delegatska tribuna 5, ŠTEVILKA XII. LETO 7. MAJ 1986 GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Analiza poslovanja or ganizacij združenega dela občine Ljubljana str* Moste-Polje v letu 19 85 3 Analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine Ljubljana Mos;te-Polje v letih 1976-1985 s posebnim Poudarkom na OZD ina meji rentabilnosti 15 Analiza zunanjetrgovinske menjave gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1985 in planiranje menjave v letu 1986 20 M 1 ‘V Na podlagi 70. člena statuta skupščine občine Ljubljana Moste-Po- sklicujem 3. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DEJLA, ki bo < ; ; v sredo, dne 28. maja 1986 ob 15.30 V sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Na^podlagi 70. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Mos- Predlagam naslednji: sklicujem 3. 4. 7. DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti • 2. Potrditev zapisnikov: - 52. seje zbora združenega dela z dne 26. 3. 1986 - 1. seje zbora združenega dela z dne 14. 4. 1986 - skupnega zasedanja zbora združenega dela (2. seja), zbora krajevnih skupnosti (2. seja) in družbenopolitičnega zbora (2. seja) z dne 14. 4. 1986 - 1. skupne seje zborov občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje z dne 14. 4. 1986 Predlogi in vprašanja delegatov Analiza poslovanja OZD občine Ljubljana Moste-Polje v letu Analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v letih 1976-1985 s posebnim, poudarkom na OZD na meji rentabilnosti Analiza zunanjetrgovinske menjave gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1985 in planiranje menjave v letu 1986 Osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1985 Osnutek odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji za obdobje 1986-1990 9. Osnutek odloka o ureditvi nekaterih vprašanj obrtnega zakona v občini Ljubljana Moste-Polje 10. Osnutek odloka o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 11. Osnutek odloka o ugotovitvi, kateri delt prostorskih ureditvenih pogojev so v nasprotju s srednjerbčrtimjdružbenjm planonV občine Ljubljana Moste-Polje za obdopjč11986-1990 12. Osnutek sklepa o sestavi občinskega komiteja za družbeno plani- ranje in družbenoekonomski razvoj, občinskega komiteja za družbene dejavnosti ter občinskega komiteja za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja inudnl ittelagolaG jot < Predlog sklepa o potrditvi davčnega zakhučnega računi ^al-leto 1985 JM0 u/ibaig mo/latni, 14. Osnutek periodičnega načrta dela zborov občinske skupščine za obdobje junij - september 1986 15. Kadrovske zadeve 3. SEJO ZBORA KRAJJEVNIH SKUPNOSTI, ki bo v sredo, dne 28. maja 1986 ob 15.30 V sejni dvorani Kulturnega doma Š1 panski borci, Ljubljana, Zaloška 61 (kletni prostori). Predlagam nasledriji 8. 13. DELEGIRANJE DELEGATOV IN OBRAVNAVA GRADIVA ZA SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE, KI BO 5. junija 1986 DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepč nosti 2. Potrditev zapisnikov: - 51. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 26. 3. 1986 - I. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 14. 4. 1986 - skupnega zasedanja zbora združenega dela (2. seja), zbora krajevnih skupnosti (2. seja) in družbenopolitičnega zbora (2. seja) z dne 14. 4. 1986 - 1. skupne seje zborov občinsk e skupščine Ljubljana Moste-Polje z dne 14. 4. 1986 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Analiza poslovanja organizacij združenega dela občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1986 5. Osnutek odloka o zaključnem raičunu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1985 6. Osnutek odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji za obdobje 1986-1990 7. Osnutek odloka o ureditvi nekaiterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Ljubljana Moste-Polje 8. Osnutek odloka o ugotovitvi, kal.ere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v naspr otju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste -Polje za obdobje 1986-1990 9. Osnutek odloka o ugotovitvi, kai teri deli prostorskih ureditvenih I /1: pogojev so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom obči- ne, Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 /10- Osnutek sklepa o sestavi občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, občinskega komiteja za družbene dejavnosti ter občinske ga komiteja za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja 11. Predlog sklepa o potrditvi davčnega zaključnega računa za leto 12. Osnutek periodičnega načrta dela zborov občinske skupščine za oKHftKlP limit _ eonto tn K o r 1 O ti A Poročilo o varnostnih razmerah in delu organov za notranje zadeve na območju Ljubljana mesto Poročila temeljnih pravosodnih organov in družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1986 Obravnava ostalega gradiva za sejo zbora združenega dela SML 13. obdobje junij - september 1986 Kadrovske ke zadeve PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Bojan KOVAČIČ, l.r. DELEGIRANJE DELEGATOV IN OBRAVNAVA GRADIVA ZA SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE DNE 5. junija 1986 14. Poročilo o varnostnih razmerah lin delu organov za notranje zadeve na območju Uprave za notranje zadeve na območju Ljubljana mesto 15. Poročila temeljnih pravosodnih organov in družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto I 985 16. Obravnava ostalega gradiva za sejo zbora občin SML točko je ob- GRADIVO: - za 2„ 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., javljeno v tej Delegatski tribuni - za 16., 17. in 18. točko je objavljeno v Gradivu SML - za 15. točko bodo prejeli vodje konference delegacij v ciklostilu PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Ve:sna JUVAN-GOTOVAC, l.r. GRADIVO: - za 2., 4„ 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12. Delegatski tribuni št. 5/86 - za 14., 15. in 16. točko je objavljeno v Gradivu SML - za 13. točko bodo prejeli vodje dele gacij v ciklostilu točko je objavljeno v Na podlagi 70. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Mos-te-Polje sklicujem 3. sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, ki bo v sredo, dne 28. maja 1986 ob 15.30 v sejni sobi št. 73/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov: - 50. seje družbenopolitičnega zbora z dne 26/3-1986 - 1. seje družbenopolitičnega zbora z dne 14/4-1986 - skupnega zasedanja zbora združenega dela (2. seja), zbora krajevnih skupnosti (2. seja) in družbenopolitičnega zbora (2. seja) z dne 14/4-1986 - 1. skupne seje zborov občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje z dne 14/4-1986 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Slovesna izjava namestnika predsednika družbenopolitičnega zbora 5. Analiza poslovanja OZD občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1985 6. Poročilo temeljnih pravosodnih organov in družbenopolitičnega pravobranilca samoupravljanja za leto 1985 7. Poročilo o varnostnih razmerah in delu organov za notranje zadeve na območju Uprave za notranje zadeve na območju Ljubljana mesto 8. Osnutek sklepa o sestavi občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, občinskega komiteja za družbene dejavnosti ter občinskega komiteja za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja 9. Osnutek periodičnega načrta dela zborov občinske skupščine za obdobje junij - september 1986 10. Kadrovske zadeve PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Lovro UŠENIČNIK, l.r. GRADIVO: - za 2., 5., 8. in 9. točko je objavljeno v tej Delegatski tribuni -za 10. točkobodo delegati prejeli v ciklostilu - za 6. in 7. točko je objavljeno v delegatskem gradivu SML Delegate obveščamo, da so sredstva za povračilo prevoznih stroškov in tudi morebitnih stroškov zaradi odsotnosti z dela zagotovljena v proračunu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE ANALIZA POSLOVANJA ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE V LETU 1985 A. GOSPODARSTVO UVOD Osnova za izdelavo informacije o poslovanju organizacij s področja gospodarstva občine Ljubljana M osle-Polje v letu 1985 šobili obrazci zaključnih računov za leto 1985, poslovna poročila poslovodnih organov, mesečna poročila OZD o industrijski proizvodnji, podatki Službe družbenega knjigovodstva, Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana in podatki Zavoda SRS za statistiko. Namen informacije je prikazati in oceniti poslovanje gospodarstva v letu 1985, ga primerjati z istim obdobjem predhodnega leta ter rezultate poslovanja razčleniti po posameznih področjih in panogah dejavnosti. V informaciji je zajeto 121 organizacij združenega dela (enovite DO, TOZD in DSSS), od tega največ s področja industrije (49), sledijo pa trgovina (15), gradbeništvo (13), promet in zveze (12), finance in druge poslovne storitve (11), gostinstvo in turizem (7), obrt (7), . . ' . ; . ■ • ■ i . 1 . ' , 1 •/' kmetijstvo (4) in stanovanjko-komunalna dejavnost (3). V letu 1985 v občinskem gospodarstvu ni bilo organizacijskih sprememb, ki bi lahko vplivale na primerjavo rezultatov z letom 1984. Problematika osebnih dohodkov, zunanjetrgovinske menjave, akumulativne in reproduktivne sposobnosti je prikazana v posebnih poročilih, zato v informaciji ni podrobneje ali sploh ni obdelana. FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA V pogojih visoke inflacije je težko ocenjevati poslovanje, ker se zamegljujejo razlike med dejanskimi in navideznimi rezultati. Zaradi sprememb v obračunskem sistemu pa je ocena finančnih rezultatov za leto 1985 še dodatno otežkočena. Gospodarske organizacije združenega dela so namreč izkazale svoje lanskoletne finančne rezultate v skladu z nov: v. zakonom o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka. Hkrati so bili koncem leta 1984 sprejeti in dopolnjeni še nekateri temeljni predpisi, ki dopolnjujejo način ugotavljanja celotnega prihodka in dohodka ter način knjiženja poslovnih dogodkov. Vse te spremembe so bistveno vplivale na oblikovanje finančnih elementov in kazalcev v letu 1985 in onemogočile primerjavo z letom 1984. Osnovne kategorije finančnega obračuna za leto 1984 so namreč enostavno povzete iz obračuna za leto 1984 in zato vsebinsko drugačne kot kategorije novega obračuna. Da"bi vseeno lahko čimbolj realno ocenili poslovanje OZD gospodarstva občine smo v oceni izhajali iz primerjave doseženih rezultatov z rezultati v mestu Ljubljani in SR Sloveniji. TABELA 1: Osnovni finančni rezultati poslovanja gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v primerjavi z. mestom Ljubljana in SR Slovenijo za leto 1985 (v mio din) Za p. St. Klement l.j znesek . Moste-Volje IND (85/84) znpsek Ljubljana IND (85/84) SRS znesek IND (85/8 ; 1. celotni prihodek 280 849 180 1 945 052 171 6 618 490 182 2. porabljena sredstva 225 871 185 ■ 1 608 499 174 5 336 308 188 . 3. dohodek 54 981 164 336 731 162 1 286 151 158 4. čisti dohodek 40 38 Ž 195 245 416 193 896 468 187 T>. 6. dT^stena dohodka zn 36 in *1'™ 91.11, 295 1 912 279 22 710 222 s k tipno porabo 'r A.l bi 203 167 963 201 641 972 200 7. akumulacija v')fffjičOfJ Ofj z' ■ W 177 79 079 178 219 826 156 8. povpr. štev. zaposlenih - — tet 146 895 103 678 423 102 O J 9 J kazalec 9, dohodek/delavca 1.9^7 162- 2,292 - 157 1,896 155 10. doh./povpr. upor. sr. 37,7 100 25,3 86,9 30,2 90 n. cel.prih./por. sr. 124,3 97,3 120,9 98,7 124,0 97 12. delež akumul.v doh. (%) 20,2 108 23,5 110 17,1 99 13. akumulativna sposobnost (%) 7,6 109 5,9 95 5,2 90 M. reproduktivna sposobnost (%) 13,4 115 9,2 101 9,9 99 15. čisti OD/delavca (v din) 55 589 200 59 414 196 53 986 196 Vir: SDK Iz tabele je razvidno, daje gospodarstvo občine v letu 1985 glede na gospodarstvo mesta Ljubljane in SR Slovenije poslovno uspešno, saj so indeksi rasti doseženega dohodka in čistega dohodka v občini višji kot v Ljubljani in Sloveniji. Tudi ocena rasti primerljivega dohodka, ki v določeni meri upošteva spremembe v obračunskem sistemu, jeza občino z indeksom 199 ugodnejše od rasti v mestu (IND 198) in republiki (IND 194). Na te rezultate je poleg rasti cen vplival tudi večji obseg proizvodnje in večji izvoz. Tudi vsi kazalci uspešnosti poslovanja (rentabilnost, ekonomičnost, produktivnost) so v občini v absolutnem znesku nad republiškim povprečjem in so se v primerjavi z letom 1984 povečali bolj oziroma manj zmanjšali kot v SR Sloveniji. Isto velja za akumulativno in reproduktivno sposobnost gospodarstva občine, ki se je v občini povečala bolj kot v Ljubljani m Sloveniji. Kljub nadpovprečnim doseženim finančnim rezultatom pa je bilo leto 1985 težavno za gospodarstvo občine, kar seje odrazilo z povečanjem zneska izgub, težavami pri financiranju reprodukcije in zmanjševanjem izvoza v zadnjem lanskem kvartalu. V politiki delitve dohodka se organizacije združenega dela gosp°: darstva občine niso držale resolucijskib usmeritev in so v razporedit dale prednost sredstvom za osebne dohodke, ki so porasli bolj * sredstva za akumulacijo, kar pa je značilno za celotno gospodarstv Slovenije. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je znašal 55.-p din in se je v primerjavi z letom 1984 povečal za 100 odstotkov. K so se v tem obdobju cene življenjskih potrebščin zvišale za 79,4 o stotka, pomeni to realen dvig osebnih dohodkov. Celotni prihodek n Novi zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka ■ dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju dohodka zmanjšuje obses prihodkov, ki se vštevajo v celotni prihodek. Spremembe se nanašaj predvsem na prihodke, dosežene s prodajo na tujem trgu. Te prihod smejo organizacije združenega dela vštevati v celotni prihodek šele | daj, ko z izvozom ustvarjene devize prodajo banki, ali pa jih za lastne potrebe v okviru družbeno priznanih reprodukcijskih P" treb. Organizacije združenega dela, ki opravljajo izvozne in uvoz Posle za druge OZD, vštevajo v celotni prihodek le plačana nadomešča za opravljene storitve. V letu 1985 so organizacije združenega dela s področja gospodarstva ustvarile 280.849 milijonov din celotnega prihodka, kar je 80 % Ve9 kot v lanskem letu in 15 % nad planom. Dosežena rast celotnega Prihodka je za 2 indeksni točki manjša odrasti v SRS in za 9 indeksnih točk večja kot v Ljubljani. Na rast celotnega prihdka je poleg povečanja obsega proizvodnje in sprememb obračunskega sistema bistveno vplivala rast cen, ki je bila po podatkih Zavoda SRS za statistiko naslednja: ~ cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih + 94,8 % " cene na debelo +83,8 % ~ cene na drobno + 79,3 % ~ cene življenjskih potrebščin + 79,4 % Po posameznih področjih dejavnosti so bile dosežene naslednje stopnje rasti celotnega prihodka: TABELA 2: Ustvarjeni celotni prihodek gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje po področjih dejavnosti (v mio din) hodročje Celotni prihodek Struktura (v %) l!e in vnosi i 1984 1085 IND. 1084 1985 Industrija 73.213 136.018 185,7 47,0 43,4 ^ n'et£jstvo 2.278 3.313 145,4 1,5 1,2 Gradbeništvo 17.544 31.318 178,5 11,3 11,2 ^ romet in zveze 4.925 9.211 187,0 3,2 3,3 TrQovina 34.413 61.852 188,4 . 22,1 23,1 Gostinstvo 6.705 5.782 86,2 4,3 2,1 Obrt 1.155 2.203 190,6 0,7 0,8 ^lan.kom. dej. 626 1.401 223,7 0,4 0,3 ZLn" in dr. posl. st. 14.812 26.750 180,5 9,5 9,5 S°£podarstvo 155.670 280.849 180,4 100,0 100.1 Vir: SDK Industrija, ki ustvarja skoraj polovico celotnega prihodka občine, je d°segla nadpovprečno 85,7 % rast celotnega prihodka. To velja tudi *a drugo najpomembnejše področje - trgovino, kije leta 1985 ustva-r,*a za 88,4 % več celotnega prihodka kot leto prej. V negativnem stT|islu izstopata področji kmetijstvo, ki je doseglo podpovprečno, ^ast, in gostinstvo in turizem kjer je doseženi celotni prihodek v letu Č85 celo manjši kot leta 1984. Razlogi za nazadovanje v teh dveh Področjih pa so povsem različni. V občini delujejo 4 organizacije s področja kmetijstva, med kateri-p11 ustvarja DO Jata TOZD Reja 81 % cestnega prihodka področja. rav v tej organizaciji so zaradi zmanjšanega povpraševanja za 14 odjekov zmanjšali obseg proizvodnje, kar je ob počasnejši rasti cen nji-I °vih proizvodov imelo za posledico skromno 42,9 odstotno rast cevnega prihodka. To se je glede na njihovo visoko udeležbo seveda °urazilo v nizki rasti celotnega prihodka kmetijstva. V področju gostinstva in turizma občine je 7 organizacij združenega dela, od katerih ustvarja DO Emona Globtour 83,9 odstotka celotnega prihodka področja. V letu 1985 so v tej organizaciji dosegi 22 % manj celotnega prihodka kot leto prej, vendar je to nazadovanje le navidezno. Z uveljavitvijo novega zakona o ugotavljanju celotnega prihodka in dohodka namreč posredniki v izvozu in uvozu vštevajo v svoj celotni prihodek le svoj delež, kar ni veljalo v preteklem obdobju. Ce ne bi bilo navedenih sprememb, bi se celotni prihodek DO Emona Globtour povečal kar za 105 %, kar je razumljivo ob 12,6 odstotnem povečanju števila gostov in 9,9 odstotnem povečanju števila nočitev. Tako korigirana rast celotnega prihodka gostinstva in turizma znaša za leto 1985 103,8 odstotka in hkrati povečuje rast celotnega prihodka gospodarstva občine za 5 indeksnih točk. V občinski industriji je najvišja rast celotnega prihodka zabeležena v panogah predelave kemičnih izdelkov z indeksom 237 (Teol IND 252), proizvodnji kamna in peska (Mineral IND 224) in v proizvodnji raznovrstnih izdelkov (Žima IND 220). Rast celotnega prihodka je bila visoka tudi v nekaterih drugih organizacijah, kot so: POZD Lior (IND 497), Indos (IND 237), ŽG DO Centralne delavnice TOZD Za vzdrževanje lokomotiv Moste (IND 220), Riko TOZD Komunalna oprema (IND 247), Arbo (IND 233) in Agrotehnika Gruda TOZD In-dov (IND 304). Poleg organizacij s področja industrije imajo nadpovprečno rast še Blagovno transportni center TOZD Javna skladišča v panogi prekladalne storitve in pa Varnost TOZD Varovanje premoženja in Komunalno podjetje TOZD Javna razsvetljava s področja stanovanjsko-komunalne dejavnosti. V primerjavi z letom 1984 so se v letu 1985 spremenili deleži posameznih prihodkov, ki oblikujejo celotni prihodek. Največja sprememba je ta, da seje zmanjšal delež prihodkov, ustvarjenih na tujih trgih, od 11 na 9,5 odstotka (Ljubljana 10,4%), kar je posledica zmanjšanega izvoza v zadnjem kvartalu 1985 in že omenjenih sprememb v obračunskem sistemu. Med posameznimi prihodki so precej porasli tudi prihodki od obresti (IND 227), ki pa šobili v znesku 7.602 mio din skoraj za polovico nižji od obresti, kijih je gospodarstvo v višini 13.754 mio din obračunalo in plačalo iz celotnega prihodka. Porabljena sredstva Za doseženi celotni prihodek je gospodarstvo obračunalo 225.871 mio din porabljenih sredstev, kar je 85 % več kot v letu 1984. Za 5 indeksnih točk hitrejša rast porabljenih sredstev celotnega prihodka pa ne pomeni tudi poslabšanja gospodarnosti poslovanja. Ocenjena rast porabljenih sredstev, ki upošteva spremembe obračunskega sistema, namreč znaša 76 %, kar je manj od 80 odstotne rasti celotnega prihodka. Nadpovprečna rast porabljenih sredstev je bila dosežena v področjih industrija in rudarstvo (IND 194), finance in druge poslovne storitve (IND 194), obrt in osebne storitve (IND 190) ter trgovina (IND 190). Strukturo porabljenih sredstev prikazujemo v naslednji tabeli: TABELA 3: Porabljena sredstva gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje po posameznih vrstah (v mio din) Vrste porabljenih sredstev 1984 Leto 1985 IND. Delež V »o 1. Materialni stroški od tega : 78.220 132.685 170 58,7 - porabljene surovine in material 50.545 89.484 177 39,6 - porabljena energija 3.136 5.845 186 2,6 - proizvodne storitve 21.896 32.240 147 14,3 - odpis drobnega invent., embalaže 665 1.274 192 0,6 - neproizvodne storitve 1.212 2.262 187 1,0 . 2. Amortizacija 4.165 8.537 205 3,8 3. Drugi poslovni stroški ^ 3.630 20.406 562 9,0 od tega : - obresti (razen krediti za osn.sr.) 12.150 — 5,4 - negativne tečajne razlike 614 828 135 0,4 4. Nabavna vrednost prodanega blaga 38.298 68.289 178 30,3 5. Učinki revalorizacije surovin in materiala, vsebovanih v zalogah proizvodnje in got. proizvodov 1.315 0,6 6 . Razlika v zalogah - 2.220 - 5.360 241 -2,4 PORABLJENA SREDSTVA Vir: SDK 122.094 225.871 185 100,0 V strukturi porabljenih sredstev zavzemajo naj večji del izdatki za porabljene surovine in material (39,6%), ki so se povečali za 77 odstotkov. Največ surovin in materiala je bilo porabljenega v proizvodnji živilskih proizvodov (27,4 % vseh surovin in materiala porabljenega v gospodarstvu) in v proizvodnji in predelavi papiija (12,5 % vseh surovin in materiala), najbolj pa so tovrstni izdelki porasli v panogi predelave kemičnih izdelkov (IND 252). Drugi največji delež v porabljenih sredstvih je imela nabavna vrednost prodanega blaga (30.3 %, kar je razumljivo glede na delež trgovske dejavnosti v celotnem gospodarstvu občine. Velik delež v porabljenih sredstvih imajo še proizvodne storitve, ki se v pretežni meri nanašajo na transportne stroške in stroške investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev. Visoko rast imajo stroški amortizacije (IND 205), ki so v letu 1985 predstavljali 7 odstotkov vseh porabljenih sredstev. Takšen porast je posledica prenosa pospešene amortizacije iz dohodka med porabljena sredstva. Če upoštevamo 599 mio din tako obračunanih sredstev za pospešeno amortizacijo v letu 1984, ugotovimo, da je bila celotna amortizacija letp 1985 za 79 % večja kot leta prej (Ljubljana + 84 %), kar ne omogoča ob visoki inflaciji v celoti enostavne reprodukcije. Za organizacije, ki nimajo zagotovljenih trajnih in dolgoročnih virov sredstev za pokrivanje povprečne vrednosti zalog, je amortizacija lahko edini vir financiranja investicij, ki bi ga morale v čimvečji meri izkoristiti. Drugi poslovni stroški zavzemajo 5,8 odstotka porabljenih sredstev. Ti stroški niso primerljivi s stroški leta 1984, saj so do konca leta 1984 organizacije vsa plačila obresti pokrivala z dohodkom, od lani pa so krediti za obratna sredstva prenešeni med stroške. V letu 1984 so ta sredstva znašala 12.150 mio din oziroma 5,4 odstotka vseh porabljenih sredstev (Ljubljana 5,3 %). Zaradi pomanjkanja trajnih obratnih sredstev organizacije najemajo vse več kreditov, kar ob visokih obrestnih merah pomeni visoka vplačila za obresti od kreditov. V naslednji tabeli prikazujemo obremenitev z obrestmi po posameznih področjih gospodarstva: TABELA 4: Prihodki od obresti in plačila obresti od kreditov za obratna sredstva gospodarstva občine v letu 1985 (v mio din) Področje dejavnost i Prihodki od obresti Plačila za obresti Razlika med prejetimi in 1985 IND. (razen za osn.sr.) plačanimi o. pozitivna negativna Industrija 3.548 270,5 7.064 3.516 K metijstvo 27 187,2 255 228 Gradbeništvo 1.749 281,1 1.907 158 Promet in zveze 268 396,3 91 177 Trgovina 777 225,6 1.272 495 Gost. in turizem 209 146,9 34 175 Obrt in os. štor. 40 299,4 25 15 Stan. kom. dej. 51 655,3 2 49 Fin. in dr. posl.st. 934 112,3 1.499 565 Gospodarstvo 7.602 226,6 12.150 4.548 Vir: SDK V petih področjih dejavnosti so bila vplačila obresti od kreditov za obratna sredstva višja od prihodkov za obresti. Največ plačila obresti so imele OZD iz industrije, ki so plačale kar 3.516 mio din več, kot so imele prihodkov od obresti. Bolj kot sama višina teh sredstev je zaskrbljujoča struktura po posameznih OZD gospodarstva, saj po eni strani 70 do 122 organizacij združenega dela beleži v letu 1985 presežek prihodkov od obresti nad izdatki, po drugi strani pa posamezne izkazujejo zelo velike primanjkljaje. Največjo negativno razliko med prejetimi in plačanimi obrestmi so imele naslednje OZD (v mio din): Kolinska TOZD Tov. hranil (1012), Žito TOZD Mlini (657), Emona Mesna industrija Zalog (506), Gradis TOZD Kovinski obrati (473), SCT TOZD Mehanizacija (472), Emona Commerce TOZD Globus (394), Indos(359), TE-TO Ljubljana (338) in Papirnica Vevče TOZD Blagovni promet (305). Največji presežek prejetih nad plačanimi obrestmi pa so imele naslednje organizacije združenega dela (v mio din): Velana (840), Gradis TOZD Gradbena operativa Ljubljana (631), Saturnus TOZD Tovarna avtoopreme (220), Emona Merkur TOZD Maloprodaja (176), Emona Globtour(156), BTC TOZD Javna skladišča (148) in Saturnus TOZD Tovarna embalaže (105). Negativne tečajne razlike so bile v višini 828 mio din samo za 35 % višje kot v letu 1985. Največ negativnih tečajnih razlik je bilo obračunanih na področju industrije (73,1 %), od tega jih ima Julon za 265 mio din, Papirnica Vevče TOZD Tehnični papir pa za 141 mio din. Porabljena sredstva leta 1985 povečuje tudi revalorizacija zalog surovin in materiala na zalogi in v zalogah nedokončane proizvodnje ter gotovih izdelkov, izvedena ob vseh treh periodičnih obračunih med letom. Ta revalorizacija vpliva na povečanje porabljenih sredstev ob porabi oziroma prodaji revaloriziranih žalog in znaša za občinsko gospodarstvo 1.315 mio din (Ljubljana 13.884 mio din). Dohodek Z novo zakonodajo naj bi preprečili, da bi v pogojih visoke inflacije prenašali zaradi podcenjenih materialnih stroškov in stroškov amor- tizacije del vrednosti v finančne rezultate. Revalorizacija zalog bi preprečila prelivanje substance v dohodek in s tem v delitev. Tako pridobljen dohodek bi se vnesel v poslovni sklad - del za trajna obratna sredstva - s čimer bi se neposredno krepila finančna stabilnost organizacij združenega dela. Vendar pa je bil koncem leta 1985 Zakon 0 celotnem prihodku spremenjen, tako da omogoča organizacijam, da lahko za znesek učinkov revalorizacije zalog povečajo druge prihodke, s tem pa celotni prihodek in dohodek. S tem je posredno zmanjšan vpliv obsega obresti od kreditov za obratna sredstva in negativnih tečajnih razlik in zadolžitev za obratna sredstva v tujini na raven dohodka, kar pa je v nasprotju z zastavljenimi cilji ob sprejetju nove zakonodaje. . Tudi OZD gospodarstva občine so se v letu 1985 poslužile te modnosti, saj so »drugi prihodki«, ki vključujejo tudi učinke revalorizacij zalog, porasli za 115 % in predstavljajo 3,9 % vseh prihodkov. Gospodarstvo občine je v letu 1985 ustvarilo 54.981 mio din dohodka, kar je 64 odstotkov več kot lani. Rast dohodka je bila za dv indeksni točki večja kot v Ljubljani in za osem indeksnih točk veO kot v SRS. Ocena rasti dohodka, ki upošteva spremembe obračunskega |jstcma, znaša 99 %, kar je več od rasti celotnega prihodka in P°' rabljenih sredstev. V naslednji tabeli prikazujemo oblikovanje dohodka po posamc -nih področjih dejavnosti: Glej tabelo na naslednji strani Področje dejavnosti Dohodek IND. Delež d oh. 1984 podr. v doh. gospod. 1985 Industrija 28.584 159,9 53,7 52,0 K metijstvo 539 215,8 0,7 1,0 Gradbeništvo 8.563 165,3 14,5 15,6 Promet in zveze 4.642 193,2 7,3 00 Trgovina 6.770 175,6 11,6 12,3 Gostinstvo 1.842 189,6 2,9 3,4 Obrt 8 94 191,1 1,4 1,6 Stan. kom. dej. 808 229,0 1,1 1,5 Fin. in dr. posl.st. 2.338 10'4,6 6,8 4,3 GOSPODARSTVO 54.981 163,7 100,1 Vir: SDK Zaskrbljujoče je dejstvo, da poleg financ in drugih poslovnih stori-ev industrija kot nosilec razvoja gospodarstva občine dosega podpovprečno rast dohodka, kar velja pa tud’ za mesto Ljubljano. Ob nadpovprečni rasti celotnega prihodka in povečanju obsega proizvodnji' lahko sklepamo, da so stroški, povezani s to proizvodnjo - tudi kot Posledica višje rasti vhodnih cen - previsoki. Tako v letu 1985 ni več značilne korelacije med rastjo obsega proizvodnje in rastjo dohodka, K| Jc bila značilna za leto 1984. V naslednjem poglavju je podrobneje obdelan obseg industrijske Proizvodnje v občini. •NDUSTRIJSKA proizvodnja .. Poleg sprememb v obračunskem sistemu so bile v letu 1985 uve-javljene tudi spremembe pri izračunu fizičnega obsega industrijske Proizvodnje, ki so pripomogle k natančnejšim podatkom. V skladu z staljeno metodologijo se od junija 1985 uporabljajo nove vrednosti na Ponderacijske koeficiente, razširjena pa je bila tudi nomenklatura Proizvodov. Medtem ko so imeli prejšnji ponderacijski koeficienti za snovo leto 1977 in ožjo nomenklaturo proizvodov, so sedanji odraz cjanskih vrednosti, doseženih v letu 1983, dodatno korigiranih z re-nul,at> leta 1984. Razširjena nomenklatura proizvodov zajema namesto prejšnjih 1600 postavk kar 3150 proizvodov in skupin proizvodov. 2 uporabo novih koeficientov seje spremenil pomen posameznih Proizvodov, s tem pa tudi udeležba posameznih panog v skupni irt-ustrijski proizvodnji. Da navedene spremembe niso povzročile na-iz z nega povečanja proizvodnje, govori podatek, da je bil prvotno v računan ideks fizičnega obsega industrijske proizvodnje občine v pr-kvartalu 1985 106,7, medtem ko je izračunana vrednost upoš- VaJe vse spremembe celo za eno indeksno točko nižja (105,7). Po podatkih Zavoda SRS za statistiko je občinska industrija v letu 1985 proizvedla realno 4,7 odstotka več kot v letu 1984 in tako presegla načrtovano 3,5 odstotno rast, v istem obdobju seje količinska proizvodnja ljubljanske industrije povečala za 4,5 odstotka in slovenske industrije le za 1,2 odstotka. Značilno za gibanje proizvodnje v preteklem letu je ohranjanje visokega nivoja v celotnem obdobju s tem, da seje v drugi polovici leta rast nekoliko znižala. Po posameznih kvartalih so bili doseženi naslednji indeksi rasti industrijske proizvodnje: 1. kvartal + 5,7 %, 2. kvartal + 6,8 %, tretji kvartal +4,1 in četrti kvartal + 4,7 %. Ta dokaj enakomerna rast proizvodnje kaže, da je industrija poslovala v relativno stabilnih razmerah oziroma so se industrijske OZD uspele izogniti motnjam v poslovanju, ki so bile prisotne v preteklosti (pomanjkanje surovin, repromaterialov ipd.). Med posameznimi namenskimi skupinami seje v letu 1985 glede na preteklo leto najbolj povečala proizvodnja sredstev za delo (indeks nivoja znaša v občini 116,1, v Ljubljani 108,8, v SR Sloveniji pa 106,8). Proizvodnja blaga za široko potrošnjo je bila v občini večja za 4,8 odstotka (Ljubljana + 1,5 %, SRS + 0,4 %), medtem ko je bila dosežena najnižja rast proizvodnje reprodukcijskega materiala, ki je v občini leta 1985 presegla nivo leta 1984 za 1,6 odstotka, v Ljubljani za 4,4 odstotka in v SR Sloveniji za 0,2 odstotka. V cilju načrtovanega prestrukturiranja gospodarstva je sodbudtifcr, da je bila v razvojno intenzivnih in tehnološko zahtevnih pfoizvotT-njha dosežena hitrejša rast kot v globalu industrijske prditvodhjfe.''''-Pregled rasti proizvodnje in zalog ter delež v ustvarjenem titjhtidkd industrije po posameznih panogah je prikazan v naslednji tabeli:;j B)lxi TABELA 6: Izgotovljena proizvodnja in zaloge ter delež dohodka po panogah dejavnosti industrije v letih 1984 in 1985 (indeksi rasti, %) Zap. št. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. S. 10. n. 12. 13. u. 15. 16. 17. Panoga dejavnosti fiz.obseg *^ proi/v. 19 8 1 “^ dele/ doli. pat k* iv 1 iz. obseg proizv. 1 9 8 5 zaloge got. izdelkov zaloge got• izdelkov delež dohodka panoge elektrogospodarstvo S0,5 o 3,2 108,8 0 3,4 kovinsko predel. dej . 101,6 31,5 6,8 89,0 70,5 7,7 strojna ind. 116, 1 31,7 8,7 121,4 146,7 8,6 proizv. prometnih sredstev 102,7 162,0 5,7 102,1 72,9 5,6 proizv. el .strojev in ap. 113,0 •10,5 V* 101,8. 191,8 6,7 proizv’. baz. kem. izd. 125,6 221,0 9,1 105,0 128,2 <), 2 pred. kem. izd. 113,5 89,1 1,2 114,0 100,7 5,6 proizv.kamna , gramoza in peska Ul ,0 188,5 1,1 107,4 83,1 1,8 proizv. gradli. mat. 101 ,. 154,6 1,3 9.1,0 1»,2 3,8 proizv. in pred. papirja 102,2 114,0 11,t. 101,2 118,9 10,0 proizv.tekst .preje in tk. 121,8 75,0 - 115,3 232,8 - proizv. zrjotov. tekst. izd. S1), 2 95,0 7,3 101,8 115,1 7,4 predelava kavčuka 105,6 53, l 2, 2 10», 5 172,1 2,8 proizv. živi Iških proizv. 107,-1 99,3 23,7 102,7 130,1 ,20,7 proizv. krmil 1 il,l 119,5 l 101,1 121,7 3,9 grafična dejavnost Ml, 0 1,7 114,3 0 2,0 proizv.raznov. izd. 10», o 225,3 (),(» 121,8 111,8 0,8 INDUSTRIJA I0o,l 117,2 100,0 101,7 93,2 100,0 VIR; Zavod SRS za statistiko, SDK 1) izračun s koeficientom 2) izračun s povprečno ceno Izmed panog, kijih razvrščamo v razvojno in tehnološko zahtevne, je bil v letu 1985 dosežen najhitrejši porast v strojni industriji - IND 121,4 (SCT Obnova TOZD Mehanični obrati 139,1, Indos 118,6), sledita predelava kemičnih izdelkov IND 114,0 (Olma 211,1, Teol 123,5) in proizvodnja bazičnih kemičnih izdelkov IND 105,0 (Julon 106,6, KTM Protektor TOZD Al sulfat 103,5). Precej skromnejši je bil porast v proizvodnji električnih strojev in aparatov IND 101,8 (Scena 108,3). Da gre pri teh stopnjah za realne rasti proizvodnje, govori podatek, da so bile v vseh štirih panogah leta 1984 dosežene 13 in več odstotne rasti. Ocenimo torej lahko, da seje delež razvojno in tehnološko intenzivnih panog v industrijski proizvodnji povečal, hkrati pa se postavlja tudi vprašanje, ali je bila ta proizvodnja tudi dohodkovno uspešna. Delež ustvarjenega dohdka teh panog v dohodku industrije seje leta 1985 glede na leto 1984 sicer povečal od 27,9 dostotka na 30,1 odstotka, vendar bi ob tako izrazitem porastu proizvodnje pričakovali občutnejše povečanje deleža. Da po panogah ne obstaja enostavna korelacija med rastjo proizvodnje in rastjo dohodka, je razvidno iz podatka, da se je v proizvodnji električnih strojev in aparatov ob 1,8 odstotni rasti proizvodnje delež v dohodku industrije povečal za 0,8 indeksne točke, v strojni industriji pa je kljub 21,4 odstotni rasti proizvodnje delež padel za 0,1 indeksne točke. K sorazmerno visoki rasti industrijske proizvodnje v občini so poleg omenjenih razvojno in tehnološko zahtevnih panog prispevale tudi panoge, ki sicer nimajo velikih deležev v strukturi industrije. Te so elektrogospodarstvo IND 108,8 (Toplarna), proizvodnja kamna, gramoza in peska IND 107,4, grafična dejavnost IND 114 (Tiskarna Jože Moškrič 111,9) in proizvodnja raznovrstnih izdelkov IND 121,8 (Žima 121,8). V panogah, ki imajo največji delež v občinski industriji in bi se vsako zaostajanje v proizvodnji pomembno odrazilo na celotno industrijsko rast, so bile dosežene umirjene stopnje rasti. Tako je bila v proizvodnji živilskih proizvodov, ki ima 20,7 odstotni delež v celotnem dohodku industrije dosežena 2,7 odstotna rast industrijske proizvodnje (Emona Mesna ind. Zalog 210,9, Žito TOZD Pekarstvo in teste-ninarstvo 117,8, Žito TOZD Mlini 107,3, Žito TOZD Šumi 102,9). Tudi v proizvodnji in predelavi papirja, ki ustvarja 10 odstoten delež dohodka industrije, je bila dosežena kontinuirana 1,2 odstotna rast proizvodnje (Papirnica Vevče TOZD Veta 102,5, TOZD Grafični papir 101,1, TOZD Tehnčni papir 100,4). Nenazadnje je visoka rast občinske industrijske proizvodnje tudi posledica dejstva, da so izmed 17 panog dejavnosti le 2, ki v letu 1985 nista dosegli ravni iz leta 1984, in sicer kovinsko predelovalna dejavnost IND 89 (Saturnus TOZD Orodjarna in vzdrževanje 90,3; Saturnus TOZD Tovarna embalaže 77,6) in proizvodnja gradbenega materiala IND 93 (Izolirka TOZD Ljubljana 76,5, Gradis TOZD Obrat gradbenih polizdelkov 94,0). Poleg teh panog sta še dve (proizvodnja zgotovljenih tekstilnih izdelkov, elektrogospodarstvo), v katerih je bil leta 1985 sicer dosežen porast proizvodnje, ki pa je pravzaprav le navidezen in posledica nizke osnove za leto 1984. Med posameznimi organizacijami so dosegle največje indekse rasti industrijske proizvodnje po podatkih iz obrazcev IND-1 v letu 1985 naslednje OŽD (v oklepaju so indeksi rasti let 1984): Olma 211,1 (42,3), Emona MIZ 210,9 (129,7), SCT TOZD Mehanični obrati 139,1 (96,9), ŽG Centralne delavnice TOZD Za vzdrže- vanje lokomotiv Moste 125,0(96,6), Teol 123,5 (115,0), Žima 121,8 (114,3) in Indos 118,6 (94,2). Nasprotno pa je proizvodnja najbolj nazadovala v naslednjih OZD: Izolirka TOZD Ljubljana 76,5 (99,5), Saturnus TOZD Tovarne embalaže 77,6 (120,9), Gradis TOZD Kovinski obrati 85,7 (83,6), Saturnus TOZD Orodjarna in vzdrževanje 90,3 (110,7), Saturnus TOZD aytoopreme 91,3 (117,1), Rog TOZD Sestava dvokoles 91,4 (84,4) in Žito TOZD Mlini 93,6 (143,1). Medtem ko so se leta 1984 ob povečani proizvodnji povečale tudi zaloge industrijskih izdelkov, pa je bilo leta 1985 pozitivno dejstvo, da so se ob 4,7 odstotni rasti proizvodnje zaloge gotovih proizvodov zmanjšale za 6,8 odstotka. Padec zalog je v največji meri posledica zmanjšanja zalog v proizvodnji gradbenega materiala (IND 19,2), kovinsko predelovalni dejavnosti (IND 70,5), proizvodnji prometnih sredstev (IND 72,9) in proizvodnji kamna, gramoza in peska (IND 83,1). Med posameznimi namenskimi skupinami so se v letu 1985 zaloge reprodukcijskega materiala zmanjšale za 22,5 %, medtem ko so se zaloge blaga za potrošnjo in sredstev za delo povečale. Gradbeništvo ima poleg industrije drugi največji delež v družbenen' proizvodu občinskega gospodarstva (15,6 Razveseljivo je dejstvo, da seje ta delež povečal, saj je bila rast dohodka gradbeništva v letu 1985 (IND 165,3) višja od povprečja gospodarstva občine, medtem ko je leta 1984 še zaostajala za 14 indeksnih točk. Gradbeništvo občine je sicer doseglo počasnejšo rast dohodka kot gradbeništvo Ljubljane (IND 170,7) vendar je pri tem treba upoštevati višjo lanskoletno osnovo. Po posameznih panogah gradbeništva so bile dosežene različne stopnje rasti: medtem ko seje v nizkih gradnjah dohodek povečal za 80,1 % in v panogi zaključna dela za 76,3 pa seje v visokih gradnjah le za 54,8 %. Taka razmerja veljajo tudi za Ljubljano, le daje delež posameznih panog v mestu drugačen. Razlike so tudi med posameznimi organizacijami - tako so nekatere dosegle visoke stopnje rasti (GIVO IND 238, ŽG Gradbeno podjetje IND 215, Obloga-slikoplastika IND 210), druge pa so komaj povečale dohodek (SGP Pionir TOZD Gradbeni sektor Ljubljana IND 107. SCT Obnova TOZD Železokrovska dejavnost IND 123, Izolirka TOZD Tectum IND 135). Področje gradbeništva je doseglo navedene rezultate v razmerah, ki trajajo že daj časa. Naložbe se realno zmanjšujejo, dela je težko pridobiti tako doma kot v tujini, še vedno obstaja predimenzionainost kapacitet. Kljub temu pa se organizacije prilagajajo tem razmeram, ustanavljajo lastne raziskovalne enote ter upoštevajo vpliv sezone na njihovo poslovanje-Akumulativna sposobnost občinskega gradbeništva je v letu 1985 nekoliko nižja kot v gradbeništvu republike, vendar ugotavljamo, da se je v primerjavi z letom 1984 povečala za 3,3 %, medtem ko se je v republiki zmanjšala za 23,3 %. Tretje najpomembnejše področje gospodarstva občine je trgovinski je poslovala za razliko od lanskega leta bolje kot trgovina mesta Ljubljane. Medtem ko je bila rast dohodka v letu 1984 za 16 indeks-nih točk nižja od rasti v Ljubljani, pa je leta 1985 za 28 indeksnih točk večja. TABELA 8: Ustvarjeni celotni prihodek in dohodek v trgovini občine Ljubljana Moste-Poljc in mestu Ljubljani (leto 1985, mio din) Panoga Ljubi ja na Moste-Pol je cel.prih. IND. doh. IND. cel .prih. IND. doh. IND trg. na drobno 190.858 194 20.509 179 27.621 188 3.384 201 trg. na debelo 614.586 155 34.168 124 24.182 182 1.881 152 zun. trg. 136.100 118 35.203 161 13.048 202 1.505 162 TRGOVINA 941.543 154 89.880 148 64.852 188 6.770 176 - ... - Vir: SDK Vse tri panoge trgovine v občini so dosegle višje rasti dohodka kot panoge v mestu Ljubljani. Primerjava rasti celotnega prihodka in rasti cen (na debelo + 83,8 %, na drobno + 79,3 %) kaže, da seje obseg pro-daje najbolj povečal v trgovini na drobno. Tudi v okviru trgovine pa seveda obstajajo razlike med posameznimi organizacijami. Tako seje za razliko od organizacij, katere so dohodek povečale za več kot 100% (Emona Merkur TOZD Maloprodaja, Avtonabava, Unipapir TOZD Papir servis Ljubljana), dohodek v Emoni Blagovni center TOZD Centromerkur ob 62 % rasti celotnega prihodka celo zmanj- V ostalih področjih z izjemo financ in drugih poslovnih storit^ (slabši rezultati DO Emone Inženiring, Papirnice Vevče TOZD 0'*?] govni promet in SCT Obnove TOZD Strojni inženiring) sq sc delu' panog v gospodarstvu občine leta 1985 povečali. Razporeditev dohodka Po zaključnem računu za leto 1985 je gospodarstvo razporedil0"1? hodek v višini 35.184 mio din, kar je 64 % več kot lani. Po posameZ' nih namenih je bila razporeditev naslednja: Element st. Ljubljana Moste-Polje SR Slovenija 1985 IND. , Struktura % 1985 IND. Struktura % 1. Skupna poraba 11.751 215 21,3 280.080 210 21,6 2. Splošna poraba 1.068 271 1,9 22.919 258 1,8 3. Drugi nameni 8.669 86 15,7 246.968 92 19,0 4. Čisti OD 18.989 202 34,4 445.729 198 34,4 5. Skupna poraba del. 3.611 189 6,6 80.995 192 6,2 6. Akumulacija 11.097 177 20,1 219.826 156 17,0 RAZPOREJENI DOHODEK 55.184 164 100,0 1.296.516 158 100,0 Vir: SDK . Struktura razporejenega dohodka gospodarstva občine je v primerjavi s SR Slovenijo ugodnejša, saj so deleži za skupno, splošno porabo, ?ruge namene in čiste OD približno isti, medtem ko je v občini na ra-cun manjšega deleža sredstev za druge namene (delovne skupnosti, °t>rcstJ za kredite za osnovna sredstva, zavarovalnine, ostalo) delež ^edstev za akumulacijo za 3 indeksne točke večji kot v gospodarstvu , V resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana občine za !eto 1985 je bilo dogovorjeno omejevanje skupne, splošne, družbene 'n osebne porabe, ki naj bi zaostajala za rastjo dohodka. Ker so bila 'a razmerja začrtana ob predpostavki, da v obračunskem sistemu ne sprememb, je potrebno za skladnost gibanj v razporeditvi dohodka a°seženo rast posameznih kategorij primerjati z rastjo »primerljive-8a« dohodka (99 %). Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev bi mo-f.a*a za 10 odstotkov zaostajati za rastjo dohodka. Ker je rast primer-J'Vega dohodka 99 %, to pomeni, da bi bila po resoluciji dovoljena ®y-l odstotna rast sredstev za OD in skupno porabo. Dejansko pa so °rganizacije za te namene razporedile 22.600 mio din, kar je 103,4 ."Stotka več kot leto poprej. Dogovorjene meje so tako presegle za 4,3 indeksne točke (v SR Sloveniji je preseganje kljub manjši rasti teh r^stcv večje: 18,4 indeksne točke). j v c upoštevamo rast cen življenjskih potrebščin v letu 1985 (79,4 %) čj rast povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega (100 %) vidi-198’ so delavci, zaposleni v OZD gospodarstva občine, imeli v letu ten v Povprečju za 11,5 % višje realne osebne dohodke kot leto prej ^RS+9,1%). rasti sredstev SIS družbenih dejavnosti ni mogoče tako natanč- 0 določiti preseganja resolucijskih usmeritev. V resoluciji je sicer na-j ‘Ovana globalna rast tovrstnih sredstev v višini 90% celotne rasti ohodka. Vendar pa so že v resoluciji izvzeta iz teh omejitev sredstva Opitosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sredstva za postne izobraževalne in raziskovalne programe in nadomestilo jur nih dohodkov med porodniškim dopustom. Dodatno je bilo na vi 'Jskem zasedanju republiške skupščine sprejeto stališče, da se v ok-Povečanega priliva izvede posebne programe usklajevanja rasti v . aPOslenih v negospodarstvu. Hkrati je bilo opredeljeno še reše- 1 "Je dodatnih nalog, za katere so se sredstva v letu 1985 zagotavljala izven resolucijskega limita. Na raven obremenitev dohodka OZD s tovrstnimi obveznostmi ni mogel pomembneje vplivati zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev, saj je bil sprejet pozno (oktobra), istočasno pa je imel preveč izjem. V takih razmerah so se obveznosti za skupno porabo v letu 1985 v primerjavi z letom 1984 povečale za 115 % (SRS 110,3 %), kar pomeni preseganje resolucijskih usmeritev. Najbolj so se povečala sredstva za splošne družbene potrebe, ki so bila v znesku 1.068 mio din za 171 % večja od preteklega leta (SRS + 157,6%). Čeprav so bila leta 1984 ta sredstva v občini le za 15% večja kot leta 1983, pa gibanje teh sredstev v letu 1985 kar za 72 in-dekskih točk presega načrtovano rast. Rast sredstev za druge namene je nižja od rasti primerljivega dohodka predvsem zaradi prenosa dela obresti med materialne stroške. Kljub temu pa je pozitivno dejstvo, da je delež teh sredstev v razporejenem dohodku za 3,3 indeksne točke nižji kot v Sloveniji. Rast sredstev za akumulacijo (IND 177) je bila v gospodarstvu občine Ljubljana Moste-Polje večja od rasti akumulacije v SRS (1ND 156), večji je bil tudi delež akumulacije v razporejenem dohodku. Po načrtih iz resolucije naj bi akumulacija leta 1985 ohranila realni obseg iz leta 1984. To pa pomeni, da bi morala doseči vsaj enako rast, kot je rast primerljivega dohodka. Resolucijska predvidevanja niso uresničena, saj je rast akumulacije v občini, za 22 indeksnih točk nižja od rasti primerljivega dohodka jS|dS 40 jpdejvsnih točk). Zaposleni in osebni dohodki ?1' ' '! f ! V letu 1985 je bilp^^o^^tia^t^tibčlne.zijjo^čnih'povprečno šienih^več^ij&l lavcev gospodarst vu je jčpbdfbčfti iiiddšthjč (44.4 %)', od tega 3,093 delavcev v; proizvodriJržMuTškifi brdižVodoV, 1.352 v predelavi kovin. I stVojS&ržidnji, 1.128 V proizvodnji in predelavi papirja in 1.083 delavcev v proizvodnji prometnih sredstev. Velik del zaposlenih imata tudi gradbeništvo (24,0 %) in trgovina (11,2 %). TABELA 10: Osebni dohodki in zaposleni v gospodarstvu občine . Ljubljana Moste-Polje Izplačani čisti mesečni oseb. Povpr.št. zaposl. po \ •‘odročje dejavnosti dohodek na delavca______________stanju konec meseca 1984 1985 IND 1984 1985 IND Industrija 23.935 58 .318 202 12.338 12.460 101 K met ijstvo 28.390 56 .524 199 34 3 354 103 Oradbertištvo 24.269 47. .073 194 6.434 6.519 101 Rromet in zveze 28.701 58 .028 202 2.596 2.626 101 Trgovina 27.854 56 .550 203 3.227 3.258 101 Gostinstvo in turizem 28.553 55 .235 193 595 596 100 Obrt in os. storitve 29.775 58 .426 196 522 528 101 Stanov, kom. dej . 24.029 49 .474 206 480 493 103 Finančne in dr. posl.st. 35.754 69 .928 196 1.073 1.110 103 gospodarstvo 27.859 55 .589 200 27.608 27.944 101 V'r: SDK V globalu ugotavljamo, da v občini Ljubljana Moste-Polje resolu-cijska usmeritev za leto 1985 za področje zaposlovanja ni prekoračena. Gledano po dejavnostih pa so manjša odstopanja na treh področjih: kmetijstvu (KZ TZO Dobrunje, Veterinarski zavod Ljubljana), stanovanjski in komunalni dejavnosti (KPL DS Družbeni standard, Varnost TZD Varovanje premoženja Ljubljana Moste-Polje) ter v finančnih in drugih poslovnih storitvah (Mercator Mednarodna trgovina TOZD Hladilnica Zalog, v dejavnost pa je vključen tudi še Vektor TOZD Organizacija transporta, ki pa seje preselil v občino Ljubljana Šiška). V letu 1985 je bil v gospodarstvu na območju občine obračunan povprečni mesečni čisti dohodek na delavca v višini 55.589 din, kije še enkrat večji kot v letu 1984. Najvišje povprečne mesečne čiste osebne dohodke so obračunali v panogah: poslovne storitve 89.213 din, predelava kemičnih izdelkov 85.953 din, projektiranje 73.182 din, pre-kladalne storitve 72.097 din in zunanja trgovina 71.819 din, najhitreje pa so porastli v proizvodnji bazičnih kemičnih izdelkov (IND 227) ter v strojegradnji, prekiadalnih storitvah in poslovnih storitvah (1ND 214). Pri pregledu višine povprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov na delavca po posameznih organizacijah združenega dela smo ugotovili, da je okoli 30 % vseh organizacij obračunalo osebne dohodke v višini od 50.000 din do 60.000 din, tako navzgor kot tudi navzdol pa smo zabeležili precejšnje odklone. Najnižje povprečne mesečne čiste osebne dohodke na delavca so obračunali v GIP Gradis DS uprava delavskih domov 36.564 din (IND 187), SGP Pionir Novo mesto TOZD Gradbeni sektor 37.293 din (IND 178), Rog TOZD Sestava dvokoles 39.846 din (IND 193), SGP SCTO TOZD Tesarska dejavnost 40.414 din (IND 192), GIVO 40.617 din (IND 174), Gostinsko podjetje Figovec 41.001 din (IND 191) in SGP SCTO TOZD Železokrivska dejavnost 41.307 din (IND 192). Najvišje povprečne mesečne čiste osebne dohodke so imeli v Intertrade. Z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije je bila za leto 1985 za področje osebnih dohodkov opredeljena globalna rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, in sicer v višini 90 odstotkov celotne nominalne rasti dohodka. V letu 1985 za gospodarstvo kot celota ni več dogovora v enaki vsebini, kolje veljal v prejšnjih letih. V prejšnjem letuje potekala široka akcija sprejema samoupravnih sporazumov dejavnosti. Preko teh sporazumov so bile organizacijam združenega dela dane podlage in usmeritve za spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov. Na osnovi tako dopolnjenih aktov bodo OZD same, in sicer na samoupravni osnovi, obvladovale politiko razporejanja dohodka. Izvajanje določil sporazumov dejavnosti spremljajo komisije samoupravnih sporazumov, in sicer na osnovi podatkov Službe drubženega knjigovodstva in podatkov samih organizacij združenega dela. OZD, ki še niso pristopile k panožnim sporazumom, oblikujejo osebne dohodke in skupno porabo na osnovi dogovora. Iz podatkov zaključnega računa in poročil OZD ugotavljamo, daje teh organizacij še vedno ena četrtina. 1. Jata TOZD Reja 2. Jata TOZD Meso 3. Gradis TOZD Kovinski obrati 4. Sap TOZD Turbus 5. GIVO 6. Žito TOZD Mlini 7. Žito TOZD Tehnični obrati 8. Emona Inženiring 9. Emona MIZ Skupaj : V letu 1985 je gospodarstvo občine ustvarilo 54.981 milijonov din dohodka. Zaradi sprememb v obračunskem sistemu v letu 1985 pri izračunu možnih sredstev za OD in skupno porabo upoštevamo rast primerljivega dohodka. Po oceni Službe družbenega knjigovodstva se je primerljivi dohodek v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1985 v primerjavi z prejšnjim povečal za 99 %. Z republiško resolucijo je opredeljeno 10% zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo za rastjo dohodka. Organizacije združenega dela so v letu 1985 morale razporejati osebne dohodke in skupno porabo na osnovi resolucijskih usmeritev ter v odvisnosti od rezultatov gospodarjenja in glede na ustvarjena sredstva za akumulacijo. Pri oblikovanju sredstev organizacije upoštevajo dosežene rezultate proizvodnje, produktivnosti, gospodarnosti, izvoza ter druge kakovostne dejavnike gospodarjenja. Globalni izra- čun osebnih dohodkov in skupne porabe je: - rast dohodka 64 - rast primerljivega dohodka 99 - rast deleža akumulacije v primerljivem dohodku - 10,8 - dejanska rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo 103 - možna rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo 89,1 Ugotavljamo, da v občini Ljubljana Moste-Polje resolucijske usmeritve za področje osebnih dohodkov in skupne porabe niso uresničene. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo so naraščala za 4 indeksne točke hitreje kot rast primerljivega dohodka, uresničena pa tudi ni usmeritev, da se delež akumulacije v dohodku v letu 1985 v primerjavi z letom 1984 ne sme zmanjšati. Iz podatkov zaključnega računa povzemamo, da se je delež akumulacije v primerljivem dohodku zmanjšal za 10,8 odstotkov. Analiza osebnih dohodkov in skupne porabe glede na določila dogovora in panožnih sporazumov po posameznih organizacijah združenega delaje v izdelavi. Pri obravnavi kršiteljev dogovora in panožnih sporazumov bo poseben poudarek dan organizacijam, ki so glede na resolucijo neupravičeno razporedila del sredstev za OD in skupno porabo. V kolikor bo ugotovljena kršitev, bodo vse te OZD morale v letošnjem letu ta sredstva poračunati. Izgube Po zaključnem računu za leto 1985 je v naši občini poslovalo z izgubo pet organizacij združenega dela. Skupni znesek izgube znaša 502.237.876,40 din in je za 191,1 % višji od zneska v letu 1984 ter za 79,1 % višji kot ob devetih mesecih leta 1985. Znesek izgub za leto 1984 je nižji, kot je bil prikazan v lanskoletni analizi zaradi znižanja zneskov v dveh TOZD Jate (SDK). Znesek izgub organizacij v občini predstavlja 26,3 % vseh izgub v mestu, torej nekoliko več kot v letu 1984, ko je predstavljal 25,3 %• Organizacije združenega dela z izgubo so ustvarile 4,4 % celotnega prihodka, 1,4 % dohodka gospodarstva občine ter zaposlujejo 3,2 vseh zaposlenih. Z izgubo so poslovanje zaključile naslednje OZD: 1984 1985 51.1 87.334,92 5.180.208,61 174.363.755,50 38.805.013,28 13.386.790,92 170.654.942,06 652.889,67 117.761.275,89 102.766.250,75 172.520.585,20 502.237.876,40 Ugotavljamo, da nobena od OZD, ki so v letu 1985 poslovale z izgubo, v letu 1984 ni izkazovala negativnega finančnega rezultata. Žito TOZD Tehnični obrati je izkazovala izgubo že po devetmesečnem poslovanju. Vzroki izgube so v internem določanju cen njihovih storitev, ki niso sledile povečanju cen materialnih stroškov, ter v porastu obresti za kredite. TOZD je po devetmesečnem poslovanju pripravila ptcdsanacijski program. Gradis TOZD Kovinski obrati je leto 1985 zaključil z izgubo predvsem zaradi splošnega gospodarskega stanja, odstopanja od investi- cijskih elaboratov, nelikvidnosti ter visokih obresti za kredite za oK ratna sredstva, ki predstavljajo 30,7% porabljenih sredstev. TOZ ima pripravljen sanacijski program. . .. Žito TOZD Mlini je z izgubo poslovala že ob devetih mesecih ic 1985, vzroki pa so v neskladju cen surovin in končnih izdelkov ter \ šokih obrestih. Ta TOZD je v preteklih obdobjih že večkrat P°® °vi!e. z izgubo ter pripravljala sanacijske programe oziroma nas tudi ob ščala o problematiki mlinarskega področja (tudi po poslovanju ob vetih mesecih), novega sanacijskega programa pa ni pripravila. Sap TOZD Turbus izkazuje izgubo predvsem zaradi hitrejšega povečevanja porabljenih sredstev kot celotnega prihodka. TOZD izka-?uJe po zaključnem računu 5.309 tisoč din nekrite izgube. Pripravljen 'niajo predsanacijski program, ki so ga izdelali po šestmesečnem poslovanju v letu 1985, vendar znesek izgube narašča. » Na poslovanje z izgubo DO Emona Inženiring je vplivalo zmanjševanje investicijskih dejavnosti, nesklenjeni posli oziroma delna rea-hzacija nekritih že sklenjenih, neskladje med cenami repromateriala 'J1 njihovimi cenami ter porast obresti za kredite za obratna sredstva. "°leg navedenih so na poslovanje z izgubo vplivali tudi drugi, predvsem interni vzroki. Po zaključnem računu izkazuje DO nekrito izgubo v višini 112.743 tisoč din, ki jo bodo pokrivale DO, združene v ^OZD Emona. Od te DO sancijskcga programa še nismo prejeli. Sredstva in viri sredstev Tudi v bilanci stanja je nekaj sprememb kot posledica uskladitve posameznih postavk v kontnem planu in bilancah oziroma je njihova vsebina usklajena z novim zakonom o celotnem prihodku. Finančna struktura občinskega gospodarstva seje leta 1985 v primerjavi izboljšala, vendar le navidezno. V strukturi poslovnih sredstev seje povečal delež osnovnih sredstev, v strukturi virov poslovnih sredstev pa se je povečal delež poslovnega sklada. Vendar pa se poslovni sklad ni povečal zaradi vnosa akumulacije sredstev, ki je vplivala tudi na povečanje deleža osnovnih sredstev v strukturi poslovnih sredstev. TABELA 11: Poslovna sredstva in njihovi viri gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje po stanju 31. 12. 1985 Struk. v % VIRI POSLOVNIH SREDSTEV Zneski v milijon din L^truk. V /v IN D 31.12. 1985 31.12.' 1984 31.12. 1985 IN D 31.12. 1965 178 loo,o SKUPAJ VIRI POSLOV.SRED. 125-233 222.403 17. j loo, 0 176 54,0 I.Kratkoročni viri 39.9oG 109.875 183 49,4 13o 3,4 1.Kredi ti 12.1oG 21.698 179 9,6 X o,l 2.Združena sredstva 1.797 2.934 165 1,3 2oo 17,8 3.Obvez.iz posl.raz. 29.2o7 49.326 169 22,2 173 3,5 -iz čekov in menic 5.526 -do dobav'.za osn.in 9.684 175 4,4 161 5,9 obrat.sredstva lo.7l5 14.1oG 132 6,'» - -po kontokor.računu 13 POSLOVNA SREDSTVA Zneski v milijon din 31.12. 1904 31.12. 1965 SKUPAJ POSLOVNA SREDSTVA 125. I.Obratna sredstva 6?. 1. Denarna sredstva 5. 2. Vrednostni papiaji 3. Terjat.iz posl.raz. 19, -iz čekoVjin menic 4, -krite z garan.in akredit. 8.164 -po kontokor.računu -nekrite 1, -za predujme 2, -druge terjatve 2. 4. Zaloge 24.5ol -mater.,drob.inv., embalaže 14.946 -nedok.proizv.pol-proizv. 3*959 -gotov.proizvodov 2.563 -blaga 3.0I3 235 222.4o3 3o6 12o.l3o 64 3 2o 75o 558 767 569 692 7.6o3 252 39.514 7.693 13.174 36 7.806 442 5*144 2oo 5.461 2o3 46.864 191 27.466 104 7.235 103 5-025 195 7.136 237 3.5 2.3 2.5 21,1 12,4 3.3 2,2 3,2 5.Druga obrat.sred. 17.192 25.898 162 11,6 Il.Plasm.iz posl.sred. 19.2o6 26.865 14o 12,1 111.Osnov.sr.po sed.vred. 38.1o9 74.594 196 33,5 -os.sr.v upor.po nab. vrednosti 83.265 159.475 191 71,7 -popr.vred.os.sred. 51.ol7 92.362 161 41,5 -os.sr.v upor.po sed. vrednosti 32.263 67.112 2o8 30,2 -os.sred.v pripravi 5.841 7.481 123 3,3 IV.Pos Lov,sred.izven uporabe 614 814 132 o,4 -za predujme -za predujme za inv. -druge obveznosti 4.Drugi viri 2.060 3.527 7.379 16.79> 5.633 5.568 14.322 35.917 273 136 194 214 II.Dolgoročni viri 1. Kred.za obrat.sred. 2. Kred.za osnov.sred. 3. Združ.sredstva 4. Drugi viri III.Trajni viri 08 lega: poslovni sklad 4.3o5 9.521 6.83') 513 5.7o6 133 12.487 131 8.169 H J 603 118 44.149 05.563 194 43.795 85.043 194 2,5 2.3 6.4 16,1 21.173 26.966 127 12,1 2,6 3,5 ■ ') O, ' 33,5 38,2 Vir: SDK "ovna sredstva din ncc decembra 1985 jc imelo gospodarstvo občine 74.594 mio ]c. °snovnih sredstev po sedanji vrednosti kar je 96 odstotkov več kot osn Na tako rast je v precejšnji meri vplivala revalorizacija nj enih sredstev, ki usklajuje vrednost osnovnih sredstev s povprečji,. V tr^nimi cenami. Zaradi revalorizacije je bila vrednost osnovnih luni tCV konccm 'cta 1985 višja za 27.914 mio din. Že več let opozar-re''0’ da ima občinsko gospodarstvo visoko stopnjo odpisanosti opno^ *72,8 %), ki je še posebej značilna za naslednje industrijske pa-razn Pr°izvodnja končnih tekstilnih izdelkov (98,6%), proizvodnja j;i. °VTstnih izdelkov (95,5 %), predelava kovin (93,9 %),grafična de-°st (92,3 %) in proizvodnja krmil (91,4 %). 8ratna sredstva r^i ° stanju 31. 12. 1985 so imele OZD gospodarstva občine 120.131 g0 d'n obratnih sredstev, kar je dobro polovico poslovnih sredstev r__P°darstva. Struktura obratnih sredstev se ni izboljšala, saj se oh- Na ■ va' struktura ooraimn sreustev se m izooijsaia, saj se on-Poda Vlsok delež zalog, zmanjšuje pa se najbolj likvidna sredstva gos-mj0 r,stVa - denarna sredstva. Vrednost zalog je bila konec leta 46.864 494 (y ,n oziroma 91 % višja kot na dan 31. 12. 1984 (Ljubljana lorjz. Povečanje vseh vrst zalog je vplivala v veliki meri reva-riau^-Ja zalog. Skupni učinek revalorizacije zalog surovin in mate-pr0i,na zalogi in vsebovanih v nedokončani proizvodnji ter v gotovih log ,v°dih je znašal 5.136 mio din, kar predstavlja 23 % prirasta za-Vezn^3"^0 ll"d*mo, da bi se zaloge, v kolikor ne bi bila izvršena ob-a 'ta* taši * ' L skladno z obse- totn po^a*°ri?acija njihove vrednosti, povečale^bolj ot so se. Viri poslovnih sredstev Struktura virov poslovnih sredstev se v letu 1985 ni zboljšala, saj seje ob povečanju deleža trajnih virov na račun zmanjševanja deleža dolgoročnih virov povečal tudi delež kratoročnih virov poslovnih sredstev. Poslovni sklad se je povečal za 41.240 mio din oziroma za 94 odstotkov. Povečanje gre predvsem na račun opravljene obvezne revalorizacije osnovnih sredstev v znesku 27.913 mio din in v manjši meri na osnovi razporeditve čistega dohodka v poslovni sklad (7.783 mio din). Kazalec likvidnosti, izračunan kot razmerje med denarnimi sredstvi, terjatvami, vrednostnimi papirji ter kratoročnimi krediti in obveznostmi do dobaviteljev, seje v letu 1985 sicer povečal od 0,72 na 0,82, vendar gospodarstvo občine še vedno ne pokriva kratkoročnih obveznosti z likvidnimi sredstvi. Občinsko gospodarstvo je s trajnimi in dolgoročnimi viri poslovnih sredstev po pokritju osnovnih sredstev in dolgoročnih plasmajev pokrilo le okoli 40 % vrednosti zalog (lani 49 %), tako daje primanjkljaj trajnih virov obratnih sredstev konec leta 1985 znašal okoli 28 milijard din (lani 12 milijard din). B. NEGOSPODARSTVO Analiza poslovanja organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja negospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje je pri pravljcna na osnovi obrazcev zaključnih računov za leto 1985 in poslovnih poročil, ki so jih pripravili poslovodni organi posameznih OZD oziroma DSSS. V analizo so vključeni podatki za 22 enovitih delovnih organizacij, 2 temeljni organizaciji in 3 delovne skupnosti (v nadaljnjem besedilu je za vse uporabljen izraz organizacije). Organizacije so razdeljene po področjih iz enotne nomenklature dejavnosti: - področje 12: izobraževanje, kultura, telesna kultura (16 organiza- cij) - področje 13: socialno in zdravstveno varstvo (9 organizacij) - področje 14: delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupno- sti in družbenopolitičnih skupnosti (2 organizaciji). V primerjavi z analizo za leto 1984 je v analizo vključena VVO Pe* denjped, v katero so se z referendumom o združivi združile VVO Vevče, Zalog in Zajčja dobrava. Organizacije s področja negospodarstva so morale obrdčun poslovanja v letu 1985 narediti v skladu z novim zakonom o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. Spremembe obračunskega sistema, ki so začele veljati na podlagi omenjenega zakona sl. 1. 1985, niso bistveno vplivale na rast dohodka. Če za lansko obdobje preračunamo dohodek tako, da upoštevamo spremembe, ugotovimo, da je rast dohodka skoraj nespremenjena. FINANČNI REZULTATI - ANALIZA ZAKLJUČNIH RAČUNOV ELEMENTI znesek (število) indeks v letu 1985 1985/84 (zneski v 000 din) 1. Celotni prihodek 5.085.940 207 2. Amortizacija 139.073 187 3. Materialni stroški 1.367.924 197 4. Dohodek 3.578.943 212 5. Čisti dohodek 3.035.426 210 6. Del ČD za OD 2.720.625 209 7. Del ČD za skupno porabo 206.325 204 8. Del ČD za poslovni sklad 42.766 593 9. Del ČD za rezervni sklad 65.710 210 10. Povprečno uporabljena poslovna sredstva 5.783.395 155 11. Sredstva za reprodukcijo 247.549 219 (amortizacija + akumulacija) 12. Št.zaposlenih Dati.podLaigi opravljen ih delovnih ur 2.602 102 13. St.zaposlenih na poridiagiiiisAaaja na ' L-nnV-n r4i'toč,UirtiA0ClXL'' '4ivR'.ifii;-n v. - .:'! i,n ')lr ' i 1 uJ■ > 1 7 n:u > 2.662 102 14 . Povprečni bruto.OD rbdi.^aposlenega 85.482 194 15. Izplačani OD za nadurno'delo 49.182 225 16. Dohodek na delavca 1.375,5 208 17. OD in skupna poraba na delavca 18. Akumulacija v primerjavi z dohodkom 1.124,9 205 (delež, v %) 3,03 133 bon Sili'' I i br ' ,'iiin ■ 1 i. iv IVU; ■ v/lb' ■ j'.."*.'" v 1. Celotni prihodek Večino celotnega prihodka pridobijo organizacije preko svobodne menjave dela. Iz poslovnih poročil je razvidno, daje to v glavnem posredna svobodna menjava dela preko samoupravnih interesnih skupnosti, nekaj pa je tudi prihodkov iz neposredne svobodne menjave dela. Pomemben vir so tudi prihodki od občanov. Tako so vse organizacije skupaj iz svobodne menjave dela pridobile 85,2 % (v letu 1984 - 83,8 %), od občanov 10,4 % (v letu 1984 - 12,3 %), iz ostalih virov 4,4 % (v letu 1984 - 3,9 %) celotnega prihodka. Način pridobivanja celotnega prihodka po področjih je naslednji: - področje 12 - izobraževanje, kultura, telesna kultura 84,2 % iz svobodne menjave dela, 9,8 % od občanov, 6 % iz drugih virov - področje 13 - socialno in zdravstveno varstvo: 84,9 % od svobodne menjave dela, 11,6 % od občanov, 3,5 % iz drugih virov - področje 14 - delovne skupnosti SIS in DPS: 100 % iz svobodne menjave dela. Med organizacijami izstopajo: Srednja šola tiska in pap*0 ’ st 22,3% sredstev pridobi s prodajo svojih uslug; Delovna skup ZSD Slovan, ki 36,5 % prihodkov pridobi s svojim komercialni" ča„ lovanjem, ter vzgojnovarstvene organizacije in Dom starejsin nov, ki precejšen del sredstev dobijo od občanov - neposncu"menja* rabnikov. Pri VVO je razmerje naslednje: 71,6 % iz svobodne n ve dela, 25,2 % od občanov in 3,2 % iz drugih virov. Pri Dornu ^g. ješih občanov je razmerje 47,5 % (svobodna menjava): 48,4 » i ni): 4,1 % (drugi viri). barski11 V primerjavi z letom 1984 sc je celotni prihodek v negospood in organizacijah povečal od 2.457.969 tisoč din na 5.085.940 tiso ^ oziroma za 107 %. V področju 12 sc jc povečal za 106 %, v P0 ':holj 13 za 107 % in v področju 14 za 108 %. Celotni prihodek sej j,(jen' povečal tam, kjer so bile aktivirane nove zmogljivosti, prio novi prostori ali razširjena dejavnost. 2. Amortizacija , . „„riizacij° Organizacije so tudi letos, podobno kot v letu 1984, arm različno obračunavale. Zakon jim daje možnost, dajo obračunavajo e 50-odstotno. Nekatere organizacije so to možnost izkoristile (lani, letos ali v obeh letih), druge pa so za amortizacijo odvajale od '0-100 % predpisane amortizacije. Zaradi tega so tudi indeksi pri organizacijah zelo različni. V celoti se je amortizaija v primerjavi z letom 1984 povečala za 87 %. V področju 12 za 73 %, v področju 13 za 100%, v področju 14 pa amortizacije ni potrebno obračunavati. 3. Materialni stroški Materialni stroški so se v primerjavi z letom 1984 zaradi visokih een močno povečali - za 97 % (področje 12 - za 103 %, področje 13 ~ za 92 %). Med organizacijami so povečanja zelo različna. Dohodek Vse negospodarske organizacije so ustvarile 3.578.943 tisoč din dohodka oziroma 112 % več kot v letu 1984. Kljub visokemu povečanju Materialnih stroškov seje dohodek povečal bolj kot celotni prihodek, razen pri organizacijah z izredno visokimi stroški. S- Čisti dohodek in njegova razporeditev ~ Cisti dohodek se je povečal nekoliko manj kot dohodek (za 1 '0%), kar kaže na povečanje obveznosti iz dohodka. Po organiza- cijah je rast čistega dohodka malenkostno nižja kot rast dohodka. - 89,6 % čistega dohodka so organizacije razporedile na osebne dohodke. V primerjavi z letom 1984 so se ta sredstva povečala za 109 %. - Organizacije so sredstva za skupno porabo povečale nekoliko manj kot sredstva za osebne dohodke oziroma ostale kategorije. V primerjavi z letom 1984 so se namreč sredstva za skupno porabo povečala za 104 % (v področju 12 - za 104 %, v področju 13 - za 120 % in v področju 14 - za 8 %). - Za poslovni skladje sredstva po zaključnem računu 1985 namenilo le 5 organizacij (leta 1984 - 13 organizacij). Povečala so se za 493 %. Zaradi zdravstvenega doma Moste, ki so po zaključnem računu za poslovni sklad namenili 38.357 tisoč din (89,7 % sredstva poslovnega sklada), je odstotek sredstev tako visok. Pri ostalih štirih organizacijah gre za manjša sredstva, kijih namenjajo predvsem za večja investicijska dela. - Za obvezni rezervni sklad organizacije odvajajo predpisana sredstva v višini 2 % od dohodka. V primerjavi z letom 1984 so se ta sredstva povečala za 110%. Delovne skupnosti niso dolžne oblikovati rezervnega sklada. 6. Razporeditev celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka ELEMENT 1984 1985 1. Celotni prihodek 100,0 100,0 2. Porabljena sredstva 31,3 29,6 3. Dohodek 68,7 100,0 70,4 100,0 4. Obvez.indoh. 10,0 14,6 10,7 15,2 5. Čisti dohodek 58,7 85,4 100,0 59,7 84,8 100,0 6. Del č.d. in OD 53,0 77,2 90,3 53,5 76,0 89,6 7. Del č. d. za sk.por. 4.1 6,0 7,0 4,1 00 m 6,8 8. Del.č. d. za posl. skl. 0,3 0,4 0,5 0,8 1,2 1,4 9. Del 2. d. za rez. skl. 1,3 00 2,2 1,3 1,8 2,2 , 'z Podatkov v tabeli je razvidno, da seje v letu 1985 v celotnem prihodku v primerjavi z letom 1984 znižal delež porabljenih sredstev j^Mortizacija + materialni stroški), zato je delež dohodka v celotnem Pnhodku višji. V delitvi dohodka so se razmerja ravno tako sprcme-lj'la. zaradi povečanja obveznosti iz dohodka v letošnjem letu. V de-l'V| čistega dohodka je največji delež sredstev namenjen za osebne dotike (53,5 % celotnega prihodka oziroma 76% dohodka oziroma r, % čistega dohodka), zmanjšal seje delež sredstev za skupno po-abo, sredstva za poslovni sklad so sc povečala, za rezervni sklad pa Os,ajajo ista. ^'"'prečno uporabljena poslovna sredstva t .z teh podatkov lahko po eni strani ugotovimo višino sredstev, s ka^ nmi organizacija razpolaga, in s tem velikost organizacije, po drugi Sr an' Pa ob boljšem poznavanju razmer tudi zastarelost in odpisanost edstev v posameznih organizacijah. Z največjimi poslovnimi sred-',sta v letu 1985 poslovali OŠ Karla Dcstovnika-Kajuha (496.775 _ °p din) in Dom starejših občanov (523.349 tisoč din), z najmanjšimi vic^ater za socialno delo (4.536 tisoč din) in obe delovni skupnosti in D RS. ^ v'*° zaposlenih s_7 "ovprečno število zaposlenih na podlagi opravljenih delovnih ur 2 o/C °d 2.556 v letu 1984 povečalo na 2.602 v letu 1985 oziroma za kat"'Tako povečanje je predvsem posledica razširitve dejavnosti v ne-(j I r'h organizacijah, medtem ko seje v ostalih organizacijah število S| a.Vcev zmanjšalo oziroma ostalo isto. Največ delavcev je bilo zapo-m n|h v UKC-TOZD Univerzitetna psihiatrična klinika -511, naj-nl Pa v delovni skupnosti Kmetijsko zemljiške skupnosti - 2. - Število zaposlenih na podlagi stanja ob koncu meseca seje v primerjavi z letom 1985 povečalo za 46 delavcev oziroma 2 %. Tako povečanje je predvsem posledica daljših bolezenskih odsotnosti delavcev, dela za krajši delovni čas in tluktuacije delavcev. 9. Povprečno obračunani bruto OD V letu 1985 so organizacije razporedile za osebne dohodke 2.720.625 tisoč din. V letu 1985 glede na preteklo leto je bila hitrejša rast sredstev posledica drugačne dinamike razporejanja sredstev za OD. Poračun premalo razporejenih sredstev za OD v letu 1984 je bil opravljen v letu 1985. Za poračun (to je razliko do 55,2 za leto 1984) so organizacije v letu 1985 izplačale 51.535 tisoč din. V letu 1985 so torej organizacije razporedile za OD 2.669.090 tisoč din sredstev oziroma za 105 % več kot lani, kar je več kot je decembra lani dovoljeval ugotovitveni sklep (82 %), pri čemer pa je potrebno dodatno upoštevati, da seje lani v negospodarstvu v skladu z družbeno dogovorjeno politiko postopoma pričelo nadomeščati zaostajanje OD v preteklih obdobjih. Povprečni mesečni bruto OD delavcev v negospodarstvu občine je bil 85.482 din oziroma za 94 % višji kot v letu 1984. V področju 12 je bil povprečni OD 90.154 din (+ 88%), v 13 je bil 81.207 din (+99 %) in v 14 je bil povprečni OD 100.434 din (+ 87 %). 10. Izplačani OD za nadurno delo Za delo preko polnega delovnega časa so organizacije izplačale 49.182 tisoč din ali za 125 % več kot leta 1984. Od skupne mase za OD to pomeni 1,8 % sredstev. Največ nadur je bilo izplačanih v UKC-Univerzitetna psihiatrična klinika (24.784 tisoč din), kar predstavlja 50,4 % vseh izplačanih sredstev za nadurno delo. 2 Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na £ 2. seji 22. aprila 1986 obravnaval zgoraj navedeno analizo in ^ sprejel naslednji £ SKLEP t ^ Izvršni svet predlaga skupščini občine v obravnavo Analizo po-^ slovanja organizacij združenega dela občine Ljubljana Moste-£ Polje z naslednjim predlogom zaključkov: ^ Gospodarstvo £ 1. Izvršni svet ugotavlja, da primerjava finančnih rezultatov gospodarstva občine v letu 1985 glede na leto 1984 zaradi številnih sprememb v obračunskem sistemu ni v celoti omo-j gočena. Kljub temu pa na osnovi primerjave finančnih rezultatov gospodarstva občine z mestom Ljubljano in SR Slovenijo ter 4 upoštevaje povečanje obsega industrijske proizvodnje in konvertibilnega izvoza ocenjuje, da so organizacije združenega dela gospodarstva občine poslovale relativno uspešno. J 2. Ob 80 %-ni rasti celotnega prihodka je gospodarstvo občine doseglo nadpoprečno rast dohodka in čistega dohodka v primerjavi z mestom Ljubljano in SR Slovenijo. Hkrati izvršni svet opozarja na zaskrbljujoče stanje na področju industrije, 4 kjer je prihodek prenizek glede na porabljena sredstva in na doseženo fizično rast poslovanja. Spodbudno pa je dejstvo, da so za razliko od prejšnjih let gradbene in trgovske orga- 4 nizacije nadpoprečno povečale dohodek. 5 3. Izvršni svet ugotavlja, da se kljub umirjanju rasti proizvod- nje v drugi polovici leta 1985 ohranja nadpoprečna rast in-Ž dustrijske proizvodnje. V letu 1985 je občinska industrija 5 proizvedla realno za 4.7 odstotka več kot v letu 1984 in tako presegla resolucijsko načrtovano 3,5 %-no rast. Dosežena rast industrijske proizvodnje v občini je tudi nad republiškim (1,2 %) in mestnim poprečjem (4,5 %). Ob rasti industrijske proizvodnje je pomembno tudi dejstvo, ^ da so se istočasno zaloge gotovih proizvodov zmanjšale za t 6,8 % J 4. Izvršni svet ugotavlja, da kazalci poslovanja, kot so: produk-0 tivnost, merjenja z dohodkom na delavca, ekonomičnost, merjena s celotnim prihodkom na porabljena sredstva, in 5 rentabilnost, merjena z dohodkom na poprečno uporabljena sredstva, zaradi omenjenih sprememb v obračunskem sistemu niso ohranili svoje analitične vrednosti. Kljub temu pa so 5 v občini ti kazalniki v primerjavi z republiko v absolutnem znesku višji, pa tudi dinamika rasti oziroma nazadovanja je 5,, ugodnejša. Tudi ta podatek govori o uspešnosti poslovanja <-,q gospodarstva občine. £ i 5, Izvršni svet ugotavlja, da so bila izločanja za amortizacijo po # - jp j,, predpisanih stopnjah v letu 1985 le za 60 % večja kot v letu $i)Zj ,1984 (Ljubljana + 68 %), kar ima svoj vzrok tudi v visoki od-g inv6, pisanosti osnovnih sredstev, še posebej pa opreme občinske-#ii ji 8» gospodarstva. Glede na to, da so OZD upoštevale pripo-g y, ročila iz preteklih let in amortizacijo nad predpisanimi stopnjami povečale za 214 %, so celotna sredstva za amortizacijo v letu 1985 večja za 79 %. Organizacije, ki nimajo zagotovljenih trajnih in dolgoročnih virov za pokrivanje zalog, bi morale v čimvečji meri izkoristiti ta, zanje edini vir financi-J ranja investicij. 5 6. Po zaključnem računu za leto 1985 seje število zaposlenih v občini povečalo v primerjavi z letom 1984 za 1 %, kar je I N i $ N i i N 1 v okviru resolucijskih usmeritev. Največ je zaposlenih v industriji, in sicer 12.460 oseb, sledi ji gradbeništvo s 6.519 zaposlenimi in trgovina s 3.258 zaposlenimi. Konec leta ugotavljamo, da seje zaposlovanje v gradbeništvu umirilo in da so nekoliko večji porasti doseženi le v dejavnostih kmetijstva, stanovanjski in komunalni dejavnosti ter finančnih in drugih poslovnih storitvah. Poprečni nominalni mesečni čisti osebni dohodki na zaposlenega v občini so bili v gospodarstvu občine v letu 1985 din 55.589 in so se v primerjavi z letom 1984 povečali za 100 %, realno pa so večji za 11,5 odstotka. 7. Podatki kažejo, da se temeljno določilo resolucije za področje osebnih dohodkov in skupne porabe v letu 1985 ni uresničilo. Rast sredstev za osebne dohodke (103,1 %) je večja od rasti primerljivega dohodka (99 %), čedalje bolj pa sc znižuje tudi delež akumulacije v primerljivem dohodku (-10,8). Tako delitev ni možno upravičiti niti z ugodnimi rezultati na področju izvoza in fizičnega obsega proizvodnje. Analiza prekoračiteljev in kršiteljev dogovora in sporazumov dejavnosti po posameznih OZD je v izdelavi. Izvršni svet je tekom leta tekoče spremljal izvajanje usmeritev republiške resolucije v gospodarstvu občine ter organizacije-kršiteljicc opozarjal, da bodo neupravičene prekoračitve morale v letu 1986 poravnati. Analiza prekoračiteljev bo obravnavana na občinskem sindikalnem svetu. V tej analizi bo poseben poudarek na organizacijah, ki so sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev povečale hitreje kot primerljivi dohodek, obenem pa so dosegle nadpoprečne osebne dohodke glede na poprečje dejavnosti. 8. Po zaključnem računu za leto 1985 je z izgubo zaključilo poslovanje 5 organizacij združenega dela v skupnem znesku 502 mio din, kar je 191 % več kot v letu 1984 in za 79,1 % več kot ob devetih mesecih. Tri organizacije so poslovaje z izgubo že ob devetih mesecih leta 1985. Od teh ima Žito TOZD Tehnični obrati in SAP TOZD Turbus izdelane predsanacijske programe, Žito TOZD Mlini pa je sanacijski program sprejel v letu 1984, za leto 1985 pa ga niso dopolnjevali, ker ostajajo vzroki za izgubo enaki. V zadnjem četrtletju 1985 sta izkazala izgubo Gradis TOZD Kovinski obrati, ki je sanacijski program že pripravil, in DO Emona Inženiring, katere sanacijski program Občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj do 17. aprila 1986 še ni prejel. Negospodarstvo 1. Izvršni svet ugotavlja, da so organizacije finančno poslovanje v letu 1985 zaključile uspešno in da so se gospodarno obnašale, saj je rast dohodka in čistega dohodka - kljub visokim materialnim stroškom - višja od rasti celotnega prihodka. 2. Izvršni svet ugotavlja, da seje delež osebnih dohodkov v primerjavi s preteklim letom znižal, kar pa je šlo na račun deleža za akumulacijo, ki se je v letu 1985 povečal. 3. Število zaposlenih seje povečalo bolj, kot je bilo predvideno v resoluciji za leto 1985 (2 %), vendar izvršni svet obenem ugotavlja, da so bile dodatne zaposlitve upravičene in povezane z razširitvijo dejavnosti. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA MIRO SOTLAR Analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v letih 1976-1985 s posebnim poudarkom na OZD na meji rentabilnosti I. UVOD Namen analize je prikazati, kako sta se v letih 1976-1985 gibali akumulativna in reproduktivna sposobnost gospodarstva naše občine ter opredeliti organizacije združenega dela, ki so v letu 1985 poslovale fia meji rentabilnosti. Pri pripravi analize smo se v letošnjem letu srečevali z velikimi težavami, katerih vzrok je novi Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. Da bi zagotovili čim večjo primerljivost, smo podatke za leto 1985 priredili oz. preračunali po sistemu, kot je veljal po zaključnem računu za leto 1984. Metodologija priprave analize je v glavnem po zaključnem računu za leto 1984. Metodologija priprave analize je v glavnem ostala enaka kot v predhodnih letih z namenom lažje primerljivosti. .Celotna analiza temelji na podatkih SDK, podatke glede združeva: nJa sredstev iz poslovnega sklada pa smo dobili iz vprašalnikov, ki srno jih posredovali v OZD (razen v DSSS). Glede na to. da le nekatere OZD izpolnjenih vprašalnikov niso vrnile, smo zaključke glede združevanja sredstev razširili na celotno populacijo OZD v naši občini. II. k Vpliv delitvenih razmerij v bruto dohodku na reproduktivno sposob-n°st gospodarstva (Tabela 1) Na podlagi prikaza delitve bruto dohodka lahko ugotovimo, da se v opazovanem obdobju 1976-1985 po stopnji 1,4 % letno zmanjšuje delež sredstev za razširjeno reprodukcijo (prav tako je opazen upad deleža glede na leto 1984), medtem ko se deleži drugih oblik porabe konstantno še hitreje zmanjšujejo (delež sredstev za osebne dohodke uPada povprečno letno za 3,8 %, del za skupne potrebe za 3,2 %, del Za splošne potrebe 3,3 %). V letu 1985 predstavlja delež sredstev za Peto osebne dohodke v bruto dohodku precej manj (le 70,4 % deleža eta 1976), kolje znašal v letu 1976. * . Delež sredstev za skupno porabo v TOZD v opazovanem obdobju jzkazuje visoko stopnjo rasti. Ta porast je posledica nizkega deleža v etih 1976-1978, v letu 1979 je zaradi pregrupiranja prispevka za so-hdarnostno gradnjo opazen velik skok, od leta 1979 pa ta delež konstantno upada. Ugotavljamo, da se v delitvi bruto dohodka v opazovanem obdobju Najhitreje povečuje del sredstev za druge namene, in sicer povprečno letno za 10,2 %. Delež te postavke v bruto dohodku je v letu 1985 za ‘39,7 % vejjj |(0( v [etu j976, v primerjavi z letom 1984 pa seje tudi P znesku povečal za 138,6 %. Med sredstvi za druge namene so v letu g|e(je na ie[0 1984 najbolj porastle obresti (za 167,9 %), obvezati do delovnih skupnosti (za 100,5 %), del dohodka za varstvo oko-IJa (za 206,1 %), del dohodka za splošno ljudsko obrambo in družbeno ^mozaščito (za 65,8 %), del dohodka za zavarovalne premije (za i %), del dohodka za druge namene (za 56,8 %), kjer so zajete nadnje postavke: prispevek Titovemu skladu za štipendiranje mladih uelavcev in delavskih otrok, izdatki za štipendiranje študentov in cencev ter drugi nameni v skladu s predpisi. Drug;e postavke se niso Večji meri povečale ali pa v strukturi ne pomenijo veliko. , Na podlagi prikaza delitve bruto dohodka lahko torej ugotovimo, »se deleži raznih oblik porabe (osebne, skupne, splošne) v skladu z cvetnimi resolucijskimi cilji v opazovanem obdobju 1976-1985 Jnanjšujejo, vse več sredstev pa se preliva v del dohodka za druge na-^.ene, kar negativno vpliva na delež sredstev za razširjeno reproduk-'J°. ki v opazovanem obdobju upada. ?' ^Pliv združevanja sredstev iz poslovnega sklada na reproduktivno Posobnost v OZD (Tabela 2) Kot osnova za pripravo Tabele 2 so nam služili podatki izpolnjenih ^ašalnikov OZD. Ugotavljamo, da združevanje sredstev iz poslovnega sklada v opasanem obdobju 1975-1985 upada po povprečni letni stopnji 3 7 %. zdJ1 - nca upadanja združevanja je opazna zlasti po letu 1982, delež 13 ^vanja predstavlja v letu 1985 le 68 % tistega v letu 1 >7., za " '/n Pa je nižji tudi v primerjavi z letom 1984. V opazovanem obdobju izkazuje večina združevanj negativne stopnje rasti, in sicer so najhitreje upadala združevanja za gradnjo letališč (letno za 18,8 %), železniški promet (povprečno letno za 8 %), za republiške ceste (za 6,8 %), nekoliko počasneje pa so upadala združevanja za posojilo federaciji za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih (za 4,5 %), za elektrogospodarstvo (za 4,1 %) ter za regionalne ceste (za 3,0%). V enakem obdobju izkazuje pozitivno stopnjo le združevanje za luški promet (povprečno letno za 5,2 %), ki predstavlja le 0,5 %. Del združevanj za druge namene, kjer gre predvsem za združevanje v naftno plinsko gospodarstvo, pa je v letu 1985 glede na predhodno leto tudi upadel. Ugotavljamo torej, da zmanjševanje združevanj iz poslovnega sklada ugodno vpliva na reprodukcijsko sposobnost OZD, saj se neto poslovni sklad (ki ostane v OZD) povečuje povprečno letno za 2,8 %. 3. Sredstva za reprodukcijo in prosta sredstva za investicije v OZD (Tabela 3) Pri ugotavljanju prostih sredstev za nove investicije smo predpostavili, da je odstotek združevanj iz poslovnega sklada enak tudi pri OZD, ki nam niso posredovale izpolnjenega vprašalnika. Ugotavljamo, da del sredstev za investicije v OZD v opazovanem obdobju 1976-1985 narašča povprečno letno za 0,9 %, ob hkratnem upadanju tako deleža sredstev za razširjeno reprodukcijo kot združevanj iz poslovnega sklada. Celotna sredstva za reprodukcijo so se v letu 1985 glede na leto 1984 povečala za 78,1 %, kar je sicer več kot dohodek (za 64 %) in manj kot celotni prihodek (za 80 %) in manj kot primerljivi dohodek (99). V celotnih sredstvih za reprodukcijo se je najbolj povečala amortizacija nad predpisano stopnjo (za 213,6%). V enakem obdobju 1976-1985 seje delež anuitet v celotnih sredstvih za reprodukcijo zmanjševal povprečno letno za 5,7 % (tendenca zmanjševanja deleža je opazna zlasti po letu 1980), v letu 1985 je v primerjavi z letom 1984 nižji za 25,4 %, v primerjavi z letom 1976 pa je delež nižji za 41,4 %, kar ugodno vpliva na porast prostih sredstev za nove investicije. Delež, prostih sredstev za nove investicije narašča v opazovani časovni vrsti povprečno letno za 3,8 %, v znesku je v letu 1985 glede na leto 1984 večji za 116,5%, delež pa je v primerjavi z letom 1976 večji za 39,9 %. Delež prostih sredstev za nove investicije v celotnih sredstvih za reprodukcijo je naj višji v opazovani časovni vrsti, znesek pa je za 37,1 % večji kot znašata skupaj obe amortizaciji. 4. Delitev sredstev za reprodukcijo po področjih dejavnosti (Tabela 4) Celotna sredstva za reprodukcijo gospodarstva so sev letu 1985 glede na leto 1984 povečala za 78,1 %. K takemu porastu so največ prispevali porasti sredstev za reprodukcijo področij trgovine (za 126,2%), gostinstva (za 110,4%), prometa (103%), gradbeništva (82,3 %). manj kot v gospodarstvu v povprečju so ta sredstva porastla v področjih industrije (za 73,2 %), stanovanjsko komunalni dejavnosti (za 73,8 %), obrti (za 51.5 %) ter kmetijstvu (34,5 %). Področje finančnih in drugih poslovnih storitev je v letu 1985 glede na leto 1984 ustvarilo za 9,1 % manj sredstev za reprodukcijo. Združevanje sredstev iz poslovnega sklada seje v letu 1985 glede na leto 1984 v gospodarstvu občine v znesku povečalo za 33,2 %, združevanje je naraščalo počasneje kot celotna sredstva za reprodukcijo. Hitreje kot v gospodarstvu v povprečju so združevanja naraščala na področju prometa (za 113,9%), trgovine (102,1%), kmetijstva (118,6 %), gradbeništva (71,4 %), gostinstva (za 66,2 %) ter v stanovanjsko komunalni dejavnosti (za 43,6 %), počasneje pa na področju industrije (23 %). Manjši znesek združevanj kot v letu 1984 je opazen na področju obrti ter finančnih in poslovnih storitev. Deleži združevanj iz poslovnega sklada so se zmanjšali na vseh področjih razen v kmetijstvu in prometu. Organizacijam združenega dela drugih področij je tako ostalo več sredstev za reprodukcijo v OZD. Ce od sredstev za reprodukcijo v OZD odštejemo rezervni sklad ter anuitete za dolgoročne kredite, dobimo prosta sredstva za nove investicije, ki so v letošnjem letu v gospodarstvu občine za 116,4 % večja kot lani (v znesku). Večji porast prostih sredstev za nove investicije, kot jih izkazuje gospodarstvo občine, izkazujejo področja industrije (za 148,4%), trgovine (za 146,9%), gostinstva (za 138,0%), stanovanjsko komunalne dejavnosti (za 199,6 %) ter prometa (za 122,6 %). Zmanjšal pa seje del prostih sredstev za nove investicije na področju gradbeništva. III. Akumulativna sposobnost po področjih gospodarstva in po posameznih OZD (Tabela 5) ter opredelitev OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti Občinsko gospodarstvo dosega višjo stopnjo akumulativne sposobnosti (7,6 %) kot republiško gospodarstvo v povprečju (5,2 %). V letu 1985 seje akumulativna sposobnost gospodarstva glede na lani izboljšala za 7 %, medtem ko je v slovenskem gospodarstvu v enakem obdobju upadla za 10 %. Višje stopnje akumulativne sposobnosti kot v republiki izkazujejo občinska področja industrije, prometa, trgovine, gostinstva, obrti, stanovanjsko komunalne dejavnosti, nižje pa področje finančnih in drugih poslovnih storitev ter kmetijstva. Pri opredelitvi organizacij, ki poslujejo na meji rentabilnosti, smo uporabili kriterij Zavoda za družbeno planiranje, in sicer: OZD posluje na meji rentabilnosti, v kolikor je njena akumulativna sposobnost za več kot polovico nižja, kot jo izkazuje podskupina dejavnosti, v katero je OZD uvrščena. V prejšnjih letih smo primerjali akumulativno sposobnost OZD z akumulativno sposobnostjo, ki jo je dosegalo republiško področje, v katerega je bila OZD uvrščena, letos pa smo se s ciljem boljše primerljivosti opredelili za primerjave s podskupinami. Ugotavljamo, da je ob uporabi zgoraj navedenega kriterija v naši občini v letu 1985 poslovalo na meji rentabilnosti osemnajst organizacij združenega dela (Tabela 5). Med osemnajstimi OZD je sedem OZD, ki so specifične (poslovanje z izgubo ali dejavnosti skupnega pomena za DO): Tabela 6: Specifične OZD, ki izkazujejo za več kot polovico manjšo akumulativno sposobnost kot podskupina v SRS OZD akumulativna sposobnost 1984 1985 IND Opombe 1. Žito TOZD Tehnični ob- rali 2. Gradis TOZD Kovinski 0,1 ~ - izguba obrati 1,8 - - izguba 3. Žito TOZD Mlini 0,3 - - izguba 4. Sap TOZD Turbus 2,7 - - izguba 5. Emona Inženiring 6. SCT TOZD Strojni inženi- 3,4 izguba ring 7. Papirnica Vevče-TOZD 0,9 1,3 144,4 dejavnost skupnega pomena Blagovni promet 7,5 0,9 9 dejavnost skupnega pomena Glede na to, daje večina zgoraj navedenih OZD leto 1985 zaključila z izgubo ter je že po zakonu dolžna pripraviti sanacijski program, posebnih ukrepov zanje ne predlagamo, za SCT TOZD Strojni inženiring, ki opravlja dejavnost skupnega pomena, pa tudi ne, saj je v letu 1985 glede na leto 1984 izboljšala svojo akumulativno sposobnost. Po izločitvi sedmih specifičnih OZD ostane enajst OZD, ki so v letu 1985 poslovale na meji rentabilnosti, in sicer pet s področja industrije, ena s področja kmetijstva, dve s področja gradbeništva, ena s področja trgovine, dve s področja obrti. V primeijavi z letom 1984 je teh organizacij za tri več, glede na leto 1983 za eno več, vendar podatki niso popolnoma primerljivi, ker smo v preteklih letih primerjali akumulativno sposobnost OZD s področjem, v katerega je uvrščena, letos pa s podskupino. Od organizacij združenega dela, ki so v letu 1985 poslovale na meji rentabilnosti, tri tudi v letu 1985 nadaljujejo s poslovanjem na meji rentabilnosti (Emona MIZ, Žito TOZD Sumi in Jata TOZD Rejah tri organizacije pa so v letu 1985 zaključile poslovanje z izgubo (Žito TOZD Tehnični obrati, Gradis TOZD Kovinski obrati in Žito TOZD Mlini). Za enajst organizacij združenega dela, ki poslujejo na meji rentabilnosti, predlagamo naslednje: 1. Saturnus TOZD Tovarna embalaže je v šestih mesecih leta 1985 poslovala na meji rentabilnosti ter bila s strani izvršnega sveta zadolžena, da z namenom izboljšanja svojega poslovanja vključi prestrukturiranje v planske dokumente 1986-1990. Pripravili so kratek pregled načrtovanih ukrepov. Predlagamo ukrep: TOZD naj poroča o realizaciji vključitve prestrukturiranja v planske dokumente ter realizaciji sprejetih ukrepov. 2. Žito TOZD Šumi je bila po poslovanju v šestih mesecih leta 1985 s strani izvršnega sveta zadolžena, da vključi prestrukturiranje v svoje planske dokumente. V temeljih plana DO, ki so delno razdelani tudi po TOZD, je za TOZD Sumi opredeljeno prestrukturiranje proizvodnje, v izvozno usmerjeno oz. usklajeno s potrebami domačega trga. Opredeljena so tudi potrebna investicijska vlaganja za prestrukturiranje. Izvršni svet je takrat TOZD zadolžil tudi za pripravo programa ukrepov za odpravo motenj v poslovanju, ki ga TOZD ni realizirala, ker je svoje aktivnosti že vključila v planske dokumente. Predlagamo ukrep: glede na to, daje prestrukturiranje opredeljeno v planskih dokumentih, naj TOZD poroča o tekočih aktivnostih v zvezi s tem. 3. Emona MIZ, Jata TOZD Reja so organizacije agroživilskega področja. . Predlagamo ukrep: obe OZD naj poročata o realizaciji sklepov občinske skupščine v zvezi z gradivom »Problematika in razvojna vprašanja agroživilstva v občini Ljubljana Moste-Polje« (DT št. 3/85). 4. SCT TOZD Mehanični obrati, Geološki zavod TOZD Strojna oprema in vzdrževanje, Pionir TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, Izolirka IOZD Tectum, Emona BCTOZDCentromerkur, Mizarstvo Moste, POZD Etiketa Predlagamo ukrep: vse navedene OZD naj do 30.9. 1986 pripravijo programe ukrepov za odpravo motenj v poslovanju. Programi ukrepov naj vsebujejo problematiko ter rokovno in z nosilci opredeljene ukrepe za razrešitev oz. izboljšanje stanja. Glej tabele na naslednjih straneh 8 £ > I "O o 3 C 5 1 s V) 00 2 ,3 » s ,3 e Is g « Z o S s > oo >N 0) I m oo O' 4£ oj c K — »N x 0; 5 weilr •s L m 5? £ N IE 'Ž S 5E >s 0) o -r oo >N _ 2 £ 5 - »N O 00 - h- ■š £ >N’ ^ • E >K O sO — h-0) C' ■o — m 00 I • o g d CM O 3 CM 2 in ^ 5 * | = * o : x r- j, -r: in •i i fl3 U U -c TJ 2 j0 S 5 I O o Z <£ 0 5 N 1 a Z N > S 1> -1 i- 3 -S 5 S S £ N 2 > S. 00 > ■S S 1 “ > ** li o 2 *8 « o. ž i ’s - «1 u * 3 jo r | | J I T! -c S 3 1 > -O OJ 3 • iC — > .* 4» in ^ E 1 |S •s B i ■c o 3 5 CM X 2» § Š . I| 11 ■■i) m- 5 l X i K 1 1 3 I CJ:-| iin'j! — f-V) V^ (0 U <0 • >isj T? * o- -S >3 CJ H a z ,5 !« 0) L~ ® '•"ir ■ -1' l!y . . lir >:• ibul cq"ln vfTK >'<){]?. orivibrliigii r. o r > i C. o s O | i r ■ -j«7 orm ,<;!! 'ig n _,r g S Z ® o-' -A* - or o' N' o> i o- S S d ■»’ r-' I d ' ^ ^ ^ O ^ — NO s 2 o rT — — O o O O o 8 iHiUi Is . ._ s s i i -, a 3 ? a • • * ~ 0 = “ 2 8-1 8 S e t l e l-^cuuuo^-m «sr a?3 ^ 3 .1 3 a t5 $» n ^ q i a *oi >ir w j® 2 o “3 a 2 &fei - 2,233333333 S S ....... i .E •o ;D ■s m 2 '5 \ w in ffl 00 u cn so 'O ( oo > «’ .s Mf vO 'O O *■ V »O »«. oo m e e e , - ( ^ ^ O ui m » J! l »S 0 IND. de 85/76 146,1 178,9 54,2 O 8 58,1 113,3 178.9 108,0 58,7 139.9 1 en 2 INI). dele/.i O m t^- IND. 85/84 •»> » >o s s g d g 133,2 188.5 72.7 90.8 32.8 16.5 > . (TJ a -g Z 0) C4 en en — — — CM 5 5 S 5 delež 46,3 10,2 33,9 9,6 O 8 14.0 86.0 10,2 75,8 16,2 59,6 in 5 V) g delež rr 1 1 znesek .08.499 .998.968 .656.809 .879.906 S i vO .759.229 ,874^53 996.802 .878.151 1 73.421 ,704.730 C- NJ >S in oo (j' ^ £ c CM £ - V en r ® r! m ^ r- c d u T3 N (TJ 0) C N O' in r- CM* .š. ,i i 2 R ' -' I - i i i s £ IM <3 >N I I :1 lili rr m ir. f’ r ir. n * c — — i* 'i § ? ^ ; 'j = S 5 J § S s * f" in l" r'* C SO o C' •" C“ C' c VI 0» u V) -2 rr3 00 ^ £ Jld OO 00 R Ž m — t • . — — a; *c (TJ a w c 1 1 c " - v t' s U 2 g N 00 r~ : r 5" S? = 1 2 s * S £ = -id ST N u fi i O M «. o ■£ ■£ «M X « c •2 i u j2 'S O c X. d * s f s S f: » S S S £ *¥ u 5T u tn oo c • i ? 0^ v V> — o_ \ s s - g ? » i .2 u ■J) d V) > N MO 2 > j £ >!M Ž c li | 35.2 5,6 54.3 o 8 21,6 78.4 5,6 72,8 30.4 42.4 i e u c. -0 0) I TJ o o c « > f s 1 n n » fe — C' h- CM^ o s S n* oo o — ^ r~ 1 O S m n 1 S S g ” g S 5 5 0) VJ m i 5 h* klad In drugi skl. ni sklad po predp. stop. . nad predp. st. vsa sredstva za . (od 1 do 4) vsa združ.iz posl.sk ra za reprod.v OZD klad invest. v OZD (7-8) te za dolg. kredite sr. za nove . (9 - 10) 1 s V) > 2 5 C N m n c s: c Ž V) u Posl. s Rezervi Amort. A m ort Skupaj reprod Skupaj Sredsti (5 - 6) Rez. s Sr. za .Anuitet . Prosta Invest. < s r- 0 1 a V) 0 J ri n m-’ tn o r- ® ff1 2 S C m co c' c> n - m »- f * ^ N C' c ^ 01 01 •^opco^^^oo O no t O' cj c 01 vd oSrrco^voOr^m o m r4 o o t ^ ff1 o^roojmr-—< cm • o-in ^noi^rooort ^coco'3^('Jin‘0 O^-I^ON00O(V.^lf) 'OCMf^rlJc£a'r^(\iO'i m fn .—• O m ,—4 04 o- ,-4 —« rt« CM & rr MO — C" in O — 04 ^ O C- vD ^ O m * s S s s s O' O' o ^ in j- o, ro °s ^ 2 Č Š £ š 3 £ • • * s *• • , •—i oo co 04 m j- co m v t*- in o m -« en cooccocco 000 0*00000 oooocoooo I T ,-1 ^—« ,—« --I H >—4 e—« N in M 0_ PI_ e- ^ <-. 30 n » N n >o o - o’ n — — ~> .5 S S 2 ~ *5 TJ _ (D Q ^ 2 v) S N 0) 'S TJ U 2d n ■8 u a N z 2 “* (D TJ (TJ n ^ Z ^ ^ c M 00 Ctrco^oi^o^ . O m MO CT* O MO O MO 'r^rirncoinc' ^ OJ CM CM — ^ OJ * ^ ^ ' i O, " o o 2 « s p i s g i N Ul ® N (O ° N J; ‘"iln<Šli'r“’i(i . r~ C' (N r~ r- • _ vC , ^ O* "T (M f- if w 'O in S f n m ^ — IN <£ c- os o 00 OJ O' o J • • . £ 00 oo U-) ^ in fo n o- o n oo m oo O- MO In en en OJ 'T O- ^ E^ xD _ O- ^ \D C 00 ^ vO f" pCO(7.fj(X)c^i' 2^2°'22s^2 O e-4 VO O mo ch(<-^-r~r~o- ^ en rr 'if 00 2 2 O' ic> 2 ° O MO oo ao m en ?! 3 fi “ g ? S r- m oo in vo c~ oo ui ro in —. O o 2 .« > V£ O vi .TJ 2 ° S£jjsf E 5 y 5 -u e B ^ r | e 2 g o g £ iioiPoo u 0 00 8 7 o. -0 u J 1 i .S > , c c 2 £ '75 I \lil I \ "1 : i >/l), ki izkazujejo za polovico manjšo stopnjo akumulativne sposobnosti kot posamezna podskupina 'V ,8 12. -.n 1« »/D 1 urbus 2,7 "7 35;, l 2 - S J L-L-s Tizu.j-.r" 7V - : r«io\ jn.i | {} "»,2 | ^ S «) iv ni. E 2; -"j - a: J £ - ~ ! ffiovirni l t;>r ii, .1 1 1, 5,9 d I5r,i O - T lO ^ & c — rs j 070221 2,8 : t. hiion 1 !K l* t/.) ( ••ntromerkur 3,0 ■UI V «J r.,6* i,r > — 200., 1 S" 3 2“-! T? j —"3 ! . . s1 i1 s i»•' -R" 1 3,0 9,8 ji*.j 1 r r j „ -n - O) m ■ostinst vo l ->b jna)__________________________27J________________3», 7 113,3 ' 'Iti in os , slo rit ve (SRS)_______________n, 2______________k, 2 89,j Obrt in os ■ sloiritve (občina)_________________________________'1,3_____‘13,0 1)90140 22,2 13,9 62,6 14. 'lizarstvo 'Moste 6,1 5,2 85,2 090183 20,8 14,0 67,3 15. l-O/l) Ktike t a 20,8 3,5 16,8 Stan. kom. dej .. (SRS) 2,0 J 1 2,4 120,0 Stnn. kom. dej .. (občina) 7,1 : 8,3 116,9 Kin. In dr. posl. štor. (SRS) 7,3 7,8 106,8 Fin. in dr. posl. štor. (občina) 5,6 3,1 55,4 110309 8,5 9,1 107,0 16. 1’aplrnica V <;včo TOZD Ulag.prom. 7,5 0,7 9,3 110404 6,2 7,0 112,9 17. Kmona Inženiring 3,4 - - Izguba 18. SCT TOZD .'^trojni inženiring 0,9 1,3 144,4 dejavnost skupnega pomena 1 k k N s j s ZAKLJUČKI IN PREDLOGI IZVRŠNEGA SVETA 1. Ugotavljamo, da se v opazovanem obdobju od leta 1976 do 1985 v delitvi bruto dohodka zmanjšujejo deleži vseh oblik porabe, upada tudi delež sredstev za razširjeno reprodukcijo, medtem ko se vse več sredstev preliva v del za druge namene, kar negativno vpliva na oblikovanje sredstev za razširjeno reprodukcijo. 2. Pozitiven vpliv na rast sredstev za razširjeno reprodukcijo je opazen pri zmanjševanju združevanja sredstev iz poslovnega sklada, ki v opazovani časovni vrsti od leta 1975 upadajo povprečno letno za 3,7 %. 3. V celotnih sredstvih za reprodukcijo se v obdobju 1976-1985 znižuje tudi delež anuitet za dolgoročne kredite (povprečno letno za 5,7 %) kar rezultira v večjem porastu prostih sredstev za nove investicije v gospodarstvu (povprečno letno povečanje za 3,8 %). Znesek prostih sredstev za investicije je v letu 1985 za 37,1 % večji kot znašata obe amortizaciji skupaj. 4. Gospodarstvo občine dosega v letu 1985 glede na leto 1984 povečanje akumulativne sposobnosti ter višjo stopnjo (7,6 %) kot republiško gospodarstvo (5,2 %). 5. Ugotavljamo, daje na meji rentabilnosti v letu 1985 poslovalo enajst OZD. Organizacije združenega dela, ki so poslovale na meji rentabilnosti, naj: a) Saturnus TOZD Tovarna embalaže - poročajo o realizaciji vključitve prestrukturiranja v planske dokumente 1986-1990 ter realizaciji sprejetih ukrepov za izboljšanje stanja. Rok: 31. 7. 1986 b) Žito TOZD Šumi - poročajo o tekočih aktivnostih v zvezi s prestrukturiranjem proizvodnje. Rok: 31. 7. 1986 c) Emona MIZ, Jata TOZD Reja - poročajo o realizaciji sklepov skupščine v zvezi z gradivom »Problematika in razvojna vprašanja agroživilstva v občini Ljubljana Moste-Po-Ije« (DT št. 3/85) Rok: 31. 7. 1986 d) SCT TOZD Mehanični obrati, Geološki zavod TOZD Strojna proizvodnja in vzdrževanje, Pionir TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, Izolirka TOZD Tectum, Emona BC TOZD Centromerkur, Mizarstvo Moste, POZ D Etiketa - pripravijo programe ukrepov za odpravo motenj v poslovanju. Rok: 30. 9. 1986. IZVRŠNI SVET ANALIZA ZUNANJETRGOVINSKE MENJAVE GOSPODARSTVA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE V LETU 1985 IN PLANIRANJE MENJAVE V LETU 1986 Analiza zunanjetrgovinske menjave je pripravljena z namenom, da se ugotovi realizacijo izvoznih in uvoznih načrtov v letu 198., uresničevanje ciljev iz resolucije za leto 1985 in problematiko organizacij združenega dela na tem področju. Analiza je pripravljena na osnovi podatkov, kijih obdeluje Narodna banka na osnovi carinskih deklaracij za izvoz in uvoz blaga ter prilivov in odlivov za izvoz, uvoz blaga in storitev. Podatke v planirani zunanjetrgovinski menjavi posredujejo OZD same na posebnem vprašalniku, problematiko OZD pa črpamo iz poslovnih poročil in sestankov s predstavniki OZD. Ob obravnavanju devetmesečnih rezultatov poslovanja smo ugotavljali, da je zunanjetrgovinska menjava potekala zelo ugodno, saj je konvertibilni izvoz blaga v devetih mesecih porasel za -4 /o. v zadnjih treh mesecih pa seje stanje spremenilo, saj se je v mesecu oktobru konvertibilni izvoz (v primerjavi z istim mesecem leta 1984) zmanjšal za 25 %, v novembru je sicer porastel za 12 % (kar je manj kot v povprečju devetih mesecev), v decembru pa se je bistveno zmanjšal, in sicer za 38 %. Gibanji» v zadnjih treh mesecih zlasti v decembru so poslabšala celotne rezu ltate, tako da se je konvertibilni izvoz v letu 1985 povečal za samo 10% (v devetih mesecih 24 %). Z resolucijo o politiki izvajanja družb'enega plana v letu 1986 smo načrtovali 14 procentno povečanje konvertibilnega izvoza. Devetmesečni plan konvertibilnega izvoza blaga je bil v devetih mesecih realiziran 85 %, v celem 1 etu pa manj, le 83 %. Menimo, da je eden izmed vzrokov za poslabša inje izvoza zlasti v decembru prilagajanje OZD novi zakonodaji. V hitu 1986 so namreč posledice zlasti za pozitivne OZD za nedoseganje lanskoletnega izvoza hude. Za procent nedoseganja lanskega izvoza se namreč zmanjšajo DPR P (družbeno priznane reprodukcijske potirebe) pri pozitivnih OZD, pri negativnih pa se DPRP zmanjšajo za polovico procenta nedoseganja lanskega izvoza. Kljub bistvenemu poslabšanju r ezultatov v zadnjih treh mesecih je zunanjetrgovinska menjava v gosp odarstvu občine še vedno uspešnejša v primerjavi z republiko ali Ljubljano. Konvertibilni izvoz v občini je porastel za 10,1 %, v Ljubljani za 5,6 %, in v republiki za 5,3 %. Delež konvertibilnega izvoza v celotnem izvozu je v občini 79,9 % in je še vedno višji (čeprav manj kot prej) kot v Ljubljani 72,7 % ali v republiki 77,5 %. Delež prihodkov od izvoza v cel otnem prihodku gospodarstva seje zmanjšal od 11 % leta 1984 na 9,7 % v letu 1985. Prihodki od izvoza so namreč porastli samo za 60 %, celotni prihodek pa za 80%. Zmanjšanje deleža je opazno prviič po letu 1981. Deleži so sc gibali takole: 1981: 8,6 % 1982: 8,7 % 1983: 9,2 % 1984: 11 % 1985: 9,7 % Na poslabšanje deleža je vpliva lo zmanjšanje izvoza v zadnjih treh mesecih ter seveda tudi slaba dohodkovna uspešnost pri izvoznih poslih. Plan konvertibilnega izvoza blziga je bil dosežen samo 83 procentno. Po podatkih Narodne banke plana niso dosegle naslednje OZD: Saturnus (96,8 %): do nedosegt inja plana izvoza je prišlo zaradi izpada dela izvoza v Bolgarijo v TOZD Tovarna embalaže. Večino konvertibilnega izvoza realizira TOZD Tov. avtoopreme, kije plan realizirala. Indos (93,7 %): po podatkih delovne organizacije je konvertibilni izvoz bistveno večji, vrednostni plan je bil presežen za 42 %. Totra (22,0 %): plana ne dosegal zaradi nesorazmerij med svetovnimi in domačimi cenami surovin in končnih izdelkov. Velana (87,6 %): del izvoza za ZDA seje realiziral takoj po novem letu, sicer bi bil plan izpolnjen. HP Kolinska TOZD Tov. hraniil (91,5 %): plan konvertibilnega izvoza ni bil dosežen zaradi problemov pri izvozu Viki kreme zaradi dragih vhodnih surovin in konkuirence, manjši je bil tudi izvoz v kooperaciji zaradi slabše kvalitete in letine zelenjave iz Makedonije. Žito (82,6 %): izvoz ni bil real iz iran predvsem zaradi izpada izvoza v TOZD Pekarstvo in testeninars tvo zaradi visokih zaščit za izdelke iz moke v državah uvoznicah (izpadel je izvoz v ZDA). Papirnica Vevče (80,1 %): plan izvoza ni bil realiziran, ker se je v zadnjem četrtletju povpraševanje; zmanjšalo in je izpadel izvoz na Poljsko, del skupnega izvoza z grafiči io industrijo pa ni zajet v obračunu preko NB. Jata (81,5 %): delovna organizacija je izvoz glede na leto 1984 načrtno zmanjšala za 51 %, ker je bi 1 izvoz že v letu 1984 eden glavnih povzročiteljev izgube. Rog TOŽD Sestava dvokoles (4 9,3 %): izvoz je bil fizično glede na leto 1984 za 400 % večji, plan ni bil realiziran, ker seje v izvozu priznal posredni izvoz dobaviteljem delov in materialov (Sava Kranj, Impol, Železarna Jesenice itd.). GZL TOZD Strojna proizvodnja in vzdrževanje (5,1 %): izvoz jc možen v okviru izvoza vrtalnega pribora, za izdelavo nekaterih vrs pribora je potreben uvožen mater ial, ki pribor tako podraži, da izvo-ckonomsko ni možen. Možen je izvoz pribora, ki ne vsebuje toliKP uvoženega materiala, povpraševat nja po tem priboru pa v letu 198. n Riko TOZD Proizv. komunalni e opreme (46,3 %): izvoz ni bil realiziran, ker podkooperanti v kooperacijski pogodbi niso v celoti izv -šili izvoza, predvsem Iskra. Gradis (5,3 %): za celotno dele ivno organizacijo so rezultati nekoliko boljši, plan izvoza blaga je bi 1 dosežen 30,2 %, plan izvoza blag« in storitev pa 57,7 %. , , . on(V SCTO (48,9%): v celotni delovni organizaciji so realizirali 8u letnega plana izvoza blaga in inv esticijskih del. Emona Commerce TOZD Globus (85,9 %): po podatkih TOZD je bil konvertibilni izvoz celo presežen za 4 %, oz. za 27 % večji kot v >etu 1984. Tudi vJetu 1985 je 16 OZD realiziralo 92,8 % konvertibilnega iz-v°za. Naj večji izvozniki na konvertibilno področje so: znesek v mio din delež v celotnem 1 $ = 185,7 din izvozu v % Uvoz blaga s klirinškega področja je v letu 1985 znašal 2.652 mio din in se je v primerjavi z letom 1984 zmanjšal za 45 %. Največji uvozniki s klirinškega področja so 4, realizirajo pa 81,8 % celotnega klirinškega uvoza: delež v skupnem mio din klirinškem I Sf s= 185,70 din uvozu v % Papirnica Vevče Emona Commerce TOZD Globus Saturnus Julon Teol Kolinska TOZD Tov. hranil Koto TOZD Koprod K J M Protektor P‘onir TOZD GS Ljubljana bCTO (TOZD-i v občini) fJoiezad Jata indos Arbo B.°g TOZD Sestava dvokoles <-ito delana 3.698 33,0 Papirnica Vevče 912 34,4 2.238 11,0 Emona Commerce TOZD Globus 714 26,9 904 8,1 Julon 423 15,9 855 7,6 HP Kolinska TOZD Tov. hranil 123 4,6 519 479 470 385 348 347 283 215 189 167 155 154 4,6 4.3 4,2 3.4 3,1 3,1 2.5 1,9 1-7 1.5 1,4 1,4 Skupaj: 10.406 92,8 Gospodarstvo občine je realiziralo za 14.031 mio din skupnega iz-°za, od tega je 80 % konvertibilnega, 20 % pa klirinškega izvoza. Kli-onski izvoz je v letu 1985 znašal 2.819 mio din se je povečal za v %. Največjih izvoznikov na klirinško področje je sedem in rea-l?,rajo 91,8 % vsega klirinškega izvoza: mio din delež v celotnem 1 $= 185,7 din ki. izvozu v % Saturnus TOZD Tov. avtoopreme Emona Commerce TOZD Globus papirnica Vevče TOZD Veta Kolinska TOZD Tov. hranil K|ko Ribnica TOZD Proizv. kom. opr. i°tra TOZD Izd. iz pl. lzohrka mas 833 714 288 282 210 152 114 29,5 25,3 10,2 10,0 7.4 5.4 4,0 2.593 91,0 'kupaj: Uvoz ..Skupni uvoz gospodarstva občine v letu 1985 je znašal 14.615 mio yn ‘n seje glede na leto 1984 povečal za 6 % (skupni izvoz za 11,7 %). .. skupnem uvozu je bilo 82 % konvertibilnega, 18 % pa klirinškega, n,? nXerl'bilni uvoz je znašal 11.963 mio din in seje glede na leto 1984 veČal za 24 % (kar je več kot izvoz, ki se je povečal za 10 %). Bist-eit?0 VeEse Je uvoz povečal v novembru in decembru, ko seje tudi ve-tQ.ll.PZD založila z uvoženim repromaterialom, kar je seveda v ledjih prvih treh mesecih povzročilo dobro oskrbljenost in nemote-Proizvodnjo kljub administrativnim težavam pri uvozu, v , ,U(Ji pri uvozu s konvertibilnega področja se 90,1 % uvoza realizira 14 OZD. Te so: p? ~. din Julonnica Vcvee Teo?tChnika Gruda TOZD Indov jbjEfnus Hp J1 OZ.D-i v občini) Hm K-°linska TOZD Tov. hranil Eme?ad Jata Ko,0na Commerce TOZD Globus &Tozd K°nrod Ciin- Protektor Arho (T0ZD-' v občini) mio din delež v sku konvert.izvozu v % 2.742 22,9 1.670 14,0 1.121 9.4 1.009 8,4 934 7,8 799 6,7 474 4,0 472 3,9 317 2,6 293 2,4 254 2,1 246 2,1 232 1,9 212 1.8 Skupaj: 2.172 81,8 Struktura skupnega uvoza blaga seje v letu 1986 zopet spremenila, in sicer v korist repromateriala (od 81 % na 88 % celotnega uvoza), zmanjšal pa seje delež uvožene opreme (od 6 % na 5 % in blaga široke potrošnje od 13 % na 7 %). Nekoliko drugače je pri strukturi konvertibilnega izvoza, kjer se deleži niso bistveno spremenili. Blago široke potrošnje ima isti delež 2,3 %, za eno strukturno točko seje zmanjšal uvoz repromateriala, za eno pa povečal uvoz opreme. Bistveno seje torej povečal delež uvoza repromateriala s klirinškega področja. 3. Pokrivanje izvoza z uvozom Gospodarstvo občine je že več let, od leta 1982 dalje, pokrivalo svoj konvertibilni uvoz z izvozom. V letu 1985 ga ni oz. je gospodarstvo izvozilo za 6,3 % manj, kot je uvozilo. Stopnje pokrivanja po posameznih letih so bile naslednje: 1981 1982 1983 1984 1985 konvertibila 83,3 106,5 101,3 104,8 93,7 kliring 61,7 74,1 46,6 57,2 106,3 Skupaj: 78,2 100,2 83,0 91,2 96,0 Izjemoma se v letu 1985 klirinški uvoz blaga pokriva zaradi bistveno zmanjšanega uvoza s klirinškega področja za 45 % in večjega povečanja izvoza na klirinško področje za 18,7 % (medtem ko seje konvertibilni povečal za samo 10%). V konvertibilni blagovni menjavi je bil saldo negativen in sicer 751 mio din. Največje negativne salde imajo naslednje OZD: mio din Agrotehnika Gruda TOZD Indov Julon Teol SCT (TOZD-i v občini) Jata Emona Tov. močnih krmil Velana Emona Blagovni center, Največje pozitivne salde in\ajo OZD: 1.115 815 491 452 188 163 99 92 mio din Papirnica Vevče Emona Commerce TOZD Globus Pionir TOZD Gradb. sekt. Lj. Emona MIZ Koto TOZD Koprod Indos KTM Protektor Rog TOZD Sestava dvokoles Izolirka (TOZD-i v občini) 956 922 348 322 177 152 139 96 10.775 90,0 4. Plačilni promet V plačilnem prometu so zajeti tako prilivi od izvoza blaga kot izvoza storitev ter kreditnih odnosov (enako z odlivi.) Konvertibilni prilivi od izvoza blaga, storitev in kreditnih odnosov so v letu 1985 znašali 11.278 mio din in so bili od leta 1984 večji za 5 %. Prilivi od iz- voza blaga so znašali 7.318 mio din, kar pa je precej manj, kolje znašal izvoz blaga na konvertibilno področje (11.212 mio din), prilivi so torej izvozu sledili s precejšnjim časovnim zamikom. Ugodnejši je položaj na klirinškem področju, kjer so prilivi od izvoza blaga celo nekoliko višji kot izvoz blaga. Prilivi od izvoza storitev na konvertibilno področje pomenijo v skupnih prilivih 35 % in znašajo 3.943 mio din. Največ prilivov od izvoza storitev so izkazale naslednje OZD, ki so tudi največje izvoznice storitev: mio din 1 $ = 185,70 din % Emona Commerce TOZD Globus - 1.408 35,7 GIP Gradis 684 17,3 Emona Globtour 605 15,3 SOZD Emona 452 11,5 Teol 331 8.4 Emona Inženiring 74 1,9 HP Kolinska TOZD Tov. hranil 71 1,8 Integral Sap TOZD Turbus 47 1,2 Skupaj: 3.672 93,1 Odlivi od uvoza blaga s konvertibilnega področja so znašali 8.652 mio din in so manjši od uvoza blaga s konvertibilnega področja (11.963 mio din), to pomeni uvoz na kredit in plačilo s časovnim za- mikom. Odlivi za uvoz storitev s konvertibilnega področja so znašali 778 mio din*in so glede na leto 1984 večji za 40 %, v celotnih odlivih pomenijo 9 %. Izredno pa so v letu 1985 porastli odlivi na osnovi kreditnih odnosov. V letu 1984 je bilo teh odlivov samo za 3 mio din, v letu 1985 pa za 242 mio din. Odlivi na klirinško področje so znašali 3.828 din in so se glede na leto 1984 zmanjšali za 15 % predvsem zaradi manjših plačil uvoženega blaga. Saldo med skupnimi konvertibilnimi prilivi in odlivi od uvoza blaga, storitev in kreditnih odnosov je pozitiven in za leto 1985 znaša 2.626 mio din je pa manjši glede na leto 1984 za 33 %. Pri blagu je s^ldo negativen, pri storitvah visoko pozitiven, pri kreditnih odnosih pa negativen. Na klirinškem področju je saldo pozitiven tako pri blagu kot storitvah in znaša 444 mio din. Kreditnih odnosov na klirinškem področju gospodarstvo občine ni imelo. 5. Planirana zunanjetrgovinska menjava v letu 1986 Z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana M osle-Polje v letu 1986 smo si kot enega izmed temeljnih ciljev zastavili 8 % povečanje konvertibilnega izvoza. V novembru smo ta cilj preverjali v organizacijah združenega dela - večjih izvoznicah. Po njihovih napovedih bi se konvertibilni izvoz povečal za'5 %. Zbori skupščine so sprejeli predlog izvršnega sveta - 8 % povečanje z. zadolžitvijo za povečanje izvoza v OZD, ki do sedaj niso izvažale, ali pa so izvažale le manjši del proizvodnje. V marcu 1986 smo vsem organizacijam združenega dela posredovali vprašalnike o planirani zunanjetrgovinski menjavi v letu 1986. Planirani konvertibilni izvoz je bistveno večji kot v novembru 1985. leta. Glede na realizacijo v letu 1985 OZD planirajo za 18 % večji izvoz v letu 1986. Delno je indeks visok tudi zaradi nizke realizacije v letu 1985 (kije bila le 83 proccntna glede na plan 1985). Planirani konvertibilni izvoz v letu 1986 pa je v primerjavi s planiranim v letu 1985 nekoliko - za 0,6 % nižji. Po področjih gospodarstva največje povečanje glede na leto 1985 planirajo gradbene OZD za 121 % več, trgovske za 32 %, industrijske pa samo za 7,8 % več. Med industrijskimi OZD večje povečanje konvertibilnega izvoza planirajo v Saturnusu 21 %, Velani 20%, Žito 35 %, Emona MIZ 15 %, Papirnica Vevče 16 %, Rog TOZD Sestava dvokoles 119 %. Zmanjšanje izvoza planirajo v Totri za 33 %, Žimi za 15 % in Jati za 15 %. V gradbeništvu vse OZD planirajo bistveno večji konvertibilni izvoz, čeprav po razgovorih sodeč nova investicijska dela pridobivajo samo v SCT-ju in Pionirju. Celoten izvoz trgovine realizira Emona Commerce TOZD Globus, ki planira 32 % povečanje. V globalu gospodarstva OZD planirajo povečanje konvertibilnega uvoza za 24,9 %, kar se verjetno v celoti ne bo realiziralo, že zato ker naj bi se po planu izvoz povečal za manj - za 18 %. 6. Problematika zunanjetrgovinske menjave v letu 1986 Ocenjujemo, daje za organizacije združenega dela v letu 1986 zlasti problematično: - večanje izgubljenega dohodka v izvozu zaradi icčaja valut, ki se še počasneje prilagaja domači inflaciji oz. večanju stroškov, - čedalje bolj postaja nezanimiv konvertibilni izvoz v primerjavi s klirinškim, zaradi politike tečaja klirinškega dolarja, - ohranitev zunanjetrgovinske registracije za nekatere OZD, ki ne bodo izpolnjevale pogojev. -v začetku leta je veliko škode povzročilo neizvrševanjc plačil v tu- ^ - izgubljanje poslov zaradi skrajšanega vnosa deviz v državo iz 90 na 60 dni, - razen izjemoma (lndos, Tot ra) organizacije združenega dela oce- njujejo, da imajo v letu 1986 dovolj velike družbeno priznane reprodukcijske potrebe, kontingente, , - problematično je znižanje konvertibilnega izvoza v prvih dven mesecih leta 1986 - po oceni za 19 %. Zaradi prevelike izgube dohodka v izvozu so že v lanskem letu nekatere OZD zavestno zmanjšale konvertibilni izvoz (Hmezad JA LA-Totra), podobne težave v letu 1986 se napovedujejo še v Indosu, Hr Kolinski, Žitu. Kritična je situacija pri konvertibilnem izvozu, klirinški je dohodkovno uspešnejši (tudi zaradi tečajne politike, ne samo zagradi doseženih cen), zato organizacije združenega dela del izvoza za-;-vestno usmerjajo na klirinško območje (lndos). \y> Predvidoma pogojev za zunanjetrgovinsko registracijo nekater ^ OZD ne bodo izpolnjevale, kot npr. Žito (ohranil bo samo koopera-^ cijo), HP Kolinska (ohranila bo samo kooperacijo). J: -j,C Neizvrševanjc plačil v tujino je povzročilo škodo pri poslovmn^f^ nosih, zaradi nesigurnosti plačil seje tuje blago avtomatično za jugi* £ lovanske kupce podražilo. Češi OZD konec leta 1985 nq bi priprat' dovolj velikih zalog uvoženega blaga, pa bi tako stanje povztočiloM1 £ večje zastoje v proizvodnji. IZVRŠNI SVET Glej tabele na naslednjih straneh BELEŽKE: 2 s £ : : s 5 7 i Z d 8 us + 2 2 2 S S £ i 2 5 2 O $ ’ S il 2 5 22 ž E § 2 o - * - ■ Z ■£ * US ^ ao ao 2 2 - 2 = 2 ; S o «X O" 5 o S N •o US * «t •7 o — O* e E «ž £ 5 s 3 s “ *« B 5 * S ** 3 3» O 5 " O »o o — 2 5 S i S s s s 2 » o> o « 01 O O ~ - (M . JO • S - ‘ d * •"' 2 2 S £ 2 ~ d * s i IN O ^ *• • • : : j. > * • o o O ia io n • n m q ■—•« «o • «nnn«ovinnn o* — «o»**-^r~~_r«ors< — fN — O « O ^ ^ O « m f — N « 0 « B N •N I I ^ | | (M | js i n i n v ni I m us o» Oo — r>KSo.«^.oonN>Q — o<0M on i/ino — in^io«oo *n - <0 o o n ^ S - 2 2 g S t us 0» U~> _* BONUlrt-OVO (o «/s eo •- n o* u V o (m us '00«0 — (D — (O — o O —. us N « — N IM N IM us r» o j> rn — O * n •o | | I JO O I • ON ee N N> l I us »O IONI I Ou (s O oj 5 " S £ 2 E S S M o S s N O O O US — —. US 0O z 5 A 2 o o o A -i Ul O » (Sl •O O Š Š 1 i 2 3 5 o O Uf> N 12 • US «n o us O N 8S s s O* N S A 6»* (Sl* g g o’ ; - o o o o • O N « U N S 8 2 ^ n o • • • *7 • us — «0 U C» -U I i «o «n • N (2 O O o' eT «D ■» n — 0i i eo o* 0 —• 1 5 — O MS O 0) uš - us S 2 2 2 S s - 2 3t "• S 2 S 2 S ” 2 s us O US N s e 2 R us °* I JO 5 o o ■ = 2 ■ 5 E ~ s (N O O -UV ur j o o : $ £ 5 E s d d » OS #k —• r~ ee I O* »on a* « o* • a* -> j— « o» US o CM* S s 1 s s 2 R O O O N 2 O (S. «0 CM IN OS I os* U» CM »» ~ O I l —• CM S N ^ a ^ S 5 S 2 2 E 2 t * F J JA t J o o (M CSC O O O O (Sl (Sl O O O O O ° ° USI KM ITM KSI USI S S M «— = S 2 2 £ E 2 $ s g o » S s !! o o » s 5 8 S S 9 »A ^ % s s = • o — rt e v- o o- " £ J? S X O £ -# «S ^ 7 i' S 4# ^ ^ o N « t £l m 'm m o o o 5 Ul o o o. a g 5 I g ~ s z o *rj 2 *? •5* ž 1 " s s 5 5 S 2 - 3 S ~ 5 S 2 si $ s * o« n S «A S N ^ S ^ ^ ^ ^ S Ki <* O £ CJ> " A ^ O 2 Ai O ^ ^ ^ ^ N ^ " : , « t* 1 ^ * = ^ : '? 'ss .# M o o 3 g o o I «t K O o ise N O O : : V r> O -V ^ A * o -S ""* S : i "u X : j i «X e* v -W • O O O o o o s 5 5 : ii n « N I K» I N S Ž S « 3 ? 7 “ ? V i ♦ • • N tO nT -# rt — KI 0» I | h* rt IN n N •o rt S X « J 2 S — O & N l l l •*- i rt U> «p> • ^ «o N O «# ~ R 3 ff - e. •. lil * I O o — lili KI I -k *> K» r> in •» • 2 ® s - s lili * s 1 3 5 g g o o 3 m « $ i *—* • i . 3 i § g g g o o o M «1 «1 M M KI m M »4 «4 •-* M « M M O O O O O O O O 4 4 4 < < < < < 55333333 r> an cf o» r. o rt * JN rfl o A« M J O r-. n N iA «4 o r o • • N -22 © i o* •O U> ■# r* 1 V N H * M O • S i o -# rs< i *n w*> ^ 9 ^ 2 2 rt r*. «© o o* l «o * 2 S o ^ S - g' 2 ® ~ r rs o* »n • O 4 n n « o> n N 4 D <1 ^ ^ r~. AN Asi rt «o ri « O 0* N • O l 2 O r. «o O — S? o ^ 0 * 0 lA O K O* Al S s 3 V S d O IN IN — Kt — o A- ON sZ> Nt 5 r f 3 5 i ki ec O o I i i 5 - r 1 ^ * « h a « « I r>* • S £ ' X 4 A o 5 S Ul •* «H • • • « « « r- r. Kt J X X s * *? -’ ' ^ 2 5 2 = s O i 1 a^ ? 3 3 2 ■» «Š N 4 I* -4*3 s «• * ii ** i»*r\ *%%V s o * 5 i i “ £ £ o o ■s ^ g 5 I r s Z jč č £ o o š š s - s I i i : a i 2 , o i o i o I I Ch JC* s s s i o o s E E i»—i ; Z Z i.S 'i' I O I>n I °. I z z A ~ c -5 ■ m 00 Os to to > S O to u < ti 3 N S c to o, a 00 Os P H to to > < O C to m N O 5 = ~Z. -i O* . s 5: Z 7' 5 a! C t — ~t <® I -# _# w n oi a> rx %£> cr ^ ~ o ' o i o «o o ® ® oo O Vi n« rv O S in 5 1 5 m to o eo n o •— «o —• r< — *> I I IO*JD* I 5s . J! Z s - r j JS o ° 5 rZ S 1 S s * s' s I g s - d s O O g • i l r’ */■>’ o‘ ^ B Ifl M — fi E i E ' n r g s er- r-i rs, *> i ' ” ' E z S z * s «o i « »n * 1 — -# • • • • = S 5j Sis s n ” » „ r~. 1 °' • k i 2 = s ' S S £• ». — *~- S ^ s | s 2 S 5 ' ' ’ * r = s s " s ; j : — j 4 — j « * „• ^ j j _; ®j O J) N V « U. “ “ 5 s 'i 3 ^ x> o - c o c e A *- * -c - W S • - » ~ o o O O 1^222 i “ : : 1 c J 2 2 c c a a a a. o. a. a. c t l * i ! > o ° ž s * s s s s 2 0 jr ^ 1 g S Ji • •» • * * ^ O o « z • • O ' Jo CM O S* 5 CM - » 2 8 — o o * v> o o o s s ^ • 01 ° j\ g o ~ S ? 5 Š o N Q n IN • r~ tO «0 9> O O V • • s • i ' - * ^ 5 o« v ^ cc> i 2 O in ^ «n n in cr £ .........°" ■ i ' ' J5? ' 2» ' rC ■o ^ •» - i si: « i «n «/> in O i/1 o o CN ^ — O m o cr V' ao O -o »c »o ■£> »7 xO 0» O «0 s o ?: VI o o o o o o o Vj O ; s -r O O O o o o o cn. V* o* »O s - i -* s * O"’ •»">»" "> ~ -» I •» S S = S " «C O ^ • o ^^ O *■» CN o s d S 2 s "' d o — — I ^ I £ O ^ cr> 2 &• I O «n <*x .# i-'* ,— o* v <7* O 3 ^ •o ^ : - -s i I j. j l ° o o o o o o •X ►m *M *M o o o o o o £ S « » S S j! -s t s r s 2 , - ' ' s s s o ‘ ' o 1 5 =' $ ' ' . 2 - 4 ' S -J% '... £ | | \ S • X ! i i s i 5 i i 2 5 « ^ - d ° “ - % «E Joe«. K, - c i r. ! “ 5- ■ J; !3*jS - qs - - -uL. 2 4' < S * S ™ ~r- I I I I I ! 1 ^ i s ? s P!'"|5 i 2 2:H£ 2 e trol i07D *vtopark - - ... 1.80' G ?!0 TOZD 1rfnspor t Hoste - - - 5.45 s 1 5 O S s S - 'i i z . 3 u r • i i t v t i *5 Z o o o. *o o 0^0 O o o * i O o o S O W »s, V * V JO « w ° 15 f E z s . i ^ i § « 3 O E c E E a ° o -* — C a, •• K ■—' O iij ii' Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Mostc-Polje je na 2. seji 22. aprila 1986 obravnaval zgoraj navedeno analizo in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet predlaga skupščini občine v obravnavo Analizo zunanjetrgovinske manjave gospodarstva občine Ljubljana Mos-te-Poljc v letu 1985 in planiranje menjave v letu 1986 z naslednjimi zaključki in predlogi: 1- Izvršni svet ugotavlja, da so rezultati zunanjetrgovinske menjave v gospodarstvu občine primerjalno z republiko in mestom Ljubljana še vedno ugodni, saj je konvertibilni izvoz po-rastel za 10 % (v Ljubljani 5,6 % in v republiki 5,3 %), kot negativno pa ocenjuje tendenco zmanjševanja konvertibilnega izvoza v zadnjih treh mesecih leta 1985 ter v prvih dveh mesecih letošnjega leta,, ko je po oceni konvertibilni izvoz celo upadel za 19 %. 2. Izvršni svet predlaga organizacijam združenega dela, ki v prvem trimesečju izkazujejo zmanjševanje konvertibilnega izvoza, da opredelijo vzroke in aktivnosti za dosego planiranih ciljev, ki sojih OZD zastavile v dovolj zahtevni višini, saj so planirale povečanje konvertibilnega izvoza za 18%. Občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pripravi analizo zunanjetrgovinske menjave v prvem trimesečju letošnjega leta. 3. Izvršni svet poziva organizacije združenega dela, da preverijo tudi posledice, ki bi nastale z zmanjševanjem konvertibilnega izvoza v posameznih OZD, zlasti z vidika zmanjševanja možnosti za uvoz. S stanjem in posledicami so poslovodni delavci dolžni seznaniti tudi organe upravljanja. 4. Izvršni svet zadolži organizacije združenega dela - tudi tiste, ki nimajo pogojev za zunanjetrgovinsko registracijo-, da tekoče skrbijo za izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov, ki delajo v zunanjetrgovinskih poslih, in to predvsem v znanju tujih jezikov ter poznavanju predpisov s področja zunanjetrgovinske menjave. S tem bodo OZD pripomogle, da se ohrani dosedanja raven zunanjetrgovinske menjave gospodarstva občine. 5. Izvršni svet predlaga poslovodnim delavcem, da o problematiki pri zunanjetrgovinski menjavi - zlasti glede izvrševanja plačil, vnosa deviz, zunanjetrgovinske registracije in drugo -obveščajo Občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj ali neposredno izvršni svet, ker bo na ta način možno tudi določena vprašanja reševati skupno in se dogovoriti za morebitno usklajevanje oziroma posredovanje pri pristojnih organih v republiki. PREDSEDNIK IZV RŠNEGA SVETA Miro SOTLAR OSNUTEK -\ Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. I. SRS, št. 39/74) ter 89. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. I. SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne.in na seji zbora krajevnih skupnosti dne.sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1985 V_____________________________________________ 1. člen Zaključni račun proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1985 izkazuje: - prihodkov 1,013.783.989,70 -odhodkov 1,012.346.561,70 - presežek prihodkov nad odhodki 1.437.428,00 Presežek prihodkov nad odhodki v višini 1,437.428 se razporedi in prenese: - za končni obračun 1 % odvoda proračunskih prihodkov v rezervni sklad 44.220 - upravnim organom občine 1,393.208 2. člen Sestavni del zaključnega računa proračuna občine je zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Moste-Polje, ki za leto 1985 izkazuje: - prihodkov 18,842.903,36 -odhodkov 4,621.726,35 - presežek prihodkov nad odhodki 14,221.177,00 Presežek prihodkov nad odhodki v višini din 14,221.177,00 se pre- nese v leto 1986. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. PREDSEDNIK SKUPŠČINE IVO SAMEC BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1985 (ir upa kontov PRIHODKI Skupaj din Grupa kontov ODHODKI Skupaj din 72 Prihodki od davkov od osebnih 4o Sredstva za delo upravnih dohodkov ■tat ,487.499 organov 255,8o7.000 (3 Prihodki od davka od prometa proiz- 41 Sredstva za posebne namene vodov in storitev ter od prometa ne- in druge namene upr.organov 56t355.ooo premičnin in pravic 292,574.341 42 Sredstva za ljudsko obrambo - 1 Prihodki od davka na prihodek od in družbeno samozaščito 5,543.000 premoženja in premoženjskili pra- * 43 Sred.za spodbujanje razvoja vic ter od drugih davkov 4 1,72'). 209,5o interv.v gosp. in spod.hitr. 7*> Prihodki od taks l(>, (>8o.o*lr>, 5o ra zv. gosp. manj raz.obm. 26 ,R64.ooo 77 Pr ihodki po posebnih predpisih od 44 Sredstva prenesena drugim organov in organizacij UPS in drtt- DPS in SIS 467,686.000 gi prihodki 46,'»'S.351,7o 45 Sredstva za družbene dejav. 26,741.844 i 8 Pl ihodki od drugih DPS t">l ,o47.4S3 46 “Sredstva za druge splošne druži*; 110 potret*; 14.1,666.441,50 47 Izločanje sredstev rezerv lo,283.673,5o 48 Drugi odhodki 6,214.199.7o' Skupaj pror.porab.občine 9‘Pi, Pil ,')58,7o 100% odvod priti.od prisl.za vet. preglede /nad oceno/' 13,154.6o3 SKUPAJ: 1,012.346.561.7o Presežek prihodkov nad od- hodki 1,'37.428 SKUPAJ PRIHODKI 1,013.783.180,7o S K U P A J ODHODKI:] 1 ,ol3.783.989,7o POROČILO K ZAKLJUČNEMU RAČUNU PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1985 1. SPLOŠNI DEL Predlog zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Moste-Po-Ijc za leto 1985 je sestavljen po določbah 35. člena Zakona o financiranju splošnih-družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. I. SRS. št. 39/74), Zakona o knjigovodstvu (Ur. 1. SFRJ, štev. 25/81) ter pravilnika o vsebini posameznih postavk v obrazcih periodičnega obračuna in zaključnega računa (Ur. I. SFRJ, št. 12/83). Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1985 je bil sprejet na seji zbora združenega dela dne 28. marca 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 (obj. v Ur. 1. SRS, št. 13/85) spremenjen in dopolnjen pa je bil na sejah zbora združenega dela dne 30. oktobra 1985 ter na sejah zbora krajevnih skupnosti dne 30. oktobra 1985 (obj. v Ur. 1. SRS, št. 37/85). Proračun občine za leto 1985 je bil oblikovan in sprejet v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v letu 1985 in resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 v letu 1985. Splošna poraba Ljubljanskih občin in skupščine mcstži Ljubljane je bila dogovorjena in usklajena z dogovorom o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1985. Po istem dogovoru so bila Skupščini mesta Ljubljana odstopljena sredstva za izvajanje skupnih nalog v letu 1985. Izvrševanje proračuna Proračunska poraba seje izvrševala na podlagi odloka o proračunu ter sklepov izvršnega sveta občine o izplačilih iz tekoče proračunske rezerve in občinskega rezervnega sklada. Dotacije upravnim organom občine Ljubljana Moste-Polje, družbenopolitičnim organizacijam, drugim državnim organom ter krajevnim skupnostim so se nakazovale mesečno za redno dejavnost, za posebne namene pa po potrebi. Izvrševanje proračunske porabe sekretariata skupščine ter izvršnega sveta je potekalo preko posebnega računa »Organ skupščine IS SOB Ljubljana Moste-Polje«. Realizacija proračunskih prihodkov in odhodkov je bila trimesečno obravnavana na sejah izvršnega sveta občine. Izvrševanje proračuna občine za leto 1985 je bilo zaključeno na dan 31. 12. 1985. II. PRORAČUNSKI PRIHODKI Proračunski prihodki so bili v letu 1985 doseženi v višini din 1,013.783.989,70 in so se v primerjavi z letom 1984 povečali za 94 %• ali za din 492.134.749. Povečanje beležimo pri vseh vrstah prihodkov. Podroben pregled prihodkov po vrstah je razviden iz priloge 2. Po dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah mesta Ljubljana za leto 1985 pripadajo občini Ljubljana Moste-Polje dohodki v višini din 1,013.783.989;70. 1. Limitirani prihodki 952,057.994.20 2. Nclimitirani prihodki (Prisl, za vet. preglede, prih. upravnih org., turistične takse, poseb. rep. dav. I. 84, ter dopolnilna sred. rep. za spom. kompleks Urh) 61,725.995,50 Skupaj realizirani prihodki, ki pripadajo občini: 1,013.783.989,70. Prihodki v višini din 1,013.783.989,70 predstavljajo dovoljeno splošno porabo občine, in sicer: - dovoljena osnovna poraba občine 727.799.989,70 -odstopljeni prihodki skupščini mesta Ljubljane 285.984.000,00 Skupaj: 1,013.783.989,70 lil. RAZPOREDITEV PRIHODKOV (ODHODKI) Proračunski odhodki so bili v letu 1985 izvršeni v višini 1,012.346.561,70 din in so v primerjavi z letom 1984 večji za 94 %. Povečanje se nanaša na sredstva za usklajevanje OD vseh proračunskih uporabnikov z oseb. dohodkom zaposlenih v gospodarstvu in na povečanje sredstev za materialne izdatke, kar je predvsem posledica inflacijskih gibanj. Pomembna naloga proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1985 je bila tudi zagotoviti sredstva za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planskih dokumentov na področju urbanizma (Ljubljana 2000). IV. UGOTOVITEV PRESEŽKA IN RAZPOREDITEV 1. Ugotovitev presežka Doseženi proračunski prihodki, ki pripadajo občini 727.799.989,70 Osnovna proračunska poraba občine - od- . hodki 726.362.561,70 Presežek prihodkov nad odhodki: 1.437.428,00 RAZPOREDITEV PRESEŽKA 2. Obračun 1 % odvoda proračunskih pri- . hodkov v rezervni sklad občine 44.220 3. Upravnim organom občine 1,393.20° Skupaj: 1,437.428 REZERVNI SKLAD OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE REALIZACIJA ZA LETO 1985 A - PRIHODKI 1. Prenesena sredstva iz leta 1984 2. 1 % odvod proračunskih prihodkov za leto 1985 3. Odplačilo danih posojil 11,599.564,35 Skupaj prihodki: 18,842.903,3-"’ B- PRIHODKI 1. Prevoz pitne vode na območja KS Dolsko; Klopce, Besnica, Lipoglav in Zadvor 2. Finančna pomoč za usposobitev drevesnice na Studencu 3. Zoološki, vrt mesta Ljubljane za odp. posledic nalezljive bolezni-antraks 4. Sofinanciranje sanacije mostu na lokalni cesti Besnica-Podgrad 5. Kmet. zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste-Polje za ureditev plazovitega zemljišča v Zagorici 6. Sanacija škode, ko ji je povzročila toča v KS Lipoglav 7. Finančna pomoč Moškrič Cirilu za hitrejšo usposodobitev tržne proizv. mleka 1.751.726.3- 500.000. 0° 270.000. 0° 500.000. 0° 1,000.000.0° 500.000.0° 100.000$ Skupaj odhodki: 4,621/726^ PROSTA SREDSTVA NA DAN 31. 12. 1985 14,221.177.°^ STANJE SKUPNIH SREDSTEV SKLADA 1. Sredstva na žiro računu 2. Terjatev do proračuna za končni 1 % odvod za leto 1985 3. Stanje danih posojil 10,481.957.°° Skupaj sredstva sklada: 14.35089^ poročilo o zaključnem računu rezervnega »KLADA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1985 . Prihodki rezervnega sklada so bili doseženi v višini 18,308.819,35 ■n so se v primerjavi z letom 1984 povečali za 37 %. 60,4 % vseh prihodkov predstavlja prenesena sredstva iz leta 1984, 39,4 % prihodki ,z Proračuna občine Ljubljana Moste-Polje, ter 0,2 % odplačilo danih Posojil. Prihodki iz proračuna občine predstavljajo I % proračunskih prihodkov leta 1985. Izplačila iz rezervnega sklada so potekala na podlagi sklepov IS ob-c,ne. Posamezna izplačila so razvidna iz priložene realizacije. Odobrena sredstva za prevoz pitne vode v višini 2,348.885,35 din na območja KS Dolsko, Klopce, Besnica, Lipoglav in Zadvor so bila v letu 1985 porabljena v višini 1,751.726,35 din, neporabljena sred-s(va 597.159,00 din pa se prenesejo v leto 1986. IS je s sklepom z dne 24. 12. 1985 odobril sredstva v višini 1,500.000 din za sanacijo škode, ki jo je povzročil žled na gozdnem drevju. Sklep ni realiziran. Iz sredstev sklada je bilo v začetku leta 1985 dano proračunu posojila v višini 10,000.000 din zaradi neenakomernega priliva proračunskih prihodkov. Posojilo je bilo vrnjeno 31. 12. 1985. Obračun 1 % odvoda proračunskih prihodkov za leto 1985 v rezervni sklad občine. - Skupni prihodki - Odstopljeni prihodki SML - Dop. sred. rep. za spom. kompleks Urh - Posebni rep. davek iz leta 1984 1,013.783.989,70 din - 285.984.000,00 din - 50.000,00 din - 3.828.000,00 din Osnova za obračun 1 % odvoda 1 % obveznost po odloku Obračunano v letu 1985 723.921.989,70 din 7.239.220,00 din - 7.195.000,00 din Razlika za odvod v letu 1986 iz presežka 44.220,00 din PREGLED PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA DEJANOST KRAJEVNIH SKUPNC6T1 V LETU 19 8 5’ krajevna skupnost Funkcionalna dejavnost Najemnina in ogrevanje Amortizacija 5 -'-za poslovne Informiranje j ostore KS v KS Skupaj Desnica i, 8o2.loo 94.3oo 2.6o8 _ 1, Dizovik i, 61o.4 oo l,35.46o 3.4 08 loo.ooo i, ,849.268 Dolsko i, 851.loo l6o.92o 224.816 - 4.3ol 2, ,244.937 ^ušnn K vederTomaž 2, 527.85o 185.58o 8.463 1o5.8oo 19.151 2, ,846.841 HrušicnrEužine i, , 506.6 1 o 347.loo 5.835 - 1, ,949.845 'ozo Moški ič-Ciril 2, , 19 l.-)oo .369. ono 47.267 1 ,481,2oo _ 4, ,089.367 K lopec 1, ,332.150 7 8.ooo 9.o52 - - 1, ,419.212 Krsloi jovo 2, ,883.86o 852.813 16.997 - - 3, ,753.67o Di poplav c , 38o.loo 2o.ooo 4.851 - 924 1, ,4o5.875 Mosn> 2, ,219.Mo .367.7oo 13.396 - 22.924 2 ,623.660 K ovc* Kuži ne 2, ,595.180 •1 Ho.727 - - lcl.123 3 ,177.33o Kovo l‘ol je U , 562.o(>o 57.85o 3.o87 - - 1 ,622.917 25. maj 2, ,18o.12o 194.ooo 23.024 s 27.61o 2 ,426.754 Dol jo 3. , 379.65o 541.6oo 586.576 - 2m.973 4 ,738.799 Solo 2 ,581.77o 232.33o - - 2 ,817.loo Sotočje 2, ,o!3.o5o 8.5oo - - 27". 6 54 2 ,o49.2o1 Šmartno t ,61 o.1oo 267.22o . 8 ,o67 - - 1 ,885.687 Stepanja vas t , 7 7.3 . loo 5. ooo - - 16.742 1 ,795.112 Vevče-/,,. Kašelj ^•aelobr^>va-Siit‘lM>r je 2 ,382.|9o 8o.5oo 13.37o - - 2 ,476.060 2 ,191.5oo 237.noo 1,832.666 - 22.396 4 ,283.562 ' «u Ivni 2 ,33l.56n 211.8gn 12.341 - 11.22o 2 ,6o2.921 Zalo,, 3 ,691.|5n 258.9oo 276.217 - 14.982 4 ,244.54') ^•olorin j.inin - ,2K3.85o 186. 1 '>n 18o.959 - - 2 ,951.201 S K v P A 1 : •1 *)/>85.000 5 y lo6.OO' ' 3 % 573.ooo 1 ,687.ooo 5oo.ooo 61,153.000 OSNUTEK Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 191. eJi 25. februarja 1986 sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet posreduje v obravnavo in sprejem skupščini občine: ~ osnutek zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1985 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA MILAN JELENC f N Na podlagi 6., 15. in 17. člena Zakona o sistemu obrambe pred točo (Ur. list SRS, štev. 33/79) in 89. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, štev. 13/86) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne.in na seji zbora krajevnih skupnosti dne.sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji za obdobje 1986-1990 X_____________________________________________________________________ I. člen S tem odlokom sc določa stopnja prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji, ki ga plačajo zavezanci za pri- spevek iz organizacij združenega dela, ki so registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti, predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi proizvodi, gozdnogospodarske organizacije združenih kmetov, zavezanci od dohodka iz kmetijski dejavnosti ter drugi zainteresirani. 2. člen Zavezanci iz 1. člena odloka, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije za obdobje 1986-1990, plačujejo prispevek iz dohodka po naslednjih stopnjah: pa v 16,7 % programa. V obdobju 1987-1990 pa republiški 50 % in občinski 25 %, kar bo vplivalo na to, da se bo stopnja za zavezance, je organizacije združenega dela, zmanjševala, in sicer: 1985 1986 1987-1990 - primarni sektor - sekundarni sektor - terciarni sektor 0,665 % 0,35 % 0,16 % 0,44 % 0,30 % 0,15% 0,25 % 0,15% 0,10% 1986 stopnja v % 1987-1990 L HP Kolinska Tovarna hranil Ljubljana 0,30 0,15 2. HMEZAD JATA TOZD Reja 0,44 0.25 3. HMEZAD JATA TOZD Meso 0,44 0,25 4. Emona Merkur TOZD Maloprodaja 0,15 0,10 5. Cvetličarne - trgovsko proizvodno podjetje Ljubljana 0,15 0.10 3'. člen Osnova za izračun obveznosti prispevka za tekoče leto je dohodek, dosežen v preteklem letu, ugotovljen z zaključnim računom. Zavezanci morajo prispevek plačati v štirih enakih obrokih (trimesečno), s tem da zapade prvi obrok v plačilo v mesecu marcu, zadnji pa v decembru, v kolikor zbrana sredstva na območju občine Ljubljana Mos-te-Polje prej ne dosežejo deleža v višini 16,6 % ovrednotenega programa skupnosti po odbitku prispevka skladov za intervencije v kmetijstvu in kmetijski dejavnosti. Izpolnitev obveznosti ugotovi Samoupravna skupnost za obrambo pred točo osrednje Slovenije ter o tem obvesti zavezance in pristojno službo SDK. 4. člen Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo prispevek po stopnji 1,0% od katastrskega dohodka. Skupščina skupnosti je na 6. seji 14. marca 1986 sprejela ovrednoten program za leto 1986 v višini 214.600.000,00 din. Skladi za vencije bodo financirali 66,7 % navedenega zneska, preostalih pa OZD in zavezanci od dohodka iz kmetijstva. Od leta 1987 pa n delež intervencijskih skladov znašal 75 %, delež združenega dela zavezancev iz kmetijstva pa 25 % letno potrebnih sredstev. « Prispevek zavezancev od dohodka iz kmetijstva naj hi znašal1 od katastrskega dohodka. V letu 1986 se bo finančno pokrila stalna zaloga raket. Udeleženci zagotavljajo sredstva za pokrivanji materialnih in cin gih stroškov, ki jih predstavljajo strelna mesta (v letu 11 strelnih »tes^ in sredstva za pokrivanje stroškov skupščine ter njenih organov, -delo strokovne službe in za nabavo ter vzdrževanje potrebne opeci’ IZ VRŠNI Sl 'E1 Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je 1,11 197. seji 8. aprila 1986 sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet predlaga skupščini občine v obravnavo na seji v °t seču maju osnutek Odloka o določitvi stopnje prispevka za ■ \ajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji za 0 dobje 1986-1990. PREDSEDNIC IZV RŠNEGA SVM.p MILAN JELEN1 5. člen Zbrana sredstva so dohodek Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije in so namenjena za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta. 6. člen Prispevek iz 2. člena tega odloka se plačuje na poseben vplačilni račun pri SDK. Prispevek iz 4. člena tega odloka odmerja občinski upravni organ, pristojen za odmero in pobiranje davkov občanov. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se za obdobje 1986-1990. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE IVO SAMEC OSNUTEK Na podlagi 107., 118., 123. in 128. člena obrtnega zakona (Vr- ; list SRS, št. 15/86) in 76. člena statuta občine Ljubljana M°s' te-Polje (Ur. list SRS, št. 13/86) je skupščina občine Ljubija08 Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne.in seji zb<>' ra krajevnih skupnosti dne.sprejela ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v ob-člini Ljubljana Moste-Polje OBRAZLOŽITEV Skladno z določili Zakona o sistemu obrambe pred točo (Ur. list SRS, št. 33/79) in Odloka o določitvi območij, na katerih se organizira obramba pred točo (Ur. list SRS, št. 32/80) ter sklepa 6. seje Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije z dne 14. marca 1986 je skupščina občine dolžna sprejeti odlok o določitvi prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji za obdobje 1986-1990. Odlok določa višino prispevka za OZD. ki niso sklenile samoupravnega sporazuma za obrambo pred točo za obdobje 1986-1990. in za zavezance davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, za kar Je osnova katastrski dohodek zavezanca. V sofinanciranje obrambe pred točo se vključuje Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji in občinski skladi za intervencije hranjenega območja. V letu 1986 sofinancira obrambo pred točo republiški intervencijski sklad s 50 % občinski I. člen S tem odlokom se določajo pogoji za: - sprejemanje gostov na prenočišče in hrano - prodajo na drobno pC' - opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti kot posti J'1SK klic - uporabo dopolnilnega dela drugih oseb - prodajo lastnih izdelkov na drugih krajih L Sprejemanje gostov na prenočišče in hrano v zasebnih gosp sitih in kmečkih gospodarstvih 2. člen . j^jcii1' Občani lahko v svojih zasebnih gospodinjstvih, počitniških jjp’ in kmečkih gospodarstvih sprejemajo na prenočevanje gosti- ' nudijo hrano in pijačo, s tem da morajo svojo dejavnost cvlt ^pi’ pri ustrezni organizaciji združenega dela s področja gostinstva' .jama, kmetijstva ali pri turističnem društvu, v katerega območje Za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena si mo-rajo občani pridobiti soglasje hišnega sveta, če je ta ustanovljen, oziroma soglasje sosedov v istem objektu. Prostori za sprejemanje na Prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijače v zasebnih gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih morajo izpolnjevati predpisa-ne Pogoje. **• Prodaja na drobno 3. člen 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 32/80). Ljubljana, dne .Dejavnost prodaje na drobno, prodaje v premičnih objektih in kios-k|h se lahko opravlja na celotnem območju občine, in sicer tam, kjer sveti potrošnikov v krajevni skupnosti ugotovijo krajevni interes in ?ajo predhodno soglasje k vlogi za izdajo odločbe za opravljanje te dejavnosti. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Ivo SAMEC ***• Opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti kot postranski Poklic 4. člen .pa območju občine Ljubljana Moste-Polje lahko delovni ljudje in beani opravljajo kot postranski poklic gospodarske in druge dejav-°sti v skladu z določbami obrtnega zakona. 5. člen Kot postranski poklic lahko delovni ljudje in občani opravljajo vse ortne dejavnosti razen: ~ gostinske dejavnosti ~ avtoprevozniške dejavnosti ^PPravljanja storitev z gradbeno mehanizacijo, avtodvigali in vili- drugih dejavnosti, določenih s posebnimi zakoni in drugimi pred- Dotr 8*C(Je na prejšnji odstavek se gostinska dejavnost kot postranski k|,c lahko opravlja v odmaknjenih in hribovitih predelih občine. • E poraba dopolnilnega dela drugih oseb 6. člen volj 80ji; pristojni občinski upravni organ lahko samostojnemu obrtniku do- zaposlitev tudi več kot sedem delavcev, toda največ deset pod po- der. da sc ukvarja z opravljanjem storitev (popravili, vzdrževalnimi fj1' izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, meja ' na^rt'h 'n zahtevah naročnikov) ali da v tem okviru opravlja de-nost p° pogodbi z organizacijo združenega dela jem i 'ma Poslovni prostor z opremo, ki ustreza predpisanim pogo-giede na povečano število delavcev. Prodaja lastnih izdelkov na drugih krajih Sam • . 7-člen kot Dn°st°jni obrtniki in osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost na0LOs,ranski poklic, lahko prodajajo svoje izdelke tudi na tržnicah Prim počju občine pod pogoji, kijih določajo tržnice in na sejmih ter Prlr!9!tvah na območju občine pod pogoji, ki jih določa organizator caitve. Nadzorstvo nad izvajanjem odloka nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni organi in- OBR AZLOŽITEV: Nov odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona je pripravljen na osnovi sprememb in dopolnitev obrtnega zakona (Ur. list SRS, št. 37/85; prečiščeno besedilo Ur. list SRS, št. 15/86). Spremenjeni in dopolnjeni so tudi členi, v katerih zakon dopušča ureditev posameznih zadev občinski skupščini. Gre za naslednja področja: - sprejemanje gostov na prenočišče in hrano - prodaja na drobno - opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti kot postranski poklic - uporaba dopolnilnega dela drugih oseb - prodaja lastnih izdelkov na drugih krajih. V 2. členu odloka so določeni pogoji za sprejemanje gostov na prenočišče in hrano, in sicer: - evidentiranje pri ustrezni organizaciji združenega dela s področja gostinstva, turizma ali kmetijstva oz. pri turističnem društvu, v katerega območja spada - pridobitev soglasja hišnega sveta oz. sostanovalcev - izpolnjevanje predpisanih pogojev pogoje za sprejemanje na prenočevanje in hrano v zasebnih gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih določa več pozitivnih pravnih predpisov: pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za sprejemanje na prenočevanje in strežbo hrane in pijače v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih, pravilnik o opravljanju zdravstvenih pregledov oseb, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom, zakon o evidenci nastanitve občanov in registru prebivalstva, zakon o stanovanjskih razmerjih in drugih. Določila tega člena so ostala vsebinsko nespremenjena glede na prejšnji odlok. V 3. členu odloka so določeni pogoji za opravljanje dejavnosti prodaje na drobno, in sicer: - opravlja se lahko na celotnem območju občine pod pogojem, da za to dejavnost obstaja krajevni interes. Prehod ne in končne določbe H 9 £ien **ve|j59Pki za pridobitev dovoljenj po tem odloku, ki so v teku na dan ltve tega odloka, se dokončajo po tem odloku. Prejšnji odlok je prodajo na drobno omejeval in dovoljeval le prodajo sadja in zelenjave ter plina v jeklenkah za gospodinjstva na celotnem območju občine, v hribovitih predelih pa je dovoljeval še prodajo drobnega kmetijskega orodja, živil, gospodinjskih potrebščin, tobačnih izdelkov, vžigalic, znamk, razglednic, šolskih potrebščin, dro-gerijskih in galanterijskih potrebščin ter časopisov. 4 in 5. člen odloka določata omejitve za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti kot postranski poklic. Kot postranski poklic se ne smejo opravljati: - gostinska dejavnost (omejitev ne velja za odmaknjena in hribovita področja) - avtoprevoznika dejavnost - storitve z gradbeno mehanizacijo, avtodvigali in viličarji - druge dejavnosti, določene s posebnimi zakoni in predpisi. Po prejšnjem odloku je bilo omejitev več (opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo, izdelava lovskega in športnega orožja, pridobivanje gline, kamna, peska, gramoza in mivke, izdelovanje umetnih alkoholnih pijač, prodaja na drobno). 6. člen odloka določa, da samostojni obrtnik, ki opravlja storitve določene v 128. členu obrtnega zakona, lahko zaposli tudi več kot sedem, toda največ deset delavcev, če ima za to ustrezen poslovni prostor in opremo. V tem členu gre le za uskladitev z zakonom, l'i je prej dovoljeval največ sedem delavcev. V 7. členu je opredeljena prodaja lastnih izdelkov na drugih krajih, česar prejšnji odlok ni določal. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 2. seji 22. aprila 1986 obravnaval zgoraj navedeni osnutek odloka in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet predlaga skupščini občine v obravnavo osnutek Odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Ljubljana Moste-Polje. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA MIRO SOTLAR OSNUTEK ----------- . Na podlagi 82. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS 18/84) ter v skladu z 89. členom Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS 13/86), je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na ......seji zbora združenega dela, dne......in na.........seji zbora krajevnih skupnosti, dne.......sprejela ODLOK O UGOTOVITVI, KATERE SESTAVINE ZAZIDALNIH NAČRTOV IN URBANISTIČNEGA REDA SO V NASPROTJU S SREDNJEROČNIM DRUŽBENIM PLANOM OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1986-1990 x_____________________________________y I. člen S tem odlokom se ugotovi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 (v nadaljevanju družbeni plan) in se ne morejo izvajati. 3. člen Zazidalni načrti, ki niso v nasprotju z družbenim planom, veljajo za naslednja ureditvena območja: 1. zazidalni načrt za območje MS 3/1 Selo (Ur. list SR, št. 26/80) velja za ureditveno območje MS 5/1 Selo 2. zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in zazidalnega otoka MS 112/1 -del Štepanjsko naselje (Ur. list SRS, št. 12/73, 17/77 in 30/78) velja za ureditvena območja MS 6/1 Štepanjsko naselje, MS 6/2 - del Stepanja vas in MS 6/3 - del Zg. Hrušica 3. programski in tehnični del zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MS 112/1 Štepanjsko naselje (Ur. list SRS, št. 21/82) velja za ureditveno območje MS 6/3 del Zg. Hrušica 4. tehnični del zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 4,5 Fužine (Ur. list SRS, št. 20/76, 1/82) velja za ureditveno območje MS 5/2 Nove Fužine 5. spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 6 Polje - Slape (Ur. list SRS, št. 6/78) veljajo za ureditveno območje MS 8/1 Slape 6. zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MS 8/4 Zg. Kašelj (Ur. list SRS, št. 19/77) velja za del ureditvenega območja MS 8/5 Zg-Kašelj 7. novelacija zazidalnega načrta za zazidalni otok MS 10 Novo Polje (Uradni list SRS, št. 18/81) velja za del ureditvenega območja MS 7/2 A Novo Polje 8. novelacija zazidalnega načrta za zazidalni otok MS 11 Zalog in MS 105 Stari Zalog (Uradni list SRS, št. 25/79) velja za ureditveno območje MS 7/6 Zalog in za del ureditvenega območja MS 7/7 Zalog 9. zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MS 12 Nove Jarše (Glasnik št. 7/65, Ur. list SRS, št. 15/73,39/74 in I I/76) velja za del ureditvenega območja MS 1/3 Nove Jarše 10. zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MS 12/2 Nove Jarše (Ur. list SRS, št. 5/75, 16/78) velja za del ureditvenega območja MS 1/3 Nove Jarše 11. zazidalni načrt za območji zazidalnih otokov MS 103/1 in MS {03/2 Sneberje (Ur. list SRS, št. 2/78, 11/79) velja za ureditveno območje MS 3/3 Sneberje 12. regulacijsko zazidalni načrti za območja zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah MM 2/1, MM 2/2, MM 4, M" 1/1, MP l/2,MP2inMP3 (Glasnik 10/69), veljajo za ureditvena območja MM 1/2 Kolinska, MS 1/2 del Zelena jama, MP l/l Zelena jama, MP 1/2 Javna skladišča in MP 4 Letališče 13. zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MM 4 (Ur. list SRS, št. 6/79, 18/81) velja za ureditveni območji MM 5/1 Toplarna in MM 5/2 Slape 14. tehnični del zazidalnega načrta v Obrijah G 6, ki leži na območju občine Lj. Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 20/76), velja za del ureditvenega območja MR 3 Obrije. II. URBANISTIČNI RED L ZAZIDALNI NAČRTI 2. člen Zazidalni načrti, ki v posameznih delih niso v skladu z družbenim planom, se v teh delih ne izvajajo, in sicer: 1. Zazidalni načrt za vzhodni del soseske MS 1 v Mostah (Glasnik št. 7/65), ki velja za del ureditvenega območja MS 2/1, v delu, ki se nanaša na gradnjo dveh objektov obrtno servisne dejavnosti, trgovine za osnovno preskrbo in neživilske trgovine na zemlj. pare. št. 886/1, 880, 877/2, 875/1 vse k.o. Moste. 2. Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MS 8/3 Zg. Kašelj (Glasnik št. 30/68, Ur. list SRS, št. 11/74), ki velja za ureditveno območje 8/5 Zg. Kašelj v delu, ki se nanaša na družbeno usmerjeno enodružinsko gradnjo na zemlj. pare. št. 1879 (vzhodni del), 1880 (vzhodni del), 1881, 1882, 1883, 1884, 1885, 1886, 1887, 1888, 1889, 1890, 1891, 1892, 1893, 1895/1, 1895/2, 1911, 1912, 1913, 1914, 1915, 1916, 1917, 1918/1, 1918/3, 1919, 1920, 1921, 1922, 1923, 1924, 1925/1, 1925/2,2520 (vzhodni del), 1957 Gužni del), 1958 (južni del), 1960 (južni del), 1961/1 Gužni del) 1962, 1933/1, (severni del), 1935 (severni del), 1934/3. 1936, 1424/1, 1423/1, 1421/1, 1421/2, 1422, 1421/5, 1412/2, 1412/1, 1411/1 (zahodni del), 1410/1 Gužni del), 1467/1 Gužni del), 1469 (vzhodni del), 1470/1 (vzhodni del), in 1467/2 (vzhodni del) vse k.o. Kašelj ter gradnjo nove trgovine na zemlj. pare. št. 1793, 1794, 1795/3 Gužni del), 1795/2 Gužni del) in 2520 Gužni del) vse k.o. Kašelj. Deli zazidalnih načrtov iz I. odstavka tega člena, ki se ne morejo izvajati, so razvidni iz grafičnih prilog v merilu 1:1000, ki jih je aprila 1986 izdelal ZIL TOZD Urtumizem - LUZ in so sestavni del tega odloka. ( 4. člen Ugotovi se, da so zazidljive površine, ki se urejajo z urbanistični11! redom v odloku o urbanističnem redu za naselja in območja v občm Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 16/74) ureditvena območja oznakami: oznaka otoka: namembnost poV-v ha MS 9/9 Sostro MS 9/10 - Kodrovac MS 9/11 - Podmolnik MS 9/12 - Sadinja vas MS 9/15 - Češnjice MS 9/16 - Zagradišče MS 9/17 - Šcntpavel MS 9/18 - Podlipoglav MS 9/19 - Podlipoglav MS 10/1 - Vinje, Žabja vas MS 10/2 - Vinje MS 10/3 - Vinje MS 10/4 - Vinje MS 10/5 - Vinje MS 10/6 - Dolina MS 10/7- Hrib MS 10/8 - Osrcdski MS 10/9 - Klopce MS 10/10-Vrh stanovanjska stanovanjska stanovanjska stanovanjska stanovanjska stanovanjska stanovanjska stanovanjska stanovanjska stanovanjska stanovanjska stanovanjska počitniška stanovanjska stanovanjska + spremljajoče dej. stanovanjska stanovanjska počitniška stanovanjska stanovanjska počitniška stanovanjska 4.2 H 9.1 -M 6.1 4.3 5-$ 2.7 12.0 1,1 3.9 4.3 6.5 4,1 9 MS 10/11 MS 10/12 MS 10/13 - Zagorica . - Zagorica - Križevska vas MS 12/1 - Besnica MS 12/2 MS 12/3 MS 12/4-Janče MS 12/5 -MS 12/6 - ul ,2/7" MS 12/8 - MS 12/9 - MS 12/10 12/11 . °esnica MS 12/12 MS 12/13 MS 12/14 MS 12/15. |!^°. MS 13/2 _ MS 13/3. MS 13/4. Vnajnaije Gabrje Tuji grm Dolgo brdo Volavlje Na Lanišču Javor Javorški vrh - Ravno brdo - Zgornja - Prežganje - Prežganje Malo Trebeljevo Malo Trebeljevo - Malo Trebeljevo - Veliko Trebeljevo - Veliko Trebeljevo - Mali vrh - Kožereja Brezje Brezje Repčc Mali Lipoglav L,i”eh Msw2:SE£“i •• )f. fr.. lil/viu počitniška stanovanjska stanovanjska + centralne dejavnosti stanovanjska + spremljajoče dejav. stanovanjska stanovanjska stanovanjska + počitniška stanovanjska stanovanjska počitniška počitniška stanovanjska stanovanjska počitniška stanovanjska stanovanjska + spremljajoče dej. stanovanjska stanovanjska + spremljajoče dej. stanovanjska / počitniška stanovanjska počitniška stanovanjska stanovanjska + spremljajoče dej. počitniška stanovanjska počitniška počitniška počitniška stanovanjska počitniška stanovanjska stanovanjska + spremljajoče dej. počitniška stanovanjska stanovanjska počitniška počitniška stanovanjska počitniška 0.5 4.5 9.6 8.6 5,0 8,9 13,3 2,2 20,2 9.5 6,9 3.1 2,7 19,5 4.0 4.6 X 8,3 11.7 4.6 8.1 •3.8 5.1 5.6 1.8 4.8 4.2 20.3 3.1 9.4 2.5 10.6 Ta 5. člen °dlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Ivo SAMEC Obrazložitev: p„ jepripravljen na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih iIq^,,v »’ prostor (Ur. lisi SRS. .d. 18/84). T.a v 82. členu predpisuje. Pl(f/<>ra občinska skupščina ob sprejemu srednjeročnega družbenega 'o obdobje 1986-1990 ugotoviti, katere sestavine zazidalnih na-t)0(. "! urbanističnih redov so v nasprotju s tem planom. Zazidalni sr,;t ‘lrt urbanistični red oziroma njihove sestavine, ki so v skladu s I bjeročnim planom, se lahko izvajajo do 31. 12 1990. hrcJ,n]Xem členu odlok ugotavlja neskladja, s srednjeročnim planom hvalnih posegov v prostor, ki so takšnega značaja, da se ne morejo dokler za območja, v katerih so predvideni, ne bodo izdelani ktffki izvedbeni akti (ureditveni načrti, prostorski ureditveni polij ,.s«ladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegih v prostor V," SRS. št. 18/84). 1985 je bil sprejet tudi dolgoročni plan občin in mesta Ljub-"s,n :a obdobje 1986-1995 (2000). ki je v prostorskem delu. kjer daje vy/' "l 2 3‘(' za razvoj dejavnosti v prostoru, zazidalne otoke preimeno-vv:,u,lreditvena območja z novimi oznakami. Ker so te sestavine ob-k--p .^hodišče za pripravo družbenega plana občine Ljubljana Mos-l P odlagani odlok v 3. členu ugotavlja usklajenost nazivov za-'Hli „ otokov z nazivi novih ureditvenih območij, pri listih zazidal-Qlr'ih, ki so sicer skladni s srednjeročnim planom. Odlok o urbanističnem redu za naselja in območja v občini Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS. št. 16/74) določa način urejen ja izven-mestnega območja občine in se po določilih zakona o mejen ju naselij in drugih posegov v prostor, lahko uporablja do 31. 12. >990. V 4. členu odlok ugotavlja usklajenost nazivov zazidalnih otokov (po urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane (Ur. list št. 28/72, 7/80) z nazivi novih ureditvenih območij naselij. V odloku niso navedeni tisti zazidalni načrti, ki takrat, koso naslajali. praviloma niso bili izdelani s predstavo o neposredni povezanosti prostorskega planiranja v sistem družbenega planiranja. Razvojni programi posameznih investitorjev, predvsem delovnih organizacij, pa so se tekom let, v spremenjenih pogojih gospodarjenja, zelo spreminjali in zato takšni zazidalni načrti niso v celoti primerni za izvajanje planiranih posegov v prostor. Ker bi z njihovo razveljavitvijo odpravili formalno osnovo za vodenje upravnih postopkov, jih do sprejema novih izvedbenih načrtov ohranjamo, določene posege, za katere zazidalni načrti ne določajo podrobnih rešitev, pa bomo obravnavali kot manjše odmike. Predloženi odlok predstavlja izključno ugotovitveni dokument med obstoječo izvedbeno urbanistično dokumentacijo in planskimi akti in je kot tak pravna osnova za vodenje vseh postopkov na področju urejanja prostora v območjih, ki so se do sedaj itrejala z zazidalnimi načrti in urbanističnim redom. IS SOB Ljubljana Moste-Polje zato predlaga zboroma skupščine občine, da ga sprejmeta v enofaznem postopku. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOŠTE-POL.IE IVO SAMEC 1 OSNUTEK Na podlagi 44. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS. št. 18/84) ter v skladu z 89. členom Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 13/86), je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na....seji zbora združenega dela, dne...... in na......seji zbora krajevnih skupnosti, dne......sprejela ODLOK O UGOTOVITVI, KATERI DELI PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV SO V NASPROTJU S SREDNJEROČNIM DRUŽBENIM PLANOM OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1986-1990 1. člen S tem odlokom se ugotovi, kateri deli prostorskih ureditvenih pogojev so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 (v nadaljevanju družbeni plan). . 2. člen Prostorski ureditveni pogoji za del območja MS 9 Polje (Ur. list SRS, št. 33/85), ki niso v nasprotju z družbenim planom, veljajo za del ureditvenega območja MS 8/3 Polje. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE IVO SAMEC Obrazložitev: Odlok je pripravljen na podlagi 44 člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84), ki predpisuje, da mora občina ob sprejemu novega srednjeročnega plana preveriti prostorsko izvedbene akte in z odlokom ugotoviti, katere sestavine se ne morejo izvajati, dokler se ne uskladijo. V letu 1985 so bili za del območja MS 9 Polje izdelani prostorski ureditveni pogoji z namenom, da se zagotovi pravna osnova za izvedbo lokacijskega postopka za objekt Gasilske brigade. Odlok v 2. členu ugotavlja, da velja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del zazidalnega otoka MS 9 Polje, sedaj za del ureditvenega območja MS 8/3 Polje. Naziv navedenega zazidalnega otoka (sedaj ureditvenega območja) spreminjajo prostorske sestavine srednjeročnega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 na podlagi usmeritev iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane. Iz navedenega izhaja, da predstavlja odlok izključno ugotovitveni dokument med prostorskimi in ureditvenimi pogoji in planskimi akti in je kot tak pravna osnova za vodenje upravnih postopkov na konkretnem območju. IS SOB Ljubljana Moste-Polje zato predlaga zboroma skupščine občine, da ga sprejmeta v enofaznem postopku. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 2. seji 22. aprila 1986 obravnaval osnutka zgoraj navedenih odlokov in sprejel naslednji SKLEP 1. Izvršni svet predlaga Zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti občine glede na to, da predstavljata osnutka odloka o ugotovitvi: - katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda ter - kateri deli prostorskih ureditvenih pogojev so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 izključno ugotovitveni dokument, naj ju sprejmeta po enofaznem postopku. 2. Izvršni svet zavezuje Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem LUZ, da: -do 12. maja 1986 izdela grafične podlage v merilu 1:1000, iz katerih bo razvidna meja območij iz 2. člena Odtoka o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 - strokovno gradivo, ki gaje izdelal januarja 1986 pod šifro projekta 3472, uskladi z odlokoma iz sklepa št. 1. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA MIRO SOTLAR OSNUTEK f -----------------------------------------------^ Na podlagi 143. člena in v skladu z 88. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. I. SRS, št. 13/86) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne.seji zbora krajevnih skupnosti dne..............in seji družbenopolitičnega zbora dne.....sprejela SKLEP o sestavi občinskega komiteja za družbeno planiranje in druž-beno-ekonomski razvoj občinskega komiteja za družbene dejavnosti ter občinskega komiteja za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja. v________________________________________________ I. I. člen. Občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj sestavljajo: - predsednik komiteja ter - 16 članov V občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj delegirajo svoje predstavnike: 1. GIP Gradis * Julon Saturnus Mercator Rožnik, TOZD Golovec , Blagovno transportni center Krajevna skupnost Fužine Krajevna skupnost Vevče-Zg. Kašelj Papirnica Vevče H P Kolinska Kmetijska zemljiška skupnost občine Zavod za družbeno planiranje Ljubljana Občinska konferenca SZDL Obrtno združenje Ljubljana Moste-Polje Občinski komite za družbene dejavnosti Občinski komite za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja 2. Izvršni svet Sob Ljubljana Moste-Polje imenuje enega člana izmed javnih in strokovnih delavcev občine Ljubljana Moste-Polje Občinski komite za družbene dejavnosti sestavljajo: - predsednik komiteja in - 14 članov. ty občinski komite za družbene dejavnosti delegirajo svoje pred- I. Občinska skupnost otroškega varstva Občinska izobraževalna skupnost Občinska raziskovalna skupnost Občinska zdravstvena skupnost Občinska skupnost socialnega skrbstva Občinska kulturna skupnost Občinska skupnost za zaposlovanje Občinska telesnokulturna skupnost Občinska skupnost socialnega varstva Krajevna skupnost Nove Fužine Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZSMS Občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Izvršni svet Sob Ljubljana Moste-Polje imenuje enega člana izmed javnih m strokovnih delavcev občine Ljubljana Moste-Polje. Občinski komite za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja sestavljajo: - predsednik komiteja in - 14 članov. V občinski komite za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja delegirajo svoje predstavnike: 1. Samoupravna stanovanjska skupnost Komunalna skupnost ljubljanskih občin Kmetijska zemljiška skupnost Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava Zavod za družbeno planiranje Ljubljana Z!L TOZD Urejanje ZIL TOZD Urbanizem - LUZ .|j' Občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomsk' razvoj • > Občinski komite za družbene dejavnosti I Občinska konferenca SZDL Mestna uprava inšpekcijskih služb 2. Izvršni svet Sob Ljubljana Moste-Polje imenuje tri člane izmed i javnih in strokovnih delavcev občine Ljubljana Moste-Polje. 4. člen Organizacije združenega dela, nosilke dogovorjenih prednostni nalog ter krajevne skupnosti delegirajo svoje predstavnike v sklad11 svojimi samoupravnimi splošnimi akti. „ Občinske samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavni, delegirajo kot svoje predstavnike predsednike skupščin, njihove n* • mestnikc ali predsednike zborov. j Predstavniki občinskih upravnih organov so praviloma njih°v predstojniki. - Drugi organi, organizacije in skupnosti delegirajo svoje člane v s k1,1 du s svojimi akti. 5. člen I » J- men . v LiVr^n’svet skupščine občine ugotovi imena predstavnikov, ki sojih skladu s tem sklepom v občinske komiteje delegirali organi, orga-12acije in skupnosti. M 6. člen Mandat članov komitejev traja štiri leta, lahko pa so imenovani še y nadaljnja 4 leta. ^lep začne veljati takoj. 7. člen 8. člen mj? dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o sestavi ko-te: UJa za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj in komi-Za družbene dejavnosti, ki ga je sprejela skupščina občine dne septembra 1982. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE IVO SAMEC Obrazložitev: Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 2. seji 22. aprila 1986 sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet predlaga skupščini občine v obravnavo in sprejem osnutek Sklepa o sestavi Občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, Občinskega komiteja za družbene dejavnosti in Občinskega komiteja za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA MIRO SOTLAR 0^°v/ statut občine Ljubljana Moste-Polje je predvidel spremembo %aJl‘Zacijske oblike upravnega organa :a področje urbanističnih in tol- nih-zadev ter varstva okolja iz sekretariata v komite, kot kole-C- upravni organ. Ta novost narekuje tudi dopolnitev sklepa o ses-tud- finskih komitejev, s tem da so manjše spremembe predvidene ii0'Pj-' občinskem komiteju za družbeno planiranje in družbenoeko-n,!'ki razvoj ter komiteju za družbeno planiranje. rutinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski »lov So Posedaj sestavljali predsednik in 16 članov komiteja, predlog (J Ustave komiteja pa je zmanjšan za dva člana. I ! PREDLOG Otavniki komunalne skupnosti in samoupravne stanovanjske tt, k n°sti bodo namreč v bodoče zastopani v komiteju za urbanistične %,“bene zadeve ter varstvo okolja. Razvojno gospodarska skup-!’a ho z mesecem majem ukinjena. X*°sedanjem delu komiteja za družbeno planiranje in družbeno-ttlruf^ski razvoj se je tudi pokazalo, da je zastopanost organizacij cij; ',l‘nega dela premajhna, zato predlagamo, da se število organiza-ruženega dela iz dosedanjih tri poveča na pet OZD. J. ; 'ev'£> krajevnih skupnosti pa ostaja nespremenjeno, s tem da na- | ?ide‘° KS Jože Moškrič-Ciril predlagamo v sestav komiteja KS Fu- v komiteju za družbene dejavnosti naj bi se v primerjavi s predel,, , °bdobjem število članov zmanjšalo s 16 na 14 članov. Svojih ?q j*ai<>v ne bi več delegirala: Zbor delegatov skupnosti pokojninske-kj0 ‘l,Vcihdskega zavarovanja, ker se vse zadeve iz tega področja ure-%f.y nivoju republike, in Zdravstveni dom Ljubljana - TOZD os-zdravstvenega varstva Moste, zaradi podvajanja področja v0hra ie delegira občinska zdravstvena skupnost). Na novo pa bi č,r,ski komite za družbene dejavnosti svojega delegata delegirala Pov°ve Fužine z ozirom na problematiko izgradnje soseske in s tem 'l,no izgradnjo objektov glede na našo dejavnost. ^ov>w {‘nski komite za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja je na \ih Stanovljen. Po številu članov je enak občinskemu komiteju za etl° planiranje in družbenoekonomski razvoj. Pr ^kosovi sestavi smo upoštevali obseg in raznolikost področij, ki p0”}l,epokriva. Hkrati smo bili pozorni na naloge in problematiko J(b]P ^ju dopolnjevanja dolgoročnega plana občin in mesta Ljub-> ve zanja družbenega plana občine za obdobje 1986-1990, na M v?? Problematiko varstva in izbolševanje okolja, arhitekture, kot ,ser,nJa upravno-pravnih postopkov ter spoštovanja zakonitosti. uv» komiteja in članstva želimo opozoriti tudi na pričakovane h'h z/jnbe, ki jih bo potrebno upoštevati ob delovanju Sklada stavb-Ui^ljišč ter na področju delovanja strokovnih služb. Zavoda za n° Planiranje in Zavoda za izgradnjo Ljubljane. Na podlagi 89. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13-654/86) in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2-4/73, 1-14/82 in 2-164/86) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne ...... in na seji zbora krajevnih skupnosti dne........sprejela SKLEP O POTRDITVI DAVČNEGA ZAKIJUČNEGA RAČUNA ZA LETO 1985 * 1 2 3 4 5 J Davčni zaključni račun za leto 1985 se potrdi. II. Davčni zaključni račun, ki ga je dne 14. 4. 1986 pregledala komisija, imenovana s sklepom Izvršnega sveta št.: 010-1/86-06 z dne 27. 3. 1986, in ugotovila, da je pravilno sestavljen, obsega: 1. Bilanco 2. Bruto bilanco, 3. Pregled skupno doseženega prometa, 4. Pregled zaostankov in preplačil, 5. Zapisnik komisije o pregledu zaključnega računa. Zaključni račun vsebuje: 1. Prenos salda iz leta 1984 2. Obremenitve za leto 1985 3. Odpise v letu 1985 4. Plačila v letu 1985 5. Obresti in stroške v letu 1985 6. Saldo zaostankov v letu 1985 III. 37.782.978.50 din 1.394.791.807.50 II. FORMALNA IN MATERIALNA PRAVILNOST DAVČNEGA ZAKLJUČNEGA RAČUNA: UGOTOVITVE: . j Ob pregledu zaključnega računa davkov in prispevkov je koftU,, uporabila evidencedz davčnega knjigovodstva in odmere. Vse vknj be pregledane na preskok so pokazale soglasje. 0v Komisija je ugotovila, da so vse vknjižbe bile opravljene na pravilno likvidiranih tcmcljnic, pravilno izdelanih ključev za »c sredstev uporabnikom, ter daje bruto bilanca med seboj uravnov na in soglaša z individualnim pregledom dolga in preplačil. v» Komisija ugotavlja, da uprava za družbene prihodke postopa0 ^ ja obračunavanje zamudnih obresti tako, da so te obresti razca davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, prometnega dav* ^ prispevkov za SIS-e v letu 1985 bile obračunane tudi od davk%, skupnega dohodka občanov in od davka od dohodka iz Prcm°of p’ Komisija nalaga upravi za družbene prihodke, da še v letu l 9°%( stopno uvede obračun zamudnih obresti za vse davke in prisP^ rj katerih knjigovodske podatke obdeluje računalnik. S povcčanji'%, čunalniških zmogljivosti so za to, kakor tudi za sprotno in Pr:l knjiženje, podani potrebni pogoji. . ^0,, Komisija predlaga upravi za družbene prihodke, da prouči nost, da se odmera davka na posest stavb in nadomestila za uP° stavbnega zemljišča odmeri zavezancem skupaj na eni odločb1-^1 Komisija tudi predlaga upravi za družbene prihodke, da sal<% go v in preplačil do zneska 500 dinarjev zavezancem, ki niso vC tivni, odpiše oziroma obremeni. ,5k( Komisija tudi predlaga, da se obremenitve zavezancev v 8.175.496,50 dinarjev, prikazane v zabilančni evidenci v letu 1 ^ aktivirajo in da uprava za družbene prihodke opravi vse mo?n repe za izterjavo teh‘obveznosti. Na osnovi teh ugotovitev komisija predlaga: .,njd skupščini občine Ljubljana Moste-Poljc, da potrdi davčni zaMJ11 čun za leto 1985 in sprejme o tem priloženi predlog sklepa. Ljubljana, 14. aprila 1986 Vodja davčnega knjigovodstva Marina IŽANEC 'l. Davčni zaključni račun je sestavljen na podlagi evidenc, ki so predpisane s pravilnikom o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73, 1/82 in 2/86). 2. Vodijo se naslednje knjige: ČLANI KOMISIJE: 1. Anton KLEPEC, predsednik 2. Dušan ŠEŠOK, član 3. Franc BOGATAJ, član OSNUTEK PERIODIČNI NAČRT e dela zborov občinske skupščine za obdobje junij - SEPTEMBER 1986 d tli zl)orov: edai 25. junij 1986 1 Oddaja gradiva: 27. maj 1986 f šev ^na*'za izvajanja stališč in ukrepov občinske skupščine za razre-■ Pr.*Ve Problematike v gradbeništvu p^lagatelj gradiva: izvršni svet ‘stojnost zborov: ZZD in ZKS »n ' a) Poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbene-pr sjan'darda v občini Ljubljana Moste-Polje •i Pri , 8ateU gradiva: izvršni svet ■ S^nost zborov: ZZD, ZKS in DPZ ii v v! “uročilo o dokončanju preureditvenih del v stanovanjskih enotah i. pr'?V|h Fužinah v vzgojno varstvene enote V Pr:,, §ateU gradiva: občinski komite za družbene dejavnosti stoJnost zborov: ZZD in ZKS 3 O igCj. 'J$nutck elaborata o družbenoekonomski upravičenosti reorgani-č' PrJi? '3sn°vne šole »Jože Moškrič« v dve samostojni osnovni šoli Pr,„ .totdj gradiva: izvršni svet stoJnost zborov: ZZD in ZKS (v n predlog sklepa o sestavi občinskih komitejev Predi”10™’ ^a nc bo s^eP prekvalificiran na seji 28. maja 1986) Pk„, a83telj gradiva: izvršni svet bt°jnost zborov: ZZD, ZKS in in DPZ P^^ročilo Razvojno gospodarske skupnosti o njenem prenehanju (Pr|,, ?ateU gradiva: Skupščina razvojno gospod, skupnosti 'M°jnost zborov: ZZD, ZKS) rov: 1 S. julij 1986 Oddaja gradiva: 18. junij 1986 ii> mPCe,,a izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje Pfed?Sta Ljubljane za obdobje 1986-1990 v letu 1986 Pr, gradiva: izvršni svet l0jn°st zborov: ZZD, ZKS in DPZ i lj,nAtanie in razvojne možnosti drobnega gospodarstva v občini l.jub-Predi„ "ste-Poljc j Pris,'a8atelj gradiva: izvri »1 0jnost zborov: ZZD svet 3, Q P0feja '.uutek sprememb in dopolnitev dogovora o oblikovanju in raz-nju sredstev splošne porabe občin in mesta Ljubljane za leto Pfist^telj gradiva: izvršni svet Jn°st zborov: ZZD in ZKS A os ab(jn Sinutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu Pred|., ‘jubljana Moste-Polje nistn, a,c*J gradiva: izvršni svet 0Jn°st zborov: ZZD in ZKS J- P šoli » .°rpčilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa v osnovni KjS* MoTkrič: <\>telj gradiva: začasni kolegijski poslovodni organ Jn°st zborov: ZZD, ZKS in DPZ Ne *»eda'uorov: ^4. september 1986 Oddaja gradiva: 26. avgust 1986 bl‘ lematika štipendiranja v občini l.j. Moste-Polje glede na nje-NCJ,n? ""»žnosti b Vska »i 3 Kradiva: občinski komite za družbene dejavnosti in kad-%o,n Uzba °bčmc n°st zborov: ZZD. ZKS in DPZ 2. Problematika in razvojna vprašanja gostinstva v občini Ljubil*** Moste-Polje Predlagatelj gradiva: izvršni svet 1 Pristojnost zborov: ZZD in ZKS 3. Poročilo o investicijah na področju družbenih dejavnosti izve* samoprispevka III v občini Ljubljana Moste-Polje Predlagatelj gradiva: izvršni svet Pristojnost zborov: ZZD in ZKS 4. Osnutek sprememb in dopolnitev poslovnika za delo zborov občinske skupščine Predlagatelj gradiva: statutarno-pravna komisija Pristojnost zborov: ZZD, ZKS in DPZ 5. Osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve Predlagatelj gradiva: izvršni svet Pristojnost zborov: ZZD in ZKS . 6: Realizacija sklepov občinske skupščine za obdobje marec-julij 1986 Predlagatelj gradiva: izvršni svet Pristojnost zborov: ZZD, ZKS in DPZ V periodični načrt se bodo sprotno vključevale zadeve iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane in republiške skupščine kot tudi kadrovske zadeve. PREDLOti Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (l rad ni list SRS, št. 16/82) in 32. ter 33. člena statuta Zavoda za izgradnjo Ljubljane in 53. člena statuta TOZD Urbanizem - LUZ, je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne....sprejela SKLEP o imenovanju delegatov družbene skupnosti v Zavod za izgradnjo Ljubljane ^-------------------------------------------------------> I. .. J ilc*avA' sve,1 ,zavoda za izgradnjo Ljubljane sc imenuje tov. BOJALO Milan iz Ljubljane, Novo Polje c. 1/6 2.Vdela.,kisvetTOZD Urbanizem - LUZ se imenuje tov. DEŠ-MAN Miro iz Ljubljane, Funtkova 45. Sklep prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine. 1 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Ivo SAMEC Obrazložitev: Ker je dosedanjim delegatom v svetu Zavoda za izgradnjo Ljubljane potekel mandat, komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve predlaga zborom skupščine kot ustrezne delegate lov. Hojah Milana. predsednika druibenega sveta za vprašanja s področja urbanizma. gradbeništva in komunalnih zadev ter Dešman Mirota. sedanjega sekretarja sekretariata za urbanizem. ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE SKRAJŠANI ZAPISNIK 52. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 26. marca 1986 s pričetkom ob 15.30 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Sejo je vodil Bojan KOVAČIČ, predsednik zbora združenega dela. Delegatom je predlagal, da se dnevni red razširi s - sklepom o začasnem ukrepu družbenega varstva v osnovni šoli »Jože Moškrič«, Ljubljana, Jarška c. 34, in - predlogom sklepa o soglasju k statutu samoupravne interesne skupnosti za ceste za območje ljubljanskih občin. Predsednik zbora je tudi predlagal, da se z dnevnega reda umakne 8. točka-osnutek odloka o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov, urbanističnega reda in prostorskih ureditvenih pogojev so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990. Delegati so soglašali s predlagano spremembo dnevnega reda in nato brez razprave soglasno sprejeli naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 51. seje zbora združenega dela z dne 26. februarja 1986 in ugotovitev stališč in usmeritev, sprejetih ob obravnavi analize delovanja delegatskega skupščinskega sistema 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Družbeno varstvo in vzgoja predšolskih otrok v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1982-1985 5. Varstvo in stanje naravne in kulturne dediščine v občini Ljubljana Moste-Polje 6. Osnutek odloka o spremembi odloka o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Kodeljevo 7. Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986 8. Predlog sprememb družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji 9. Poročilo o uresničevanju sklepov in stališč občinske skupščine za obdobje julij-december 1985 10. Kadrovske zadeve 11. Predlog sklepa o soglasju k statutu samoupravne interesne skupnosti za ceste za območje ljubljanskih občin 12. Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v osnovni šoli »Jože Moškrič«, Ljubljana, Jarška c. 34 K 1 IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL IN IMUNITETNE ZADEVE DELEGATOV TER UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI Danilo JURCA, predsednik občinske SIS otroškega varstva Elda ROGELJ, predsednica skupščine SIS za vzgojo in izobraževanj6 Dušan ROZMAN, predsednik skupščine SIS za socialno varstvo Marjan GOSTINČAR, predsednik skupščine SIS za telesno kulturo Metka ODLAZEK, ravnateljica OŠ »Jože Moškrič« Dragica LUNAČEK, predstavnica skupnosti za zaposlovanje Ernest JELER, pomočnik ravnateljice OŠ »Jože Moškrič« Katjuša JOVANOVSKA, predsednica komisije za delovna razmer) Matilda OZIMEK, predsednica sindikata OŠ »Jože Moškrič« Justina MLINAR, sekretarka OO ZK OŠ »Jože Moškrič« POTRDITEV ZAPISNIKA 51. SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Z DNE 26. FEBRUARJA 1986 IN UGOTOVITEV ST£ L1ŠČ IN USMERITEV, SPREJETIH OB OBRAVNAVI ANALJ^ DELOVANJA DELEGATSKEGA SKUPŠČINSKEGA SISTEM^ Delegati so prejeli zapisnik v ciklostilu. ^ Delegati na zapisnik 51. seje zbora združenega dela z dne 26.|e ruarja 1986 in na ugotovitve stališč in usmeritev, sprejetih ob obrai, navi analize delovanja delegatskega skupščinskega sistema, niso 'f1 pripomb. K 3 PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV Predlogov in vprašanj delegatov ni bilo. DRUŽBENO VARSTVO IN VZGOJA PREDŠOLSKIH 0TRG£ V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJ 1982-1985 Uvodno obrazložitev je podal Danilo JURCA, predsednik sk P ščine občinske skupnosti otroškega varstva. ^ Predsednik zbora je delegate seznanil tudi s stališčem odbora ^ družbenoekonomski razvoj, ki opozarja na probleme v zvezi z dr benim varstvom in vzgojo predšolskih otrok v občini in bi jih bil° ™ trebno analizirati in nakazati možnosti za njihovo rešitev. _ u. V razpravi je sodeloval Danilo JURCA, predsednik skupščine činske skupnosti otroškega varstva. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli SKLEP: . re. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje jema poročilo družbenega varstva in vzgoje predšolskih otrok v ob . Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1982-1985 skupaj s priporočil' e činske skupnosti otroškega varstva, občinskega komiteja za dru/i’ dejavnosti in sklepi izvršnega sveta občinske skupščine. Komisija, v katero so bili soglasno izvoljeni: 1. Jože KONDA, delegat XXV. konference delegacij - Staninvest 2. Jože KRIVIC, delegat XXIV. konference delegacij - Totra 3. Marija JALŠEVEC, delegatka VIL konference delegacij - Papirnice Vevče je po pregledu pooblastil ugotovila, da je od 39 delegatov zbora združenega dela na seji navzočih 31 delegatov. Odsotnih je 8 delegatov, in sicer: 1 delegat L konference delegacij - Saturnus I delegat III. konference delegacij - Žito I delegat Vlil. konference delegacij - Emona MIZ 1 delegat XIV. konference delegacij - Intereuropa 1 delegat XVI. konference delegacij - SCI' TOZD Strojni inženiring 1 delegat XVII. konference delegacij - SCT TOZD Tesarska dejavnost 1 delegat XIX. konference delegacijPetrol I delegat XX. konference delegacij - Geološki zavod Seja zbora združenega dela je sklepčna NAVZOČI VABLJENI: Nina JEVŠNIK, članica izvršnega sveta Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta Janez RUDOLF, član izvršnega sveta VARSTVO IN STANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDlšfl NF. V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: . spfr Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-PoU1' v^jni jema poročilo o varstvu in stanju naravne in kulturne dediščine v®7j tt Ljubljana Moste-Polje skupaj z ugotovitvami občinskega kom|)cj družbene dejavnosti in sklepi izvršnega sveta občinske skupšč"1 K 6 OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O MOTORNEM SPOMENIKU IN NARAVNI ZNAMENITOSTI r DELJEVO , DJe,Stališče delegacije: ao nj 'egacija KS Zadobrova-Snebeije ponovno ugotavlja, da še ved-^anri •a odgovora na pripombe in delegatsko vpra .anje o načinu ,erc)t.uvanja dejavnosti družbenopolitičnih in družbenih organizacij v krajevni skupnosti, ki nimajo lastnih virov financiranja S'r.°ško JIIT1 dotacije matičnih organizacij ne zadoščajo za pokrivanje dejavn(,V ogrevanja in najemnin prostorov, kijih uporabljajo za svojo ža8ot0vl-’ *^ar Pa se izkazuje kot primanjkljaj sredstev pri KS, ki mora rt^stev'11 ta srcdstva iz lastnih virov. Zaradi tega pa nam primankuje a°ločilihZa druge dejavnosti oziroma opravila, ki naj bi bila po raznih ne dejavn v Pravilnikih opravil v KS (na primer: sofinanciranje kultur-s,ev odi,ncist' v višini 60 % investicije, kar je pogoj za pridobitev sredam j? Kulturne skupnosti, naročilo projektne dokumentacije, kar je ri'UnaintTled Pogojev za uvrstitev krajevne skupnosti v programe ko-c $kupnosti, komunalnih DO in drugih SIS, naložbe v prosto- re, kijih uporablja krajevna samouprava, so praktično nemogoče, ker se Zadružni dom ne more sam vzdrževati, saj ima izpad tudi pri stanarinah, za katere vemo, da niso ekonomske itd.). Smo sicer ena izmed redkih krajevnih skupnosti, ki ima dodatne vire financiranja, vendar moramo upoštevati, da bi proračun le moral zagotavljati pogoje za normalno življenje in delo v krajevnih skupnostih, ne pa le za najnujnejše potrebe krajevne samouprave. Menimo tudi, da ni sprejemljivo, da se ..redstva med letom delijo mimo kriterijev za delitev sredstev med KS tako, kot je bilo to storjeno ojb zadnjem rebalansu, s čimer smo se izjemoma sicer strinjali, a istočasno zahtevali da se zadeve sistemsko uredijo in zagotovijo sredstva znotraj proračuna v takšnem obsegu, da bodo zadolščala za materialne stroške in osebne dohodke zaposlenih skozi celo leto.« Mijo KATA VIČ, delegat KS Kodeljevo, je dejal, da sredstva, ki so namenjena za pokrivanje materialnih stroškov za krajevne skupnosti, ne zagotavljajo najnujnejših materialnih izdatkov za nemoteno delovanje organov krajevne skupnosti in delovanje delegatskega sistema. Miloš PETERNEL, delegat KS Dušan Kveder-Tomaž, je povedal, da v njihovi delegaciji niso razpravljali o problematiki financiranja krajevnih skupnosti toliko z vidika osebnih dohodkov, ampak so se bolj orientirali na materialne stroške. Zaradi vedno večjih stroškov bo vsekakor potreben rebalans proračuna. Menil je, da bi bilo potrebno realnejše planiranje, tako da ne bi bilo potrebno rebalansov. Glede na to, da se sredstva ustvarjajo v gospodarstvu in so Ie-ta omejena, bi morali razmišljati, kako bi ta omejena sredstva čim bolj racionalno uporabili. Janez ZAKRAJŠEK, delegat KS 25. maj je v imenu delegacij krajevnih skupnosti 25. maj. Sotočje in Stepanja vas vprašal, kakšen je osebni dohodek tajnika krajevnih skupnosti. Menil je tudi, da bo potreben rebalans proračuna. Jože BAVDEK, delegat KS Moste, je predlagal, da se ponovno napravi analiza delovanja krajevnih skupnosti in da se to ovrednoti s točkami, prav tako pa naj pristojna služba skupaj s tajniki krajevnih skupnosti uredi vprašanje njihovih osebnih dohodkov. Delegacija ni bila proti sprejemu proračuna. Jože ČEBELA, delegat KS Novo Polje, je povedal, da njihova delegacija podpira sprejem proračuna in vprašal, zakaj se ni skoraj ničesar naredilo na formiranju delovnih skupnosti krajevnih skupnosti. Njihova delegacija ne naseda sugestijam, danim od zunaj, glede sprejema proračuna, ker meni da je mesto dogovarjanja zbor krajevnih skupnosti. Milan ZALETEL, predstavnik občinskega sindikalnega sveta, je delegate seznanil s stališčem sindikalnega sveta do zahtev osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih v krajevnih skupnosti, glede osebnih dohodkov in letnega dopusta. Milan JELENC, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine je povedal, daje moral izvršni svet pri koncipiranju proračuna izhajati ' iz resolucijskih določil, čeprav mu je bilo znano, da bo moral pripraviti še rebalans, na kar kažejo sedanja ekonomska gibanja. Sredstva za osebne dohodke se bodo revalorizirala v skladu z ugotovljenimi stopnjami rasti v gospodarstvu, prav tako pa bo to veljglo tudi ii\ materialne stroške.1 Pri pripravi proračuna je bilo treba izhajati iz ertake osnove rasti sredstev za vse porabnike proračunskih sredstev v'primerjavi z letom 1985. V proračunu so ločeno prikazana sredstva za osebne dohodke in materialne stroške, kar bo prikazalo realnejšo sliko porabe sredstev in onemogočilo prelivanje. Glede materialnih stroškov naj bi odbor udeležencev sporazuma o merilih in kriterijih presodil kriterije in v času do rebalansa predlagal morebitne spremembe. Ni nam še uspelo v okviru mestnega dogovora spremeniti kriterije za dodelitev sredstev zai posamezni uporabniki imeli drugačna izhodišča. Pavlo LJU BANIČ, delegatko KS Zalog, so zanimale zahteve tajnikov krajevnih skupnosti glede dolžine letnega dopusta. Janez TRTNIK, delegat KS Vevčc-Zg. Kašelj, je postavil vprašanje glede višine osebnih dohodkov tajnikov krajevnih skupnosti. Niko LU KEŽ, predsednik občinske skupščine,je menil, da seje potrebno zavzemati za enotnejšo razdelitev sredstev za krajevne skupnosti v Ljubljani. Potrebno seje v republiški skupščini zavzemati za rešitev vprašanj financiranja krajevnih skupnosti iz sklada skupne porabe v gospodarskih organizacijah in oceniti ustavnost take določbe v zakonu o združenem delu. Še naprej se bo potrebno zavzemati za sistemsko rešitev vprašanja financiranja krajevnih skupnosti. Rešeno ni tudi vprašanje financiranja družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih, saj se iz proračuna ne morejo zagotavljati sredstva za njihovo delo. Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta občinske skupščine,je glede ustanovitve delovne skupnosti krajevnih skupnosti povedal, da so že v letu 1983 zaceli s to akcijo, vendar sojo na osnovi izkušenj drugih občin zavrnili, ker se izgubi stik med tajnikom in svetom krajevne skupnosti Smotrna pa je skupna finančna služba krajevnih skupnosti Odgovoril je tudi na vprašanja glede sredstev za osebne dohodke taj- nikov in njihove višine, kot tudi glede dodatnih sredstev krajevnih skupnosti. Po končani razpravi so delegati zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986. 2. Odbor udeležencev sporazuma o merilih in kriterijih za udeležbo posamezne KS na dohodku iz proračuna občine Ljubljana Moste-Polje naj glede materialnih stroškov do polletja prouči primernost kriterijev ter o tem poroča občinski skupščini. Ugotovitve odbora udeležencev bodo služile kot ena od osnov pri rebalansu proračuna. 3. Sredstva za osebne dohodke delavcem KS se bodo tekoče revalorizirala v skladu z ugotovitvenimi sklepi v družbenopolitični skupnosti. K 5 PREDLOG SKLEPA O ZAČASNEM UKREPU DRUŽBENEGA VARSTVA V OSNOVNI ŠOLI »JOŽE MOŠKRIČ«, LJUBLJANA, JARŠKA C. 34 Uvodno obrazložitev predloga sklepa je dala Marijana ŠTURBEJ, članica izvršnega sveta občinske skupščine, ki je tudi povedala, da je izvršni svet v točki III predloga sklepa osvojil pripombo statutarno-pravne komisije. Viktor LESKOVŠEK, družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljane, je delegate seznanil, zakaj je bilo potrebno predlagati ukrep družbenega varstva v osnovni šoli. Milan LIPOVŠEK, delegat KS Zalog, je povedal, da njihova delegacija podpira ukrep. Cveta PUČKO, delegatka KS Vevče-Zg. Kašelj, je opozorila na velikost šole kot faktor, ki lahko vpliva na neustrezne odnose v šoli. Slavka BREČKO, delegatka KS Šmartno ob Savi, je menila, daje bil ukrep potreben. Janeza TRTNIKA, delegata KS Vevče-Zg. Kašelj, je zanimalo, če je primeren čas za uvedbo ukrepa, da ne bi zaradi tega trpelo učno-vzgojno delo. Živorad ANDREJ1Č, predsednik sveta KS Dušan Kveder-Tomaž, je povedal, da KS Dušan Kveder-Tomaž in Jože Moškrič-Ciril nista bili vključeni v pripravo predloga. Milan JELENC, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, je pojasnil, da izvršni svet predlaga ukrep zato, da bi se zadeve uredile do začetka novega šolskega leta in ker ne more nositi odgovornosti za posledice, ki bi nastale. Miloš PETERNEL, delegat KS Dušan Kveder-Tomaž, je menil, da ni potrebno iskati krivce za stanje tako, kot je, da pa ga je potrebno urediti zaradi otrok. Janez LAH, predsednik občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje, je poudaril, da je šola sicer dosegla lepe uspehe pri uvajanju celodnevne šole in kvalitetne rezultate pri uveljavljanju šole, da pa je bilo treba zaradi neurejenih medsebojnih odnosov poseči po ukrepu družbenega varstva zato, da ne bi trpel učno-vzgojni proces. Metla ODLAZEK, ravnateljica osnovne šole Jože Moškrič, je povedala, da so bili učno-vzgojni rezultati šole zelo dobri tako na nivoju občine kot tudi republike in delegate seznanila tudi z drugimi dosežki šole, na sodelovanje s krajevno skupnostjo in delovnimi organizacijami. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti z enim vzdržanim glasom sprejeli SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Po-fje sprejema sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v osnovni šoli »Jože Moškrič«. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Po-lje sprejema poročilo o varstvu in stanju naravne in kulturne dediščine v občini Ljubljana Moste-Polje z ugotovitvami in sklepi občinskega komiteja za družbene dejavnosti ter izvršnega sveta in pripombo iz razprave. K 7 OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O KULTURNEM SPOMENIKU IN NARAVNI ZNAMENITOSTI KODELJEVO Uvodno obrazložitev je podal Miro DEŠM AN, član izvršnega sveta občinske skupščine. Razprave ni bilo. Predsednica zbora je delegatom predlagala, da se osnutek odloka prekvalificira v predlog, ker so delegati soglasno potrdili. Nato so delegati sprejeli še SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-P°' lje sprejema odlok o spremembi odloka o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Kodeljevo. K 8 DRUŽBENO VARSTVO IN VZGOJA PREDŠOLSKIH OTROK V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJA 1982-1985 Uvodno obrazložitev je podal Danilo JURCA, predsednik občim ske skupnosti otroškega varstva. V razpravi so sodelovali: Avgust GOLOB, delegat KS Nove Fužine, je povedal, da so pri Pugledu dela delegacije ugotovili, da se prvo vprašanje glede izgradn.lc šol in vrtcev postavili 26. septembra 1982, zadnje pa 26. februarja}e' tos. Stanje je še slabše kot leta 1982 in delegati se ne moremo strinjaj1 z datumi pričetka gradnje šole. Zaradi neurejenega stanja na tem P°°' ročju so delegati v težkem položaju, saj so pod stalnim pritiskom Pre' bivalcev naselja. Milan LIPOVŠEK, delegat KS Zalog, je opozoril, da je bil probl°nl izgradnje Fužin izpostavljen na mestni skupščini, kajti naselje ni sam0 | stvar občine, ampak tudi mesta. Milan JELENC, predsednik izvršnega sveta, je povedal, da so objekti za Fužine na prvem mestu prioritete v Ljubljani, tako za šolo k° za vrtec. Predvidena je tudi fazna izgradnja zdravstvenega doma. *si‘ področju preskrbe potekajo dogovori z Emono za izgradnjo trgovine-Prav tako so dogovori za izgradnjo primarnega centra. Izvršni svet p? ne more prevzeti odgovornosti za napake, ki so bile narejene ob Pn' četku gradnje f užin, ko niso bili podpisani vsi sporazumi. Niko LUKEŽ, predsednik občinske skupoščine, je poudaril, tl izvršni svet vložil velike napore za ureditev stanja na področju otroškega varstva in šolstva na Fužinah in da seje potrebno v mestni skupj ščini še naprej zavzemati, da se bodo reševale zadeve tako, kot je oP' redeljcno v družbenih planih. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana M os te-F lje sprejema poročila o družbenem varstvu in vzgoji predšolskih otro v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1982-1985 s priporo0' predsedstva skupščine občinske skupnosti otroškega varstva ter ug‘ lovil vami in stališči iz razprave. POROČILO O URESNIČEVANJU SKLEPOV IN STALIŠČ OBČINSKE SKUPŠČINE ZA OBDOBJE JULIJ-DECEMBER I9^ VARSTVO IN STANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi je sodeloval: Janez KOS, delegat KS Stepanja vas, je vprašal, zakaj se ne ukrepa proti tistim, ki ne spoštujejo predpisov o adaptiranju. Opozoril je tudi ha napako, da arhiv izdaja predpise in ne prepise, kolje to navedeno v gradivu. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. ^ Delegati zbora krajevnih skupnosti so z enim vzdržanim g|aS sprejeli SKLEP: Fo- Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana IVIoste-* lje sprejema poročilo o uresničevanju sklepov in stališč občin skupščine za obdobje julij-december 1985. PREDLOG SPREMEMB DRUŽBENEGA DOGOVORA O š1"1 PENDIJSKI POLITIKI V SR SLOVENIJI Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Po-^sprcjema spremembe družbenega dogovora o štipendijski politiki v PREDLOG sklepa o soglasju k STATUTU SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA CESTE ZA OBMOČJE OBČIN LJUBLJANA BEŽIGRAD, LJUBLJANA CENTER, LJUBLJANA MOSTE-POLJE, LJUBLJANA ŠIŠKA IN LJUBLJANA VlČ-RUDNIK Uvodno obrazložitev je dal Jože LESKOVŠEK, podpredsednik iz-vrsnega sveta občinske skupščine. V razpravi so sodelovali: Jože BAVDEK, delegat KS Moste, , avka BREČKO, delegatka KS Šmartno ob Savi, -•anez TRTNIK, delegat KS Vevče-Zg. Kašelj in Milan JELENC, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno »Prejeli SKLEP: C,bor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Po-je daje soglasje k statutu samoupravne interesne skupnosti za ceste za omočje občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Mos-^Rolje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče ni javil za besedo, je pred-edmca zbora ob 18.30 zaključila 51. sejo zbora krajevnih skupnosti ocinske skupščine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu skupščine. sekretarka ZBORA ^RAJEVNIH skupnosti atJana JURCA-COLARIČ PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marica RIHAR SKRAJŠANI ZAPISNIK .50. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana 7v/ite'*>0Ue* k' Je Bila dne 26. marca 1986 ob 15.30 v sejni sobi št. -i Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarca c. 1. Sejo je otvoril in vodil Franjo Vinko, predsednik družbenopolitična zbora. P|"edscdnik zbora je delegatom predlagal: ~ umik 10. točke dnevnega reda KADROVSKE ZADEVE in 1^,'^razširitev predlaganega dnevnega reda, in sicer z naslednjima toč- v a^EDLOG SKLEPA O ZAČASNEM U KREPU DRUŽBENEGA v^R$TvA v OŠ »JOŽE MOŠKRIČ« in -hf^EDLOG SKLEPA O SOGLASJU K STATUTU SIS ZA CES-‘fZA OBMOČJE LJUBLJANSKIH OBČIN p^alegati niso imeli pripomb na predloge predsednika družbeno-'hčnega zbtira in so soglasno sprejeli naslednji , DNEVNI RED: 2' 'Rotovitev sklepčnosti • potrditev zapisnika 49. seje družbenopolitičnega zbora z dne februarja 1986 in potrditev ugotovitev, stališč in usmeritev, sprejetih ob obravnavi analize delovanja delegatskega skupščin-3 pega sistema 4' l/vdlogi in vprašanja delegatov • redlog sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v OŠ »Jože 5 1 Joškrič«, Ljubljana, Jarška c. 34 ' družbeno varstvo predšolskih otrok v občini Ljubljana Moste- 6 '°lje za obdobje 1982-1985 v arstvo naravne in kulturne dediščine v občini Ljubljana Moste- 7, ."'jo Osnutek odloka o spremembah odloka o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Kodeljevo 8. Predlog sprememb družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji 9. Poročilo o uresničevanju sklepov in stališč občinske skupščine za obdobje junij - december 1985 10. Predlog sklepa o soglasju k statutu samoupravne interesne skupnosti za ceste za območje ljubljanskih občin. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov je pregledala navzočnost na seji in ugotovila: Od 19 delegatov je na seji navzočih 13 delegatov. Odsotnost so opravičili: Nevenka Ahčan, Alenka Babič-Jeriha, Anton Kocjančič in Vinko Volk Odsotnosti nista opravičila Cveta Trdin-Tabor in Tomaž Zupančič. Seja družbenopolitičnega zbora je sklepčna. Navzoči vabljeni: Zvone Tušak, član izvršnega sveta občinske skupščine, Andrej Blažko, član izvršnega sveta občinske skupščine, Marijana Šturbej, članica izvršnega sveta občinske skupščine, Viktor Leskovšek, družbeni pravobranilec samoupravljanja, Marija Juvančič, namestnica družbenega pravobranilca samoupravljanja, Darinka Vrečič, namestnica predsednika skupščine občinske skupnosti otroškega varstva, Marija Fed-ran, predsednica občinskega sveta ZSS, Polde Kožar, sekretar družbenopolitičnega zbora, Metka Odlazek, ravnateljica OŠ »Jože Moš-krič«, Katjuša Jovanovska, predsednica komisije za delovna razmerja, Matilda Ozimek, predsednica sindikata OŠ »Jože Moškrič«, Justina Mlinar, sekretarka OO ZK, Ernest Jeler, pomočnik ravnateljice OŠ »Jože Moškrič«, Mihael Šengelaja, član delovne skupine, Barbara Jerman, novinarka Radia glas Ljubljane, Janez Lah, predsednik OK SZDL. K 2 Delegati so prejeli zapisnik v ciklostilu. Obravnavali so zapisnik 49. seje družbenopolitičnega zbora z dne 26. februarja 1986, nanj niso imeli pripomb in so ga soglasno potrdili. K 3 Predlogov in vprašanj delegatov ni bilo. K 4 Predsednik družbenopolitičnega zbora je potrdil, da so delegati prejeli gradivo v ciklostili;. Družbenopolitične organizacije so podpfle sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva. Tudi komisija za družbeni nadzor pri občinski skupščini nima pripomb in podpira predlog sklepa. , Uvodno obrazložitev je podala Marijana Šturbej, predsednica občinskega komiteja za družbene dejavnosti. Delegate je seznanila s pripombami statutarnopravne komisije, in sicer: , 1. naj se v il. točki, točka 3. glasi: »Razpusti se svet 'Šole...J<<: j 2. pri točki lil. naj se drugi odstavek dopolni tako, da se glasi: >>Y Času trajanja začasnega ukrepa družbenega varstva.zastppa in predstavlja OŠ predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa; Ki je obenem tudi pedagoški vodja«; 3. pri točki IV. naj se spremeni prva alinea drugega odstavka, da se glasi: >>- o vseh zadevah iz pristojnosti sveta šole...«. Izvršni svet je ponovno razpravljal o pripombah statutarnopravne komisije. Po posvetovanju z družbenim pravobranilcem samoupravljanja in republiškimi institucijami je sprejel le pripombo na III. točko drugega odstavka, ki se naj dopolni tako, da se glasi: »V času trajanja začasnega ukrepa družbenega varstva zastopa in predstavlja OŠ predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa, ki je obenem tudi pedagoški vodja.« V razpravi so sodelovali: Metka Odlazek, ravnateljica OŠ »Jože Moškrič«, je podala dodatria pojasnila in dodatne informacije o začasnem ukrepu družbenega varstva, ki se nahajajo v arhivu občinske skupščine. S poročilom, ki ga je poslal zavod SRS za šolstvo, je delegate seznanila Marijana Šturbej. Nahaja se v arhivu sekretariata občinske skupščine. Janez Lah, predsednik občinske konference SZDL, je delegate seznanil s stališči predsedstva občinske konference SZDL. Viktor Auer, delegat družbenopolitičnega zbora, seje zavzel, da naj OK SZDL v celoti oceni vlogo ravnateljice in njenega pomočnika V razpravi je sodeloval tudi Franjo Vinko, ki je podal stališča občinskega komiteja ZKS Ljubljana Moste-Polje. Zatem so delegati soglasno sprejela naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor soglaša s sklepom o začasnem ukrepu družbenega varstva v OS »Jože Moškrič«, Ljubljana, Jarška c. 34 v pred- ložencm besedilu skupaj s pripombo statutarnopravne komisije, ki se nanaša na III. točko sklepa in s pripombo, da občinska konferenca SZDL oceni vlogo ravnateljice in njenega pomočnika. K 5 Uvodne obrazložitve k družbenemu varstvu in vzgoji predšolskih otrok v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1982-1985 ni bilo. V razpravi so sodelovali: Janez Lah, predsednik OK SZDL, ki je delegate obvestil o stališčih predsedstva OK SZDL. Med drugim je poudaril skupno odgovornost občine Ljubljana Moste-Polje in Skupščine mesta Ljubljane za zagotovitev nemotene vzgoje in varstva predšolskih otrok v KS Nove Fužine. Darinka Vrečič, namestnica predsednika skupščine skupnosti otroškega varstva in Viktor Auer. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor sprejema poročilo o družbenem varstvu in vzgoji predšolskih otrok v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1982-1985 skupaj s priporočili občinske skupnosti otroškega varstva, sklepi izvršnega sveta občinske skupščine in stališči iz razprave. K 6 Uvodne obrazložitve k poročilu o varstvu naravne in kulturne dediščine v občini Ljubljana Moste-Polje ni bilo. V razpravi so sodelovali: Stališča predsedstva OK SZDL je podal njen predsednik tov. Janez Lah. Zavzel seje za uveljavljanje odgovornosti pri varovanju naravne in kulturne dediščine. Stane Meljo seje zavzel zalzdajo publikacije, ki bi tekstualno in slikovno obdelala objekte kulturne znamenitosti v občini Ljubljana Moste-Polje. Viktor Auer v poročilu pogreša zasnovo politike varovanja dediščine. Lastniki, ki rekonstruirajo ali adaptirajo objekte kulturne znamenitosti, bi morali dobiti družbeno podporo v obliki finančnega prispevka. Po razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o varstvu in stanju naravne in kulturne dediščine v občini Ljubljana Moste-Polje skupaj s pripombami in stališči iz razprave. K 7 Uvodne obrazložitve k osnutku odloka o spremembi odloka o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Kodeljevo ni bilo. Razprave ni bilo. K 10 Uvodne obrazložitve k predlogu sklepa o soglasju k statutu SIS za ceste za območje ljubljanskih občin ni bilo. Delegati so brez razprave soglasno sprejeli SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nima pripomb k statutu SIS za ceste za območje ljubljanskih občin- Na koncu seje in ob izteku mandatnega obdobja se je predsednik družbenopolitičnega zbora zahvalil delegatom za uspešno sodelovanje ter jih povabil na tovariško srečanje ter zaključil 50. sejo zbora, ki seje končala ob 17.10. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu občinske skupščine. SEKRETAR PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA ZBORA Polde KOŽAR Franjo VINKO SKRAJŠANI ZAPISNIK 1. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-1’0' Ije, ki je bila dne 14. aprila 1986 ob 8. uri v sejni dvorani skupščin občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Sejo je vodil Bojan KOVAČIČ, predsednik zbora združenega dekj: Delegati zbora združenega dela so brez razprave soglasno sprej^11 naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne za‘dev delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Poročilo občinske volilne komisije 3. a) Volitve skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združb' nega dela Skupščine mesta Ljubljane b) Volitve skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor zdruze' nega dela Skupščine SR Slovenije R 4. Imenovanje delegatov za delo zbora združenega dela Skupščine Sn Slovenije v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti, v V°J' ni ter drugih nevarnostih 5. Obravnava gradiva in delegiranje delegatov za 1. sejo zbora zdrU' ženega dela Skupščine mesta Ljubljane 6. Volitve predsednika in namestnika predsednika zbora združencH’ dela 7. Slovesna izjava predsednika in namestnika predsednika *b(,r združenega dela Delegati so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nima pripomb na osnutek odloka o spremembi odloka o kulturnem .spomeniku in naravni znamenitosti Kodeljevo. K 8 Uvodne obrazložitve k predlogu sprememb družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji ni bilo. Delegati so brez razprave soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nima pripomb na spremembe družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji. K 9 Uvodne obrazložitve k poročilu o uresničevanju sklepov in stališč občinske skupščine za obdobje julij - december 1985 ni bilo. Razprave ni bilo. K 1 , |N IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL l|J IMUNITETNE ZADEVE DELEGATOV TER UGOTOVlTbv SKLEPČNOSTI Komisija, v katero so bili soglasno izvoljeni: 1. Marko,GORŠIČ, delegat VIII. konference delegacij - Papir111 Vevče _ . 2. Karel KURENT, delegat XI. konference delegacij - ŽG Ž-1 .TOZD za transport 3. Stane JELER, delegat XX. konference delegacij - Izolirka .j je po pregledu pooblastil ugotovila, da je od 37 delegatov zbora na sCJ navzočih 34 delegatov. Odostni so 3 delegati: 1 delegat X. konference delegacije - I Imezad-Jata 1 delegat XII. konference delegacij - ŽG Centralne delavnice • 1 delegat XVIII. konference delegacij - SC T TOZD Strojni in/t' ring. Seja zbora združenega dela je sklepčna. Delegati so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nima pripomb na poročilo o uresničevanju sklepov in stališč občinske skupščine za obdobje julij - december 1985. K 2 POROČILO OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Poročilo občinske volilne komisije je podal Lev JAGER, predsMv nik občinske volilne komisije. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: . £bor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje spremna poročilo občinske volilne komisije. volitve skupin delegatov za delegiranje delegatov V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE VOLOVE SKUPIN DELEGATOV ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 3. Sava VALENTINČIČA, Zabretova 2, Knjižnica Jože Mazovec - za socialno zdravstveno področje: 1. dr. Dubrovko VIDMAR-BRAČ1KA, Hošiminhova 1, ZD Moste 2. Romana VRBINCA, Ulica miru 2, ZD Moste 3. Braneta KOGOVŠKA, Pot na Fužine 47, UKC TOZD Psihiat. - za področje državnih organov, D PO, društev: 1. Marjetko STRNAD, Kidričeva 15, SO Ljubljana Moste-Polje K 4 IMENOVANJE DELEGATOV ZA DELO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE V IZREDNIH RAZMERAH, V NEPOSREDNI VOJNI NEVARNOSTI, V VOJNI TER DRUGIH NEVARNOSTIH Uvodne obrazložitve ni bilo. “azprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: *• Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v KUpine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela kupščine mesta Ljubljane Uvodno je predlog za imenovanje kandidatov v zbor združenega dela za delo Skupščine SR Slovenije v izrednih razmerah, v neposredni vojnj nevarnosti, v vojni ter drugih nevarnostih podal Bojan KOVAČIČ, predsednik zbora združenega dela. Predlog imenovanih delegatov je bil posredovan Skupščini SR Slovenije in se nahaja v arhivu varnostnega načrta. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji izvoli: Področje kmetijske dejavnosti: U Marka HRENA, Djakovičeva 9, *• Ivana JANČARJA, Zaloška 329, 7 Matija JEŽKA, Šmartinska 205 4- Ivana BIRKA, Vnajnarje 5 j8 Področje državnih organov: '• Darjo JUVAN, Černivčeva 4, Naša skupnost te pr^Pca MANDELJCA, Lužiško srbska 11, SO Ljubljana Mos- _ 3. Miro PRAČEK, Leninov trg 3, Carinarnica Področje oboroženih sil: *• Milana VASILJEVIČA, Petrovičeva 7, V.P. 1478 Ljubljana • Dragana MALIČA, Vlahovičeva 28, V.P. 1478 Ljubljana V Dana MOHARJA, Novakova 5, V.P. 4653 Ljubljana, sku •/'*>or z,Iruženega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v č P'ne delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela KUPščine SR Slovenije Za Področje gospodarstva: izvoli: j' [gorja KADUNCA, Linhartova 68, Emona Interna banka V 'Sorja JOŠ TA, Malgajeva 10, Gradis Interna banka ' Janeza JANČARJA, Polje i rati c. IX/9, SCT TOZD Mehanični ob- Rndolfa BREZNIKA, Prvomajska 5, H P Kolinska [Ivanka MIHELIČA. Martina Krpana 35, Žito Rudija KOCJANČIČA, Pod Debnim vrhom 7, Emona MIZ Ruda Tl ULJ A, Zaloška 133, Mercator Hladilnica Zalog ^ Darka PERM ANA, Mlake 7, Saturnus TOZD Avtooprcma l(l' ^neza KAMNIKA, Celovška 122, DO Riko h fvoneta ŽAGARJA, Tabor 7, Indos h' Marcela PAHORJA, Plešičeva 29, Julon 13* Darka MASTENA, Pot na Fužine 39, Velana I4' franca VREČIČA, Beblerjev trg 1. ŽG ŽTO TOZD za transport IS' [r.cn» JUVAN, Sostrska 58, ŽG ZLO TOZD za promet Zalog ^imona VUKSNA, Papirniški trg 18, LB Gospodarska banka I5 [-Jubljana 17 .Marka MESOJEDCA, Brilejeva 2, Teol 18 ij0?*jana KRANJCA, Frankovo naselje 167, Izolirka "ojana KOVAČIČA, Beblerjev trg 6, Gradi; TOZD Štrojno pro-I«, G,ctni obrat 2(1' j. arto JAGER, Šmartinska 201, Toplarna Ljubljana 2| atjan« KOCJANČIČ, Klemenova 74, BIT DSSS urija MUŠIČA, Ciril Metodov trg 15, Papirnica Vevče [a ubrtno področje: 2' J;.ado STRAŽAR, Novo polje c. Xl/4 Nikolaja MIKLIČA, Vide Janežič 17 j9 kmetijske dejavnosti: ‘ Draga KASTELICA, Sncberska 54 |9 vi°s.vctno kulturno področje: pjrjjarjeto STVARNIK, Hošiminhova 13, Srednja šola tiska in pa-2 Mileno KOŽUH, Narodne zaščite 12, OS Kctte-Murn SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema predlog za imenovanje delegatov v zbor združenega dela za delo Skupščine SR Slovenije v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti, v vojni ter drugih nevarnostih. K 5 OBRAVNAVA GRADIVA IN DELEGIRANJE DELEGATOV ZA 1. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE Predsednik zbora je delegate seznanil s predlaganimi kandidati za nosilce vodilnih in drugih funkcij v Skupščini mesta Ljubljane. Razprave ni bilo. Nato je predsednik zbora predlagal delegate, ki naj bi se udeležili 1. seje zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje delegira na 1. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane naslednje delegate: - za področje gospodarstva: Marka SEPIČA, delegata IX. konference delegacij - Emona MIZ Ivana ZALOŽNIKA, delegata IV. konference delegacij - Indos Antona MODICA, delegata VI. konference delegacij - Toplarna Karla KURENTA, delegata XI. konference delegacij - ZGZTO TOZD za transport Vido PEČA VER, delegatko XV. konference delegacij - BTC Staneta JELERJA, delegata XX. konference delegacij - Izolirka - za prosvetno-kulturno področje: Jano MARTINČIČ, delegatko XXXII. konference delegacij - OS Edvard Kardelj - za socialno-zdravstveno področje: Leo BIBER, delegatko XXV. konference delegacij - Tiskarna »Jože Moškrič« - za obrtno področje: Milana ANŽIČA, delegata XXXVI. konference delegacij - Obrtna dejavnost - za državno področje: Bojana ZORNIKA, delegata XXXV'. konference delegacij - SO l.j. Moste-Polje K 6 VOLITVE PREDSEDNIKA IN NAMESTNIKA PREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Uvodno obrazložitev predloga za kandidata predsednika in namestnika predsednika zbora združenega dela ic podala Marina JUVANČIČ. Predsednik zbora je predlagal tričlansko delovno predsedstvo za izvedbo poteka volitev, ki so v skladu z določili statuta tajne, in sicer: Bojana ZORNIKA, delegata XXXV. konference delegacij - SO Lj. Moste-Polje - predsednik Natašo GRZ1NIČ, delegatko II. konference delegacij - Kolinska -član Dunjo AGREŽ, delegatko XXI. konference delegacij - Jugotekstil - član. Iz občinske volilne komisije sodelujejo še: Leo JAGER, Boris FERENČAK in Marjan DRAGAR. Razprave ni bilo. i Pred glasovanjem so delegati zbora združenega dela sprejeli nasledki SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje bo volitve za predsednika in namestnika predsednika zbora opravil s tajnim glasovanjem. Za predsednika zbora združenega dela so predlagani naslednji kandidati: 1. Miran JOVAN 2. Bojan KOVAČIČ 3. Franc VREČIČ 5. Volitve predsednika in namestnika predsednika zbora krajevnih skupnosti 6. Slovesna izjava predsednika in namestnika predsednika zbora krajevnih skupnosti IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL IN IMUNITETNE ZADEVE DELEGATOV TER UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI V komisijo so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: 1. Stašo REJC, delegatko KS Nove Fužine 2. Martina POGRAJCA, delegata KS Zalog 3. Marijo BABNIK, delegatko KS Bizovik. Po pregledu pooblastil delegatov za 1. sejo zbora krajevnih skupnosti je komisija Za namestnika predsednika zbora združenega dela pa je predlagan 1. Janko BADOVINAC. Rezultate glasovanja je podal Bojan ZORNIK, predsednik delovnega predsedstva: Glasovalo je 34 delegatov. Od 34 glasovnic sta bili 2 neveljavni. • Za Mirana JOVANA - 11 glasov Za Bojana KOVAČIČA - 17 glasov Za Franca VREČIČA - 4 glasovi Za namestnika predsednika zbora združenega dela je bil izvoljen Janko BADOVINAC, ki je dobil 31 glasov. K 7 SLOVESNA IZJAVA PREDSEDNIKA IN NAMESTNIKA PREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Predsednik delovnega predsedstva Bojan ZORNIK je pozval na novo izvoljenega predsednika zbora združenega dela Bojana KOVAČIČA in njegovega namestnika Janka BADOVICA. da sta pred delegati prebrala in podpisala naslednjo slovesno izjavo »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi moč-rrfi se borb boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.« E Seja je bila zaključena ob 9. uri. SEKRETARKA PREDSEDNIK SKUPŠČIN^ OBČINE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Erika RAČIC-ŠIFF Bojan KOVAČIČ SKRAJŠANI ZAPISNIK 1. seje zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje, kije bila dne 14. aprila 1986 s pričetkom ob 8. uri v sejni sobi št. 74/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Sejo je otvorila in vodila dosedanja predsednica zbora krajevnih skupnosti Marica RIHAR. Zapisnik seje je vodila Tatjana JURCA-COLARIČ, sekretarka zbora krajevnih skupnosti. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Poročilo občinske volilne komisije 3. Obravnava gradiva in delegiranje delegatov za I. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 4. Volitve delegata, ki sodeluje pri sklepanju zakonskih zvez ugotovila: na seji je od 23 delegatov zbora krajevnih skupnosti navzočih 20 delegatov. Odsotni so 3 delegati, in sicer: I delegat KS Besnica, 1 delegat KS Flrušica-Fužine in I delegat KS 25. maj. Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. Kasneje so dodali pooblastila še delegati krajevnih skupnosti Besnica, Hrušica-Fužine in 25. maj, tako daje bilo na seji navzočih 23 delegatov. Navzoči vabljeni: Breda PAPEŽ, Vesna JUVAN-GOTOVAC, Avgust GOLOB, Alenka GROSEK, Živan MIRČ1Č in Angelca BU-TENKO. POROČILO OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Poročilo občinske volilne komisije o volitvah za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti je dah* Alenka GROSEK, članica občinske volilne komisije. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-”0' Ije sprejema poročilo občinske volilne komisije. OBRAVNAVA GRADIVA INK DELEGIRANJE DELEGATU^ ZA I. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE Predsednica zbora je delegate obvestila, da bo I. seja zbora občim I. skupno zasedanje zborov in I. skupna seja zborov Skupščine mesi-Ljubljane še isti dan, to je 14. aprila 1986 ob 16.30 uri. Delegati so obravriavaii gradivo za I. sejo zborov Skupščine mest' Ljubljane in nanj niso imeli pripomb. Soglasno so sprejeli SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-I Ije daje soglasje h gradivu za I. seje zborov Skupščine mesta Ljubija1' in pooblašča delegate, ki se bodo udeležili sej, da glasujejo za pred1 žene predloge. Nato so delegati zbora krajevnih skupnosti še soglasno sprejeli SKLEP: p Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-' Ije za I. sejo zbora občin, 1. skupno zasedanje zborov in 1. skupno sc.l zborov Skupščine mesta ljubljane delegira naslednje delegate:; Marijo BABNIK, delegatko KS Bizovik, Leopolda KOSA, delegata KS Dušan Kveder-Tomaž, Janeza ŠTRAVSA, delegata KS Moste, Stašo REJC, delegatko KS Nove Fužine, Miho BUTARO, delegata KS Stepanja vas in Staneta KEBRA, delegata KS Zadvor. VOLITVE DELEGATA, KI SODELUJE PRI SKLEPANJU /A' KONSKIH ZVEZ Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so z javnim glasovanjem soglasno izvolili Danila JURCA za delegata, ki sodeluje pri sklepanju zakonskih Zvez na območju mesta Ljubljane. Volitve predsednika in namestnika predsednika ^bora krajevnih skupnosti Ker je bil dnevni red izčrpanje Marica RIHAR, dosedanja predsednica zbora krajevnih skupnosti, ob 9.10 zaključila 1. sejo zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje. SEKRETARKA PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPNOSTI Tatjana JURCA-COLARIČ Marica RIHAR Uvodno je predlog kandidatov za predsednika in namestnika predsednika zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine obrazložila tep*3] PAPEŽ, sekretarka občinske konference SZDL Ljubljana Mos- T V razpravi je sodeloval Leopold KOS, delegat KS Dušan Kveder- 'omaž. Predsednica zbora je delegate seznanila, da so v skladu z določili statuta občine volitve tajne in predlagala, da se za izvedbo volitev imetje volilni odbor. ^Delegati so za izvedbo volitev soglasno imenovali volilni odbor v ^arica RIHAR, predsednica zbora krajevnih skupnosti ^ ™in MAHKOVEC, delegat KS Selo ^anislav GALE, delegat KS Besnica. .p9 končanih volitvah je predsednica zbora razglasila izid glasovala, in sicer: tov pre<^sec*n'ka zbora krajevnih skupnosti je glasovalo 23 delega- * glasovnica je bila neveljavna. Kandidati so dobili naslednje število glasov: ^vgust GOLOB 11 glasov Vesna JUVAN-GOTOVAC 11 glasov ^nton KAŠE brez glasov. 2^~a namestnika predsednika zbora krajevnih skupnosti je glasovalo j delegatov. Vse glasovnice so bile veljavne. Kandidat Miha KELŠNIK je dobil 23 glasov. Ker sta dobila dva kandidata za predsednika zbora krajevnih skup-S|T.stl enako število glasov, so delegati zbora krajevnih skupnosti v Udu z določili statuta občine ponovno volili predsednika zbora, iz t končanem drugem glasovanju je predsednica zbora razglasila 'd drugega glasovanja, in sicer: tov prct*sct*n'ka zbora krajevnih skupnosti je glasovalo 23 delega- ^eveljavnih glasovnic ni bilo. Jndidata sta dobila naslednje število glasov: V 8ust GOLOB 8 glasov esna JUVAN-GOTOVAC 15 glasov. ^'legati zbora krajevnih skupnosti so v izvolili: ?Sno JUVAN-GOTOVAC za predsednico zbora krajevnih skupščinske skupščine Ljubljana Moste-Polje in ski. la KLEŠNIKA za namestnika predsednice zbora krajevnih Pnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje. &OVESNA IZJAVA PREDSEDNIKA IN NAMESTNIKA kedsednika zbora krajevnih skupnosti kra\Sna JUVAN-GOTOVAC, novoizvoljena predsednica zbora Jevnih skupnosti, je pred delegati dala naslednjo )k, . slovesno izjavo: da u,Javliam, da bom svojo dolžnost opravljala vestno in odgovorno, $0°0,P delala po ustavi in zakonih ter da bom varovala družbeni red Ulj ‘a|tstične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi moč-°bla b°m Borila za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za tlih j- delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delov-Slovpd.1 in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike NCn,je in Socialistične federativne republike Jugoslavije.« Pre(]sto.J^ enako slovesno izjavo dal še Miha KLEŠN1K, namestnik -ednice zbora krajevnih skupnosti. • •• SKRAJŠANI ZAPISNIK 1. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Mos-te-Polje, ki je bila dne 14. aprila 1986 ob 8. uri v sejni sobi št. 73/11 skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Sejo je otvoril in do izvolitve novega predsednika vodil dotedanji predsednik družbenopolitičnega zbora Franjo Vinko. Zapisnik seje je vodil Polde Kožar, sekretar družbenopolitičnega zbora. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine in ugotovitev mandata 3. Volitve delovnega predsedstva 4. Volitve predsednika in namestnika predsednika družbenopolitičnega zbora 5. Slovesna izjava predsednika in namestnika predsednika družbenopolitičnega zbora 6. Volitve delegatov za družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane in družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije K 1 Predsednik družbenopolitičnega zbora Franjo Vinko je predlagal delegatom, da izvolijo stalno komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov. . Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov izvoli 1. Pio Kuharič-Mahkovec 2. Miha Juharta 3. Rezko Škrlj. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov je nato pregledala navzočnost delegatov na seji in ugotovila: od 19 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 17 delegatov. Odsotnost je opravičil Andrija Vlahovič. Odsotnosti pa ni opravičila Milka Fujs. Seja družbenopolitičnega zbora je sklepčna. Ostali navzoči: Milena Jazbec-Lamut," predsednica občinske volilne komisije Tanja Medvešček, tajnik občinske volilne komisije Janez Grad, Leopold Jager, Živan Mirčič, člani občinske volilne komisije Marija Fedran, predsednica OS ZSS Janez Lah, predsednik OK SZDL. K2 \ Uvodno poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine je podala Milena Jazbec-Lamut, predsednica občinske volilne komisije. Razprave ni bilo. Na osnovi poročila občinske volilne komisije in predloženih potrdil o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila, da so mandati delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine veljavni. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev delegatov nima pripomb in ga sprejema v predloženem besedilu. K 3 Predsednik družbenopolitičnega zbora Franjo Vinko je predlagal delovno predsedstvo, ki bo opravilo tajne volitve predsednika in namestnika predsednika družbenopolitičnega zbora. Na njegov predlog so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno izvolili delovno predsedstvo v sestavi: 1. Slavka Keržan, predsednica 2. Pia Kuharič-Mahkovec, članica 3. Matjaž Magajna, član K 4 Predsednica delovnega, predsedstva je seznanila delegate z načinom glasovanja. Poudarila je, daje kandidat za predsednika in namestnika predsednika zbora izvoljen če na volitvah dobi večino glasov vseh delegatov zbora. Razprave ni bilo. Delegati so soglasno izvolili: Lovra Ušeničnika za predsednika družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Nato so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno izvoli Andrijo Vlahoviča za namestnika predsednika družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. KS Predsednik družbenopolitičnega zbora Lovro Ušeničnik je pred delegati družbenopolitičnega zbora podal naslednjo <:'[ '■ slovesno izjavo Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije. Namestnik predsednika družbenopolitičnega zbora Andrija Vlahovič zaradi odsotnosti ni podal slovesne izjave. Le-to bo podal na prihodnji seji družbenopolitičnega zbora. K 6 Predsednica delovnega predsedstva je seznanila delegate družbenopolitičnega zbora, da zakon o volitvah in delegiranju v skupščine določa, da izvede glasovanje delovno predsedstvo. Na seji je navzočih več kot dve tretjini delegatov in se lahko veljavno glasuje. Predsedujoča je naznanila, da je sprejela 19 glasovnic in ovojen: razglas kandidatne liste za izvolitev delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane in 19 glasovnic in overjeni razglas kandidatne liste za izvolitev delegatov za družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije. Delegati so glasovali na podlagi naslednjih kandidatnih list: - za družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane: 1. dr. Janez Batis 2. Matija Bežič 3. Maks Cebek 4. Janez Elikan 5. Darja Erhatič 6. Franc Golobič 7. Leon Ivanovič 8. Jože Kerekeš 9. Bojan Klenovšek 10. Zoran Kos 11. Jelka Kutin 12. Janez Lah 13. Bojan Lepičnik 14. Nada Majcen 15. Maks Močnik 16. Zmaga Obšteter 17. Matjaž Prinčič 18. Miroslav Samardžija 19. Jože Slokar 20. Mojca Slovenc 21. Djurdja Šegula 22. Alojz Škufca 23. Maks Tajnikar 24. Matjaž Torkar 25. Tone Turnher 26. Janez Učakar 27. Stane Vlaj 28. Metka Verbič 29. Pavel Vindišar 30. Valter Zavec Za družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije: 1. Tone Anderlič 2. Geza Bačič 3. Ciril Baškovič 4. Jožica Berlisk 5. Marina Bohinec 6. Danijel Božič 7. Konrad Breznik 8. Željko Cigler 9. Robert Černe 10. Ernest Eory 11. Franc Fašalek 12. Alfonz Gramc 13. Franc Grešak 14. Franc Hribar 15. Miralem Imširovič 16. Marjan Jelen 17. Albin Kanduč 18. Vlado Klemenčič 19. Ivanka Klopčič 20. Jože Knez 2 I. Silvo Komar 22. Marjana Koren 23. Jože Korinšek 24. Duško Kos 25. Jolanda Kos 26. Marjan Kotar 27. Branko Kovše 28. Marjan Lenarčič 29. Zlatko Leskovšek 30. Joško Lojen 31. Sonja Lokar 32. Milan Mar nič 33. Črt Mesarič 34. Marino Orlando 35. Božena Ostrovršnik 36. Tone Pavček 37. Leopold Pernuš 38. Amalija Petronio 39. Vika Potočnik 40. Miran Potrč 41. Emil Rojc 42. Drago Seliger 43. Dušan Semolič 44. Darinka Smrke 45. Slavko Soršak 46. Jože Stegne 47. Valerija 55kerbec 48. Emil Štern 49. Gita Vončina 50. Mihael Žilavec. Delovno predsedstvo je po seznamu poklicalo vsakega delcga,a ? sebej, mu izročilo glasovnici ter ga pozvalo, da glasuje. vo- Medtem, ko je občinska volilna komisija ugotavljala rezultate litev, so se delegati na predlog predsednice delovnega predsedstvJ ločili za kratek odmor. Občinska volilna komisija je preštela glasovnice in objavila nasled-nJ> izid volitev: ~ za družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane: ,< skupaj je glasovalo 17 delegatov /Za listo kandidatov je glasovalo 17 delegatov »j Pf°ti listi kandidatov ni glasoval noben delegat nc'eljavnih glasovnic ni bilo št V|Si so dobili po 17 glasov, razen delegata pod zaporedno Janeza Laha, ki je prejel 16 glasov družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije: l! skupaj je glasovalo 17 delegatov J13 listo kandidatov je glasovalo 16 delegatov Proti kandidatni listi ni glasoval noben delegat neveljavna glasovnica je bila 1 'Vsi kandidati so dobili po 16 glasov. Q. yCrje brl dnevni red izčrpanje predsednica delovnega predsedstva Čin i3h* z.ak|jučila 1. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine ob-^Ljubljana Moste-Polje in napotila delegate na skupno zasedanje ^uzbenopolitičnega zbora p°lde KOŽAR PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Lovro UŠENIČNIK SKRAJŠANI ZAPISNIK zasedanja zbora združenega dela (2. seja), zbora krajevnih obži (2- seja) in družbenopolitičnega zbora (2. seja) skupščine k0nlnc Ujubljana Moste-Polje, kije bilo dne 14. aprila 1986 s pričet-9,30 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Doljana, Proletarska c. 1. diU U*)no zasedanjeje otvoril ter do izvolitve novega predsednika vo-nas| predsednik skupščine občine Niko LUKEŽ ter predlagal 1 , DNEVNI RED: ,iZyo*'tcv komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve 2 ?elcRatov ter ugotovitev sklepčnosti 3] ^volitev delovnega predsedstva in zapisnikarja 4] y,° jtve predsednika in podpredsednika občinske skupščine S’ o.0*'tve predsednika izvršnega sveta občinske skupščine k iovesna izjava predsednika in podpredsednika občinske skupšči-6 y Jpr predsednika izvršnega sveta občinske skupščine olitve podpredsednika in članov izvršnega sveta občinske skup-•j »čine (f uicnovanjc sekretarja občinske skupščine 9’ ^^uovanjc funkcionarjev upravnih organov in strokovnih služb °l*tve predsednika, namestnika predsednika in članov komisije I 'olitve, imenovanja in kadrovske zadeve j^1J“n(,vanje predsednika, podpredsednika in članov sveta za SLO S[Qv m< K 3 in 4 VOLITVE PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE VOLITVE PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA OBČINSKE SKUPŠČINE Predsedujoči je predlagal delegatom, da 3. in 4. točko dnevnega reda obravnavajo skupaj in seznanil delegate, da bodo volitve skladno s 100. členom statuta potekale tajno. Delegate je tudi obvestil, da Ivo SAMEC in Jože POČ1VAVŠEK sodelujeta v delovnem predsedstvu šele, ko bosta izvoljena. Nato je Janez LAH, predsednik občinske konference SZDL obrazložil predlog in postopek kandidature za predsednika, podpredsednika skupščine in predsednika izvršnega sveta občinske skupščine. Postopek volitev je obrazložila predsednica občinske volilne komisije Milena JAZBEC-LAMUT. Predsedujoči delovnega predsedstva je objavil izide glasovanja, in sicer: V zboru združenega dela je glasovalo 30 delegatov, od tega je dobil Ivo SAMEC 28 glasov Jože POČIVAVŠEK 29 glasov Miro SOTLAR 28 glasov V zboru krajevnih skupnosti je glasovalo 23 delegatov, od tega je dobil Ivo SAMEC Jože POČIVAVŠEK Miro SOLTAR 22 glasov 21 glasov 20 glasov V družbenopolitičnem zboru je glasovalo 17 delegatov od tega je dobil Ivo SAMEC 1 7 glasov Jože POČ1VAVŠEK 16 glasov Miro SOTLAR 17 glasov Od 79 delegatov vseh treh zborov je glasovalo 72 delegatov, in sicer je bil: za predsednika občinske skupščine s 67 glasovi izvoljen Ivo SAMEC za podpredsednika občinske skupščine s 66 glasovi izvoljen Jože POČIVA VŠEK za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine s 65 glasovi izvoljen Miro SOTLAR. K 5 SLOVESNA IZJAVA PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE TER PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA OBČINSKE SKUPŠČINE Predsedujoči je postopoma pozval novoizvoljenega predsednika občinske skupščine Iva SAMCA, nato podpredsednika Jožeta POČI-VAVŠKA in predsednika izvršnega sveta Mira SOTLARJA, da so pred delegati prebrali in podpisali naslednjo slovesno izjavo »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.« Predsednik skupščine občine Ivo SAMEC je imel krajši nastopni govor, nato pa je prevzel vodenje skupnega zasedanja. K 6 VOLITVE PODPREDSEDNIKA IN ČLANOV IZVRŠNEGA SVETA OBČINSKE SKUPŠČINE Predsednik občinske skupščine Ivo SA.VlEC je pozval predsednika izvršnega sveta Mira SOTLARJA, daje podal koncept usmeritev dela izvršnega sveta in obrazložitev postopka o kandidiranju podpredsednika izvršnega sveta in članov izvršnega sveta občinske skupščine. Razprave ni bilo. Nato so delegati zbora združenega dela soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno izvolili: > Jožeta LESKOVŠKA, za podpredsednika izvršnega sveta občinske skupščine. za profesionalne člane izvršnega sveta Nino JEVŠNIK - za področje družbenega planiranja in družbenoekonomskih odnosov Draga KASAGIČA - za področje obče uprave Braneta MATJAŠCA - za področje financ Staneta MIKUŽA - za področje urbanizma, gradbenih zadev in varstvo okolja. Marijano ŠTURBEJ - za področje družbenih dejavnosti Ivana TURKA - za področje LO in DS za neprofesionalne člane izvršnega sveta Uroša JANKA - za področje kmetijstva Milovana RAČIČA - za področje stanovanjske gradnje Dušana ŠEŠOKA - za področje mednarodne trgovine Naknadno bodo izvoljeni člani IS: - za področje tehnologije - za področje drobnega gospodarstva in obrti - za področje gostinstva in turizma K 7 IMENOVANJE SEKRETARJA OBČINSKE SKUPŠČINE Predlog k imenovanju sekretarja občinske skupščine je podala Staša REJC', predsednica občinske komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Razprave ni bilo. Nato so delegati zbora združenega dela soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno imenovali Eriko RAČIČ-ŠIFT - za sekretarko občinske skupščine. IMENOVANJE FUNKCIONARJEV UPRAVNIH ORGANOV IN STROKOVNIH SLUŽB Predlog liste funkcionarjev občinskih upravnih organov je podal Miro SOTLAR, predsednik izvršnega sveta. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so nato soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno imenovali: Nino JEVŠNIK - za predsednico občinskega komiteja za družben® planiranje in družbenoekonomski razvoj Marijano ŠTURBEJ - za predsednico občinskega komiteja za drUZ" bene dejavnosti. Staneta MIKUŽA - za sekretarja občinskega sekretariata za urbani*' tične in gradbene zadeve ter varstvo okolja, ki bo opravljal to naloH® do uveljavitve spremembe in dopolnitve odloka o občinskih UO in str0-kovnih službah Ivana TURKA - za sekretarja občinskega sekretariata za ljudsko o®' ram bo Draga KASAGIČA - za sekretarja občinskega sekretariata za oIh° upravo Janeza RUDOLFA - za direktorja občinske uprave za družbene Prl' hodke VOLITVE PREDSEDNIKA, NAMESTNIKA PREDSEDNIKA £ ČLANOV KOMISIJE ŽA VOLITVE, IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE Predlog liste je obrazložila dosedanja predsednica komisije za v° litve, imenovanja in kadrovske zadeve Staša REJC. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno, delegati zbora kraj®' nih skupnosti so soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora * soglasno izvolili: . - komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve v naslednjtn sestavu: Marico RIHAR - za predsednico komisije Stašo REJC - za namestnico predsednice komisije člani: Andrej BRVAR Olga BERCE Helena FILEŠ Marijan ČAKŠ Stane JERAJ Milan NABERGOJ Marko ROTH IMENOVANJE PREDSEDNIKA, PODPREDSEDNIKA IN ČLANOV SVETA ZA SLO IN DS Obrazložitev in predlog članov je podala Staša REJC, dosed11^11 predsednica komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadev ■ Razprave ni bilo. .