prosvetnega
nazobčan hrbet Trnovskega gozda. Neštete brazde označujejo bližnje in daljne doline, Položena na široko reber se greje vas v popoldanskem solncu. Mirno, kakor da spi. Na zgornjem koncu se dviga široka cerkev. Nekje med drevjem ždi krčma.
kola« je razdeljeno v tri sekcije, namreč j kjer se ga je nasrka[ dacar ^^ na
v glasbeno, književno ;n dramsko ter upo-	, sIednjo t žaiostno je končal, toda je dabljajoče umetnosti. Poedinl odborniki so vMel prej Rovte in mt] je bi]a mrtm
prevzeli vsak svoio nalogo m bodo tudi	; NWjša zgodovina Rovt pripoveduje, da
sami nosili vse stroške.	..	i so se jih bili za nekaj časa polakomnili tu.
Glasbena sekcija ima svojega poverjen*	j di Ita]ijani Toda se ^^^ Atcne, ni.
ka v Jugoslaviji, namreč profesorja za-	j so ,e 0 ; zanje Pa jjm je ta .
grebškega konservatorija. Zdaj se pogaja,	; ^ obrnUa farbet Baš t<jlik<> da ^
ali bi bilo mogoče dobiti v Ameriko eno	, kaJti kmaJu ob cesti> ki pelje v 2ixi> stoJ1
najboljših pevskih društev, da bi pred ame-	; mejnik Na njem ^^ fiMncar in me
riškim občinstvom zapelo naše pesmi. Član	j Ijubeznjivo pobara, kam mi je pot. Mlada
rt^Krtro (rlacfi^nA cpVMip /Inttn Ra'nkn-	; „	.. .	.....
odbora glasbene sekcije je Zlatko Baloko-vid, znani vijolinski virtuoz, ki je razpisal 25.000 dinarjev nagrade za najboljšo letošnjo kompozicijo za orkester in gosli. Skladatelji, ki se nameravajo udeležiti tekme, morajo svoja dela poslati do 15. marca
S Sora se podi v tesno dolino kakor v strahu i pred mejnimi stebriči, ki se vrste zdaj to. j kraj zdaj onkraj vode.
Baš me prijetno nese po gladki cesti, ko ; me ustavi tabla, pribita na jelšo kraj po« i toka. Misel, da je morda tukaj znamenje
1927. Delo ne sme trajati manj kot osem- j blagopokojnemu dacarju, me sili, da prišlo«
najst minut in ne več kot 23. Bazirati mora na motivih jugoslovenske narodne pesmi.
Književno-dramska sekcija Je ravnokar spravila v zbornik »Great Stories of the World« po eno slovensko, hrvaško in srbsko povest. Prevajateljica Helena Hlača je Izbrala mično črto iz Cankarjevih »Podob Iz sanj«, ki se v prevodu glasi »Chil-dren and Old Folks«. Meseca aprila je bila v newyorškem »Triangle« gledališču predstavljena drama Milana Marjanovida »Tla-vata«. Predstavo so ponavljali 36-krat Pripravljenih je še par jugoslovenskih dram za predstavo v NewyoTku in drugih mestih.
Sekcija upodabljajočih umetnosti se je potrudila, da so na svetovni razstavi v Fi-ladelfiji razstavili tudi okoli sedemdeset slik in skic dvanajstih najboljših umetnikov iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. Jugoslovenska umetnost te vrste je žela najboljši uspeh, kajti ameriški strokovnjaki so proglasili jugoslovenska razstavljena dela za najboljša.
Drugi namen »Jugoslovenskega krožka« je, da se pridobi slovenska mladina, rojena v Ameriki in Izobražena na ameriških srednjih in višjih šolah, kateTe je veliko število. Potrebno je, da se mladina seznani z umetnostjo domovine svojih staršev in sodeluje za nadaljnjo izpopolnitev te kulture. V tem pravcu »Jugoslovenski krožek« tudi deluje ln s pomočjo jugoslovenskega časopisja v Ameriki obvešča priselnike.
V Rovtah
nim kolo h kantonu in stopim k tabli. In čitam okorne vrste:
»cProsem de usak Sojga Senej Lasti, Moje Trame NeJ pa Pargmah posti. Vem dober Kadosi, Kostate dva vidi a, kosih Nosu Cezvoda, al ukratkem Mijh par Štima Na zaj, al jh pa plačej. Ce ne te dam 10 dni čez, jen tuka Na tabla Te bom podpisou.»
Pri moji veri, do pike tako. Res je «Ka» dosi Kostate* zagrešil hudo tatvino in res« nično dvomim, da bi kaj »par štima Na zaj», toda ima nedeljeno zaslugo, da je zagledal beli dan ta klasični napis, ki me je zabaval vse do Žirov in ga ohranim med najlepšimi spomini na Rovte.
Iza Mok. LIv.
tlaloečla izbira
Covercoat oblek in raglanov za gospode kakor damske kostume, obleke in plašče tudi na odplačila pri tvrdki
0. Bernatovič
LJUBLJANA.
Železniški dihurji
Ljubljana, 14. avgusta.
Potniki v današnjem jutranjem brzovla« ku na progi Trst.Dunaj so preživeli med Ljubljano in Zidanim mostom trenotke, ki ostanejo marsikomu živo v spominu. Pot« nike L in II. razreda so namreč presenetili žeparji, ki so poiskali mimogrede 6 žrtev. V Zagrebu se je stvorila nova rafinirana
Kam vse me zlomek ne zanesel Zadnjič sem bil v Rovtah. To je svet zase, toda ja« ko imeniten.
O Rovtah sem čul že pred davnimi leti,
pa sem si jih mislil za najbolj priskuten	žeparska družba, obstoječa iz znanih že«
kot vesoljne zemlje. K temu so nekaj pri«	parjev, med njimi tudi več žensk. Družba pomogle tiste crovtarske Atene® v Prešer« i j0 vzdrževala zveze tudi z ljubljanskimi ta«
novi «Novi pisariji*, najbolj pa tista str a«	tovi, ki so imeli nalogo, da informirajo svo«
šna povest, ki nam jo je pravil oštir Korlc	jega zagrebškega poglavarja, kdaj potuje
o klavrnem koncu dacarja Gobe. Še danes	največ «težkih» tujcev, nakar se je takoj
se spominjam, kako so se nam takrat ježili	pojavil v vlaku poglavar s celim svojim apa
lasje. Ženske so se križale kakor ob hudi	ratom.
uri. Poštarica toliko da ni omedlela.
Zdaj, ko smo se navadili že večjih gro« zot, menda lahko brez škode povem, kaj se je bilo primerilo nesrečnemu dacarju.
Imel je namreč gospod Goba v Rovtah uradni opravek. In je neizogibno spadalo k stvari, da se ga je mož do mere n»bral.
Tačas je prineslo odnekod človeka, ali morda samega vraga, ki mu nikoli nihče ni vedel imena. Ta kdorkolisibodi je po« nujal v nakup lepo kolo. Med brati je bi« Io vredno denarja, Id ga je zahtevah Na« posled sta udarila z dacarjem v kupčijo. Še en bokal je priblngljaj na mizo in še drugi in še tretji
Dacarju je igralo srce, ko je pomislil, ka« ko veličastno bo jadral proti Logatcu. Ko je vsahnil zadnji bokal, se je junaško za« vihtel v sedalo. In je šlo po klancih kakoi. sam Elija.
Na nekem ovinku pa mu je spodneslo pedale. Toda je mož izgubil s pedali tudi pamet in je začel kakor obseden rjuti na
Kronika beleži že lepo število malih žep« nih tatvin v vlakih na slovenskih progah, a tako predrznega podjetja, kakor je bil izvršen danes ne pomni že nekaj let sem. Kaj takega so bili zmožni napraviti le Ma« džari, znani kot «najdovršenejši» žeparji sveta, ki so včasih plenili po hrvatskih pro« gah in na progi Ptuj » Maribor.
V dunajskem brzovlaku so napravili ta« tovi sijajen plen. Pretipali so žepe več pot* nikov, povečini tujcev in nagrabili čez 15 ti« sofi dinarjev. Trem potnikom so zmanjka« le listnice, ki so jih hranili v notranjih že« pih, dvema Čehoma, ki sta se vračala z naše rivijere, so tatovi pobrali prtljago in njihove listnice s češkimi kronami, žrtvi tatov pa sta postala tudi dva Avstrijca s šilingi. Sled za tatovi vodi v Zagreb, po« sla pa ima tudi ljubljanska policija, ki sluti, zločince v zvezi s tatinsko žeparsko akcijo tudi v Ljubljani. Ugotovljeno je, da so igrale pri vsej stvari veliko vlogo ženske.
SLOVENJGRADEC. Nedelja, dne 1. avgusta, je bila za Slovenjgradec praznik. Blagoslovila se je ta dan nova avtobrizgal-na našega agibega in požrtvovalnega gasilnega društva. Proslava se je pričela že na predv. . V soboto zvečer je prispela prav dobi., uodba iz Trbonj. Gasilci so se v uniiormah zbrali pred Gasilnim domom. Ob pol 21. uri so v dvoredu, v rokah lam-pijončke, z godbo na čelu, odkorakali izpred doma po mestu ter se ustavili pred stanovanjem gospe Adele Pirnatove, odvetniko-ve soproge, kumice nove avtobrizgalne. Godba je v počast kuaiici zaigrala dva komada, pevsko društvo pa ji je odpelo dve pesmi. Kumica se je pri oknu toplo zahvalila za godbeni točki in za lepo petje. Naslednje jutro je godba priredila budnico po vsem mestu. Ob 11. uri pa se je po končani službi božji izvršila blagoslovitev na najsvečanejši način. Gospod kanonik Jane-žič iz Maribora je ob asistenci mestnega župnika g. Čižeka in župnika iz Starega trga g. Jurketa po kratkem lepem nagovoru blagoslovil brizgalno. Po izvršenem cerkvenem obredu je pristopila kumica ter s steklenico sekta krstila brizgalno s primernim nagovorom. Na glavnem trgu je priredila godba nato promenadni koncert Popoldne se je z novo brizgalno vršila že prva vaja, ki je prav dobro Izpadla. Po vaji pa se Je pričela na obširnem lepem vrtu g. Lobeja veselica, kakoršnih je v Slovenj-gradcu malo. Okoliška društva so se je udeležila skoro polnoštevilno, pa tudi od-daljeneša so poslala odposlance. Navzočih le bilo skoro 800 oseb. Slovenjgraške dame so z vso ljubeznjivostjo stregle v šotorih, ki so nudili vsega v izobilju; šotori so bili lepo in okusno okrašeni. Proti večeru so zablestele izmed drevja številne žarnice ta lampijončki. Sploh: lepo Je bilo. Temu primerneje tudi nspeh: vsa prireditev le tako v moralnem, kakor tudi v materijalnem oziru uspela nad vse pričakovanje. Komu naj se za vse to zahvalimo: predvsem dragi knmlci ge. Adeli Pirnatcrvl, ki nI samo kumovala brizgalni, ampak že ves teden pred prireditvijo z izredno marljivostjo zbirala dobitke za srečolov; njenemu soprogu g dr. Ferdu Pirnatu, ki Je prispeval visok znesek 4000 dinarjev za brizgalno, g. kanoniku Janežiču, ki se je potTudil v Slovenjgradec, da je brizgalno blagoslovu, g. tovarnarju Pototschnigu, ki Je poklonil vse za tapeciranje avtobrizgalne potrebno usnje brezplačno ter tudi dal na razpolago svoj avto, s katerim smo pripeljali g. kanonika semkaj, gg. aranžerjema cele prireditve bančnemu ravnatelju Skazi, ki je prevzel predsedstvo veseličnega odseka ta učitelju Kopaču, ki začasno vodi slovenj-graško gasilsko župo; slednjič se moramo zahvaliti vsem cenjenim damam, ki so stregle v šotorih ter s svojim trudom pripomogle društvu do tako lepega uspeha.
SLATINA RADENCL V nedeljo dne 8. avgusta Je priredila tukajšnja Narodna godba tombolo, ki je bila kljub slabemu vremenu izredno dobro obiskana. Iskrena hvala vsem darovalcem, bodisi v okraju fci Izven okraja, kakor tudi tvrdkam, ki so nam omogočile tako krasen uspeh. V začetku tombole Je pozdravil navzoče občinstvo predsednik društva g. župan Jakob Zemljič, poudarjajoč ljubezen do glasbe, ki blaži srce In iiri Izobrazbo. Marljivim fantom godbenikom pa naj bo ta dan v vzpodbudo, da se z vztrajnostjo lotijo dela, da v čim popolnejši meri izpolnijo nade, katere stavi ljudstvo v nje, kar Je dokazalo s tem, da se je v tako obilnem številu udeležilo njihove prireditve.
RAJHENBURG. V nedeljo, dne 1. avgusta bi se Imel vršiti nastop tuk. Sokola. Radi momentanega naliva pa Je odpadeL Vršila pa se Je nato v Sokolskem domu nad vse animirana ljudska veselica. Sokolsko društvo se zahvaljuje vsem damam ia gospodom, sestram ta bratom, ki so z veliko požrtvovalnostjo vkljub največjemu nalivn zadovoljili gostom. Posebna zahvala pa gre neumorni godbi gasilnega društva, ki |e radi deževja poparjene goste in članstvo spravila takoj v najboljšo voljo. Končna zahvala vsem gostom ter bratskim druStvam za njihov mnogobrojnl obisk, kajti moralni kakor tudi gmotni uspeh je nepričakovan. Članstvo Sokola se že zopet pridno pripravlja na odru. Vprizoriti hoče še ta mesec nadvse šaljivo burko »Ljubosumnost«, nakar se občinstvo že vnaprej opozarja. Dan vprizoritve javimo naknadno.
ŠMARJE PRI JELŠAH. Razmere pri tukajšnji okoliški občini niso nič kaj pohvalne, čeprav imajo večino najpametnejši klerikalci ta je tudi vrhovni šef tako velike občine eden najbolj zagrizenih klerikalcev. S 1. avgustom je nastopil pri občini neki tukajšnji domačin-tavalld talnl-ško službo. S tem bi občina dobila vsaj enega zmožnega uradnika, ki ima, kolikor nam je znano, popolno uradniško kvalifikacijo. Pred par dnevi se je vršila seja občinskega odbora. Na dnevnem redu je bila tudi točka potrditve in končno veljavna nastanitev omenjenega tajnika, kakor .ie pač to navada. Dasiravno je župan invalida kot zmožno m zanesljivo osebo vsem odbornikom najtopleje priporočal, je neki (klerikalni) odbornik predlagal, naj se odda tajniško mesto dosedanjemu slugi. Ponosen je lahko šmarskl Orel, da ima takega predsednika. Pomislite, omenjeni odbornik je namreč g. Turkec iz Stranj, biv-
ši oziroma menda še sedanji predsednik invalidske organizacije. In naj imajo ubogi invalidi še v takega človeka zaupanje. Dasiravno prizadeti invalid ni pristaš naše, niti nam naklonjene stranke, bomo skušali na merodajnem mestu to krivico predočiti.
ČRNA PRI PREVALJAH. Kmetijski odsek občinskega odbora je dne 8. t m. priredil v dvorani gostilne Geršak zborovanje okoliških živinorejcev z namenom, da se ustanovi toli potrebna tn že dolgo zaželje-na mlekarska, pašniška in živinorejska zadruga. Zborovanja se je udeležil od zveze slovenskih zadrug zadružni ravnatelj g. J. Lesničar iz Celja, kot zastopnik srezkega poglavarja pa okrajni kmetijski referent g. Emeran Stoklas iz Prevalj. Srezki poljo-privredni referent g. Emeran Stoklas je podal vsestransko temeljit In izčrpen referat o kmetijskem zadružništvu, pašništvu, mlekarstvu ta živinoreji. Po referatu se Je razvila stvarna debata, v Satero so posegli malodane vsi navzoči, kar je najlepši dokaz vsestranskega zanimanja za zadružništvo. Ker so mlekarstvo, pašništvo ta živinoreja med seboj ozko zvezane kmetijske panoge in bi se z ustanovitvijo treh zadrug cepila sredstva in mnči, se je na nasvet g. referenta ustanovila samo ena, krepka zadruga pod imenom: »Mlekarska in pašniška zadruga v Črni«, r. z. z o. z. K novi zadrugi je takoj pristopilo lepo število članov. Zadružna mlekarna, ki je neobhodno potrebna iz gospodarskih, zdravstvenih in higijeničnih ozirov v tem eminentno industrijskem kraju, bo opremljena z najmodernejšimi mlekarskimi stroji in pripravami ter prične obratovati še ta mesec. Delavci, kateri prispevajo od napornega rudarskega dela iz jam, ter njihove rodbine bodo na ta način preskrbljeni z zdravim in okusnim mlekom, ki bo v vsakem oziru odgovarjalo higijeničmm predpisom Na drugi strani pa dobijo živinorejci v zadrugi solidnega odjemalca, ki bo dan za dnevom in leto za letom lahko konzumiral vsako množino mleka. Mlekarna bo namreč takoj, kakor hitro se uredi ta upelje, pričela izdelovati sir ta sirovo maslo za domače kon-zumente, pa tudi za izvoz. Zbiranje mleka od posameznih živinorejcev se je uredilo zelo praktično ta bo mogoče z malenkostnimi stroški dnevno dvakrat dobavljati mleko od najoddaljenejših kmetovalcev. Vse hvale vredno se je izkazala občina z znatnim prispevkom 20 000 Din in kakor čuje-mo, nameravajo občinski očetje I nadalje podpirati zadrugo tako, da se bo Investirana glavnica dobro obrestovala. Velik interes na ustanovitvi mlekarne Ima samoumevno vodstvo rudnika, kateremu je mnogo ležeče na tem, da ostane delavstvo zdravo in dovoljno hranjeno.
Pred
edoravite dlake in neprijetne mozoie.
Parfemlrana krema vam jih uniči v 5 minutah, no bena predpriprava nI potrebna.
Kako neprijetno za ženo, ko stopa v kopalnico, pa vidi na rokah, nogah, na vratu, da so dlake, ki jih je z veliko muko in opreznostjo obrila. pustile črne pike in da so zopet porasle bolj trde kot poprej. Da bi on? ostala lepa in elegantna, ona si mora vedno bolj po-gostoma briti, ter s tem dražiti svojo kožo. ali pa v porabljati navadne depilatorje, ki so komplicirani in slabo diše.
Pred kratkim iznaidena parfimirana krema TAKY, ki se uporablja takšna kakoršna je v tubi, dopušča elegantnim ženam, da odpravijo, kjerkoli te ^elo, neprietne dlake in mozoie in to v 5 minutah. TAKY uniči dlako do korenine, to kar ne zamore nobena britev; dlake le polagoma rastejo vedno slabše, dokler popolnoma ne izginejo. TAKY je ekonomična (vi vzamete ravno toliko ko ikor potrebujete), n; nevarna in se ne posuši. Napravite poskus še danes in vi bodete razumel5, zakaj tisoče žen uporablja TAKY za odstranitev njihovih dlak in mozolov. DEPO v Beogradu pri Miskov c & Comp. dro-rrerija na veliko — DEPO v Zagrebu, Jugo-armacija, droeerija na veliko. Dobiva se v vseh fekarnah in drogfriiah.	5722 a
Pred sodniki
<Po Zlatem polju hodimo sami pošteni ljudje; naše duše so zlata vredne,» je reksl v gostilni veseli Jakob svoji ženi Lopi in mladima sorodnicama Franci in Tinci. A pri sosednji mizi je sedel pijani fant Janez in ugovarjal: <Oče, vi nič ne veste, mi v Zlatem polju pijemo vino kot zlato in ljubimo dekleta živa kot živo srebro.> Pri tem se je počasi približal Jakobovi mizi, lovil z roko okoli stola, kot bi bil slep in 'skal sedež, pri tem pa zagrabil Tinico za krilo. Tinica je zavriskala, za njo Franca, starka Lojza se je skremžila, a sivi Jakob je gledal preteče. Potem so vstali in hiteli iz gostilne; pijani Janez se je pa zibal za mize in pil kolikor je mogel. Zdajci se je spomnil na hudogledega Jakoba, zvrnil še <kup<> korajže> in že je mahal za Jakobovo druži-nico. Tina in Franca sta ga zagledali o-l daleč, si pomižiknili in šli mirno za ostalimi. Ko je privihral pijani Janez, se je delal še bolj pijanega in se zaletel v dekleta, ki eta se urno ognili. Tedaj je fant padel, skočil kvišku, v roki mu je zabliskal nož. a deklici sta se posmehnili. Ko se je fantič spet zaletel, sta ga pogTabili za roke. tresk, in Janez se je kopal v trnjevi meji. Dekleti sta se smejali in šli dalje. Janez je vstal in šel razburjen na Jakobov dom. Tam je dobil doma hčerko Marijo, zgrabil kol za plotom in jo udaril, da joj. Tedaj je zagledal še Jakobovo svakinjo Lizo: ker je ta bežala pred njim, jo je pričel kamenjati. Za zadevo so zvedeli orožniki, pri hišni preiskavi so našli pri Janezu še puško, za katero ni imel orožnega lista. Za vse te grehe je dobil Janez na Brdu samo 48 ur zapora, pa se je še pritožil, češ, da bi bil raje plačal. Državni pravdnik je bil zelo hud in je predlagal višjo kazen. Senat pa nI uslišal ne Janeza ne državnega nravdnika in je potrdil 4Surni zapor.
Domače vesti
Beograd in Zagreb: Zdravo!
Ljubljana pozdravi danes v svoji sredi beograjske in zagrebške športnike, ki se na zelenem polju spoprimejo za divni zlati kra« ljev pehar. Interes je ogromen. Že včeraj so prispele v Ljubljano prve garniture ki« bicev, a danes se pripelje v Ljubljano samo iz Zagreba okrog 2000 modrih zastavic kar s posebnem vlakom. Razume pa se, da pri« drči tudi elita v avtomobilih in da bo tudi Beograd častno zastopan s temperamentni* mi «drukerji».
Zagrebške večerne novine posvečajo Ljub ljani kar posebno prigodno popevko, a zna« ni Perška daje ekspediciji kibicov vrlo sim« patične nasvete za red in disciplino ter stavlja nekatere optimistične prognoze. Na« ši kibic\ pravi, gredo z veseljem v Ljub« ljano. Ako naši (Zagrebčani) tudi tokrat, v tretjič, osvojijo pehar, bo mera polna in veselju ne bo kraja ...
A Beograjčani so sicer malo tišji, zato pa vseno polni samozavesti. Oni vedo, da bo Ljubljana bralka napram Beogradu, kakor napram Zagrebu in da bo v polni meri zna« la ceniti poverenjs. ki je njo izbralo za torišče odločilne borbe.
In Ljubljančani? So tudi tokrat tretji v vlogi spektatorja. In bodo tertius gaudens, ako zmaga tisti, ki bo nudil boljšo in šport« no plemenitejšo igro.
Z željo, da današnja borba poteče zares v čast kraljevemu poklonilu in jugosloven« skemu športu, pozdravlja Ljubljana goste » svoji sredi s prisrčnim bratskim: Zdravo!
*	Kralj Incognito v Zagrebn. Iz Zagreba poročajo, da je kralj Aleksander prispel v najstrožjem ineognitu v petek v civilni obleki v Zagreb, kjer se je mudil dve uri, potem pa se z avtomobilom vrnil aa Bled.
*	Izpremembe v državni službi. Dr. Fran Jerina, veterinar pri okrajnem glavarstvu v Laškem, je po službeni potrebi premeščen k okrajnemu glavarstvu v Varvarrnu ter bo vršil veterinarske posle tudi v leva-škem okraju. Napredovali so: Fran Mikuž, asistent semenogojske postaje v Beltincih, v 7. skupino I. kategorije; Stanko Gostič, računski uradnik državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani, v 2. skupino III. kategorije, in Janko Šumetijak, ekonomski uradnik pri upravi državne trtnice v Pekrah, v 2. skupino III. kategorije.
*	Proračun ljubljanske univerze. Rektor ljubljanske univerze dr. Leonid Pitamic je predvčerajšnjim prispel v Beograd. Posetil je načelnika v prosvetnem ministrstvu Dragotina Obradoviča, ter interveniral glede proračuna ljubljanske univerze.
*	Odlikovanje. Šef kabineta prometnega ministrstva Gjuro Jankovič je odlikovan z redom Belega orla 5. razreda.
*	Gradnja geografičnega instituta v Beogradu. Ministrstvo vojske in mornarice gradi v Beogradu obsežno poslopje za Geogra-fični institut. Poslopje je že pod streho. Za dovršena dela je odobren še kredit 930.000 dinarjev.
*	Upokojitev prosvetnih inšpektorjev. V
ministrstvu prosvete je storjen načelni sklep, da se v najkrajšem času upokoje vsi oni prosvetni inšpektorji, ki so dovršili 35 slržbenih let.
*	»Obzor« v Italiji prepovedan. Italijanska vlada je prepovedala uvoz in razpeča-vanje zagrebškega dnevnika »Obzora«, češ da je duh njegovega pisanja neprijateljski napram obstoječemu režimu in usmerjen proti interesom Italije sploh.
*	Centrala denarnih zavodov. V ministrstvu trgovine je bila sestavljena posebna komisija, ki ima nalog, da čimprej Izdela r.cv zakonski načrt o ustanovitvi centrale denarnih zavodov.
*	Zagrebški nadškof zgradi ogromno stanovanjsko hišo. Da se nekoliko ublaži velika stanovanjska beda v Zagrebu, ie škof dr. Ante Bauer sklenil, da zgradi z milijonskimi dohodki škofije ogromno stanovanjsko' poslopje, ki bo obsegalo 143 stanovanj z eno do pet sobami ter 10 pisarn. Projektirano poslopje bo eno največjih in najlepših v Zagrebu. Arhitekt Ehrlich ie načrte za ogromno stavbo že predložil zagrebškemu magistratu v odobrenje.
*	Imenovanja v zdravniški službi. Z odlokom ministra za narodno zdravje je okrož ni zdravnik v Loki pri Zidanem mostu dr. Drago Vidmar imenovan za okrajnega sanitetnega referenta v Krškem. Za zdravnico velonterko je imenovana dr. Marija Mlakar, za zdravnika-volonterja pa dr. Mirko Kam-bič — oba pri splošni bolnici v Ljubljani.
*	Nov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo notarskega kandidata Tilna Levca v Kozjem na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša.
*	Naši visokošoici v Franciji Na univerzah v notranjosti Francije je študiralo letos 213 naših dijakov, med njimi 114 medicin-cev 5 farmacijo. 22 prava, 3 prirodoslovje, 15 književnost, 28 trgovsko vedo, 4 agrikulturo, 15 industrijsko kemijo, 8 elektrotehniko in 4 teologijo. Uspeh je zelo zadovoljiv. Le v Bordeauxu in Lyonu je nekaj medicincev zaostalo v študijah.
*	Konferenca trgovskih zbornic o Jadranski progi. Splitska občina in trgovska zbornica sta pozvali sarajevsko trgovsko zbornico na skupno konferenco, ki se bo vršila 23. t. m. v Beogradu in se bo na njej razpravljalo o izgradnji proge Pančevo-jBeo-grad-Sarajevo-SpIit.
*	Uredba o strokovnih izpitih v resoru ministrstva pravde. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 74. številki uredbo o državnih strokovnih izpitih v resoru ministrstva pravde.
*	Himen. Včeraj popoldne se je poročil •v Ljubljani mag. pharm. g. Janez Kristan z gospico Nado Gostiša, uradnico čekovnega urada. Bilo srečno!
*	Potres. V četrtek, dne 12. t m. ob 9.24.40 zvečer sta zabeležila ljubljanska teizmografa v ravodu ta meteorologijo po-
res lokalnega značaja na razdalji 10 km od Ljubljane. Po došlih poročilih so čutili potres tudi v Ljubljani sami. Prosimo gospode poročevalce, da poročajo o potresu, ako so ga slučajno čutili.
*	Reklama na pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni«. Reklamne deske tvrdk, ki razstavljajo na razstavi, so oproščene reklamnega davka, če izobesijo svoje reklame na paviljonu, v katerem razstavljajo. Za reklamne deske tvrdk, ki ne razstavljajo, pa se plača samo ena desetina normalne takse, to je 15 Din za kvadratni meter, če so te reklame nameščene v notranjosti razstavišča. Uprava Ljubljanskega velesejma opozarja tvrdke na to ugodnost. Odškodnina za namestitev reklamne deske je malenkostna. Informacije se dobe v uradu velesejma. V okviru razstave bo prirejena cela vrsta špecijalnih razstav, ki bodo privabile veliko število interesentov za najrazličnejše stroke gospodarstva in športa. Zato bo ta vrsta reklame zelo uspešna.
*	Petdesetletnica. Abituri.ienti moškega učiteljišča v Ljubljani iz 1. 1876. praznujejo v četrtek, dne 19. avgusta svojo petdesetletnico. Izmed 25 takratnih gojcncev zadnjega letnika jih živi še 12, namreč Fran Gabršek, Matija Hiti, Fran Jeglič, Ivan Kern, Janez Leveč, Leopold Punčuh, Julij Satinik, Anton Skubec, Viktor Šetina, Josip Topolovšek, dr. Henrilc Turna in Božidar Valenta. Izmed njihovih nekdanjih profesorjev živi le še Viljem Linhart, poznejši deželni šolski nadzornik za Štajersko. Sedaj biva v Gradcu. Na jubilejnem programu ie med drugim maša zadušnica za umrle sošolce ob 9. dopoldne v trnovski župni cerkvi v Ljubliani, opoldne skupno kosilo v gostilni pri Mraku na Rimski cesti št. 4., v Ljubljani, potem pa izlet.
*	Naši v Ameriki. Naši rojaki v Zedinjenih državah objavljajo v tamkajšnjih slovanskih listih »Oklic na naš narod«, v katerem z ozirom na katastroialno poplavo, ki je zadela našo domovino, poživljajo v Ameriki živeče rojake, naj brez odloga začno zbirati sklad za pomoč težko prizadetim krajem. Predsednik nabiralnega odbora je naš konzul v Newyorku D. M. Stanojevič, podpredsednik pa Etbin Kristan; častni predsedniki odbora pa so: poslanik dr. Tresič-Pavičič, profesor M. J. Pupin, inž. prof. Nikola Tesla, profesor dr. Rado-savljevič in bankar Fran Sakser.
*	Poglavje o avtomobilizmu. Zveza šoferjev nam piše: V »Slovencu«, dne 8. t. m. ie izšel članek, poln nestrpnih napadov na sedanjo ljubljansko mestno cestno upravo, cestni policijski red in posebno še na avto-mobiliste. Za vsakega avtomobilista, ki bi bil ovaden od policije, predlaga »malnkost-no« kazen 2000 Din. Stražniki ali ovadi-telji sploh naj bi dobivali od odmerjenih kazni nagrade. Dopisnik najbrže prišteva avtomobiliste ter razne tihotapce v eno kategorijo; kajti kolikor je nam znano, so edino za tihotapce kazni tako visoko odmer jene in se dobivajo od tistih nagrade. Ali dopisniku mogoče ni znano, da je skoraj za večino ljudi, ki imajo pri avtomobilih opravila, to njihov vsakdanji zaslužek, njih kruh Šoferji, ki jih ima dopisnik tako v želodcu, povečini 2000 Din mesečno niti ne zaslužijo. Sicer pa, kogar zanima kako in zakaj se kaznujejo avtomobilisti, naj se potrudi do pristojnega referenta na policijski direkciji za pojasnilo. V naši državi je Ljubljana edino mesto, kjer se vsak prestopek avtomobilnega cestnega prometa § 46, t. j. prekoračenje 15 km brzine ovadi. Tudi za mesta Zagreb, Beograd je veljaven isti zakon, kakor v Ljubljani — toda se tako strogo ae izvaja. V Zagrebu in Beogradu vozijo avtomobili z brzino 30—50 km na uro, v inozemstvu pa še celo več, pa se nad tem nihče ne razburja. Edini prestopek mini strske naredbe iz 1. 1910, ki ga poleg vseh drugih oblasti tudi ljubljanska ae kaznuje je ta, da se mesto globoko doneče hupe uporabljajo tudi druga za to primerna trobila. Dovoljujemo si dopisnika opozarjati na to, da se vsi za signaliziranje potrebni predmeti izdelujejo izven Ljubljane in se jih tudi uporablja povsod. Uporaba piščali pa je že od 1. 1920. prepovedana in se tudi tozadevni prestopek strogo kaznuje. Signaliziranje je pa dolžnost avtomobilista povsod, kjer ie potreba in ob vsakem času, bodisi ob polnoči ali ob petih zjutraj. Dopisnik naj bo prepričan, da noben avtomobilist ne bo dajal signala in delal nemira brez petrebe osobito v nočnem času. Lahko pa bi se signaliziranje zmanjšalo, ako bi občinstvo signale pravočasno upoštevalo. Občinstvo opozarjamo, da absolutno nimamo namena s tem dopisom braniti tistih, ki cči-vidno kršijo zakon, ter ogrožajo občinstvo s tem, da brezobzirno dirjajo po ulicah in cestah. Naj se jih strogo kaznuje. Ponovno pozivamo avtomobiliste, da naj pazijo na to, da občinstvo ne bo, imelo povoda za tozadevne pritožbe. Povsod se skuša razmerje med avtomobilisti in občinstvom spraviti v sklad, ter odpraviti mržnio do avtomobilov potom časopisja, le pri nas se dela ravno nasprotno. Treba, da se javnost že vendar enkrat privadi na dejstvo, da je avtomobil postal prometno sredstvo za izvrševanje poklica najrazličnejšim ustanovam. Služba šoferjev in zaslužki avtotaksov pa tudi niso bogzna kako zavidanja vredni, osobito, ako se vzame v poštev, da pri največji pozorno Sti odpade nekaj zaslužka vedno za plačilo kazni nastalih vsled raznih malenkostnih prestopkov. Toliko v pojasnilo občinstvu, da ne bo mislilo, da ie že največja sreča za vsakogar, če ima količkaj opraviti pri avtomobilu.
♦ Savinjske Alpe. (Uredil Franc Kocbek. Spomenica. Ob svoji tridesetletnici izdala »Savinjska podružnica SPD«, založba Go-ričar & Leskovšek, tisk Zvezne tiskarne v Celju.) Ob jubileju Savinjske podružnice, ki je obenem jubilej dela našega prvega in največjega delavca na tem polju, nam je podal g. Kocbek knjigo, ki obsega 300 strani, je tipografski prikupljivo opremljena in
bogato ilustrirana ter bo zamašila občutno vrzel v naši domači alpinskl literaturi. Ne dvomimo, da bo knjiga našla mnogo vernih b hvaležnih čitateljev. ki ljubijo naš slovenski alpski svet, za katerega se je bila nekdaj težka borba, z naše strani v znamenju ljubezni, z nemške strani v znamenju osvojitve in eksploatacije v svrhe, ki so bile od nekdaj našemu rodu in naši zemlji sovražne. Poleg bogate znanstvene vsebine bo našel čitatelj knjige tudi mnogo podatkov, ki jih tok zgodovine briše iz spomina in zavesti, preko kojih stopa današnja doba že omalovažujoče hladno, ki pa so bili veliki v razvoju in so zahtevali moža ljubezni in volje, našega Fr. Kocbeka, ki je bil prvi v borbi, prvi v delu že tedaj, ko smo bili vsemu še tujci.
*	Lov za žlahtno divjačino v Baranji prepovedan. Iz Sombora poročajo, da ie tamkajšnji veliki župan za vso Baranjo za nedoločen čas prepovedal lov za žlahtno divjačino, ker je letošnja povodenj divjačino močno iztrebila.
Bases vrtna veselica
m, društva .Sdoo'
pr! NovsEsa „LQM13JU"
Šterianja vas.
*	Povodenj v Radečah. Pišejo nam: Bog Pluvius tudi nam ni prizanesel. Odprl je svoje zatvornice prav na stežaj. Že od pretekle sobote zvečer in vso nedeljo do polnoči je lilo, kakor bi šlo za stavo. Vode so strahovito hitro naraščale. Na eni strani nas je objemala Sava, na drugi strani je drvela ter nas zalivala skrajno razburjena Zapota. Škode, ki jo je napravil potok Zapota, so na ravnost velikanske. Na neštetih mestih je cesto popolnoma odnesel ter svojo strugo prestavil na cesto. Dorniku je voda pobrala jez, most in okoli 50 m ceste. V tovarni papirja je bila pet mož broječa straža noč in dan pri jezovih in je odvajala razno plavajoče drevje. Vsem Žagarjem in mlinarjem ob potoku od Radeč do Št. Jurja je voda podrla vse jezove. Tudi skupnemu jezu ra-deških mlinov ni prizanesla, zrušilo ga je. Voda je pobrala tudi vse lesene mostove razen dveh. Cesta Radeče-Št. Jurij-Dole Je na več krajih popolnoma porušena, tako da je promet ukinjen. Ker ima Zapota Jako nerodno strugo, tako da se izteka v Savo proti njenemu teku, je silno narasla Sava zaprla dotok Zapote, vsled česar je začela voda v mestu samem silno hitro naraščati. V pondeljek zjutraj so začeli nekateri meščani z izselitvijo, pri nekaterih hišah Je drla voda pri vratih kot pri zatvornicah. Nekatere gostilne so Imele kleti polne vode, vrtovi so uničeni. Plazovi so vlekli na mnogih krajih in napravili veliko škodo. Dan poprej smo imeli tudi strašno nevihto s tečo, ki je posebno občutno poškodovala vas Jelovo. Gospodje poslanci! Ob volitvah prihajate tako radi k nam. kje ste pa sedaj?
*	Strašna smrt v mlatilnem stroju. V Št. Petru pri Mariboru ie bila v petek osemnajstletna Lizika Bohel zaposlena pri mlatilnem stroju. Pri delu Je stroi deklico zagrabil za kito in ji potegnil glavo med zobovje koles. Nesrečna deklica je obležala z zdrobljeno lobanjo na mestu mrtva.
*	Beda in poštenje. Sarajevska policija je aretirala nekega nad 60 let starega poštnega uslužbenca, katerega je neki gostilničar ovadil, da je v njegovem grmovju odpiral in trgal pisma. Stari mož je krivdo takoj priznal. Izjavil je, da je v službi od leta 1896. in da je do nedavno vedno zvesto služboval. Leta 1924. je bil upokojen. Ker je imel majhno pokojnino, je zagazil v bedo in dolgove. Ko je bil reaktiviran, se ni mogel izkopati iz dolgov in posegel je po nedopustnem sredstvu. A tudi pri tem ni imel sreče. Odprl je približno 70 pisem ter se okoristil za celih 80 dinarjev. Preiskava se nadaljuje. Mož je ostal v zaporu.
*	Grozna nesreča vsled eksplozije granate. V sarajevski okolici je desetletna Mu-nira Kojič našla na polju dalo topovsko granato in jo prinesla na domače dvorišče. Ko jo je oče vprašal, kaj ima, Je deklica preplašena spustila granato na tla. Granata je eksplodirala ter grozno razmesarila njo njenega očeta in brata. Vsi so bili na mestu mrtvi.
*	Pastirček težko ponesrečil. Enajstletni pastir France Prek, rudarjev sin v Trbovljah, je v petek dopoldne pasel Zupančičevo živino pod Retjem. Igral se je okoli žične železnice, ki dovaža v jamo zemlio in pesek za zasipanje izrabljenih rovov. Deček je plezal po nji. Ko je pridrvel po žici voziček, ga je pritisnil s tako silo, da mu je noga le še na koži obvisela. V bolnici so revežu nogo odrezali.
*	Na meščansko gospodinjski šoli na Jesenicah, • Gorenjsko se prične šolsko leto dne 1. septembra. Vpisovanje se bo vršilo 30. in 31. avgusta od 10. do 12. ure dop. v upraviteljevi pisarni osnovne šole. Pojasnila na pismena vprašanja daje vodstvo šele. 1140
*	Praški vzorčni veiesejem tudi letos vzbuja zanimanje naših trgovskih krogov. Vršil se bo od 29. avgusta do 5. septembra ter bo kot prejšnji sejmi nudil obiskovalcem razstavo vsakovrstnih industrijskih izdelkov po najugodnejši in najcenejši nabavi. Legitimacije prodaja častno zastopstvo: Konzulat ČSR na Bregu ter trgovska družba »Vera« dr. z o. z. tu, Aleksandrova cesta 8.	1139
*	Redko odlikovanje! Na internacijoaalni razstavi v Rimu je bil za svoj kroj in modele 6. avgusta imenovan članom jurija, to je zapriseženim izvedencem razstave za krojaško stroko z diplomo »Nomina a Mem-bre de Giuriy de Onore« in zlato medallo s sliko italijanskega kralja in kraljice in veliko častno palmo, obenem tudi dobil naslov profesor kroja g. Feliks Potočnik, lastnik krojne šole, Ljubljana, Stari trg 10.
1099
+ Pri znojenju neg in potenju najboljše sredstvo »Sanoform«. Učinkuje sigurno in odstranjuje neprijeten duh. Izdeluje ga Che-
Oanes ob 167» uri.
Igriiče S. K. Ilirift
Finale za kralieu pokal
v prisotnosti Nj. Vel. kralja Aleksandra
reprezentanca B. L P.: reprezentanci Z. n. P.
Predtekma ob 15. S. K. Slavija (Zagreb): Ž. S. K. Hermes.
motechna, Ljubliana, Mestni trg 10., dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.	1060
Občudujemo jo vsled njene lepe opre.T.e.
Poželimo je vsled njenega izvrstnega okusa. Slavimo jo vsled njenega poetičnega imena: našo »MIRLM«-čokolado.
*	Ali veš, da so samo ene »PEKATETE« na svetu? Te slovijo vsled svoje okusnosti tečnosti in redilnosti.
*	Penzijon Vila Lucia v Aleksandrovu na otoku K'ku z vsem komfortom tik ob kopališču, vabi cenjene goste.
+ Za društvene prireditve potrebne okraske, konfeti, serpentine, srečolov, šaljivo pošto, krožnice, papirnate serviete itd. kupujte pri Iv. Bonaču. Proti takojšnjemu plačilu znaten popust.
*	Maturanti in maturantinje ljubljanskega državnega učiteljišča iz L 1916 se sestane-mo 18. avgusta ob 16. v restavraciji »Zvezda« v Ljubljani.	1130
*	»Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10-H pošlje vsakemu naročniku »Jutra« zanimiv, bogato ilustrirani cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj: ne bo Vam žal!
*	Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu Prelogu Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulica 4.
197
*	Patent »Lucifer« trajno sredstvo proti stenicam, ščurkom in drugemu mrčesu prodaja Julij Zupan, Ljubliana Sv. Petra c. 35. Pošilja se tudi po pošti.	1138
*	Pri želodčnih in črevesnih bolečinah, zaprtju, breztečnosti, zgagi, napetosti, kov-canju, splošni onemoglosti, bolečinah v čelu Vam povzroči naravna Franc-Jožefova grenka voda (»Franc-Josef« Bittenvasser) popolno čiščenje prebave. Pri opazovanju bolnikov v klinikah se je dognalo, da celo bolniki, ki morajo ležati v postelji radi in uspešno jemljejo Franc-Jožefovo grenko vodo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	65
*	Zlatnike so našli v Zlatorog terpenti-novem milu: Marija Brenčič, Ljubljana Vegova ulica 2., Neža Žagar, Zelena jama pri Ljubljani, Elica Dragar, Pesnica, Jakob Bez-nik. Slov. Javornik, ga. Premoršak, Maribor Razlagova ulica, N. Kobal, vila Radoslava Bled, Amalija Rajh, Mrzlo polje pri Plani Pavla Bašelj, Smoldno pri Škofji Loki, Ivanka Potočnik, Sv. Lenart nad Škofjo Loko, Zdravka Habjan, Litija, Jožefa Švižaj Trbovlje pri Celju, Marija Milhofer, Zagreb Maksimirska cesta 80, dr. Vladimir Skome-rovski, Perušič, Terezija Kirasič, Karlovac, G. Llpnik, Sarajevo, Bolniška ulica 3, And-jela Živica, Potok pošta Popovača.
Iz Ljubljane
u— Ljubljansko gerentstvo. Zanimivo je poslušati, kako klerikalci sodijo o sedanjem gospodarstvu ljubljanskih gerentov. Vsi so polni hvale o ogromnem delu, ki ga vrši gerentski svet. Regulacija ulic, zidanje stanovanjskih hiš, razširjenje mestne elektrarne, gradba moderne klavnice, in to v zelo kratkem času, so jim pa le preveč, ker ljubljansko prebivalstvo vidi velikansko raz liko med delom resnih naprednih mož in demagoškimi frazami bivše klero-komuni-stične večine. Boje se, da jih bo veliko vo-lilcev pustilo na cedilu pri prihodnjih občinskih volitvah. In to po pravici. Naj pokažemo samo na Vodmatski okraj. Kleroko-munisti so sklepali in sklepali, a sklepov niso hoteli ali pa niso znali izvršiti. Klero-komunistični sklepi so bili le pesek v oči. Sedanji gerentski svet je, zavedajoč se, da so prebivalci vseh okrajev davkoplačevalci, obrnil svojo pozornost tudi na od klerikalcev tako zanemarjeni Vodmat. Regulacija Bohoričeve ulice, posebno pa impozant na gradnja stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti bosta postala za klerikalce v tem okraju naravnost katastrofalni. Koliko železničarjev in drugih malih ljudi bo dobilo v tej stavbi lepa in higijenična stanovanja! Vodmatčani bodo to delo primerno nagradili pri volitvah s kroglicami. Seveda to klerikalni ljubljanski štab jezi. V svoji onemogli jezi piše celo v »Slovenca«, da je Miklošičeva cesta »zavita v oblake prahu«. Najbrže so te oblake videli v pozni uri, ko so odhajajoči iz znane kleti zamenjali meglo v svojih glavah s prahom. Ali ne? Najtežji problem za klerikalno gospodo je pa: »Hudiča, (klerikalec lahko kolne) kje pa vendar jemljejo ti vragi denar za ta dela?« Ja, gospodje, to je pa tajnost! Mogoče ie dvojno. Ali so gerenti našli kako zazidano kašo na rotovžu, katero ste pozabili pri svojem pobegu iz magistrata Izprazniti, ali pa denar tiskajo. Saj drugače ne bi bilo mogoče poleg^teh ogromnih del še razne davščine znižati! Kaj pa če bi mestna elektrar-
na oddajala denar, ki ga država pusti pod njenimi kotli sežigati v milijonskih zneskih, nesežganega mestni blagajni? Splačalo bi se! Zato bo treba ustanoviti v »Katoliški tiskarni« še poseben »kontrolni« odsek, kakor onega za »preganjanje uradništva«. Da. da doba demagogije je minila in to je vzrok zamišlienosti raznih bivših občinskih očetov. Ali ne?
Strelska tekma
uri Tin na Mu, H. In 15. avg.
u— 60 letnico svojega rojstva praznuje danes g. LJud. Mlakar, hišni posestnik in uradnik drž. železnice v Ljubljani. Še vedno mladeniško čil deluje z vso vnemo v naprednih vrstah. Najbolj pri srcu mu je bil vedno Sokol. Saj je kot soustanovitelj novomeškega Sokola že od L 1887. njegov član in je obenem tudi soustanovitelj Sokola I. v Zagrebu. Med svetovno vojno je bil kot idealen Jugosloven tri leta koniiniran na Gornje Avstrijskem in preganjana je bila tudi njegova družina. Vendar ni klonil niti v najhujših urah. Sedaj deluje na Taboru kot predsednik mladinskega odseka. Želimo jubilantu in zvestemu somišljeniku še mnogo srečnih let v krogu svoje rodbine!
u— Poštna vest. Poštni uradnik S- Alojzij Knez, prideljen poštni ambulanci v Beogradu, je premeščen v Ljubljano ter imenovan za upravnika pošte Ljubljana 3.
u— Model spomenika padlim iz šentpe-terske fare v Ljubljani je v svrho ogleda razstavljen od nedelje do prihodnjega četrtka pri župnem uradu Sv. Petra ob običajnih uradnih urah, od petka dalje pa v pisarni g. Zupančiča na Ahacljevi cesti št. 15. Vsi interesenti se vabijo k ogledu.
u— 150 kilogramov težko ribo so pri zadnjem nalivu ujeli trnovski ribiči. Ogleda se jo lahko samo danes od 16. ure dalje na vrtni veselici »Edinosti« v Trnovem, gostilna Kolezija..Mislijo jo baje potem slovesno razdeliti med navzoče goste. Zatorej vsi, ki še niste videli takega velikana, posetite to prireditev.. Na sporedu poleg godbe — ples, šaljiva pošta itd.
u— Potresni sunek se je nocoj ponoči ob 12.37 za hip čutil v LJubljani. Škode ni bilo.
u— Mestna elektrarna ljubljanska naznanja vsem, ki hočejo dobivati tok iz mestnega električnega omrežja, da izvršuje hišne električne naprave samo elektrarna glasom § 5 veljavnih določil o dobivanju električnega toka iz ljubljanske mestne elektrarne.
u— Mestni magistrat ljubljanski razpisuje zgradbo železobetoaskega mostiča če/ potok Farjevec na Cesti v Črno vas. Podatki se dobe v mestnem gradbenem uradu. Lingarjeva ulica 1. Ponudbe je ravnotam vložiti najpozneje do 20. avgusta opoldne.
—lj Tolsti griček, kje ie to? To je v Štepanji vasi pri Lozarju (Novaku), kjer bn jutri, na Veliki Šmaren, veselica pevskega društva »Sava«. Najlepši in najhladnejši vrt v okolici, ker ga z ene strani hladi voda, z druge pa bližnji gozd. Samo pristna vina so gostilničarjev ponos. Za otroke dosti prostora za igranje, tudi gugalnica.
u— Truplo dijaka Ostermana najdeno. Truplo dijaka VI. gimn. razreda v Ljubljani, Jakoba Ostermana, ki Je pred tedni uio-.i v Savi v Tomačevem, so potegnili v Zapre-šiču iz Save. Pogreb se bo vršil danes, ob 4 popoldne v Ljubljani.
u— Izgubila se je zlata damska ura z dvojnim pokrovom in monogramom O. C. Odda naj se proti nagradi na policiji.
u— Policijski drobiž. V noči ha petek so imeli stražniki zopet posla z nočnimi razgrajači, ki so vprizarjali na ulicah svoje »špase«. Odpeljali so štiri najhujše ra policijsko direkcijo, kjer so prespali noč. — Mladega dečka je zavedla prilika, da si je »izposodil« za več sto dinarjev raznih knjig. Tatvina pa je bila opažena in far.t je moral v zapor. — Lastniki psov še ved-ao ne uvažujejo predpisov glede kontuma-ca in puščajo pse na cesto brez nadzorstva. Stražniki so tekom včerajšnjega dne prijavili sedem gospodarjev psov, ki bodo morali svojo malomarnost plačati s prav občutno globo. Policiji je bilo dalje prijavljenih 8 prestopkov cestnega policijskega reda.
Iz Maribora
a— Izprememba pri moški kaznilnici Danes je prevzel posle vodsva moške kaznilnice v Mariboru aovoimenovani višji ravnatelj g. okrajni sodnik Ni-ko Vrabl, ki ic že nad eno leto začasno vodil zavod po odhodu prejšnjega ravnatelja. Fišerja. Novi višji ravnatelj je prvi pravnik aa zavodu, ki je bil po vseh modernih načelih kriminali-stike sezidan leta 1890 za 600 kaznjencev. Kaznilnici so hoteli med vojno prizidafi še poseben modem mladinski oddelek. Napravili pa so samo kapelo in ograjo ter navozili za zidanje skoro ves inventar, ki sedaj čaka rešitve pred uničenjem. Novi višji ravnatelj se je skupno z velikim županom trudil, da bi na tem mestu sezidali obsežno stanovanjsko hišo za uslužbence, saj leži v kleteh te začete stavbe za več sto-tisoč gradbenega materijala. Doslej pa žal ni uspelo uresničiti prekoristnega načrta, ki bi obenem znatno omilil mariborsko stanovanjsko bedo. Upamo, da se bo posrečilo žilavosti novega ravnatelja vsaj v dogledn; dobi zgraditi stavbo, katero so nameravali zidati v lastni režiji s kazajencL — Ob tej priliki tudi z zadoščenjem omenjamo, da spada g. višji ravnatelj Vrabl med one odlične uradnike, ki posvečajo ves svol prosti čas koristnemu Javnemu delu. G.- ravna-tdj Vrabl je bil zlasti po prevrata m mri-
barskem sodišču poleg drž. pravdnlka dr. Jančiča desna roka takratnemu predsedniku okrožnega sodišča dvor. svet. Cajnkar-iu pri organizaciji sodišč v tem okrožiu, ko so bili odpuščeni cemšk* sodniki in uradniki. Vsa leta sodeluje e. ravnatelj pri Zgodovinskem društvu, je vesten blagajnik Slovenske Čitalnice in več let član stanovanjskega sodišča. Kot sodnik je bil obče priljubljen radi svoje resnosti in temeljitega znanja. Želimo mu tudi v novem poklicu mnogo sreče in plodoaosnega delovanja!
a_ Udruženje rezervnih oficira i ratnika
Pododbor-Maribor. Vsled intervencije naše središnje uprave v Beograda, je mini-star saobračaja z dekretom M. S. br. 21988 od julija odobril rezervnim oficirjem, ki niso državni uradniki ali upokojenci, polovično vožnjo na državni železnici in to trikrat letno. Posebne legitimacije za polovično vožnjo bo izdala Središnja uprava potom našega pododbora in mora vsak član razen legitimacije za polovično vožnjo, imet! še člansko izkaznico in znak. Legitimacije za polovično vožnjo se bodo izdale samo članom, ki so popolnoma poravnali predpisana vplačila in vse obroke za prejeto uniformo. Istočasno se lahko prijavijo rezervni oficirji, ki triso še člani našega udruženja in imajo po sprejetju članstva iste pravice. Prijave naj se pošljejo na naš pododbor do konca avgusta s sledečimi podatki: številka člaaske izkaznice, čin v vojski, poklic v ci-vilu, ime, začetna črka očetovega imena, priimek, kraj, bivališče (mesto, ulica, trg, štev.) Za informacije se je obrniti ni podpredsednika gosp. Jakoba Perhavca, Maribor, Meljska cesta št 3. — Poslevodeči podpredsednik.
a— »Nemška« Kalvarija? Nedavno je med mariborskimi listi nastala debata, ali se imenuje Kalvarija nad mestnim parkom »nemška« ali ne. V avstrijskih časih so nam reč imenovali hribček na desnem bregu Drave »Slovensko Kalvarijo«, medtem ko Je bil hrib nad parkom samo Kalvarija, nekateri so jo imenoval: za razliko tudi »nemško«, pa neutemeljeno. Kajti lastniki te Kal-varije so bili le mestna občina, dežela štajerska z vinogradom, slovenski rodoljub dr. Pavel Turner in pa mariborski kanoniki, ki pa so bili tudi sami Slovencu O nemštvu te Kalvariie torej ni bilo govora. Ironija usode pa je hotela, da so začeli baš Slovenci ta prelepi košček mariborske krasote spreminjati v nemško posest. Pred meseci so kanoniki, prodali oziroma zamenjali za gozd na desni strani Kalvarije velikanski kompleks zemlje, ki je segala prav do mestnega parka, z odločnim Nemcem (?) Pod-liessnigom, trgovcem s papirjem, ki si je pravkar na tem prej slovenskem posestvu na vznožju Kalvarije poleg vinarske šole sezidal novo vilo in še sega njegovo posestvo na vrh Kalvarije do ceste pri gozdu. Potem se razprostira vinograd vinarske šole do dr. Turnerjevega posestva in njegovega slovečega vinograda, ki Je bil toliko let pooos tudi mariborskih Slovencev, pa Je tudi baš ta teden prešel v nemške roke, tako da je mariborska Kalvarija res šeie po prevratu postala nemška. Slovenska iav nest je skoro molče sprejela to trpko resnico. zato jo moramo vsaj mi zabeležiti v anale življenja obmejnih Slovencev. Najskrajnejše levo krilo Kalvarije rniaio Še vedno kanoniki, ki pa nam tudi ne dela časti s svojimi zapuščenimi, golimi rebri, ki kriče daleč v okolico po skrbnejšem gospodarju. Svoj čas Je hotela dežela tudi tam napraviti vzoren vinograd na svoje stroške, gospodje kanoniki pa so si raje ohranili gola rebra z grmovjem, ki že 4 desetletja ne nosi niti pare, Mariboru pa dela ta zanemarjenost sramoto. In tako smo torei s to slavno Kalvarijo na vse strani žalostno gospodarili. Kaj bi rekel rajnki Turner, če bi sedaj vse to videl?
a— Članstvo sokolskega društva v Mariboru se poziva, da se udeleži v pondeljek popoldne pogreba umrlega brata Stipa Seku lica. Ura pogreba se izve pri bratu starosti v posojilnici.
a_ Socialistični obhod po mestu, ki bi
se nai vršil danes dopoldne ob priliki delavskih siavnosti v Studencih pri Mariboru, je policija prepovedala.
a— Klerikalno kmečki dnevi, ki so Jih priredili klerikalci od petka do danes v Mariboru. so šli povsem tiho in neopaženo mimo mesta. Udeležba je bila kljub celoletni reklami in pripravljanju prav neznatna. Največ Je bilo pač romarjev in še več romaric, ki so prišle obiskat irančiškansko cerkev.
a— Dr. med. Klara Kukovec, Maribor, Gosposka ulica 2. ordinira zopet od 14. t. m.
1142
Preklic
Preklicem, da bi si bik Marici Sen i ca* Stuh"o natakarica, najdeni denar pridržala. H41	SEVEDER SIMON.
Iz Celja
e— Ka držami realni gimnaziji t Celju bo vpisovanje v 1. razred dne i. septembra od 8- do 9., nato pismeni in ustmeni sprejemni izpit. K vpisu mora učenec prinesti: naznanilo osnovne šole, izdano za sprejem v srednjo šolo, in krstni Ust. V 1. razred morejo vstopiti učenci, Iti v koledarskem letu, v katerem se vpisuiejo, dovrše 10—13 let Dne 2. septembra od 8—11. bo vpisovanje repetentov v 1. razred in učencev v 2.-8. razreda ter sprejemni in dopolnilni izpiti za 2—8. razred. Dne 3. septembra se bodo delile knjige iz Podpornega društva, in sicer za učence od 1—4 razreda od 9. ao 12., za višje razrede od 15—17. Dne 4. septembra ob 8. bo v Marijini oerkvi otvoritvena služba božja; dne 6. septembra ob 8. začne redni pouk. Učenci, ki imajo razredne izpite, naj vlože n3 ravnateljstvo tozadevne prošnje do 23. avgusta. Prošnja še kolkuje s 5 Din; za vsak predmet, iž katerega se polaga razredni izpit, ee mora prilepiti kolek za 10 Din. Razredni in naknadni izpiti se začno dne 24. avgusta ob 8.
e^- Himen. Danes se poroči dr. Ervin Mejak, sodni avskultant v Celju z gdč. Vlad ko Simončičevo v Sevnici. Bilo srečno!
e— Pobiranje prispevkov za poplavljence Po mestu in okolici se pobirajo prispevki za Rdeči križ v svrho podpore za poplavljen«, Prebivalstvo te akcije ne podpira s
Aspirinove tablete
se mnogokratpenarejajo. Da se obvarujete pred ponarejenimi izdelki, zahtevajte vedno le originalni zavoj " (ploiinaii kartoni 3 6 ali 20 teb etrmi) t modro-belo-rd^čo varstveno znamko.
Odklanjajte vse druge zavoje.
| ko bo začel »Slovenec® brzdati, obširneje ! poročali
j 1— Še o poplavi. Grozno sliko nudi re« čsška dolina pri Laškem, kjer je v hudo« urnik spremenjeni potok divjal in rušil ter uničeval imetje kmetov in občine da ni« kdo ne pomni kaj takega. Skoda je v Rečici gotovo nad 500.000 Din ter bi bila izdatna dižavna potnoč silno nujna Ce nam že ne dajo denarja, naj bi poslali nezaposleno, a izvežbano vojaštvo, ki bi v kratkem lah. ko popravili ceste.
1— Gasilno društvo v Laškem ponovi da. nes, 15. t m., svojo veselico, ki jo je pre. tečeno nedeljo preprečila ploha in poplava Da se potrebnemu društvu vsai škoda po. vrne, ki jo je napravila voda, naj se ob. činstvo mnogoštevilno udeleži današnje prireditve.
posebnim veseljem, a to vsled tega. ker smatra za potrebno, da bi se taka akciia uvedla tudi za poplavljence v Sloveniji, ki so rad: zadnje katastrofalne povodni! silno prizadeti. V splošnem se povdarja, da naj bi se uvedla posebna akciia za Slovenijo ali pa naj bi se v Sloveniji nabrani prispevki porabili za domače oškodovance.
e_ Nadlegovanje tujcev. Pri večernih vla kih, ki prihajajo v Celje, se opaža dosledno da se zbirajo pred kolodvorom razni \4—16 letni fantiči, ki nadlegujejo tujce za prenos prtljage. Za nosaške posle so v Celju edino upravičeni uniformirani postreščki, ki za sprejeto blago tudi dejansko odgovarjajo. Neodgovornim elementom naj se prtljaga ne izroča, ker se je že dogodilo, da so se Izvršile nerednosti. Tem osebam Je sploh treba posvečati največjo pažnjo.
e— Ustanovni občni zbor NSZ. Danes ob 10. dopoldne se bo vršil v klubovi sobi Celjskega doma ustanovni občni zbor ,»Na-rodno-strokovne Zveze.«
e— Mestni kino. Od pondeljka do srede predvaja mestni kino fiim »Lovci z: ženami« v glavni vlogi znamenita Gloria Swan son, od četrtka do nedelje pa film »Bag-dadski prin« po pripovedkah Iz tisoč in ene nočL
Sz Trbovelj
t— Rudniško gasilno društvo v Trbovljah priredi danes ob pol 3 popoldne gasilsko vajo na rudniški konzum in na žičnico ce» mentarne. Ob tej priliki se bo napravil ve« lik ogenj nasproti gasilskega doma na Vo« dah, kjer se bo preizkusil nov gasilski apa» rat po zastopniku tvrdke Kosmo*Chemie, Berlin. ?o vaji in preizkušnji ima društvo veselico na vrtu gasilskega doma.
t— Zopet vlom v Hrastniku. Vlomljeno je bilo v stanovanje Jeketove in ukradena večja vsota denarja. Oškodovana je želez« ničarska družina Keše, ki je podedovala imetje pokojnice.
t— Dvoje nesreč. Pri žični železnici v Retjah je prišel pod kolesa Illetni rudar« jev sin Franc Prek, kateremu je odtrgalo nogo. — Na dnevnem kopu se je ponesrečil rudar Ludovik Guzej. kateremu je razme« šarilo roko pod ramo.
t— Poro*niški imenik občine Trbovlje je na vpogled v občinski pisarni do incl. 18. t. m. Porotnikov je 60 in sicer iz Lok, Knez« dola, Studencev, Gabersko, Plesko, Št. Le. nart, Retje, Sv. Katarina, PraprOtno, Sv. Marko.
t— Konzorcij Narodnega doma v Hrast« niku je pričel včeraj s kinopredstavami. Kot Drva je na sporedu «Morski vraga. Cene so znatno znižane.
t— Sokolski naraščajniki iz Trbovelj in Hrastnika, se odpeljejo danes v Radeče, kjer se bo vršilo razvitje tamošnjega nara« ščajskega praporja.
t— Anketa o rudarskem pravilniku se prične te dni v Beogradu. V to svrho so odpotovali v Beograd delegati glavnega od« bora Bratovske skladnice.
t— škoda v čečah. Poročilo v «Jutru» radi škode v čečah popravljamo v toliko, da sobotni izdatki občine niso bili samo za Čeče, temveč za vso hrastniško dolino. Ško« da je seveda zelo velika, tod« najnujnejši izdatki za čeče ne bodo presegali 8000 Din. Tudi ni res, da bi bila vsa popravila za« man; razun par pilotov, ki so se ponižali, so vsi popravki zadnje neurje dobro pre« stali. Notica v petkovi številki, da odpade od 80.000 Din. katere je že plačala občina zg popravila, 60.000 Din na Hrastnik, ni istinita pač pa je res obratno, da je dobil Hrastnik od tega denaTja 20.000 Din, Tr« bovlje pa 60.000 Din.
Iz Laškega
I— Tržni dnevi se zopet uvedejo v La« škern in sicer vsak torek in petek Prvi tržni dan se bo vršil v torek, dne 17 t. m. na trgu pred »Pivnico® in Eisbacberjem Ob tržnih dnevih Je do 10 dopoldne pod kaz« nijo prepovedano prodajati ali kupovati iz« ven tržnega prostora živila in življenske potrebščine od onih, ki jih prinašajo v trg, ker se s tem podpira le verižništvo in dra« gin j a.
1— Most v Šmarjeti, ki ga je voda odtr« gala, bo znova prostavil Okrajni zastop, dočim bodo vzdrževanje prevzele prizade« te občine. Okraini zastop je vložil prošnjo na vojno okrožno komando, da naj bi po« slala oddelek pionirjev, ki bi na ta način imeli lepo pardnevno vežbo. obenem pa bi ceno in dobro zgradili novi most. Upamo, da bodo oblasti imele uvidevnosti dovolj in bodo tako dejansko pomagale nesrečnemu okraju
1— Lov na divje prašiče. V nedeljo, 22. t. m. se bo vršil v graščinskih gozdovih v Jurkloštru velik pogon na divje prašiče, kakor je tO zahtevalo srezko poglavarstvo zavoljo velike škode, ki jo prašiči delajo na polju. Lovci se vabijo.
1_ Politično preganjanje. »Slovenec* pri«
poveduje in registrira vest, da je tukajšnji živinozd ravnik premeščen iz Laškega baje nekam v Srbijo. Iz naslova bi bilo sklepati marsikaj, predvsem to, da živinozdravnik ni pristaš radikalske ali radičevske stranke, da pa mora biti pristaš politične stranke in da se v njej tudi vneto udejstvuje. ker bi sicer ne bil »politično* preganjan Ker živinozdravnik in demokrat in ker o njem poroča baš »Slovenec« in ker smo ga pogo« stoma opažali po raznih potih, ki ne mo« rejo služiti čemu drugemu kot agitaciji, je gotovo, da se je izpostavljal ža SLS tako za drž. uradnika prekomerno, d.; ga vlada ni mogla več gledati na njegovem sedanjem mestu. Ža stvar se bomo zanimali in bomO,
K čisti efeleki rabite čisto obutev
Moški 99'. Ženski 65 -Otroški 49*"
$a fa
ML*
IC baši obleki kupite belo obutev
Moški	Ženski gj'-
Gtroški 49 "
gafa

K platneni obleki kupite platneno obnte?
Moški 99 - Ženski Otroški 49 "
t'a
Mil onstran Mc
p— Kulturne prireditve čaka nov udarec. Objavljen bo odlok, ki določa, da se bo smela vršiti katerakoli prireditev samo ta« krat, ako izda dovoljenje ministrski pred« sednik, če gre za prireditev velikega obse« ga, ali pa prefekt, če gre za prireditev do« mačega pokrajinskega značaja. Bati se je, da tako izginejo sploh vse slovanske prire« ditve.
p— Bolniško zavarovanje smejo vršiti v julijski Krajini bolniške blagajne v Trstu, Tržiču, Puli, Kopru, Pazinu, Poreču, na Re« ki. v Voloskem, v Gorici in Zadru Po« družnice se ustanove v Cervinjanu, Komnu, Postojni, Trbižu, Nabrežini. Sežani, Miljah, Rovinju in Lošinju. Izmed podpornih dru« štev je pooblaščena za bolniško za va rova« nje tudi bolniška blagajna za rudarje v Idriji.
p— V Gojačah pri Crničah bo danes pri« reditev tamošniega prosvetnega društva Na vsporedu je Nušičev »Navaden človek*. N* stopijo tudi zbori sosednih društev.
p— V Idriji se spominjajo s hvaležnost« jo pred kratkim v Ljubljani umrlega arhi« tekta Viljema Treota. ki je pri zgradbi realčnega poslopja pomagal na ta način, da je izvršil vse načrte za izredno nizko ceno. Ponosno poslopje še stoji. V njem sedaj miličniki prepevajo »Giovinezzo®.
p— Gsd je pičil 13!efnega dečka Angelja Miliča iz Malega Repna na Krasu, ko je bi! na polju in je hotel pobrati kos lesa. Pre. peljali so dečka takoj v tržaško bolnico.
p— Na goriškem sadnem trgu pogrešajo starih zvez, ki so spravljale pridelek proti severu in se je pri tem kaj zaslužilo. Sedaj gre mnogo blaga v stare province, ki so pa za goriško sadje slab trg.
p— Spomenik Nazarifu Sauru v Kopru bo postavljen spomladi 1928. Tako hoče tudi pr.i minister Mussolini.
Gospodarstvo
Tedenski borzni pregled
Zasebne in državne vrednote brez posebnih sprememb. _ Mir na deviznem tržišče. — Francoski frank in italijanska lira slabša.
Zagreb, 14. avgusta.
Bančne in industrijske vredno te so beležile ta teden svoje običajno malo število zaključkov do skoro nespremenjenih tečajih. Državne vrednote so bile mirnejše kakor navadno. Vojna škoda se je med lahnim valovanjem držala ves teden na enakem nivoju. Investicijsko in agrarne beležiio nespremenjene tečaje; blaga malo.
Devizno tržišče tudi ta teden ni zabeležilo večjih sprememb Dinar se je gibal v Curihu na nivoju 9.115—9125. Večina deviz na zagrebški borzi ie pokrova la v tem tednu iste notice kakor v prejšnjem. Samo francoski frank in italijanska lira 6e neprestano gibat" Privatnega blaca ni bilo mno-20 na tržišču razen v izplačili*1 Italija in Pariz, tako da je Narodna banka morala nokriti večiro povpraševanja. Koncem tedna se je poiaviTo več zasebnega b^ga.
P-vi ugodni utis nove francoske vlade je povnljno vplival na frank, ki je naglo poskočil. Medtem pa se je ta utis malo ohladil in je frank začel v začetku tega tedna polagoma slabeti. Italijanska lira se v precejšnji meri ravna po franku, vendar ce dela takih skokov kakor frank.
V današnjem svobodnem prome-t u je bila tendenca v devizah nesereme-njena. Trgovala 3e je Italija do 187, a Pariz po 155. Druge devize so brez sprememb. V Vojni Sko^i popolno mrtvilo. Cul se je denar po 292.5, a blago po 293. Brez prometa.
rrl€ i. J U £ .
najboljše, najtrpežnejse. zato najcenejše
Nove tarife za prevoz blaga
Beograd. 13. avgusta.
Prometni minister bo odobril t« dni naslednje nove tarife:
Lokalno tarifo za prevoz blaga, čivih šivali in mrtvecev na progah državnih železnic SHS in vicinalnib žolezaie, ki so pod opravo državnih železnic.
Ta tarifa bo stopila v veljavo 15. septembra 1926. S tem prenehata veljati: a) lokalna tarifa A, reglementame In tarifne odredbe za prevoz blaga, živih živali in mrtvecev. ki velja od t." oktobra 1925. z vsemi izmenjavami ln dopolnili; b) lokalna tarifa B, tablice vozarinskib postavk za prevoz blaga, živih živali in mrtvecev, ki velja od t. oktobra 1925. z vsemi popravki.
Pristaniško tarifo ta prevoi blaga, živih živali in mrtvecev m;jd postajami državnih železnic SHS kakor tudi vlcinalnih železnic, ki so pod npravo drfavnih železnic, z ene strani, in postajami Bakar. Dubrovnik. Met-kovič. Solin. Split. SnSak pristanišče, Šibe-nik In Zelenika i druge strani.
Ta tarifa bo stopila v veljavo 15. septembra 1826 S tem preneha veljati tarifno obvestilo M S. Br. 16.143 od 1. juniia 1926. objavljeno v (Službenih Novinahi St. 134.. ki se nanaša na uporabo tablic vozarinskih postavk št II. in III. lokalne tarife B od 1. oktobra 1925.
Direktni blagovni promet med postajami Madžarske in postajami ostalih tnjih felez-nie v transitu preko državnih železnic SHS.
V	tarifnem obvestilu M S. Br. 10045 od 10. maja 1926. objavlienem v (Službenih Novinah> št. 134.. Je treba popraviti točke 1., 2. in 3.. kakor sledi:
1.)	Za prevoz cementa Od Snbotice, državna meja, (proM Kelebiji) do Carihroda, državna meja odnosno GJevgjelije. državna meja, računanje vozarine po pooblaščeni vo-zarinolri postavki št. 21. lokalne tarife, ki velja od 15. septembra 1926, ako se voza-rina plača caimanj za 10.000 kg po tovornem listu in vagonu.
2.)	Vozarinska postavka za prevoz te-zaacev sladkorne pese, izluženih, suhih. voz. g_4 — v — 2 — bod Drnja na Dravi, državna meja, ednosno Kotorfbe, državna meja, do Sušaka. državna meja, znaša 1005 par za 100 kg. a od Drnja na Dravi, državna meja. odnosno od Kotorfbe. državna meja, do Rakeka, državna meja. znaša 970 par za 100 kg. ako se vozarina plača najmanj za 10.000 kg po tovornem listu in vagonu. j
3.)	za izvoz konj in goveje živine Iz Madžarske za postaje kraljevine Italije v tran-aitu preko državnih pmj SHS se vozarina računa po predpisih lckalne tarife, tri velja od 15. septembra 1926. izjemna tarifa St. 2 a) in b), so pooblaščeni vozarinskl postavki št. 2 a), odnosno 2 b). z 20odstotnlm popustom.
Ostalo v omenienem tarifnem obvestilu M S. Br. 10.045 /25 ostane neizpremenjeno. V tarifnem obvestilu M. S. Br 26.813 /26 od 27. sep»embra 1925. objavljenem v (Službenih Novinah* št. 226 Heta 1925.). ie treba popraviti prvo in drueo postavko »očke 3. tako-le: Za blago, ki tarifira po železniški tarifi SHS. del IT.. r>0 razredu T. in IT., da-lie za blago, ki spada v iziemno tarifo št 1 a) In 1 bi lokalne tarife, se zmanjšajo vo-zarinske postavke za 35 odstotkov Za blatno. ki tarifira po železniški tarifi SHS. del IT., po razredu A. dal<e. iri spada v Izjemno tarifo št. 2. lokalne tarife, se zmanjšajo voza-rinske postavke za 25 odstotkov.
Direktni Magovni promet med Trstom aR Reko t ene strani in postajami SHS i lirnF-e strani preko mejnega prehoda pri Rakeku.
V	tarifnem obvestilu M. S. Br. 19.658 od 16. junija 1926. objavljenem v (Službenih Novinah> št. 163. je treba popravit; v tablici B — Izvoz iz kraljevine SHS — besede: ^Računanje vozarine po pooblaščeni vozarinskl postavki št. 22> na:,'Računanje vozarine po pooblaščeni vozarinski postavki št. 20.»__
Narodna banka SHS
Stanje 8. avgusta 1926.
(V milijonih Din, v oklepajih razlike napram stanju 31. Julija t. I.)
Aktiva: kovinska podloga 391.9 (— 2.7); r>osojila 1390,3 (4- 44 5); račun za odkup kronskih novčanic 1151.9: račun razmenia-ve 850 5: državni dolg 2966.8; vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2138.3: saldo raznih računov 207.0 (— 86.5). Skupno 8596.3.
Pasiva: vplačani del glavnice 80.0; re-servni fond 7.7; novSanice v obtoku 5465.2 (4- 43.6); državni račun začasne razmenia-ve 350.3: državne terjatve po raznih računih 31.6; razne obveznosti 489.8 (-S9.0) terjatev države za založene domene 2138.8: nadavek za nakup zlata za glavnico in fonde 83.0. Skupno 8596.3.
Ljubljanski trg
Na ljubljanskem trgu je bilo minuli teden precej živahno Dovoz sadja je vedno večji, toda cene jabnlkam so še vedno visoke. Tudi rib je mnogo na trgu Cene ee napram predzadnjemu tednu niso znatneje spremenile. V minulem tednu so bile naslednje cene:
Meso in mast: Govei« meso 15—19, t«-lečje 17-20. svinjsko 22-25. slanina 20 do 22. mast 25. šunka 35, koStrunje meso 13 do 14, hrenovke 35, klobase kranjske polpre-kajene 32. -35. suhe 67. prekajena slanina 28 —30 Din ks. Perotnina: piščanci t2—25, kokoši 30—40. petelini 30—40. race 20 do 35 Din komad. Rfhe: karpi 25—30. ščuke 35. postrvi 55—60. klini 15-20. mrene 2j5, pečenke 15 Din kg. Mlefni proizvodi: mleko 2.50-3 Din liter, maslo Eirovo 40. čajno 55 —60. kuhano 45. bohinjski sir 38 Din kg. Jajca: 1.75—2 Din za par. Sadje: jabolka, luksusna 12. I. 10. II 6. ITI. i-4. hruške, hiksusne 12. I. 10, n. 8. ITI. 3-6. luičeni orehi 30—32. češplje. sveže 8—10. breskve 14—20. grozdje 12—16 Din kg. maline 6.50 do 7. borovnice' 2.50—3. jagode 9 Din liter. Špecerijsko in kolonijalpo blago: kava 48 do 76, sladkor beli kristalni 13 50, v kockah 15.50. riž 8-12, čaj 75 Din kg. Mlevski proizvodi: moka c(h 6.25. (1> 5.7E. kaša 6—7. ješprenj 6—8. ješprenjček 10—13. tur-ščična moka 3.50—4. ajdova 8—9. ržena 5, turščični zdrob 4—5. pšenični 7 Din kg. Žito in stročnice: pšenica 330—370. rž 250 do 280. ječmen 230—260. oves 240- 255, proso 300—320. turščica 235—245, ajda 325 do 850. fižol 350. grah 400—500, leča 600 Din za 100 kg. Krma: sladko seno 100, polsladko 80. kislo 75. slama 50 Din za 100 kg. Zelenjava is sočivje: glavn3ta Bolata 7—S, štrucnata 6—7. ajserica 7—8, zgodnje zelje
2—3,	rdeče 7—8, kislo E, ohrovt 2—3, koleraba 5. špinača 5—6, paradižniki 6—7, kumarce 4—5, grah v stročju 2—3. luičenl grah 10 fižol v stročju 3—5. luščepj 3—4, čebula 2—3, česen 6—7, krompir 050 Din za kg.
Mariborski trg
Včerajšnje lepo vreme je privabilo mnogo ljudi in blaga na trg. Cene zelenjavi so malo popustile, krompirju pa porasle. Sadja je bilo na trgu 28 vozov. Slaninarji so pripeljali na trg 22 vozov s 56 zaklanimi svinjami. ki so jih prodajali po 10.50- -27 Din kg na drobno ter po 10—17 Din kg na debelo po komadih. Krompirja je bilo 28 vozov po 1—2 Din kg, čebule pa 46 vozov po
3—45	Din kg.
Ostale cene: Perotnina kokoši 35—40, piščanci 10-30, race 20—30, gosi 25— 40, purani 30—70 Din komad. Zelenjava in sočivje: kumarice 0.50—1, ohrovt 0.50—2. buče 1—2. zelje 2-3, soteta 0.25-0.75 Din za komad, česen 8—10, kislo -.elje 2—3. paradižniki 6 Din kg. Fižol: stari 2.50 Din liter. Sadje: jabolka 2—6, hruške 2—7, zgodnje slive 8—8, breskve 16—20 Din kg. borovnice 1.50, maline 5—8 Din liter. Mlečni proizvodi: mleko 2—8, smetana 12—14 Din liter, sirovo maslo 40, čajno 50—65, kutino 48—50 Din kg, str 3—8 Din komad. Jajca: 0.75—1 Din komad. Med: 22—25 Din kg.
Kmetje so pripeljali nadalje 18 vozov sena in 10 vozov slame. Cene: seno 70—S5, slama 30—85 Din za 100 kg.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (14. t m.). Pšenica: baška 262.50—260. Oves: sremski, 1 vagon 150. Moka: banatska, (2>, 1 vagon 402.50. Otrobi: baški, v ju-tastih vrečah, 1 vagon 110. Tendenca zelo mlačna.
Dcnajska borza za kmetijske produkte (18. t m.). Ponovna slabša ameriška poročila in trajajoče boljšanje vremenskih prilik so povzročila, da se je tendenca dalje poslabšala Razpoloženje za nakupovanie je vedno manjše. Ponudba blaga je srednja. Cene so začele popuščati. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 37 do 40, potiska 42—43; rž: 25.25—26.25; ječmen: I. 86—40; turščica: 25 do 26; o v e s: romunski 26—27.
= Albanska zunanja trgovina. Iz statističnih podatkov o gospodarstvu Albanije, ki jih je zbral češkoslovaški konzul v Albaniji Kadlec, je razvidno, da fe v 1. 1924. znašal uvoa Albanije vrednost 20.5 milijona zlatih frankov, a izvoz 12.4 milijona zlatih frankov. Največ trguje Albanija z Italijo, ki nvaža r Albanijo iričetrtine vsega tujega blaga. Italija je tudi največja odjemalka albanskega blaga. Naša trgovina z Albanijo je prav neznatna, dočim je Grčija v živahnejših trgovinskih stikih z Albanijo.
= Zagrebški vzorčni velesejem se bo otvoril danes 15. t. m. dopoldne in bo trajal do 23. t. m. Legitimacije, ki opravičujejo na 50odstotni popust na vseh vlakih in parobrodih. se dobe pri vseh potniških uradih in denarnih zavodih.
— Snovanje centrale denarnih zavodov. Iz Beograda javljajo, da se v minirtrstvu za trgovino in industrijo pripravlja zakon o centrali denarnih zavodov. Novi zavod bi predstavljal centralo in oporo vseh denarnih zavodov. Razen tega bi kontroliral denarne zavode v svrho zaščite vlagateljev.
= Vova sladkorna tvornica v J&ioslaviji. Uprava tKinjženja producentov sladkorne pese je sklenila, da se pričnejo predhodna dela za zgradbo velike sladkorne tvornice v Starem Sivcu. Podrobnosti o obsegu in kapaciteti te tvornice še niso znane.
= Redna občna zbora: Tovarna dežnikov. d. d. v Dolenji Lendavi, dne 30. t. m. ob 11. v posvetovalni dvoran: tvornice; Stavbna družba, d. d. v Ljubljani, dne 31. t. m. ob 16. v prostorih Kreditnega zaveda za trgovino In industrijo v Ljubljani.
= Likvidacija. Tvrdka Hinko Alaban-da. tehnično podjetje za industrijske potrebe, družba z o. z. v Ljubljani, se je raz-družila in prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo na prijavo terjatev.
= Odprava konkiirza. Konkurz. razglašen o imetju Antona Kalans na Trati pri Skofji Loki. Je odpravljen, ker je bil* vsa masa razdeljena. — Dalje je odpravljen konkure o imetju Franca Podlipnika. trgovca v Ormožu, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Borze
CTTBTH. Beograd 9.125. Berlin 123.20, New York 517.50. London 25.13 in »edem osmink. Pariz 14.15. Milan 17.0375. Praga t5.325. Budimpešta 0.007235, BukareSia 2.3S75, Varfava 56.50, Dunaj 73.10.
Laennec,
zdravnik, čigar stoletnico so obhajali Fran« eozi prošli teden. Bil je eden največjih d^agnostikov vseh časov, posebno zaslužen za spoznavanje jetike.
Dobrotnik bolnikov
Mož, ki je oddal že 22 litrov svoje krvi.
V Parizu živi Raymond Briez, ki je dosegel — v ostalem povsem nena-meravan — vrlo nevsakdanji rekord: oddal je 22 litrov svoje krvi! Od novembra 1924 do julija 1926 se je mož podvrgel nič manj kakor 87 krat operaciji za transfuzijo krvi, in pri vsem tem je še vedno zdrav, morda celo še bolj zdrav kakor poprej!
Nekega dne, je razlagal Briez novinarjem, sem obiskal prijatelja v bolnici. Takrat sem srečal doktorja Bčcarta. Moja zdrava rdeča lica so takoj vzbudila njegovo pozornost Dejal mi je, naj grem ž njim. Operiral me je in mi je analiziral kri. Sprva mi ni bilo kaj prijetno pri srcu. Izgubiti naenkrat četrt litra krvi, ni karsibodi. A kmalu sem se privadil. Dobil sem zaupanje v doktorja Becarta Tako sem se leta 1924 štirikrat podvrgel operaciji, naslednje leto že osemintridesetkrat in letos štiriinštiridesetkrat. Mojo kri so vcepili ljudem različnih starosti in poklicev. Bile so med njimi matere na porodu, bedni delavci v bolnicah, pa tudi odiičniki, med njimi neka bogata Angležinja, ki je takoj, ko je ozdravela, odpotovala, ne da bi pustila svoj naslov, ter žena nekega venezuelskega generala.
Ko se je leta 1925. vršil kongres kirurgov, me je doktor predstavil prisotnim zdravnikom. Neki ameriški doktor mi ie ponudil 25.000 dolarjev, če odpotujem ž njim v Zedinjene države, a sem odklonil.
Zanima vas, koliko sem star? Devetindvajset let. Pa mi ni videti, kaj ne? Živim povsem normalno, brez di-jete. Sem oženjen; vsako jutro vsta-nem ob 2. in odhajam na delo v Halle, kjer sem uslužben kot trgovski pomočnik. Opoldne se vrnem domov, obedujem in ležem spat. Evo, tako je moje življenje. Ce vas zanima operacija, pridite jutri okoli poldvanajstih v bolnico na Saussurski cesti.
Drugi dan opoldne. V bolnici leži na postelji mlad, zelo bled fant. Slabokrven je in nervozen. Njegova mati se kar ne more nagledati rožnatih Brie-zovih lic. Briez je dobre volje in tolaži nesrečno majko: »V eni uri, boste videli, bo vaš sin prav tako zdrav kakor jaz.«
Tedaj vstopi doktor Becart. Mlad zdravnik tridesetih let, prisodil bi mu jih dvajset. Iznašel je novo metodo za transfuzijo krvi. Doslej sta bili znani in praktično uporabljeni dve metodi: prva direktna, po kateri pretoči kirurg kri naravnost iz žile dajalca v ži-
io sprejemnika, in druga indirektna. Po tej metodi se mora krvi primešati neka sol, da se prepreči strjenje. "Dr. Becart uporablja vazelin, s katerim namaže notranjost vbrizgalke, da se kri ne strdi. Ce se namreč kri nahaja v neposrednem dotiku s steklom oziroma s kovino, se mahoma strdi.
Briez pripravi aparate, si sleče srajco, odrgne roko z alkoholom in jo preveže. Nato leže na divan in počaka; v nekaj hipih postane roka vijoličasta in žila nabrekne. Zdravnik zapiči vbriz-galko v žilo, kri brizgne in napolni počasi cevko do vrha. Potem ie na vrsti
bolnik. Čim se jame zdrava kri mešati z njegovo, se takoj pojavi reakcija: lica se mu ordeče, z ustnic izgine prejšnja nezdrava bledota. Mati joče od veselja.
Doktor obveže Briezu roko in mu natoči čašo madejre. »Tako, zdaj je svršeno,« meni Briez zadovoljen. »To pot sem dal svojo kri že sedemdese-tič. Ker odpotuje zdravnik na počitnice, se bom za nekaj časa tudi jaz odpočil. Potem se bo pa začelo znova.«
Nešteto je načinov izkazovati sotrpinom dobrote. Briez si ni izbral najslabšega.
Dvorec Achilleion na otoku Kriu,
last bivšega nemškega cesarja Viljema, ki zahteva za palačo dva in pol milijona zlatih mark odškodnine. Grška vlada je prvotno nameravala preurediti dvorec v mednarod« no igralnico,, sedaj pa se čuje, da bo poslopje prodano v korist Grkom, ki so bili gmotno prizadeti po svetovni vojni.
-ŠSS-
Sladoledarji na Daljnem vzhodu
Skoraj v vseh deželah sveta srečavaš v poletni vročini potujoče prodajalce sladoleda, ki ponujajo žejnim ljudem male porcije parfumiranega ledu. Tudi v Indiji je mnogo teh prodajalcev in na malajskem otočju, kjer domačini kar koprne po osvežujoči sladki pijači. Ki« tajci, Japonci. Malajci, Filipinci so se
ponuja mimoidočim čase zdrobljenega leda, ki mu je bil primešal par kapljic sadjevega soka. Na Japonskem in Ki* tajskem stolčejo led v droben prašek in ga zalijejo z limonado. Tej zmesi dodajo potem nekaj češenj ali pa drugega sadja. Na ta način pripravljen sladoled domačinom silno ugaja in ga
Potujoči sladoled ar v Tonkingu
te «mode» navzeli v Ameriki, od koder so jo razširili med svojimi rojaki. Uži« vanje ledenih pijač in jedil je najbolj razširjeno v ameriških Zedinjenih dr« žavah; nikjer drugje na svetu ni toliko potujočih sladoledarjev kakor baš v Ameriki. Sladoled je Američanu prilič« no isto kakor povprečnemu Evropejeu čaša piva ali limonade.
Če govorimo o tvorničarju sladoleda na Daljnem Vzhodu, si seveda ne sme« mo predstavljati bogzna kakšnega ve« likega podjetnika v evropskem, kamoli v ameriškem smislu besede. Navaden potujoč izdelovalec sladoleda je to; sladold pripravlja kar pod milim ne* bom, na prometnem križišču ulic, kjer
pojedo neverjetne množine. Najpri« prostejši kuli, ki zasluži dnevno jedva par dinarjev, si ga privošči celo več« krat na dan. Še mnogo bolj kakor mo« ški, pa ga uživajo ženske.
Ob obali Indijskega oceana so slado« ledarji povečini sami Japonci. Ali dolgo jim najbrž kupčija ne bo šla. Neke« ga lepega dne jih bodo izpodrinili av« tomati. 2e sedaj se opaža v obmorskih mestih obilica avtomatičnih prodajal« cev; treba je le vreči novec v zarezo in na drugi strani dobiš iz avtomata čašo dišeče«oslajene ledene vode. Več« jidel so lastniki teh avtomatov Kitajci, ki jim kupčija prav dobro cvete.
Cerkev S. M. de Guadelape v Mehiki,
radi katere se prepirata Vatikan in mehikanska vlada.
Japonski princ Sumi,
četrti sin japonskega cesarja, se uči pri profesorju Ouchiju streljanja z lokom.
_eiena Semenov^,
žena ruskega generala, je z nekim Poljakom. 6vojim ljubimcem, ogoljufala razne pariške trgovce, draguljarje in hotelirje za preko 200.000 frankov. Zdaj so jo zaprli.
I
Rosa
Ce stopiš poletnega jutra na vrt, so ti zdi, kakor da je neki skrivnostni ča« rovnik čez noč razmetal polna prgišča demantov po travi. Pa niso demanti; majhne, drobčkane kapljice vode so, v katerih se lomijo solnčni žarki in jim razkrajajo barvo v šarene sestavine.
kanlvc
so raz'icne po svon veh«
oblakov niti od zemlje. Napravil je številne poskuse na svojem vrtu v oko« lici Londona; z merjenjem toplote ob tleh in v različnih višinah od ta! je dokazal, da se zemlja in tista plast zraka, ki leži neposredno na njej, te« kom jasnih, mirnih noči bolj ohladita kakor gornje zračne plasti. Razlika v
List rdeče jagode v rosi (levo) in travnate bilke, pokrite z rosnimi biseri
kosti, po večini ne dosezajo niti enega milimetra v premeru. Odkod so neki prišle?
Aristotel se je prvi lotil problema rose. On je videl v rosi neke vrste dež, in ta nazor se je ohranil še dolgo v no« vi vek. Šele pred 200 leti je prišel Ne« mec Gersten iz Frankfurta na misel, da bi utegnila rosa izhajati od vlažno« sti zemlje. Leta 1818. je Anglež Wells prvič dokazal, da rosa ne izvira niti od
temperaturi utegne doseči več stopinj; da, na pomlad in na jesen je včasih to« likšna, da rastline na vrtu ozebejo, do« čim ne občutijo nikakega mraza cvc« tiče na balkonu hiše.
V zraku se stalno nahaja gotova ko« ličina vodnih hlapov, ki je odvisna od stanja atmosfere. V zapadni Evropi so zračni toki, prihajajoči z vzhoda, vob« če mnogo bolj suhi kakor zapadni toki, ki se na svojem potu navzamejo vlage
Pierre Loti:
Iz dežele Nipon
(Drobna poglavja romana »Gospa Krizan-tema«.1
Noč in dan odmeva po japonskih ravninah ostro, brezkončno, večno cvrčanje čričkov, povsod in neprenehoma, ob katerikoli žgoči dnevni, ob katerikoli sveži nočni uri. V sredi pristanišča smo ga koi ob prihodu že začuli od dveh bregov na enkrat, od dveh zelenih gorskih sten. Nadležno je in neutrudljivo; kakor razodetje, poseben živlienski šum teh krajev. Glas poletja na teh otokih in nezaveden, enoličen, prazničen spev, ki se neprenehoma dviga In raste v mogočno himno življenske sreče.
To je zame poleg kričanja neke vrste jastrebov, ki nas ie tudi pozdravilo že takoj ob prihodu na Japonsko, pravi značilni šum te dežele. — Omenjeni ptiči plavalo nad dolinami in globokimi zalivi in zakrl-če od časa do časa: »An, An, An!« zateglo in žalostno kakor v velikem, mučnem začudenju, v bolesti — In od gor odmevajo njih kriki.
« « «
Naše stanovanje ie podobno japonski sliki: same majhne papirnate stene, same nizke, srčkane pručice s cvetnimi vazami — ic v ozadju sobe, v oltarčku, okrašenem
z lotosovim cvetjem, pozlačena sohica vč-likega Bude.
Hišica je ravno tista, o kateri sem sanjal pred prihodom na Japonsko, v nočeh na odprtem morju. Visoko aa gričku, v mirnem, tihem predmestju, sredi zelenih vrtov, vsa iz papirja. Če hočem, jo lahko razstavim in prenesem kot otroško igračo. Noč in dan pojejo črički na najini strehi. Z verande gledava v vrtoglavi ptičji perspektivi na mesto Nagazaki, na njegove ulice, ladje in veličastna svetišča. V večernih urah se vse to razsvetli kakor v čarobni, pravljični deželi...
V pritličju pod nama stanujeta moj gospodar, gospod Sladkor, in njegova žena, gospa Sliva, dve silno komični bitji, podobni figuram na španskih stenah. Prestara sta že, da bi jima človek prisodil petnajstletno hčerko Ojuki, nerazdružliivo Krizan-temino prijateljico.
Obadva sta verna pripadnika šinto-bogočastja; noč in dan klečita pred rodbinskim oltarčkom in šepetata dolge molitve k Duhovom, hoteč od časa do časa s ploskanjem priklicati k sebi nepozabljiva sveta bitja, ki plavajo v zTaku okoli njiju. — V prostih urah gojita v pisanih, porcelanastih lončkih pritlikave grmičke in čudovite cvetke ki zvečer [ako dobro dišč.
Gospod Sladkor ie zelo redkobeseden in naju malokdaj obišče; v svoji modri, vol-
neni obleki je podoben posušeni mumiji. Večkrat piše na dolge, temnosivo pobarvane pole riževega papirja (menda svoje doživljaje), držeč čopič s konci drobnih prstov.
Gospa Sliva je postrežljiva in uljudna, toda zelo lahkomna. Obrvi ima gladko obrite in zobe skrbno pobarvane s črnim lakom, kakor je to v navadi pri finih gospeh. Vsak čas se prikaže na vseh štirih na pragu najine sobe, hoteč nama storiti kako uslugo.
Oljuki naju desetkrat na dan nepričakovano obišče; ravno kadar zadremljeva ali kadar so oblačiva. Prikaže se kakor dih nežne mladosti in naivnega veselja, kakor živahen, poosebljen smeh. Čisto okrogle postave je in čisto okroglega obrazka. Zelo sva prijatelja, in kar brez vzroka me poljubuje na usta s svojimi velhclmi, sveže-rdečimi, vlažnimi ustnicami...
Neverjetna reč so Krizantemlne pojedine.
Zjutraj, precej, ko se zbudi, zavžije dve majhni, posušeni češplji, namočeni v Jesi-hn In c ukrenem prahu povaljani. Čaša čaja dopolni ta zajtrk, ki Je na Japonskem skoro tradicijonalen, zakaj isto Jedo tndi spodaj pri gospej Slivi, isto servirajo potnikom po hotelih.
Čez dan sledita dva zelo smešno prirejena obediča. Prineso Ju od gospe Slive,
ki te reči kuha, na rdeči lakasti deski, v zelo majčkenih, pokritih posodah: sesekljano vrabčje meso, s slanino nabodenega raka, algo v omaki, slan sladkoček, posladkan nageljev poper... Vse to pokuša Kri-zantema na robu ustnic in si pomaga s paličicami, dvigaioč pri tem konce prstov z narejeno ljubkostjo. Ob vsakem grižljaju se namrgodi, — pusti tri četrtine in si po jedi strahoma osnaži nohte.
Ta jedača se zbog navdahnjeni gospe Slive zelo izpreminja. Eno pa ostane vedno isto, pri naiu dveh in drugod, na jugu in na severu kraljestva: pomizek in pa način, kako ga je treba jesti. Po tolikih smešno majhnih jedeh pride namreč končno na vrsto ogromna lesena in z bakrenimi obroči povezana skleda, pravcata brenta za orjake, ki je prav do vrha polna na čisti vodi kuhanega riža. Krizantema si zajame iz nje zelo veliko skodelo (često dve, večkrat tri), polije snežnobelo tvarino z neko črno ribjo omako, ki se nahaja v fini, modri skledici, pomeša vse vkup, nasloni skodelico na ustne in pobaše ves riž s pomočjo dveh paičic prav do dna goltanca...
Potem pa pobero vse posodice ln krož-ničke in otresejo poslednje drobtinice raz bele plahte, koiih brezprimerne čistosti nič ne sme omadeževati. Obedlč je končan.
P. K-n.
Anton Adamič:
Pisanica
—O pustu se je seznanil, v postu zaročil in po veliki noči bo poroka — tako so govorili.
Pirnat Julče je bil tih in varčen, nekoliko golšast samec ob 30 letih, ki si je ob petrolejki sam krpal nogavice in si snažil obleko. V pisarnici je točno opravljal svojo službo, hodil je tudi v cerkev. Za tržane se ni zmenil, oni za njega tudi ne; bil je, kakor vsak doselec — uradnik: tujec med tujci.
Z guvernanto Mirčko, ki je prišla iz mesta na oddih, se je seznanil po naključju. Naključje — usoda. Ko prikimaš na svet. ti potisnejo rojenice v roke zla-tosvileno nit, ki so jo bile pritrdile na eno neštetih zvezdic na nebu. Allons. za vodnico! Na poti za njo se je Pirnat motal iz trnja, a jo je sedaj srečno pri-mahal do kilometra toliko in toliko, kjer je našel svoj zaklad . . . Kako se je seznanil z Mirčko?
Grede od nedeljske maše je dekle spodrsnilo na poledici; toliko, da ni zdrknila po tleh. Gracijozno se je uravnovesila, toda torbica ji je zletela iz rok. iz torbice pa vsa skrivnostna vsebina: aluminijast ključ, ogledalce v usnju, vonjav robček, nekaj pisem in novcev,
Nedelja 15. VIII. 1926:
a
* JUTRO« št. 186
Atlantskega oceana. Vsaki temperatu«
ri odgovarja gotov maksimum vodnih hlapov v zraku. Pri 10° C na primer more privzeti 1 kubični meter zraka 9.4 gramov vodnih hlapov; čim se top» lota zniža, opusti del te vode plinsko agregatno stanje in postane kapljiv. Na ta način si razlagamo tvorbo obla« kov, na isti način pojmujemo roso.
Rosa je torej voda, ki je dospela iz zraka, ko se je ta ob dotiku z zemljo ohladil. Pa nastane vprašanje: kako to, da so spodnje plasti ozračja tako nasi« cene z vodnimi hlapi? Eni trdijo, da od oblakov, drugi da od zemlje. Posku« si so dokazali, da imajo lahko oboji prav. V nekaterih deželah je zemlja zelo suha, in vendar imajo včasih obil« no roso; zrak se torej v tem primeru ni mogel nasrkati vlage iz zemlje, nego iz oblakov.
Američan Bentley je na svojem po* sestvu v Jerichu (Vermont) mikrofoto* grafiral rastline v jutranji rosi, da bi dognal njeno naravo. Stvar mu je bila razmeroma lahka, ker je država Ver« mcnt obdana na jugu in na iztoku z Atlantskim oceanom, na zapadu meji na velika kanadska jezera: ozrač« ie je torej tamkaj precej vlažno in ro« sa obilna. Pa vilic temu rosa ne da omembe vredne množine vode. V An« gliji, ki je od vseh strani obdana od morja, so izmerili na 1 kvadratni me« ter 0.1 do 0.3 1 rose. Severna Nemčija te številke nikdar ne doseže. Razisko« valeč PechueULoesche pravi, da je v tropih dobil do 3 1 ros na 1 m'. Ta množina bi povsed zadoščala vegeta« ciji tudi ob najhujši suši.
Ustavljena zgodovina
Petrograiska <Krasnaja gazeta* cd 3. t. m. prinaša naslednjo neverjetno zgodbo, ki doni kakor pravljica iz ti-socinene noči.
Pred kratkim je dospel po naporni poti v mestece Ačinsk, ki je skrito v vzhodnem sibirskem pragozdu (tajgi), neki Ivanov. Strgan, lačen, z zmrznjenimi nogami. Dali so ga v mestno bolnico in tam je Ivanov začel zdravnikom pripovedovati o skrivnostnem mestu v globini tajge.
Pred 6 leti, v času meščanske vojne, je Ivanova nasilno uvrstil med svoje vojake zabajkalski kozaški ataman Semjonov, katerega so podpirali Japonci in ki se je bil «za boga in carja proti komunistom®. Ponoči se je Ivanovu posrečilo pobegniti iz rojstne vasi. katero je zasedel Semjonov. Skril se je v tajgo in blodil tam več tednov, dokler ni onemogel. Bil je brez orožja: jedel je divje maline in jagode ter sirove postrvice iz potokov. Nekoč ponoči je zagledal nedaleč od svojega počivališča ogenj. Splazil se je tjakaj in uzrl ob ogniu človeka v staroruski bojarski noši: rdečem, zlato vezenem kaftanu, zelenih baržunastih hlačah in rdečih sa-fijanastih škornjih. Ivanov se je počasi približaj neznancu: Smatral ga je za kakega domačina lovca, ker je držal v rokah namesto puške starinski lok, ka-kčr so ga rabili strelci Ivana Groznega v XVI. stoletju. Na veliko začudenje Ivanova ga je nagovoril tujec v naj-krasnejši ruščini, vendar ga je Ivanov razumel le težko, ker je mož uporabljal zelo starinsko narečje z množico cerkvenoslovanskih izrazov.
Počasi sta se le domenila in je tujec pripeljal Ivanova po dvodnevni poti do večjega mesta z lesnimi utrdbami in Krerrtljem sredi mesta. Ivanova so obkolili moški v kučmah z rdečim dnom in ženske v bisernih avbah. Mislil ie, da je zašel v muzej med narodne noše. Težko je razumel starinski jezik, v katerem n. pr. ni bilo besed za puško, uro, smodnik in slično. Ko se je Ivanov najedel, oblekel in odpočil, so ga peljali k posvetovanju. Starci so se vsedli sredi množice na zrezljane klopi in ga začeli izpraševati. Ivanov je doznal, da so prišli prvi ustanovitelji tega neznanega mesta v tajgo pred 300 leti pod vodstvom nekega kneza. Njemu na čast se zove naselbina Knjaž-gorodišče. Od tega časa je živela odrezana od ostalega sveta in ni videla nobenega tujca. Na severu tvori mejo njih deželice puščava severnega ledenega morja, ostale tri strani pa obdaja tajga. Starci, člani mestnega sveta, ki vodi vso upravo, se imenujejo bojari.
Ivanov je ostal pri teh čudnih ljudeh. Pripovedoval jim je o meščanski vojni,
rdečih in belih, o tem, da ni več carja, pa so ga imeli za prismodeža in mu niso verjeli. Dokler je Bog na nebu, je tudi car v Moskvi, so mu rekli vsi v en glas.
Vendar so se vsi hitro navadili Ivanova. Dekleta so ga posebno vzljubila, ker je znal toliko novih pesmi. Preden so minili trije meseci, se je oženil in postal polnopravni meščan Knjažgoro-dišča. Vse hiše so tam lesene, iz stoletnih mecesnovih hlodov je napravljen tudi Kremi, kakor je bilo to v navadi v stari Rusiji. Življenje je strogo in polno starinskih šeg. Ženske imajo obilo posla z lanom in volno, ker ni dosti obrtnikov.
Ivanov je živel v Knjažgorodišču skoro tri leta. Končno pa sovga hoteli bojari umoriti. Ni jim bilo všeč, da je zasmehoval pred mladino pobožnost. Tedaj je pobegnil Ivanov z ženo. Po težkem potovanju skozi tajgo in nepopisnem stradanju, kateremu je žena podlegla, je prišel Ivanov do prve naselbine, Ačinska. Akademija materijalne kulture v Moskvi, ki je prejela Ivanovu odvzeti lok, vezeno srajco, izrezljano žlico in drugo opremo, je označila vse te predmete kot muzejske starine, katerih niso mogli ponarediti moderni obrtniki. Prihodnjo pomlad bo vodil Ivanov v Knjažgorodišče celo ekspedicijo. kateri se hoče priključiti tudi znani zgodovinar Platonov. Huda sibirska zima pride namreč prekmalu, da bi se izvršilo to potovanje že letos.
Kaj s^ godi v Rusiji?
Trockij (zgoraj) in Zincvjev, ki sta baje voditelja uporniškega gibanja v Rusiji.
Včeraj rudar - danes milijonar
Na kliniki kalifornijske univerze v San Franciscu leži 39 letni George Campbell Carson, mož, ki je bil pred kratkim še običajen rudar in se je moral klatiti po svetu, pa je čez noč obogatel in se povzpel do milijonskega bogastva.
Carson je iznašel leta 1905., ko mu je bilo jedva 19 let, nov postopek za taljenje bakra. Svojo iznajdbo je dal patentirati, nakar so jo začeli širom Amerike uporabljati z velikim pridom. Toda tvrdke, ki so uporabljale njegov patent, niso hotele plačevati predpisane odškodnine. Carson jih je moral tožiti, toda, ker je bil brez denarja in ni mogel kriti stroškov za advokate, je prišel ; kmalu v obupen položaj, da umre od lakote. Šele po dolgem moledovanju se mu je posrečilo pridobiti v San Franciscu par kapitalistov, ki so mu dali na razpolago kapital za silno drage procese. Zadeva je šla od instance do instance in je imela v najvišji instanci j popoln uspeh. Carson je končno svojo j pravdo dobil in je iztirjal na podlagi i priznanja sodišča od svojih dolžnikov
nič manj, kakor 20 milijonov dolarjev. Medtem pa je obolel in so ga morali prenesti v bolnišnico, kjer je izvedel končno srečno vest o svojem oboga-tenju.
Seveda so ameriški listi to stvar takoj izkoristili, na široko in dolgo opisali in Carson dobiva sedaj od vseh strani prošnje za mile darove. Niso pa pozabile nanj niti ženske, kajti mož je prejel tudi več tisoč ženitnih ponudb. Evo zopet enega dokaza, da je denar sveta vladar in da ima veliko besedo tudi v takozvani ljubezni.
Ta jni statut habsburške
vladarske hiše
Za časa avstrijskega cesarja Franca Jožefa je bi! tajni obiteljski statut habsburškega vladarskega doma eden najzanimivejših problemov, s katerimi so se pečali ljudje v bivši monarhiji ter izven njenih meja. Statut je nastal pod absolutističnim režimom cesarja Ferdinanda ter je bil podpisan leta 1839. in v njem je bila dana cesarju neomejena moč nad vsemi ostalimi člani cesarske hiše.
Sedaj so prodrli nekateri členi tega statuta v javnost. Proučevanje njihove vsebine priča, da je bila svrha statuta ohraniti čast, dostojanstvo, mir. red in blagostanje v vladarski hiši. Cesar je bil glasom določil statuta vrhovni poglavar obitelji ter ni imel samo pravice vladarja in razsodnika, temveč tudi dolžnost bdeti nad vsemi člani obitelji. kontrolirati njihovo mladoletno življenje. posebno pa paziti na sklepanje zakonov. Člani cesarske družine pa so imeli pravico biti smatrani za člane vladarskega doma ter so imeli povrhu tega pravico na takšne dohodke, ki so odgovarjali njih časti.
Brez vladarjevega dovoljenja ni bilo v nobenem primeru dopuščeno sklepanje morganatskih brakov. kajti podati se v takšen zakon je pomenilo iti v po-gibelj. da proglasi cesar člana za odpadnika ter ga izključi. Cesar Ferdinand je šel v svojih določilih celo tako daleč, da je v statutu rotil Boga, naj čuva cesarski dom takih slučajev, obenem pa prosil za blagoslov, če bi bil primoran osignrati spoštovanje upornih članov radi časti in ugleda dinastije.
Kljub temu niso bil morganatski bra-ki v habsburški hiši redki. S političnega stališča je bil najvažnejši brak nadvojvode Franca Ferdinanda z grofico Chotkovo. sklenjen leta 1000. Cesar Franc Jožef je lastnoročno doda! statutu tri kodicile, v katerih je točno označil, kakšni braki so dovoljeni članom dinastije, ne da bi pri tem zadeli na dolžnosti, katere jim predpisuje njihova čast. V smislu teh kodicilov ne bi bila mogla postati grofica Chotek nikoli članica cesarskega doma, in to niti v primeru, če bi njen mož posta! cesar.
Tajni statut je določil dalje tudi ravnanje z dohodki vladarskega doma. Do vojne je vladaio v finančnem položaju vladarske hiše habsburške dinastije dokaj lepo ravnotežje. Leto 1916. pa je prineslo deficit v znesku 1 Trilijona kron. Takšen škandal ni Bil doslej še nikoli zabeležen v analih dinastije. Naslednje leto 1917. so se pasiva povečala na 7 milijonov, leta 1918. pa celo na 10 milijonov kron. Obiteljski statut, ki je natančno predpisoval način življenja za
vse člane cesarske obitelji, je pritiskal na dinastično blagajno ter je zahteval od nje vedno večje vsote. Civilna lista je znašala 22 milijonov 600.000 kron letno in to vsoto sta morali plačati Avstrija in Madžarska. Ko se je pojavil prvi deficit leta 1916., je bil primanjkljaj pokrit iz rezervnih fondov obeh državnih polovic. Naslednje leto je bilo treba iskati že drugih virov za kritje. Prodajal se je tokajec iz cesarskih kleti, potem so prišli na vrsto dohodki iz zoološkega vrta in denar, ki ga je dajala schonbrunnska mlekarna.
Slednjič je postal položaj tako neprijeten, da ni bilo več denarja, ko bi morali člani dinastije prejeti predpisane poviške. Državni uradniki so poviške dobili, člani cesarske hiše pa ne. Voda je začela teči cesarju v grlo in dvorni maršal grof Hunyadi- je zahteval, da se civilna lista poveča za 40 odst. Zahteva je bila že izročena madžarskemu in avstrijskemu parlamentu, toda medtem, ko je vse čakalo na rešitev tega vprašanja, je prišel prevrat ter z enim mahom poplavil parasitstvo Habsbur-žanov.
Za rede- ce je
—	Ali se je vaš mož kaj zavedel od sinoči?
—	O, da, gospod doktor; razbil je vse steklenice z zdravili, ki ste mu jih predpisali.
Kanonada pri obisku
Francoski pisatelj Benoits - Mechin opisuje v <L' Intransigeantu* poset pri D' Annunziju v Gardoneu, ki ga je napravil v družbi z nemškim pesnikom V. (najbrž VornweIlerjem).
Posetnika sta najavila poset že par dni prej in jima je bil dovoljen, a sta navzlic temu le Ž težavami prišla v vilo, ki je dobro zastražena. Po večkratnem legitimiranju in končnem dognanju identitete je posetnika sprejel pesnikov sin Gabrielino (filmski režiser) s svojo soprogo dono Marijo. Po kratkem razgovoru je Gabrielino odvedel posetnika k poetu, ki ju je majestetično pozdravil in ju nato vodil skozi dvorane, razkazujoč jima svoje znamenitosti, dragocenosti in trofeje. Za poveličanje poseta je končno dal D' Annunzio izstreliti tri topovske strele. Pred vsakim pa je imel poseben nagovor, ki so se glasili sledeče:
<Evropi. da si končno opomore od krvavih muk! Evropi, naši zemlji, naši materi, naši inteligenci! Ogenj!»
Bum! . . .
»Nemčiji, novi Nemčiji, mogočni domovini pesnikov in mislecev! Nemčiji, ki jo potrebujemo za preobraženje Evrope! Nemčiji, domovini Beethovna in Desete simfonije! Ogenj!»
Bum! .. .
<Franciji, mehki in heroični, brez katere bi ostali narodi bili osamljeni! Franciji, ranjeni! Ogenj!*
Bum! . . .
S tem je bila ceremonija pri kraju in posetnika sta iz gardonske vile odšla hitreje kakor sta prišla notri . . .
Podgana mesto biserne ovratnice
V Monakovem imajo družaben škandal posebne sorte. Pisatelj in esejist Gleichen-Russwurm, pravnuk nemškega pesnika SchiUerja in predsednik nemške pisateljske zveze, ki je v bavarskih aristokratskih krogih na glasu kot gentleman in odličen literat ter ima svojo palačo v Monakovem, nadalje ob Bodenskem jezeru velik hotel, na Bavarskem pa gradič Greifenstein, je hotel oslepariti nemško pošto za velik denar.
Bilo je po Russv/urmovem 60. rojstnem dnevu, ko je slavljenec prišel v denarno stisko. Iz zadrege se ni znal skobacati drugače kakor s poskusom velike goljufije. Na svojem gradiču Greifensteinu je možak v prisotnosti svojega vrtnarja zamotal za izredno visoko ceno zavarovano biserno ovratnico ter je pošiljko oddal na pošto. Zavojček je dospel na adresata, ki pa je našel v njem mesto biserne ovratnice mrtvo podgano. Pošta, ki bi bila morala plačati ogromno odškodnino, je najpi ej uvedla preiskavo, da se zadeva pojasni. Russwurm in njegov vrtnar, ki je nesel zavojček na pošto, sta trdila, da je bila v zavoju biserna ovratnica, ki pa je medpotoma na nepojasnjen način izginila. Toda, ker je bil zavoj pravilno zapečaten in ni bilo nikjer sledu, da bi ga bil tat odprl, se je moral Russwurm podvreči hišni preiskavL Uspeh je bil presenetljiv: policija je našla biserno
ovratnico v gradiču in Russwurm in njegov vrtnar sta dobila dolge nosove. In ne samo to. Russ\vurm je moral vrhu tega še v preiskovalni zapor.
Tam se je kmalu dognalo, kako se je izvršila sleparija. Russwurm je napravil, preden je oddal pošiljatev na pošto, dva zavoja: v enem je bila biserna ovratnica, v drugem pa živa podgana. Oba zavojčka sta bila enaka in Russ-wurm je poslal naprej onega s podgano, pravega pa je zadržal pri ~ebi. Upal je, da bo podgana pregrizla zavoj ter ušla, nakar bo morala pošta plačati odškodnino, ker bo pošiljka prišla na naslov v pokvarjenem stanju. Zgodilo pa se je drugače: podgana je med transportom poginila in sleparija je prišla na dan.
Takoj ko se je to izvedelo, je vložilo državno pravdništvo v VViirzburgu, kamor je bil zavoj z mrtvo podgano adre-siran, ovadbo radi goljufije in Russ\vurin je moral pred preiskovalnega sodnika: in ker je škandal postal preočite.i za javnost, je moral obtoženec položiti vse časti, med drugim tudi predsedniško čast v društvu nemških pisateljev za Bavarsko. Sam pa je te dni dosege! izpustitev iz ječe in tudi ustavitev kazenskega postopanja, ker se je z zavarovalno družbo pobotal...
Bogastvo dveh beračic
Iz Prage javljajo, da so našli v okolici mesta ljudje beračico Mikulejsko v njenem stanovanju nezavestno na tleli. Poslali so jo v bolnišnico, kjer so zdravniki skušali ženo spraviti k sebi, a v bolnišnici je beračica umrla ne da bi se osvestila. Ko so jo pokopali na stroške ubožnega fonda in preiskali rjer.o stanovanje, so našli v starih cunjah stotisoč čeških kron gotovine. Mikuleiska je živela do skrajnosti skopo in- se je hranila z ostanki hrane, ki so plavali po pomijah. Njena skopost je bila tako trdovratna, da jo je pritirala v smrt.
O sličnem primeru poročajo tudi iz Berlina. Ondotna policija je bila pred nedavnim časom opozorjena na neko žensko, ki je živela v strašni revščini in takem smradu, da se je stanovalska okolica bala okuženja radi njene bližine. Zanemarjenost je bila tolika, da je policijski uradnik, ki je odprl neko omaro, omedlel od smradu, ki je puhni! vanj. Končno je prinesla preiskava stanovanja presenetljive uspehe. Dognalo se je, da je beračica naravnost bogata ženska, ker razpolaga z velikansko vsoto denarja. Našli so pri njem sicer 31.000 mark v zlatem denarju, 4000 mar K: v srebru ter hranilna knjižica, s katero ima beračica naloženih 116.000 nemških mark. Vrhu tega ima ta ženska za 42 tisoč mark obligacij v obliki vojiega posojila. Seveda je morala ženska takoj iz stanovanja, ker je v primeri s svojimi sosedi bogata ženska, ki si lahko kupi lastno hišo ter živi v blagostanju in razkošju do konca tistih dni, ki so ji še usojeni v tej dolini solz.
Uspel družaben poskus
Majhna skupina vegetarijancev je L 1893 osnovala ovočarsko naselbino »Eden« pri Oranientrurgu v Branibor-i ski pokrajini. Zadruga (ljudje iz vsakovrstnih« poklicev) ni gojila edino sadje-reie, marveč tudi predelavala sadje. Njene marmelade, čežane, sokovi se širijo po vsej Nemčiji, ker ohranijo pri-rodno barvo in ostanejo brez umetnih barvil in aromatičnih pridatkov. Pek-| meza se pridela 6.000 stotov na leto. L. j 1924 je bilo 461 članov z istotoliko deleži. Presne jagode z edenskih vrtov so posebno priljubljene v nemški prestoli-ci. Obrat rečenega leta je znašal 91.133 mark. od teh je odpadlo 25 tisoč M na pošiljatev. Čistega dobička je bilo okrog 4.000 M. V letošnjem juniju je naselbina štela 900 prebivalcev, posedo-( vala krasne nasade, zdravilišče, otro-j ški vrtec itd? Edenska sadilnica doka-| zuje. da morejo gojiti poljedelstvo tudi j ljudje, ki prej niso bili kmetje. Njeni j zemljedelski uspehi so znatno večji nego pri veleposestnikih. Zategadelj ie sosedni veleposestnik prodal vso svojo nepremičnino tej zadrugi. Zadružniki najdejo vedno več posla in zaslužka v naselbini, zato se mnogim ni treba več voziti v Berlin po opravkih. Okoli 40 jih je stalno nameščenih v tem robinzonskem raju.
Pirnat, ki je sam vase poglobljen korakal za njo, je priskočil na pomoč; pobiral je novce, ki so se zakotalili po cesti in jih je izročil vsakega zase. Za vsakega se mu je zahvaljevala posebej, in on je še vedno iskal po cesti, ko je gospodična že plinknila z zaponko na torbici. Zasopel je stal pred njo in se sramoval svoje drzkosti. Ona mu je krepko stisnila roko in ga živo pogledala v oči. Začutil je, da mu v prsih bije hitrejše.
Odslej je gospodično pozdravljal, in ona se mu je nasmehovala tako prisrčno, da je mislil noč in dan nanjo.
Julče se je izpremenil. Prej je pozdravljal vnaprej in se skoroda plazil ob zidovju, sedaj je pa hodil po sredi trga in s prvim zelenjem v gumbnici. Jedva te je opazil, če si mu migal z roko. Tudi se mu ni hotelo več, da bi kr-t>a! nogavice in si snažil madeže z obleke. Vedno je bil ves nov in prazniški. Mirčko je privedel v družbo in poleg nje se ni bal trošiti ne za jed in ne za pijačo.
Bil je torek po veliki noči. Redki so. ki takoi. čim prestopijo prag pisarnice, pozabijo na lepe dni in se vržejo na delo. Tudi Julče je zrl kakor izgubljen skozi okGJL-Kako hitro so minili ti ro-
mantični, praznični dnevi! Lotil se je spisov, a ni šlo.
Julče je tri piruh. Torkljanje po mizi je privabilo kolego Toneta, ki se je prislonil k Julčetovi pisalni mizi. Tovariša in prijatelja sta si bila; skoro je ni bilo tajne med njima.
«Tudi piruhe? Kako si praznoval, Julče?»
«Tako. tako. Glej. si že videl kaj kras-nejšega?» Julče je odprl miznico: poleg šopa z višnjevim trakom povezanih pisem se je zibala šarena pisanica, tem-noviiugasto prepasana z rdečimi in sinjimi križki ter srčki, vsa rumeno opi-kana.
Tone je ogledoval pisanico z zanimanjem: «Od gospodične neveste, kaj ne. kaj ne?»
Pirnat se je muzal in luščil že pripravljeni piruh. Nato je pregriznil z rdečimi žilami preoreženo beljakovino, ki jo je nakazila bražiljka. Otrepel si je žolte drobce rumenjaka raz telovnik in za-cmsksl *
<Ta piruh je od gospodinje, pisanica pa od nje, da. Šele danes zjutraj mi ga je podarila, ker —» Rad bi bil še nekaj povedal, pa je ta trenotek glasno potrkalo na vrata. V pisarnico je stopil vitek, stasit elegan z aktovko.
»Dobro jutro, gospodje. Servus, ti!»
I
<Kaj pa je tebe dovedlo? Bog te živi! Oprosti Julče, kaj ne — moment.«
Porokovala sta se Tone in Predovč. potem je Tone predstavil došieca tovarišu: <Gospod Predovč — gospod Pirnat. kolega tudi po srcu.»
»Čast mi je. Lepo, divno!» Predovč se je svetski poklanjal, se razmogotil in govoričil s pretiranim poudarjanjem:
<Prispel sem zopet v svoj rois+ri kraj, kjer mi je tekla zibelka. Prišei sem, da te pozdravim. Tone, in da obiščem vse svoje prijatelje in prijateljice, ko me ni bilo že leto dni doma. Toda čas je zlato. — Gospod Pirnat, vi gotovo še niste pri nas? Saj sem vedel. Naši oferti so najkulantnejši! Čas je zlato in v uradu vas ne maram nadlegovati. .Gospoda, se vidimo opoldne? Po kosilu? Prosim, vabim vaju, bomo kakšno rekli. Jaz kosim pri Zeleni veji, koncem trga. Servus, klanjam se gospod Pirnat. Na svi-denje!» In že se je poslovil. Pri vratih pa se je vrnil, segel v aktovko in izročil Tonetu šareno pisanico. «Na, ta je zate.» In je šel.
«Kdo pa je ta vražji človek?» je poskočil Pirnat.
<Predovč France, potnik zavarovalnice Danuvius. Pogodil si, res je vražji, kaj ne? Nikar ne misli, da sem njegov priganjač. zaradi provizije, nikakor. —
Kaj pa škiliš na mojo pisanico? Ali jo želiš? Ne? O, Predovč! Nisi še nikdar slišal tega imena?®
Ne, Pirnat ni še nikdar slišal tega imena. Kaj mu mar! Ampak pisanica. pisanica . . . Takoj je dognal sličnost med to in svojo pisanico. Bog pomagaj . . . treščilo je vanj z jasnega. Zameglilo se mu je pred očmi. Ljubosumnost je vzpla-polala v njem, paleči plameni so mu objeli srce. Tone ni opazil njegovih tre-pajočih, obrazdanih oči in grižočih se ustnic, pa je nadaljeval navdušeno:
<Imeniten človek, veseljak, neugna-necvtoda poštenjak. Pivec, pevec; pozna ga vsa širna domovina. Osobito ženske ga ljubijo — in on nje. Res, vražji človek! Čakaj, da ti povem,* je znižal glas. »Lani sem ga obiskal, in peljal me je v svoje stanovanje. Pristen ženski budoar. ti rečem. Parfim. cvetice, nipe, vaze in — baldahin nad posteljo. Ne lažem! Baš mi je dogorela cigareta, ko se je odstranil za trenutek. Ker nisem našel pepelnika, sem odprl vratica peči, — in kam sem norinil ugorek? V najraznovrstnejše zvitke in šopiče las — ženskih! Vseh boj: zlatolasih. kostanjevih, vranječrnih itd. Zacvrčalo je, a mene je kar speklo v srcu . . . Zakaj si nemiren. Julče?» Julče se je mrko uprl:
«Kakšna ploha! Kaj mi mar njegove babnice! In da veš, on, ta človek me | ne bo nikdar zavaroval, četudi sejn se : že ukvarjal z mislijo o zavarovanju. On i ne!»
<Postranska stvar, ljubi Julče. Čemu se srdiš nanj? On je moj dobri znanec od malih nog; ne vem, če mu ne bi štel v zlo, ako bi me ne bil pozdravil. Na, odstopam ti to pisanico, pa bodi dobre volje.»
»Dve sta preveč!*
Tone se je udaril po čelu in odstopil za korak. Zasukal se je na peti in se po-smehnii:
<Aj, aj! Sedaj šele so mi odpadle luskine s trapastih očL Ti misliš, da je Predovč dal pisanico tudi tvoji nevesti . . . Kaj ne? Zelo si iznajdljiv. Ampak takih pisanic je na koše; še v našem zakotnem trgu so naprodaj. Pri Kosu! Ti si že sedaj ljubosumen, draei Julče. Premisli si! Ti nisi za zakon! Zdaj pa vsekakor morava k Zeleni veji! Zaklinjam se, da vprašam Predovča, če je on podaril tvoji Mirčki pisanico in kakšno. Ta vozel bomo kar presekali.»
V Pirnatu so se križale hude misli. Praska! se je za ušesom, gladil se po sencih. Vstal je s stola in zopet sedel, oči je upiral v tla. Nekaj kratov je globoko zasopel, se stresnil, potem.pa do-
Kraljestvo mode
Plašč prehodne dobe
Ravno Jesenski prehodni plašč povzroča stvariteljem modelov često nemale težko-če, ker se mora vseskozi oddaljiti od Unij poletne mode ter prinesti absolutno nove oblike, pri tem pa vendar ne sme učinkovati ne pretežko, na prelahko, marveč mora kratkomalo predstavljati novum, ki se da na prvi pogled poznati kot novi prehodni plašč.
Potrebno je torei od početka upoštevati ivojevrstnost vseh podrobnosti, predvsem pa je treba izbrati pripraven materijal. Prehodna doba nam poglavitno prinaša voljna blaga — za razliko od minule sezone, Id Je posebno privilegirala- gladek ripsast materijal. Seveda nikakor ni lahko spraviti kompaktne tkanine s prihajajočo »bluza-sto« linijo v sklad. Svetovati Je torej, da gledaš na prav posebno voljnost materijala, da boš lahko Izrazila vse finese novega stila.
Poleg materijala samega je naravno treba paziti tudi na barvo. Dočim Je poletna meda favorizirala vse pastelne boje, prinaša jesenska moda v prvi vrsti fine vmesne tone, ki nimajo niti poletnega, niti zimskega značaja, temveč se lahko uveljavijo več al! manj v vsak! letni dobi. Tu bi bilo predvsem omeniti lepo srednjezelenkasto barvo, nadalje fino zlatorjavkasto ter mornarsko modro ln črno.
Kožuhovine letos nikakor ni podcenjevati, ker bodo krzna morda ravno letos bolj kakor kdajkoll dala modelom svojo posebno noto. KUava ln sivkasta kožuhovina stoji v ospredju mode, bela je priporočljiva za večerne ogrtače, a črna je docela postavljena v ozadje ter se bo videla le v obliki celih plaščev. Ker je kožuhovina razmeroma zelo draga, se uporablja za obrobje ti garniranje zelo skromno. Bogata krznena ebrobja, kakor jih je bilo videti zadnji dve itzoni, so letos povsem nem '.derii3 Inte'> santno je, kako se v tem pogledu prilago-duje moda časovnim razmeram! Obrobljajo se praviloma le ovratniki in manšete ln mestoma se tudi posamezne markantne linije kakega modela opremijo z ozkimi krznenimi pasovi, ki pa nikoli ne morejo biti predragi. Par elegantnih osnutkov predočuje naša slika:
Na prvem mestu je videti plašč, ki je prikladen prav tako za popoldan, kakor za zvečer ter ie krojen iz svile ali mehkega blaga. Gornji del, ki docela odgovarja naj-nevejši jesenski modi, ima obliko bluze ter je navzdol zaključen z ozkim krznenim pasom, ki obroblja tudi ravno sredino partije krila. Od tod izstopajo stopujema na obe strani svojevrstni volani, ki dajejo plašču posebno živahno neto. Ovratnik je garni-ran s krznom, rokavi imajo pod lehtom krzneno progo v širini onega dela, ki se boči okrog pasu. — Vrlo eleganten je svilen plašč na drugi skici, k! se odlikuje po skremnem kroju: je raven, zapet na štiri gumbe in docela posnet ko moškem pale-
totu. Ovratnik, kakor manšeti so garalrani s krznom. Tak plašč Je uporaben za vse svrhe la Jasno označuje prihajajočo modo. Prav svojevrsten v svojem kroja Je tretil model. Tudi tu Je zgornji del kakor pri prvem nekoliko bluzast ter zaključen z vijugastim vdelanim pasom, iz katerega Izvirajo ozke votle gube. Garnlran Je s krznom kratke dlake (morda nutrla, blzam ali primerna Imitacija). Naravno pa se razmeroma dragoceno obrobje spodnjega roba lahko tudi opusti, ne da bi pri tem trpela eleganca plašča. — Poslednja skica končno predstavlja plašč, ki Je v osnovni liniji raven ln se (kakor drugi model) lahko izgotovi h blaga ali svile. Sprednji del Je modno brezpomemben, ker Je docela gladek in neokra-šen. Zanimiva je zgolj zadnja partija, ki se odlikuje z navzdolžniml blendami. Ta plašč je s pasom in so, kakor pri drugih gamira-nl ovratnik in rokavi. Kot pokrivala si pridobivajo še nadalje popolno veljavo enostavni filcasti klobuki, ki so v barvi skladni z ogrtači.
Nutria
ali njegov ceneni nadomestek »nutri-ette« utegne letos biti najprivlačnejši krzneni obrobni materijal za športne Jesenske in zimske kostume.
Lisica
le tekom poletja prišla v visoko modo in Ima upravičene Izglede, da postane modno zimsko krzno. Res se fina In decentna barva tega krzna prilega domala vsem barvam, ki bodo letošnjo zimo v ospredju mode. K rjavi barvi bo treba Izbrisati modro lisico, k zeleni rjavkasto ter za večere belo lisico, ki pa je seveda precej draga.
Mno F. H6RS0L nosi.
se nahaja sedaj Wolfova ulica 5>
Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za d*me, gospode in otroke. Čipke, vezenine, naramnice, svilene trakove, ženska ročna dela, volna, svila, bombaž. Predtiskarija. Ustanovljeno 1887.
8S-a-!i
3I0I0I0ICS0I0I03C30
S francoske rivijere
Radio
Izvleček iz večernih programov
DUNAJ (531 m. 7 KW), Berlin (504 m. 10 K\V), Milnchen (485 m. 5 KW), Leipzig (452 m. 10 KW). Rim (425 m. 12 KW), Bern (435 m. « KW).
Nedelja, 15. avgusta. DUNAJ 20: 2 Bogati Aehult. Komedija v 3 dej.
BERLIN 20.30: Kaj poje in kaj je pel Berlin. (Solisti in orkester). 22.80: Plesna godba. MtJNCHEN 20.15: Operne arije.
21.80: Koncert na harmoniju. LEIPZIG 19.45: Večer male umetnosti; nato plesna godba iz Berlina. RIM 21.15: Odlomki iz Blzetove opere »Car-men.<
BERN 20: Večer arij. (Vmes igra orkester). Pondeljek, 16. avgusta.
DUNAJ 20: rtTugi Schumannov večer. —
Pesniška ljubezen. (Ciklus pesmi). BERLIN 19.15: Uvod v opero »Car in tesar.« 19.30: Lortzlng: »Car in tesar«. Komična opera v 3. aktfh. MtJNCHEN 20.90: Zabaven večer. (Solisti in orkester).
22.20 Predavanje o nemškem Šahovskem kongresu na Dunaju. LEIPZIG 19.45: Simfonični koncert.
21: Radio-koncert. RIM 21.25: Vokalni ln instrumentalni koncert — Pregled knjig. — Dve komediji eno-
dejanki. — Lahka glasba. BERN 20: Predavanja ln produkcije orkestra.
Torek, 17. avgusta. DUNAJ 20: Mladi Mozart. - Slike iz Mozartove mladosti z glasbenimi vlož-kami.
21.15: Produkcija lahke dunajske glasbe.
BERLIN 20.80: »Skupina 1925«.
21.80: Koncert. (Violina in klavir). MtJNCHEN 19.30: Orkestralni koncert.
20.50: O Igralcih. LEIPZIG: 19.45: Zabaven večer. (Solisti,
orkester in recitacije. RIM 21.25: Koncert, posvečen skladatelju
Edvardu Griegu. BERN 20: Mozartove pesmi. (V pavzah igra orkester).
Sreda, 18. avgusta. DUNAJ 20: Orkestralni koncert iz »Burg-gartna«. — 1. R. StOhr: Sinfonija f-Mol. 2. (Med pavzo Schumannove pesmi). 3. Schumann: Klavirski koncert. a-Mol. Čajkovski: Suita iz baleta. Nato lahka večerna godba. BERLIN 20.80: Tuje dežele in ljudje. (Orkester).
MtJNCHEN 19: Konrad Dreherjev večer. (Sodeluje orkester). 22: Vtisi in doživljaji s potovanja po Franclfi. (Predavanje). LEIPZIG 19.45: Orientalska poezija.
22: Plesna godba. RIM 21.25: Odlomki iz G. Pietrijeve opere
»Acqua Chetac. BERN 20: Moderna glasba. (Predavanje). 20.30: Orkester in solisti. Četrtek, 19. avgusta. DUNAJ 19: Prenost slavnostnih prireditev iz Salzburea. — Joh. Strauss: »Netopir«. Komična opera v 8. dej. (V slučaju neugodnega vremena navaden koncert). BERLTN 20.80: Schubertov večer. MtJNCHEN 20.80: Stari napevi, vojaške pesmi itd.
21.®: Joh. Stranssovi potpourlji. LEIPZIG 1945: Večer anekdot.
21: Schubertov večer. (Godalni kvartet in pesmi). RIM 21.25: Vokalni in instrumentalni koncert.
BERN 20: Les anonces d'autrefols. (Predavanje). Vmes igra orekster. Petek, 20. avgusta. DUNAJ 20: Koncert. Wagner, Meyerbeer, Wagner.
BERLTN 20.30: Leo Blech: »Slamnata vdova«. Opereta v 3. dej. MtJNCHEN 19.30: Godbenik in javnost. (Predavanje). 20.30: Godalni kvartet. LEIPZIG 20.30: »Slamnata vdova«. Opereta v 3. dej.
BERN 20: Z avtom in brezžičnim brzojavom križem Evrope. (Predavanje). 20.30: Orkester in dueti kitar. 22: Orkestralni koncert.
Sobota, 21. avgusta. DUNAJ 20: Poljuden orkestralni koncert.
22: Jazzband iz hotela Bristol. BERLTN 20.30: Godba na pihala.
22.30: Plesna godba. MtfNCHEN 19.30: Orkestralni koncert.
20.30: »Der siebente Bua«. Kmečka komedija v 3. dej. 23: Lahka večerna godba. LEIPZIG 19.45: »Bobrov kožuh«. Komedija
v 4. dej. (Gerhart Hauptmann). RIM 21.25: Vokalni in instrumentalni koncert. Nato lahka glasba. BERN 20: Narodne pesmi. V pavzah igra orkester.
22.80: Plesna godba.
Nove valovne dolžine
Na konferenci Mednarodne unije za r»-diolonijo, ki se je vršila koncem julija ▼ Parizu, je bila valovna skala od 200 m .io 600 m razdeljena v skupino glavnih in skupino stranskih valov. Glavni valovi so bili dodeljeni važnejšim oddajnim postajam s veliko energijo, ki se jih v inozemstvu največ sprejema. Glavnih valov je dobila: Nemčija 12, Angleška 9, Francija 9, Rusija 5, Italija 5, Švedska 5, španska 5, Poljska 4, Češkoslovaška 3, Norveška 3, Avstrija 2, Belgija 2, Holandska 2, Rumunija 2, Fin '-.i 2, Bulgarija 1, Danska 1, Grška 1, Mar: eka 1, Švica 1, Jugoslavija 1, Portugalci, 1 1, Irska 1, Luksenbmg 1, Letonska 1, Estonska 1, Albanija 1.
Nove valovne dolžine važnejših oddajnih po6taj so (v metrih): Dunaj (Rosenhflgel) 517.2, Dunaj (Stubenring) 588.2, Berlin (Potsdammer Platz) 483.9, Berlin (Witzle-ben) 566, Monakovo 535.7, Budimpešta 555.6, Madrid 577, Riga 526.3, Auversa
508.5,	Curih 500, Lvon 476.2, Elberfeld 468.8, Pariz (PTT) 447.8, Brno 441.2, Bil-bao 434.8, Hamburg 428.6, Rim 422.6, Stock-holm 416.7, Bern 411, Franklurt 394.7, Tou-louse 389.6, Bellast S84.6, Oslo 3704, Gradec 365.8. London 361.4, Praga 318.9, Se-villa 344.8, Kodanj 337, Neapel 333.3, No-rimberg 329.7. Manchester 326.1, Lipsko
322.6,	Milan 315.8, Marseille 309.3, Mun-ster 303. Bratislava 300. Draždane 294.1. Reval 285.7, Barcelona 280.4, Zagreb 275.2, Lizbona 267.8, Bruselj 265.5, Atene 263.2. Gleivvitz 250,- KSnig^berg 241.9, Helsinski 240, Bordeaux 238.1, Bukarešta 236.2. Beograd 255.6. Za oddajne postaje, ki se šele grade, oziroma se šele bodo zgradile, so določene valovne dolžine tudi rezervirane. Tako n. pr. za: Sarajevo 566 m. Trst 230.S m, Celovec 272.7 m, Salzburg 277.8 m, Linz 254.2 m. Krakov 212.8 m itd. Določeno je bilo, da se z oddajanjem na novih valovnih dolžinah prične 15. septembra.
Radio-Bratislava
Sredi septembra bo začela v Bratislavi oddajati tretja češka radiofonska oddajna postaja, ki je namenjena predvsem za Slovaško. Valovna dolžina oddajne postaje bo 300 m, oddajna energija 500 vvatov. Oddaj-janja se bodo vršila v češkem, slovaškem, nemškem in madžarskem jeziku, s Čemer hoče vlada ugoditi tamkajšnjim narodnim manjšinam.
Oddajna postaja bo zvezana z bratislavskim Narodnim gledališčem in koncertno dvorano.
Največja radio-telegraiska oddajna postaja
Pred dvema letoma so začeli pri Kocheiu na Bavarskem graditi največjo radio - telegrafsko oddajno postajo Herzogstand, ki bi oddajala z energijo 1000 k. w. Antena bi bila razpeta 3000 m nad morjem med dvema gorskima grebenoma. (Mdajalo bi se s Poulsenovimi generatorji. A še isto leto so bila dela ustavljena menda vsled izrednih rezultatov, ki so jih dosegli z mnogo cenejšimi oddajnimi postajami na kratke valove. Sedaj je nemSka poštna uprava prevzela napravo od tvrdke Lorenz v laatno režijo in bo postajo dokončala.
Radio v Ameriki
Ravnatelj družbe »Radio Corporation of Amerika« se je v svojem govoru v Bostonu v naslednjih besedah izrazil o razvoju bodočnosti radiofonije:
»Pred petimi leti približno je bila v Združenih državah le ena radiofonska oddajna postaja, ki je oddajala za širšo publiko; danes je takih postaj 600. Več kakor pet milijonov ameriških domov je opremljenih s prejemnimi aparati. Prišel bo dan, ko bo posvetna oblast vsako najmanjšo občino potom radiofonije priklopila na središča, ki ji lahko nudijo zadostno izobrazbo. Posebno važno vlogo bo zavzela radiofonija v izobrazbi na srednjih in visokih šolah.
Oddajanja s posebno velikimi energijami pomenijo novo ero v ameriški radiofoniji. Kmalu bomo oddajali tudi programe evropskih narodov in tedaj se bo še posebno pokazala potreba po novih takih zvezah. Evropi bosta morala slediti Južna Amerika in Orient.«
Anglija
Začetkom letošnjega leta je začelo število radio-abonentov na Angleškem silno hitro naraščati, kar Jje pripisovati energičnemu nastopu angleške poštne uprave proti za-stonjkarjem, ki skrivajo svoje prejemne aparate zato, da jim ni treba plačevati naročnine. Stroge kazni, ki so zadele njihove sosede, so te zastonjkarje izpametovale, da so večinoma svoje prejemne aparate prijavili, radi česar je število abonentov v kratkem času silno poskočilo. Ze koncem februarja je angleška radiofonska družba beležila 1,900.000 radio-abonentov. Od tedaj je to število še nadalje naraetlo tako, da je danes na Angleškem že precej nad 2,000.000 prejemnih aparatov.
gledal prijatelju presunljivo in odločno v oči.
<Dobro, če mi boš res uslužen, da ga vprašaš! Da čujem odgovor na lastna ušesa! Pojdiva!*
Znanci so pili pivo. Ko je Predovč naroči! liter vina. je izvlekel iz aktovke različne tiskovine in prospekte ter jih razgrinjal po mizi.
«Qospod Pirnat, vi še niste pri nas. Po tej-le lestvici znaša premija za primer, da dosežete 50 . leto — no, to ni prava skala — aha, ta je —»
«Hvala, hvala*, se je branil molčeči Pirnat, ki je že sedel na trnju.
Tone se je dvignil, prijel za kozarec, pomežikal Pirnatu ter trčil s Predov-čem.
«Dragi moj Predovč, dovoli, da te oficijelno pozdravim, še preden skleneta kupčijo s Pirnatom, kaj ne! Srčno nas veseli vse skupaj, da si se nas spomnil in nas obiskal. Ni ti pa še znano. kaj ne, ljubi France, da je Pirnat Julijus, naš prijatelj, presrečni ženin.*
«Živijo, živijo! Čestitam, obilo sreče!* Predovč je trčil z raztresenim Pirnatom.
•^Ljudje take sorte«, je govorančil Tone, »se morajo zavarovati proti vsem nezgodam, tako v telesnem kakor tadi
v duhovnem pogledu. Kar se tiče telesnih ozirov, je moje globoko prepričanje, da je najbolj pametno, če se ti, dragi Julče osloniš krepko na Predovča; predlagam zavoljo tega. da pijeta bratovščino. Kar hitro!*
Pirnat se je sesul, Predovč pa je takoj vstal s sedeža. Hočeš nočeš je tudi Pirnat križal kozarec: sredi požirka se mu je zaletelo. Predovč pa je izpil do dna, si otrl usta z robcem in se nagnil i k Pirnatu.
I Zdajci so se za režanj odprla vrata, I a se takoj zopet zaprla. Pred vrati se je .j začul dobrodušen glas gostilničarke: 1 »Kar notri. Počakajte no; saj so gospod tudi notri.«
Pobratimi so se spogledali. Prvi je bil pri vratih Predovč, kar poletel je v vežo. Ko sta Julče in Tone zaslišala Predovčev glas, ki je klikal ob hišnih durih: <Kam pa letiš.! Pojdi nazaj!* sta pohitela tudi ona dva v vežo.
In videla sta. kako je bežala od hiše — nevesta Mirčka. Krilo je plapolalo za njo; z ono nesrečno torbico je vihtela po zraku, kakor bi hotela nevidnemu demonu odrobitl glavo.
<Poglej jo. norico, kako frli vstran! Se zarana mi je obljubila, da pride semkaj. Kar gluha je, tiči.ca,» se je Jezil Predovč.
Pirnat Julče je odkorakal za Mirčko kar brez klobuka in brez slovesa.
Takoj za njim se je poslovil tudi Tone . . . __'
Meh za smeh
Nesporazum.
Ravnatelj: »Vi ste mi pravi slepar. Vče« raj ste si napravili prosto, češ, da vam je žena umrla, jaz pa sem davi srečal vašo soprogo!«
Pisar: »Ne zamerite, gospod ravnatelj, nisem dejal, da je umrla, ampak da bi šel rad na njen iogrcb.»
Prevejanec.
Oštir Mastnak: »No, Jurij, si prodal kravo?«
Kovač Podkov: »Sem in nisem.«
Mastnak: <tKakšne so te besede?«
Podkov: »Nastavil sem jo, da jo je avto povozil in so mi jo trikrat preplačali.«
Na gostiji.
Strežnik: »Pozabili ste, gospod, da tudi drugi gosti radi jed6 pečenko!«
Gost, ki noče vse zase: «Ej, ne tako radi ko jaz!«
Nemir.
»Grozno... lije kakor iz škafa in moja žena je zdo~ia.»
— »L kaj za to, se bo pa umaknila v kako trgovino.«
•Hal to jc r>» ie najhuje*
Nehvaležnost.
Ankele: «Kako, Bankele, dvajset dinar« jev ne zaupaš meni, svojemu prijatelju, ki prihajam že 20 let k tebi vsako soboto na večerjo!«
Spoznanje.
Slikar oitd platnom: »Vrag si ga vedi, da nikakor ne morem slame tako naslikati, kakor jo imam v glavi'd
Sila ni mila.
»Poglej, noglej, tole je tisti gooood, ki je posilil svojo nevesto pred oltarjem.« — «Da te šentai. kaj ne poveš!« — »Saj ni ta« ka reč: piše se Sila.«
V hotelu.
V n: tilniku stoji, da se računajo sobe po 24 in 26 Din. Ko Jih je treba res pla. čati, so m po 50 Din. Gost ugovarja, go« stilničar pa: ^ene so nabite po 24 in 26, to vendar znaša 50 Din!«
Moč navade.
Trebušni govornik pride k zdravniku. Ta ga trka po t sik In vsakokrat se bolni« ku oglasi iz trebuhar »Noter!«
Lahek pomoček.
»Kaj naj počnem s svojim razposajenim sinom, on je žebelj za mojo rakev.« — »Udarite žebelj po glavi.«
Dokaz.
•Saj sva vendar hotela prikrivati svojo zaroko, Breda?« — »No, seveda, ampak Tevželj je dejal, da ga ni na svetu takega bebca, ki bi se maral z mano poročiti, za« tO SCKD takoj povedala.*
Nespretnost.
V cirkusu nastopi Iučalec nožev. Njcgo« va soigralka se postavi pred desko in levo in desno tik ot njej žvižg-ajo noži v les. Občinstvo gleda in pridržuje sapo. Tedaj zadoni skozi cirkus razočaran otroški gla« sek: <rMama, saj je ne zna zadeti.«
Velikodušnost.
«Ata, nocoj se mi je sanjalo, da si mi podaril 10 dinarjev. — »No, ker si priden dečko, jih kar obdrži.«
Previdnost.
Mlad mož, ki je pravkar «otel» kopajočo se krasotico iz mokrega elementa: »Kaj bi se bilo neki zgodilo, da ni bilo mene tukaj.« — »Domov bi bila plavala,« je plaho od« govorila podvodkinja.
Na sedmini.
»Ubogi rajnik! Ako bi nas videl tu zbra. ne, kako trkamo na njegovo zdravje, bi ga gotovo od srca veselilo* KRITIKA
Znamenit umetnostni zgodovinar se je redno vdajal pijanosti. Nekega dne pride na slikarsko razstavo ter ogleduje umotvore, da bi spisal članek o njih. Kakor po navadi, je bil precej vinski. V prvi dvorani je viselo veliko zrcalo baš njemu nasproti. Meneč, da ima sliko pred seboj, Jo precej časa ogleduje ter si zapSe: Dvorana I, pi-jančeva glava. Zelo značilna. Bakreni no« jako realističen, prav tako poživinjeni ob«' raz. Zdi se posnetek po življenju, kajti n* kje sem moral ie videti to ebli&L
Nedelja 15. VIII. 1926:
tO
<rJUTRO» št. 186
Psi, naši prijatelji
Ni jih na svetu živali, ki bi bile tako navezane na človeka in nasprotno tudi človek na nje, kakor so psi. Kako, kdaj in zakaj se je pes tako udomačil in postal tako zvest prijatelj človeka, ne pove noben zgodovinar in noben naravoslovec. Psa vidimo že v davni preteklosti ob strani človeka. Psa si je človek poljudno prikrojil in ga vzel v različ-nejše službe. Izkoristil je njegovo zvestobo, njegov izboren sluh, njegov vonj. moč itd. Uporabljamo jih za čuvaje, pomagajo nam pri lovu, pomagajo nam pri živini na paši, koristni so bili v sanitetni službi, danes so važen pripomoček policiji, v severnih krajih vozijo sani; med vojsko so jih uporabljali na fronti, z eno besedo, povsod, kjer je človek. je tudi njegov zvesti prijatelj pes.
Na najrazličnejše načine ga uporabljamo baš pri lovu in zato potrebujemo različne vrste psov. Preganjanje živali 8 psi sicer nekoliko ponehava, kar je go-
mače in to radi tega, ker jih po največ uporabljamo za lov na letečo divjad, na
perotnino.
Da ohranimo čistokrvne pasme in jih tudi poljudno izboljšamo, da preprečimo sokrvnost, da jih ojačirr- 'n popra-
Škotski terijer
£ovo edino pravilno, posebno pri pogonu srn, katere z prehudo gonjo prepo- ■ dimo iz revirjev in se pozimi gonjene j tudi prehlade, pač pa se tembolj uvaja j in izpopolnjuje takozv. poljski lov, kjer j so neobhodno potrebni dobri, izvežba- j ni lovski psi.
Poljski lov obstoji iz sledečih glavnih j momentov: Pes izsledi divjad in jo mirno zasleduje. Pred divjadjo postoji in kolikor mogoče pazljivo čaka, da divjadi ne prepodi, dokler se lovec ne približa na strelno razdaljo. Ako divjad ni med bližanjem lovca zbežala ali odletela, jo pes na ukaz in ta je: mig, žvižg ali ustmen ukaz. prepodi, na kar lovec na letečo ali tekočo žival strelja. Nadalje ima pes nalogo poiskati ustreljeno ali obstreljeno divjad in prinesti jo lovcu; ako je treba gre pes tudi v vodo.
Za te vrste lovljenja si je človek iz- | bral posebno inteligentne pse in jih to- j liko časa križal in krvno izboljševal, I dokler ni na ta način ustvaril posebnih pasem, ki jih danes ločeno gojimo in jih v splošnem imenujemo ptičarje ali fer-
Španijelka z mladiči
(Pokolenje vpo HetmannssDouble)
vimo nedostatke v pasmi, radi tega so ustanovljena posebna kinološka društva, ki vse to nadzorujejo in vodijo rodovne knjige psov.
V Angliji obstojajo taka društva že zelo dolgo in Angleži imajo nekaj izbor-nih vrst ptičarjev. Tudi Francozi in Nemci se že dolgo bavijo s kinologijo in imajo več svojih tipičnih pasem. V naše kraje pa smo pričeli uvajati čistokrvne pse šele koncem 19. stoletja, in sicer smo imeli le par čistokrvnih ptičarjev ali fermačev. Ko se je pa jel razvijati poljski lov vedno bolj in bolj, je s tem rastlo tudi zanimanje za lepe in dobre pse. Leta 1908. je SLD. priredilo prvo pasjo smotro in tekmo, na katero so naši lovcj pripeljali 7 ptičarjev z rodovniki; bili so po večini nemški kratkodlaki ptičarji, en dolgodlaki seter in en resavec. Kinologija se je jela rapidno razvijati, toda svetovna vojna je tudi to ukinila. Najagilnejši naši kinologi pred svetovno vojno so bili gimnazijski ravnatelj dr. Lokar, rač. svetnik Križaj in veletržec Urbane. Po vojni leta 1919. pa so ustanovili v Ljubljani posebni odsek SLD. <Klub ljubiteljev ptičar-jev», ki je z podvojeno silo šel na delo in dosegel krasne uspehe. Danes imamo
«Bey», nemški kratkodlaki ptičar
Angleški seter «Lord»
v Sloveniji v rodovno knjigo vpisanih nad 50 lepih čistokrvnih ptičarjev, katerim se divijo tujci, ki posečajo naše tekme in naše pasje smotre. Med 50 vpisanimi imamo največ nemških kratkodlakih, ki so posebno dobri za lov na polju, nadalje par nemških dol-godlakov in nekaj resavcev, ki so mojstri tudi v vodi in močvirju. Angleških ptičarjev imamo pri nas dve vrsti, in sicer krasne in tudi zelo uporabljive kratkodlake, pointerje in dolgodlake, la-vorak in gordon-seterje.
Poleg čistih ptičarjev fermačev pa so postali pri nas precej priljubljeni tudi mali, ljubki španjeli, katere uporabljamo bolj za lov v gozdičih, kakor pa na polju, ali so tudi zelo nadarjeni in ubogljivi.
Na slikah vidimo nekaj najlepših fermačev iz Ljubljane. Posebno lepe in dobre fermače imajo naši lovci tudi v Mariboru, Celju, Ptuju in Ljutomeru, kjer je velika psarna prvovrstnih nemških kratkodlakih fermačev.
Fermači so že od narave zelo inteligentni in imajo tudi dober nos, toda treba je mnogo truda in potrpežljivost, predno je pes popolnoma uporabljiv. Vzgojitelj psov mora biti zelo potrpežljiv in skušati s prigovarjanjem uplivati na svojega gojenca. Če je treba, ali le
prav redko, zapoje tudi bič. Pa tudi potem, ko je pes že dresiran, mora love© zelo paziti, da ga ne skvari, kajti skvar-jenega psa popraviti je težje, kakor mladega psa dresirati.
Kdor hoče imeti dobrega psa, mora ž njim ravnati kakor z dobrim prijateljem in upoštevati njegovo zvestobo.
Z dobrim fermačem pa ima lovec tudi užitek! Ko pride konec poletja, čas poljskega lova, ko so pospravljeni deloma poljski pridelki, gre lovec s svojim zvestim prijateljem na polje. Vsa divjad je že toliko odrastla, da ima priliko bežati in mora biti lovec tudi precej spreten strelec, če hoče doseči svoj plen. Fermač občuti lovčevo razpoloženje in išče po polju, ki je že po večini izpolnilo svojo dolžnost, le ajda še dehti in bogato proso se šibi na kosmatih steblih. Fermač pazno išče, dokler ne izsledi jerebic, ki so pravkar še tekale po strnišču, sedaj pa se stiskajo v detelji. Ko pride v njih bližino, obstoji, nekateri se kar trese od nemira, drugi zo-
človek, primerjajoč slabe oblike z dobrimi, pa bistri in poglablja sodbo o lepoti sploh.
Upati je tedaj, da poseti, ako nam ohrani svojo naklonjenost vremenski
bog, tudi slovensko občinstvo v kar največjem številu našo Mednarodno razstavo psov, da tudi na tem poliu ne zaostanemo za drugimi.
VL K.
V ljutomerskem paradšžu
(K slavnostnim dnevom ob odkritju Miklošičevega spomenika)
Angleški pointar
pet leže in komaj čaka, da se približa lovec. Na ukaz previdno stopi naprej. Jerebice završe in lovec mora kaj hitro meriti, ako hoče, da pogodi. — še bolj nestrpen pa je fermač, ko stoji pred zajcem in mora se zelo zatajiti, da ne skoči za zajcem, ki je puhnil iz njive in ga lovec zgreši s strelom ali pa ga sploh noče streljati. Najraje bi jo pobral za zajcem, toda ne sme in ne sme.
Poseben užitek pa nudi lovcu jesensko iskanje kljunačev z dobrim fermačem v najlepšem letnem času, ko se narava pripravlja na zimsko spanje in je v slovo oblekla svojo najlepšo obleko.
Tako vidimo, koliko zabave nam nudijo iepl. dobro dresirani ptičarji, fermači.
8. in 9. septembra pa bodemo videli na veliki mednarodni razstavi psov vseh pasem, katero priredi kinološka zveza na ljubljanskem velesejmišču, lepoto in strumnost čistokrvnih in plemenskih psov v čim popolnejši meri.
Razstava, ki se bo vršila pod najvišjim pokroviteljstvom našega prvega lovca kralja samega, pa ne bo nudila samo lovcu in športniku pregled in priliko premotrivanja o izpopolnitvi in po-plemenitvi posameznih pasem, temveč tudi lajiku, ki je ljubitelj lepe živali, obilo užitka. V dobi, ko nam kvarijo
Kesavec «Dar»
takozvana moderna zabavišča vedno bolj smisel za stvarstvo in njegove tajne, je treba vzbujati, zlasti pri mladini, smisel za vsakojaki šport zlasti pa ljubiteljstvo do zveste in koristne živali. Angleži, Francozi in Nemci prirejajo vsako leto nebroj pasjih smoter in razstav, da dajo gojiteljem različnih pasem priliko javno pokazati uspehe smotrene in na znanstveni podlagi zasnovane vzreje. Občinstvo, ki poseča take razstave, pa pridobi na smiselnosti za razliko pasem, za anatomično pravilno zgrajeno ogrodje in za tipičnost in plemenitost, ki jo izraža vsako zdravo in plemensko bitje. Občutek za lepoto in harmonijo, ki si ga pridobi
S pokojnim Josipom Stritarjem sva se na Dunaju pomenkovala, kako vča= sih pisatelju hrepeni srce, da bi izrazil svoje slike ne le z besedami, nego hkratu tudi s čopičem in z glasbo: po tem šele bi imel čitatelj popolno ob čutje onega, kar je gledala pesnikova duša. Tako se godi zdajle meni, ko bi rad izrazil lepoto domovine Stanka Vraza.
O, da bi bil pesnik, slikar in sklada« telj obenem! Le potem bi mogel vsaj približno pričarati poezijo tistih blago« slovljenih krajev, njihovih gajev, rav« nic in brezkončnih vinogradov, hol-mov in hribcev s cerkvicami in vini« carskimi hišami, milobno prijazno kra jino v bujnem zelenju in razkošnem solncu. polno ljubeznivega smeha in mehkobe. Beseda sama je prazna in gluha. Najbolj točno je izrazil občutje, ki ga izziva raj Ljutomerskih goric in njih okolice, prijatelj, rekoč:
«Kakor žensko telo je ta krajina, va* lovito, plastično pestro, mehko, v vsa« ki posameznosti prelestno!»
In prvič sem občutil slikovito muzi« kalnost Vrazove plastične poezije v Cerovcu pod lipo pred Vrazovim do« mom, ko je prof. dr. Iv. Prijatelj z vre« lim čustvom in poetskim zanosom krasnoslovil iz «Djulabij» Stankovo himno svoji ožji domovini:
«Ajdmo, pjesma moja, gore u Jeru-zalim...!»
Miklošičeva proslava ob odkritju njegovega spomenika se namreč ni za« ključila med dežjem in povodnjimi v Ljutomeru, in Miklošičevi zunanji če« stilci se nikakor niso čmerni razšli že po prvem dnevu.
Schiirpe, dunajski akad. kipar in pro« fesor, ustvaritelj Miklošičevega spo« menika v dunajski auli, je ustvaril iz najlepšega belega laserskega marmor« ja tudi za Ljutomer umotvor, ki mu imamo Slovenci enakovrednega edinole v Bernekerjevem «Trubarju» v Ljub« ljani.
Zasluga dr. A. Slaviča, dr. Stojana, dr. Frid. Babnika, Jos. Žagarja in dru« gih članov odbora za postavitev Mi« klošičevega spomenika je torej velika: domovina ima novo umetnino, ki smo nanjo lahko ponosni.
Pred tem najnovejšim umetniškim spomenikom smo se ljubljanski in za« grebški gostje ljutomerskih rodoljubov shajali dva dni zapored zjutraj, da iz« letevamo na razne strani ljutomerske krasne okolice.
Zdravilišče Slatina Radenci je bilo s svojim ogromnim, negovanim parkom, lepimi, modernimi Doslopji, hoteli, vi« lami, igrišči, kopališčem in zanimivim vrelcem kisle vode naša prva izletna točka. Divno je ondil Za tisoče letovi« ščarjev bi bilo udobnega prostora in užitkov tihe, poetične poezije sredi mi« lobnega rajskega kraja. A gostov ima jedva osemdeset!
Nato smo odšli peš na hribec Kape« lo pri Radencih: skozi vinograde in loge, preko dolinic, pašnikov, po belih cestah mimo prijaznih hiš sredi plod« nih sadovnjakov, v solncu in vonjivem zraku kvišku k lepi, s freskami umet« niško okrašeni cerkvi. V nji smo videli kipec Magdalene spokornice iz belega marmorja, realističen umotvor najvišje finosti in globokega izraza. Impozantni razgled s hriba na vse štiri strani nas je očarjal.
Triinosemdesetletni župnik«kanonik Meško, živahen, dovtipen starček, biv« ši kaplan Bož. Raiča, nam je razlagal zgodovino svoje lepe cerkve in pojas* njeval točke na najoddaljenejšem in najbližjem obzorju.
Zares, Slovenci imamo domovino, ki je ni lepše in slikovitejše, a je ne po« znamo in ne ljubimo tako, kakor bi jo morali!
Zvečer smo se sešli v slavni Serše« novi kleti. Bili smo gostje obitelji, ki nas je sredi sodov velikanov gostila, kakor znajo to le štajerski vinski tr« govci. Tu so se oglasile v svobodnih mešanih zborih v dolgih vencih šaljive in hudomušne prleške pesmi, tu so se
praznili kozarci, nalivani vedno znova iz mogočnih vrčev ... Ljutomerci so nas hoteli spraviti na kolena! Kar nas je pivskih diletantov, smo pobegnili, a čast Ljubljane je rešil baš najvišji re« prezentant naše univerze. G. prof. Za« slomšek je Ljutomercem dokazal, da je iz rodu kraljeviča Marka; s križevački« mi štatuti je ukrotil ljutomerske zarot« nike, pil sam kakor suha goba, a ostal je nepremagan. ko je kapituliral pred njim junak za junakom.
Naslednje rano jutro nas je našlo vse zopet čile in zdrave pred Miklošiče« vim spomenikom. Vse: gospode in da« me, starce in deco, junake in invalide. In izleteli smo zopet peš — to pot v Radomerščak, k rojstni kmetski hiši Fr. Miklošiča.
Sredi vinogradov in logov leži pre« prosta nizka hiša; na levi veže je «hi« ša» z ilovnatimi tlomi, kjer se je naro« dil največji slovenski jezikoslovec sve« tovnega slovesa, na desni sta še dve so« bi, zadaj kuhinja in shramba. Za hišo še raste mogočen kostanj v dveh deblih, ki tvorita spodaj visoko sedlo: po tem kostanju se je zveral. v tem sedlu je posedal Miklošič, čital. pel in študiral.
Marko Vavpotič, današnji gospodar, nam je pokazal spominsko ploščo iz belega kamena, ki se vzida v pročelje hiše, ter nas kajpada pogostil z ime« nitno kapljico, sadjem i. dr.
In nato — hajdmo gori v Cerovec na Vrazov dom! Zopet smo uživali pro« strani razgled preko holmov, vinogra« dov in dolin ter dospeli razigrani in srečni najprej do Vrazove spominske kapelice in kmalu nato do Vrazove hi« še. Ponosna stavba v enem nadstropju. Na pročelju je dvoje spominskih plošč, v sobi I. nadstr. prav lepa reliefna plo« šča s portretom Stankovim, poklonilom Hrvatic. Čitali smo debele spominske knjige s stihi in beležkami Jos. Jurči« ča, Jan. Bleiweisa, Fr. Levca, V. Holza i. dr. ter se zabeležili še sami. Ogrom« no uglednih imen čitaš lahko v onih knjigah, imena slavnih pokojnih de« lavcev v duhu Stanka Vraza. Krepko živi Vrazov rod in tudi za bodočnost je poskrbljeno. Vrazova zbrana dela in knjige s članki in feljtoni o Vrazu in Cerovcu, ležeča pod Vrazovim liefom, pa kažejo, da jih posetniki čc« stilci čitajo znova in znova.
Potem dalje v Jeruzalem! Hrib visok in dolg. a ves pokrit z vinogradi, ki rodc najžlahtnejše slovensko vino. Dočakal nas je vrli župnik Fran Bratošek iz Svetinj, mož vedre duše in prisrčnega gostoljubja. Povedel nas je najprej v svojo viničarno in nam dal vina, ki bi se ga sami angelci razveselili In nato v svoje župnišče v Svetinjah, na grebe« nu hriba krasno ležeče. Ah, samo za osmero oseb je pripravil obed, nas pa je došlo štiriindvajset! A Bratošek je čudodelnik, ki je po svetopisemskem vzgledu nasitil in do vrha napojil vso množico. In orile so pesmi, letele zdra« vice...
Čudovito je le to: koliko zlatega vi« na smo popili v teh dnevih, a nikogar ni bolela glava in nihče ni bil pijan! Bili smo vsi vedno le židane volje, po« redni, objestni, dovtipni in — pesni« ški... Pa kako bi ne bili? Elitna druž« ba — skoraj sami vseučiliščni profesor« ji, glavarji najvišjih prosvetnih uradov, akademiki v poklicih — in ž njo nekaj dam, — joj, lepih in bistrih, ljubeznivih in rasnih.
Za boga, fantje slovenski, kako kras« ne ženske cveto in rasto v ljutomerski krajini! Hajdite, deca moja, gori v Je« ruzalim in njegovo okolico, Ljutomer! Tam vam je lepih žen in ljubic, da nikjer toliko...
Celo mi, življenski invalidi in ljube« ženske makulature, smo se težko po« slavljali od njih in v srcih nam je hu« do, hudo ...
Dnevi v znaku Fr. Miklošiča, Stanka Vraza in ljutomerskega paradiža z nje« govimi Evami nam ostanejo nezabni.
Fran Govekar.
Jaro Hilbert:
Arabsko slavje
Kairo, koncem julija.
Gruča arabskih delavcev. Gredo z dela in pojo. Takt si delajo s ploskanjem. Spotoma plešejo kar na ulici. Seveda je tudi polno otrok med njimi, a kaj otrok, tudi starci so vmes. Eden pleše, drugi pojo in se pomikajo dalje, ploskajoč z rokami za takt.
Nekam čudno živahno ie danes po ulicah. Ljudstvo vrvi in se preriva. Kam? Ej, 400-letnica smrti arabskega šejka je danes in ljudstvo se hoče veseliti dve noči neprenehoma, dve celi noči.
Pa je vendar v vsem tem vrvenju in šumu takt, ritem in ton arabskega petja. Celo arabsko slavje je ritem in takt. Zvečer žari nebroj luči, šotori so zgrajeni iz prekrasnih preprog. Povsod vlada živahnost in za vse je preskrbljeno. Posebno tudi za želodec. Kuhinj ne manjka, kar na tleh jih imajo, da, kar na tleh. Arabec sedi prekrižanih nog in praži nekaj. Našim kuharicam bi se kol-calo po teh kulinaričnih izdelkih, tako zelo dobro je baje to, kar praži ta črni kuhar na tleh.
Na tisoče ljudi proslavlja slavno obletnico, vse v slavnostnem razpoloženju.
Velikanska gneča je tam pred onim-le šotorom. Kako tudi ne! Tam pleše lepa plesalka, prava Egipčanka, trebušni ples, pot taktu table (boben iz ilovice v podobi garguleta, čegar dno nadomešča koža). Muziko pa dela saffara (piščalka iz bambusa). O' ta plesalka razume svolo umetnost in ve. kako naj pleše, saj jo gleda toliko pohlepnih moških oči. Pre-bele so njene grudi in lahno opasane, da bi nad njimi imel dopadenje sam Ru-bens. Njeno lice je mrzlo, le telo se giblje in zviia. Plesalka stoji na mestu iti se zvija v pasu in se šopiri z grudmi. Nalahno valovijo niene roke z malimi ka-stanjetami. Koliko gracioznosti in obenem pehotnosti je v tem gibanju, a obenem je obraz tako brezizrazen in brez-miseln. Le naiven ali morda ironičen nasmeh leži na ustnicah. Od vseh strani jo občudujejo in z žarečimi očmi motrijo gibljaj vsake njene mišice. Tisoč oči :e uprtih vanio. in ko konča, zagrmi med množico divji smeh ha-ha-ha, in zaori ploskanje.
In točka se ponavlja znova. Nastopi zopet trebušna plesalka, opasana s težkimi zlatimi verižicami, z vkovanlm zlatim denarjem. Vsa je v zlatu: zapestnice na nogah, rokah, uhani, orglice, vse se blišči na njej. Njeno modro kratka
krilce se lahno premika in valovi po taktu trebuha, njene opasane grudi valovijo v čudnem ritmu. In ona pleše do jutra. In stotine pohlepnih Arabcev ji vedno slede s svojimi žarečimi pogledi. Da, krasno pleše to dekle in draži vse, kar je moškega.
Duh hašiša nai>o.lnjuje ves veseličui prostor. Hašiš? Saj je vendar zabra-njen. A danes ga vendar pušijo. Ah. stražnik sedi tam. topo zaverona z gledanjem v plesalko in sam puši hašiš — saj danes ie obletnica šejkove smrti in je dovoljena vsa radost in ves užitek.
Iz vseh šotorov ozvanja petje, krik. godba in divji ples. Čudni so ti arabski pevci. Nekam tiho in žalostno razpredalo svoje romance s spremstvom zomma-re, dvocevne bambusove piščalke: ena cev je 2 metra dolga in povzroča neprestano šumenje v basu, druga spremlja melodično. Zraven se glasi saffara. Mlad pevec, tenorist ka-li, poje naprej, komponira sproti, zavije visoko, nato zcnpet nizko, glasno, pa zopet tiho z nežnim čutom, in končno tako strašno žalostno. pa zopet komponira dalje in prehaja v višino. Ljudstvo je očarano ln venomer sreba kavo. Pa tudi pivo. Da, alkohol je Mohamed zabranil; toda pivo, to je nekaj drugega, to ni alkohol.
In hašiš je prepovedala le vlada, danes pa ga za izredno priliko zopet dovolila.
Tuintam se odlušči od množice mala skupina in posamezniki plešejo sami, improvizirajo ples in petie. drugi jih gledajo in odobravajo. Prožni in gibčni so ti gledalci, kakor mačke. Dva izvajata bojni ples. Ležita, skokoma se dvigneta, plešeta, se bojujeta, vstajata, namerjata sulico drug proti drugemu, poklekneta, zasučeta sulici, se zopet zvijeta in — sedaj pokažeta, kaj znata: 0b taktu table pričenja boj. Krasno elastično je skočil prvi pokonci, drugi se mu umakne s poklekom, prvi ga naskoči, drugi pade. ie premagan. Takt table oznanja konec bojnega plesa. Množica ploska in vzklika. To nista umetna plesalca, marveč dva navadna delavca zidarja. Kdo ju je naučil ritmičnih gibov, kontrapunkta, sinkope? Kdo jima je vdihnil smisel komponirania? Ah. ojijentalec zna vse to, niega dirigira vroča kri, njega opaja ritem ljudskega slavja, mogočen šum in duh hašiša.
Kakor na sejmu, je danes med tem! ljudmi. Toliko umazanega ljudstva je tu, jaz sem menda edini Evropejec me$ njimi. A kako so mi dar.es ustrezni! Na cesti bi od mene zahte-val bakšiš, tu bi ga skoro sami dali. Koliko spoštovanja
mi izkazujejo, v zadovoljstvu, da je pu-setil njih slavje tudi Evropejec.
Vse ljudstvo se končno v velikem sprevodu vrača v mošejo, kjer leži pokopan slavni šejk. Mladina zopet navdušeno zateguje žalostne arabske pesmi. Zares otožno se nese arabska pesem skozi šum in ritem te noči. nebroj luči jo spremlja. Star, častitljiv siv šejk stopa sredi sprevoda, odganja nadležno muho, kihne sredi petja prav na glas. Niegov »ahč!« odzvanja mogočno na ulici, a nihče se ne nasmehne tej malenkosti. Naravno, nasmehniti se ne sme niti gost.
In ko mine slavnost v pozni noči. ležejo ljudje spat vsenaokrog. Spe preJ šotori in na njivah in pod palmami, številni neugnanci pa se vesele in se klatijo naokrog; še več pa jih ie. ki vso noč molijo k Alahu. Naslednji dan traja proslava dalje. Eni molijo, drugi se vesele in pojo in s pohlepnimi pogledi občudujejo plesalke, uživajoč haš.š. in v pozni noči gredo zopet v sprevodu k mošejl in šejk zopet kihne sredi molitve. O, slavni pokojni šejk. kako te slavijo Arabci! 2e se skoraj dela novi dan, a v šotorih še traja ples. petje in neugnano vrvenje.
Nedelja 15. VIII. —
- 11
r »JUTRO* št. 186
Kulturni pregled
Emil Adamič:
Komorna glasba v Donaueschingenu
m.
Triadični balet.
Na I1T. koncerta so se izvajale originalne kompozicije za mehanske instrumente in »das Triadische Ballet« v Zeppelinovi dvorani.
Mehanski instrumenti, n. pr. eleK+rični klavir in orgle, so reprodubirali obiSajno glasbo, ki je bila za te instrumente aranžirana. Klavirska glasba, petje, orkester, vse to je bilo prirejeno za mehanska glasbila, kakršna slišimo povsod. Sedaj si pa mislimo glasbo. ki je za te Instrumente nalašč napisana, torei glasbo, ki je človek sploh ne more proizvajati, slasfc« za mehanski instrument, kakor imajo glasbo za klavir, eosli, orkesteT itd. Primer! Ob« človeški roki, ali tudi štiri, ne morejo vse tastature klavirja istočasno, brez ovir izčrpati. Ce igrata levica !n desnica istočasno na skrajnih mejah tastature. mora ostati sredina neizčrpana. Tudi pri četveroročnem igranju ie križanje rok itd. zadostna ovira, da instrument ne more dajati od sebe vsega, kar zmore. Ako sedaj komponist vzorne na pomoč valj z električnim nosonom. obvlada lahko s svojo kompozicifo istočasno ves obseg tastatu-re. »Klavirski stavek«, o katerem smo do sedaj govorili, se za mehanski klavir popolnoma izpremeni. Ako bi hotel tako kompozicijo igTati človek, moral bi si jo nalašč v ta namen »raržir*H. On:m. ki mislijo, da komponist komponira le pri klavirju, je to neT»zuml iivo.
Ako forcxTntiramo pesem solista, zbora, orkestra s fonografom. bo ta 6lika tolikokrat drusačna. kolikorkrat jo bodo proizvajali razni izvaMci. Vsakokrat bo vsled tehnične STv-"tnosii. alobokosti Izraza, tonskega materiinla itd. rani= kompozicije drugačen. To bi bilo »orel zrcalo osebnosti pevca ali Igralca, če pn valja ali plošče ne iabri-ciramo po oetfu ali ieTan^n, temvpč jo narišemo, nanis»mn. r>"m pokaže slika geometrične eksaktnosti, ki ji odeovarja tudi tonski efekt. Nikdar ne bi moeel človek podati skladbe tako točno. Izključena je vsaka osebnost, zavlačevanje tempov, po tvor jen je dinamike, ritma, nemogoč individualni Impulz. sentiment. Glasba nims več dušenje objektivna, nesentlmentslna. — Zanimivo je, da je že Mozart napisal 3 originalne kompozicije za ortrelske valje. — Po drugi strani pa je ta elasba prosta vsakega osebnega interpretiranja, je sicer hladna, a jasna in precizna. Mora pa biti to glasba. ki ie nalašč za te instrumente pisana, nikaikor pa ne zanje aranžirana. Namen te glasbe ni. izpodriniti vso drugo klavirsko ali orgelsko glasbo (tudi za ostale Instrumente se bodo našli kmalu razni aparati — spomnimo se bratov Bajdel. temveč odkriti novo glasbene izrazne zmožnosti. Mislimo si, da sedimo v koncertni dvorani in poslušamo za električni klavir pisano glasbo ali popolnoma točno na električni klavir po komponistu preneseno katerokoli skladbo, kar je storil ta. da bi se ognil vsakemu napačnemu, subjektivnemu interpretiranju pianista — in pokaže se nam bodoči koncert brez Izvajalcev _ ljudi, ki jih nadomešča sedaj precizni, točni. j8sn1 in vse tehnične težave igraje premagujoči mehanski aparat.
Skladbe E. Toeha. G. Milncha ln Hindeml-tha so točne fotocrafije skladb, kakor sem lih že karakteriziral. Pokazalo pa se je pri tem dvoje: aparat Welte-Mignon je dosti prešibak in nepopoln, kar je bila sodba vseh navzočih. Drugič: skladbe so navzlic temu. da so bile pisane za mehanski instrument, zvenele, kakor bi jih igral z dvema rokama človek. Izvzeti moral na nekaterih mestih Hindemitha. Naše pričakovanje se nI uresničilo, a krivi so bili temu komponisti, dokaz, da se stoletni klavirski tehniki ne moreš čez noč upreti . . .
Vsa naša pozornost pa Je bila osredotočena na Hindemith - Schlemmerjev >das Triadische Ballettt.
Balet, pravijo, je mrtev. Baleta v smislu stare, dvorske umetnosti ni več. Toda današnji čas ritmične gimnastike, čas novih potov k moči in lepoti »pet oživlja misli na stare ljudske pisane plese, na teatralne ko-atumne igre. na balet v novem smislu. Človeku je prirojeno veselje do pestre igre, maskiranja, preoblačenja, za svečanost, siavnost, barvitost itd. V molčečem odrskem plesu, ki ničesar ce pove. a vse samo pomeni. leže možnosti /izraževanja in oblikovanja, kakršnih v taki čistosti ni zmožna niti opera, niti drama. Teatralni ples je bil nekdaj praforma za opero in dramo, in ako hočemo prerojenje teh dveh oblik, se moramo k tej praformi povrniti in to prerojenje začeti iz nje Naša doba ima izpremenjeno svetovno in življenjsko občutenje vsled tega, ker smo vedno obdani z avtomobili, ae-ro<plani. stroji, iz^-emenjeno telesno čutenje, kakoT ga Izražajo n. pr. moderni družabni ple9i, izpremenjeno prostorno občutenje, ki ga kažejo nove svetle, breztežne forme gradbene uemtnosti. gledališke kulise-
3Iiran Jarc:
4 Klic duha v U. S. A.
(Po poročilu Rčgisa Michatidja.)
Navidez je Amerika v razcvitu. Široka In mogočna se silovito In svojevrstno borbe-no razširja, rase. če smatramo snovne vrednote za prave, človeške vrednote, če so nam telesna brzina in višina ih moč izrez prave, človeške brzine, višine in moči. Amerika se ziblje na morju zlata. Neznano ji je ubo-štvo. Razredni boj jI Je tuj. če sodimo po njenem obrazu. To je dežela razkošja in udobja, palač in avtov po nizki ceni, pull-manovih vozov ln jazza. če pa vprašamo ameriške pisatelje po podobi njihove rodi-r.e, bomo zvedeli, da ta dežela ni srečna. Istočasno, ko Fordove tvornice dosezajo rekord v izdelavi avtov; istočasno, ko rajajo v bratski slogi sekte najpestrejših verstev In seie najslovitejših denarnih mogočnikov, ee vleč?.no sodobni ondotni literaturi mračno^ in tesnoba, ki jo poznamo iz zapadno evropskega slovstva: iz Stendhala in Flau- ! berta. Ta zagrenjenost pa »e zdaj izraža v povsem novi obliki in v delih, ki so prav malo znana, sa) jih nimajo niti veliki evropski narodi prevedenih.
Že pTed vojno so se v Ameriki oglašali pevci razkroja, vidci. ki so eloblje p> gledali v duševnest temu »mlademu« narodu. kol pa razni trgovski posredovalci in reklamni kričači z onkraj morja. Tako je že H. Adamu proglasil ameriško civilizacv« ta znak propadanja, p« tudi aajslovitejži
rije itd. Novo blago, nove materijalije, ki Jih proizvaja moderna tehnika in iznajdljivost, ustvarja nove fantastične kostume brez stilnih remiciscenc, brez literarn. anekdotskih atributov, ustvarja kostume, ki se razvijajo iz funkcijonelnosti in dinamike človeškega telesa in te?a obdajajočega pro='ora. Matematika prostora, njegova plan;metrija in stereometrija, se zamore zrve-ati s telesno matematiko in mehaniko. Stroga regularite-ta je najpotrebnejša pri umetninah, ki izvirajo iz imaginacije in mistike naše duše brez zunanje snovi ali dohodkov. Novalis pravi, da je mr'"--fika religija. Potom notranje metafizične matematike pridemo do novih kultifnih nblik. Ti trije plesalci (Dai-«y Spiss iz Berlinske državne opere. Kari von Hacht iD Kari Heiningk iz Dessaua) s svojim matetr-Hčnim r lesom, oblečeni in zopet preoblečeni (12 plesov in 18 kostumov!) v	-+;fnei5e kostume, ki jih zmore moderr-' tehnika in matematična fantazija (va1:; Vrogle, piramide, okrogle in oglate plošč" !H.) niso bili ve? plešoči ljudje, ampak "otnetriiski liki. V jim ne moreš nrin'sovafi nj lastnega u' ni duše, torei nikakesra občečioveške občutenja. Ako bi te premikajoče se f; odprle usta, kaj bi povedale? Gotovo za nas nerazumljivega.
»Triadični« se balet imenu'« v to. ker je število tri eminentno važno število, v katerem je premagan mononanski »jaz« in dua-listično razmerje in se z njim začne kolektivnost. Tzvira.ioč iz besede trias. je to ples trojice. Trojice so: oblika, barva, prostor; tri dimenzije prostora, višina, širina, globina; osnovne oblfke: krogla, lrubus, piramida: osnovne barve: rdeča, modra, rumena; trojica fe ple=. ,r"=-*'im. muzika itd. Tudi število plesov in kostumov (12 in 18) je deljivo s tri. Zato torej triadični balet.
Scblemmer je za svoi balet pridobil Hin-demitha radi tega, ker ga smatra za edinega komponista, ki ie mogel uglasbiti to, iz »imaginacije in mistike nsše duše« izvira jočo snov, snov, ki mu je dala priliko, poglobiti se tako v veselo burlesko, kot v patetično fantastičnost in ker je treba 't tem kostumom (I), ki so zrasli iz časovnega stila, tudi glasbe, ki bi jim nobena druga muzika ne odgovarjala v taki meri kot Hin-demithova. Zato tudi Rindemith k tem kostumom in plesom uporablja mehanične orgle. Mehanski aparat odgovarja stereotipnim plesom, ki so odvisni od teh matematičnih kostumov. Duševna, dramatična glasba bi bila zanie največji kontrast. Posetniki predi an stoletnega gostovanja Fromanovih v naši operi se bodo mord9 spominjali marionetnega plesa dvojice na glasbo Ljadova, ki imitira starinsko igrajočo uro. Neksj takega. od daleč podobnega je tudi ta triadič-ni balet. Iz njega izvira želja po marionetah in to je samo vprašanje časa in denarja. Ta balet koketira samo z veselim, ne da bi zašel v grotesko (to prinese bodočnost), se približuje samo konvencijonalnosti, ne da bi zašel v njene nižine, stremi po razmaterija-Ilziranju telesa, ne da b:' želel okultnega, je izzval mnogo debat, mnogo sftiehljajev, mnogo začudenja, prav nič navdušenja, prav nič lepote, mnogo odpora, dolgočasja. Pomenil naj bi izhodišče k novim formam opere in drame.
(Zaključek sledi.)
Mariborski muzej
Na podbudo praškega arheologa Ferka se je ustanovilo leta 1902. mariborsko Muzejsko društvo. Društveni delokrog je obsegal ozemlja Slovenskih goric. Pohorja, Koz-jaka in Dravskega polja. Tega ozemlja se tičejo temelji današnje mineraloške zbirke (pohorske in kozjarke mineralije) ter zoološke zbirke (insekti). Svoje glavno delo pa je osredotočilo društvo na izkopavanja v Spodnji Hajdini, ki jih financira društvo in katera se vrše do leta 1S12., t. j. do leta, ko stopijo v ospredje izkopavanja na vzhodnem pobočju Pohorja, ki odkrijejo Poštclo. S temi izkopavanji si je društvo pridobilo lepo arheološko zbirko. V zgodovinskem oziru pa je društvo zbiralo spomenike, ki se tičejo Maribora.
Jedro zgodovinske zbirke Maribora je dala zbirka, ki se tiče Tegethoffa. Poleg prirodos!ovne, prirodopisne, arheološke in zgodovinske kolekcije je društvo ustvarilo še lepo narodnopisno zbirko. Predvojnemu Muzejskemu društvu je bilo omogočeno to delo vsled vsestranske podpore meščanstva Maribora, od katerega so stali društvu ob strani predvsem pridobitni krogi (danes ima le še par uradnikov!), dežela Štajerska pa je prispevala letno podporo v znesku 600 kron za izkopavanje. Mariborska občina, posebno Mestna hranilnica, Je samo ob ustanovitvi darovala bodočemu Muzejskemu društvu lepo vsoto 10.000 kron. Kljub temu pa se je društvo že od svojega početka borilo za svoje prostore. Lahko rečemo, da imamo podoben siučaj tudi danes.
Administracija in malenkostni nakupi se lahko tudi danes izvršujejo, ampfk današnje muzejsko poslopje je z zbirkami prenapolnjeno. Ko se je leta 1916. preselil mu-
m----. i r—........—r II II li---I 1
zej v današnje r>rc6tore, so ti Se zadostovali Po vojni pa se* je muzeju priključil škofijski muzej in muzej zgodovinskega društva. Rad. tega so prostori prenapolnjeni. Vsako društveno delo je v večjem obsegu onemogočeno. Mestna občina vsled ostre stanovanjske bede ne more pomagati z dozidavo . še enega nadstropja. Razen majhne kopice ' društvenikov pa javnost za muzej nima j smisla, ker ga ne pozna. Odbor zato apelira na javnost, da pogleda, kaj je sploh v muzeju, da nato sama izpregleda in presodi, ali rabi mariborski muzej povečane prostore ali ne. Na podlagi tc sodbe bo treba započetl uovo akcijo.
Osješko gledali ■ v nori sezoni. Priprave za novo gled' liško 6ezono v Osijeku so končane in gledališče se otvori 22. avgusta. Da se bo sezona sploh mogla pričeti, je bila uprava zavoda prisiljena podvzeti velike redukcije. Kljub vsemu pa ostane osješkemu gledališču ohranjena poles drame in operete tudi opera. Največje težkoče povzroča še vedno vprašanje intendance. Za upravnika je bil koncem lanske sezone imenovan skladatelj Konjovič. ki pa ni prevzel ponudenih mu agend. Zato izgleda, da bo tudi letos, vsnj v začetku, vodil unrav-niške posle tajnik gledališča Tomišlnv Tan-hofer. V osobju je izgubila osieška drama predvsem — igralca Aco Gavriloviča, ki je odšel v Beograd. Tudi opereta je izgubila več moči. Vendar razpolaga gledališče še vedno z lepim številom režiserjev in Igralcev ter pevcev. Nivo predstav se bo skušal dvigniti zlasti z gostovanji (Greta -Krausova, Liza Popova, Zlata Gjungjebac, Josip Kri. žaj, Ljubiša Hičič in drugi). Drama napoveduje nastopni repertoar: Šenoa-Tvanov: »Zlatarjevo zlato«; Petrovič: »Zemlja«; Be-govič: »Pustolovec pred durmi«; Nikolajevi d: »Na mnogaja ljeta«; Cankar: »Hlapci«; Andrejev: »Dnevi našega življenja«; Tolstoj: »Moč teme«; Langer: »Periferija«; Soiokles: »Kralj Edip«; Shakespeare: »Kar hočete«; Shaw: »Zdravnik v dilemi«; Gallsworthy: »Lojalnost«; Manners: »Peg; Pirandello: »Šest oseb išče avtorja«; We-dekind: »Jutro pomladi«; Mirbeau: »Kupčija je kupčija«; Levy: »Leseni konji«; Ro-mains: »Knock«; Rey: »Lepa pustolovščina; Ansyk: »Dybuk«. Opera prinese »Zrinj-akega« in Zajca, »Onlegina« od Cajkovske-ga, »Janka in Metko« od Humperdincka, »Hofffmanove pripovedke« od Offenbacha, enodejanko »V vodnjaku« od Blodeka, »Travlato« od Verdija ln »Madame Butter-flv« od Puccinlja. Zelo plodovrto sezono obeta opereta, z Albinijevo »Bosonogo plesalko«, ftraussovo »Terezino«, Kalmanovo »Cirkuško princezinjo«, Nedbalovo »Donno Glorio«, GranlchstSdtovim »Orlovom«, Gil-bertovo »Damo v hermelinu«. Andramovo »Mascotto«, Gilbertovo »Nedolžno Suzano« ter neizogibno Kalmanovo »Grofico Marico, li programa češkega Varodnega gledališča za sezono 1926 27. Češko Narodno gledališče v Pragi pripravlja za nastopno sezono dva cikla Jiraskovih in Shawovib dram, dalje serijo koihedij (Konrad: Komedija v kocki. Jesenska: Je sploh ljubezen na svetu?, Bnrtoš: Plavajoči otok. Zavrel : Nesmrtna ljubimka itd.) ter novo komedijo bratov Capkov »Stvaritelji«.
Dostojerskij in dramatiiarija romanov. Moskovski arhiv državnega historičnega muzeja je prišel v posest zelo značilnega pisma romanciierja Dostojevskega, v katerem razlaga pisatelj svoje mišljenje o odrski predelavi romanov. Pismo je poslal Dostojevski} nekaterim avtorjem, ki so hoteli dramatizirati njegove epske tpise. Dostojevski] piše med drugim v tem pismu: «Je neka umetniška tajna, ki onemogoča, da bi bila epska oblika v soglasju z dramatiko. Verujem, da ob»tojita dve umetnostni obli-
Prelriganaa
—	To pomarančo mi je dala mama in je rekla, da je ne »mem pojesti pred kosilom.
—	Meni jo je tudi mama prepovedala po* jesti.
—	Veš kaj? Zamenjajva ju! Jiz pojem
tvojo, ti pa mojo.
ki in da mora biti vsaka misel izražena v primerni form i.i Toda kljub temu, da se je Dostojevski] čutil poklicanega edino za Di-sanje romanov, katere v tem pismu tudi brani, ni uikdar prepoved drugim dramatizirati svojih del.
Ruske literarne zanimiv sti. Ruška dr-žavna založba v Moskvi je pravkar izdala tri zvezke spisov Dostc skega (Ponižani in razžaljeni, Zapiski mrtvega doma, Krokodil, Igralec, VeČr.i 'prog). Izdaja je komentirana. Izšla je tudi , ova izdaja dram Ostrovskegr. Enajst knjig > že dotiskanih ter na književuem trgu i. rodaj. Od Jes< ninovih del so izšle doslej tri knjige v r dakciji kritika Voronskepa. ki je napis ■ kolekti uvod. Dalje beleži književna Ru sija v novejšem času še nastopna dela: Vse volod Ivanov: Gafir in Marijam, zbirka povesti. Izdalo jih je založništvo »Krug«. Pesmi, novele in prozaična dela so izdali: La-vrenev, Babel, Asjejev, Bezimenskij, Ve-selij, Bahmetjev, Altajev, Bibik, Špinar in drugi. Izšlo je tudi več almanahov (Strojka, Perevnl, Priboj) ter »Moskovski almanah«. Slednji prinaša prispevke Mina jeva, Miku-Ifna, Okulova, Romanova, Asjejeva, Maja-kovskega in pisma pisatelja Leonida Andrejeva.
Literatura o Puškinu se je v zadnjem času pomnožila za troje dragocenih del. Leonid Groesmann je izdal knjigo <Puškin v »eatralnvch kreslach». Delo je izšlo v Ljeningradu in obravnava Puškinovo razmerje do gledališča. Pisatelj in publicist Versajev je napisal knjigo <Puškin v žlz-ni». Knjiga prikazuje Puškina v vsakdanjem življenju. Rekonstrukcija lika ruskega genija se je pisatelju dobro posrečila. Tretja knjiga se imenuje «Puškin v mirovoj literature*. Napisali so jo sotrudniki ljenin-grajske univerze. V tem delu je osvetljeno Puškinovo razmerja do svetovnih slovstev.
Ana Pavlova, največja plesalka našega časa, je pravkar dokončala svojo štirime-sečno turnejo po Avstraliji in Novi Zelandiji ter se nahaja na povratku v Evropo, kamor dospe sredi septembra. Meseca decembra nastopi na soareji v Berlinu.
Beda duševnih delavcev v Berlinu. Beda v umetniških krogih Berlina je izredno velika. Dne 5. avgusta je bilo brez kruha:
634 igralcev, 392 slikarjev, 233 opernih
te, 7 skladateljev in 7 gledaliških ravnat«. Ijev. Efekt teb številk postane tem večji in tragik« popolnejša, če pomislimo, da je pretežna večina teh ljudi Se iz predvojne
generacije.
Španska glasba. Pod tem naslovom či-tamo v tPrager Pressi> izpod peresa dr. Pavla Nettla zanimiv članek, v katerem ugotavlja pisec nastopna zanimiva dejstva: Španija, ki je po 6voji naturi mešanica Evrope in Afrike, kaže v svojem knliur. obraza l zmes vzhodnega in zapadnega duha. Velika doba španske glasbe je bilo stoletje renesanse. Takrat je korakala španska glasba paralelno z italijansko mtasiko. V XVIII. stoletju je slovel posebno komponist Vin-cent y Martin, ki pa je bil po rvoji muzi ki prej Napoiitanec, kakor Spanec. Tem bolj so se okoristili z elementi španske glasbe tuji skladatelji, n. pr. Glinka in Bizet. Največji tvorec novejše Španske glasbe je komponist Felippe Pedrell, ki je dal s svojo wagnerijansko trilogijo <Pireneji» smernice za razvoj mlajše španske muzike. Drugi ustanovitelj, novošpanske glasbe je Francisco Bardieri. Pedrell je bil vse svoje življenje zaničevan in Španci ga ne priznavajo niti danes. Veliko trozvezdje na Španskem glasbenem nebu pa so skladatelji: Albeniz, Gra-nados in Falla. Aibeniz je salonski komponist, briljanten pianist in skladatelj klavirskih kompozicij. Granados se je udejstvovtd posebno v starih historičnih oblikah kantat-ne tonadille. Aibeniz je zastopnik temperamentnega juga. V Granadosovi muziki pa se očituje kastilijanski ljudski značaj. Posebne vrste vzhodnošpansRo, levantiusko muziko piše Oskar Espla. Giner y Vldal velja za valencijanskega Lizsta, kateremu j« 6oroden tudi skladatelj M Palau. Inozemstvo je danes najbolj "ozorno na mladega španskega skladatelja Manuela de Falla, ki se naslanja harmonično in melodično na andaluzijske motive. Glasba se na španskem pridno goji. V Pareeloni in v Madridu ču-ješ izvrstne orkestre ln Še boljše solista Med slednjimi zavzema eno prvih mest liki svetovnoznani Selist Caeals.
Križanka.
C D E F G H i JKLMNOPR
3
4
5
6
7
8 9
10 11 12
13
14
15
16 17
1		|			i		!.		m	i ■ i						|		T
A		2	1					B		m								
	B						■				B				1		s	
									B									
						!			B									
																		
																		
		9														B		
	m																B	
■			■	a						i				B	B			B
	m																B	
		B														B		
						1												
																		
								1B										
	1							Ifli										
1							■	i i			B							-
		i?						B		B								
	19 |								B!		|					1		
Besede pomenijo:
vodoravno: 1. rastlino; življenjepia-ca; 2. samosilnika; cerkveni ceremonijel; 3. rastlinski produkti; Slenico; pripadnika evropskega naroda; 4 predlog; mavec; prevozno sredstvo; službeno okrajšavo; 5. perzijskega kralja; pravo; pregovor; kačo; 6. malika; orodje za kopanje; mesto v Švici; 7. kovino; jugoslovensko politično stranko; časovno dobo; 8. ološčinsko mero; departman v Franciji; posodo; členico; 9. slovenski trg; svetopisemsko osebo; 10. predlog; uganjkarja; osebni zaimek; 11. utežno mero; pomožni glagol; 12. predlog; drevo; svetopisemsko osebo; živalski glas; 13. ime slovanskeca borilca za svobodo; glas; predlog; 14 zobno vodo; plemiča; opis; 15. ime znanega literarnega kluba; planino v Jugoslaviji; bivšega avstro-ograkega dostojanstvenika; glas; 16. veznik; del roke; kosilo; dvoglasnik; 17. del strehe; pritok Rena; orožje; 18. perzijskega kralja; dan; 19. starogrško bojišče; rimskega politika.
navpično: A. mladinsko zbirko: pripovedni spis; B. rokodelca; kraj v Avstriji; C. časovno dobo; nožnico starih mečev; reko v Rusiji; D. prirodni pomol; Shakespe-arjevega junaka; svetopisemsko osebo; E. noto; poljski pridelek; množino žuželk; ozi-
ralni zaimek; F. del sobe; členico; noveef G. dragoceno kovino; ttaroslovanfflco božanstvo; tih pogovor; H. osebni zaimek; ljubljanskega predstavnika; godbeni Instrument; obliko osebnega zaimka; I. znano industrijsko mesto v Nemčiji; lilo; J. svet-šniko okrajšavo; odličnega slovenskega slavista; ploščinsko mero; K. konturo; trg r Ljubljani; L. Zevsovo ljubimko; reko y Nemčiji; jugoslovenski otok; število; M. del plačila; grškega boga; pripadnika evropskega naroda; N. del telesa; zvezdo; otroka; 0. prislov; glasbeni Izraz; klic na pomoč; skalo; P. v letu Gospodovem; revščino; reko v Španiji; veznik; R. zlega duM; moško krstno ime; časovno dobo; S. slovnični izraz; lirično-epični spis^ ključavničarsko orodje; slovenskega pesnika.
Rešitev nedeljske križanke
vodoravno: 1. Rem; 2. Sabinka; 8. Jugoslavija; 4 črnilo, Rodine; 5. sok; 6. kla«, Krim, Drim, Eros; 7. oko; 8. plesen, brevir; 9. Mahnič Anton; 10. Avignon; 1L goz.
navpično: A. Ulm; B. kresilo; C. Jurij Kosmač; D. Maroko, Ninive; E. smo; F. remi, lava, kleč, grob; G. kdo; H. skovir, Bon ton; L Kje dom Je moj; J. Angelik; K.
top.
endotni klicarji, ki jih pozna cela Evropa (kakor Emerson, \V. W h 11 m a n ali pa Mark T w a i n) so vse kaj drugega, kot pa pevci nekega izrazito ameriškega »intenzivnena, silnega« življenja, kajti baš Emerson se je pred nasilji civilizacije hotž umaknil v svojo nietasebejansko blsgovest-nost, kakor so Whitmanovi velespevi »I, Wait Whitman, a cosmos . . .« brezbrežna, orjaška, vendar aamolastna doživljanja po-edinca. ki ga ie sodobna Amerika zaničevala! Kako prezirljivo so se ozirali rojaki na Edgarja Poejs. je znano. Tako stojimo pred paradoksnim dejstvom, da poraja klasična dežela optimizma poezijo bolesti in razočaranja, ki je vedno temnejše, čim urejenejša je videti gospodarstvenost. Nov dokaz, da gospodarsko urejene prilike še niso !am-stvo in pogoj za procvit umetnosti, ki vzcve-tava le iz ran in gorja. Kajti ne moreš brez kazni in nevarnih posledic vsiliti stomili-jonskemu ljudstvu zakonov in postav, ki jih je pred trisfo leti za prvo silo in za obvla-do peščice stvorila gruča pustolovcev.
■ Zgodovinsko najmlajša je duševno najstarejša ameriška narodnost, ki kaže prav malo razvojnosti, ki pravzaprav očituje izrazito okamenjevanje. In baš proti okamenjevsnju, ki Je ideal vseh tistih bančnikov in tovarnarjev. se bori novo pokolenje. bori se proti večno hromemu, a železno vztrajnemu puritanstvu, ki ga brezobzirno obtožuje kot zlo dedščino, kot smrtno nevarno oviro duhovnega razvoja. Ta novi rod naskakuje stare, ua laži in goljufivem redu in miru zgrajen« utrdbe družine, šole, cerkve, dr-
žavnosti. Ta bol ie docela plod krize vesti ij vulkanskega izbruha nasilno tlačenega človečanstva, ki ga je smotreno ubijala industrializacija in tehnika, ti dve peklenski, zli sili-sovražnici božjega človeka.
Med temi »new poetry;, ki so začeli nastopati nekako pred desetletjem, sta se posebno dvignila Edgar Lee Masten in Robert Frost. Oba se spuščata v globine podzavestnosti tajnovitega snovanja prasil v človeku. Skoro celo novo pokolenje smatra poezijo kot edino zatočišče pred naraščajočo sivino civilizacije — okostnjaka. Teh pesnikov je vedno več. Pomembno se množi število n.iih. ki. prebujajoči se, beže iz hladne grobnice^ Ne samo lirika, prav tako se preraja tudi drama, ki jo je amerlka-nizem pretil uničiti in Jo spačil v vaode> ville in v opr-sto v slogu športa, Jazza in kina. In vstal Je veliki sodobni dramatik Eu?ene 0'Nelll.
Njegove drame so ogromni, fantastični prividi, mrzlične eanie, tragedije, v katerih so podzavestna dogajanja izprožena na po-zornico. Niegovi junaki »o novodobni danski plemiči, selfki in pustinjskl Hamleti, ki se mu?>"jo s svojim večnim dvojnikom.« Prav posebno pa se upor mladih očituje v romanu. Psihoanaliti^nosl sta že poudarjala Hawthorne in James. Poleg njiju se je razlil močan tok vplivov ruske literature in francoske miselnosti, kulti onkraj morja so danes zelo v čislih Dostojevski, Andrejev ic Cehov poleg Balzaca, Flauberta in Marcela Prousta. Roman se je v vsej bohoti razrastel v središču prave Amerike na za-
padu, v Chicagu. kjer so tla posebno ugodna za procvit svojstvene književnosti, mnogo bolj kot vzhodna Amerika, ki je vsa prežeta z vplivom tujcev.
Vsekakor pa igrajo emigranti zelo odlično vlogo v novem slovstvu; navajam samo imena pisateljev: Drelser, Sher-wood Anderson, Sinclair La-wis, W i 1 1 a C a t h e r. Prav tako Je velike važnosti sodelovanje židovskega elementa, ki ga predstavljajo sloviti pisatelji: Waldo Franck, Hergeschei-mer, Ben Hecht, L e w i s o n, Un-termeyer in drugi.
V bistvu je ameriški sodobni roman približno tak: delo Improvizacije, umotvor leposlovnih arivistov, ki jim je kratko odmerjeni čas zrojnega boja za vsakdanji kruh dovolil v premorih napisati vtise in odmeve zatajene flovečanosrtl. Več miatike je kot estetike, loda zato je tudi več poštenosti, odkritosti ln vernosti izraza, baš zato, ker je pripevalo trdo življenje. Realizem, pobarvan pesimistično. Vsi ti romancierji_ nam neprestano pripovedujejo zgodbe o finančnih polomih, predvsem seveda o duhovnih propalostih in razkrojih. Junaki povesti, novel in romanov so izgnanci, ubežniki, izkoreninjen«, ki jih iz domačije izganjajo pohlep po zlatu in žeja po uživanju, ki jih bleščava in vročičnost velemest opaja in za-mamljs, a jih tudi pogoltne v tragičen vrtinec. O kaki sentimentalnosti ali čustvenja-štvu ni gbvora. Konec »junaka« Je običajno samomor, duhovno osamljeni e. straeate %
množico, priznanje družbe, amrt v uporništvu, povzdig v mistiko, sproSčenje v ironijo. Pa tudi še druga so izrazila sodobnih prosvedujočih: mnogoštevilne polemike in odgovori, kritike In napadi ter Izjave. Osobito široko je odmel prosluli manifest tridesetih intelektualcev. Znan je tudi jedki in neizprosni šibač la£demokratstva M. M e n-c k e n, izdajatelj »Ameriškega merkurjac.
Vzrok nezadovoljnosti in upornosti tiči v pomanjkanju svobodnosti mišljenja in v usihajoči radosti življenja, kajti »človek ne živi samo od kruha . . .< in izključno gmotna odobnost ne zadošča več mladim. Pretežko je breme javnega mnenja. Pretesna je jeca osebnosti. Robate so banalnosti koristo-lovstva, postavnosti in filistrstva. Zato se vsi prosto doživljajoči duhovi zatekajo v carstvo umetnosti: tako J. B r a n e h Ca-b e 11 v jedkost voltalrske tronizacije, J. Hergeschelmer v barvito eksotič-nost, Waldo Frank v poejevsko fanta-stičnost. r Vsi pa oblikujejo novega človeka, resničnega in vrednega življenja, žejnega višjih darov, šele ti bodo svoji domovini prinesli duhovno osvobojenje, kakor so njihovi predniki dosegli državno samostojnost, kajti pravo pesem svobode in zarjo človečanstva oznanjajo samo umetniki, samo veliki obrazovalci onkrajoih razodetij, ld Jih pomeščanjeni in od osebnih poželenj uspo-njeni sužnji človeške družbe nikoli ne zaslutijo.
Pred odločitvijo
Kralj in kraljica bosta prisostvovala danaŠEj tekmi
Leta 1925.
Pred tremi teti je kralj Aleksander poda. lil Jugostovenskemu Nogometnemu Savezu zlat pokal za zmagovalca v prijateljskih tekmah med reprezentancama vseh naših nogometnih podsavezov. Leta 1924, ko so •e prvič vršile te pokalne tekme, še niso bile odobrene od visokega darovatelja pro. pozicije za to tekmovanje. Prvo leto so sc torej vrSile po provizornih propozicijah, ki jih je izdelal JNS sporazumno z vsemi pod. lavezi in ki jih je dne 3. avgusta 1925 odo. bril kralj.
Danes se vrši v Ljubljani tretja finalna tekma za. ta dragoceni pokal. Ker širšemu občinstvu propozicije za to tekmovanje ni. »o dobro znano, hočemo v naslednjem na. vesti njih glavne točke:
V	prehodno last dobi pokal oni podsavez, ki zmaga v finalni tekmi enega leta, a v definitivno posest oni podsavez, čigar mo. itvo zmaga v finalni tekmi trikrat zapore, doma ali petkrat v presledkih. Podsavez, ki dobi v definitivno posest, ga brez dovolj e« nja darovatelja in JNS ne sme uporabiti v druge svrhe. Zlasti ga ne sme prodati ali zastaviti, ker ima sicer JNS pravico, da ga odvzame lastuiku.
Tekme za ta pokal se odigrajo 2 X 45 minut. Ako ostanejo neodločene, se podalj« iajo za 2 X 15 minut. Ce tudi v tem po. daljšku nobeno moštvo ne doseže zmage, se vrši drugi dan ponovna tekma 2 X 45. V slučaju neodločnosti te tekme odloči žreb.
Propozicije navajajo tudi one igrače, ki ne smejo nastopati v teh pokalnih tekmah. Predvsem ne smejo nastopati tuji držav* ljani.
Kar se tiče sodnikov, določajo propozi« caje, da pri teh tekmah ne smejo soditi sodniki sekcij, čijih podsavezi nastopajo. Izjeme v tem oziru niso dovoljene.
Letošnja finalna tekma je tretja, ki se vrši za ta pokal. Tekmovanje sa je pričelo leta 1924. V nastopnem objavljamo pregled Tseh do sedaj odigranih tekem za kraljev pokal:
Leta 1924.
/. kolo dne 24. avgust*:
V	Osijelcu: Osijek : Zagreb 3 : 2, v Su. bo tiči: Subotica : Beograd 3 : 2; v Splitu: Split : Sarajevo 6 : 0. Ljubljana je bila prosta.
JNS pa je razveljavil tekmo med Osije. kom is Zagrebom, ker je Osijek nastopil s kaznovanim igra čem, in je Zagreb prišel v semifinale.
II. kolo dne 14. septembra: V Zagrebu: Zagreb : Ljubljana v podaljšku 2 X 15 min
3 : 2 (0 : 1); v Subotici: Split : Subotica 5 : 1 (3 : 0).
Finale v Beogmdu: Zagreb : Split 3 : 2 (3 : 0).
I. kolo dne 16. avgusta: V Ljubljani: Za. greb : Ljubljana 3 : 1 (0 : 0); v Osijeku: Beograd : Osijek 3 : 1 (1 : 0); v Sarajevu: Split : Sarajevo 1 : 0.
II. koto dne 23. avgusta: V Splitu: Split : Subotica 2 : 0; v Beogradu: Zagreb : Beograd 2 : 1 (1 : 1).
Finale v Zagrebu: Zagreb : Split 3 : 1 (1:0).
Leta 1926.
I.	kolo dne 1. avgusta: V Ljubljani: Ljubljana : Osijek 4 : 3.(2 : 1); v Zagrebu: Zagreb : Sarajevo 6-: 2 (1 : 1); v Beogradu
: 0 (3 : 0).
II.	kolo dne 8. avgusta: V Beogradu: Beo. grad : Ljubljana 5 : 2 (2 : 1); v Zagrebu: Zagreb : Subotica 4 : 3.(1 : 1).
Zagrebška reprezentanca je prišla torej v finale. Že iz tega dejstva je razvidno, ka« ko važnost ima današnja tekma. Ako zma« ga Zagreb, ki s tem definitivno pribori dra« goceni kraljev pokal. Ker pa so morali beo. grajski nogometaši letos prepustiti nogo. metno državno prvenstvo Zagrebu, se bo razvila ostra borba, kakor je Ljubljana Se n: videla.
Po propozicijah bi se morala vršiti final« na tekma v Beogradu. Iz raznih razlogov pa je JNS sklenil predlagati kralju, naj se odigra finale v Ljubljani. Kralj je ta pred« log odobril. Za Ljubljano je to dejstvo ve« like važnosti. Naše občinstvo bo imelo pri. liko, da vidi borbo najboljših nogometašev naše države za največjo nogometno trofe.' jo. Poleg tega pa vidimo v predlogu JNS tudi nekako zadoščenje za vse one napade, ki so bili objavljeni zlasti v nekaterih za. grebških listih, da se more naše športno ob« činstvo primerjati z barcelonskim. Beograj« čani in Zagrebčani bodo lahko videli, da bodo Ljubljančani «drukali» za ono moštvo ki bo to zasluži1, d po svojih zmožnostih.
Sestava obeh reprezentanc še ni defini« tivno znana. Najbrže bosta reprezentanci nastopili sledeče:
Beograd: NikoličsStakič, Ivkovič»Arseni« jevič, Petrovič, GjorgjevičsMarjanovič, Jo« vanovič, Luburič ali Marjanovič, Petkovič, Sekulič.
Zagreb: Mihelčič*Vrbančič, Remec«Hitrec Premeri, Marjanovič«Urbanke, Agič, Lei« nert, Cindrič. Giller.
Tekmo sodi splitski sodnik g. Nedoklan
Moštvi sta snoči prispeli v Ljubljano. Iz Zagreba pride tudi približno 2000 «drukar« jev», dočim bodo beograjski navijači zasto« pani v manjšem številu. Tajnik Saveza go« spod Riboli je snoči prinesel iz Zagreba kraljev pokal, ki bo za časa tekme v kra« ljevi loži. Po tekmi g-a bo kralj osebno iz« ročil zmagovalnemu moštvu.
Ljubljana navdušeno pozdravlja v svoji sredini najvišjega pokrovitelja našega spor« ta kralja Aleksandra in kraljico Marijo, prijateljsko zakliče obema reprezentancama in ostalim zunanjim športnikom sportski «Zdravo».
Spor tno-teh nični uspeh prve ocenjevalne gorske vožnje na Ljubelj
Ljubeljska konkurenca je imela nalogo, da pokaže, koliko premore vozilo gotove ceste, ako so nanj stavljene zahteve maksimalne. Znano Je, kakšna Je Ljubeljska cesta In kakšne težave ima za avtomobilista. Tuji gostje in vozači, ki so Jo premerili, so opetovano rekli, da poznajo malo cest, ki bi bile težavnejše od Ljubeljske. Sedaj, ko je tekma končana, ležijo pred nami rezula-ti, nele pred nami, tudi pred fabrikanti, tudi pred kupci, ki si nameravajo nabaviti motorno vozilo. Cesta le tako težavna, da Jo že veliko za vozilo, ako Jo splon zmore; da so se našli stroji, ki so preobteženi prevozili progo, da so se našli vozači, ki so Jo zmogli s povprečno hitrostjo 60 km na uro, pa kaže na eni strani visoko stanje moderne metalurgične in konstruktivne tehnike, na drugi strani bravuro in ne-nstrašenost vozačev. Kakor znano, ie bilo vreme vse prej nego ugodno. Temperatura Je bila nižja od one, pri kateri so vozači trenirali, lilo Je kakor iz škafa, medlo Je vozačem točo in sneg v obraz. Tu se Je pokazalo nekaj posebnega: vozovi in moto-cikli so vzlic slabemu vremenu vozili sko-roda isti čas kakor pri treningu, z malimi Izjemami, pri katerih Je igrala »smola« svojo vlogo.
Predvsem Je zanimivo, da Je najboljši Cas dneva pripadel avtomobilu in to še vrhutega Lancia - Lambdl, ki Je izredno nizek voz. Poleg Izvrstne forme vozača je bila tu merodajna visoka kapaciteta in ela-tticiteta motorja ta priznano izbornl vzmeti voza. Tudi pri motocikllh Je rezultat presenetljiv: aaJbolJSi čas Je dosegel t, Mlčlč, ki je le kratko časa trenlraL Presenetil Je nadalje »Ford«, ki Je na splošno začudenje strokovnjakov prešel progo brez kazenskih točk.
Kar se tiče načina ocenjevanja. Je iz dobrih točk že letos razmeroma lahko razvidno, katera vozila so odgovarjala najbolje stavljenim zahtevam. Ce tudi bi mogli nekateri konkurenti boljše odrezati, ko bi vo-
zili bolj na točke kakor na čas. Pretenden-ti za čas, ki so se dobro plasirali (Mally, Strehler, Sotler in motociklisti), so vozili seveda vse drugače kakor pa oni, ki so skušali s posebnim balastom doseči višje število dobrin točk. Tako je bilo tudi mogoče, da so se plasirali v oceni oni, ki sc vozili boljše čase za onimi, ki so vozili več oseb.
Mislim pa, da ne dam le svojemu osebnemu mnenju duška, ako rečem, da je bilo najdeno v formuli ocene Kolumbovo jajce za bodoče ocenjevalne vožnje. To priznanje niti ne odrekajo nasprotniki konkurence na omenjeni podlagi tej prireditvi, tako da je upati, da bodo propozicije ljubeljske prireditve prevzela tudi druga inozemska in In-ternacijonalna dirkalna vodstva.
Najlepše priznanje je žela prireditev že po obisku kralja in kraljice in po izjavah slednje, ki je gotovo strokovnjak v avto-mobilističnih zadevah.
Z dTUge strani se vidi seveda tekmi še prav izrazito, da je nova in da je pot, ki jo je ubral prirediteljski odbor še neizhojena. Na propozicijah bo treba še mnogo piliti in popraviti, na način vožnje še marsikaj izpremeniti, treba bo strogo deliti vozače, ki vozijo na čas od ostalih, in revidirati se-j stavo kategorij. Vsi, ki poznajo to prireditev, želijo, da ostanejo organizacija, športni duh in forma vozačev na isti izborni ta občudovanja vredni stopnji.	FLY.
Službene objave LNP
(Seja p. o. dne 11. avgusta 1926.)
Verificirajo se za SK Ilirija igralci Ambrož Franc, Kavčič Julij in Rihar Ivan, vsi s pravom nastopa 19. avgusta 1926; za ASK Primorje igr. Pečnik Adolf s pravom nastopa dne 11. februarja 1927.
Objavlja se stanje nogometnega prvenstva LNP v letu 1925/26.
Okrožje Ljubljana: I. moštva: 1. SK Ilirija 22 točk, prvak LNP a; 2. ASK Primorje 16 točk, 3. SK Jadran 16 točk, 4. SK Slovan 16 t., 5. ŽSK Hermes 10 t., 6. SK Slavija 2 točki, 7. SK Svoboda 2 točki.
Okrožje LJubljana: rez. moštva: 1. SK Ilirija 14 t., 2. ASK Primorje 13 točk, 3. SK
Slovan 7 točk, 4. 2SK Hermes 6 točk, 5. SK Jadran 2 točki.
Okrožje Maribor: L moštva: 1. SD Rapid 18 točk, 2. ISSK. Maribor 15 t 3. SK Ptuj 11 tečk, 4. TSK Merkur 10 točk, 5. SK Svoboda 4 točke, 6. SK. Mura 2 točki.
Okrožje Celje: L moštva: 1. SK Celje 8 točk, 2. Atletik SK 4 točke, 3. SK Red Star 0 točk.
Stanje prvenstva se objavlja šele sedaj, ker ni sodniška sekcija vkljub urgencam poslala sodniških poročil.
(Seja k. o. dne 21. avgusta 1926.) Kaznuje se igralec Praunseis (ASK Primorje) z ukorom. (§ 35 k. p. JNS.) Tajnik U.
L. L. A. P. V pondeljek ob 18.30 seja u. o. v >Emoni<. Važno I Točno 1 Obvezno! Tajnik I.
Današnje kolesarske dirke ASK Primorje
Danes priredi kolesarska sekcija Primor« ja dirko na 145 km dolgi progi Ljubljana« Grosuplje « Krka. t. Stična « Ljubljana « Kranj « Mengeš » Ljubljana. Start bo ob 7. zjutraj na Kongresnem trgu, cilj približno ob 11.15 na Dunajski cesti biizu mitnice. Na povratku z Dolenjskega pasirajo dirkači Ljubljano med .9.30 in 10. Vozili bodo po Dolenjski in Karlovski cesti, Florjanski in Rožni ulici, Sv. Jakoba trgu, Cojzovi in Emonski cesti ter Vegovi ulici na Kongres« ni trg, kjeT bo kontrola in okrepčevalnica za dirkače. Nadaljna pot bo vodila po Še« lenburgovi ulici. Dunajski, Gosposvetski in Celovški cesti. Občinstvo prosimo, da se ukloni odredbam rediteljev in tako omogo« či brezhiben potek dirke po mestu.
Z ozirom na dogodke povodom sestave naše reprezentance za kolesarske dirke za svetovno prvenstvo v Italiji so slovenski kolesarji pozvali za jutrišnjo tekmo tudi za grebške kolesarje, ki £o tekmovali v Italiji. Kolesarski Savez, v katerem imajo seveda večino Zagrebčani, je namreč iz ozkosrčnih lokalno • patrijotičnih motivov izločil <z re«
f>rezentance oba v poštev prihajajoča ljub« janska kolesarja, med nima tudi lanskega državnega prvaka Josipa Šolarja. Vsi pro« testi niso nič zalegli, Savez je poslal na svetovne kolesarske dirke same Zagreb« čane, ki pa so dosegli tudi tako «s;iajne» uspehe, da so menda od vseh držav naj« slabše odrezali. Ljubljanski kolesarji ho« čejo sedaj pokazati, da je bila odločitev Saveza krivična in so zato člane zagrebške kolesarske reprezentance še posebej pozva«
li na jutrišnjo dirko, da pomerijo svoje mo« či z Ljubljančani. Ako bodo imeli Zagreb« čani pogum, da se vabilu odzovejo, bo da« našnja dirka tem bolj zanimiva.
Popoldne se vrši v prostorih hotela Juž« ni kolodvor športna družabna zabava z raz« delitvijo nagrad, s plesom, šaljivo pošto itd. Vstopnina prosta.
Razpis olimpijskega petoboja za dame in gospode za prvenstvo LLAP v letu 1926«
Dne 19. septembra se vrši olimpijski pe« toboj za dame in gospode za prvenstvo LLAP za leto 1926. Prijavnina znaša za osebo 25 Din. Prijave s priloženo prijavni« no je poslati na naslov: Savo Sancin, Tav« čarjeva ulica 1, najpozneje dne 12. septem« bra ob 12. uri. Naknadne prijave se ne spre jemajo. Tekmuje se po pravilih JLAS»a. Tekmovanje se vrši brez handicapa. Teka« lišče je iz ugaskov in ima štiri nedvignje. ne zavoje. Pričetek tekmovanja in igrišče se objavi pravočasno. Startati smejo le ve« rificirani atleti, člani klubov LLAP. Moški poteboj se vrši in klasificira po internacio« nalnih pravilih za petoboj. Petoboj za dame se kvalificira po tabeli, sprejeti na seji t o. dne 31. IX. 1924, ki obsega sledečo bazo za izračunavanje rezultatov: Disk minimum 12 m. kopje 600 g, 12 m, skok v dalj 2.50 m, 60 m 11.1 sek, 200 m 36.8. Maksimum tvorijo najnovejši jugoslovenski rekordi. Nagrade:
I.	mesto primerno darilo in naslov prvak oziroma prvakinja LLAP. v olimp. petoboju za I. 1926, II. in III. mesto plakete. Moški petoboj obsega sledeče discipline: 200 m, 1500 m, skok v daljavo z zaletom, met di« ska in kopja. Dar-ski petoboi obsega slede« če točke s sledečim sporedom: tek 60 m, met diska, skok v daljavo z zaletom, met kopja 600 g, tek 200 m. Točke za dame in gospode se vršijo izmenično. — LLAP.
Vstopnice za današnjo tekmo Za da« našnjo tekmo je na razpolago še nekaj na« vadnih sedežev, ki se bodo prodajali pri blagajni na igrišču, kjer se bodo dobila tu« di stojišča.
Službene objave LNP. (Seja p. o. dne
II.	VUL 1926.) Verificirajo se za SK Ilirija igr. Ambrož Franc, Kavčič Julij in RihaT Ivan, vsi s pravom nastopa dne 19. VIII. 1926; za ASK Primorje igr. Pečnik Adolf s pravom nastopa dne 11. IL 1926; za ISSK Maribor, igr. Bratuš Bemigij s pravom na« stopa dne 18. VIII. 1926. in Wernig Franc s pravom nastopa dne 4. II. 1927.
Filatelija
Peta vrsta slovenskih portovnih provizorijev po 5,10,20 in 50 par
Poznamo te znamke z rdečim pretiskom na 15vin. litografiranih znamkah na tankem, poroznem papirju, na znamkah ljubljanskega knligotlska z zobčastim prehodom in na 15vin. znamkah dunajskega knjigotiska, ki so vse zobčane. Zadnje smo sedaj poznali na dveh papirjih, in sicer na debelem, časopisnem papirju ln pa ouo lepo modrozelenkasto v barvi dragega kamna iirkiza. ki je pa po svoji redkosti in vrednosti presegala istobarvne dragulje. G. Ev-gen Derocco je prvi našel in tudi opisal še eno vrsto, menil je pa, da ima opraviti z zobčano znamko ljubljanskega knjigotiska. Ker je bila pa lBvin. znamka temnomodro škriljaste barve v območju ljubljanske direkcije v prometu le zobčasto navdarjena, samo na Hrvatskem pa tudi v Zagrebu 11 in pol zobčana marka, zato sem takoj objavil 6voj dom. In res, ko je g. Derocco prinesel znamko v Ljubljano, sem takoj v soglasju z njim konstatiral, da je zobčanie sicer pristno, da pa znamka ni tiskana v Ljubljani", pač pa na Dunaju. Pomota je bila prav lahka, ker znamka ni jasno modra, pač pa motna, sivkastomodra, vendar pa njena barva ni tako intenzivna in izrazito temnomodro Skriljasta kot pri ljubljanskem knjigotisku. Med navadnimi svetlomodrimi dunaiskimi znamkami na belem papirju niso bile redke pole motne in sivkaste barve, kjer je posebno zgornja vrsta prav zelo podobna barvi znamk ljubljanskega knjlgotis-ka. Pa tudi, če bi bila barva porvolnoma enaka, se da znamka določiti za dunajsko, ker je pri teh papir slabši, tanjši, rahlejši, prozo rnejši in lažji kot pri ljubljanskih. Sicer je razlika v barvi maihna, v papirju pa malenkostna, vendar z vso sigurnostjo noti-ramo peto vrsto naših portovnih provizorijev kot našo največjo redkost, in sicer rdeči pretisk na svetlomodri oziroma sivkasto-modri 15vin. znamki dunajskega knjigotis-ska na belem, gladkem papirju, zobčane 11 in pol. Znamka g. Derocca Je rabljena, a fig je na žalost nečitljiv, pretiskana je pa s 5 parami. Razen nje je iz Iste partije kuni jena še ena taka tudi rabljena znamka za tO par. ki se nahaja v Celja a Je še nisem videl. Ker poznamo dve vrednosti, morajo biti nekje tudi še znamke po 20 in 50 par. Upam, da bodo naši zbiralci prav pozorno pregledali svoj materijal ter nam poslali svoje najdbe na ogled, da jih objavimo.
A. G.
G. Evgen Deroeco. gen. direktor dri. žel. v p. In prvak filatelistov v naši državi, je prišel v Slovenijo oa obisk. Posetil Je Štajersko in mariborske zbiralce, prinesel v Ljubljano pokazat svoje najnovejše odkritje, o katerem poročamo zgoraj, sedaj pn občuduie lepo kamniško okolico. Gospodu sen. direktorju, ki Je kot bivši direktor ljubljanske žel. direkcije	v železničar-
skih krogih v najboljšem spominu, želimo kar najprijetnejše dni med nami.
Program IV. Hlate1i«tičiiega dne v Zagrebu. Ker bo ta važna prireditev v nedeljo 10. oktobra privabila vsaj zastopnike naših organizacij, da spoznajo vztrajno agilnost hrvatskih zbiralcev, zato objavljamo spored v celoti. Dopoldne ob 8 uri pozdrav predsednika H. F. D. ta otvoritev razstave, ki traja cel dan do 18. ure zvečer. Od 10. do 12. ure dražba znamk. Popoldne od 15. do 17. ure nadaljevanje dražbe in ob 18. uri zaključek razstave. Omenjene prireditve v prostorih Zagrebškega Zbora. Zvečer ob 21. uri v društvenih prostorih (Ilica 44) zopet pozdrav predsednika H. F. D., razdelitev priznanj in nagrad razstavljalcem, fila-telistično predavanje in tombola. Vabljeni so vsi zbiralci, ki so člani kake fil. organizacije.
Najstarejši hrvat. filatelist. Oskar pl. Si-mič, častni kanonik in župnik pri Sv. Martinu pod Okičem, je 26. julija po dolgotrajni bolezni umrl v 71. letu. Že v II. razredu gimnazije se je začel baviti s filatelijo, ki je ni več zapustil do svoje smrti. Simič je
kot bogoslovec izdal prvo hrvatsko filateli-stično knjižico >2iče dra. Alfreda Mosch-kan<, kjer je opisal delovanje tega nemškega fil. prvaka. Gotovo je to prvo fil. delo v hrvatskem jeziku ta danes velika biblio-filska redkost. Leta 1879. le bil za svoje delovanje počaščen i diplomo »Soeiete fran-caise de timbrologie«, a leta 1884. ga je imenoval »Centro Filatelico« v Montevideu za svojega dopisuiočega člana. Čeprav je bil stari gospod v službi zelo zaposlen in daleč od Zagreba, vendar je vedno živahno dopisoval svojim fil. prijateljem in društvom, ki jih je tudi obiskoval, kadarkoli je prišel v Zagreb. Zadnnja leta življenja so mu bili znamke v težki bolezni Izdatna tolažba in zvesti prijatelji. Filatelističnemu klubu v Zagrebu ob Izgubi simpatičnega senijorja naše sožaljel
Radio-predavanja o filateliji prirejajo zagrebški strokovnjaki. Dosedaj so predavali:
1.	4. VI. G. R. Fuchs: O zbiranju sploh. 2. U. VI. G. S. Veselič: Usoda Ferrarijeve zbirke. 3. 25. VI. G. S. Veseli«: Marka, ki je odločila zgradbo Panamskega kanala. 4.
2.	VII. G. S. Veselič: Vedra filatelija (humoreske). 5. 9. VII. G. S. Veselič: Kitajska revolucija. 6. 16. VII. G. S. Veselič: Zgodovina pošte. 7. 23. VTI. G. S. Veselič: Ve-■-ira filatelija (humoreske).
Velika falzifik&torska afera v Berlinu se sicer ne tiče naših znamk, vendar je pa zanimiva radi njenega obsega in ponarejevalca znamk. — 2e nekaj let deluje v Berlinu velika trgovina pod imenom »Marken und Ganzsachenhaus G. m. b. H.c, katere lastnik Rudolf Siegl je v mednarodni trgovini igral izredno veliko vlogo. Mož je bil odbornik najodličnejših fil. organizacij in največjih prireditev. Za svojo firmo je delal ogromno reklamo v listih vseh Jezikov. Strokovnjaki so že dolgo Šepetali, da ta veliki Siegl znamke tudi ponareja, vendar se ni upal radi pomanjkanja dokazov nikdo javno nastopiti proti mogočnfku. Večkrat so se pojavljali v njegovfb avkcijab in tudi v njegovih pošiljatvah falizifikati, "on se je pa vedno izgovarjal, da pri ogromnem obsegu svoje trgovine ne more paziti na vsako marko posebej. Večina falzifikatov je bilo ponarejenih tako izvrstno, da so jih špeci-jalni strokovnjaki le težko spoznali. Posebno pozornost so pa zbudile posebno ponarejene znamke z žigom slavnega preizkuševalca Thiera, čegar žig je Siegl imel po Thlerovi smrti. Ko Je pred kratkim tvrdka bankrotirala, so §e ponarejene znamke začele pojavljati v vedno večjem številu. Berlinski trgovci so tačeli preiskovati to umazano zadevo in zbrali toliko obtežilngjga materijala, da go naznanili Siegla oblastim. Nepričakovana hišna preiskava je »pravila Siegla radi ponarejanja listin in goljufije v preiskovalni zapor. Ker Ima težko sladkorno bolezen, so ga izpustili že čez Štirinajst dni. vendar se pa preiskava nadalje. — Siegl
je bil pri svojem delovanju sicer univerzalen, vendar je pa ponarejal posebno oae staronemške znnmke, kar je rabljenih dražjih od nerabljenih. Zato je kupoval po ceni nerabljene, jih žigosal z izborno ponarejenimi žigi in jih potem prodajal za ogromne cene. Nezobčane znamke je olepšuval z redkejšim prehodom, posebno priljubljeni so mu bili pa razni pogrešili tiski: navadnim znamkam je kemičnim potem izpreminjal barvo. Po večini je torej z malimi izpre-membami in popravki znal vrednost znamke podesetoriti — Thierov žig, torej žig po vsem svetu spoštovanega poštenjaka, je pa izpolnil sleparijo največjega nemškega trgovca z znamkami. Siegl je odgrnii novo zaveso s povojne Nemčije.
Strelsko tekmi!
pri Tifkn m Sin, li. ii IS. bvb.
Jugoslov. - češkoslov. lige v naši državi
(Referat dr. Avg. Reismana na kongresu JČL v Ljubljani 7. avgusta t. I.)
Naš drugi kongres JČL je bil zamišljen predvsem kot nadaljevanje posvetovanj v Rogaški Slatini, ki naj polagoma rode praktične uspehe. Medtem pa smo imeli še kongres v Pragi, ki je skoro izčrpno Izdelal delovni program za bližnjo bodočnost. V tem širokem okviru se bo treba pripraviti za letošnjo zimsko delovno sezono. Precej dela morajo izvršiti slover=ke lige doma, potem napram centrali v Beogradu ta Pragi.
Vsa naša javnost stoji gotovo še pod mogočnim vtisom nepopisnega gostoljubja in ljubezni, ki so Je bili deležni Jugosloveni ob sokolskih dneh v Pragi in v celi ČSR. Naše lige in mesta predvsem so poklicani, da vračamo milo za dravo in zlasti, da bo vsaka češkoslovaška ekspedicija pri nas res bratsko sprejeta. V tem oziru ima važno nalogo izvrševati obmejni Maribor, a posebno bo Se dolžnost lige v Beogradu, da v tem oziru propagandno deluje, organizatorično in žurnalistično. Potrebna je še temeljita in velikopotezna akcija, da bo tudi v naši centrali v vseh krogih toliko razumevanja in prijateljstva do bratov Čehoslovakov, kot ga je pokarala zadnjič Praga nam in zlasti naši armadi.
Pa tudi kontaikt lig s centralo mora biti ožji. živahnejši. Lani smo v Rogaški Slatini sklenili pravjla za Savez JČL. Čim se to izvede, bodo potrebni od časa do časa skupni sestanki v Beogradu, ki bi se jih naj udeleževali delegati lig. Le tesen oseben kontakt more vzdržati enotno ta trajno delo. Sploh se moramo zlasti organizatorično spo-pelnfti.
V Beogradu treba dveh odborov, krajevnega in saveznega ln naj ne bodo v obeh eni in isti ljudje. V centralnem odboru morajo biti seveda tudi zastopniki lig iz Slovenije in Hrvatske, da bo vez med nami ožja in zlasti več razumevanja pri delovanju.
Ne moremo pa si misliti našega dela nadalje bres lipe v Zagrebu. Tudi v Pragi sa je to povdarjalo in v Slatini smo o tem govorili. Letos se naj to izvede. Tisoči in tisoči prijateljev naših intencij, ki bivajo v Zagrebu, «1 pač lahko ustanove svojo ligo. Nič manjše ni JČ prijateljstvo v Dalmaciji in kaže veliko pomanikljivost našega orga-nizatoričnega dela, da smo tudi tam še brez lige, čeprav smo imeli že lani delegata iz Splita na kongresu v Slatini. Savez lig mora te vrzeli letos spopolniti. Majhno ne bo to delo, ali tudi pretežavno ne, ker so vendar tla pripravljena ta bo treba samo zbrati primerne delavce, ki bodo smotreno vodili organizacijo. Saj je Ideja sama že davno last najširših plasti Jugoslovenov.
Enako živi morajo biti stiki z agilno centralo v Pragi in njeno glasilo, tčasopis CJLig», mora biti obenem stalno ogledalo našega dela. Vsaka naša liga mora takoj organizirati naročanje lista med svonmi člani. V Mariboru Je to že uvedeno. Listu se naj pošiljajo stalna poročila o delovanju društva ln drugi aktualni prispevki. Pozimi bo treba gojiti družabne sestanke in predavanja s slikami iz Češkoslovaške. S češkimi tečaji moramo nadaljevati, kot tudi izpopolniti naše češke knjižnice in se brigati za Stro9smayerjevo knjižnico v Pragi. Ne bodimo samo egoisti.
Odbor, ki bo z veseljem, z dušo in srcem pri delu, z jasnim programom, pa bo še poleg tega našel vedno več kot dovolj možnosti, da poglobi to medsebojno spoznavanje, ki mora biti temelj pravega prijateljstva. Zato pa je treba v naše odbore pridnih funkcijonarjev. delavnih ljudi, ki bodo organizaciji z ljubeznijo posvetili prosti čis in se ne bodo izgovarjali s preobložitviio dela v trenutku, ko bi bilo treba akcijo izvesti. Občni zbori naj povsod posvečajo veliko pozornost pri izbiri funkcijonarjev. zlasti tajnika, blagajnika in drugih. Ti morajo biti v stalni zvezi s češko kulturo, torej vsaj čitati češke liste, ker si je drugače težko mislit) plodno delovanje. In pa: čim oži^h stikov z domačimi Cehoslovaki. Predvsem ti se morajo čutiti med nami doma. ti naj v vsakdanjem življenju z nami vio'ijo m<e naravno, iskreno prijateljstvo, ki mora bifi prav tako močno, kakor ob slavnostnih sprejemih na kolodvoru.
Če bomo izvršili vsaj to. bomo lahko čez leto dni z zadoščenjem polagali bilanco.
Vremensko poroš"9o
1eteoro'oški ta*uo • Uualian. 13 avgusta 192"	vii n
Krai	Ca>		tarom.	Temoet.	ftei fle- • 0/0	Smei vetra n brzina v m	'Joič 1CS f)_10	Vrsta padavine	
								j <iDazo*an'i	Titi. i )l |
opazovani«									
(		l	765-8	116	91	SW 0J	10	megla	
Ljubljana .1		8.		13-1	88	NE 05	7		
(dvorec) |		14.	762-2	23 7	53	S 05	1		J
		21	7b22	18-6	66	S\V 0J	0		
Maribor . . .		8.							I
Zagreb . . .		8.	765-2	16*0	80	SE 3	0		
Beograd . . .		3.	7645	16-0	75	mirno	0		
Sarajevo . . .		8. 7.	7657	13-0	72	mirno	0		
Skoplje . . .			/649	19-0	49	E 3	0		
Dubrovnik . .		7	7624	24 0	29	mirno	0		
Pra?a ....		7	753-5	13-0	—	SSE 1J	10	dež	0.1
Povprečni barometer, v Ljubljani je oižji kot včeraj za 0.2 nun.
Sclnce vzhaja ob -i'59 zahaja ob 19-10 <uns ^zhaia ob 10-29 -aha*« ob 22 02.
Ounajska vremenska napoved za nedeljo: Vedno bolj oblačno, mogoče na nekaterih
krajih, zlasti v zapadnib deželah, že dež. Kasneje slabejše vreme. Tržaška vremenska napoved u nedeljo: Lahki vetrovi, večinoma jasno, temperatura od 17 do 25 stopinj, morje mirno.

Oevre Richter Frich:
13
tfeča megla
Roman. XVI. Svarilo.
Fjeld je ostro pogledal tujca, čigar velike, otožne oči so imele tako truden izraz.
»Mislil sem, da je Arsčne Lupin samo junak romanov,« je rekel smehljaje. »Zdaj vidim, da sem se motil.«
Mali Francoz je skomignil z ramenL
»Vsak človek je to, kar je, monsieur,« je dejal neprisiljeno. »Proizvod naključij prirode. Poznal sem zločince, ki bi morali biti j škofje — krotke, umerjene ljudi, ki so se lotevali svojih dejanj s j fanatično vero v sv£je poslanstvo ... Tu, v Parizu, je živel pred j nekaj leti mlad mož z imenom Raymond La Science. Bil je tiskar, ! človek obsežnega znanja in bistre glave. Pričel je z močnimi teo- \ rijami o človekovi suverenosti ter plaval v samem sindikalizmu in anarhizmu. Toda srečal je Bonota, avtomobilskega roparja, mrzlega lopova, ki je delal z zločinom kupčije. Bonnot je dal mlademu Raymondu browning v roko in ga je naučil streljati. Vadil se je pri mačkah in kuncih, a nekega dne Je dobil za cilj ljudi, ki so branili zaupano jim lastnino. Postrelil jih je kar zaporedoma. Od tistih dob ga ni bilo več moči ustaviti... Poznal sem tega dečka in zatrjujem vam, da ga ni plemenitejšega med vsemi, ki hodijo v cerkev z mo-litveniki v rokah. Sama požrtvovalnost ga je bila. Poslednjo srajco si je slekel, da jo je dal siromaku. A naposled je moral tudi Ray-mond La Science umreti. S trdnim korakom je šel na morišče in je smehljaje položil glavo pod giljotino . . . Toda Raymon je imel mnogo prijateljev . . . Spominjam se, kako sem gledal na Trgu Republike njegovo usmrtitev. Bilo je marca meseca, v jutranjem somraku. Stali smo med novinarji ln deklinami ter zmrzovali. Nedaleč od mene je stal neki Italijan. Poznal sem ga, toda on me nI spoznal, ker sem bil preoblečen v katoliškega svečenika. Slišal sem ga, kako srdito je renčal ves čas. In ko je Raymondova glava pala, se je zdelo, da mu švigajo kletve iz ust kakor žolti plameni. Uver-jen sem, da mu je v tistem trenutku prisegel maščevanje. In njegova osveta je bila strašna ...« Arsčne Lupin je nenadoma umolknil.
Fjeld je med tem vstal. Francoz je z zanimanjem zrl na njegovo
širokoplečo, visoko postavo, ki je slonela ob kaminu.
»Tevton ste na prvi pogled,« je rekel smehljaje. »V Frislandiji in na Pomoranskem sem videval take ljudi Ali pa...«
»Norvežan sem,< je kratko odvrnil doktor. »Moje ime je Jonas Fjeld.«
Siva senca je zletela Lupinu preko naličenega obraza, toda njegov izraz se ni izpremeniL
»Lepo in plemenito je poljubiti roko tistega, ki nas je premagal,« je dejal ravnodušno. »Velik mož ste, doktor Fjeld, poznam vas. Opravili ste več od teh detektivov. Štrli ste hidro anarhizma, in vendar...«
»Kaj hočete reči?«
»čudim se temu, da ste še živi. Da vas ni že zdavnaj kaj razneslo na atome. Vaši trije vatli in vaše mišice so vendarle preslabe, da bi se mogle ustavljati nekaj gramom nitroglicerina.«
»V tem imate prav,« je smehljaje odvrnil Fjeld. »Nu, kakor sem drugače trezen človek, vendar me je življenje naučilo verovati v ~akone, ki niso podrejeni razvoju.«
»V katere neki?«
»Glejte,« je rekel Fjeld po kratkem premisleku, »so ljudje, ki jih spremlja sreča že od rojstva. Ti ljudje so smelejši od drugih, zato ker mislijo, da se jim ne more nič zgoditi. Ali veste, kaj me je nosilo reko vseh nevarnosti?«
»Moč, pogum in zaničevanje smrti, bi dejal.«
»Vaš odgovor je francoski. V resnici pa človeka ne obvaruje smrti njegova volja in neustrašenost. Ali se vam ne zdi, da so tudi tajne sile, ki nam pomagajo, kadar lete svinčenke mimo nas, ne da bi nas zadele?.,. Vera v take stvari se vam zdi gotovo smešna. A zame so to dragocena dejstva, ki jih zbiram in zasledujem... Okoli vrata nosim talisman; majcenega malika iz časa peruanskih Inkov.«
»In če ga Izgubite?«
»Tedaj sem izgubljen.«
»Poznam vašo zgodbo, doktor Fjeld,« je rekel Lupin vstajaje, »in večkrat sem se že čudil va§i sreči. A zakaj mi pripovedujete vse to?«
Fjeld se je mahoma zresnil. Njegove višnjeve oči so dobile trd izraz.
»Zato, ker se odpravljam na novo podjetje in ker želim posvariti vsakogar, ki ga cenim, naj mi ne hodi na pot. Gledate me, Arsčne Lupin. Morda se vprašujete, čemu se vtikam v nepokoj tega sveta. Vedite, da ne morem živeti brez tega nemira. Sherlock Hol-mes ljubi svojo brizgalko za morfij in svojo mornarsko pipico, jaz
pa ljubim to, da se kopljem v opasnem, penečem valovju življenja.«
»In zato —?«
»Zato hočem razrešiti najnovejšo veliko uganko. Dvigniti hočem usodo ,Eagla' iz prepadov skrivnosti.«
»Pogumen mož ste, doktor Fjeld,« je rekel Lupin. »A pustite rajši to stvar. Vtaknili bi roko v osje gnezdo, v katerem je sleherni pik smrtonosen. Jacques Delma vam lahko potrdi mojo besedo. In kaj vam je vobče znanega?«
»Najti hočem moža, ki se je takrat zaklel, da bo maščeval Ray-monda La Science.«
»Kdo je bil to po vašem mnenju?«
»Pietro Cerani.«
»Dobro ste pogodili,« je odvrnil Lupin, obračajc se k vratom. »Toda če bi bil on glavna oseba, bi bilo podjetje manj nevarno. Vrli Pietro, dasi bo udrihal okoli sebe, je vendarle samo prvi okop trdnjave, ki jo hočete naskočiti. V središču najdete moža, ki je hujši od vraga. Luciferja med zločinci. Velikega, vsestranskega genija, ki se bori z vsemi kremplji znanosti. Čuvajte se ga, doktor Fjeld. Pobije vas, kakor je pobil doslej še vse sovražnike.«
XVII. Dubonnet.
Veliki irancoski prekomorski parnik »La France« je imel krasno vožnjo. Kakor udav po preobilnem obedu mirno spi in prebavlja, tako je tudi morje zadovoljno počivalo po svojem nedavnem velikem plenu in neizmerno igralo v solnčni bleščavi.
»La France« je vozila samo petsto potnikov. Zdelo se je, da je »Eaglova« usoda oplašila marsikoga, ki se je odpravljal na daljno pot. Tudi razpoloženje na krovu je bilo zelo potrto. Od tistega trenutka, ko je ladja odplula iz Cherbourga, so hodili potniki kakor po žarečem oglju. Izvrstna kuhinja, odlični orkester, obilica lepih ženS in vse razne udobnosti, ki delajo potovanja s francoskimi parnik i tako prijetna — vse to ni moglo pregnati senc tiste smrtne vožnje, čim bolj so se bližali Novofundlandskim pečinam, tem bolj je pritiskal strah. Zdaj pride megla, si je mislil vsak, usodna megla, ledena gora — ali pa celo morska pošast, kakršna se je menda nedavno tega prikazala iz neizmernih globin, da pogoltne največje mehanično čudo naše dobe...
Le kakih petdeset poljskih kmetov, ki se jim je videlo na oko, da ne čitajo časopisov, se je zadovoljno izprehajalo po tretjem razredu. Peli so svoje domače pesmi, jedli in pili ter veselo živeli sredi svojih bledih, preplašenih sopotnikov...
Vs6ffl bsskanem blagohotno na znanie in upoštev, da je mlekarna v zvezi z delikateso iti slaStiCarno
na Celovški cesti št. 72 (v hiši gostilne pri ..Zvezdi')
NJI NOVO OTVORJENA
Odprto vsak dan že eb 6. uri sjutraj! — Vedno sveže blago — solidne cene — točna postrežba. — Za obilen obisk se vljudno priporoča
GSih*
Veliko inoz. podjetje išče dame in gospode
z velikim poznanstvom za razpečavanje priljubljenega predmeta pri privatnikih za vso Jugoslavijo. Minimalni zaslužek Din 10.C00 me-sečio. Reflektira se samo na dostojne, podjetne in resne interesente, ki sistematično obiščejo vsako bivališče v mestu in provinci. — Pojasnila daje: Hotel Slon, »oba 87, Ljubljana. ^ f


Inžimerskn podoficlrsRn šKola
Kralja Petra Velikog Osiobodioca v MARIBORU
P ji
1.1.
M
iz državljanov in vojske za gojence. Natančni pogoji se lahko vidijo iz konkurza, na-tisnjega v ^Službenih Novinah" št. 137 od 19. junija in »Službenem vojnem listu" ši 26. Tiskani konkurzi so se odposlaii vojnim okrugom in ob-činam. Prijave do 15. septembra t. i.
tiO-^9 a JI
I (piable) zi mm
motvoz, vrvi, vreče, slamnice in nepromočljivo platno nudi po najugodnejših pogojih:
„?©Ejava" Eampus i Kajon
Zagreb, Uraškovičeva 29.
Tel 2 — 89.
6033 a

rairanTir^
za namakanje perila
je lahki, zraasti, beli prašek, kateri se raztopi tudi v hladni vodi in enako deluje!
Tri olajša pranje.
Tri razkroji nesnago. Tri beli, pa ne razjeda tkanine!
nove VREČE rabljene
vse vrste ima vedno na zalogi ter jih prodaja
po najnižjih cenah dobroznana tvrdka	190
MIRKO MLAKAR, Ljubljana, Krakovski nasip W\.
Istotam se vedno kupujejo rabljene vreče.
Vila z vrtom
v Komenskega ulici št. 7 se bo prodala dne 26. avgusta 1926 ob 9. uri v pisarni sodnega komisarja Andreja Kuharja, Kolodvorska ulica štev. 3. Podrobnosti v navedeni pisarni.	eoss a
Vse vrste šolske zvezke dobite še vedno najceneje pri:
A. 3ane2ič, Ljubljana
Florjanska ulica 14. »1-0
knjigoveznica, Industrija šolskih zvezkov In trgovskih knjig-
BES
. .-it •••» •• • u
Zahvala.
Za mnogoštevilne izraze sočutja povodom smrti našega nepozabnega dobrega soproga, očeta itd., gospoda
v
Vinka Serak
naša najtoplejša zahvala.
Posebno se še zahvaljujemo g. dr. Goričarju za njegov požrtvovalen trud v zadnjih urah težke bolezni pokojnega, zastopnikom trgovskih in uradniških krogov, sokolskemu društvu, kakor sploo vsem slojem prebivalstva, za nad vse častno spremstvo, preč. g. arhi^ijakonu Hrastelj za tolažilne besede ob odprtem grobu, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev.
Honjice, dne 14. avgusta 1926.	t058
Žalujoča soproga.
Jugoslovanska zavarovalna

reg. zadr. z neotnefeno zavezo v Ljubljani
Kralja Petra trg št. 2. - Miklošičeva c.
sprejema vloge na
hranilne knjižice in na tekoči račun
ter jih
^^ obrestuje najugodneje. ^
Ključavničar
samostalen, izvrsten, ki zna avtogensko variti, ter izboren
ili
se sprejmeta za večjo strojno-ključavničarsko delavnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod .Ključavničar 6051 a".
6C5t n1
^8*80©00©0©©@6©
Jesenice.
Dne 20. avgusta 1926 ob 10*30 uri dop. se bo prodala potom
JAVNE DRAŽBE
v Kranjski geri pri sodišču soba št. 5 (E 86/47) enonadstropna hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem, v kateri se nahaja tudi trgovina in poslovni lokal.
Hiša stoji tik državne ceste na najbolj prometnem kraju tik državne železnice na Jesenicah (Gorenjsko).
V najkrajšem času se prične ob tej hiši graditi veliki predor, kar obeta velik zaslužek. — Nihče naj ne zamudi ugodne prilike!	6C54 a
»99 |
BLUB, Zagreb
Jurlličeva ul.6, Sudnička ul. 3
dobavlja privatnikom dvoko-lesa, dele ndvokolesa, šivalne stroje ter nogomet. ioge, gr mofone. gramofonske plošče, tehnične potiebš ine po najnižjih cenah. Jpoitna društva, meheniki in obrtniki pooust — Zahtevajte brezplačni ilustrovani katalog.
J. Stjepušin
26 Sisak
priporu«. DoJjie Um. burice, etra. ne, pirti tare, gole in o. tale po.
trebičine za «» glasbila.
ZAHVALA. 6057
Za izraze sočutja, za spremstvo na zadnji poti naše
Zinke Žnidaršičeve
se vsem sorodnikom in prijateljem zastopniku poštnega ravnateljstva vsem kolegom ft koleginjam, vsem darovalcem vencev iskreno zahvaljujeva.
Žalujoča mati in brat
ShulSonost.
V roku S—4 teA nov morete zajamčeno pridobiti na telesni tezi 5-« kg. — Suhotni in slabotni ljudje bo vedno nervozni in bolehni. Vsak molki daje prednost leni z lepimi rameni in prsi. Hočete li telesa nuditi novo in zdravo hrano, potem uporabljajte .TragoU bonbone, ker boste ie par dneh vporabe dosegli sijajen uspeh. Karton 60 Din. — «Eta», preparat za pomirjanje livcev proti glavobolu, trganja ln nespanju. S to kremo namaiit« bolestne dele in bolečine prestanejo v istem hipa Tuba 40 Din.
Eta lation proti znojenju nog, rok in celega telesa. Ze prvi dan uporabe preneha vse neprijeten duh in razjedena kota postane zdrava in gladka. Din iS. — Dobi se v vseh lekarnah. Eta kemična tvornica, Berlin. skladiSče za 8HS Klan & Hojka, Zagreb, Uica 5*.
Zahtevajte povsod bre*> plačne cenke ia navodila!
m
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjSI znesek Din 5'—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. NajmanjSI zneaek Din 19--^
i' o?!. ~ v . fipetijjlui mehanik pisarn, strojev
Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30.
Tel. int. 434
173
Klub ljubiteljev športnih psov
vabi vse člane na odborovo sejo v sredo, 18. t. m. ob 20. nri v Ljubljan. dvoru. Vožno radi dogovorov o bližajoči se razstavi psov!
23815
Sokol Sv. Lenart v Slov. goricah
poleti v nedeljo, dne 22. avgusta k Sv. Barbari v Slov. gor. Javni nastop je ob 16. nri pri gostilni Kir-biš. Vstopnine ni. _ Prihitite vsi — v«ak nam je dobrodošel. Zdravo!	23794
in
Štampiijke
vse potrebščine pripo-
roča S Petan. Maribor, nasproti glavn. kolodvora 158
Kdor išče
sijajen postranski zaslužek, naj piše in priloži znamko za odgovor na F. Pire, Ljubljana, Levčeva št. 8. * '	22038
Učenec
s primerno Šolsko izobrazbo, se sprejme v Ljubljani v trgovino 3 Špec. blagom. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod »Učenec ;t. 50».	22016
Kotlar. pomočnika
mlajšega, samostojnega delavca, sprejme Gustav Dit-trich, kotlar, Murska Sobota.	22002
Deklica
pridna, resna in poštena, z dobrimi spričevali, za vsa domača dela in ki zna kuhati, se sprejme takoj. Ponudbe na naslov Emil Hirschl, Novska. 21989
Dekle
pridno in zanesljivo, ne pod 30 let staro, vajeno poleg kuhanja tudi vseh drugih hišnih del, sprejme tričlanska trgovska družina na deželi, šivanja zmožne imajo prednost. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Trajna služba 303» 23752
Kovača
podkovnega in voznega — dobro izvežbanega, Iščem. Ponudbe z zahtevo plače in spričevali na oglasni oddelek .Jutra* pod Šifro .Kovač*.	21915
Gospdična
ali gospa dobi za poldnev-no hišno delo stanovanje in hrano. — Ponudbe pod šifro »Samostojen gospod* na oglasni oddelek »Jutra* 23788
Zobotehnika
prvovrstno moč sprejmem^ s 1. septembrom ali pozneje. Ponndbe pod .Zobotehnik* na oglasni oddelek »Jntra..
Kuharica
ki opravlja tudi druga domača dela, se takoj sprejme k 2 osebama. Poizve se v trgovini na Mestnem trsru št. 13.	23781
Vajenca
za mizarsko obrt sprejme Josip Goljar, Kleče-Ježica prt Ljubljani.	23712
Vulkanizira
vse vrste gumija parna vuikanizacija P. Škafar T Ljubljani. Rimska o. 11.
270
Mesarijo
i gostilno in trgovino Iščem na prometni točki v najem, event. tudi kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro «Lepa bodočnost 45».	21545
Gostilno in mesarijo
ležečo ob glavni cesti ter na zelo prometnem kraju pod ugodnimi pogoji oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2116S
\* T. RABIČ *}
Knjigovodjo
sposobnega, z znanjem hrvatskega in nemškega jezika, po možnosti tudi francoskega ali italijanskega, išče Jugo-Tatin d. d., Sevnica, kamor se naj naslavljajo ponadbe.	23697
Prodajalko
z najmanj dveletno prakso sprejmem v trgovino na deželi. Prednost imajo one, ki so vajene šivanja. — Ponudbe pod »Poštena 41» na oglasni oddelek «Jutra* 23716
Deklico
pošteno in snažno, sprejmem za vsa hišna dela. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.
Začetnica
hitra stenografinja in strojepiska, išče mesto prakti-kantlnje v kaki pisarni. — Cenjene ponudbe pod šifro »Praktikantinja 81. na ogl. oddelek «Jutra». 23703
Urarslci pomočnik
izvrsten za struSenje, ISČe službo za takoj. Naslov pri podružnici «Jutra» v Oelja pod .Urar».	23695
Dekle
vajeno vseh hišnih Sel, žeU službo pri majhni, boljši družini v kakem večjem mestu. Ponudbe pod šifro •Dobra moč 74» na oglasni oddelk .Jutra.,	23731
Prodajalka
mešane stroke išče mesta. Gre tudi na deželo. Dopisi na oglasni oddelek .Jutra, pod »Dobra, mlajša moč». v	23675
K zobozdravniku
kot asistentka - Instrumen-
tarka išče mesta gospodična, ki tudi pospravlja. — Ponudbe pod .MarVjiva 66» 23793 i na oglasni oddelek .Jutra.
23666
Urarski vajenec
ki bi nadaljeval učno dobo, se sprejme. Pogoji po dogovoru. — Vilko C e r a r, urar v Kamniku. 219G9
Potnik
ki potuje po Sloveniji, dobi dober postranski zaslužek ob visoki proviziji. Ponudbe na pretinac 18 — Zagreb.
Žagovodjo
ki je samostojen, z daljšo prakso in ki zna dobro izkoriščati les, s prakso pri izdelovanju frizov, parjenju bukvine, dobro verziran v vseh v to stroko spadajo-čih poslih, sprejmem za takoj na večjo žago z vodno turbino. Oferte z navedbo dosedanje prakse in zahtev (stanovanje na razpolago) na oglasni oddelek <Jutra» pod «2agovodja». 23694
Učenca
poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino mešanega blaga. Prednost imajo iz Kranjskega. J. Penko — Maribor.	23678
Korespondent
in knjigovodja
ki perfektno dopisuje v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini ter po možnostt tudi razpolaga s strokovnim znanjem kemičnih produktov, starost 28 do 40 let, dobi mesto tako) v kemični tovarni. — Službene oferte z navedbo starosti, šolske Izobrazbe, dosedanjega udejstvovanja in rod-binskh razmer pod značko •Samostojna moč* na Alo-ma Company, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 1.
23753
'sscejo^ Knjigovodkinja
biiancistinja, perfektna slovenska, srbobrv., nemška in deloma tudi italijanska ko-respondentinja, popolnoma samostojna moč, išče mesta Cenjene ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod značko .Samostojna 75». 21675
Kuharica
samostojna, stara 50 let, ki prime tudi za drugo delo, išče mesta. — Ponuilbe na podružnico .Jutra. v Celju pod »Poštena..	23669
Mlekar
sposoben in zanesljiv išče službo za takoj. Našlo* pri nodružnici »Jutra. v "Mariboru.	23679
Absolventinja
gospodinjske šole »Mladika* v Ljubljani, prosi za primerno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »jutra, pod šifro »Gospodinja. 23».
23690
Mesto hišnika
iščeta zakonca brez otrok, izurjena vseh poslov. Dopise na oglasni oddelek .Jutra.* pod .Hišnik..
23733
Mesto solicitatorja
ali uradnika v odvetniški
Sisarni išče reven jurlst. aslov v oglasnem oddelku » Jutra*.	22057
Akademik
išče kakršnokoli službo. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Karkoli 59».	22059
Motorno kolo
znamke Bianchi, 8)4 IP, malo rabljeno, proda Ivo Tausel, Trbovlje I. 23800
Pohištvo
Najugodnejši nakup lepih spalnic in raznega pohištva nudi najceneje Matija An-dlovic, Vidovdanska c. 2.
23796
3 sode
srednje velikosti prodam. — Naslov v oglasnem oddelku <Jutra>.	23803
Za prodajalko
v pekarni želi nastopiti takoj ali pozneje gospodična. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Naslov t oglasnem oddelku <Jutra».
22049
Železninar
vešč slovenskega in nemškega jezika, išče službe. Cenj. ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro .Zanesljiv 61».	22061
Kandidatinja
iz 3. ali 4. letnika učiteljišča, ki bi pomagala trem deklicam v popoldanskih urah pri učenju, dobi brez-, plačno hrano. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «1926/27».	22031
Akademik
vajen poučevanja, instruira realne predmete. Ponudbe pod »Ponavljalni izpit» na oglasni oddelek .Jutra*.
Trg. sotrudnica
špecerijske, mešane ter ma-nufakturne stroke popolnoma izvežbana, želi pre-meniti slnžbo v mesto »11 na deželo. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*.
21917
Novo trg. podjetje
išče dobrega engro prodajalca (obenem inkasanta) in dobro pisarniško moč. Kavcije zmožni imajo prednost. Cenj. ponudbe pod .Stalna služba 77» na oglasni oddelek .Jutra*. 23677
Loo
VORSKX,
Fotoaparate
risalna orodja
strokovno popravlja mehanična delavnica Anton Kolina, Cegnarjeva ulica 12.
23722
Sode in sodar. dela
vseh velikosti in vrst izvršuje najceneje, točno ter dobro Fran Repič, soilarsko podjetje, Ljubljana-Trnovo
203
Uradnik v pokoju
trgovsko naobražen, mar-ljv in zanesljiv, vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, z večletno pisarniško prakso, išče službe kot kontorist, skladiščnik, potnik ali in-kasant pri večjem podjetju — gre tudi kot sluga v kako banko. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «J. T. 155». 22084
(dobe'?
Damsko frizerko
iščem za novo ustanovljen salon. Reflektira se samo na samostojno moč z referencami. Nastop do 1 septembra. Plača ter % po dogovoru. Stanovanje v hiši ali privatno Služba stalna. Janko MeznariS, Jesenice, Gorenjsko.	21819
Učenko
sprejme večja manufaktur-na trgovina na deželi. — Ponudbe pod »Računarica* na oglasni oddelek Jutra.
23687
Ia. datnski frizerji (frizerke)
perfektni za mokro kodra-nje (Wasserweller), striženje na «bubi», maserji, vla-suljarji, se iščejo za prvovrstni salon v Zagrebu. — Samo vešče sile s prvorazrednimi referencami pridejo v poštev. Plača po dogovoru. Vprašanja na naslov: Karaš, Zagreb, Akademički trg 8.	21999
Trg. pomočnik
mlad, vojaščine prost, dober prodajalec, verziran v špecerijski stroki in poljskih pridelkih, dobi takoj ali kesneje trajno mesto v Ljubljani. Prednost imajo oni, ki majo veselje in sposobnost do potovanja. Ponudbe pod »Pridnost 21» na oglasni oddelek Jutra.
21987
Fina šivilja
»e sprejme takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».
22109
Natakarica
mlada in spretna, stara do 20 let, se išče za kavarno in gostilno. Ibrahim Klju-8a, Novska.	21916
Klobučarskega pomočnika
dobrega delavca za počne
fDtrebuje Franc J u r č e c. lobučar v Krškem
Šofer-mehanik
se sprejme takoj k novemu Peugeot avtomobilu v stalno službo. — Ponudbe z zahtevo plače, pri hrani in stanovanju v hiši, se naj pošljejo na naslov: Ivan Razboršek. Šmartno pri Litiji.	22044
Kuharico
»anesljivo in pošteno, pridnih rok ter lepega vedenja, staro 25—35 let, sprejmem v boljšo mestno nišo Prednost imajo dekleta dolgoletnimi izpričevali. Nastop 1. septembra. Na slov pove oglasni oddelek «Jutn».	23711
Samostojen vrtnar
srednjih let, z dobro na-obrazbo, išče primerne službe. Dopisi na oglasni oddelek »Jutra» pod »Kakršnakoli služba 83».
Krojaški pomočnik
dobra moč, išče mesta \ mestu ali na deželi. Alojzij Štiglic, Ksaverij — Savin-ska dolina.	22041
Absolvent
srednje tehniške šole lesnega oddelka, dobi name-ščenje v obsežni lesni industriji. Reflektant! s prakso imaio prednost. Ponudbe je vložiti z navedbo zahtevka do 20. avgusta t. 1. na naslov: Fr. Kotnik, Verd. p. Vrhnika.
Mladenič
v 23 letu Želi službe kot izurjen zdravniški pomočnik v kakšni bolnišnici — najraje v Ljubljani. Spričevala na razpolago. — Naslov: Karol Divjak, Magdalena, Sv. Pavel pri Preboldu.	22004
Šivilja
gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
23764
Vpokojen orožnik
narednik išče službo % obč. tajnika, skladiščnika, paznika, vratarja ali kaj primernega. Dopise pod Sfro •Zanesljiv 6» na oglasni oddelek »Jutra». 2190«
Inteligentna oseba
varčna ln izvrstna kuharica, zmožna popolnoma slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, išče vodilno mesto y večjem obratu. Sla bi tudi k starejšemu, le finemu gospodu ca gospodinjo. Ponudbe na podrui-nico «Jutra* v Mariboru pod »Samostojna gospa*.
Filozof
išče mesto domačega učitelja. Poučuje vse predmete in klavir. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod šifro .Učitelj 60*.	22060
Dober inštruktor
za matematiko se šče. — Naslov r oglasnem oddelku .Jutra*.	23710
«Tribuna» F. B. L.
Prodam knjižnico
Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*.	21509
Pohištvo
in sicer novo spalnico li orehovega lesa, jedilnico iz hrastovega lesa in kuhinjsko opravo, radi pomanjkanja prostora takoj ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 23754
Stružnico
za fino mehaniko (Wol( & Jahn), najnovejši izdelek, še nerabljeno, prodam. — Leltspindel-Drehbank. Wan-genlAnge 1000 mm, Spitzen-razdalje 575 mm, Spitzen-hOhe 100 mm, Spindelboh-rung 20 mm. Ogleda te pri tvTdkl A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva 5t. o — Interesentom natančnejši opis.	23766
Jedilnica
in kopalnica radi selitve zelo ceno naprodaj v Vil-harjevi ulici l/I (pri kurilnici glavn. kolodvora)^
Kupim motocikel
najnovejše type s priklop-ko. Gjurin, poštni predal, Kamnik.	21934
Starine
kredenco, omaro za knjige, lestenec, karnise. kozarce in drugo kupim. Ponudbe ali naslov na oglasni oddelek .Jutra* pod značko .Antikvitete*.	21412
Bančne delnice
kupim. — Ponudbe s ceno pod .Delnice* na oglasni oddelek .Jutra., 23791
Trgovska hiša
pripravna tudi za obrtnika, pri novejšem rudniku ob Savi, ugodno naprodaj ali v najem. Naslov: Marstan, Maribor, Rotovški trg 4.
Okroglic
večjo množino bukovih in hrastovih, 1 m dolgih ln 5—25 cm debelih, žaganih na obeh koncih, kupim. — Ponudbe franko vagon, na oglasni oddelek .Jutra* pod .Okroglice*.	23751
Moško kolo
popolnoma novo, se vsled odpotovanja proda za Din 1500. Naslov pri podružnici .Jutra, v Mariboru.
Voziček
na 4 kolesa, nov, okovan, nosi do 300 kg. proda za 650 Din Zupančič, Hranil.. nlSka cesta 4.	22106
Stavbeniki, pozor!
Večjo količino rodnih tehtni le (Wasserwagen) proda Anton Kozina, Ljubljana, Cegnarjeva nI. 18.
23723
Pisalna miza
amerik. sistema, zelo malo rabljena ter omara za akte se proda po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku .Jntra*. 23736
Pozor, lesni trgovci
Kdor razpolaga s kakršnokoli množino" filerjev, naj pošlje seznam in ceno takoj na oglasni oddelek .Jutra* pod značko .Takojšnje plačilo*. 23763
Brusni les
(Schlelfholz) k u p n j e m na vago proti akreditivu. — Rudolf Zore, Ljubljana, Knafljeva ulica 15. 23765
Kotel za pralnico
železen, 60—701, kupim. Pisali pod šifro .Kotel* na oglasni oddelek .Jutra*.
23720
Sveže slive
namizna in prešna jabolka, krompir ter smrekove hme-ljevke kupim. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Do sto vagonov*. 22042
Delavnico
primerno za vsako obrt, oddam Za gradom Stev. 9, Ljubljana.	23748
Večje skladišče
izven mesta iščem za takoj Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro »Skladišče*.	28749
2 hSi
(.ena ery>nadstropna) v bližini Glavnega tga, 6 me-blovanih sob, stanovanje, hlev za 4 konje, se radi izselitve takoj proda za 300.000 Din. Resni reflek-tanti se naj obrnejo na naslov: Stancer, Maribor, Koroška cesta 58. 23681
Hiša
ugodno naprodaj v bližnji okolici Celja, Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra* pod «105.000».	21492
Tri lepe poslovne sobe
L nadstropju odda z novembrom Pokojninski zavod u nameščence v LJubljani, Gledališka ulica Stev. 8.
199
Posestvo
9 oralov zemlje, s hišo in gosp. poslopjem prodam za 30.000 Din. Plača se lahko polovica takoj, ostalo tekom 5 let. Naslov: Konrad Dvoršic, Dolenje pri Zid. Mosta.	23790
Špec. trgovino
na najprometnejši točk] v Ljubljani oddam, event. tudi stanovanje t najem. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Specerija št. 40».	22082
Cementne stebre
za vrtno ograjo, več starih oken, dvigalo za vozove, i pumpo za vino, kopirno : prešo, škropilnice, 2 vozni j ponjavi (plahti) 2x8. voz ! brek, proda Zorman, Flori-
Dvokolesa, motorji, otroški vozički in pneumatika po zelo nizki ceni. Ceniki fran-ko. — Prodaja na obroke. Ljubljana, Karlovska c. 4. Tovarna dvokoles in otroških vozičkov.	198
Drva
hrastove in bukove odpadke od parketov ter mehka drva dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. Scag-nettl v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. Pri odvzemu večje množine znaten popust.	193
Štedilnik
dobro ohranjen, se po nizki ceni uroda na Poljanski cesti 60/1.	23741
Motorno kolo
eno leto rabljeno, prodam. Poizve se v Mestni plianrni 23715
Prodajalko
manufakturne In galanterijske stroke, pridno in pošteno, iščem. — Ponudbe s zahtevo plače na oglasni oddelek »Jntra. pod šifro »Prodajalka*.	28810-a
Stenografinja
in strojepiska za slovenski in nemški jezik, z večletno prakso, marljiva in vestna, išče mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Dobra stenografinja..
28797
Natakarica
želi nastopiti službo s 15. septembrom ln slcar kot samostojna ali pa plačilna. Najraje v Celju. V slučaju potrebe dam kavcijo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	23804
Hrastovih parketov
večjo množino, ima vedno v zalogi ter jih oddaja po ugodni ceni tudi na manjše količine A. Kane, lesna industrija, Mengeš.	185
Indian Scout
5/7HP s priklopnim vozom in električno iučjo, taho-metrom, zelo dobro ohranjen, proda ugodno Dolenc, Maribor, Meljska itev. 18.
23713
Pisalni stroji
se edno prodajajo Najboljše znamke Kupujem, zamenjavam Popravila vseh znamk hitro, poceni in — eksaktno. Specialni mehanik Jos. Pukl, Celje. Kralja Petra cesta 4. 183
Iščem odjemalca
sveže slive, jabolka, krompir in smrekove hme-ljevke proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Vagonske množine.. 22043
Zastopnik
ki potuje po vsej Sloveniji, vzan:« še en važen predmet v zastopstvo proti primerni proviziji. Ponudbe na naslov: Ivan Ameršič, pošta Slivnica pri Mariboru 21993
Godbeniki!
tmperial in Apolo kino v Sarajevu potrebujeta mu-zikfl za dve prima in dve ekunda violini. 2 za klavir in dva za čelo Nastop 1.—15. septembra Ponudbe z zahtevkom plače na »Kimenu*. d. d., Saraievo.
21925
Kuharica
dobro izurjena, vajena tudi vseh drugih del v gospodinjstvu, se išče k trgovčevi rodbini blizu Celja Ponndbe z navedbo dosedanjega službovanja in natančnim naslovom na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro .Gospodinjstvo 14». Ž1914
Absolventinja
trgovskega tečaja, vešča O09S8 , strojepisja in stenografije, išče mesta praktikantinje ali blaga jničarke. Pismene ponudbe se prosijo pod značko .Absolventinja 91» na oglasni oddelek .Jutra* 23735
Gospodično
inteligentno, družabno, samo iz boljših krogov, ne preko 24 let staro, z znanjem nekaj kuhanja in šivanja. sprejme samostojen gospod. Pismene ponudbe s sliko na podružnico Jutra v Mariboru pod .Iskrenost.
2381S
Mesta gospodinje
išče 45 let stara v.'ova. ki zna tudi šivati. Gre h kakemu vdovcu, samcu ali bolj majhni družini v mesto ali na deželo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. B	23738
Vpokojenec
starejši, zanesljiv in pošten. išče mesto zaupnika, oskrbnika, potnika, kletarja ali podobno za poljuben honorar. Dopise na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Kavcija 50».	23740
Prodajalka
z dežele, izurjena v špece-riii, išče službe v mestu ari na deželi. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro .Zanesljiva 74.»	237S2
Natakarica
z daljšo prakso želi nastopiti službo kot samostojna v manjši gostilni ali pa kot servirka v kakem hoteln. V slučaju potrebe kavcija na razpolago. Nastop s 15. septembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
23805
Slovensko dekle
pridno In pošteno, želi mesta T trgovini bedisi pe-kariji ali trafiki. Gre tudi v Zagreb. Naslov pri podružnici »Jutra, v Mariboru.	23806
Natakarica
vešča slovenskega jezika, ki zna tudi šivati in vezti, išče službe. Ponudbe pod »Vestna 82» na oglasni oddelek «Jutra».	23782
Absolvent
dvoletne vinarske in sadjarske iole, 25 let itar, iš&e primerne stalne službe na veleposestvu. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra..
21990
Sodarski pomočnik
vešč vseh del te stroke, išče primerne slu^e, ozir. mojstra. Cenj. dopisi na oglasni oddelek »Jutra, pod »Marljiv 54».	22054
Kakršnekoli službe
išče bivši član drame ln opere, visokololee. H M tudi pomagal pri pevskih in dramatskih društvih. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »G. P.»
800 kg žrebljev
različnih novih, prodam po 2.50 kg. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 22011
Motor na bencin
4 HP, n» vozu, v dobrem stanju, proda Mihael Kavčič, Zg. Šiška	22010
Ključavničar, orodje
s stroji prodam. — Dopise pod šifro »Dobro orodje, na oglasni oddelek »Jutra.
21948
300 hrast stebričkov
6/6" ta 7/7" in 800 m hrastovih lat 8/4" in 4/5" u ograjo, proda Vinko Dular, Straža.	21911
Ca 110 oralov hrastove in bukove
hoste za izsekanje
ali celo posestvo t poslopji naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..
21976
Pisalne mize
še dobro ohranjene, prodam po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku Jntra.
23750
Lepo spalno sobo
iz črelnjevega lesa poceni prodam. Vpraša se v mizarski delavnici v Mariboru, Vodnikov trg štev. 8.
23810
Srebrn denar
250 let star prodam. — Po nudbe na naslov: Miha Kovač, poštno ležeče, Ljubljana 1.	23785
Otroški voziček
dobro ohranjen, proda 8n šteršič, Salendrova ulica 4.
23777
lanska 23.
2373»
Pohištvo
2 postelji, 2 nočni omarici ln omara za obleko poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
23727
Lepa, novejša hiša
s trgovskim lokalom in velikim sadnim vrtom v Ljubljani se radi lastnikove odsotnosti ugodno proda — Ponudbe pod lifro »Vrt. na oglasni oddelek »Jutra..
22092
Hišo, oziroma vilo
eno- ali dvodrnžinsko, po mogočnosti v bližini Kongresnega trga kupim. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Plačam takoj..	22094
Hišo
eno- ali dvodrnžinsko ^ Ljubljani ali bližini kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Hišica 71».	22071
Pritlično hišo
s 3 stanovanji. 3775 m' vrta, prikladno za vrtnarja, proda Kočevar, Maribor, Koroška cesta 63. 21994
Sv. Petra cesta 18
(v novem lokalu) proda:
H1SO v Celju, enonadstr. tristanovanjBko, vrt -105.000 Din; HISO v Zalogu, enonadstr.
— 50.000; VILO, enonadstropno, 15 minut od glavne pošte, 8 »ob, 2 kuhnji, Dova — 200.1)00 Din. Velik vrt, gospodarsko poslopje; 5SESTVG z gostilno ln trgovino v trgu na Štajerskem, brez konkurence — 120.000 Din; TRG. HISO v mestu na Dolenjskem na glavnem trgu, enonadstr., petsob-no stanovanje, moderno, 200.000 Din; POSESTVO, 12 oralov — gostilniška hiša, Štajersko, 6 sob, kleti, gospodarsko poslopje — -Din 130.000; HISO, enonadstr. v Ljubljani, trgovski lokal, 7 sob, vrt — 100.000 Din; POSESTVO, 4 orali, pri
Celju — 55.000 Din; GOZDNO POSESTVO na Gorenjskem, dvonadstr. hiša, 10 sob itd., 70 oralov gozda, 850.000 Din; POSESTVO. 14 oralov — Rimske Toplice — Din 40.000;
POSESTVO v Cerkljah, 25 mernikov posetve — Din 25.000;
Razen teh
več sto hiš, posestev itd. širom Slovenije po ugodnih cenah. — Kopci samo 1%1
Odda več stanovanj
od 1—i sob v novih hišah.
Kupi *•: več manjših in sredjnih stanovanjskih hiš v Ljubljani, Celju in Mariboru. — Prodajalci nobenih stroškov, irovlzlja le, če kopi nai iupec! Prijavljajte prodajo 23779
Moško kolo
6e poceni proda. Poizve se pri hišnici na Emonski c. št. 10.
V Trbovljah se proda ob glavni cesti pri trgu
žaga
z vsem inventarjem in zemljo. žaga ima dobro vodno silo, opremljena je pa tudi b pogonom na elektriko V bližini gozdov, dela se naj. več za domačo prodajo lesa, ravno tako tudi za izvoz v Italijo. — Pojasnila daje lastnik g. Ivan Oreš-nik, posestnik in zaloga piva, Trbovlje 67 21971
Lepo posestvo
izborno vpeljana pekarija, vino, pivo, žganje in kavo-točje; je zaradi bolezni na-irodaj v znožju južnega 'ohorja. Dopise pod Šifro »Posestev Pohorje» na ogl. oddelek »Jutra, v Ljubljani 20899
Bukova drva
brusni les, bukov, gabrov, hrastov okrogel in rezan les kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod »Bukovlna 3000» na oglasni oddelek »Jutra». 21865
Gobe
lepe, suhe jurčke, plačam do meseca decembra po najvišji dnevni ceni Trgovci in nakupovale! se prosijo poslat! ponudbe I navedbo množine na — Adolf Fischer, Hotel Slon, Ljubljana.	20161
Zlato, srebro
in »rebrne krone plača po najviljib cenah
F. Čuden, Ljubljana
Prešernova ulica Itev. 1.
41
Hrastove sode
od 50—1501 držeče, rabljene, kupim. Pismene ponudbe pod »Vinski 100» na oglasni oddelek «JntTa>.
22039
Poljske tračnice
obračalnike in vagončke,
premer 50 mm, kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod «128».
21918
Motorno kolo
staro, lahko tudi s pomožnim motorčkom, kupi m, event. zamenjam s Kolesom, lovsko puško, harmoniko ali šivalnim strojem. Dopise na podružnico Jntra v Mariboru pod »Invalid..
SS8U
Vreče za oglje
najmanjša velikost 70 X 100 cm, debele, od riža ta slad. korja, kupi vsako množino Vinko Dular, Straža. 21910
Železno peč
za sobo kupim. — Ponudbe pod »Peč. na oglasni oddelek »Jutra..	28792
Stavbna parcela
ob poti v Rožno dolino poceni naprodaj. Kupne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Parcela 68».
23768
Majhno posestvo
hišo v krasni legi na Gorenjskem prodam. Podjetni kupci hotelirji, zamudite redke prilike. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Letovišče..	21912
Vila
novozidana, v Rimskih to-plleah. blizu kopališča, več let davka prosta, v kateri se nahaja opremljena trgovina In gostilna z lepo verande, z električno razsvetljavo, 8 novo opremljenih sob za tujce in druge prltikllne, se ugodno proda Pojasnila daje Karol Loib-ner. Rimske toplice-Celje.
21283
Maribor
Naprodaj: 4 vile, več hll v mestu in posestev v okolic!. — Najem: mlini, žaga, gostilne. 2 posestvi, več mesečnih Bob. — Kopim: več hll do 150.000 v Mariboru ta posestev v okolici. Naslov: Marstan, Maribor. Rotovlki trg 4. 23807
Veleposestvo
lepo, s sečnimi gozdovi, travniki in njivami, v najboljšem stanju, vse v enem kosu, ležeče ob glavni cest!, s žago-venecljanko na vodni pogon, isdelovalnico zidne opeke iz prsti, katere specljalna vrsta se nahaja na posestvu, gralčina z vsem gospodarskim poslopjem, v najboljšem stanja, naprodaj pod zelo ugodnimi plačal ta nlzkj ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..
Posestvo
20 oralov, se proda v Laj-tersbergu pri Maribora. — Lubej, Pesnica.	22062
MHn, event. z žago
vzamem v najem v prometnem kraju. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra. pod »Sita..	23757
Avstrija
Jugoslavija
Velika in lepa ogetaa hita v Gracu se takoj ugodno proda ali se za drugo hišo v Jugoslaviji zamenja. — Vprašanja na poltnl pre-dal 44, Celje.	81798
Trgovina ln pekarija
dobi lahko v večjem trgu na Dolejek-em zastonj za 3 leta. Več ustmeno. — Enonadstropna hiša, njiva, pašnik, travnik In kozolec. Trgovina z mešan, blagom ima 150.000 Din prometa mesečno. Dobi, kdor posodi 100.000 Din. Ves inventar v trgovini. Dam zaradi družinskih razmer — ker odpotujem. Hiša posojilen vsa prosta. Vrednost hiše je 200.000 Din. Pismene ponudbe pod »Zastonj, na oglasni oddelek »Jutra.
23693
2 enonadstr. hiši
se prodasta na prometnem kraju v bližini toplic, gospodarskim poslopjem; eni hiši se nahaja dobro idoča trgovina, zraven nekaj njiv In travnikov. — Pogoji ugodnL Naslov v oglasnem oddelku »Jutra., 23700
Posestvo
Borovee It. 18 pri Kočev ski Rek! naprodaj radi preselitve za 60.000 Din. Polovico kapitala takoj — ostanek po dogovora. Posestvo je cela haba. — Pojasnila daje prodajalec Franc Razboršek, Slovenska Bistrica.	21764
2—3 dijake
sprejmem v lepo iu zračno sobo v Novem Vodmatu £2
Sobico
posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	23770
Dijaka
sprejme v oskrbo rodbina v Kočevju. Na željo nem. občevalnl jezik in uporaba klavirja. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra.. 2Š718
Restavracija
gostilna ali vinska klet, dobro idoča, se kupi ali vzame v najem. Potrebni kapital, osebna in točilna pravica na razpolago. Cenj. ponudbe pod »Zmožnost 20» na oglasni oddelek .Jutra.
22076
Lekarno v Žalcu
št. 104 prodam ali oddam takoj z opremo v najem. Za stanovanje preskrbljeno Natančnejši pogoji ustmeno 22066
Lokali
za tovarniški obrat ali delavnico se oddajo v sredi mesta. Pogonska sila ln razsvetljava r poljubni množini na razpolago. — Naslov v oglasnem oddelka «Jutra».	12956
Lep lokal
na Aleksandrovi cesti odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani.	21873
Iščem prostor
v mesta, pripraven za delavnico za jako mirno obrt — lahko je tud! suha ta svetla klet. — Ponndbe na poštni predal 122, Ljubljana.	23701
Več mesečnih sob
zračnih, moderno opremljenih, z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, se odda r Knezovi nlicl št. 82 — Poizve se Istotam v pisarni g. Dan. Battelino LJubljana VIL	2187:
Nlžješolce v Celju
sprejme v vso oskrbo strokovni učitelj. Velika solnčna soba ta vrt. Naslov oglasnem oddelka »Jutra..
21851
Sobo
oddam dvema dijakoma srednjih iol z vso oskrbe. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra..	23719
Primeren prostor
iščem, da naredim stanovanje po dogovora na svoje stroške za en zakonski par. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» po--' »Miren 33».	22098
Prazno sobo
lepo, s posebnim vhodom, oddam s 1. septembrom v Rožni dolini. Naslov pove
oglasni oddelek »Jutra*
2100
Dijakinja
iz boljši hiše dobi stanovanje z oskrbo pri fini družini. Pouk ln konver-zacija v tujih jezikih. Klavir. Oglasi pod »Solnčna soba» na oglasni oddelek »Jutra».	22083
3 dijaki
se Bprejmejo na hrano 'n stanovanje v bližini obrtne šole. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 236S5
Dijak
višje eimnazije išče stanovanje bolj v sredini mesta in da event. in&trukciie. Naslov v oglasnem oddelku < Jutra*.	23686
Dijak
išče ceno stanovanje s hrano. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Bizjak. Fala 105.	23688
Mesečno sobo
lepo odda zunaj mesta Frane Zaje, Vič 117, pot proti Brdu.	23714
Sobo
s posebnim vhodom ln električno razsveUjavo oddam boljšemu gospodu v bližini gl. kolodvora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
21821
Prazna soba
b posebnim vhodom ta električno razsvetljavo se takoj odda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23674
Sobo
i i č e gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Najemnina tako].. 23672
Dijakinje v Zagrebu
se sprejmejo v vso oskrbo
k fin! dami Klavir na razpolago. — Naslov: Jnlla Wieser, vdova stavb, nad-svetnlka, Zagreb, Vodnikova ulica 1.
Snažna soba
lepo opremljena, separirana s stopnišča, i elektr. razsvetljavo, po možnosti z uporabo kopalnice, se išče v bližini kavarne Evropa •li gl. kolodvora e 1. septembrom ali tudi preje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Up
v Ptuju
se sprejme v popolno oskr-ko pri boljši rodbini sred-njelolec (srednješolka) v starosti do 14 let. — Tozadevni dopisi pod »Srednješolec 14. na oglasni oddelek »Jutra..	22070
Lepa hiša
z velikim vrtom, v bližini Maribora naprodaj. Vpraia ee pri hilnika r Mariboru, Cankarjeva ulica Itev. 1.
Gostilna s trafiko
dobro idoča, na prometni točki. 15 minut !z m m ta Maribor, se z vsem Inventarjem vsled odpotovanja takoj ugodno proda. V gostilni se nahaja samo gospodarjevo stanovanje, katero je kupcu takoj na razpolago. Gostilna b celim Inrentarzem je vse novo ta r najboljšem stanju. Naslov pri podružnici »Jutra, v Mariboru pod »Gostilna ln trafika..
POZOR 30
ženini In neveste
Žlmnice
matrace, posteljne mreže, felezne postelje (zložljive), otomane divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan.
tapetnik Krekov trg štev. 7
ipoleg Mesmega doma)
Opremljeno sobo
z 2 posteljama brez perila in event. Eouporabo kuhinje i i č e takoj starejši poštni uradnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra. pod »Pošta..	22056
Prazno sobo
b posebnim vhodom Iščeta zakonca brez otrok s 1 septembrom, event. takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Tabor — okolica..	22037
Dijaka-sostanovalca
■ vso dobro oskrbo v lepo zračno sobo v bližini tehnike iščem. Cena 600 Din. — V poštev pridejo samo dijaki lz nižjih razredov ter boljie družine. Naslov v oglasnem oddelka .Jutra..
22029
2—3 dUake
sprejmem na stanovanje ta hrano v bližini realke ta srednje tehnične Iole. Naslov r oglasnem oddelku «Jatra>.	23778
Opremljeno sobo
na Miklošičevi cesti oddam samo dlstingriranl dam! ali gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 28721
Opremljeno sobo
v sredini mesta oddam 8 solidnima gospodoma ali zakonskemu paru brez otrok Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	»nT
Opremljeno sobo
tudi manjšo, išče čez dan odsoten goepod, po mogočnosti v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stavbenik*.	23704
Sobo za 2 gospoda
iščem v eentru ali bližini kolodvora. — Ponudbe pod »Čistost 5» na oglasni oddelek »Jutra..	23705
Prazna soba
se odda zakonskemu paru brez otrok. — Naslov pri »Fructus*, Krekov trg 10.
23742
Sostanovalca
s hrano ali brez nje sprejmem takoj v bližini kolodvora. Soba na ulico. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	23771
Stanovanje
z 1 sobo in kuhinjo iščem za 15. avgust. Plačam dobro. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* po-1 »Plačam dobro*. 23783
Sobo s kuhinjo
shrambo zamenjam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*.	23786
Kabinet
oddam s 1. septembrom čez dan odsotnemu goepodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	23780
Sobo
čisto in zračno, z elektr. razsvetljavo, Išče b 1. septembrom vsenčiliški profesor. Oprema deloma svoja. Ponudbe sprejema iz prijaznosti vratar univerze pod «8t. 129*.	23784
Stanovanje
2 ali 8 sob, kopalnice, kuhinje in pritiklin v mestu iščem. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro «2 oseb!..	23773
Prazno sobo
prostorno, iščeta zakonca brez otrok. Por.udbe pod lifro »1. september 33» na oglasni oddelek .Jutra*.
21933
Dijak
se sprejme v sredi mesta na stanovanje v zračno sobo z vso oskrbo in dobro hrano. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*.
23798
Dva visokošolca
mirna ta solidna, sprejmem na stanovanje. Soba je velika, solnčna ln zračna. ' posebnim vhodom iz predsobe. Event. se da tudi zajtrk. Ogleda se lahko od 12,—14. in od 16,—17. ure. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	21813
Stanovanje
Miren zakonski par z odraslo hčerko potrebuje s septembrom t. 1. stanovanje 8—4 sob s pritiklinami ta sicer v novi ali stari zgradbi. Stanarina po dogovoru. Ponudbe pod šifro »Mirna stranka 41. na otrl. oddelek »Jutra«. 21041
Prazno sobo
lepo, čisto, z elektriko in parketom, v I. nadstropju! vhod iz predsobe, poleg Tabora odda boljša družina samo solidni gospodični ali goepodu po zmerni ceni — Reflektanti naj pošljejo svoj naslov oglasnemu oddelka »Jutra, pod značko »Predpogoj snažnost*.
88751
Nlo>k' platneni
Zcns^i pletneni
Din 60-
Otre^Hi platneni
»in 45'-
brez razlije na barva.
Dijak
humanistične gimnazije i£če stanovanje pri proiasorski družini. — Naslov: Aloj* Lah. Maribor, 8plavarska ulica 6.	21«2S
Prazno sobo
bolj v mesta 185« starejSi gospod samec za l sept. Ponudbe pod »Samec« ua o=-laani oddelek «Jntra».
2S799
3 dijake
sprejmem z vso oskrbo T zračno sobo s elektr. razsvetljavo poleg Tabora. — Naslov v oglasnem oddelka «Jiltra».	21S6S
Stanovanje
S »ob in kuhinje, t vodovodom in elektr. razsve«. ljavo dobi hišnik. Zakonit ki par brez otrok ima prednost. Pred»taviti te od i— M popoldne. Nsalov v oglasnem oddelku »Jutra«.
2 dijaka (inji)
»prejme »troga in poltena uradniška družina M 850 Din mesečno Brana dobra, stanovanje tračno in solnfi. no. V Milini realke In li-eeja Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 22009
2 gospodični
ali srednješolca dobita pri osamljeni -dovi separirano sobo i elektr razsvetljavo in vso oskrbo v bližini poŠte. — Naflov v oglasnem oddelku «Jutra».
Dijaka
mlajiega, sprejmeta na stanovanje starejša zakonca, ki mu pomagata tudi pri učenju Naslov v oglasnem
oddelku «Jutra».
23756
Dva dijaka
niljeiolca, sprejme n* hrano in stanovanje profesor. Strogo nadzorstvo. Pomoč
pri učenju. Klavir na ra*. polaco. N oddelku
aslov v oglasnem »Jutra*. 18706
Stanovanje
> 2—5 sobami, kuhinjo in
pritiklinami v LJubljani ali bližnji okolici ISčern Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Čisto S«.
28006
Naslovi dijaških stanovanj
se dobijo pri g«. Likar, Poljanska cesta Hov. 87.
20840
Stanovanje
v »redi mesta, ob«toleie U
S sob in prltiklin, zamenjam s enakim tudi na periferiji. Poizve se v oglasnem oddelku «Jutra».
21940
Zamenja se
solnčno, mirno stanovanj* S sob, pritiklin in vrta • enako velikim ali manjšim v sredini mesta. — Dopis* pod .BHzu domobranske vojašnice« na oglasni oddelek »Jutra«.	21874
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano Ev. klavir na ra»-polago. Naslov v oglaonem oddelka »Jutra«. 2370S
Opremljeno sobo
čisto, b posebnim vbodom, rabi takoj, najkasneje t. septembra solidna bančna uradnica. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod <Snažnost 87«.	23728
Dijaka
sprejme na stanovanje is hrana boljša dr-žina v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
23729
M d ž.
Nate mislim mm in č&kam težko svidenja. Mnogo p. T. Sm.	28775
Absoiviran tehnik
išče znanja s premožno gospodično ali damo Zenitev ni Izključena Ponudbe pod •Življenje« na oglasn! oddelek <Jutra>.	23801
Gospod
se Seli spoznati s čedno damo. Diskrecija zajamčena — Ponudbe pod »Ino-zemee 67« na oglasni oddelek <Jstra>.	28867
Katera gospodična
ki pozna resnost življenja, bi se tel sla radi ienltve seznaniti s srednje starim gospodom Prednost, ki bi imela veselje v Am^/ikc odpotovati Starost 24—80 let. Dopisi na podružnico •Jutra« T Celju pod 8(ro •Amerika«.	23688
I Mladenič
trezen. Izobražen, z izgio-dom na ogromno dedgčino, se teli pnžoniti as posestvo z gostilno, trgovino — event. išče gospodično v pomoč pri nakupu velepo-sestva. Dopise na podrul-plco »Jutra« v Mariboru pod »Najdeno zlato«. Posredovalce nagradim. 23811
Lnje tn Dobro
Učence
sprejme na stanovanj hrano intel. rodbina ravnanje in strogo nadzorstvo. Naslov pri podružnici •Jutra« v Mariboru. 2Č063
500 Din nagrade
dobi. kdor poizve mirni stranki za stanovanje dveh »ob in kuhinje, ne predaleč od centra, za mesečno najemnino do 1000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Hiro »Nagrada 55«.	SS753
Tri dijake
»prejmem z vso oskrbo v zračno sobo z elektr razsvetljavo. poleg Tabora — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23759
Prazno sobo
veliko in lepo, takoj oddam Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »N* periieriji« 23769
2000 Din nagrade
dam onemu, ki ml preskrbi stanovanje 2 sob. kuhinj« to pritiklin v centru mesta. Ponudbe na oglasni odd*. lek »Jutra« pod lilro »Sej tember 742«.
«3ep-33-«
Mlajšo dijakinjo
sprejo® cradnižka rodbina v čedno sobico i vso oskrbo, v svrho skupnega učenja z domačo hčerko — Nislov v oglasnem oddtlk« «Jutra».	23724
Sobo
f posebnim ▼hodom, pri-prosto in traftno. U&e miren gospod, res dan odsoten. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod cVeeten plačnik*.	28734
Zračno sobico
snaino, s posebnim vhodom in dobro domačo hrano pri boiiii rodbini iš&m Ponudb« na oglasni oddelek cjutra* pod iifro «Dobri ljudje.	23744
Zamenja se
stanovanje
s 1 sobo, kabinetom ln kuhinjo ▼ dvorskem okraju v Ljubljani za stanovanje re&jega obsega Stanovanje je suho. Ima solnčno 'ego, najemnina nizka. Cenjene ponudbe z nnve-Ibo ob*ega stanovanja, naslova In najemnini se prog* na oglasni oddelek «Jutra* pod Iifro «Večji ob?eg».
23747
500 Din nagrade
onemu, ki preskrbi na prometnem mestu primeren lokal za vinotoč. po mogočnosti s »ta.no vR.n jem — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro cVinotoč* 2807S
Družabnik
b 100—150.000 Din gotovine se i i Č e ca takojšnjo udeležbo J3ri dobro idoči veletrgovini Pismene ponudbe na pod ral i 60 Jutra v Mariboru pod cDrutah. nik*.	21992
Družabnika-mesaria
samskega, sprejmen* takoj. Potrebni kapital 20—25.000 Din Ponudb* na ogla?ni oddelftk «Jutra» pod Bifro -Družabnik 25».	237S0
Akademik
27 let star. ISče znanja I starejšo, iarmantno, neodvisno damo prikupi ji v« zunanjosti. — Ponudbe pod ; «Venera» na oglasni onde-lek cJutra*.
Drž. nameščenec
poduradnik, 49 Let star, lečen, z 9 otrokoma in stanovanjem, išče poSteno gospo i nekoliko premoieja svrho skupnega gospo-ntve. ?o-
dinjstva ali žen! nudbe na upravo <Jutra*
▼ Mariboru pod	značko
«Poduradnil>.	23814
Spoznati želim
v svrho tenitve marljivega in sposobnega mlinarja ali pa trgovsko naobraženega gospoda s nekaj premoženjem za skupno najetje prvovrstnega mlina — Ponudbe s sliko na ogla&ni oddelek «Jutra» pod iiiro cMarJjiv in vesten*. 22024
Ugodna ženltev
M i a d, inteligenten, dobro situirau f«rgove3 in posestnik f Ljubljani želi ženit-benega znanja s do 24letno premožnejšo deželanko Le resn« ponudbe pod tnačko •Veselje do trgovine* na oglasni oddelek «Jutra*
23670
PRESELITEV!
n
JADRAN1* izvozna in uvozna družba
trgovina z špecerijskim In kolonijalnlm blagom Io deželnimi pridelki na debelo v Ljubljani se je preselila v novo preurejene prostore na
sposvetsko cesto š
ln se svojlu cenjenim odjemalcem najtopleje priporoča.
6056 a
Poslužujte se lepo pregledno črtanih trgovskih knjig v solidni in trpežni vezavi, katere izdeluje najceneje
i. Janežič
Ljubljana
Florfjanska ulica Stev. 14 201
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig.
>1*
Istrski brak
»Dečko-Podgorvki«, poležen 14 marca 1924. kratke dla. ke. bel z rumenopika«timl ušesi, visok, stepujen pee, izredno živahen, neutrud-Ijiv gonjač, se proda za 1500 Din Alojzij Gnidlea, gostilničar v Sodražici na Dolenjskem.	21S58
Lisjak
star čez 8 mesece, popolnoma udomačen, se ljubitelju živali proda Pojasnila daje Ivan P e Č n 1 k-Svibno pri Radečah. 21927
Učiteljica
neom&deževajie oretek^osti, želi znanja v 6vrbo poznejše ženitve z Inteligentnim gospodom od 80—40 let. Prednost Imajo višji uradniki Resne pc^u-.lb. s sliko, katera se vrne, pod «Dobra gospodinja 84» na oglasni oddelek <Jutra>. — Tajnost zajamčena. 28725
Vdova brez otrok
s stanovanjem ln malo trgovine se Seli radi po man j-kanja znanja tem potom poročiti. Prednofc-t imajo železničarji. Starost od 87 let naprej. Vdovci niso izključeni. Ponudbe na ogla?ni oddelek cJutra* pod šifro »Jesen 8*.	28708
Lovskega psa
dreslranega, proda Drago Brakvič, Manbor, Jezdar-ska 8/1.	22064
100 Din nagrade
onemu, ki mi vrue izgubljeno usnjeno dozo s izrezanim srebrnim monogra-moa Z. P. Več ▼ oglasnem oddelku cJutra*. 23774
Zlato zapestnico
damsko, sem izgubila 13. t. m zvečer od Ahacljev« do Martinova ceste Poš»en najditelj naj jo odda proti nagradi na policiji. 23745
Uhan * brilianti
se je izgubil v torek zvečer med potjo iz vTta v Unionu do k s varne Emona in po KnaHjevI ulici — Pošten najditelj se prosi, da ga proti nagradi odda v oglasnem oddelku Jutra 23707
Dobičkanosen
predmet
dam v razprodajo brivcem, natakarjem ln oatakarieam Ponadbe s i Din ta «so ros poslati na naslova A. Sm, Strigova, Medjimurje.
£8681
Deklico
9 let staro, oddam za svojo dobrim ljudem. Naslov v oglasnem oddelka cjutra« 23767
Gospodično
ali goepo IH* ia skupno
gospodinjstvo samski gospod Ponudbe pod »Lastno stanovanje« na oglasni oddelek .Jutra«.	-
Kovaška dela
vsob vr« Izvrtuj« V Dr-bančii. Ljubljana. Znbjak. V zalogi Ima tadl gumijasta kolesa u kočije is vozov«. - Preskrbuje tadl kolarska dela.	176»
isinoveiša znadba
Brez Kvarienja blaga kemično snažen je in vsakovrstno barvanje oblet
Anton Boc
Ljubljana
^elenburgova ulica r>/i Glince - Vi? 46
FRANC BAR ml. JULKA BAR roj. TONI
poročena
58S4 a
LJUBLJANA	BREZJE
dne 15. avgusta 19*6
>
-J
ji in gosli
Stanovanje
r sredini mesta CeiJ«; 2
sobi, kabinet, kuhinja, kopalnica. s« zaaecia za enako ali večje v Ljub:Jani ah Mariboru. Pismena vprašanja na ilarkovina. poštno ležeče Hrastnik.
Dve sobi
iepo opremljeni, parketirp-ni, solnčnatl. z električno razsvetljavo, balkonom — uporabo kopalnice in klavirja, oddam boljšemu gospodu ali zakonskemu paru brez otrok. — Naslov » oglasnem oddelke »Jutra«.
Osamljena vdovica
stara 27 let. veselega značaja, dobro situirana in U boljše družine, se želi so-zna ni ti s gospodom. Prednost imajo le trezni gospodje v državni službi od 33 let. Beflektira se le u rasne ponudbe, katere je poslati ua oglasni oddelek »Jutra« pod šliro »Luštna Primorka*.	23772
Poznanstvo
Katera mlada, simpatična In karakterno Idealno misleča Slovenka bi se hotela pridružiti na potovanje ? srečno bodočnost? Dobre lastno?« ln eksistenca poseljena. Cenj. ponudbe na: Jos. Fldler, Zagreb, Agen-
cija «Kada».
Pianino
se kupi. Ponudbe na oglaa-ai oddelek »Jutra« pod »Pianino 49».	21849
Klavir
dober, ne brneč glas, iu-oanja ohranitev ni važna, kapim Ponudbe na oglasni oddelek *Jutra> pod šifro cMusics*.	82104
Restaurant «cAlfe Vio!e»
Trieste, Via G Carducel 7
priporoča izborno domaČo kuhinjo, izbiro rib Izborna vina: terana. i*trijana, frt-julea, vipavca. chiantl — Lastnik: Franceschini & Al-legretto.	200
Klavir
črn, kratek, iobro ohranjen, poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
23795
Klavir
dobro ohranjen, prodam u 4500 Din Poizve to ogleda se lahko na Kralja Petra trgu 1» 2 (pred sodnijo) pritličje, pri gdč. Micki Skerjano.	23762
Planino
dobro ohranjen, kupim. — Cenjene ponudbe z navedbo cene pod iiiro »Panino 15» sa oglasni oddelek <Jutra> 23746
Penzion »ideale*
v znanem morskem kopališču Klcclone M are pri Rlmlni nudi od 1 septembra daije stanovanje, hrano, kabino za kopanje, s postrežbo 25 lir dnevno	21585
Avtotaksa
z vozom, ki se preuredi tudi v tovornega, bi se splačala v kraje, kier ie ni vpeljana — Event se kupi takšen avto as obroke. — Kozlevčar, Šoštanj 23739
Dami ali rodbini
I ki odpotuje v kratkem na
' počitnice na morjs ali na Gorenjsko, bi se pridružila ' gospodična. — Dopise na ' oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 61«.	23781
Za svojo se odda
dobrim ljudem trinajstletna deklica, učenka VI rair., « dobrim šolskim izpriče-valom. Veseli jo učenje v trgovini. Je zdrava, pošto-aa in hči revne vdove. —» Karlov 7 iglasnem oddelki)
I vJutrui*.	S873J
Vsied preselitve vinske trgovine razprodaiam po nizkih cenab vel ko zalogo pristnega
Ijutc merskega vina
od 56 litrov naprej
GJURO VALJAR, »ariUm
: spscijaina veletrgo 'in z v nom.
mm
Oklic.
Vsled sodnega sklepa A 98/26 se vrši na pred og dedičev pok. Karola Gostiša ii Gor Logatca št 49
DI
v zapuščino spadajočih premičnin in priiikline, kakor živine, vozov, orodja, pohištva, obleke, krme, gnoja, tramov, itd.
v petek, dne 20. avg. t L
ob 8. uri zjutraj na licu mesta v Gor. Logatcu št. 29.
Zdraženi predmet: se morajo takoj plačati in prevzeti.
Pod izklicno ceno se ne bode prodajalo.	6023 •
Fran Tavzes
no*sr ko* sodni k»m'«ar. ............I....................
r-
Odvetnik
dr. France Lokar
vljudno naznanja,
Ja je ofgoril odvetniško pisarno u LjuiiljrnI,
Miklošičeva cesta žt. 13
(za sodiftčem)« _
Lepi filc klobuki
v vseh tnodmh tarvah po na nižiih cenah — Popravila po najnovejših oblikah, preoblikoi-ania Me in velour klobukov pri
A. STAUBER, Maribor
Ul ca 10. oktobra Stev. 4. bw6 s
L0K0M0BIE
MOTORJI uiESELGVl in ns sfsam eim 39REMHIR1 PINI & KAY kompi. žage
Povoljn plačilni pogoji	177
d. d.
Zaoreb. Panfovžak 1b.
a u »uijii ^iawiui
Brača Fischer
• ■■■•■■•■■•■■•■••■■•■•■■»•■■••■■•■■M«
lfSpectrumw d. d.
ini Koplsta. Mili in Krilit
tvornica ogledal tn brušenega stekla LJUBLJANA VII,
Medvedova ulica jfi, :eleIon 343
82 Zagieb, Beograd Osijek. Središnjica Zagreb.
'realno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostitain ubl kah, kakor tudi brušene prozorne šipe. Izbočene plošče, »stekle-vanje med Fina. oavadn; ogledala
! Pohištvo j
elegantno v tormi najfinejše v kvaliteti zmerno v ceni priporoča
A. AMANN, Tržič,
tovarna pohištva« m
nimia
MZSMimHHIIIHtmiHmSlMI—111
DR. BENO SABOTHV, odvetnik <
v KrariiU išče	|
KOHCKPIJEHTA I
za takoj&nji nastop, 5996 a
ParSj
HOTEL TIVOLI
(Vekoslav Delničar, telefon 355)
MT Od 14. avgusta naprel naki dan popoldne In zvočer;
Jazz-baad
Ples
6040 i
Brez vstopnine!
OkrepMla
Zabava
Gene navadne I
Potrebujemo spretne
zastopnike
za mesto n okrežja za prodalo mno-g žinskih predmetov — Ponudb? f-rml S ..KACKI" d. d. Zemun.
parketna deščice nrastove m bukove Irstje za strope lišaga T:
^SklliS (leseno pletivo) za strope in stene
Stresno lepenko m lesni cement
dobavlja takoj in v vsaki množin: najceneje
V los- R. Puh "-r
LfcbMana, Oradašeta ulica 22.
(Maschinen-Zeicbner) popolnoma izvežbana se išteta za tafaoi.
Ponudbe na:
Bačii d. d. Zagreb, Palmo-, tičeva ulica 64 a.
juixpuujiJLiLiLOJUJui,xriaacxiDno a

Icam in prijateljem legiii koji
toplo priporočamo
BtlMiZrtpe
Bonu U polltitaih bojev u Slovenskem Ceaa broi. i4s r platno vez. S4--, pošt 2. Izdajateljih
Rulima Tidnnt zairm t LjobHani.
L.
= Nedelj* 15. VIII. 1926 =
16
«JUTR(% št. 186

K lahni obleki kupite platneno obutev.
Ponovno znižujemo cene.
Ženski vseh fearw
Din
SS^BBSSS
Otroški beii
Din 49"-
o» oo o o
I chilioffleinl d. d.
m
2loo% kade	$looz caja
daje „Samoprodajo" svoje originalne robe, uglednim in solidnim trgovcem v večjih mestih naše države. — fiefiektanii :: naj igvolijo vpoprafati pri ::
3uit o ffleinl d. d.
Zagreb, Vodnikova ulica Ifi
■■■■■■■■■■■■■•••■•■••■•■•••■•■■•■■■■■i
nnnnnnrinmnnnnnnnr nnmr-
fla R E X14 steklenice - aparati
za vkuhavanje sadja in pripravljanje sadnih sokov so najboljši!
Vse vrste navadnih steklenic za vlaganje sadja ln kumaric
--5805
V zalogi pri
JUL8J KLE8H,
Wolfova ulica 4.
BJUUUUUUUUUUUUUUUuUUUULiULlULJULjUL JLil ii jLJL i! i! ,ul jI jI i

V 111. kategoriji prv F at <yoe 503 z zasedbo 5 oseb, drugi in tretn v isti kategoriji fiat typ« 501 z zaseciDo 4 oseb.
MaiStoijši dokaz za kvaliteto, konstrukcijo io materija!.
svetovno zrn nih MriAT' soc. an. Torino
Vsi vozovi so vozili s Standard bencinom in Socony oljem. Samoprodaja soc. an. Fiat in Spa Torino.
TRIUMPH AUTO, Ljubljana
d. z o- z.
?	Ale&ssadrova cesta štev. 3* Oc-io a
8rman <§ Arhar
Splošno mizarstvo ter izdelovanje ialuzij, roiejev itd.
št. Vid nad £jubljano-Slovenija
Poitru čekovni račun St. 13.493
Postni čekovni račun Si. 13.493

Izdelujemo:	„04 >
lesene roloje „System Esstinger4 in „System Klett", lesene zaluzije v raznih barvah na trakove in verižice ter platnene in gradl-taluzije iz prvovrstnega materij al a
Sprejemamo tudi vsa tozaaevna popravila.
Specialna mehanična delavnica
iS popravo pisalnih, ačunskih, Kopirnih in rszmnuževalnih strojev <akor tudi registrirnih blagajn — Razne tipke in pisave za pisalne .rroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu. Tehn-čna i namenja
LUD. BARAGA. Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. ^
lelefoB U «0	ielofon U 980
Znižani cene in največje aKiaui šče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih de lov, pneumatike Posebni oddelek za popolno popravo emajlira-nje in poniklanie dvokoles, otroških voziCkov, šivalnih strojev itd. • Prodaja na obroke. - Ceniki franko. »TRIBUNA' P. B« L«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlov-ska cesta 4.	->6

Pozor!
103 a
Ako hočeš zopet imeti veselje s svojo obleko, dasiravno ni nova, potem jo daj nemudoma kemično čistiti in likati pri tvrdki
0
1 c
o o o
C
C
C
666©66©0O0O®O666©©gX!)0g)
Liubliana, tovarna Polianski oasio 4-6-
Postrežba točna.
Cene solidne.
Madchenheim Telcbho
osi rv?3ri3-Trost bei Grai Viila W3lflh2ini
Učenke lavnih šol v Giadcu dobe v zgoi njem domu stanovanje, prehrano, nadzorstvo, pospeševanje pouka. — Lepa in zdrava lega, dobra in izdatna hrana Vsa penziona na mesec 130 š lmgov-Všteto: stanovanje, 5 jedi, nadzorovanje šolskih nalog, pranje perila m tramvaisk abonement Poleg brisač, telesnega ne-riia in obleke učenki ni treba ničesar prinesti seboj. — Več pove lastnica go spa Fanny Bernardis.
58 <4
LjUBLiSfU1
aossosvetska cests it.
IVAK JAK in SIN
Najboljši sivaln stroji in pletilni stroji — lzborne konstrukcije a. alegantn-a izvršitev, iz tovarne v
Uncu -isunovljenj
1867. Vezenje poučuj s brezplačno. - Po saraezni deli ko si n šivalnih
5» troje v lO-letna garancija, Pisalni stroji Adler in Urania Kolesa 'z prvih tovarn OOrkujp, ityr!<s, tf.affenrad, Kajrset
.aSS*" »dyquMie Sk jurdbi. ore laiDoijše
Meform
—— steklanice	■
ca Konzerviranje sadja in povrtnin . vseh velikostih tei vse druge pri tikline in Zupančevo knjigo: K on *ei viranje sa d ia n povrtnin ima v zalogi tvTdka
Lovro Petovar, Ivanjkovci
151-a Ceniki se nošliejo na zahtevo
I
tfelike koiičine daiemo delat iz naše solne kaKor .
dokolenice ovojne bluze t Wickelbli;sen kapice, šale, moške, ženske nogavice itd.
Pismene ponudbe s cenami ali osebno preditaWjenje pri največjem za grebškem skladišču volne in DMC. rob'
Brada Blršler, Zagreb,
EVMATIZEM.
ZAHVALNA IZJAVA.
Spoštovani gospod doktor!
Vaše zdravilo »Radio Balsamika" se uporablja v mo:i občini kot-lek proti revmatizmu. Zdravilo |e izoorno in vsi, ki so ga uporabljali, ga hvalijo kot najboljše zdravilo. — Tudi pri meni se je pojavil revmatizem v kolku (nogi) še lansko leio. Prosim Vas, da mi proti doplačilu poši;ete to-1 kšno steklemco Vašega zdravila, kolikoršna se Vam zdi, da bo za lo potrebna. —
S spoštovanjem Marijan Mašovič, ušitelj.
Trešnjevo (Anorijevica(, Črna gora 3. nov. 1924. Zdravilo „ Radio Baisamika" izaeia/e, proda/a in razpošilja oroti oovzei/u taboratorii ,RADlO BALSAMIKA", Beograa. Kosovska 48.	106
1Z3V0D 23 Pl
« LJUBLJANI
prodaja premog
iz slovenskih premogovnikov
rseb kakovosti, f cel b vagoni po originalnih cenab premogovnikov za domačo uporabo kakoi tudi ta industrijska podjetja in razpeti t a aa debelo
inozemski premog in koks
vsake mte In vsakega Izvora ter orlpo rota posebno prvomtol češkoslovaški Io angleški koks u livarne io domačo opombo, kovaški premog, črni premog m bnkete
Naslov: Prometni zavod za prenos, i i f Lindllsnl
Miklošičeva cesta štev. 15 L

Delniška glavnioa Din 50,000.000*— Rezervni zaklad okoli i Din 10,000.000.—
CENTRALA
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA
PODRUŽNICE*
Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, -— Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, agencija Logateo =====
Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Telefon Štev. 261, 413, 502, 593 in 504.
89-J
se priporoča za vse v bančno stroko spadajjoče posle.
Unjnj« Fraac Puc. Izdaja za Konzorcij cjutra» Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za isseratni del je odgovoren Aioizii Novak. Vsi v Ljubljani.