AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING fe. DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0
THURSDAY MORNING, FEBRUARY 12, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV,
Singapor se noče podati Japoncem
- vil, ko je zagledal na morju re-I šilni čoln in je hotel pobrati ose-■ be iz čolna. Komaj se je pa par-: nik ustavil, ko je častnik na kro-! vu zagledal periskop podmornice. Parnik je takoj odplul naprej in sporočil po radiu letalcem o podmornici.
Takoj zatem je prihitel ameriški bombnik, ki je poletaval nad parnikom toliko-časa, da je bil parnik na varnem v pristanišču:
NOVI GROBOVI
Mary Peklenk
Včeraj popoldne je umrla Mary Peklenk, rojena Strum-belj, stara 79 let. Stanovala je na 762 E. 200. St. Doma je bila iz vasi Kopica pri Žužemberku, odkoder je prišla v Ameriko! pred 42 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga J a c k a, hči Mary, poročeno Smrtnik in sina Viktorja Budan. Bila je članica Oltarnega društva fare sv. Kristine. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti 19712 Muskoka Ave. v cerkev sv. Kristine in potem na poko-' pališče Kalvarijo pod vodstvom Svetkovega pogrebnega zavoda. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Anton Novak
Po dolgi in mučni bolezni je umrl v Glenville bolnišnici poznani Anton Novak, star 55 let, stanujoč na 10808 Olivet Ave. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod. Čas pogreba in i drugo poročamo prihodnjič. -o-
Med nemškim delavstvom vedno bolj razsaja jetika j
Geneva, Švica. (ONA).—Jetika se je tako razpasla med nemškimi tovarniškimi delavci, da je moralo več tovaren zapreti vrata. Zdravi delavci nočejo delati, dokler ne vzamejo proč njih tovariše, ki kažejo znak j etike.
Vzrok te strašne bolezni je pr. vič pomanjkanje pravilne hrane, drugič pa, ker so pripeljali v nemške tovarne na tisoče delavcev iz okupiranih dežel, ki so imeli v sebi že kal jetike.
-o-
Vreme
Za danes napoveduje vremenski urad mrzlo in pa več snega.
■■ ■■■^smmiimms^m
Kdo pravi, da ni to naša vojna
Če kdo misli, da ta vojna ni naša, to se pravi vsakega izmed nas, naj malo pogleda te-le številke. Naš kongres je od 7. decembra lanskega leta fho so Japonci napadli ■pristanišče Pearl .na Havajih, odobril za vojne izdatke v taki vsoti, da pride na vsakega moškega, žensko in otroka v Zed. državah $369, če računamo, da nas j-e 130,000,000. Torej za $369 se bomo pa že tepli, aH ne?
Judovske zdravnike zdaj kličejo k otrokom, ki so zboleli na škrlatinki
London. (ONA), -t- Preko Nemčije se širi med otroci nalezljiva epidemija zavratne škrla-tinke. Kefr primanjkuje zdravnikov, je položaj jako opasen. Radi pomanjkanja zdravnikov, je minister zdravja odredil, da smejo judovski zdravniki zdraviti tudi "arijske" otroke, če so stari pod 11 let. Prej niso smeli judovski zdravniki k "arijcem." Tudi judovski zobozdravnikom je zdaj dovoljeno prakticirati med "arijci."
Med temi judovskimi zdravniki, ki jih kličejo k bolnim otrokom, jih je mnogo, katere so izpustili zadnje čase iz konfinacije.
Ameriška avijatičarka je sprejemala od Nemcev denar
Washington. — Justični. oddelek je naperil proti znani ameriški avijatičarki Lauri Ingalls obtožbo, da je prejemala od nemškega poslaništva v Washing-tonu po §300 na mesec. Njeno delo je bilo, da bi propagirala nevtralnost Zed. držav v tej vojni.
Ameriška tajna policija je prestregla $100, kar je bilo poslano Miss Ingalls od nemškega poslaništva. Proti nji je pričala Julia Kraus, ki je izpovedala, da je posredovala med nemškim poslaništvom in Miss Ingalls.
Zagovornik obtoženke trdi, da je šla Miss Ingalls v službo nemškega poslaništva zato, da bi izvohala nemške tajnosti in jih izdala ameriški vladi.
--o-
Celebrezze v kabinetu
župan Frank Lausche je imenoval okrajnega pomožnega pravdnika Franka D. Celebrezze za direktorja mestnih poslopij. Celebrezze je aktiven v mnogih italijansko-ameriških organizacijah. S tem je župan Lausche izpopolnil svoj kabinet, ki obstoji iz sedmih članov.
Mladinski zbor SDD
v pondeljek ob 7:30 zvečer bo mesečna seja mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Vabi se starše pevcev.
Povišanje
Martin Rod nik iz 13818 Eaglesmere Ave., Cleveland, O. je bil povišan v korporala. Mar. tin služi Strica Sama v Fort, Beauregard, La. čestitamo!
Na Češkem so zaprli šole ker ni premoga
London. (ONA). — Oblasti na Češkem in Moravskem so bile prisiljene zapreti za nedoločen čas vse šole, ker primanjkuje premoga, šole so zaprte že od božiča. Že dvakrat so odložili odprtijo šol. Ves premog zahteva zdaj nemška industrija.
—--o-
Slovenci ko povsod prvi!
Te dni se je oglasil iz Severne Irske svojim staršem vojak Joseph Medved, ki je dospel z ameriško armado tje čil in zdrav. Njegov brat Henry pa služi Stri. ca Sama na Islandiji. Oba sta sinova poznane in spoštovanje družine Medved iz 18701 Cherokee Ave. želimo jima zdravja in sreče tam na daljnih bojnih poljanah.
Odšel k vojakom
Včeraj je odšel služit Strica Sama Stanley Maizel, sin Mr. in Mrs. John Maizel iz 1140 Norwood Rd. Vse najboljše, Stanley!
Danes je praznik!
Danes praznuje Amerika rojstni dan slavnega predsednika Abrahama Lincolna. Banke in nekateri javni uradi so danes zaprti.
V bolnišnici
V Cleveland Clinic bolnišnici se zopet nahaja Vera Mišmaš iz 1119 E. 72. St. Podati se je morala tje v svrho nadaljnega zdravljenja.

DOMOVINA
AMERICAN HOME
======
N0. 36
Nadaljni ameriški parnik potopljen
i Washington, 11. febr. — Mor. oddelek J'avlK da .ie bi:
lepljen ob atlantski obali ame-
lh?.,tanker W- L- Steed, lasi J^ andard Oil Co. štirje možje J^adke-38mož so bili rešeni.
m ru e Je Pogreznil ob obali |dr2Ve New Jersey. ■j!r* poveljstvo tudi irišk ' da je bil nek južnoame-I nikihPai'nik spremljan Po bomb-||tem ,V ameriško pristanišče po-| 0 J'e Parnik videl v bližini fod*ornico. Parnik se je usta-
|eskii vojaki dezertirajo j z Ne k Rusom
•ce^nd°n- (ONA). - Uradni iprjsili!.lri Pečajo, da so Nemci
Ke b0r 1Zdatno števil° čehov> da PLakje proti Rusom. Ti češki ■ j Se l,hajaj0 k Rusom, kjerko-
Mpebil K,P°nudi Prilika- Hitler
taktu h bil v rfonakovskem ]6t n avst 116 bo jemal sudetskih
ilužb0 riJSkih čehov v v°iaško
^4Sskve se por°ča'da češki
, 'ašk; b)!.pristoPaj0 k češkoslo-
ufNa vgpdi,.ki je bila organi"
Podlagi po-ect Rusijo in češko.
*	imenovanja!
l ar> osebni tajnik
lical našeUSCheta' je včer*j p0" a-SU!nn, g,a urednika Debevca
5^CclniVal v izvrševalni od-W «si ta obrambo. Uradno ime: "Executive j'nity p® of ^e Civil Defense
etrasha 1 v ta odbor: sodnika aKoVac'hSodnika Artla, sodni-ai»ieSa p y"a' James Debevca in tV Se je ;^yl°nasa. Naš ured. 85;^) W. * zelo počaščenega
toda je
gg osti pr; n radi velike zaposle-^ toniti. Casopisu imenovanje
ton** go.2darji nočejo V Nemcem
(ONA). - Na-. He Pritiskajo na švi-IV ^jba-rjce' naJ izgotovi-
°v sty, i m času 1,000,000 Hrj:m»ck. Toda švicarski
^ dlTejo sekati lesa za
s 11 v Hi bodo ^emci P°bi" Sni, Za v°Jake fante, ki so v Nemčijo.
Litvincemso dali 24 ur časa, da izroče obleko za nemško vojaštvo
Stockholm. (ONA). — Nemške oblasti v okupirani Litvi so dale prebivalstvu 24 ur časa, da nabere predpisano kvoto zimske obleke za nemško vojaštvo na ruski fronti. Tako poroča nemški časopis Deutsche Zeitung, ki izhaja v Rigi.
časopis poroča, da je bil nemški governer v tem kraju, Lohse, zelo razočaran, ker se prebivalstvo ni odzvalo z darovano obleko. Zato je ukazal rok 24 ur in če ne bo odziva, bo sledila kazen.
-o-
Japonski duhovniki so bivši policijski uradniki
Salinas, Cal. — Med 36 Japonci, ki jih je prijela ameriška po. licija tukaj, sta tudi dva budi-stovska duhovnika. Policija je dognala, da je bil eden teh "duhovnikov" nekoč policijski načelnik v Tokiu, drugi pa visok vojaški činovnik. Duhovnika sta prišla v Ameriko šele pred par meseci. Pri Japoncih je dobila policija mnogQ orožja in drugih prepovedanih stvari.
-o--
Nočejo k vojakom
Kenneth J. Schaefer, star 35 let, stanujoč na 7005 Clark Ave. je bil obsojen na dve^ leti in šest mesecev ječe,, ker se je registriral za nabor pod napačnim imenom.
V	okrajni ječi v Clevelandu se nahaja Joseph Gorup, star 27 let, doma iz Akrona, ker se ni javil za zdravniško preiskavo v svrho vojaščine. Gorup noče jesti in tudi na nobeno vprašanje ne odgovori.
Dvorana v najem
Znana dvorana, Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave., se lahko še dobi v najem za razne večere. Vprašajte v Tino Modi-covi gostilni spodaj.
Cerklani vabijo
V	soboto večer priredi društvo Cerkniško jezero, št. 59 SDZ plesno veselico v SDD na Waterloo Rd.
Iz Raznih krajev po ameriki
S v ,	__
V City. __ Dne i.
t1* t iŠnji bolnišnici t* apajnar iz Hemp-1
Ski £ Island, rojena v j \ HatfCa ^a in hčer.
f C S:Colo---Med žrt-
A S 1Je plin°v v tukaj-' V>8ovniku dne 29. ja-
2 T34 rudarjev'
vk > a!. love»ci, katerih
[} Vtig i. nek> star 55 let in ar 50 let-škufca
nj^Hil ,!K-!tiri otroke, brat S pre'ublt pred nekaj leti
iX^ovnik,
3. febr. zju-^o r?ka Johna Klo-'Hih 36 kil 6n\ caga mrtvega. C?elPfiM et ln doma ^ Ur-81 v AiT°Vem mestu. Bil je
AJE«!!«*nekaj odda-
S?ukee J'
Str Win* . Fred dnevi je
n0le^učnico Blaž Lavrič> podatki o nJem
niso sporočeni. — V bolnišnici se nahaja Mary Kopušar, domov iz bolnišnice se je pa vrnila Mary Dobnik po srečno prestani operaciji. — Poroke: Arthur M. Stukel in Jean Majerle, Henry Cukjati in Olga Remic, Ed Miller in Mary Hodnik, Louis J. Blatnik in Ann B. Brodarič ter Earl A. Schaefer in Mary Ann Semrad.
Joliet. — Dne 29. januarja je tukaj umrl gostilničar John Horvat, star 72 let in doma od Dragatuša pri Črnomlju v Beli Krajini. V Ameriki je bil 50 let in zapušča ženo ter odrasle sinove in hčere.
-o-
Albert Mele ubit v akciji Družina Mr. in Mrs. Joseph Mele v Willoughby, O. je dobila od mornariškega poveljstva obvestilo, da je bil sin Albert ubit v tej vojni. Albert se je vpisal k mornarici še leta 1939. Po ime. nu bi sodili, da je družina slovenska, vendar nam to ni znano.
Angleške čete so prezrle japonski poziv za predajo in so se umaknile nazaj k mestu. Tokio pa javlja, da so japonske čete že v mestu in da se vrše že boji po ulicah.
Tokio, 12. febr. — Uradni radio poroča, da so japonske čete že v mestu Smgaporu in da se vrše boji po samih ulicah mesta. Japonske čete so dospele v mesto v četrtek ob desetih dopoldne, po vzhodnem času.	-———-
*
! Singapor, 11. febr. — Angle-| ške oblasti v Singaporu so sino-| či enostavno prezrle zahtevo Ja-i poncev, da se mesto brezpogojno j vda. Poročila javljajo, da so se I angleške čete umaknile nazaj proti mestu po silnim ognjem ja-! ponskih tankov, bombnikov in bajonetnem naskoku japonske pehote.
Japonsko letalo je vrglo poziv za predajo ob 7:30 zjutraj. Pismo je bilo naslovljeno na angleškega poveljnika. Na pismo Angleži še niso odgovorili in na za-I hodni strani mesta se vrše ne-| prestano boji mož proti možu.
Angleško poročilo ob 5:30 zjutraj (6:30 zjutraj v sredo po ameriškem.času) javlja, da na-skakujejo Japonci, mesto Singapor od zahodne strani. Japonci so naskakovali vso noč. Japonsko pehoto podpirajo tanki in bojrta letala.
Japonsko poročilo pa trdi, da so stopili Japonci v mesto Singapor v četrtek ob 8:30 zjutraj. *
London, 12. febr. — Angleški parnik, ki je vozil 900 žensk in 500 otrok iz Singapora je bil dvakrat napaden od japonskih bombnikov. Nobena bomba ni zadela in parnik je srečno dosegel varno pristanišče. To je bilo zadnji torek, ko javljajo poročila.
-o-
Direktor Ness je začel zdaj preganjati nemoralne hiše
Clevelandska policija in okrajni pravdnik so začeli z energično vojno proti nemoralnosti v mestu in okraju. Brez obzira se bo postopalo z ženskami, ki se jih bo zalotilo pri "obrti" in tudi z "odjemalci," ki se jih bo našlo pri njih. Kadar bo kaka aretacija po teh hišah, bo poklican last. nik hiše na policijo. Vse okužene, tako moške kot ženske, bodo poslali za zdravljenje v Warren. sville. ženske, ki niso bolne, bodo morale obiskovati poučne tečaje, katere bo vodila policija in k jet se jih bo skušalo spraviti na pošteno pot življenja. East End Social klub
Uradnice East End Social kluba za leto 1942 so sledeče: Predsednica Mrs. J. F. Smrekar, podpredsednica Mrs. F. Smekel, tajnica Mrs. Ed. Smrekar, bla-gajničarka Mrs. R. F. Grego-rich. ičilanice te organizacije obiskujejo natečaje za prvo odpo-moč in pridno šivajo za Rdeči križ.
Trije Francozi so bili ustreljeni radi napada na nacije v Parizu
Vichy, Francija. — Nemške , oblasti v Parizu so ustrelile tri Francoze radi bombnega napada, ki je bil izvršen proti naci-jem. Francoze so obdolžili akcije proti nemški armadi.
Poroča se o štirih eksplozijah bomb. Ena se je razpočila v re-stavrantu, kjer hodijo na kosilo nemški častniki. Druge tri so se pa razpočile po raznih krajih Pariza. Nobenih smrtnih žrtev ni bilo, poročajo Nemci.
Nemci so prepovedali Judom v okupirani Franciji zapustiti hišo med deseto zvečer in šesto •zjutraj. Noben se ne sme preseliti, če nima za to dovoljenja od nemške oblasti.
--o-
Španci ne marajo nemške "pleh muzike"
Mexico City. (ONA). — Iz Madrida se poroča o dogodku, ki jasno kaže, kako so v Španiji Nemci zasovraženi. Nedavno se je vršila v neki areni bikoborba. Nastopila je domača godba, ki je igrala domače melodije. Nato je pa prikorakala v areno nemška godba, ki je začela igrati nemške koračnice. Ljudje so začeli žvižgati in vpiti, da je morala godba prenehati. Policija je hotela demonstrante aretirati, ' toda ljudstvo jih je branilo.
-o-
Slovenski radio program
Na slovenskem radio programu prihodno nedeljo bosta peli odlični pevki iz Loraina, Angelca Tomšič in Jennie Černe. Na klavirju ju bo spremljala Mamie Perušek. Peli bosta: Plava Donava (prestavil v slovensko Rev. M. Slaje), Tam na vrtni gredi in Luna sije. Program se oddaja na WGAR od 1:00 do 1:30 popoldne.
Seja Oltarnega društva
Nocoj po pobožnosti bo seja Oltarnega društva fare sv. Vida. Po seji bo pa zabava kot vsak četrtek. Vabljene so vse žene fare sv. Vida, tudi če niso še članice.
Zaroka
Mr. in Mrs. Martin šuštaršič iz 673 E. 160. St. naznanjata zaroko njiju hčerke Julije z Mr. Louis Roytzem, sinom Mr. in Mrs. Louis Roytz iz 822 E. 156. St.
*............." "..........■■>*> - ■■■■:■:■>■■-: ,
Požar na luksuznm parniku Norman die. Slika je bila vzeta prej, predno se je parnik zvrnil na stran in se pogreznil v blato cb pomolu. Ladjo so predelovali za transport ameriških vojakov. Ena cela divizija z vso bojno opremo in tanki bi se naenkrat lahko peljala na tej ladji. Na vedo še, le jo bodo mogli popraviti
) v	v
Carovniška predstava v šoli sv. Vida
) Danes ob eni in ob 2:30 popoldne bo podal poznani slo- )
B^ venski čarovnik, John J. Grdina, šolarjem sv. (( Vida zanimivo čarovniško predstavo v šolskem / avditoriju. Vstopnina bo 10c in ves denar bo ) šel za hišne potrebščine čč. šolskih sester. (
Mr. Grdina bo dal to predstavo našim ( .	otrokom brzeplačno zato, ker ravno danes pra- /i
/ znujeta on in njegova soproga 35 letnico zakonskega življe- ) ) n j a. Ob času poroke je bil John Grdina ponosen lastnik te- \ \ danjega clevelandskega dnevnika "Nove domovine." Naše (( ( iskrene čestitke slavljencema.	))
—-p; — -ji

"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor 6117 St. Clair Ave.	Cleveland. Ohio.
_Published daily except Sundays and Holidays	____
NAROČNINA :
7a Ameriko in Kanade na leto $5.50. Za Cleveland do oošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c___
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year.
Single copies, 3c	______
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.____
83	No. 36 Thur., Feb, 12, 1942
BESEDA IZ NARODA
Spet nekaj o pomoči domovini
P. Bernard Ambrožič OFM
2. Ali bomo še zbirali?
Brez ovinkov na to takoj od-goyorim: še bomo zbirali. Od naše strani se to samo po sebi razume. Namesto odgovora, ki sem ga pravkar zapisal, bi pa rajši jaz nekaj vprašal: Ali boste še darovali . . .?
Doslej se je, kot zadnjič povedano, potom naše akcije nabralo blizu 9000 dolarjev. Osem tisoč je bilo odposlanih, deveti se nabira (res je pa, da zelo počasi.) Zdaj je pa podobno, da je zmanjkalo volje, da je od Pearl Har-borja sem vse zaspalo in morebiti celo umrlo .. .
Osem tisoč je silno silno malo, če se postavimo na stališče onih TAM. Trdno sem pa prepričan, da vsaka kapljica pomoči, ki pride iz Amerike, pomeni TAM tisočkrat več v pomenu morale kot pomeni v Dinarjih ali Lirah. Narod trpi, neverjetno trpi. Verjemite, kljub vsemu, kar ste že slišali in brali o trpljenju naroda doma, še vedno nimate niti približne slike, v kakšnih strašnih krčih se zvijajo danes naši
Zakaj bomo dobivali sladkor na deleže?
Leon Henderson, ki je vladni administrator cen za razne produkte, nam naznanja, da bomo kmalu dobili karte, glasom katerih bo dobila vsaka oseba v Zed. držav gotovo količino sladkorja na teden (okrog 12 unč) in nič več. Ker je sladkor važen del naše prehrane, morda bo čitatelje zanimalo, če razložimo, zakaj mora vlada sladkor deliti po por-cijah.
V Ameriki porabimo na leto okrog 7,000,000 ton sladkorja. Okrog 5,000,000 ton (nekako 75 funtov na osebo) se ga porabi v družinah in restavrantih, 2,000,000 pa v industriji.
Qd teh 7,000,000 ton ga produciramo doma približno 2,000,000 ton, iz Havajev in Filipinov ga uvozimo 2,000,000 ton, nekoliko manj iz Porto Rico in več kot 2,000,000 iz Kube.
Ako govorimo o porabi sladkorja v letu 1942, moramo računati, koliko ga moremo uvažati iz gori omenjenih krajev. Iz Filipinov, odkoder smo ga dobili 1,000,000 na leto, ga ne bomo dobili nič. Iz Havajev ga tudi ne bomo dobili dosti več. Morda ga bomo dobili kakih 500,000 ton, torej polovico manj.
S tem je torej okrnjen naš uvoz sladkorji za nekako 1,-500,000 ton na leto. Vprašanje je, če moremo to nadomestiti iz virov od kje drugod. Pravijo, da. Doma ga bomo pro-ducirali nekako 2,500,000 ton, iz Kube ga bomo dobili dodatnih 500,000 ton, ostalih 500,000 se ga lahko potegne iz sedanje zaloge. To bi nam dalo tudi za letos 7,000,000 ton.
Čemu je potem potreba, da se bo delilo sladkor na por-cije? Dva vzroka sta za to. Prvi vzrok je ta, da so začeli nekateri sladkor kupičiti takoj, ko se je začela vojna. Pro-šlo leto ga je bilo prodanega na trgu 8,000,000 ton, čeprav smo ga porabili samo 7,000,000 ton. Nekaj so ga deli v zalogo industrijci za svoje produkte, še več so ga pa spravile hišne gospodinje. Industrijo se lahko kontrolira z direktno akcijo, da ne napravlja zaloge, toda hišno gospodinjo se ustavi samo s porcijami.
Drugi vzrok, da se bo sladkor delilo je pa ta. Čeprav ga bomo imeli na razpolago do 7,000,000 ton, pa je treba od tega računati, da se ga dene nekaj v zalogo za eventuelne potrebščine, ki se v vojni lahko pojavijo in drugič ga je treba dati gotovo količino zaveznikom. Od teh pride prva v poštev Rusija.
K temu je treba dodati še tole. Konzervativne številke vladnih uradnikov pravijo, da bomo imeli letos na razpolago kak^h 5,300,000 ton sladkorja. Prav lahko se reče. da ga bo najmanj 500,000 ton več kot to. Radi tega se pričakuje, da bo vlada količino poreij pozneje nekoliko zvišala, če bo videla, da bo sladkorja dovolj. Toda to bomo šele videli. Zaenkrat je storila vlada pametno odredbo, da začne deliti por-cije takoj, dokler je še zaloga in ne potem, ko bi bila že porabljena. Tako smo gotovi, da ga bo lahko vsak dobil za svojo normalno porabo. S tem bo vlada preprečila, da bi imeli v nekaterih hišah sladkorja več kot za vsakdanjo potrebo, po drugih pa nič.
ljudje pod Hitlerjem.
Te dni sem videl poročilo iz popolnoma verodostojnega vira, ki opisuje trpljenje našega naroda v takih barvah, da skoraj oslepiš, ko se zagledaš v te pošastne slike. Izrazil sem mnenje, da je bolje, če se tisto poročilo sploh ne objavi za naše ljudi, zakaj potem bodo še bolj utrjeni v svojem trdovratnem prepričanju, da je vse zastonj, da se ne da nič pomagati. . .
Pozneje sem pa stvar vendar z druge strani premislil in se nisem več upiral, da bi se objavilo. Tisto poročilo zaključuje takole:
"Število samomorov narašča celo med kmečkim ljudstvom, ki je bilo vedno najbolj verno. Zavedajo 'se, da jih čaka obupno življenje v krajih, kamor jih odvažajo. Vedo, da bodo pomrli od gladu in mraza, ker ne smejo vzeti s seboj ne obleke ne hrane. Kako jim je pri srcu, ko zvedo, da jih bodo sterilizirali in tako dalje ... Ko vedo, da bodo možje ločeni od žen, otroci od staršev. Vse te strahote jih tako zmešajo, da rajši sami končajo življenje. Matere mečejo otroke v vodo . . . Drugi se sami zabadajo ali obešajo .. . Kakor poročajo tisti, ki se jim posreči beg na italijansko stran, je razpoloženje ljudstva
bo pomoč dosegla — dolžni smo! Mi še kaj malo čutimo vojsko, imamo zaslužek, imamo jed in pijačo imamo obleko . . . Edino vprašanje je:*Ali res tudi hočemo?
In če je mogoča — in je! — Takojšnja pomoč, zakaj ne bi vsaj deloma takoj poslali? Res je, s par lirami je malo pomaga-no. Toda v tistih lirah naši rojaki TAM vidijo drugačno vrednost. To-le jim tiste lire povedo. Naši v Ameriki res mislijo na nas, čutijo^ nami, trpijo z nami, skušajo nam pomagati. Naši so in mi smo njihovi!" Korajže nam dajte!" so pisali ministru Kreku v London, ko jim je preveč žalostno govoril po radiu, že v besedah so si zaželeli nekaj krepkega, ali ne bo še vse bolj krepko, če poleg besed pride tudi vsaj nekaj za, pod palec?
Iz New Yorka dan na dan oddajajo razne narodnosti kratko-valne Nagovore v Evropo, v pod-jarmljene pokrajine, da nesrečni tam slišijo v svojem jeziku od svojih ljudi besedo poguma, tolažbe, zaupanja. Obeta se nekaj takega v kratkem tudi Slovencem. Morda jih bo Me malo, ki bodo mogli poslušati, toda če jih bo tudi jako malo, šlo bo od ust do ust, kar je bilo slišati iz Ame rike.
Naslov: P. Bernard Ambrožič
OFM
62 St. Marks Place New York, N. Y. -o-
15-letnica čitalnice SDD
Da, se ne po&abi. • •
Apel zagrebškega škofa in pisanje inozemskega časopisja glede preganjanja katoličanov v Julijski Krajini je fa-siste grozno razjarilo. In vendar so bile obtožbe popolnoma na mestu. Do takrat je bilo iz Julijske Krajine interniranih 27 slovanskih duhovnikov, 18 jih je bilo aretiranih, 89 izgnanih preko meje, 9 zaprtih in potem deportiranih, 5 interniranih in potem izgnanih, mnogo pa jih je bilo postavljenih pod policijsko nadzorstvo.
Enako se je godilo tudi redovnikom. Mnogo so jih fašisti pregnali iz njih samostanov in jih nadomestili z italijanskimi. Tako kapucine v Sv. Križu in Reki; frančiškane v Kostanjevici, Sv. Gori, Barbani, Cresu, Velikem Lošinju, Martinščici, Pazinu, Kopru in Piranu.
Do leta 1934 je bilo izgnanih 180 redovnikov iz 15 različnih samostanov. Tako se je zgodilo, da je bilo v Istri 50,-000 slovanskih vernikov brez duhovnika in drugih 50,000:je pa imelo italijanske duhovnike, ki niso razumeli njih govorice.
Fašisti so podvrgli apelu zagrebškega nadškofa politično ozadje in so zahtevali od cerkvene oblasti, naj pokliče vladiko na odgovor. Kako so bili fašisti razjarjeni radi tistega apela, kaže naslednji slučaj.
Nekako v istem času bi bil ljubljanski škof dr. Bona-ventura Jeglič, starček 82 let, rad potoval v Gorico, da bi prisostvoval 25 letnici nadškofa Sedeja. Čeprav je imel škof jeglič potni list v redu, so ga na meji zadržali in ga poslali z naslednjim vlakom nazaj v Ljubljano. To je vladiko tako užalilo,,da je vrnil Mussoliniju odlikovanje, ki mu ga je bil ta podelil par let prej. Radi tega čina je fašistično časopisje v Rimu nazvalo zaslužnega dr. Jegliča "kačo.'
Fašisti so zahtevali od škofa Fogar-ja, da je pred katedralo sv. J usta v 1 rstu nanovo blagoslovil zastave vseh večjih
tako, da ga je mogoče primerjati samo sodnemu dnevu, kakor si tisti strašni dan predstavljamo v domošljiji." x
Dovolj grozotna slika tega, kar se danes godi z našim narodom ped Hitlerjem, ali ne?
In vendar: Kljut^, vsemu temu in še strašnejšemu, kar utegne priti morda tudi na "italijanski strani," ne smemo vreči od sebe vsega upanja in ne smemo izgubiti vere v zopetno vstajenje našega naroda. Poročila prihajajo, da niti oni TAM ne izgubljajo te vere in tega upanja, čeprav so takorekoč dan na dan priče j vseh teh grozot. Mi tu naj pa : gremo preko vsega tega z golim zmigavanjem z rameni in reče- j mo: Konec našega naroda — konec naših dolžnosti do njega . . .?
Nasprotno! Dokaze imamo, da se še vedno lahko in takoj pomaga vsaj nekaterim. Vsaj tistim, ki so na ljubljanski strani, na Hrvatskem, v Srbiji. In dokler je še en sam Slovenec nekje, ki je navezan na pomoč dobrih src in mu je mogoče pomagati naše dolžnosti ne minejo. Dokler ima- ] mo vsaj še trohico nade, da ga'
In če bo naš slovenski oznanje-valec lahko poleg1 golih besed po-rcdal: Mi tu ne samo mislimo na vas, ampak tudi darove zbi-r: mo in jih bomo še in še pošiljali tja med vas — ali ne bo to pomenilo nekaj več? ,čie bo mo ral poročevalec samo takole reči: Mi bi radi pomagali, pa ne verjamemo, da boste kaj dobili
—	ali bo to bolj pomenljivo?
Zakaj bi tedaj morali misliti, da je vsega tega našega zbiranja za takojšnjo pomoč konec? Jaz sem že menda neštetokrat poudarjal, da je tudi zbiranje za pcmoč po vojski zelo dobra reč. Toda nas je tu, pravijo, okoli 300 tisoč. Pomislite: 300 tisoč! Vsi skupaj, kolikor nas je, smo pa doslej nabrali med-seboj, oc organizacij in od tujcev — reci in piši — malo čez 20,000. JPO SS blizu 13,000, mi pa blizu 9,-000. Računajte, koliko pride 1 povprečno na vsakega Slovenca v Ameriki . . . Koliko jih je — in takih, ki imajo! — ki še niso dali prav nič! ! !
Dobri ljudje se oglašajo po časopisih. Naj bi vsak dal po dolarju! In zopet: Naj bi vsak dal po kvodru! In pri tem večinoma
—	ostane. . .
Ne pišem samo, ne agitiram samo za darove, ki naj bi se pošiljali na moj naslov. Agitiram za to da bi darovi bili. Tudi hitrejše naraščanje fonda JPO, SS bi me enako veselilo, kot bi me veselilo hitrejše naraščanje številk pri nas.
Kdor pa misli in verjame, da moje že poprej kdaj in zopet zdaj tukaj napisane besede niso brez vsakega pomena, naj blagohotno'vzame na znanje, da naša akcija gre naprej in še vedno sprejemam darove za svete maše in tudi prsote darove, kakor-šnih sem te dni poslal v Washington 3000 dolarjev. Tudi nadalje ne bom objavljal, kdo je dal in koliko je dal. Objavljal bom od časa do časa skupne svo-te — če jih bo res še kaj. Od vas je odvisno, če jih bo ali ne. Vsak je poklican in povabljen, da daruje sam in pri drugih zbira. Po pošti bo vsakemu vse potrjeno. V časopisih pa ne, ker delamo pod geslom: Naj ne ve levica, kaj je dala desnica! Kdor je še dobre volje, naj se izkaže! Pozdrav! In: Bog plačaj!
Petnajst let je kratka doba bo rekel kdo, ali za organizacijo kakor je knjižnica, ali prosvetno društvo je to že starost. Kajti prvo, kjer se je pričelo opažati, da hiramo na kulturnem polju tukaj v Ameriki so bile čitalnice znanilke našega preporoda.
V drugi polovici devetnajstega stoletja, v dobi nemškutarstva, so se zdramili slovenski misleci, da narod brez knjižnic ni kulturen narod. In pričele so se ustanavljati čitalnice povsod, kjer so stanovali Slovenci. Biti član čitalnice v tem času je bil znak slovenstva. V tem času se ni pripetilo samo enkrat, da so se spopadli nemškutarji in Slovenci, ali to je bil le peresni boj. Boj za priznavo slovenskega jezika in slovenske knjige, kakor tudi na lih časopisov.
In zato so naši vodilni možje vedno radi bodrili slovensko ljudstvo za ustanavljanje prosvetnih društev in knjižnic zato se pa danes ne imenujemo več "Kranjci" kakor %je bilo to prej, danes smo vsi Slovenci in ponosni na to.
Ali za naše brate onstran mo rja je pa nastopil pravi križev pot hujši kakor kdaj prej. Slovenci so danes zasužnjeni kar po treh naših dednih sovražnikih: Nemcih, Madžarih in Ita-Ijanih. Kakor se vidi iz kratkih tajnih poročil, kolikor se jih more še dobiti, so se ti najprej spravili nad naše šole, časopise in knjige. Ravno tako se dela na Češkem in drugih podjarmi jenih deželah. Nemški gestapo in italijanska Ovra ne j>ozna nobenega usniljen.ja. Njih geslo je uničiti vse kar ni arijsko ali romansko. 1 i
Pride, pa tudi za te bo prišel dan obračuna'; iai bsvete!
Saj že seda.j občutijo slovansko pest. Bratje Rusi in srbski četniki jim dajejo čutiti kaj je Slovan, kadar kdo hoče teptati njih narodne svetinje, kaj vse se pride bo pokazala bližnja bodočnost?
Vrnimo se k čitalniški pet-najst-letnici. Še pred petnajstimi leti so bili ameriški Slovenci vse bolj aktivni kakor sedaj, kaj je temu vzrok, j'e težko reči?
Slovenci smo že taki, da ako rečeš da je tako, ali zapišeš tako, se že oglasi kdo in zakriči: "ni tako kot rečeš ti! Ali jaz sem v pravem," pri čitalnici pa tega ni bilo, bili so vsi v pravem, kdo je bil prvi za ustanovitev čitalnice SDD mi ni znano, le toliko vem, da so začeli z zelo skromnimi sredstvi.
Prve knjige so bile darovane od zavednih rojakov. Samo na žalost, da so bile skoraj vse enake vsebine, kar pa ni krivda darovateljev, ker so darovali z blagim namehom, kar so imeli. Danes po petnajstih letih ima pa čitalnica SDD lepo izbiro knjig, mislim da eno prvih v ameriški Sloveniji. Čitalničarji se prav pridno poslužujejo knjig, posebno sedaj v zimskem času. Imamo dobrega knjižni-
sodelovanjem več pevskih društev in posameznikov. To pride pozneje na vrsto. Apelira se na vse zavedne rojake, da poseti-te petnajst-letnico čitalnice S. D. D. Louis Elovar ' Zahvala Čitalnica SDD se iskreno zahvaljuje društvu V Boj št. 53 SNPJ, za dar $5.00 C. D. D. Kakor tudi društvu Naprej št. 5 SftPJ za darovane $3.00. --o—--
Društvo Waterloo Camp, št. 281 WOW
Sklepom letne seje našega društva Waterloo Camp št. 281 WOW bo društvo proslavilo 25 letnico društvenega obstanka v nedeljo, 22. februarja, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Priporočljivo in potrebno je, da vsi skupaj proslavimo srebrni jubilej našega društva na dostojen način. Dolžnost vsakega posameznega člana je, da se odzove in prav gotovo prisostvuje tej proslavi.
V ta namen je seja tudi sklenila, da se pošlje vsakemu članu dva banketna tikca. Eno naj porabi vsak sam in z drugo pa lahko pripelje s seboj svojo soprogo ali prijatelja, ali pa jo lahko tudi proda. To je sklep letne seje in vedite, da ne bo prav nobene izjeme. Vstopnice so po en dolar. Prosimo vas, daj jih sprejmete in da tudi gotovo pridete in se z drugimi zavednimi brati, prijatelji in znanci skupno poveselite. Torej na svidenje v nedeljo, 22. februarja 1942 v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rcl.
Seja našega društva se vrši v četrtek, 12. februarja ob 7:30 zvečer v SDD. Vse člane, ki ste prejeli vstopnice, po pošti, -e prosi, da se gotovo udeležite te seje in pri tajniku plačate za vstopnice. Vse neprodane vstopnice morajo biti vrnjene tajniku najkasneje do 16. februarja.
Društvo Waterloo Camp je vedno rado podpiralo naše prosvetne in kulturne ustanove, smo delničarji SDD in The North American Bank Co., Cankarjeve ustanove, čitalnice SDD. Prosimo cenjeno občinstvo, da se odzove našemu vabilu. Za ples bo igral Malava-šič Blue Jackets orkester.
John čičich, tajnik. -o-
Prosimo za "Sales Tax" znamke
bodo hranili razni slovensk sopisi in revije, vezani v k' Take reči pa stanejo denar našem slučaju se potreb'-enkrat najmanj vsaj $500.0 moremo naročiti te reči. ^ zavo listov in revij in dnf lenkesti, imamo denar, ni- __ pa za opremo, brez omar! moremo pokazati zbranih t ^ Blaga je že veliko zbran-, Muzeju, ki je vse j ako zanii, zato nujno potrebujemo Zv vne omare, da v njih raz'15 p( in razložimo reči za ogl^ to vsi, ki ste voljni kaj po®*-ta namen, pošljite Vaš pi'1'; v obliki gotovine ali znai^ pa tax" v S. N. Dom, 6409 Stf Ave., Cleveland, O.
Erazem Gof:; je tajniki gij -o---- i di
Zahvala
flfl Vci
Iznenadenje, kateregas čakala, 10. januarja 1943 čer v Slovenskem narodi mu na St. Clair Ave., "»j bo šlo zlepa iz spomin, nama bo v živem spon"; zadnjega dne najinega • ^ nja. Dasi si nisva žele^ ^ manj pa mislila ali Pr'ci la, da bi najini prija^' ^ tako velikega priredili < ^ min 25 letnice najinega ^ skega življenja. Poleg ^ so naju še potegnili « ^ zvit način in naju SP ^ dvorano in to tako, d* j celo sama skrbela in n0^ ^ rano ter povabila tudi n ^ jinih prijateljev s se Q nikakor nisva mogla ^ da bi vam ne povedala , ^ S tem si štejeva v ^ da se tem potom z ah*8 j.' jinim prijateljem za d
veliko požrtvovalnost. ^ ^ sameznih darovalcev priobčila ter vas vse P1 ^ jj0) nama tega ne štejete v ^ ^ va pa spisana vsa tere bova ohranila	^
žje na svetu.	.(( ste,
Iskreno se zahvalJ^ ^ jinem sinu in hčerki ^ ^ prijateljem, ki so P0111 ^ ■■ se je vse tako v redU J' Rle]
je bila vsaka ^ svojem mestu. Lepa j ^ harici, pomočnicam in ; << njam za tako fino in 0 j se ,
čerjo in prvovrstno P^ ^
kajti v resnici ste se ^	„.
dile. Prav tako pa ve jfi	ga]
ostale delavce, ki so f	„
skrbeli, da je bilo vse	vej
Lepa hvala tudi P	^
SND za vso gostolj"bI\	' g
žbo, katera je bila	Sto
stu. J	ožit
Torej še enkrat vf^,	p
kemu posebej iski"e	YUl
vsem, ki ste bili 11 ,	nen
onim, ki se iz got°v.|i	Pod
niso mogli udeležiti	lj Q
za vse požrtvovalni ^	^
denarju ali blagu i*1 1	Ha
čestitke, ^	Q
Zagotavljava vas. ^	Ka
bova tudi midva ob Lli	''s
likah spominjala. ^	p^
in za vse.	ces;
S* spoštovanjem	teti
Vam udana, pi	»e
Frank in M*^ J	H s
7702 L of*,,]	Dja
CleV	f
-
Iran, Perzija, je 11 ^ ^o mestu glede svetov^ 5 je olja.	fta
* * ,! W
Največ sladkorja s iz sladkorne pese.
*
\ i
in da
Slovenski narodni muzej v S. N. Domu, 6409 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, se tem potom ebrača do vseh rojakov in rojakinj v državi Ohio, da bi zbirali in poslali ali prinesli v urad S. N. Muzeja "sales tax" znamke, ki jih dobite pri nakupu raznega blaga. Na ta način bi z lahka, če ti se resno zavzeli, zbrali skupaj dovolj znamk, katero bi vnovčili v državnem davčnem uradu v Columbusu in s tem denarjem bi si nabavili razstavne omare za muzej. Na ta način ne bi nihče direktno nič utrpel, rešili pa bi vzajemno vsi skupaj zelo resen problem, ki je sedaj
čarja v osebi Frank Petriča, kateri posojuje knjige članom vsako sredo od 7. do 9. ure zvečer. Imamo tudi lepo število članov, samo eno moram omeniti, da so postali zelo malomarni glede naših sej. Ali ni žalostno, da od 75 članov pride na sejo samo 6 in še tc na občni zbor. To naredi še ostale malo-dušne za nadaljne delo, zato se apelira na člane, da pridete na sejo, saj ne zborujemo dolgo— eno uro in je konec in poleti tudi sej nimamo. Pridite in tako se boste počutili da ste storili svojo dolžnost.
Proslava petnajst-letnice čitalnice z lepim varijetnim programom se vrši v nedeljo, 15. februarja ob 3:30 popoldne z
pred nami. Seveda, denarne prispevke bi zelo hvaležno sprejeli, če bi kdo kaj poklonil ustanovi. Ampak, če naberete in pošljete dosti "sales tax" znamk iz države Ohio, pomeni ravno toliko, kot če bi darovali gotov denar in vendra nikogar nič direktno ne stane, ker davek je itak vsakdo obvezan plačati pri nakupu raznega blaga. Glavno je, da povsod zahtevate znamke, jih shranite in dostavite v S. N. Muzej.
Slovenski narodni muzej sedaj takoj nujno potrebuje nekaj raz-i stavnih omar, katere pa mo-j rajo biti narejene nalašč za na-| še posebne potrebe. Te omare I bodo kompaktne, moderne in na | tak način narejene, da bo z vrha "show case," ob straneh na obe strani pa police z vrati, kjer se

! mest iz Julijske Krajine, da ne bi tako ostalo na njih nič jugoslovanskega.
Toda čeprav je postalo inozemstvo pozorno na razmere : v Julijski Krajini in je bil imenovan škof Passetto, da preišče 1 razmere, so fašisti vodili svojo gonjo proti verskemu živije-! nju v Julijski Krajini kar naprej.


1 SATAN IN ISKARIOT
Fo nemSkem Izvirnika K. Maji
coo
•ug; 'Pa pojdemo po vodovodu." ni5 'To vodovodu —? Po kakem '
lf	«\T
nih 1X6 veste, da je vodovod pod tlemi rova?"
"Ne."
aD	"v ^
, ri	vodovod je skoraj gotovo v
zVp	Zvezi z reko. Slutim celo, da je
e(j	Po tisti poti ušel Jonatan Mel-
#	ton iz puebla."
is.	Prisluhnil je.
n3t KTr .	J
nk' Kaj Kako —? Kedaj gt Pa bi bilo tisto?" "Pred dobro uro." •	—• Pred dobro uro
.art prišIa luč v rov. Cul sem pasove, razumel jih nisem, tu-spoznal nisem, kdo govori, dva, se mi je zdelo, sta bila. a sta nekako do sredine ro-
lf .a'.tain Je luč obstala ter spet 942 izginila."
i!1! JJUdita je bila s svojim Jo-
' t "?111 Saj sem slutil, da i. 1 Je tod ušel!
Jj 5 ne de! Pot, ki je po »' . p1 usel Jonatan, bo rešila tu-lz ujetništva. Kar pojdi-J 5d°kler je Še olJ'a v svetil j ki
' \ brni' Sm° na mest0- kjer so :at, du a ZaPirala vhod k vpdovo-
zkJ 0dstranili> se sezuli in« J tonnlV VOdo- Nama z Winne" p < rila m kopel
n č hudega sto-af:i je^onaf m°J'ster goslar pa'se JI d0 n vdati v neizogibno uso-J da! Pasu nam je segala vo-njiii Sveti i
tfi hvLvm naprej' konjem , zek b"edl1' "vodovod" je bil ni-
4	Ve- Pred? f.?bileiz °Peke> kd0
i3 li As+ i • stolet-'i 80 zida-2 ietfS \od«vod, pa še dobro ne Pfecpi °hranjen. Zrak je bil
5	Kon°i° Sm° hodili in bredli-
,et lekjesVSe Je zasvetil beli'dan
, vi luč v 21 vejevje, ugasnil sem
in staf St°piI' razgrnil veje —
.ijj ^naJreki Flujo bianco, med
L	Tv Ca«ona.
te'	lovari«
,a{i	n»j. sta Prilezla za me-
t	"T i
'sti	feto°nI„je. Prišel tudi mladi
hVi	"Ali Je dejal Winnetou.
i	skrit *moj brat- da J'e kJ'e
w "Go hžini?" )0St se ni°J?v° ne. Niti za trenutek
V 2beial0,Otavljal. nemudoma j« % "E alje-"
i 8Hiury ni pazil! videti bi
vf "Nail0^11 Tamle je ožina!" |0S) več v rz Emery j a že ni bilo 10? nZlm' ko Je prilezel Jo-
,9< finie?0 Vodovodu-"
Sili y,1ev ogenj Je ugasnil. „r °Žin0 Sm° črez Pepel in šli v
•i Pri
Jd VVp0du v kotlino so kurili j., "eti, sij v°g"al Sem se in v drz"
J Podfj , u šinil čez plamen ter
ji' 'i ob Va tri Yume, ki so čepe-(i knju
1)4 tioi! • S° Planili rdečkarji !„ 2a ^ ln Grmeli v mene. Ko j / Sf Je Priletel Winnetou. ,,|i 11 s0 n S1 neki mislili _? Vide-Dač Jl0,ju v Pueblu, o vodovodu 5t ^sa,. v^den izmed njih ni ni-'etive — pa sva kakor od ^ ne iti č gnana priletela iz oži-e»' 11 so v lez njihov ogenj! Bulji-/ 11'1;ibe!S'(!a,,,U in od samega čude-Pa i u n'So spravili iz sebe. ^fi ^ Priletel še Vogel —. pf'	U Je bilo z njihovo mo-
i!uVendar sami videli- da et ^l0k 'tona spravila mladegj
Prost jCa V Pueblo, — pa je bil
^ Avn je priletel za nama
J °žin0!
« . ^orjčn
se jim razvozlali
1 "Uff '
el« od^Uff ~~uff —!" je d0" J Je kadi]VSeh strani in tisti' ki'
kliknil 2 nami PiP0 miru, je
f J Čara?a veliki Winnetou tu-^ • tje ^ Ali imajo moji 3e v dvoje teles —? Eno 6 lu> druga pa pri nas
ril "P'
V^-j o tem!" sem mu se ti kedaj sa-
. Zk^i * je bilo f 3U' Tu(t-Sm° p0 lestvi k Emery-f Hl0 nJemu se ni nič bolje
ko rdečkarjem.
"Odkod pa —?" se je začudil. "In celo Vogel —! Mislil sem, da tičite kje v pueblu —."
"Tiho!" sem ga prekinil. "Ne kriči! Židinja nas ne sme slišati!
Kaj počenja?"
"Spodaj v stanovanju je. Poprežal sem zdaj pa zdaj skozi luknjo, hodila je po sobah."
"Nisi opazil nič sumljivega?"
"Ne. Prižgala je luč, ki si jo upihnil."
"Ti ni bilo sumljivo, da smo tako dolgo izostali?"
"Pač. Pa mislil sem si, da imata mnogo posla.
Kaj pa se je zgodilo? Kje sta tičala? Odkod prihajata? Najbrž sta našla tajni izhod iz puebla —."
"Tako je! Lepa Judita naju je zvabila v past in ne vem, kaj bi rekel, če ne namerava tudi tebe zvabiti v isto past —."
Pripovedoval sem mu, kaj sva doživela pod zemljo, pa pri-djal:
"Skrila se bova z Winnetou-om. Videii bomo, kaj namerava. Mislim, da bo prišla po tebe —."
Emery je ostal na straži pri luknji, z Apačem pa sva se skrila za kupom orožja, ki so ga nanosili Yume, in čakala.
In res je pinšla.
Prilezla je po lestvi, se ozrla za Emeryjem in ga poklica-la:
"Senor, poveljnik Yumov naj pride s tremi Indijanci v moje stanovanje!"
"Zakaj ?"
"Senor Shatterhand je tako naročil."
"Kje je?"
"Spodaj pri Meltonu."
"Pa je poslal vas —? Zakaj pa sam ne pride?"
"Ne utegne. Važne pogovore imajo. Mislim, da govorijo o dediščini."
"In čemu potrebuje rdečkar-je?"
"Ne vem. Old Shatterhand je dejal, da morate pohiteti."
"Dobro! Povejte mu, da koj pridem."
Judita je izginila.
Emery je stopil k nama.
"Kaj namerava?"
"Saj je vendar lahko uganiti! V past te misli zvabiti in rdečkarji bi ji naj pomagali."
"Pa čemu —? Kaj ima od tega, če tičimo spodaj v rovu?"
"Mnogo, zelo mnogo! Poslala bi Jonatanu sela, naj se vrne."
Ivanka izpozabila in imela ne-| zakonskega otroka in ko je njen ljubimec ni hotel vzeti drugače, . če mu ne pokaže hranilne knjižice z dva tisoč dinarji, so Pe-retovi prodali vse prašiče in jedli pol leta pri težkem delu ne-zabeljeno hrano.
Pereška je zopet copitala po cesti proti posestvu, kjer je 1 upala, da bo dobila pomoči. Še bolj je bila sključena kot prej, kakor bi jo spomini na vse te ' muke, garanje in bedo še bolj
! uklonili.
i
Devet otrok, devet ust, deve-; tero nog, devet srajčk pripravljati in prati. A stari se je še mnogokrat izpozabil. Kadar je j imel denar, ko je prodal ječmen ali oves (pšenica na njihovih poljih ni rastla), ga ni 1 bilo dobro pustiti samega od j ; doma. Ce je zašel v gostilno, | 1 ni znal več domov, Ljudje so i to dobro vedeli in so ga mnogo-: krat namenoma zavlekli v go-' stilno.
I	'
Kakšno garanje je bilo takrat, kadar je bila suša, ko je ! moral človek zalivati po poljih, a še ni nič pomagalo. Ko je oče j Pere dobil revmo in mati Pere-; ška od silnega garanja srčno! napako, so morali pustiti naje-1 to posestvo. Nobeden izmed ot-'
Prišla je k županovim. Potrkala je in pokorno čakala v veži. Gospodinja jo je takoj spoznala in.vprašala, kaj želi.
"Rada bi govorila z gospodom županom," je zasoplo zaječi j ala babica. Gospa županja jo je peljala v sobo. Župan je sedel za mizo in pisal.
"No, kaj pa nam prinašate, gospa."
"Lepa gospa, rada bi kaj odnesla. Saj vendar ni mogoče, gospod župan, da naju boste pustili umreti gladu. Doma ni-1 mava niti suhe skorjice kruha, a tako sva garala vse življenje. Sram me je, da bi šla beračit, še me je sram!"
"Saj imate vendar otroke. Koliko ste jih vzgojili?"
"Devet," je zajecljala babica in se skoraj jezila na župana.
"Devet, in nimate nikogar, ki bi vam pomagal?"
"Tone je prišel ob vse, saj veste sami, saj sedaj zopet dela, nikomur ni več v breme."
"To je Tone, saj imate še osem otrok, razen njega. Ali ne morejo pomagati starim ro-j diteljem?"
"Nobenemu se posebno dobro ne godi. Saj veste, sinovi so se poženili, hčerke pomožile — imajo tuje žene in tuje može, kdo pa bi hotel pošiljati staršem?"
"Njihova dolžnost je to, pišite jim. Ali naj jim napišem jaz —? Saj vas vendar ne bodo podpirali tujci, ko imate devet lastnih otrok. Kolikor vem, ima ena izmed vaših hčera lastno hišo, sin trgovino in se jim ne go-(h slabo.,"
navi — znamenitem po svojem vinu "smederevka" in največjem skladišču orožja za Kragu-jevcem — je odletelo skladišče s toliko silo v zrak, da se je štirideset milj oddaljeni Beograd po-tresel. Promet je obstal. Nemški genej-alštabni častniki so besni kričali v gluhe telefone. Italijani v Hrvatski, Dalmaciji in črni gori so izgubili glave, postavljali v vsej naglici vojaške radijske postaje in kakor nori vpili po pomoč. Zagreb se je tresel ob pokanju bomb. Povsod je vladala zmešnjava in nered. (Dalje prihodnjič)
~ MALI OGLASI
PRI NAS
dcbite vsak četrtek in petek sveže jetrne in krvave klobase po 8 centov komad, domače kislo zelje 8 centov funt; in izvrstne domače suhe klobase.
Se uljudno priporočam vsem gospodinjam.
Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
Hiša v najem
Hiša 8 sob se odda v najem. Nahaja se na 105. St. in Ever-ton Ave. Poizve se na 15255 Sa-ranac Rd.	(38)
Hiše naprodaj
Na Norwood Rd. 10 sob, na Carl Ave. 11 sob, na 64. cesti 1/3 sob, na Cornelia Ave. 10 sob, na 74. cesti 12 sob, na Donald Ave. 10 sob, na 71. cesti hiša za trgovino, ima 2 prodajalni in 6 sob stanovanje.
Hiše za eno družino:
Na 61. cesti 5 sob, na Donald Ave. 7 sob, na 74. cesti 8 sob, na Myron Ave. 6 sob.
Dve hiši na enem letu v dobrem stanju, 1104 E. 74. St.
Oglejte si te hiše. Pojasnila dobite pri
George Kasunich 7510 Lockyear Ave. zvečer ali pokličite HE 8056. _(39)
Meat Stand for rent
Proda se kompletna oprema za mesnico v dobro vpeljani groceriji. Jako zmerna cena. Pokličite HEnderson 4968.
Delo išče
Priporočam se za hišna popravila vsake vrste, zunaj in znotraj. Pošteno in dobro delo garantirano. Se priporoča. Jim Lužar . 21130 Miller Ave. Telefon KEnmore 5862-R. (37)
Bungalow naprodaj
Proda se bungalow 7 sob, 4 spalne sobe; moderen dom v Euclidu, O. Se mora prodati. Vprašajte pri
Strainich Realty Co. 18G00 Lake Shore Blvd. IVanhoe 6430 KEnmore 4120-J __(36)
Dve sebi se oddasta
Oddasta se dve opremljeni sobi z gorkoto za fante. Vprašajte na 1245 E. 59. St. (36)
Ladies wanted
with experience to operate power machines and finishers. Brazis Bros. 6905 Superior Ave. (x)
Službo dobi
Sprejme se dekle za delo v delikatesni trgovini; dobra plača; izkušene imajo prednost. Vprašajte na 555 E. 105. St., telefon Liberty 9568. (x)
East 61st St. Garage
prank rich, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča ze popravila ln bar-van's vašega avtomobila. Odo toftno
in riobro.
FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdicott 9359
6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M EDINA slovenska izdeloval-i NIČA nagrobnih SPOMENIKOV
"In —T'
"No, — vrnil se bo in pri kraju je z nami, ki bomo tičali vsi štirje spodaj pod zemljo!"
"Ali ve, kam j'e zbežal?"
"Kako bi ne vedela —? Njegova zaročenka je vendar!"
"Hm —! Ce bi zvedeli tudi mi, kam je izginil —!"
"Zvedeli bomo."
' "Vprašal jo boš —T'
"Ne. Zvijača mi bo pomagala."
"Zvijača —? Kaka?"
"Za starega Meltona se bom naredil."
"Ne vem sicer, kako misliš to narediti, pa p6misli, da te Židinja pozna !"■
"Prepričana bo, da sem Thomas Melton. Ne ve še, da smo ga prijeli in zvezali, gotovo že komaj čaka, da bi mu sporočila, kaj. se je zgodilo. Prevzel bom vlogo starega, prišla bo in mi pripovedovala, da je Jonatan ušel in kam je zbežal."
Majal je z glavo.
"Ne razumem prav —."
"Boš že videl, kako bo.
Poj diva k njej! Reci ji, da želiš govoriti z menoj."
(Dalje prihodnjič)
RE NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St.
Popravimo vaS avto in prebarvamo, cln bo kot nov.
Popravljamo body ln renderje.
Welding!
I POZNIK - M. ŽELODEC OLenville 3830.
Peretova babica
Motto: Mati preživi deset
otrok, a deset otrok ne preživa matere.
Stara Pereška je šla počasi z drsajočimi koraki proti županovemu posestvu, "Saj naju vendar ne morejo pustiti, da bi poginila od gladu? Vendar naju ne morejo vreči na cesto? . . . Saj sem tudi^človek in koliko sem pregarala. Ne, ne more se zgoditi kaj takega . . ." •
Starka se je sklonila še bolj k tlom, kakor bi nosila na šibkem, upognjenem hrbtu koš trave, — o Bog, koliko jih je prenosila . . . Levo roko je položila na hrbet, oprla se je na palico in se zazrla tja proti gozdovom, kjer se je med drevjem rdečila streha, tam so nekoč imeli najeto majhno posestvo. Sedem in dvajset johov polja,1 a kakšnega. Koliko sem nabra-: la samo kamenja na teh njivah, kako sem ječala, ko sem nesla! proti vrhu polni koš trave . . . Zamislila se je in v tem trenut-! ku so vstali v babičini domišlji-1 ji vsi spomini na prejšnje življenje. Spomnila se je na rojstvo Toneta, peti sin je bil in' sedmi otrok zakoncev Pereto-' vih. O Bog, kako je bil odveč takrat. Žetev je bila, edina kra-vica se je otelila, mati Pereška pa je potegnila iz vodnjaka polno vedro vode in predčasno se ji je rodil fantek. Zahteval je ' nege, saj je bil tako majhen kot valjar za rezance. Takrat je moral prvikrat oče Pere iskati pomoči za delo. Bil je grob, le malokdaj je prišel v izbo, kjer je ležala mati: otroka pa, ki je prinesel toliko nevšečnosti na svet, je skoraj zasovražil.
A kaj šele Micka! Ta je bila drugi otrok. Koliko je mati poiskusila! Bila je večni bolnik in vse ; noči je prejokala. To je bilo trpljenje, delo od jutra do večera, a ponoči bedenje pri otroku«("Jurij, ta je bil zadnji, se je igral z žico in se sunil v oko, da se mu je izlilo— bilo mu je že sedem let. Koliko denarja je stalo zdravljenje, koliko skrbi je bilo, da bi ne prišel še ob drugo oko. Ko se je
rok ni hotel začeti kot oni, ne-beden ni hotel gospodariti v bajti in vzeti v oskrbo stare, dela nezmožne starše. Odleteli so v svet kot lastovice in stara sta
»
ostala sama. — Tone, oni, ki je bil nekoč tako odveč, se je izučil za ključavničarja in se mu je dobro godilo. Zaslužil je do-j volj za sebe, kot je dejala mati, in pošiljal ji je mesečno sto dinarjev. Dobri fant je pošiljal materi ta denar, da bi ji bil v veselje. Bil je to edni denar, kar sta starčka prejemala. Stanovala sta pri moževem bratu, a je sedaj umrl. Tone je plostal brezposeln in prišel na domačo občino. Zakaj se je to zgodilo, čemu jte'sedaj kot;berač? — Pereška se je tako rada pobahala, da se mu dobro godi, in onih sto dinarjev, ki jih je prinašal poštar vsak mesec, je to tudi potrjevalo. Sedaj je zopet- dobil zaslužek, dosti ne zasluži in ne pošilja več sto dinarjev.
"Ne, ne pišite jim! Ne, nočem, raje bom lačna. Kako morejo oni priti do tega, da bi mi pošiljali. Imajo dosti otrok, vendar ne bom odjedala vnuč-kom. Če vi ne morete dati ničesar, Bog pomagaj."
Potegnila je ruto čez oči, da bi ne videl njenih solz in odšla proti cesarski cesti. Daleč je,bilo . . . Vsaj je ne bodo spoznali in ji ne bodo očitali. Sedla je na obcestni kamen, palico je položila poleg sebe in z odprtimi dlanmi prosila: "Dajte.fnali darek!" Dobila je nekaj dinarjev, ku-
-	pila je najpotrebnejše, en di--, nar pa je shranila.
"Ako bi prišel vnuček, da bi mu mogla kaj kupiti," so šepe-
-	tale brezzobe čeljusti, prežve-
-	kujoč trdo skorjo kruha.
i "Ko bi jim mogla kaj posla-: ti, samo malenkost, samo kaj malega," je potožila. V duhu , pa je zagledala devetero glavic j svojih otročičev in pet in dvaj-. set vnučkov in se nasmejala . . .
J. Tippmanova, peri. Jaz. -o-
Ali oni—ali mi
, (Radijsko poročilo Ray Brocka New York Times-u) \
Angora, 1. februarja 1942. — Od mogopnih vrhov Garaške verige, ki se čez divjo črno goro spuščajo v ozke tesni ob dalmatinskem primorju, čez zasnežene grebene Bosne in Hercegovine do slovenskih meja, na jugu in' vzhodu čez pogorišča srbskih vasi do kotlin Moravinega in Vardarjevega porečja ječi grme-' nje topov, brnijo in razsajajo bombniki in zamolkli odmevi razdejalnih bomb se mešajo z ropotanjem strojnic in kriki umirajočih; Jugoslavija je spremenjena v bojišče.
"Oj Srbija, mati draga!" še-i petajo srbski rodoljubi, umirajoč v -ognju borb, divjajočih po ulicah njihovih mest in naselbin.' Šolski.otroci strmijo v cevi stroj-j nic svojih nemških krvnikov in! umirajo s pesmijo na ustih. He-| roji, porečete. In vendar, to jej resnica.	!
Tako pripoveduje dober opazovalec, očevidec, čigar naloga je bila priti v Jugoslavijo in uiti iz nje z resničnimi podrobnost-' mi o skoraj neverjetni, povesti o jugoslovanskem odporu proti zasednim vojskam osišča. Ta mož, imenujmo ga Dušan Jova-novič — kajti to ni njegovo pravo ime, a njegova rodbina je še v Srbiji — je odšel iz Beograda v Srednjo in Južno Srbijo in se skozi Makedonijo, z Bolgari zasedeno, in Grčijo prebil do Tur-! čije, z lažnimi papirji in železni-' mi živci. Beograd je zapustil zgodaj v januarju. In tu je njegova povest. Natančno in do najmanjših podrobnosti se skoraj do pičice ujema s podatki, ki jih je imenovani dopisnik dobil iz ducata zanesljivih virov, vštevši tajne poizvedovalne kroge nekih velesil.
Razen posameznih v hitrici organiziranih četniških napadov v predelih okrog Beograda, v zahodni Srbiji ob Drini, okrog Sarajeva in utrdb v .čirni gori in Hercegovini zasedne vojske Nemčije, Italije, Madžarske in Blogarije niso nahajale mnogo odpora. Prevladovalo je tiho nezadovoljstvo in prezir. To je tra-! jalo do noči 25. junija. Tedaj so četniki udarili — v številnih mestih in vaseh in v sto in sto ob-; činah istočasno.
Četniški oddelki, urejeni po strogih predpisih "Vojvode Vu-ka" Pcpoviča in Jovana Babun-skega — nesmrtnih srbskih junakov —, izurjeni v topništvu,! metanju granat in izvrševanju poškodovalnih del, do podrobno-i sti pripravljeni za svoje delo, soj napadli svoje sovražnike ponoči, j Smodnišnice so letele v zrak in: vojašnice so se praznile. Boipbe so odmevale v Beogradu. Dina-mit je rušil mostove. Napaden je bil arzenal v Knagujevcu, srb-' skem duhovnem središču v Šu-madiji. Udarili so v Zvorniku, Užicah, čačku, Krupnju, Valje-vu, Loznici, šabcu in Obrenov-cu, vojaško važnih mestih in železniških križiščih zahodne Sr-, bije.
Močni četniški oddelki so popolnoma uničili nemške vojašnice v Kraljevu, Kruševeu in Novem Pazarju južno od Beograda. V Nišu je bila tema. Električne naprave so bile razdejane ih železniška proga Breograd-Niš-Caribrod pognana v zrak na šestih mestih. Četniki so navalili na presenečene posadke nemških vojašnic .v Zaječarju, Ne-gotinu in drugih mestih Vzhodne Srbije. V Smederevu ob Do-
Ptvi bolnik med ameriškimi vojaki na Irskem. — To je vojak Edward Herfindahl iz Des Moines, Ia. ki pa ni bil ranjen ali kaj podobnega, ampak se ga je prijela influenca in leaker se mu vidi na obrazu, menda ne bo nič hudega.
Vse piav pride. — Ko je v Seattle, Was hingion pristal opazovalni balon na vekt-,n vitli, se je ienska, ki je oprala perilo kaj hitro poslvzila vrvi, s katerimi je privezan balon, da je nanje obesila mokro perilo in ji zato ni bilo treba napenjati svoje vrvi.
* * * *
Za las je manjkalo
ROMAN
^r ^r ^r
In vse to se je zgodilo v trenutku, ko je Jacques videl, kako se ruši in podira vsako upanje pred njim, ko je bil na robu popolnega obupa, baš v tem trenutku pride k njemu ta sreča, ki mu je skoro razparala srce !
Za trenutek se ni mogel premakniti. Niti misliti ni mogel.
Potem pa mahoma prime svoje dekle, jo krčevito stisne k svojim prsom, jo tisočkrat poljubi in vzklikne:
"Moja dragijca, bodi blagoslovljena! Blagoslovi jam te, ti ljubljenka! Nič več ne bom žaloval. Naj se zgodi kar hoče, imel sem dovolj nebeškega blagoslova poleg tebe."
Diana je mislila, da je Jacques privolil v njeno zahtevo. Tresoča se kot ptička v močni roki, se je umaknila, pogledala Jacquesa z neizmerno nežnostjo in rekla:
• "Torej določiva dan!"
"Kakšen dan?"
"Dan za tvoj beg."
Ta beseda je poklicala Jac-quesu v spomin strašni položaj, v katerem se je nahajal. Pravkar se je gibal v sinjih nebeških višavah, a sedaj je bil pahnjen v zemeljsko blato. Njegov obraz, prej ves žareč od nebeške radosti, je v trenutku postal teman in skoro s hripavim glasom reče:
"To so prelepe sanje, da bi se uresničile:
"Kaj si rekel?" zajeclja ona.
"Jaz ne morem, jaz ne smem pobegniti."
"Torej me boš zavrgel, Jacques?"
Jacques je molčal.
"Torej ti me zavračaš, ko ti prisegam, da pridem k tebi in bom s teboj delila pregnanstvo ? Ali morda dvomiš nad mojo besedo? Ali se morda bojiš, da me bodo stari ata in teti kljub mojemu protestu skušali držati tu?"
"Rotim te, Diana," reče, "ni-
POZOR!
KLUBI, DRUŠTVA!
TWILIGHT BALLROOM
se oddaja v najem za plese, partije itd.
Mnogo večerov še na izbiro. Vprašajte sedaj pri
Tino Modic Cafe
6025 St. Clair Ave. ENdicott 9691
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE EMRTI NAŠE LJUBLJENE, NEPOZABNE HČERKE IN SESTRE
Slavke Lokar
ki nas je tako nepričakovano zapustila dne 12. februarja, 1941
Leto dni je že minilo, kar odšla si Ti od nas, toda v naših srcih, draga, z nami Ti si vsaki čas.
Žalujoči:
KRIST in MARICA, starši. MARICA, sestra
Cleveland, O., 12. februarja, 1942.
kar ne zahtevaj, nikar mi ne jemlji poguma."
Diana je morala silno trpeti V njenih očeh je žarel nezapo. padljiv ogenj. Njene suhe ustnice so trepetale.
"Ali boš v resnici doživel sramoto, da te pripeljejo na sod-nijo?" je vprašala.
"Da."
"In če boš obsojen?"
"Mogoče."
"Ti si blazen!" vzklikne mla da gospodična.
V svojem obupu je krčevito vila roke. Skoro brezavestna je izustila sledeče besede:
"Sveta nebesa, dajte mi pravo navdahnenje! Kako naj ga pregovorim? Kaj naj mu rečem? Jacques, ali me več ne ljubiš? Radi mene, ako nečeš radi sebe, pobegniva! Umakneš se sramoti. Dobil boš svobodo! Ali te res ničesar ne more ganiti? Kaj vendar hočeš? Ali moram pred teboj pasti na kolena?"
In res je pokleknila pred njim.
"Pobegni!" je ponavljala. "Rotim te, pobegni!"
Kot vsi značajni ljudje je tudi Jacques zadušil svoje ganut-je. Nežno prime Diano in jo dvigne ter pelje proti klc^pi. Potem pa poklekne poleg nje, jo prime za obe roki in reče:
"Diana, usmili se me in poslušaj me! Jaz sem nedolžen. Če pobegnem bodo vsi trdili, da sem kriv."
"Toda kaj tebe briga govorica?"
"Ali meniš morda, da bi bila z mojim begom ustavljena obravnava? Nikakor ne. Dasi bi bil odsoten, pa bi me vseeno obsodili, ne da bi se kdo zoperstav-ljal. Obsojen bi bil, osramočen in zgubil bi čast za vselej."
Toda čutil je, da vsi njegovi argumenti ne bodo prepričali dekleta. Vstal je torej in dejal z odločnim glasom:
"Daj da ti povem, česar ti ne veš. Razumem, da bi bil beg prav lahak. Kot trdiš, bi dospeli v Anglijo urno in varno. Toda kaj potem? Kabel j je hitrejši kot najhitrejši parnik. In ko bi stopil na ameriška tla, tedaj bi me že čakali zastopniki policije, da me aretirajo. Toda kaj če se celo tej nevarnosti izognem? Morda misliš, da je na tem svetu kako zavetišče za po^igalce in morilce? Nikjer ga ne dobiš. Naj grem kamor koli, povsod bi naletel na policiste in na vojake, ki bi me na podlagi povelj moje vlade iz ročili Franciji. Ako bi bil sam, bi se mogoče znal umakniti vsem tem nevarnostimj Toda nikdar se mi ne bo posrečilo, ako si ti v moji bližini, stari ata Chandore in obe teti."
Diana je začela premišljati po teh besedah. O takih zadevah prej sploh ni imela nobene ideje. Toda rekla ni ničesar.
"In recimo," nadaljuje Jacques, "da se ognemo vsem tem pretečim nevarnostim. Kakšno bi bilo naše življenje potem? Ali veš kaj pomeni skrivati se neprestano in bežati pred vsakomur, bati se pogleda vsakega tujca in se tresti vsak trenutek v strahu, da te primejo lahko vsak trenutek? Diana, z menoj bi imela življenje kot ga imajo banditi, katere policija neprestano išče v njih brlogih. In vedeti bi morala, da je tako življenje tako strašno neznosno, da niti najbolj zakrknjeni zločinci kaj enakega ne morejo prenašati, kaj šele ti, tako nežna in plemenita!"
Po licih ubogega dekleta zdr-čijo težke solze navzdol. Zaše-petala jei _
"Mogoče imaš prav, Jacques. Toda, Jacques, kaj če boš spoznan krivim!"
"Zavedal se bom, da sem storil svojo dolžnost. Branil sem z vso odločnostjo svojo čast. Naj se obsodba glasi tako ali ta-k, mene ne bo spravila iz ravnotežja. In če umrem, predno se mi posreči dokazati svojo nedolžnost, tedaj ti bom pred smrtjo svečano naročil, da nadaljuješ borbo, da ostane moje ime v častnem spominu."
Diana je razumela.
"Motila sem se, Jacques," je rekla, ko mu je ponudila roko. "Oprostiti mi moraš."
Vstala je in ko se je zamudila še par trenutkov je bila pripravljena, da zapusti .jetniško sprejemno sobo, ko jo Jacques zadrži in reče:
"Jaz ne mislim pobegniti, toda ali misliš, da bi ljudje, ki so pripravljeni mi pomagati pri begu, lahko povzročili, da pridem za nekaj ur iz ječe?"
"Mislim, da se to lahko naredi," odvrne mlado dekle. "In če tako želiš, tedaj bom jaz preskrbela vse potrebno."
In s temi besedami sta se po- j slovila, ko je drug drugega! opominjal naj pogumno vztraja in ko sta medsebojno oblju-' bila, da se bosta v kratkem zo-'
=3J |ll
Sauveterre."
Uredništvo lokalnega čas« g ^ sa je dognalo, da je postala5 g ta zadeva prava zlata jama g časopis je prinašal poleg »j g ' gih dnevnih novic, dnevne g, sti o vsej zadevi in je pisal"' § drugim tudi sledeče: j =[|j||
"Zdravje grofa C., na®1 . da bi se izboljšalo, se sla _____ Ko je prišel prvič v SauveW ^ je včasih vstal, toda sedaj redko zapusti postelj. Ral" ramenih, ki sprva ni zgl«^* pi da bi bila nevarna, se je P \| in to radi skoro tropične 4 ne v zadnjih dnevih. Bo ji J' da bo treba roko odrezati, "lo se je, da je bil včeraj dr. Arij ignebos jako vznemirjen.
pet videla.
"Kako si bleda!" je rekel gospod Chandore, ko je zagledal svojo vnukinjo. "In kako rdeče oči imaš! Kaj se je vendar
zgodilo?"
Povedala mu je vse.
"Ah, pošten mož je Jacques," je vzkliknil stari gospod.
In ko pritisne svoje ustnice na čelo Diane jo vpraša:
"In ti ga gotovo sedaj še bolj ljubiš kot prej?"
"Gorje!" odvrne ona. "Ali ni Jacques danes bolj nesrečen kot je bil kdaj prej?"
XXI
"Ali ste že slišali novico?"
"Ne, kaj pa je?"
"Diana Chandore je šla v zapor in govorila je v Jacquesom Boiscoran."
"Ali je mogoče?"
"Da, prav tako je! Videlo jo je najmanj dvajset ljudi, ko je prihajala iz zaporov in slonela ob starejši gospodični Lavaran-de. V zapore je dospela deset minut čez deseto uro in se vrnila iz njih šele ob tretji uri popoldne."
"Kaj je mlada ženska zblaznela?"
"In teta — kaj mislite o njeni teti ?"
"Najbrž je enako blazna kot Diana."	. .
"In gospod Chandore?"
"Moral je zgubiti pamet, ker je dovolil tako blaznost. Nu, sicer pa veste, da tete in stari oče Chandore niso nikdar imeli svoje lastne volje. Kar je Diana zahtevala, to se je tudi. zgodilo."
"Lepa vzgoja je to!"
"Ki prinaša sijajne sadove!
Naš veliki predsednik Franklin Delano Roosevelt ob njegovem 60. rojstnem dnevu. Slika je bila posneta v Beli hiši. Njegov zdravnik pravi, da je predsednik pri najboljšem zdravju.
Ko so domačini v Libiji zvedeli, da so angleške čete v bližini, so se tudi bolj korajžno upirali italijanskim vojakom. Slika nam kaže enega domačinov, ki se je zoperstavil italijanskemu vojaku, kateri je pripravljen, da uveljavi svojo oblast s puškinim kopitom nad razorožemim domačinom.
Po takem škandalu se pač ne bo noben moški drznil poročiti Diane."
Tako so govoričili ljudje potem, ko se je raznesla vest, da je Diana obiskala Jacquesa v zaporih. Kot blisk je šla po vsem mestu. Ljudje v Sauveterre so namreč strašno "čed-nostni," torej so tudi jako strogi v svojih sodbah.
In oseba, ki se upira javnemu mnenji> je zgubljena. In javno mnenje je bilo tedaj popolnoma proti Jacquesu. Ležal je na tleh m vsakdo je bil pripravljen obrcati ga.
"Ali se bo morda rešil ječe?"
Ta problem, o katerem se je skoro dnevno razpravljalo v "Literarnem klubu," je imel za pbsledice neštevilne debate, silne razprave, mnogo prepirov, da celo dvojboj je bil napovedan. Nihče ni več vpraševal: "Ali je nedolžen?"
Zgovornost dr. Seignebosa, vpliv župana Seneschala in prebrisanost Mechineta, vse skupaj ni nič pomagalo.
"In kako zanimiva razprava
Tv ko pozdravlja časnikarske p o o č p v((Ice mali Frederico Marsical, ml., ki je-sinček mehiškega poslanika z(( Gvatemalo.
Walter Nash je prvi poslanik Nove Zelandije v Zed. državah in je rekel ob svojem prihodu: "Mi smo majhen narod, a smo pripravljeni za sprejem Japoncev vsak čas!"
bo to!" so govorili ljudje, ki so bili strašno radovedni, kdo bo obravnavi predsedoval kot sodnik v namenu, da ga vprašajo za vstopnice v sodno dvorano. Dan za dnevom je zanimanje za obravnavo postajalo večje.
Ljudje, ki so opazili, da markiza Boiscorana ,očeta obtoženca ni v Sauveterre, so postali še bolj prepričani, da je Jacques v resnici kriv. Tudi so se ljudje čudili, zakaj se v mestu neprestano nahaja gospod Fol-gat. Folgat je bil silno rezerviran, je jajfco malo.govoril in se je radi tega na mnogih krajih zameril. Ljudje so govorili:
"Najbrž v Parizu nima nobenega dela, zato se pa mudi v
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pri-jite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.	if ®
'Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.	HEnder»on^ *
VESELICA
bo popolen uspeh, ako
oglašate v
"AMERIŠKI DOMOVINI"
Društva imajo izjemne cene na
t mi. z* ffe'
f /ffl^E®!?'
^ -fa-U 'IlmV/ itm^mis. .-s- ••;.
•:jti;vv«.r—• •■.....——•—!:::"•?>%•/v-
if* -v	poJDITE K VAŠEMU
^^	CVETLIČARJU	«	|