19. štev. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1899. IX. leto. Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseoa ter stane za vse leto 80 kr., za pol leta 50 kr. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr. Ce se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. Ce se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tlskarnl" v Ljubljani( vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati, — Rokopisi se ne vračajo. Luteranska doba na Slovenskem, Reformacija na Slovenskem se je za-Čela s kmetsko ustajo 1. 1515. Šio je tedaj in tuđi pozneje za odpravo neznosnih brernen, ki so kmeta tiščala. Po 3 4 do-hodkov kmetskega zemljišča so drugi snedli. Tedaj se je klicalo po »stari pravdi«. V prvem članku in gori v tem smo povo-dali, v kakih gospodarskih razmerah se je tedaj nahajal naš kmet. Ta ustaja je na Kranjskem. začela ter se raztegnila do Gradca in do Beljaka. Maja meseca 1515 imeli so kmeti vseh teh dežel v Konjicah Ha slov. Štajerskem posvetovanje. Tožili so o neznosnih bremenih, »Tlake so se pomnožile tako, da se kmetom šo za kosilo ne da čas a.« — Kmeti so v tej ustaji razdirali in požigali grajščine in samostane, morili grajščake, duhovnike in nuno. To znači, da je vsa ta družba jednako s kmetom postopala, ter da kmetje nišo nosili klobuka pod pazduho pred grajščakom, no lizali rok katol. duhovnikom. Lota 1525. se zopet kmeti vzdig-nejo. Zdaj govorijo o »božjem pravu«, po katerem jim ne gre nalagati tolikih bre-nien in v tej ustaji se naštevajo razna plačila samostanom, duhovnikom zraven robote in desetka, V 12. členih so kmeti 8Vojo tirjatve oznanili. Te so ravno iste, ko ono kmetov v nemških krajih in po večjem gospodarskoga zadržaja. Zraven ^ahtevajo tuđi novo uredbo vere ter druge duhovnike. Kmetje so malo v gospodarskih stvareh dosegli, pač pa to, da so se '^&fieli meščanski in plemenitaški stanovi v vseh imenovanih deželnih zborili ogla-*ati za~spremembo vere in duhovenstva. **oči se tedaj zamore, da je pri nas 11 ni o t dal prvi povod, da se je Udi pr] nas začelo po mota ti po ^smetani ted ariji katol. corkvi, ^° se sploh tako duhovniško življenje, ^kor jo pri nas bilo, šc zamore imeno-VjUi versko. V tem času prihajajo Turki vočkrat v Kvropo. Slovenski južni kraj i so posebno raxpostavljoni njihovim ulomom. Nemški • esar in deželni anst. knezi so v hudih ,^rogah, kor nazaduje jim je žc bilo vso c'no, kaj se glede vere ukrene, ta ali Ja veru, da lo kaj druzega ne gre nav- v»ri'^ Turki pa nišo bili za, malo jemati. .A drugi strani so je papež bal, da Turki , str»ji kot državi škodijo tor bal se se 8 J> da luteranstvo iz slovenskih krajev ^ e doli v Ilalijo, kjer je bil on sam. — v Psžem je bilo na tem, da so zajezi ta flei- I)ovoc'enJ- Deželni knezi so to ve- l . Ul Pupeža silili, da jim proti Turkom j0 jnarJem pomaga. Tedanji boji so stali °sti denarja. V zahvalo za to so de- želni knezi se ustavljali, kar se je dalo razširjenju luteranstva v slov. krajih. Ali s samim papeževim denarjem in z onim, ki so ga cerkveni bogataši na njegovo povelje morali dati,, se ni dalo Turkov od-praviti, treba je bilo plemenitašev in me-šČanov in njihovih ljudi, ki se na bojišče proti Turkom postavijo ter s/4 denarnih sredstev za te boje dajo. Posvetni stanovi, ki so bili brez izjeme luterani, so to za-drego uporabljali v svrho luteranstva, s katerim so mislili dobiti bogastva katoliške cerkve na Slovenskem v svoje roke. Celih 100 let se vije ta boj mej dež. knezi in plemenitaškimi in meščnnskimi stanovi imenovanih 4 slovenskih dežel. Tedanje deželne zbore slovenskih dežel je visoko ceniti. V njih so možje, kakor jih vsa slovenska zgodovina ne prej, ne potem več ne kaže. Zapisniki sej teh deželnih zborov, ki so nam še ohra-njeni, kažejo telesno in duševno jake može, neustrašene značaje, ki pri vsem rešpektu, ki ga dcž. knezu javno kažejo, istemu tuđi vse odkritosrčno in mu tuđi parkrat nož na vrat nastavijo z odreko-vanjem denarnih in vojaških sil proti Turkom, če izvrševanju luteranske vere ne da proste poti. In če jim deželni knez nemilostno in žaljivo odgovori, si kaj ta-kega kar le hitro prepovedo za bodoče. Mej temi plemenitaši pa so bili tuđi orjaki, kakor Auerspergi s Turjaka, mej njimi slavni vojskovodja ter junak Ilerbart, Ahac iz Turna, Lambergi, Schevrer iz Soteske. Ta slednji jo bil posebno dober govornik in diplomat in neustrašen, kakor lev. In na Štajerskom se prikaže jedna najsvit-lejših podob slovenske zgodovine: Janez Ungnad, ki podari tisoče in tisoče svojega premoženja radodarno v pripravo tedaj dražega tiska sv. pisma v slovenskem in — njegove misli segajo čez ves slovenski jug, — v hrvaškem jeziku, in ki ostane Primožu Trubarju do svoje smrti zvesti zažčitnik. Ta Ungnad bil jo plemič iz Sa-vinjsko doline, kjer je imel v svoji lasti dosti nekdanjega velikoga premoženja celjskih grofov. Prvo slovensko tiskamo je po večjem on plačal in on jo plačal te-žavno spravljanje tiskanih slovenskih knjig (v sodih so jih peljali čez Madjarsko) na Slovensko. Kot voditelj v deželnih zborili štajerskih tor v zborili, na katorih so so stanovi vseh štirih dožel zbirali, bil je štajerski grajščak Junez IIoiTinann na mostu. Mož jo poznal vso situacijo pri dvoru ter vse drugo in je svoje pristašo dobro vodil. V teh deželnih zborili se oglašajo predniki nekaterih šo zdaj v naših deželah živečih plemenitaških ro-dovin (Hohenwart, Barbo, Auersperg, Apfaltrern) za reformacijo in vsi so, — tuđi Nemci iz Gorenjega Štajerja, —jedini v tem, da se mora slovenskemu ljudstvu v slovenskem jeziku pridigovati ter mu dati slovenskega berila ter slovenskih sol V vseh teh zborih so zbirali denar za slovensko knjige, za ustanovljanje sol v mestih na Slovenskem. In v obseg svojih teženj jemali so vsi ti deželni stanovi (iz-vzemši seveda stanove katoliških prelatov, ki se sčasom nišo več udeležili zborov) ves slovenski jug. Tam doli na jugu so le-ti bojevali boje proti Turkom in tam našli, da zamorejo slovenske dežele le močne biti, če so del velikega zjedinjenega Jugoslovanstva. Karlovec so ti stanovi za-čeli kot trdnjavo na svoje stroške zidati. V tem času je bilo politično zjedinjenje Jugoslovanov blizo uresničenja; uresničilo bi se morda bilo, če bi bil luteranizem obveljal, ko bi deželni knezi imeli kaj ta-kega pojmovanja. Pa deželni knezi bi morali to pametno misel tuđi tedaj uresničiti pomagati, ko so že moč deželnih stanov, plemenitašov bili strli, ter postati abso-lutni. Bili bi morda to storili z duhov-ščino katoliške cerkve tako močno zve-zani. Protireformacija je pa ločila, kar je bilo slovenskega združenja, kaj-li sele jugo-slovanskega. Nad razdeljenimi je jezuvit-stvo lože zmagalo. Ali prvo hrvaško knjigo dobili so Hrvati le iz rok Primoža Trubarja, Dalmatina ter Jan. Ungnada. (Dalje prih.) Politični pregled. Novo miniSirstvo. Zadnji dnevi so prinesli nemškim obstrukcionistom po-polno zmago. Za svoje dveletno veleiz-dajsko ščuvanjc so dobili najsijajnejšo nagrado. Ministrstvo je odstopilo in prišlo je na krmilo prehodno ministrstvo z grofom Claryjem, dozdanjim štajerskim namest-nikom na čelu. To ministrstvo ima nalogo, da razveljavi jezikovne naredbe in da pomore Nemcem do vladanja nad Slovani. Nemoć naj bo gospod, Slovan pa suženj, to jo novo načelo. Slovanski poslanci bodo novi vladi delali opozicijo, Čehi pa začno proti njej najsrditejši boj. Tuđi za nas Slovence so prišli težki čaši. Bodimo po-gumni in brezobzirni. Državni zbor se skliče na dan 17. oktobra. Še predno se snide, bo vlada raz-veljavila jezikovne naredbe, v prvi seji pa bo razložila vodilna načela, po katerih hoče urediti jerikovno vprašanje na Če-škem in na Moravskem. Srbija. Ko je naglo sodišče naredilo neškodljive najboljše može Srbije, obso-divši jih na dolgoletno ječo, kar pomeni gotovo smrt, je tišti lopov, ki vlada Srbijo, tišti razkralj Milan, ki je že stokrat za-služil vešala, mislil, da bo zdaj v miru ropal po Srbiji. Ali začelo se mu je ma-jati pod nogami. Rusija, Francija in Italija BO protestovale proti Milanovemu div-janju in upati je, da se jim posreči, to beštijo v človeški obliki pregnati iz Srbije. Milan bi bil moral že davno bežati, ko bi ga ne podpirali njegovi prijatelji na Du-naju in v Pešti. O tem, tako je vsaj pri-čakovati, se bo še obširno govorilo v de-legacijah. Vojna v Afriki. V južni Afriki se na-haja kmečka republika Transval, ki je mogoČni Angleški silno na potu. Angleška bi rada raztegnila svoje gospodstvo od južnega do severnega konca Afrike, a Transval jej to ovira. Zato hoče požreti to kmečko državo in kolca se jej po njej toliko bolj, ker hrani ta dežela neizmerno bogate zaklade zlata v sebi. Angleška je Transvalce toliko časa stiskala, da so ti odbili vse njene zahteve in hočejo z orožjem braniti njeno čast. Boji so se že začeli, dasi vojna še ni napovedana. Kdo bo zmagal, je težko reci, ali vsak pošten človek želi, da bi zmagali za svojo svo-bodo in neodvisnost boreči se Transvalci. Domaće in razne novice. Papeževa graja. Pojavi silnega so-vraštva proti klerikalstvu in izbruhi ljudske jeze zoper počenjanje duhovniških hujskačev so dalekovidne voditelje rimske politike navdali z bojaznijo, da utegne nastati proti klerikalstvu tako mogočna reakcija, da bi hipoma uniČila uspehe pol-otoletnega delovanja. Pogled na Belgijo, na Francijo in na Španijo jih je prepričal, da je nevarnost velika, in zato so provzro-čili, daje papež s posebno encik-liko izrekel oštro grajo duhovni-škim huj skačem, ki so s svojim div-janjem provzročili, da je ćelo v čistih in dobrih katoliških pokrajinah nastal mo-gočen odpor. Papež je svojo encikliko na-slovil na francoske škofe, toda piša na jepovsem splošno, in se ne ozira čisto nič na posebne francoske razmere. Papež se teh razmer ni dotaknil z nobeno besedo, in poslal bi bil to encikliko prav tako lahko španskim ali slovenskim ško-fom kakor francoskim. Nas zanima v tej papeževi encikliki samo tišti odstavek, ki je jedro njeno, odstavek, v katerem Be bavi papež s takimi duhovniki, kakoršni so pri nas na Kranjskem, ki so provzročili sedanje razmere. Opominjajoč duhovščino, da mora biti brezpogojno pokorna svojim gkofom, pravi papež v svoji encikliki: Posebno naj se duhovniki spominjajo, da je neizogiben pogoj prave duhovniške vneme in najboljše jamstvo za uspeh njihovega delovanja, v katero jih določa hirarhična pokorščina, čistost in svetost njihovega življenja. Tridentski koncil je klerikom zabičil, da mora vse njihovo delovanje in nehanje biti tako, da se ne bo v njem nik-đar pogrešalo resnobe, skromnosti in religioznoga značaja in ukazat jim skrbeti, da bo vse njihovo nastopanje vzbujalo spošto-vanje. Tišti duhovniki, ki v svojih propovedih govorć tako, da se to ne strinja z đuhovniškim dostojanstvom in s svotostjo božje besede, greŠe" proti pred-pisom, kakor tišti, ki prisostvu-j ej o ljudskim shodom, kjer nji- hova navzočnost obuja strasti brezbožnikov in sovražnikov cerkve in njih same izpostavlja najhujšim žal i t vam, ne da bi to komu koristilo, pač pa provzroča veliko začudenje, če že ne pohujšanje pobožnih vernikov. Tako je papež pisal francoskim duhovnikom. Ko smo prečitali njegovo pismo, tedaj smo se spomnili starega pregovora: »Bog visoko — car daleko«, in rekli smo si: Kakšno pismo bi sveti Oče sele na Slovensko pisal, ako bi le količkaj vedel, kaj poče-njajo razni slovenski duhovniki. Slovenščina tuđi pri koroških sodiščih ravnopravna! Mnogokrat so se morali slovenski časniki baviti s poročili, kako se slovenščina pri raznih sodiščih na Koroškem, dasi v slovenskih krajih, sistematično izključuje. Tožbe, prizivi, vse je doslej le malo pomagalo. Dne 29. av-gusta t. 1. je bila v Beljaku pravda. Kot tožiteljica je nastopila slovenska stranka po ljubljanskem odvetniku dr. TavČarju, katerega je v tem slučaju zastopal dr. Kraut. A nemški zastopnik dr. Mayer je ugovarjal slovenski razpravi, sodnik mu je pritrdil, odložil obravnavo in obsodil to-žiteljico v stroške! Slovenski zastopnik se je zoper nečuveno in samovoljno po-stopanje beljaškega sodišča seveda pritožil in sicer na deželno sodišče v Celovcu. Le to je pritožbo resilo, in sicer za nas ugodno. Ukazalo je okrajnemu so-dišču beljaškemu, razveljavljajoč le-tega sklep, da ima nemudoma razpisati zo-petno razpravo o slovenski tožbi in jo vršiti s tožiteljico v slovenskem jeziku in jo v tem jeziku tuđi izvršiti; ob enem nalaga nasprotni nemški stranki povračilo vseh stroškov. Zanimivi in velepomenljivi so razlogi, na katere se pri tem sklicuje deželno sodišče. Izreka se v njih določno, da so razglasi pravo-sodnega ministrstva z dne 29. oktobra 1850, štev. 14553, z dne 15. marca 1862, štev. 865 in z dne 18. apr. 1882, St. 20.513 ex 1881, s katerimi je priznan slovenski jezik v slovenskem delu Koroške kot navaden jezik v smislu paragr. 13. občnega sodnega reda, in vsled katerih je»v slovenskem delu dežele sprejemati slovenske vloge in je tuđi reše-vati vslovenskem jeziku, že vedno v veljavi; izreka se pa tuđi, da imamo Slovenci nevskratno postavno pravico, da razpravljamo na sodiščih v slovenskem delu Koroške v maternem jeziku, ne me-neč se za to, ali nas nasprotna stranka ume ali ne. Odločba deželnega sodišča celovškega je za nas velevažna, ker je z njo sedaj s poklicane strani izrecno priznan naš jezik kot jednako-praven na vseh sodiščih vslovenskem delu Koroške inje z njo pokopana samovoljna nova praksa nemško-na-cionalnega beljaškega sodnika in tuđi drugih samolastnih gospodov sođnikov po raznih krajih Koroške. — Na Slovoncih je, da se svoje pravice povsodi poslužu-jejo in jo odločno zahtevajo! Kmetijska družba kranjska. Nada-ljevanje rednega občnoga zbora za leto 1898. bode včetrtek, dne 2 6. oktobra 1899. leta ob polu 9. uri dopoldne v te-lovadnidvorani »Narodnoga doma« v Ljubljani. Spored: Nadaljevanje dnevnega reda prekinjenega občnega zbora z dne 13. julija t. 1. in sicer: 4) 5.) in 6.) Volitev družbenega podpredsed-nika za prihodnjo triletno dobo; — volitev osmih odbornikov, na« mesto po družbenih pravilih izstopivših gospodov grofa A. Barbota, grajščaka v Rakovniku, O. pl. Detele, deželnega gla-varja in grajščaka, V. Goli a, c. kr. viš-jega gozdarskega svetnika, Iv. Lenar-čiča, posestnika in deželnega poslanca na Vrhniki, Fr. W i t se hl a, deželnega stavbenega svetnika, dr. M. pl. Wurz-bacha, odvetnika, J. Žirovnika, nad-učitelja v Šentvidu, in namestu umrlega gosp. A. Folakovskega, c. kr. veteri-narskega koncipista; — volitev dveh računskih preglednikov za triletno dobo, na-mesto po pravilih odstopivših gg. Karola Žagarja in Frančiška Trillerja, kon-trolorja dež. bolnice. 7.) Poročila in pred-logi odborovi. 8.) Poročila in predlogi po* družnic. 9.) Nasveti in prosti govori posa-meznih družabnikov. Da se prihrani čas in vzdrži potrebni red pri volitvi, se bo vršila volitev podpredsednika, odbornikov in računskih preglednikov skupno, in sicer lez uradno glasovno golico, katero dobi vsak udeleženec občnega zbora z legitimacijo vred pri vstopu v dvorano. Neudom vstop v dvorano ni dovoljen. Shod zaupnih mož napredne narodne stranke bo dne 25. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne v »Narodnem domu« v Ljubljani. Izpred celjskoga sodišča. Te đni so izpustili iz preiskovalnega zapora gospoda Bovho, solicitatorja v Celji. Obtožnica se glasi na hudodelstvo težke telesne po-škodbe po § 155, al. a kaz. zak. Izvedeli smo pri tem uprav senzacionalna razkritja. Vsakomur so Še v spominu dogodki ob bestialičnem napadu na g^. Bega in Bovho. Nišo pa poznane neke posebne okolnosti, katere je naša varstvena oblast, mestna policija, in katere so tuđi obrekovalni nasprotni listi previđno za-molčali. Pač smo čitali v listih, da je mestni uradnik znani Sonenburg g-Bovhi moral revolver izbiti iz rok z »Le-bensretterjem«, pri nas bi se reklo »Todt-schlagerjem.« S takim orožjem so bilo oborožene podivjane tolpe, ki so čakale na domov gredoČe slovenske rodbine, »um sie zu zilchtigen!« Revolver je iztrgal i& rok g. Bovhe, katerega so pobili na tl»i tukajšnji zdravnik dr. Beck, ka-teri jo na to z roČajem tolkel po Bovhi V tem priđe policaj, zagrabi Bovho ter ga tira v zapor. Kake tri korake za njim* gre dr. Beck, pomeri z revolverjem proti glavi g. Bovhe ter ustreli. Krogla je zbil* klobuk z glave ter g. Bovho na zatilnikd ranila. Bovha, ki je takoj začutil rano, i0 na magistratu hotel pokazati; a dr. BeC* je zakril z roko ranjeno meflt" ter đejal,đa ninobene rane. Okoltf stoječi pa so mu pritrjali: »jo, jo ^ sehen nichts.« Sodna zdravnika sta poznaj0 konštatovati hotela, da rana ni od revo*' verjeve krogle, temveč od kakega udare** No, prestroljeni klobuk ovrgava mne^J, teh izvedoncev. Gospod Bovha je ta*0' ob prvem zaslišanju izpovedal o tem *■ godku, toda imeli so ga 49 dni 2&, prtega, a zoper dr. Bocka se ^ niti preiskovalno posto pa nJ.< uvedlo in vendar je posku& umor! Zapisnik o povedbi Bovhe "f, ostal za preiskovalnoga sodnika p°P t noma brozpomemben skozi tri tedno. ^ . daj je vzol stvar v roke drug preiskova sodnik, — a đr. Beck je izginii iz ^elja brez duha in sluha bajev ^emčijo. Daljnega komentara z ozirom na razmere ni mogoče pisati. Domača konjereja. Naša dežela je °gata na prirodnih znamenitostih; toda 111X1110 gospodarstvo tuđi zamore dvigniti Prospeh narodne ekonomije domače. Živi- oreja je jeden glavnih pogojev gospo-darskega napredka osobito na Gorenjskem. ja ravnokar nam je bilježiti, da je gosp. • C. Juvančič doma vzredil žrebe, ka- ei*o je z 27 meseci prodal kot izvanredno domačo izrejo c, in kr. erarju za 1000 gld., reci tisoč golđinarjev. Konjerejci, posne-iflajte ta vzgled in posnemajte s tem na-rodno ekonomijo. V naši deželi podana St> vsa sredstva za to, treba je le dobre v°lje in gospodarskega razuma. Nepotrebno bobnanje. Ko bi se bil starotrški kaplan Peter Hauptmann zado-^oljil z naznanilom izida svoje tožbe proti £• Zebretu, bi bili molčali 0 nekaterih za-nHnivih posameznostih in jih pokrili s PJaščem krščanskega usmiljenja. Toda ker koče imeti Hauptmann skandal, naj ga Mfta. »Slovenčevo« poročilo 0 tej obravnavi Je skrajno zvijačno. Sodišče nikakor ni *ega spoznalo, kar piše »Slovenec«, nego Js spoznalo, da Hauptmann ni tak človek, da bi se mu moglo reci lažnjivec. Zlasti ^va slučaja, katera je navedel obtoženi, 8ta obudila začudenje. Prvi slučaj je v 2Vezi z znano pritožbo nekaterih staro-""Žkih rodoljubov na škofa, radi katere je hauptmann tožil. Tedaj je Hauptmann slo-vesno zatrjeval, da v konsumnem društvu v Starem trgu ni bil nikdar nihče pijan. *emu nasproti pa stoji izpoved bivšega Poslovođje v starotrškem konsumnem dru-stvu. Ta poslovodja, Josip Kozin, je bil ^11© 22. avgusta t. 1. pri c. kr. okrajnem sodišču v Ribnici zaslišan kot priča, in le dobesedno naslednje izpovedal: »V času volitve sem bil jaz v službi konsumnega društva v Starem trgu poleg Loža. Po iz-vršitvi volitve za krajni šolski svet so Prišli volilci v konsumno društvo in so Pili skupno. Bilo jih je sigurno 9 oseb. "ino smo jim dajali jaz, deloma moj pobočnik Alojzij Lavrič. Kolikor se spo-^injam, so ga izpili ti možje 10 dvojk (20 Htrov). Med gosti je bil tuđi Peter Hauptmann. Bili so vsi ti volilci precej pijani, Posebno pa Peter Hauptmann se je zale-taval in ga skoraj noge nišo več nesti ^ogle, Skoraj vsaki dan se je v našem ^uštvu pilo pričo g. Petra Hauptmanna, te* ao se Hauptmannovi gosti tako napili, ^ so padali.« ■— Tako je pred s o d i š č e m P^iČal bivši poslovodja Hauptmannovega y^uštva. In ta izpoved gotovo jako dobro ^ustruje zatrjevanje Petra Hauptmanna, aa ni bil nikdar v konsumnem društvu P^an, in da se sploh nihče ni v njegovi n*vzočnosti opil. Še drastičnejši je drugi smčaj. Ta slučaj je sodišče samo pripo-Zr*alo kot jako sumljiv. Hauptmann je bil a sumu, da je sodeloval pri neki denun-Claciji, ki so jo nekateri klerikalni kmetje ^ložili proti učiteljem v Starem trgu. De- eil*i šolski svet je pustil Hauptmanna Jfcafliio vprašati, če kaj ve 0 tej pritožbi. aUptmann je izpovedal, da čisto nič ne 0 tej pritožbi, in da ni nanjo čisto nič P ival. Ta Hauptmannova izpoved se je Pisala v zapisnik in Hauptmann je ta Pisnik podpisal. Ko pa je zadeva prišla ^sodišče, so priče pod prisego izdale, da je Hauptmann vendar-le vedel o tišti pritožbi- Priče so pod prisego iz-povedale, da so se kmetje, ki so pritožbo podpisali, sešli z obema kaplanoma in da jim je P. Hauptmann sam prebral pritožbo, o kateri je bil na zapisnik izjavil, da ni o njej čisto nič vedel. Sodišče samo je iz-reklo, da je ta slučaj jako sumljiv, a vzpričo tacih dejstev je že več kakor čudno, da se upa Peter Hauptmann o svoji »zmagi« tako bobnati, kakor je storil v »Slovencu«. Za živinorejce. Deželni odbor od-dajal bo meseca oktobra t. I. bike pleme-njake pincgavske in tuđi sive pasme proti povračilu polovice nakupnih troškov in sicer v prvi vrsti občinam, v drugi vrsti pa tuđi zasebnim živinorejcem. Prošnje za bike je poslati do 15. oktobra t. 1. dežel-nemu odboru kranjskemu v Ljubljani, vsaki prošnji pa se mora priložiti znesek 10 gld., kateri zapade, če prosilec noče prevzeti odkazanega mu bika. — Ob pri-liki premovanja goveje živine v Novem Mestu dne 16., v Logatcu dne 18. in v Lescah dne 19. oktobra nakupoval bo deželni odbor lepe IVa do 2 leti stare čistokrvne plemenske bike sive in cikaste barve, na kar se živinorejci, ki bi imeli dobrih takih bikov na prodaj, opozarjajo, da jih ob dotičnem času priženo v ome-njene kraje. Nove izkopine. V Šmarjeti pri Beli cerkvi na Dolenjskem, odkril je muzealni uradnik g. Schulz zadnje dn i jedno naj-večjih kranjskih gomil in našel v razkritih grob ih mnogo dragocenih starin. Mej drugim je našel dve situli brona, ki pa ništa ozaljšani s podobami, nego s centrum okraski, potem čelado od brona z dvema roboma na vrhu in malim konjičkom spredaj, vsakovrstnih prstanov, sulic, sekir, posod in kacih 300 korald. Kopalo je 14 oseb. Najdene starine pridejo v deželni muzej. Za vinorejce. Poljedelsko ministrstvo je odredilo, da naj vsi vinorejci do 10. novembra naznanijo občinskim uradom, koliko potrebujejo ameriških podlag iz državnih trtnic. Kjer pa, kakor v Vipavi, žele trte že v zimskih mesecih, naj naznanijo število do 1. novembra, Okraj 110 sodišče v Kobaridu. Uradna »Wiener Zeitung« je v zadnji številki objavila naredbo prnvosodnega ministrstva z dne 28. septembra o ustanovitvi okraj-nega sodišča v Kobaridu. No, vendar že enkrat! Lekarna na Vrhniki. Kakor se nam poroča, se je koncesija za novo lekarno na Vrhniki podelila g. Jakobu Hoče-v a r j u, magistru farmacije in posestniku v Cerkljah. Konjska dirka v Šentjerneju se letos radi dežja ni mogla vršiti in se bodo premije, kakor v jednakem slučaju pred dvema letoma, porabile prihodnje leto. Nagrado za rešitev življenja v be-raškem znesku 20 gld. je deželna vlada nakazala Franu Novaku iz Breze v tre-banjskem okraju, ki je dne 13. avgusta v BeneČiji iz goreče hiše rešil štiri otroke. Dva medveda se klatita že več dni po vinogradih okolu Kota na Dolenjskem, a doslej se vzlic vsemu prizadevanju ni posrećilo jima priti do živega. Mlekarsko zadrugo so ustanovili v Zagorju ob Savi. Nevarnega tatu so ujeli dne 24. m. m. v Kandiji pri Novem mestu. V Jakše-tovo gostilno je prišei sumljiv človek in nagovarjal natakarico, naj kupi od njega uhane in ure. Natakarica je opozorila re-darja na tujca. Redar je poklical orožni-škega stražmojstra g. Berleca, ki je tujca spoznal in ga aretiral. Sumljivi tujec se zove Matija Rogina in je nevaren tat. Bil je že v preiskavi pri okrožnem sodišču v Novem mestu, a je 7, junija ]. 1., na potu od okrožnega sodišča k okrajnemu sodišču ušel. Pri tatu so našli nekaj denarja, 5 ur, 4 pare uhanov, 5 prstanov, 3 veri-žice in več druzih reci. Sumljiv slučaj. Dne 25. septembra našli so posestnika Andreja Derniča iz Vošč v radovljiškem okraju mrtvega v njegovi koči. Ker so se na truplu videle različne poškodbe, so bili Anton Dernič, Matija Prevec in Fran Ažman, s katerimi je umrli mož tišti dan pijančeval, areto-vani, kajti nanje leti sum, da so provzro-čili Derničevo smrt. Velik požar se je primeril dne 29. m. m. v Strmcu pri Postojni. Kako je ogenj nastal, še ni pojašnjeno. Zgorelo je 17 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji in neka 45 let stara žena, mati dveh otrok. Nesrečnim pogorelcem je ogenj popolnoma vse uničil. Požig. Dne 2. oktobra je na Glincah zgorel kozolec Franca Štebija. Ogenj je provzročil 500 gld. škode. Na ključarskega pomočnika Josipa Krepevnika iz Gline leti sum, da je ta ogenj zanetil. Krepevnikje bil aretovan in izročen dež. sodišču. Samomor. V Dolgi Poljani pri Bu-danjah se je dne 30. m. m. obesil 661etni oženjeni posestnik Fran Žgavc. Najbrž se mu je bilo zmešalo. Maščevala se je. Iz Rima poročajo: Pred petimi leti nekako se je omožila v Reggiu Calabriji mlada, lepa Rosa Novella z Antonijem Zindatom. Bila sta srečna. Toda ne dolgo. V bitki pri Adui je Anto-nio padel ter zapustil vdovo z malim otročičem v bedi. Roza je živela tako več let osamljena, dokler ni prišei Francesco Condemi, ki jo je snubil. Condemi je bil Rozin stričnik, a nesimpatičen mož. Radi nekega zločina je prebil več let na gale-rah. Roza ga je torej zavrnila, in ko ni nehal nadlegovati jo, se je preselila ćelo v drugo mesto. Condemi pa je prišei za njo ter se delal sila zaljubljenega. Rotil in prosil je tako dolgo, da je vdovo Rozo pregovori!, da je šla stanovat k njemu, da se uredi vse potrebno za poroko. Toda minulo je več tednov, a Condemi je s poroko še vedno odlašal. Nakrat pa je izve-dela Roza, da ima njen zaročenec že zo-pet drugo ljubico, s katero se misli — ker je bogata, v kratkem poročiti. To je go-ljufano vdovo razjarilo do besnosti. Koje prišei lažnjivi Condemi zopet k njej ter jo prosil ljubezni, mu je zabodla nož v srce ter prebodla na tleh ležeče truplo še 62krat. Potem pa se je šla sama naznanit na sodišče. Porotniki so lepo, prevarjeno vdovo te dni popolnoma oprostili. Zakon kakor kazen. V Sijamu imajo zakon, ^|i sili ljudi v ženitev za — kazen. Deve, ki so prekoračile gotovo dobo, ne da bi se bile omožile, se spre-jemajo, ako to želijo, v javni imenik ne-udanih deklet. Sijamski zakonodajalec je določil za neke prestopke prisilno ženitev, in sicer si smejo manjši grešniki izbrati eno teh registriranih nevest, dočim se drugim prestopnikom kar uradoma imenuje bodoča žena. To je seveda v nekaterih slučajih strašna kazen. Včasih pa so baje tuđi taki zakoni izvir sreče in zadovoljstva. Pes izdal morilce. Madjar G6nczy in njegova žena sta v letu 1897. najela v Berolinu nek hram v hiši posestnice Schulze. V ta hram je Gonczv dal nape-ljati peska s pretvezo, da ga rabi za po^ sebne namene. Nekaj časa potem sta madjar in žena umorila in oropala svojo hišno gospodinjo in hčer ter ju zakopala v tišti pesek, na kar sta izginiJa s svojim psom vred brez sledu. Redarstvo ju je iskalo dolgo časa, ne da bi jima prišlo na sled. Te dni je pa nanesel slučaj, da je v mestu Rio de Janeiro v Braziliji spoznal neki gostilničarski strežnik psa, kakor je bil opisan v policijski tiralnici ter ga prijavil oblasti. Oblast je s psom vred zgrabila Gonczy-ja in ga izročila avstro-ogerskemu konzulatu. Madjar je tajil, češ, da on ni Gonczv, toda, ko so mu pokazali psa, je bil v mreži. Iberijske srećke. Oradeo, 30. septembra. 2, 44, 31, 37, 53. Uno, 23. septembra. 57, 62, 50, 2, 74. Brao, 4. oktobra. 19, 82, 77, 2, 46. DunaJ 30. septembra. 5, 73, 57, 22, 68. Tr«t, 23. septembra. 86, 48, 81, 47, 35. Praga, 27. septembra. 6, 19, 42, 54, 60. Tržne cene v Ljubljani 7. oktobra 1899. gL'kr. !&l. kr. Pšenica, 100 kg 9; 20 Špeh povojen, kgr. . i— 70 Rež, „ . ! 7;20 Surovo maslo, „ . .1—95 Ječmen, n . , 6150 Jajce, jedno . . . . — 03 Oves, „ . 6 20 Mleko, liter . . . . j— OS Ajđa, „ . 9!— Goveje meso kgr. —60 Proso, „ . 9— TeleCje „ „ — 60 Koruza, „ . 6 60 Svinjsko „ „ —70 Krompir, . 2 30 Koštrunovo ,, „ —36 Leca, Iiktl.. 12i — Piščanec.....—35 Grah, „ . !lO - Golob...... — 20 Fižol „ . 9 — Seno, 100 kilo . .------ Maslo, kgr. . ; 1 — Slama, „ „ . . . 1— — Mast, „ . —70 Drva trda, klftr. . . — i— Špeh svež, „ . '— 60 „ mehka, „ . .------ Hiša srednje velikosti na Martinovi cesti se pod ugodnimi pogoji proda. Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.« Suhe gobe flžol, želod, razna žita in druge deželne pridelke kupuje po najvišji ceni Ivan Majdič v Kranju. Glavna slovenska hranilnica in posojilnica registr. zadruga z neomejeno zavezo pisama v Šelenburgovili ulicah. hiš. štev. 3 7 Ljubljani sprejema in izplačuje večje hranilne vloge po 41/a°/o Obresti od dne do dne brez odbitka in brez odpovedi. Za brezplačno pošiljanje denarja so položnice na razpolago. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Dr. Illltlnik, predsednik. Zmešane laso I kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Lnđovik Bosinaro v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št 10. fpg*" Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. 15lS1 Postanskki zaslužek trajen in rastoč, ponuja se spoštovanirOi deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domaće zava* rovalne družbe prve vrste. P°' nudbe pod „i.?O§" Gradec, poste restante. Vožnje karte in tovorni listi v AMEKIKO. Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesionirana od visoke c. kr. avstrjj-ske vlade. Pojasnila daje rado voljno Red Star I*inie Dunaj IV., Wiednergiirtel št. 20 ali pa Anton Rebek Kolodvorske ulice štev. 29 v Ljubljani- l/.ljjftflNift- pF Kheippova ..(-^r, sladna kava. w^ i Žo leta 8Bm izpričano izvrstna primes k bobovi kavi. — Pri živenih, srcnih, želodecnih boleznih, pri pomanjkanju krvi etc. zdravniško priporočena. — Najpriljubljenejia kavina pijaca v ra«*&e«»!0£«»!«»B€K stotisočero rodovinah. ^»^^st^^^ss^&ns&^t Cenjena gospodinja! Ne daite si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak žahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo usrajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda". Glavna zaloga pri: XVi iXGDS1C1X1U v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisek „Narodne Tiskarne" v Ljubljani-