v CJublJanl, 4. mafa 1939
Kmetje, pokonci glave!
Mnogo nad 20.000 zavednih slovenskih kmečkih mož, žena, fantov in deklet je prihitelo 30. aprila na kmečki tabor v Celju. Kazen lanske mladinske prireditve, je bil ta zbor pač med največjimi tabori v slovenski zgodovini.
Na predvečer
Najprej moramo Celjane pohvaliti, ker so ielo lepo okrasili poslopja z narodnimi tro-bojnicanii in s pomladanskim cvetjem. Hrib sv, Jožefa je bil ves v slavolokih, pravi zeleni gaj. Zvečer so igrali v mestnem gledališču Petančičovo igro »Slovenskega kmeta povest'. Dvorana je bila nabito polna ljudstva ia raznih odličnih osebnosti. Igra je pokazala borbo kmečkega stanu za svojo svobodo. Krasna predstava je v vseh navzočih vzbudila globoko ljubezen, pa tudi spoštovanje do predli i kov- m učen i kov.
Množice prihajajo
Ze v soboto je dospelo v Celje zelo mnogo ljudi s podeželja, ki so uporabili ugodno priliko tudi za to, da opravijo pri sv. Jožefu na Hribu božjepotno pobožnost. V nedeljo pa so začeli prihajati v Celje taborjani na kmečkih vozovih, na kolesih, avtobusih in z vlaki. Glavne celjske ulice so bile kmalu prenapolnjene g slovenskim kmečkim življem. Večje skupine so korakale po celjskih ulicah ob zvokih godb, navdušeno prepevajoč kmečko himno: »Mi smo slovenske, zemlje orači«.
Vse celjske cerkve so bile že na vse zgodaj polne podeželskih vernikov. Tudi po gostilnah je bilo že zarana živahno vrvenje, kar i« ob takih prilikah razumljivo. Za pod zob so kmečki ljudje po stari navadi prinesli že 1 doma polne »cekarjer dobrih stvari, vendar 8e celjske okrepčevalnice vseh vrst tudi v tem pogledu niso mogle pritoževati.
Na hribu sv. Jožefa
Na Hribu sv. Jožefa še nisem bil, zato »m si ga hotel ogledati pred zborovanjem. Je samo iz radovednosti, ampak tudi zato, *er sem imel tisti dan poročevalski posel, ^ jo mahnil tja pred sprevodom, in tako, ®tor neredki drugi, kršil dano povelje skupnega pohoda na taborišče.
Nekaj minut sem hodil po ravnem, nato J™ ie vodila pot po stopnicah navzgor. Obedoval sem več postaj križevega pota; sta-eK«, a resnično vrednega popravila. Nato pa ™ Je vrstil tja do vrha cel drevored smrek,
katerih so ponosno plapolale trobojnice.
Pred cerkvijo sv. Jožefa so postavili oltar, nad njim pa velik križ in podobo sv. Jožefa. Na desni strani je stal lepo okrašen oder za odlične osebnosti. Radio Ljubljana je s posebnim avtomobilom pripeljal na Hrib vse potrebno za ojačanje in prenos govorov. Fantje reditelji so prostor med cerkvijo in odrom zaprli in so imeli zaradi tega precej posla.
Ob 9 je zvon sv. Jožefa začel vabiti, obenem so se od raznih strani oglasili topiči, ki so daleč naokrog sporočili, da se je sprevod začel pomikati iz mesta v smeri taborišča. Na eni strani znamenje kmečke odvisnosti in suženjstva — podrtine gradu celjskih grofov, na drugi plati cerkev, oznanjevalka in zaščitnica svobode kmečkega stanu. Res nekaj izrednega! Graščinskega jarma ni več. In danes se tudi z otie strani, kjer je pred stoletji graščakov bič mahal po hrbtu uboge kmečke pare, razlegajo čez hrib in plan mogočni streli topičev, naznanjajoč dan svobode, ki je slovenskemu kmetu nihče več vzeti ne sme in je tudi vzel ne bo.
Dve, tri o sprevoda
Ogromen sprevod se je začel pomikati okrog 9 iz mesta izpred tako imenovane Gla-zije. Na čelu je korakala godba, takoj za njo je vozilo okrog 600 kolesarjev z okrašenimi kolesi, potem je šla celjska Zelezničarska godba ter mnogo gorenjskih, savinjskih, belokranjskih in koroških narodnih noš. In nato še tisoči drugih. Ta mogočen sprevod se je kakor silen val pomikal po celjskih ulicah in šel skozi gost špalir občinstva. Kakor pisano polje so valovile po ulicah pestre narodne noše, katerih je bilo okrog 1000. V sprevodu smo opazili 12 praporov Kmečke zveze in osem godb, ki so igrale slovenske narodne koračnice. Mogočen sprevod je prepeval z vsem navdušenjem slovenske pesmi in neprenehoma vzklikal našemu mlademu kralju in našemu narodnemu voditelju dr. Korošcu, pa tudi ministru Snoju in mnogim poslancem in drugim odličnikom, ki so najprej gledali sprevod z balkona mestnega magistrata, potem pa krenili na taborni prostor.
Služba božja
Pravi slovenski človek začne vsako delo z Bogom. V tem se bistveno loči od tistih iz-koreninjencev, ki pravijo, da so Slovenci, ki vero spoštujejo, v javnem življenju pa se je vendarle sramujejo, če je že naravnost ne sramote. Zato se je tudi veliko kmečko zborovanje na Hribu sv. Jožefa pričelo z molit-
vijo in sv. mašo. V imenu lavantinskega vla-< dike, ki je bil zadržan zaradi birmanja v: Ptuju, je pozdravil zborovalce stolni dekan dr. Cukaia iz Maribora, želeč, da bi bilo zborovanje v čast božjo in tudi duhovna korist slovenskega kmečkega ljudstva in vse Jugoslavije. V krasnem verskem nagovoru je g. dekan pozval vse, da združijo svoje molitve z molitvami svojega škofa za blagor slovenskega kmeta. G. dekan je zaklical s pokojnim' Slomškom: »Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo, pa moli naj vmes.« Za nami je torej moč in sila, kakor je nihče drugi nima na svetu. Zato se ne dajmo okužiti od tistega splošnega ozračja, ki ga mnogi širijo okrog sebe v črnogledem pričakovanju. Zate« cimo se k sv. Jožefu, da nas bo varoval v vi« harnih valovih današnjega težkega življenja
Po cerkvenem govoru se je pričela sveta maša, ki jo je daroval zastopnik g. škofa v, spremstvu večjega števila gg. duhovnikov. Ogromne množice pa so s spreinljevanjem godbe iskreno pele naše stare slovenske cer« kvene pesmi.
Minister Snoj govori
Po končani službi božji se je začelo zborovanje, ki ga je izvrstno vodil predsednik Kmečke zveze poslanec Janez Brodar. Prvi je govoril minister Franc Snoj. Med drugim je ob viharnem odobravanju kmečkih mno« žic povedal tudi sledeče:
Današnji tabor je manifestacija stanovske zavesti slovenskega kmeta, ki je tako lepo izražena v Kmetski zvezi. V teh težkih časih, ko se mora vsak stan boriti za obstanek, je treba stanovsko zavest prav posebej gojiti. S to zavestjo je treba gojiti ljubezen do zemlje, do grude, do domače kmetske hiše. Treba je vzbuditi in gojiti zdrav kmetski ponos. Da ne bo slovenski kmetski fant bežal v mesto, da ne bo zavidal tovarniškega delavca, ampak da bo ponosen na svoj kmetski dom, na zemljo, ki jo obdeluje, na svoj kmetski stan. To nalogo opravlja Kmetska zveza, ki s svojimi organizacijami, svojimi mladinskimi odseki, predvsem pa s stanovskimi tečaji in manifestacijami. Danes, v teh težkih in razburkanih.' časih, je taka močna organizacija, kakor je Kmetska zveza, prav posebno važna. Poleg stanovske zavesti in strokovne izobrazbe mora buditi tudi narodno zavest in narodni ponos. Buditi mora vero v samega sebe, v naš narod in našo državo.
Dejal sem, da živimo v težkih in raz« burjenih časih. Dogodki se razvijajo z blisko«
►DOMOLJUB«, due 4. maja l'm Stran fc.	_-——-------
Odposlanci pozdravljajo
Predsednik tabora poslanec Janež dar je že prej prečital brzojavke, ki M taboru poslali nujno zadržani predsednik nata dr. Korošec, minister dr. Krek dr. Natlačen. Nato je g. Brodar pozdravil odlične osebnosti, ki so počastile veliki kmeij ki tabor s svojim obiskom. Poslanec Brod je nato predložil zboru v odobritev vdanost« pozdrave kralju, knezu namestniku in nekjJ terim drugim odličnikom, kar je bilo z od, bravanjem sprejeto.
Pred mikrofon so pričeli vrstoma prihj, jati še drugi govorniki, polni navdušenja sveto kmečko stvar:
Celjski župan dr. Voršič je v izbrani® besedah izrazil posebno veselje slovens; mesta Celja, ki se raduje nepreglednih rnno žic slovenskega kmečkega ljudstva. Dr. Ver šič je končal takole: Bratje in sestre! Na ten veličastnem taboru prisezimo vsi: Svobodni mora ostati slovenska zemlja, svoboden mon ostati slovenski rod, svoboden na svoji zemlji svoj gospod, svobodna mora ostati naša Slo-venija v veliki, mogočni in nezlomljivi Jugoslaviji! — V imenu številno navzočih narod, nih poslancev je pozdravil zborovalce predsednik narodne skupščine Alojzij Mi-helčič, ki je poudarjal, da je v skupnosti mo{, zalo se bodo v bližnji bodočnosti gotovo še novi tisoči oklenili Kmečke zveze, ki skrbno varuje slovensko kmečko zemljo, saj je U zemlja res vredna tudi po svoji lepoti vse naše ljubezni. — Za Mihelčičem je nastopil predsednik Kmetijske zbornice g. Steblovnik. Nekateri trdijo, da tega kmeta učitelji nekoliko postrani gledajo, ker jih včasih malce okrtači. G. Steblovnik je zlasti poudaril, da je področje dela Kmečke zveze in Kmetijske zbornice isto, zato je več kot samo ob sebi umevno, da bi težko našli še dve ustanovi, ki sta tako neločljivo navezani druga na drugo kot prav ti dve. Uspevanje ene orj nizacije je uspevanje druge, uspehi ene uspehi druge, vse pa v korist našega sloven-skega kmeta, našega slovenskega naroda, ka-terega jedro in nezlomljiva hrbctnica je nas kmet bil, je in bo. Dobil sem vtis, da je poslanec Steblovnik zelo izobražen mož, ki tudi učite!jstvu želi vse najboljše. 2eli pa samo eno, da bi biii slovenski vzgojitelji z našim kmečkim ljudstvom enega duha in encgi srca. — Zastopnik Prosvetne zveze profesor Peter Kovačič je med drugim omenil, da se zunanji svet čudi, kako da smo Slovenci še vedno na svetu in celo tako izobraženi. Vse to je napravilo katoliško prosvetno delo zadnjih 50 let. Naj bo tako tudi v bodoče! - Za ki.toliško slovensko delavstvo je burno pozdravljen izrekel tehtne besede narodni poslanec Smersu Rudolf, ki je poudaril, da slovenski kmet doslej na kmečkih taborili običajno ni slišal delavskih pozdravov. Združeno katoliško delavstvo si hoče priboriti svoje pravice v zvezi s slovenskim kmečkim ljudstvom. Minili so časi, ko so vodili naše delavstvo v boj proti kmetu razni rdečkarski hujskači. — V imenu Županske zveze je župan Nande Novak ugotovil ozko vez med Kmečko in Župansko zvezo, ki vzajemno vodita nas slovenske občine.
Govorniki Kmečke zveze
Sledili so še štirje ognjeviti govornik) * kmečkih vrst. Goršek Jože, kmet s IraKoi vega pri Celju je rekel: Kmetje P';6"™, ljamo večino prebivalstva v državi, vsem
vito naglico. Preko noči se spreminjajo meje držav. Časopisje je polno poročil o oboroževanju in državniki se trudijo, da bi preprečili ali 'vsartidlo;-.ili novo svetovno vojno. Vsa stremljenja naše države, naše vlade in naše zunanje politike gredo za tem, da si ohranimo mir. Mir, to je končni cilj vseh naših naporov iu prizadevauj. Ta prizadevanja so prav v zadnjih dnevih pokazala lepe uspehe in dala dokaze, da je naša zunanja politika uspešna in za državo koristna. Po tej poti prijateljstev s sosedi in dobrih odnosov do vseh ostalih držav bomo hodili tudi naprej.
Notranjepolitično smo pred rešitvijo vprašanja, ki nas je 20 let razdvajalo in slabilo moč države. Vlada Dragiše Cvetkoviča je b svojim nastopom, s svojo slovesno izjavo in s svojim delom v nekaj tednih ustvarila pogoje, da se je začelo reševati hrvatsko vprašanje. Predsednik vlade je bil ponovno v Zagrebu, kjer je vodil razgovore z dr. Mačkom. Pokazal je izredno voljo in vložil mnogo truda in sile, da bi se to državobitno vprašanje končno rešilo. Danes lahko rečemo, da je dosežen sporazum o načinu, kako naj se reši hrvatsko vprašanje, v nekaj dnevih pa bo razglašena končna odločitev, kakor je to poudarjeno z uradnim poročilom.
Misel sporazuma popolne enakopravnosti in res pravega bratstva je prešla globoko v ljudstvo. Prepričan sem, da državljani naše lepe Jugoslavije, pa naj bodo to Slovenci, Hrvatje ali Srbi, niso nikdar tako občutili, kako nam je vsem potrebna močna in složna država, kakor sedaj v tej dobi. Prav vsi se zavedamo, da nam je le v okviru močne in složne Jugoslavije pod močnim vodstvom dinastije Karadjordjevičev zagotovljen obstoj, razvoj in napredek.
Ta zavest je tako močna, da bo premagala 20 letno oddaljenost med Belgradom in Zagrebom. Ta zavest bo z resničnim in pravim sporazumom dala Jugoslaviji nove temelje, temelje, ki bodo močnejši od Magino-tijevih črt, ker bodo zasidrani v srcih vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, v srcih Jugoslovanov.
Mi Slovenci se sporazuma med Hrvati in Srbi odkritosrčno veselimo. Veselimo se zato, ker bo s tem končan spor med brati. Veselimo se ga kot državljani Jugoslavije, ki bo složna in enotna in zato tudi močnejša in odpornejša. Veselimo se sporazuma predvsem zato, ker bo s tem uresničena naša dvajsetletna zahteva, dobojevan dvajsetletni boj za našo slovensko samoupravo, za katero smo se loliko borili. V tem je največji pomen sporazuma, ker bo dal novo državno opredelitev in nas bo kmalu postavil pred nove naloge.
Naštel sem tri svetle točke, ki so za našo državo, predvsem pa za nas Slovence izredno važne in pomembne. Prva je varnost naših meja iu trdna odločnost vlade, da hoče Jugoslaviji ohraniti mir za vsako ceno. Druga je rešitev hrvatskega vprašanja, kar bo našo državo na znotraj utrdilo iu njen ugled in vpliv v tujini dvignilo. In tretje bo posledica druge, bo samouprava Slovenije, bo nova upravua opredelitev države. Vsekakor pomembna dejstva, ki morajo razveseliti vsakogar, ki to državo odkritosrčno ljubi. Danes ni čas tarnanja, danes je čas dela. Iz težav, ki nas obdajajo, se bomo rešili le z delom, s tem, da bo vsak na svojem terišču soolnil v vsej meri svojo dolžnost.
Tukaj, v Celju, nam je pred dvemi leti sivolasi naš vladika dr. Anton Bonaventura Jeglič (Slava njegovemu spominu — trikratni
2«
Sestinštivideseii rojstni dan kneza namestnika
V petek 28. aprila je praznoval knez namestnik Pavle šestinštirideseti rojstni dan. Ta slovesni dan je padel v čas, ki je za zunanjo in notranjo bodočnost naše države izrednega pomena. In prav v tem času šele vidimo, kako srečna in modra so načela, po katerih knez namestnik usmerja in vodi našo zunanjo in notranjo politiko. Notranji sporazum med jugoslovanskimi narodi, ki ga prav te dni nestrpno in navdušeuo pričakuje vsa država, bo neminljivo zvezan z imenom in delom kneza namestnika Pavla. Vsa Jugoslavija, in s prav posebno vdanostjo še slovenski narod, sta prinesla krmarju države v teh nevarnih časih kot voščilo svoje priznanje, zahvalo in najlepše želje za osebno srečo kneza namestnika in prav tako za delo, ki ga bo v korist države in njenega ljudstva začenjal in izvajal v bodoče.
vzklik množice.) napovedal veliki čas. Ta veliki čas prihaja, je tu in terja od nas, da smo veliki, da smo močni, da smo pogumni in odločni.
Slovenski kmet, ki je bil stoletja in stoletja jedro slovenskega naroda, ki je njegov bramk m steber, se zaveda nalog, ki mu jih ta veliki čas nalaga. Storil bo svojo dolžnost ker ljubi svojo zemljo, svojo domovino Slovenije in svojo državo Jugoslavijo.
Dva važna politična dogodka
rr Hitlerjev govor pred nemškim parlamen-' Mj potek opoldne j« našel po svetu kaj ličen odmev. Potem ko je Hitler označil mirovna področja — kamor spada tudi J ugotovil« """ J® zaPoredno g°vo,r'' o odnošajih J Anglije, Poljske in do Zedinjenih držav Severne Amerike. Te odnošaje označujejo tri deštva, ki jih j« Hitler objavil. Najprej je odpovedal pomorski sporazum z Anglijo, češ d, spričho obkroževaine politike Anglije nima v0i pomena. Za tem je odpovedal nenapa-dalno pogodbo s Poljsko, ki je bila šele prod sekaj meseci podaljšana do leta 1944, in je g tem podčrtal, da so odnošaji s Poljsko napeli, Končno je v 22. točkah odgovoril ameriškemu predsedniku Hooseveltu, zakaj njegovega predloga o desetletnem miru ne more sprejeti. — Ta govor bo seveda v vsakem pogledu pospešil delo diplomacije v obeh taborih in bo dosegel, da se bodo mnogo prej pokazale jasne fronte, ki delijo en tabor od drugega po vseh zemeljskih celinah.
Dne 27. aprila so bila v Zagrebu končana pogajanja nted predsednikom vlade in dr. V. Mačkom. Tega dne opoldne je bilo izdano uradno sporočilo, da so pogovori končanji ter da bo končni sklep sprejet ter razglašen v najkrajšem času. To se pravi, da sta se predsednik vlade DragiSa Cvetkovič in dr. Maček
med seboj domenila, kako nsj bi se začelo urejevati naše domače razmere, da bi bilo bolj prav ne le Hrvatom, marveč tudi Slo* vencem in Srbom, torej naši skupni državi, lo je bil ustni domenek in nista podpisala nobenega sporazuma, kakor so nekateri pisali. Pač pa bodo zdaj drugi merodajni čini-telji na podlagi tega, kar sta se ta dva domenila, stvar presodili ter ukrenili, kar je treba ukreniti. Vsekakor pričakujemo v najkrajšem času nove vlade, ki bi vanjo šli tudi Hrvati. Združena opozicija in JNS, ki sta šli na volitve pod firmo sporazuma, sta pa zdaj pokazali, da jima ni bilo za sporazum, marveč zgolj za glasove in vlado. Zdaj namreč, ko se je Cvetkovič dogovarjal in dogovoril z dr. Mačkom, so gospodje iz združene opozicije in JNS stopili vstran ter se čisto odkrito kujajo. To pa ne bo ne za Hrvate, ne za Slovence, ne za Srbe, ne za Jugoslavijo nobena škoda. Njihov dosedanji pristaš v Belgradu, dr. Ribar, jo te dni zapisal v listu »Socijalni Vesnik«, da je ta opozicija rahitična ter je najbolje, če čimprej izgine.
Torej nam bližnji dnevi utegnejo prinesli še mnogo novega, Bog daj, da bi bilo novo boljše in srečnejše, kakor je bilo dosedanje, dasi bo treba še mnogo pogajanj, preden bo vsa stvar popolnoma urejena.
potrebna močna stanovska organizacija, gospodarska samopomoč v zadružništvu in izobrazba. To so stvari, ki bi naš kmečki stan rešile. Posebno lepo je utemeljil, zakaj danes mlade kmečke sile trumoma bežijo s kmetov v mesta. Vzrok vsemu temu je, ker se kmečki slan in kmečko delo v naši javnosti najmanj ceni in najslabše plačuje. V stanovski organizaciji je naša rešitev. Ce kmetje, ki nas je večina, nimamo v javnosti moči, je to znak naše slabosti in jasno znamenje, da nismo močni zato, ker nismo organizirani. Naša stanovska kmečka organizacija pa ima dolžnost boriti se za kmečki stan po istih načelih, ki so temelji naše zgodovine. Za svojo vero, za svojo narodnost, za svojo zemljo, za obstanek se borimo.
Ferjanova Marija iz Olševka pri Kranju je izpregovorila našim kmečkim materam, ki izgorevajo v nesebični materinski ljubezni v blagor družine in domovine. Na račun prisojnih oblasti, ki iz nerazumljivih razlogov in "e ozirajoč se na zahteve krajevnih činiteljev fe vedno dopuščajo, da del učiteljstva daje katoliški mladini po vaseh pohujšanje a Mojim protikatoliškim življenjem in delovanjem — je rekla Ferjanova. Zahtevamo, da učiteljstvo, ki uči slovenske otroke, krščan-sko živi, v cerkev hodi in izpolnjuje zgledno božjo in cerkveno postavo.
Župan iz Smihela pri Stopicah Brale 'rane je dobro povedal, da je kmečki stan rednik naroda, kmečka hiša pa svetišče, kjer še moli in kjer je torej še vera doma. Za-781"0 je to, da je drugim stanovom v večji " manjši meri zajamčen obstoj, kmetu pa ,e' Odpraviti je treba vzroke, ki pehajo kmeč-0 gladino v tovarne. Tudi ne razume slo-enski kmet, da mora stanovskemu tovarišu Vojvodini dražje plačevati žito, kot ga .ojvodincu plačuje tujina. Isto velja za indu-"iske izdelke. Prenosne takse je treba zni-1 ,n resno misliti na zavarovanje za starost i onemoglost, zakaj slovenska kmetija danes J
ne more dati obdelovalcu na starost poštene hrane in stanovanja. Na ta način bi bilo najbrž zadovoljivo rešeno tudi težko vprašanje preužitkarstva. Merodajne oblasti naj ure-de hudournike in osuše močvirja. Zahtevamo zakon o zaščiti kmečke zemlje. Današnja ljudska šola nas ne zadovoljuje. Slovenska mladina naj črpa svojo znanost iz slovenske kmečke kulture, j
V imenu Zveze absolventov kmetijskih šol je spregovoril Ovsenik Janez. V svojem krasnem govoru se je spomnil zgodovine slovenskega naroda pod graščinskim jarmom. Slovenski kmet je ostal in zemlja je ostala slovenska. Ob spominu na vse prestano gorje in junaštvo naših prednikov moramo mi po- j tomci s spoštijivostjo kloniti glave. Današnji J
ASPIRIN
T A B L E T g
o novem
zavitku od»ce!ofana*
pri prehladu, reumi, hripi in groznici.
Oglaj reg. pod S. br. 5839 l. IU. 193*
mogočni tabor dokazuje, da se mi vsega prew stanega gorja dobro zavedamo in da smo: zanj našim dedom hvaležni. Tudi danes za kmečki stan niso zlati časi, toda razpadajoči zidovi so nam glasen klicar: Kmet in njegova: zemlja ostaneta preko vseh dob in časov; trpljenja in zatiranja. Cenimo naš slovenski kmečki dom, naj ne bo med nami nikogar* ki bi slovenskemu kmetu in slovenskemu narodu hotel slabo. Svoj >
Kmečki tabor v Celju je bil resnično ne* kaj veličastnega, kar se ne da popisati, ampak! samo doživeti. Kmalu popoldne so se začele zgrinjati proti postaji ogromne množice ljudstva, da se odpeljejo — oprte na svoje delo in na božjo pomoč — z okrepljeno zavestjo, na svoje domove in s trdno voljo, da v bo* doče nadaljujejo še z uspešnejšim delom % korist slovenskega kmečkega naroda.
Lepša pot našega naroda se pripravlja
Pod naslovom »Nobenega malodušja« prl-občuje glasilo slovenskih trgovcev v »vezi s prihajajočim sporazumom tudi. sledeče pomembne stavke:
Mi smo pripravljeni! Dobro pripravljeni! Zato pa tudi ni treba nobenega malodušja in nobene nervoznosti. Premlad narod smo, da bi imeli slabe živce. Kar sramotno pa bi bilo, če bi nas begale razne vesti, ki jih širijo zlonamerni tuji agenti ali pa oni redki strahopetci, ki prebivajo med nami. Proti vsem tem razširjevalcem je treba kar udarno nastopiti, kajti vse te vesti pomenijo najtežjo žalitev naše narodne zavesti in našega nacionalnega ponosa. Nikdar nismo bili in nismo narod, ki bi podlegel vznemirjiviin vestem. Mi pogledamo resnici v oči iu če je resnica trda, ne povesimo oči, temveč pogledamo resnici še bolj ostro v oči. Nikdar se še naš narod ni zba". resnice in se je ne bol Razburljivi dogodki se odigravajo po svetu, toda ni razloga, da bi se zato razburjali tudi mi. Živimo z vsemi sosedi v miru iu vse
kaže, da bomo mogli tako živeti tudi v bok doče. Samo nepotrebne skrbi bi si delali samim sebi, če bi t manjšo vestnostjo oprav* ljali svoje vsakdanje posle, če bi pustili, da, razne govorice zaustavljajo naše gospodarske! življenje. Naše gospodarsko življenja jo š« mlado in potrebuje razmaha in temu cilju po* svetimo svoje sile. A. tudi našemu gospodar* skemu življenju se obljublja s sporazumom ta: razmah. Zato pa tudi moremo z jasuim oče« som gledati v svet, saj se bodo šele zdaj začele prav razvijati sile naših treh narodov. Po 20 letih beganja sam in tja prihajamo zdaj šele na pravo po*. Veliko smo v teh 20 letih zamudili, vzroka zato dovolj, da zdaj še bolj živahno delamo, a tudi z večjo samozavestjo« Na pragu velikega dogodka, ki se pripravlja v našem notranjem življenju, res nI potrebno nobeno čmogledanje in nobeno malodušje. Lepša pot našega naroda se pri* čenja in zato bomo tudi odločneje znali varo* vati to »ot, če bi io hotel kdo moliti!
S*
KAJ JE NOVEGA
DOMAČE NOVICE
d Minister dr. Krek — za Slovenijo.
Gradbeni minister dr. Miha Krek je te dni kot zastopnik prosvetnega ministra podpisa), odlok, s katerm se prejšnja mešana realna gimnazija v Mariboru proglaša za popolno mešano realno gimnazijo v Mariboru. Gradbeni minister dr. M. Krek je dalje potrdil licitacijo za preureditev mosta čez Savo v Kranju. Delo je oddano inž. Aleksandru Pretnar iz Ljubljane za 733.167 din. — Isti g minister je potrdil licitacijo za polaganje cevi vodovoda Preddvor—Kranj—Stražišče. Delo je prevzel L. Pičman iz Ljubljane za 240.027 dinarjev.
d Dr. Anton Korošec, krstni boter 15 otrokn. V družini Franca Trobca v Črnem vrhu št. 37 se je rodil 15. otrok, kateremu je botroval voditelj slovenskega naroda in predsednik senata g. dr. Anton Korošec, ki je družino tudi primerno obdaroval. Gospoda dr. Antona Korošca je nadornestoval župan .Občine Črni vrh Franc Košir.
d Majniški izlet jc priredila 1. maja Jugoslovanska tiskarna svojemu usiužbenstvu. Z avtomobili se je odpeljalo 220 izletnikov na Brezje k sv. maši, nato pa dalje do Zasipa, odkoder so šli peš skozi Vintgar v Gorje in dalje z avtobusi na Bled. Izletnike je spremljalo tiskarsko pevsko društvo »Grafika« in tiskarska godba, ki sta v cerkvi in izven nje s pesmijo dvigali dobro razpoloženje. Prvomajski izlet uslužbenslva Jugoslovanske tiskarne je bii zamišljen ludi kot slovo od dosedanjega dolgoletnega ravnatelja Jugoslovanske tiskarne g. Karla Čeča in so se ga udeležili tudi člani vodstva podjetja ravnatelj Kari čeč, predsednik lastništva dr. Odar, poslovodja svetnik Čadež, generalni tajnik Ko Siček- novi tehnični ravnatelj Kramarič in nadfaktor Kapelj. Z zletom so se poglobili Btiki med vodstvom podjetja in delavstvom, kar bo gotovo obema v korist.
d Zanimiva razsodba zagrebškega sodi-Sča. Najvišje sodišče v Zagrebu je te dni obravnavalo zanimiv pravni primer. V sporu iožitelja L. proti bratoma T. zaradi neke terjatve je bil odrejen narok za ustno razpravo
»»■■BBBBBaaBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBSiBBBBBBI
določenega dne ob 11 dopoldne. Tožite!j pa ni prišel k razpravi v določenem času, nakar je sodišče izdalo sodbo zaradi izostanka. Proti tej sodbi je tožitelj zahteval povratek^ v prejšnje stanje, češ, da ura na sodišču ni šla točno in da je bila naprej za celih 15 minut. Zadeva je slednjič prišla pred kasacijsko sodišče. ki je izdalo načelno odločbo, po kateri je za začetek neke razprave pred sodiščem merodajna ura na sodišču, ne pa ura stranke in pa da neskladanje ure interesirane stranke z uro na sodišču ne predstavlja nepredvidenega dogodka, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati povratek pravde v prejšnje stanje.
d Velika razprava je bila te dni pred okrožnim .sodiščem v Celju proti 25 letnemu posestniškemu sinu Brezovniku Martinu iz Smartnega. Bil je pred 4 leti obsojen na dosmrtno ječo zaradi obtožbe, da je usmrtil 20-letno Repič Heleno, da bi se je iznebil. Zdaj je bila ponovna razprava in je bilo zaslišanih mnogo novih prič. Po končani razpravi jo predsednik prebral oprostilno sodbo: V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. se sodba okrožnega sodišča z dne 6. julija 1935., s katero je bil M. Brezovnik spozuan za krivega umora Repičeve in obsojen na dosmrtno ječo in trajno izgubo častnih pravic, razveljavi in se Brezovnik oprošča obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov.
d Pot do blagostanja sreče in neodvisnosti Vam pokaže Hranilna posojilnica »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova 8. — Prospekti brezplačno.	, -
d Prvi slovenski delavski tabor preložen od 7. maja na 4. junij. Zveza združenih delavcev je preložila prireditev svojega prvega slovenska delavskega tabora, o katerem smo že poročali, na nedeljo, dne 4. junija. Preložitev so zahtevale nekatere neodstranljive zapreke, želela pa je to tudi večina podružnic in članstva ZZD, da more to svojo manifestacijo v pripravah do podrobnosti izvesti in ji tako zasigurati popolen uspeh. Zbor delegatov ZZD je preteklo nedeljo odobril načrt in prevzel nalogo, da ga izvede v svojih krajih in okrajih. Zavedno slovensko delavstvo bo imelo ^tako letos 4. junija svoj veliki stanov-
SBBBBBBBBBBBBKII
Pod pokroviteljstvom gospoda predsednika senata dr. Antona Korošca
bo dne 14. maja t. I.
hanovinska skupščina mladinske
združena z velikim zborovanjem.
SI™ J? ki-16 P?kuZa,n	vnemo za Politično delo, ki je pokazala svojo
z	nTrrTV,° VSf-J S 0Venili že P" štetih političnih manifestacijah,
to JvodUofif*!- ^ VOhVal1' 80 ta dan ^rnila v Celju, kjer hoče pred dlkNJ^L'« j Pa,	narodnemu voditelju, pokazati sadove svojega
dela. Naj ne bo ta dan občine, ki po svoji mladinski JRZ organizaciji ne bi bila
pomostevitao praznovati v Celju, zbiram okrog narodnega voditelja dr. A. Korošca!
ski praznik, da bo izpričalo svojo strnjenost s katoliškim narodom in z njegovim vodstvom. Zato 4. junija vsak delavec na prvi slovenski delavski tabori
d Kava ljuba, sladka kava... »Kava ohranja človeka mladega«, zatrjuje 120 letni Avram Mikič, ki živi v vasi Subotinac pri Aleksincu. Mikič se kljub svoji metuzaieniski starosti še prav dobro počuti in je še pri pol-nih telesnih in duševnih močeh. Mikič pripisuje svoje dobročutje uživanju črne kave, katere popije velike količine. Kakor pripoveduje, je pil črno kavo vse življenje in jo Še namerava piti, kajti po njegovem mnenju more le kava ohraniti človeka mladega.
d Razstava hrvatskega katoliškega tiska. Dne 28. aprila je bila v Zagrebu zelo svečano otvorjena v umetniškem paviljonu razstava hrvaškega katoliškega tiska. Otvoritvi je prisostvoval odposlanec pokrovitelja nadškofa dr. Stepinca, kanonik msgr. dr. Ferdo Rožič dalje odposlanec dr. Mačka, narodni poslanec dr. Torbar. Poleg njih so bili navzoči številni predstavniki duhovščine ter civilnih in voja-ških oblasti.
Zahvala.
CnffimaMHHHflBBBBBBnHHBBBBBiii^
■a>MBBBBBBBBBBBBBBBBBBtB
Podpisana Ivana Vovk iz Gor. Logatca sem prejela od uprave »Domoljuba« požarno podporo v znesku
Din 1000--
Ker sem »Domoljuba« naročila še-!e t letošnjim letom, se ugledni upravi za to podporo toliko bolj zahvaljujem in list vsakomur priporočam.
Gor. Logatec 25. aprila 1939.
Ivana Vovk.
d Pri zaprtju ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj ua tešče kozarec naravne »Franz-Joscl« vode.
d 70 let je še stara otroška bolnišnica v Ljubljani.
d G032 besed na dopisnici. Natakar Sera-fim Serafiinovič iz Niša je na navadno dopisnico prepisal 26 strani iz knjige Kosle Ma-nojloviča »Paleslrina«. Na dopisnici je 6032 besed z nad 26.000 črkami.
d lz seje Glavne zadružne zveze. V prostorih Glavne zadružne zveze je bila pred kratkim pod predsedstvom predsednika dr. Korošca seja ožjega odbora Glavne zadružno zveze, na kateri je bilo med drugim sklenjeno, da se pri gotovem številu zadružnih zvez izvrši pregled. Ta sklep Glavne zadružne zveze se nanaša na one zadružne zveze, pri katerih že dalj časa ni bilo pregleda. Nadalje so na seji razpravljali o raznih prošnjah za razdelitev kredita iz fonda za podpiranje zadružništva. Sklenjeno je bilo, da bo pisarna Glavne zadružne zveze pisala vsem onim zadružnim zvezam, ki do sedaj še niso predložile tozadevnih prošenj, da to nemudoma slore, nakar bo Glavna zadružna zveza preučila te prošnje ter jih bo s svojimi predlogi jKmlala kmetijskemu ministrstvu.
d 200 letnica prihoda Slovakov v jugoslovanske dožele. Te dni je v prostorih Slovaške Matice v Petrovcu v Vojvodini bilo posvetovanje, kjer so navzočni zastopniki Slovakov
pristno In poceni dobite pri Ces*tr«iSr»l
v Ljubljani
Majnik
Ta mesec je vsak naš dom kapelica. Povsod duhte šmarnice in pomladno cvetje na hišnih oltarčkih in noč in dan gori lučka pred podobo Marijo, Kraljice majnika. Po cerkvah pa sc zgrinjajo množice pobožnih vernikov, da prod šmarničnim oltarjem počaste najlepšo Smarnico... In stene odmevajo od ubranega petja.
Zakaj se zbiramo dan za dnem pred šmarničnim oltarjem? Ne samo zato, da častimo našo prelepo nebeško Gospo, temveč tudi, da se po njenem vzoru ogrevamo za lepe krščanske čednosti in se trudimo same sebe vzgajati v šoli Marijini.
Človek je že tak, da mora biti vzgojo van, najprej od svojih staršev, potem od vzgojiteljev, nato pa »e mora vzgajati še sam. Vsa vzgoja pa »Ioni na samood povedi, na premagovanju samega sebe. Marija nam je v tem najlepši vzgled. Njej ni bilo treba krotiti slabih nagnenj, ker jih ni imela, a vendar je bilo vse njeno življenje polno samoodpovedi.
Komaj sklene živeti tiho, deviško življenje, že pride angel in ji oznani, da bo maii. Komaj je mati, že trpi v Bctlehcmu, mora bežati pred Herodom, izgubi mladeniča Jezusa v Jeruzalema. Kakšna radost! Tridesetletni se poslovi od nje, ter gre na trnjevo pot nehvaležnega dela. Ona ga spremlja in ž njim trpi. Vse življenje, dotlej, da ji ga mrtvega polože v naročje. Sama odpoved in zatajevanje! Kakšen zgled nam! In če ji bomo v tem zgledu sledili v življenja, ji bomo sledili tudi v poveličanju.
sklenili, da bodo leta 1940 slovesno praznovali 200 letnico, odkar »o Slovaki prišli v Jugoslavijo. V ta namen so izvolili poseben odbor, Ob tej priliki bodo Slovaki izdali tudi posebno spomenico, ki bo navedla podatke o kulturnem isrsocialnem življenju Slovakov v Jugoslaviji.
d Te dni je minulo 40 let, odkar je umrl mlad, a zelo nadarjen slovenski pesnik Dra-gotin Kette
d Švicarske ure, zlatnina in srebrnina za birmo, Čuden, tu, Prešernova 1.
d Točilne pristojbine so oproščeni raz-stavljalci alkoholnih pijač na naših velesej-mih. Tako je pojasnil te dni davčni oddelek finančnega ministrstva.
d Prt korpuientnib ljudeh se Izkaže naravna »Franz-Joseiova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne di-jete »Franz-Joseiova« grenka voda ss dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Bog. po min. uo. pot. la Dar. idr. 3-br. 1S48S, ». V. 86.
d Za vodna dela. Gradbeni minister dr. Miha Krek je podpisal odlok, s katerim je odprl sledeče kredite: 1. Za izvedbo melioracijskih del na Ljubljanskem barju, ostanek kredita 478.821 din; 2. 450.000 din za izvedbo del na področju vodne zadruge Dol. Lendave;
3. 2,775.000 din za regulacijska dela na Dravi v ptujskem okraju.
d 25 milijonov za coste v Sloveniji, Finančni minister je odobril dravski banovini 25 milijonov dinarjev za zboljšanje cest v Sloveniji. Dalje je odobril dravski banovini najetje posojila 2.9 milijona dinarjev za zgraditev in ureditev kmetijske šole za planinsko gospodarstvo v Poljčanah.
d Tudi na jugu se gibljejo. Preureditev poljedelskih šol zahtevajo poljedelski strokovnjaki v Bosni, ki so te dni zborovali v Sarajeva. Zahtevajo preureditev poljedelske službe v tem smislu, da bo postala samostojna. Dalje zahtevajo novo uredbo o poljedelskih srednjih šolah, ki naj bi izvedla preureditev sedanjih poljedelskih šol v tem smislu, da bi bil njihovim absolventom omogočen vstop na poljedelske vseučiliške oddelke. Zato zahtevajo tudi odgovarjajočo spremembo univerzitetne uredbe. Nadalje zahtevajo, da se šoloobvezni pouk na kmetih podaljša od 4 na 6 let in da se v poslednjih dveh letih poučujejo razni poljedelski predmeti, katere bi predavali strokovnjaki s poljedelsko izobrazbo.
d 50 jurjev za črno kavo. Nad 16 milijonov dinarjev je podedovala po amerikanski teti mlinarka Marija Stark iz Dervente. Štar-kova, ki se preživlja z dohodki od malega mlina, je prejela od ameriškega konzulata v Zagrebu obvestilo, da ji je teta v Ameriki zapustila ogromno premoženje, vredno 16 milijonov dinarjev. Srečna dedinja obvestilu kar ni mogla verjeti. Potem pa je obljubila, da bo dala na svoje stroške postaviti novo zgradbo za občino, občinskemu tajniku pa bo podarila 50 jurjev za črno kavo...
d Nad 3000 letoviščarjev, večina Nemcev, Je zdaj v Dubrovniku. Primanjkuje sob.
d Za revne obiskovalce Belgrada bo oskrbela tamošnja občina brezplačna prenočišča. Obisk Belgrada je vsako leto večji, še številnejši pa bi bil, če bi se revnejšim po-dežeJanom mogie nuditi večje ugodnosti pri prenočiščih. Zaradi tega se bavi belgraj-ska občina z načrtom, da bi preuredila eno izmed svojih starejših hiš tako, da bi namestila vanjo okrog 100 postelj, ki bi se oddajale revnim podeželanom, ki so si prišli
N&mdna s^oMca
upliva n« ves organizem. Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluj« in ima prijefen okus, js,
«Sl.r*|. t. Sr.i3S44.13.iiil U
ogledat prestolnico, brezplačno. Zamisel je naletela na odobravanje pri vseh tujskopro-metnih ustanovah in pri Belgrajčanih samih.
d Tudi babice prihajajo na dan s svojimi zahtevami. Jugoslovanske babice so se te dni v Belgradu zbrale na občni zbor. Sprejele »o razne zahteve in jih izročile ministru za socialno politiko in narodno zdravje Miloju Ra-jakoviču. Želijo, naj se uredi vprašanje babic zlasti v podeželju na ta način, da bi se nastavila babica na vsakih 5000 prebivalcev. Koder pa je občina manjša, naj bi se združilo več občin in vzdrževalo eno babico. Dalje zahtevajo, da se odredi tudi babicam v bol« nišnicah in zdraviliščih osemurni delavnik ter uredi njihov gmotni položaj. Za boljšo vzgojo babiškega naraščaja naj se podaljšajo
Zafjvata.
Podpisani se iskreno zahvaljuje za podporo, katero sem prejel 10. aprila t. 1. od uprave »Domoljuba« kot požarno podporo ker mi je pogorela stanovanjska hiša. Zatorei s« tem potom prav lepo zahvaljujem in priporočam naš list.
Janez Grintal Križ 47, p. Komenda.
Tonček je prav rad risal, če je imel barvice, tudi slikal. Ko je nekoč naslikal nekaj povsem nenavadnega, ga je mati vprašala, ka} naj bi ta slika predstavljala. »Nebesa,« je odvrnil Tonček samozavestno.
»Kako moreš kaj takega, saj nihče ne ve, kakšna so nebesa,« ga je karala mati.
Bodo pa potem vedeli, ko bo slika gotova,« se je odrezal Tonček.
Nov dokaz katoliške dobrodelnosti
Velika izbira odg. Švicarskih ur, zlatnine in srebrnine najceneje pri
Brata L0€ii, uumum m smo is.
Družba sv. Vincencija Pavelskega je imela dne 23. aprila v ljubljanskem Marija-nišču občni zbor (za 1. 1938), ki je podal udeležencem nad vse razveseljiv in spodbuden pregled o delu upravnega sveta in posa-menzih konferenc. Po njem je imela družba konec 1. 1938 35 konferenc, med njimi 14 v Ljubljani in v Mariboru. Izvzemši dveh so bile vse zares »žive«, mnoge naravnost cvetoče. Delavnih članov vseh konferenc je bilo okoli 300. Rednih podpor je bilo deležnih okoli 900 družin s približno 5.500 družinskimi člani. Družba upravlja Marijanišče, konferenca na Viču ima Mladinski dom s siroti-ščem, zavetiščem in zimsko pomožno kuhinjo za otroke, konferenca v Tržiču vzdržuje siro-tišče in dnevno zavetišče (lastni dom) in rokodelski dom, konferenca v Trnovem v Ljubljani dnevno zavetišče, konferenca na Jesenicah dnevno zavetišče. Konferenca Srca Jezusovega v Ljubljani je pokazala veličastno zavetišče, služba božja v kapeli se že opravlja, konferenca na Jesenicah bo tudi zidala
svoje zavetišče. V Marijanišču uživa zavetje 110 notranjih učencev ondotne 5 razredne osnovne šole, ki šteje 228 učencev in 138 srednješolcev (dijaški konvikt), na Viču 141 in v Tržiču 120 otrok. Vse konference —- 4 še niso poslale izkazov —■ skupaj z Marijani-ščem in upravnim svetom so imele v 1. 1938, prejemkov okoli 2,900.000 dinarjev, izdatkov 2,600.000 dinarjev; teh številk družba doslej še ni dosegla. Opravljajo pa konference telesna in duhovna dela krščanskega usmiljenja, prav po navodilih ustanovitelja Fr. Oza-nama, ki je rekel, da mora biti Vincencijev brat pripravljen za vsako dobro delo. Obširno tajniško poročilo se je vzelo soglasno na znanje, prav tako se je soglasno odobril letni obračun upravnega sveta. Obravnavalo se je tudi vprašanje otroških počitniških kolonij in duhovnega skrbstva za proletarce. Zborovanje je vodil družbeni predsednik dr. Leonid Pi-tamic, udeležencev je bilo 60; pred zborovanjem je bila sv. maša v marijaniški kapeli s skupnim sv. obhajilom
5«
dosedanji tečaji od 18 mesecev na tri leta učne dobe. Končno uaj »e oblasti nekoliko bolj pobrigajo, da bodo naredile neškodljive vse laži-babice, ki jib je baje v podeželju izredno veliko.
d S Kodrom imajo še redno mnogo apravka. Na dosmrtno ječo obsojenega moril ca Kodra, katerega so morali v bolnišnici operirati, ker je pogoltnil celo zalogo železja. so sedaj že spravili iz bolnišnice nazaj v jet-nišnico. Dva kaznjenca sta ga v spremstvu dveh stražnikov prenesla na Dosiinici nazaj v zapore. Čuden sprevod, v katerem so nosili vklenjenega zločinca čez most in po mariborskih mestnih ulicah, je vzbujal veliko pozornost.
d Najprej je streljal, potem se pa poro
HI. Mizarski pomočnik Ljudevit Halak iz Osjeka je bil hudo ljubosumen na svojo zaročenko Aningerjevo, Ko sta se nekega večera sprla, je potegnil samokres in ustrelil trikrat na Aningerjevo, potem pa še dvakrat v sebe. Kljub težkim ranam sta oba ostala pri življenju. Halak je mora! še pred sodišče, kjer je bil obsojen na leto dni zapora zaradi poekušenega umora. Po razglasu sodbe se je pojavila Aningerjeva, nakar je bilo sklenjeno. da se bosta oba nesrečnika takoj poročila.
d Botre in botrice še posebej opozarjamo na oglas tvrdke F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
d Važno opozorilo za romanje na Trsat, združeno z izletom z ladjo po morju na otok Krk, o binkoštih. (Ob tej priliki gre lahko vsakdo tudi v Italijo, na Reko in v čudovito Opatijo.) Romarsko vodstvo sporoča dne 28 aprila: Prijave po znižani ceni (tudi za Italijo) sprejemamo še do 10. maja. Priglasilo se je do sedaj nad 600 romarjev. Ce bodo vsi plačali izkaznice do 10. maja, bo cena za 20 dinarjev nižja kakor je bilo prvotno nazna-
Za spremembo viničarskega reda
Nedavno je bil v Mariboru razgovor zaradi spremembe uredbe viničarskega reda. Na tem sestanku so bili zastopani vinogradniki iz mariborske, ptujske, ormoške in ljutomerske okolice. Viničarje je zastopal Košnik Joža in zastopnik ZZD tar Delavske zbornice Rozman Peter. Kr. banska uprava je poslala dva zastopnika. Razprava se je nanašala predvsem na tiste točke uredbe, ki so bile sporne, predvsem o določitvi minimalnih mezd in določitev travišč odnosno krme, ki pripada viničarju, kar doslej ni bilo določno navedeno
v uredbi. Za Ia važna določila, od katerih je v največji meri odviseu življenjski obstoj viničarjev, se je borila strotkovnn organizacija že dalj časa. Zdaj je borba končana ter dosežen sporazum v teh vprašanjih. Po »pre. menjeni uredbi po tudi čutil vsak posamezni viničar zboljšanje svojega položaja. Zato, vini-čarji, vsi v organizacijo!
Na seji se je govorilo tudi o strok (nuj usposobljenosti viničarjev, o ustanovitvi sklada za starostno zavarovanje, ki ga hoče ban-Bika uprava uzakoniti za viničarje.
njeno. Tudi za Italijo se obeta velik popust, če bo šlo čez mejo vsaj 300 romarjev. Podatke in slike mora vsak romar poslati do 10. maja. Toliko prijetnosti in zanimivosti Še ni nudilo nobeno dosedanje romanje in tudi tako ugodna cena še ni bila nikoli. Saj bo v srečnem slučaju treba plačati samo 110 din. Podrobna navodila so preobširna, da bi jih tu objavljali, zato naj vsakdo javi svoj naslov po do-pesnici romarskemu vodstvu >Po božjem svetu« v Ljubljani, Sv. Petra nasip 17, da mu pošlje navodila brezplačno, da bo mogel pravočasno vsem obveznostim zadostiti. Zadnjikrat vas vabimo. Prilika zamujena, ne vrne se nobena!
IZ DOMAČE POLITIKE
p Občinske volitve bedo kmalu razpisane. Tako je izjavil na skupščini JRZ v Banjaluki minister dr. Miljuš.
p Pogajanja za sporazum končana. Dne 27. aprila 1939 sta se v Zagrebu v tretjič se-Sla predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in predsednik HSS dr. VI. Maček. Po končanih
Za razširienie misijonske misti
(Sklepi misijonskega tečaja bogoslovcev v Sarajevu.)
Na misijonskem bogoslovnem tečaju v Sarajevu zbrani hrvatski in slovenski bogo-slovci se ob pogledu na misijonsko delo v naši domovini in v želji, da to delo čim bolj oživi, obračamo ob tej priliki na vso katoliško javnost, naj bolj odpre srce misijonom.
Prosimo vsa hrvatska in slovenska bratska društva, da osnujejo, oziroma preosnu-jejo svoje misijonske odseke pod vodstvom »Unionis Cleri Missionariae« in da se z odobritvijo cerkvenih in semeniških predstoj-nikov stavijo na razpolago škofijskim odborom >DZ V« ter da prevzamejo za posamezne Škofije ali cerkvene pokrajine vlogo misijonskih pisarn z namenom, da se čim uspešneje razširi misijonska misel po katoliškem tisku in čim bolje tehnično organizira delo za misijone.
Pozivamo vse slovenske in hrvatske liste ln časopise, da čim sistematičneje in s čim »ečjo ljubeznijo spremljajo razvoj katoliških misijonov po svetu in podprejo naša prizadevanja doma. Zlasti bi bilo potrebno, da katoliški tisk vsako leto izvede učinkovito propagando za kolikor mogoče velik praktični uspeh misijonske nedelje. Kjer je ie mogoče, naj katoliški Usti, namenjeni predvsem vernikom in mladini, uvedejo stalno misijonsko rubriko.
6»
Obračamo se na vsa naša društva KA, da po svoji katoliških in društveni dolžnosti med seboj in v svoji okolici delajo za Čim večji procvit misijonov. Naj jim molitev za misijone preide v »sveto navado« in vsako ugodno priliko naj uporabijo, da pridobe svojo okolico za materialno pomoč misijona, saj je vprav apostolat cilj KA. Prosimo jih, naj bodo močno zaledje, na katerega se moremo vedno ln v vsakem primeru zanesti.
Prosimo duhovščino v pastirstvu in ono, ki deluje v šoli, da med ljudstvom, mladino in v društvih vzbudi smisel za gorečo Gospodovo željo, »da bi bili vsi eno« (Jan 17, 21). Prižnica, društva, šola, spovedinica — vse to so plodna polja, iz katerih bo vsejano seme misijonske misli pognalo stoteren sad.
Končno se obračamo na vse katoliške zavode, šole, požrtvovalne posameznike ter na vse katoličane, naj uvidijo ogromne potrebe misijonov. Naj jim po svoji moči pomagajo moralno in materialno! Mi, slovenski in hrvatski bogoslovci, smo jim preko svojih misijonskih odsekov vedno na razpolago »Ne sramujte se prosjačiti zaradi Kristusa in za rešitev duši« nas hrabri Kristusov namestnik.
Katoličani! »Cas je, da od spanja vstanemo,« nam kliče apostol narodov.
razgovorih je izšlo naslednje kratko uradno poročilo, ki pravi: Razgovori med predsednikom vlade g. D. Cvetkovičem in dr. VI. Mačkom, predsednikom Hrvatske soljačke stranke, in kmetsko demokratsko koalicijo, o ureditvi hrvatskega vprašanja, so se danes v Zagrebu končali. Končni sklepi bodo razglašeni v najkrajšem času. — Časopisje poroča, da bo sedaj dr. Maček sporazum predložil svojim poslancem .katere je sklical v Zagreb, da ga odobre. Predsednik vlade pa bo poskrbel za potrdilo na pristojnih mestih v Belgradu.
p Ban dr. Natlačen je obiskal v preteklem tednu razne kraje bivše Štajerske in je bil povsod lepo pozdravljen in navdušeno sprejet, tako od uradnih osebnosti kakor od navzočega občinstva. Odposlanci ljudstva so predlagali g. banu razne krajevne želje.
p Jugoslavija se ne bo pridružila nobeni skupini evropskih držav in bo ohranila svojo nevtralnost, piše francosko časopisje.
p 3000 Srbov je zborovale ono nedeljo v Bosanski Krapi. Z navdušenjem so se izrekli za sporazum med Srbi in Hrvati.
p Občinski napisi so stvar občinskih odborov. Pred več časa so občinski odbori raznih hrvatskih občin dali z občinskih hiš sneti table z napisi »Opštinska uprava«. Na mestu tega napisa, ki ni hrvatski, so dali hrvatski občinski odbori druge napise, ki so hrvatski in ki se glase: »Opčinsko poglavarstvo«. Zoper te občinske odbore in odbornike je bilo uvedeno kazensko postopanje; nakar so se toženi morali zagovarjati pred sodiščem. Med drugimi so se zagovarjali na primer župan občine Sv. Peter Orehovca Tomo Glojnarič dalje Mato Rusan, občinski stražnik, ter dr Rudolf Gregurek, občinski svetovalec občine Križevci. Okrožno sodišče je vse obtožene oprostilo, ker se je upravno sodišče postavilo na stališče, da občina lahko devlje na občinsko hišo tak napis, kakršnega je skleni! občinski odbor.
NESREČE
n Z glavo je padel na cementno ploščo. Te dni je opravljal zidarski mojster Anton Zupančič zunanja zidarska popravila na cerkveni hiši v Žužemberku. Ko je v torek proti večeru dokončal delo in hotel domov, se je na odru, visokem kakih 5 metrov, spotaknil in padel z glavo navzdol na cementno ploščo tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. Ono sredo dopoldne je poškodbam podlegel.
n V prepirih zaradi isemlje. Okrog 100 ljudi Je v Bosni vsako leto ubitih v prepirih zaradi zemlje. V vasi Gradišču pri Zenici je pršlo do krvavega obračunavanja saradi zem-
v katerem je bil ubit 40 letni kmet šerif Barakovič. Šerifova teta Ilaliba Smajič je pred časom poklonila svojemu nečaku kos zemlje, vendar mu je prepovedala, da bi jo prodal svojemu bratu Hasanu. Zaradi tega je prišlo med Šerifom in Hasanom do prepira. Hasan je zahteval, da mu Šerif proda polo-vioo te zemlje, na kar je Šerif pristal. Pri razmejevanju pa je prišlo med njima do prepira in pretepa, v katerem je Hasan z nožem zabodel šerifa do smrti.
n S fižolovim zrnom se je zadušila petletna deklica iz Andrijevcev pri Slavonskem Brodu. Otrok je fižolovo zrno pogoltnil pri igri.
11 Požar v gozdu banovinskega velepose-gtra. Dne 27. aprila okoli 1 popoldne je izbruhnil požar v gozdu banovinskega ve le posestva v Ponovičah pri Litiji. Goreti je začelo v takoimenovanem »Ravbarskem grabnu«. Požar se je hitro razširil na vse strani, zlasti 6o, ker je ob času požara pihal hud veter Okoli 10 ha gozda, ki je bil v zadnjih letih zasajen s sadikami borovja in smrek, je uničenega. Le s težavo se je litijskim gasilcem, katerim so se pridružili tudi uslužbenci banov, veleposeslva in v bližni se nahajajoči progov-ni delavci, posrečilo požar omejiti, sicer bi bila škoda ogromna. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen, ker je začelo goreti razmeroma daleč od proge in je malo verjetno, da bi gozd zažgala iskra iz vlaka. To je v zadnjih 14 dneh že drugi požar v gozdovih Svibna n Pred samim vhodom v sušaško pristaniško sla trčila jugoslovanska tovorna ladja jMarijac in italijanska motorna jadrnica »Ma-ria della Grazia«. Jugoslovanska ladja je bila pri tem tako poškodovana, da se jo kmalu nato potopila. Vozila je 15 ton cementa. Tako iadja ko njen tovor sta bila zavarovana.
n Konj ga je ubil. V hlevu posestnika Slrmška Matije pri Sv. Vidu v občini Vuze-nica je konj udaril posestnikovega 18 letnega hlapca Lanca Vida tako močno v trebuh, da tnu jo raztrgal črevesje. Nesrečni Lanc je drugi dan v bolnišnici umrl.
n Prvi podstarosta Sokola kraljevine Jugoslavije Engelbert Gang) je podal ostavko na svoj položaj. V vseh funkcijah ga bo do prihodnjega občnega zbora, ki bo čez mesec dni, zastopal drugi podstarosta dr. Belajčič iz Novega Sada.
n Brzotovorni vlak je iztiril. Na progi Belgrad-lCraljevo-Skoplje je 25. aprila zvečer ob 23.15 iztiril brzovozni vlak, ki je vozil iz Uroševca. Nesrečo je povzročila skala, ki se Je utrgala in se je zvalila na progo. Zaradi
^/epa žena ima več uspeha!

žene L; ,)n .	irOa;o rtifl,. .
močnega sunka se je vnela nafta v vagonski posodi. Požar se je razširil še na druge tri vagone. Nekaj oseb vlakospremnega osebja je lažje ranjenih. Do večera je bil promet vzpostavljen.
n Med sekanjem se mu je zdrsnilo. Te dni se je odpravil posestnik Potočnik iz Dolenje vasi v gozd posekat nekaj smrek. Z njim je šel tudi njegov najstarejši sin Vinko. Podrla sta že več dreves, nazadnje pa sta se lotila visoke smreke, okrog katere so se stiskale še drugd. Da bi jo lahko podrla, je Vinko splezal na najbližjo smreko in posekal z nje nekaj vej, ki so bile v oviro. Med sekanjem mu je zdrsnilo, da je zakrilil z rokami in padel z drevesa. V glavo je priletel ob skalo, da se razbil in zlomil tilnik. Obležal je na mestu mrtev,
u S kozolca jc padel. V celjsko bolnišnico so pripeljali zadnjo nedeljo 51 letnega Avgusta Žerjava, doma iz Slivnice pri Celju. Žerjav je prodajal in raznašal kruh po Celju in okolici. Pred kratkim pa je zgubil službo in se potikal okrog Celja in prenočeval na kozolcih. Ono nedeljo ie prenočil na nekem kozolcu v Medlogu, ponoči pa je padel s kozolca in si prebil lobanjo, dobil pa je tudi hude poškodbe po vsem telesu. Nezavestnega
Politični življenjepis dr. Kramarja
V časopisu »Slovenija« čitamo: >Dr. Kramer je bil od prevrata menda b svojimi somišljeniki vred republikanec, a že nekaj tednov nato najhujši monarhističml central tet. Prepleskal je staro reakcionarno slovensko liberaino barko s kričavo demokratično barvo, a pozimi leta 1924-25 je bil med voditelji znamenitega PP batinaškega absolutizma. Potem ko je bil s starim Pašičem vred iz vagoni ran, ae je postavil čez noč pod Radičevo okrilje in po njegovem umoru podpisal znano ostro zagrebško izjavo, ki je oznanjala nekak prelom z Belgradom. Toda želja Po oblasti ga je kmalu začela zopet gnati iz federalističnega tabora in že 1. 1931 je pristal
v Zivkovičevem taboru in postal eden izmed nosilcev njegovega najreakcionarnejšega centralizma in absolutizma, ki je med drugam zaprl in obsodil v ječo tudi dr. Mačka. Menda ni še poteklo niti črnilo tistih neštetih »Ju-trovih« člankov, ki so sploh zanikovali obstoj slovenskega in hrvaškega naroda in klicali vislice in žandarje na vse »protidržavne elemente z dr. Mačkom na čelu«. Dogodki v jeseni leta 1934 so rnu izvili spet oblast iz rok. Nekaj časa je ob strani prežal, kdaj mu bo vnovič dano prisesti, a ko le ni mogel do oblasti, se je lansko jesem vnovič pokazal najprej pred dr. Mačlkovta'1 vrati, nato pa celo na njegovi kandidatni listi.*
so pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer je šef prišel k zavesti, kmalu nato pa podlegel po* škodbam.	i
n Pod težkimi hlodi. Oni ponedeljek po* poldne je nalagal hlode v gozdu v bližini vasi Tenetiše nad Kranjem 49 letni posestnik' Benedičič Franc. Pri nakladanju se je voz prevrnil na Benedičiča in težki hlodi so ma zlomili več reber. V najkrajšem času je prispel v Tenetiše ljubljanski reševalni avto, ki je ponesrečenca odpeljal v ljubljansko splo* šno bolnišnico. Zdravniki so ponesrečenega' posestnika takoj operirali in mu skušali vsaj, na ta način rešiti življenje. Ponoči, kmalu po operaciji, pa je Benedičič podlegel poškod* bam.
n Gospodarsko poslopje jc zgorelo posest. Ciglarju Martinu v Kicarju pri Ptuju«
NOVI GROBOVI
n V zadnji uri z mano bodi, da se duša! ne zgubi. V Kamniku je umrla 70 letna Kuni* gunda Novakova. — V Trbovljah je šla v več* nost posestnica Helena Orešnik. — V Mari* boru so djali v grob hiš. posestnika Antona! Slaviča in obratovodjo Franca Pregla. — Vi Bizeljskem je umrl bivši župan, veleposestniki Janežič Josip. — V Trbovljah je zapustila svet posestnica Josipina Kmet roj. Tratnik. —i V Šmartnem pri Slovenjem Gradcu so djalil v grob soprogo veleposestnika Jožefo Cas roj. Vertnik. — V Framu je umrl posestnik Ja* nez Prelog. — V Škofji Loki je umrl pre* glednik finanč. kontrole v pok. Peter Hladnilc, — V Novem mestu je zapustila solzno dolinol posestnica Ivanka Rosenberger. — V Podlipi! pri Raki je umrl krojaški mojster Franc Golob. — V Ljubljani so umr'i: Pavla Rakteij roj. Borštner, trafikant iz Medvod Jurij Ra-t pold, vdova po žel. sprevodniku Marija Jam* nik roj. Mekioc, cand. iur. Lenko Oblak, Frani Dhii, 81 letna Marija Škrlj roj. Hlebš, pošta! poduradnik v p. Josip Jereb. Naj počivaj« v miru I	I
n Listnica uredništva. Dopisi bre« podpisal 60 romali v ko«.
P
Btrtm K.
KajTečjj človek na svetu je prav gotoTo Amen-kanee Robert Vadlor. Visok je 2.77 m. Prod dnevi je prišel s svojim očetom v Chicago ter si tam najel sobo. Preden jo je plačal, si jo je seveda ogledal, in sicer kakor vidimo, kar če) — gornje okenre.
Pogled na 2200 let stari in 2450 km dolgi kitajski zid. ki se lačne pri Sučovu ln sc knnfa v jalivi
Uau-Tung.
Iahteva|f@ v vseh javnih lokalih
«!
Velika ameriška bojna iadja >Ranger< e ogromnim letališčem. Na njem lahko pristane* 71) letal.
V »Domoljubu« imajo oglasi najboljši uspeh!
Kanadska vlada je za obisk angleške kraljevsko dvojice isdala posebne znamke s slikami angleškega kralja, kraljice in obeh kraljičin Klizabet« lu Margarete. Znamke bodo safeli prodajati dns 15. maja.
Poljski zunanji minister Beck bo v petek, dne 5. maj« odgovarjal n* Hitlerjev govor.
S1
Veiičastno zborovanje na Hribu pri sv. Joželu v Celju.
108 let stara koroška Slovenka Ana Blalun in	Ameriški policaj na kolesu, ki nosi
njena hčerka Regina Blaiun. ki je ie tudi dopolnila 73 let.
Prizori iz slavnostnega sprevoda v Celjf
spredaj radijsko oddajno postajo.
Islandska deklica.
'Ameriški slovencc, pesnik I. Zorman, je pra«s®i ral 50-lctnico rojstva.
PO DOMOV1JVJ
V Halozah primanjkuje vode
(Dopis.)
Tukaj vlada občutno pomanjkanje vode, ker že par mescev ni bilo dežja. Vinogradom sicer in sadonosnikom ugaja tako lepo in sončno vreme. Setve ozimne in pašniki pa čutijo že sušo. Tudi v mnogih studencih že primanjkuje vode. Tudi vedno vetrovje je zemljo izsušilo. Ali sedaj prihaja čas škropljenja vinogradov in sadovnjakov. Kje bomo jemali vodo? Kdor pozria vinorodne Haloze, ve, da so vsi studenci v globokih grabah in jarkih, večina naselij pa na visokih hribih, ki so zasajeni z vinsko trto. In vso vodo za škropljenje, za ljudi in živino, mora ubog Haložki trpin znositi na hrbtu iu v vrčih, deloma na glavi iz globokega jarka eno uro daleč in še dalje na hrib. To je trpljenje, ki ga drugod ni, če tudi je suša, ker lahko vodo vozijo z živino. Prej ima ul)og Haložan krvav hrbet in rame, če hoče nanositi za škropljenje en polovnjak vode, potem pa še po gorici,
iz raznih krajev
Celjski okraj. V zadnjih dveh mesecih je okrajni kmetijski poročevalec razdelil med naročnike okrog 700 volilnih jajc štajerskih kokoši — Premovanje plemenske živine bo letošnjo jesen pri živinorejskem društvu v Vojniku.
škofja vas pri Celju. Gasilska četa v škof ji vasi bo imela v uedeljo, 21. maja lepo slovesnost: blagoslovitev novega četnega prapora. — Most na državni cesti čez Hudinjo bo v kratkem dograjen. Imel bo tudi hodnik zu pešce. — Te dni smo spremili na zadnji poti Antona Randla, gostilničarja v Arclinu. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi. Pokoj njegovi duši!
Boh. Bistrica. Lep je Bohinj In resnično mirno ljudstvo biva v njem. Saj so ljudje pri
nas zelo dostopni za kulturo in mirno, domače
II
ko škropi. In to po 5-6 krat na leto in pri vsakem škropljenju se to trpljenje poveča, ker les dorašča in je vode več treba. Ali ni tem ubogim trpinom mogoče pomagati? Bog nas varuj ognja v tem vetrovnem letu, vse Haloze bi pogorele, ker ni vode za gašenje. Kdor je že doživel v Halozah požar, mu je znano, da nese veter gorečo vetrnico na tretji breg, kjer lahko znova zapali. Ako še pojasnim, da je večina hramov s slamo krita, potem vsak razume, vedno nevarnost in strah Ilalo-žanov. Ako tedaj ne dobimo izdatnega dežja, se nam bo godilo, kot je opisano zgoraj. Na vsako skupino hiš naj se napravi ena velika cisterna za vodo, ki bi bila skupna javna last, vseh ki so blizu skupaj, za uporabo vode za škropljenje, živino in za slučaj požara. Kdorkoli bi začel in ljudem pomagal, bi bil zlata vreden človek in vse Haloze bi imel za seboj.
življenje. Toda že od nekdaj se širijo v ia mirni Bohinj tuji, kvarni vplivi, ki se opri-jemljejo zlasti nekaterih »klativitezov«. Pa tudi komunistična celica ni daleč stran. Naj vedo ti ljudje, ki norijo po vasi in motijo poštene ljudi, prelepajo in napadajo naše poštene fante, da dobro vemo, kam te niti vodijo. Poznu-mo jih. Drugič jih navedemo po imenih, da se jih bomo vsi znali izogibati. Pošteni bohinjski fantje, daleč proč od njih, oklenite se boljših organizacij, kot so njihove surove in pretepa-ške. Zlasti starše prosimo, naj vedo, kam gredo njihovi sinovi. — Prejšnji teden je prišel v Boh. Bistrico nov zdravnik? g. dr. Wolf in ga lepo pozdravljamo.
Krvavčji vrh stoji na prijaznem hribčku s cerkvico sv. Florijana. V nedeljo, 7. maja, bomo imeli »žegnanje« in ta čas priredi prostovoljna gasilska četa igro »Davek na samce«, po večer-nicah ob treh popoldne. Vsi lepo vabljeni! — Prosimo merodajne oblasti, da nam preskrbe
vodo, kukor so obljubile. — Umrl je ]„|,,.l Kofalt, oče gospoda kaplana v Leskovcu, B|a2 mu spomini	'
Nedelica. V soboto, 29. aprila je po dolri in mučni bolezni umrl v 30. letu starosti no sestniški sin Jožef Zver. Ze pred dobrim letom ga je bolezen priklenila na bolniško posteljo katere ga je sedaj rešila smrt. Pokojnemu vek ni pokoj I Vsem preostalim naše sožalje!
Turnišče. Obiskali so nas osmošolci M boške gimnazije in si ogledali zanimivosti ni,s0 stare cerkve, katere jim je razložil osmošolec-domačin Skledar Štefan, nakar jih je popeljai na svoj dom, kjer so jih domači gostoljubno sprejeli. — Da bomo letos zidali prosvetni dom je že vsakomur pri nas znano. V ta namen se je že izvršila zamenjuva zemljišč med cerkvijo in občino. V kratkem se bo začelo z dovaža< njem raznega materijala in takoj nato z zidavo" Faranom ne bo treba prispevati v ta namea nobenih denarnih prispevkov, pač pa se lepo naprošajo vsi, da pomagajo z dovajanjem raznega materijala in pri delu. Prosvetni dom bo velika kulturna pridobitev za vso faro.
Metlika. Zelo uspelo predavanje je bilo v ne* deljo 30. aprila v dvorani Hranilnice in posojilni, ce. Predaval je p. Kazimir Zakrajšck. Dvorana jo bila nabito polna, saj ima ravno naša Bela Krajina veliko število izseljencev. O. predavatelj je jasno in lepo razložil delo Rafaelove družbe, kakor tudi Izseljenske zbornico za naše izseljence. 0. predavatelju kakor tudi prosvetnemu društvu najlepša zahvala!
Galicija pri Celja. Dne 14. aprila so se fantje, rekruti poslovili od nas in odšli za daljšo dobo k vojakom. Vmes je bilo tudi par članov tukajšnjega fantovskega odseka. Vsem želimo, da bi 6e zdravi in veseli vrnili domov od vojakov. — V zadnjem času se mnogo govori o novi veliki cesti, ki bi vezala Galicijo s Celjem. Ako se bo zgradila ta, tolikanj pomembna cesta, bo tudi naš kraj dobil y kratkem večji ugled.
Čemšcnik. Prosvetno društvo v čemšeniku vprizori v nedeljo, dne 7. maja ob 3 popoldne v društveni dvorani v Čemšeniku pretresljivo vojno dramo s petjem v 5 dejanjih: »Živ pokopan«. Vabljeni k udeležbi, zlasti oni, ki ste okušali grozote svetovne vojne. — Z odlokom poštne direkcije v Ljubljani se s I. majem uvaja za pomožno pošto Čemšcnik dnevna dostava pošte iz Izlak. Dosedaj se je dostavljala samo štirikrat na teden. Vsem prizadetim, zla-
Besede
(Povest)
Spisal N. Velikonja, Ilustriral »kad slikar L. SuSmelj Slike U tromeseine kroniko o naših krajih.
* ' »Mladina je že takšna, da ne posluša starih in hoče vse po svoje. Ne premisli, ne preudari, kakor tudi teliček ne pogleda, kam se zavali. Iz zdaj Andrej! Ali so deklela slepa? Hitro se mora udariti, da zaleže. Kdo pa je mislil, da bo čez noč gospodar. Zjutraj še ni bil, zvečer pa že!c je napila Huljka.
Ruparica je rekla:
»Veš, Andreju se mora le povedati, da se je naša samo branila, da so jo napadli in izzvali. In če je on vpil nad Francetom, ni nad mrličem. Mrliča moraš peljati počasi, ne pa s tako naglico. Andreju dopovedati!« jih kdo priganjal. To se mora Andreju dopovedati!«
»Bom, bom! Saj se tako še nocoj vrnem. Ruto sem pozabila. Pozabila? Saj veš! Pustila! Da šo lahko pridem!«
Srknila je zopet ter se oblizala. Srkanje je spremljalo njene besede, kakor bi jih požirala. Njena palica je zaropotala na tla. »Presneta palica!« je rekla Huljka. Ruparica ji je zavila še kos špeha, ko se je odpravljala.
»In Andreju bom rekla, naj koj pride k vam, da se bo videlo, da ni nič jezen. Kaj bo jezen! Zakaj? Saj niste krivi. Krivi? Ce pa drugi iszivajol Rekla mu bom, naj se kaj oglasi, Rezka mu bo že povedala, kako je bilo. Dekle ni zavezanih ust. Naj mu še ona pove!«
»Ce bo, ne boS zastonj hodila okoli hiše!« ji je na pragu rekla Ruparica. »Saj veš, da je Rezka hude krvi in vzkipi kakor lonec mleka, toda dobrega srca. rečem
til Rezka,« je poklicala hčer, »pozdravi botro, ki se poslavlja!«
»Zbogom, botra!« je prišlo dekle, ko ji je mati po-mignila z očmi. »Zbogom, botra!«
Huljka je šla in za njo je gledala Rezka. Poganjala se jo kakor žaba ter brcala kamenje predse.
»Od kdaj pa je botra?« je vprašala mater.
»Nekaj moraš rečil Ali naj rečem Huljka?« ee je obregnila mati. »Kaj ti veš!«
»Pa ne vem!« jo otresla hči.
»Jezik te bo še tepel!« je dejala mati. Kaj pravim: bo? Saj te žel Hudo te!«
»Pa naj me!« je odvrnila hči. Bila je vznemirjena ter zatopljena v svoje spomine. In ker so pastirji gnali pred hišo, so jo spomini še bolj vznemirjali.
XX.
Resnica so ne sme povedati.
Mlakarja so pokopali. Na grobu mu je bil spregovori! Vidmar in prav posebno poudarjal, da je rajni pokojnik bil nesebičen, konje je posojal, kdor jih je rabil in ni vpil nad nikomur.
Rupar se je obrnil in šel, tudi župnik se je zresnil. Celo na takem kraju, da Vidmar sramoti. Nihče ni odobraval Vidmarjevih besedi iu pred očmi jim je kričala Tona:	'
»Kdo bo župan?«
Rupar je z Bolčino stopal proti domu in njegova beseda je bila rezka in kratka. Pod leščevjem je nekdo brusil koso; ostro je zveličalo, ko se je osla zadevala ob konico. Kosa se je motno zabliskala v večernem soju. Možakarja sta v hrib pridržala korak Govorila sta o senu m koscih in je Rupar dejal;
RAZNO
Strogo jih držijo
V Burmi tako strogd pazijo na mlada dekleta, da nobena ne sme niti besedice spregovoriti z moškim, ki ni član njene družine. Dekle, ki je še neomoženo, pa bi govorilo z moSkim, ki ni njen sorodnik, bi bila takoj izključena iz svojega rodu.
Jaslice iz leta 700. One božične praznike so v Bariju v Italiji na novo postavili prenovljene in popravljene jaslice, ki so bile narejene že leta 700, Jaslice so postavljene v cerkvi, kjer so pokopane kosti sv Miklavža Minskega. Časni* karsko društvo province Bari je < pomočjo oblasti precej žrtvovalo, da so starodavne jaslice iz leta 700, ki so bile že dolgo pozabljene, spravili na dan ter jih popravili. Prenovljene starodavne jaslice je blagoslovil sam nadškof Marcel Mimmi ob veliki udeležbi občinstva. Jaslice so veliko delo zgodnje krščanska umetnosti. Podobe in hlevček, vse je narejeno v na* ravni velikosti.	,
Ponos Spanca. Vojvoda rt Mediane je kot poslanec ce* satja Karla V, prišel ni nekdanjo Visoko porto v Carigrad. Jako se ie tu*
tj pa naročnikom naših dnevnih časopisov je S tem zelo ustreženo.
Bučka na Dolenjskem. V Močvirju jeumrla Terezija Golob. Večna luč naj ji sveti. — Sadovnjaki so sedaj spremenjeni v gozd cvetja. Posebno cvetejo hruške. Vse kaže, da bo prav dobra sadna letina, seveda ako ne bo posebnih nesreč. — Ker se v sosednji občini že vršijo Upravljalna dela za napeljavo elektrike, si tudi mi želimo, da bi pri nas na Bučki že kmalu zasvetila električna luč.
Dole pri Litiji. Pretekli teden je zapustil svet v 82. letu sturosti Janez Grčar, p. d. Brnadov oče v Gor. Jelenju. Pokojni ie bil mož, ki je znal vedno braniti katoliSka načelu in je bil povsod pripravljen pomagati, kjer je šlo za dobro stvar. Kot vnet tret-jerednik ni bil samo skrben oče številne družine, ampak tudi dober gospodar posest* a in več let cerkveni ključar tamkajšnje
. .1-,, ',r>ina cv nnn/ri 11» Mnirln « l^nm/il tuli . in
podružnice sv. Janeza in Pavla. »Domoljubi je prihajal v njegovo hišo, odkar izhaja. Prijateljice so mu bile posebno dobre knjige. Ud Družbe sv. Mohorja je bil že iz mladeniških let in imel tudi še vse knjige spravljene. Zc kot onemogel starček je imel najrajši knjigo v rokah in bil pri tem vedno veder in vesel. Umrla sta tudi Rudolf Božič, pos. in mlinar iz Zagozda in stara mati Frančiška Tekavec iz Prevolj. Oba sta bila že priletna in bolj rahlega zdruvja, pa jih je hripa pobrala, ki je obiskala skoraj vsako hišo. Umrlim večni pokoj, prizadetim pa naše sožalje. — Naše prijazne gorske vasice so kar zavite v cvetje. Sadno drevje tako obilno cvete kot že več let ne. Polj j pa pogreša dežja. Tudi vode že marsikje primanjkuje. Če nam bo Bog dal kmalu izdatnega dežja, pa nič slane, bo lahko še izredno dobra letina.
St. Andraž pri Velenju. Predzadnjo nedeljo nas ie obiskal nnS poslanec g. Theue "lmh. Obrazložil nam je notranji in zunanji p ..čni položaj ter krepko zavračal razne nesmiselne govorice. ki so se v zadnjih tednih povsod razširile.
Saj se je že tudi pri nas lotila ljudi zbeganost, ki se je še pov»iala spričo raznih govoric. — Pred kratkim smo pokopali daleč naokoli znanega Roglškovega Matija. Bil je priljubljen pri tukajšnjih gospodarjih, h katerim je kljub priletnosti šo pridno hodil na delo. Posebno so ga radi uporabljali za delo v sadonosnikih, kjer je zacepil in zasadil mnogo sadnih dreves. Cepiče je dohival pri znanem mozirskem sadjarju, sedaj že pokojnem učitelju Fr. Praprotniku. N. v m. p. I — Kakor vse kaže, bo letos zopet malo živinske krme. Ljudje pravijo, da mora biti o sv. Juriju vsaj za ped dolga trava; letos pa je po travnikih še skoro kar rjavo. Dočim travniki po nižinah malo bolje kažejo, pa senožeti v brežinastih legah prav slabo obetajo. Kljub temu, da že delj časa ni bilo izdatne mokrote, pa žitna polja dobro uspevajo.
Nemška Loka pri Kočevju. Podpisani župni urad sporoča vsem ljubiteljem božje poti k Mariji Tolažnici v Nemški Loki, da se vrši 5. nedeljo po Veliki noči, dne 14. maja, cerkveno žegnanje in romanje pri imenovani Marijini božji poti. Ta dan bosta dve sv. maši: prva ob (i zjutraj, druga pa ob 10 dopoldne. Spovedovalo pa ee bo že prejšnjo soboto popoldne in nedeljo zjutraj, tako da boste postrežem tudi glede sv, zakramentov. — Župni urad v Nemški Loki.
Hotič pri Litm. Maj, krasni maj, na zemljo si prinesel raj. Tako se človek zamisli, ko se ozre na prelepo naravo, ki ie vsa v zelenju in cvetju. — Cepljenje proti kozam se bo vršilo za šolski okoliš Hotič dne 17. maja ob 7 zjutraj v šoli v Hotiču. Pregled se bo vršil isto-tam in ob isti uri na dan 24. maja.
Sv. Rupert nad Laškim. Dne 17. aprila je odšel previden s sv. Zakramenti k Bogu po plačilo v starosti 78 let Franc Rozman, p. d. »Tomažekov oče«. Bil je pravi katoliški mož., kakršnih je malo takih. Svojega katoliškega prepričanja ni nikdar zatajil.Cez 20 let je bil cerkveni ključar lame cerkve sv. Ruperta in dolgo let občinski odbornik. Razume se, da je bil naročnik katoliških časopisov, vnet pristaš bivše SLS, sedaj pa JRZ. Naj počiva v miru blagi oče. Preostalim naše sožalje.
Sv. Jurij pri Celju. V nedeljo 23. aprila so se zbrali v Sv. Juriju pri Celju na kmetijski šoli zastopniki živinorejskih selekcijskih zadrug in društev v okolišu pomurske pasme iz okrajev Celje, Laško, Šmarje, Konjice in Brežice. Občni zbor je otvoril in vodil g. predsednik Turk, župan v Šmarju. Bansko upravo je zastopal g. Gosak iz Ljubljane, ki je čestital Zvezi k uspešnemu delu.
Prosvetni tabor na Trebelnem
dne 21. maja 1939
Fantovski odsek na Trebelnem priredi s sodelovanjem Dekliškega krožka 21. majnika 1939 na prijaznem hribčku pri sv. Hozaliji na Trebelncin prvi prosvetni tabor, združen 8 celodnevno prireditvijo in popoldanskim telovadnim nastopom. Vljudno vabimo vse okoliške Fantovske odseke in Dekliške krožke, da so našega tabora udeležijo v krojih. Vabljene so tudi narodne noše. Gostje se pripeljejo do postaje Mokronog Bistrica, kjer jih pozdravijo naši fantje - konjeniki. Sprejem gostov bo pri Sv. Petru, od koder se razvije sprevod čez Trebelno h kapelici sv. Kemlije, kjer b« služba božja na prostem. Sodeluje godba s Trebnjega.
Vsi prijatelji prosvete, pridite 21. majnika na Trebelno manifestirat za naše ideje!
Posamezne okraje pa so zastopali okrajni kmetijski referenti. Delegati vseh v Zvezi včlanjenih zadrug oz. društev so bili polnoštevilno navzoči. Poročilo o delu Zveze je podal tajnik g. ing. Kro-pivšek. Zveza šteje sedaj 13 društev in 4 zadruge, ki štejejo 416 članov. Od 73 občin celega pasem-skega okoliša je pri selekciji udeleženih 31 občin.
V preteklem letu so bila premovanja pri štirih organizacijah, na katerih je bilo razstavljenih 375 glav plemenske živine. Na teh preinovanjih je bilo razdeljenih nagrad v znesku 25.260 din. Na dveh lanskih plemenskih sejmih je bilo prodano 61 bikov, v skupni vrednosti okrog 150.000 dim. Blagajniško poročilo je podal g. Pregelj, strokovni učitelj na kmetijski šoli. Denarni promet je znašal 49.772.85 din. Nakar je bil sprejet novi proračun v iznosu 32.300 din dohodkov oz. izdatkov. Občni zbor je sprejel nova pravila Zveze, ki so prikrojena novim izkušnjam. Pri slučajnostih so se obravnavale društvene in strokovne zadeve, tako naprava tekališč za plemensko živino, o garanciji plemenske sposobnosti bikov, prignanih na plemenski sejem itd. Strokovna pojasnila je podajal g. zvezni veterinar dr. Mozer iz Kozjega. Določili so se datumi premovanj, ki bodo letos pri petih
čudil, videč, da v avdienčni sultanovi dvorani ni bilo zanj nobenega stola. Zatorej si je vzel plažč z ramen, ga razgrnil po tleh » ee po turško usedel nanj. Taki sedeč se je pogovarjal s sultanom Solimanom II Po avdienci se je poslovil in odšel iz dvorane, ae da bi bil pobral plaiča s tal in ga vzel » seboj. Sultan ga jc prijazno pozval, da je pozabi! plašč in ga naj vzame. »Poslanci cesarja Karla V. nimajo navade jemati stolov s seboj,« je mimo dejal vojvoda, se nalahno priklonil in odšel.
Zavrnjeni snubač. V Bukarešti »e je odigrala strašna žaloigra. Inženir Konstantin Colescu je že dalj časa zalezoval mladenko iz hiše, kjer je bil na stanovanju. Mladenka pa ni hotela slišati njegovih prošeoj, zato jc sklenil, da ee bo nad njo ma-ičeval, Cotescu je vdrl v «obo mladenke, polil njeno obleko z bencinom, nato pa vrgel vanjo gorečo vžigalico. Ko je bila obleka v plamenih, je pahnil nesrečno žrtev iz sobe na hodnik. Na vpitje nesreč-<>ice so prihiteli sosedi, ki »o pogasili ogenj. Mladenič je dobila usodne opekline po vsem životu. Okrutnega inženirja so zaprli.
»Novi kosec je še zmerom več trave pustil za seboj kakor stari! Stari zna orodje obrniti.«
Naglo sta šla skozi Kote, pred znamenjem, po hri-barskih ključih in mimo kala pred Ferlutovo hišo.
»O, ta je pa suh!« je dejal Eolčina ter si otrl pot s
čela.
»Suh!« je dejal Rupar. Videlo se mu je, da je jezen in nemiren.
Boičina je nekaj časa molče sopel ob njem in žal mu je bilo, da ni počakal pogrebcev, potem pa je »imel opravke pri nekom,« da je hitel Rupar sam.
Pogrebci so se zbrali pri Vidmarju. Sedeli so okoli dolge mize: Bevk, Brus, Benko, Polanc, Siegl in cela vrsta drugih.
»Dober človek je bil!« je dvignil kozarec Bazk.
»Dober!« je pokimal Bevk.
»Kaj mu pomaga, če je bil dober!« je pristavil Benko. »Ali ni bil včasi tudi siten, kaj praviš, Brus?«
Brus se je stresel in zbudil iz svojih premišljevanj.
»Seveda!«
»Nič ne zabavljajta!« se je oglasil Vidmar in ostro ožvrknil Brusa. »Najgrše je zabavljati čez umrlega gospodarja;«
»Saj nisem ničesar rekel!« se je preplašil Brus. »Mislil sem, da mu bomo našli težko enakega!« Toda tu se je spet spomnil, da se je zaletel. — »E, seveda, če tako rečem •—«
»No, no, še boljšega! Jaz zmerom pravim, da še boljšega!« se je zagnal mešetar Benko. »In takega, ki bo za organista!«
»Kakopa, kakopa,« je kimal Brus, ki mu je bilo vroče da je zašel v to družbo. Sami občinski odborniki
so sedeli okoli mize in eden izmed njih bo župan. Da ne bo Rupar, to je bilo jasno, toda ostalo jih je še štiri in dvajset. Štiri in dvajset! Plavaj čez štiri in dvajset nožev, da 3e ne zadeneš, skoči čez štiri in dvajset igel in se ne pobodi. Kakor da jih vseh štiri in dvajset drži roko na njegovih ramah in mu z drugo molijo žreb. »Vzemi, toda zadeni pravega! Zadeni tistega, ki bo tvoj gospodar. Saj veš.« — In jih je začel, kakor bi prebiral krompir. Bazk? Ne! Grm? Ne! Polanc? Kaj pa Polanc? Precej veljave ima in razumen je! Vendar Vidmar! In zdaj pride še namestnik. Vidic, za njega pa ve, da ne bo.
»Kje pa je dekla?« je vprašala mimogrede Grmov-ka. »Nič je ne vidiml«
»Mati ji je rekla in je morala domovk je naglo odvrnil Benko namesto Vidmarja.
»Ali je ne bo več nazaj?«
»Doma bo morala ostati!« je dejal Vidmar.
»Potem boste pa kar brez nje!«
»Dokler ne dobijo druge!« je pojasnjeval Benko.
»Vidiš,« je planil Brus vmes, »Polanc. lahko da Polonco! On jo lahko pogreša! Vsaj za toliko časa, da dobite stalno, če ji ne bi ugajalo. Brez ženske pa ne morete, Neža vendar ne more več!«
In se je useknil in izza robca pomežiknil Vidmarju. Ta se je pogladil preko čela, kakor da se mu je nekaj zabliskalo.
»Dobro bi bilo, če bi jo nam vsaj nekaj časa dal. Zdaj je sredi leta in za dobro dekle stiska!« je dejal Vidmar.
»E, oštarija je!« se je otresel Polanc.
»Toda Vidmarjeva!« je udaril po mizi Benko. »Ce bi jaz imel hčer, bi jo koj dal. Tako vairna ie kakor v farovžul'-
>DOMOUUBt, dne i. maja l^39-
6 tov. 18.
500-leinica podružnice sv. Floriiana
Slovenci iz Nemčije
pride,o na obisk
O-rin« »*• ?■'<'H*'-* upbrt^ podndo-Mr	«*-. Aiirt.a ^
Vatah. Vv>.. eekaao a s.«-;:	-f
vatiks !r« * pn" •.- »a* s so tu j naUo taiiaa 01	t»«*	c-
vež« Moravče z Lit:.o. cjis .* .»«• «:rt V.« pfntaaek onučes v Janš: <k.s t: 1 Selnici/ Najbrž P* .* »riv.a *tar-M» :*r j« bila v Irta Ve pgarefeaa. Poprej je »ona stati lokaj *aaawaj*. «af j* rastMa* t okroe velikega oi'j'i» Postni: /« ;•»	--f
it modi,«« z»a*r.04 i: f»	T
uni jvo.a	C»nv:» P» . *. P" r- - f'
njegov poteza«« r zalivajo u čudežco re^i-ev >» tem Mrxy/".nem gozdnem kraju. kar»or je rsl prihaja! a« lov. ga* napadal — kakor aim sporoča Jju isio zroi.vo — a*z«v »vraža.* t ».o tur-so ubij«. Vimen jeni uiar*« pa je zadel ob trdi rob »»menja. Sablja se je prelomila :a napa iaie« ,e pobegnil GraSAak je da! posvetiti kapelico svojemu palroou »v. Fiorijanu. iu ar češteD,e je bilo nekdaj telo razSirjeno. Od vseh krajev so prihajali romarji » »amotno gorsko svetile. ki je bilo za tolike množice premajhno ter je biio pozneje spet prizidano. Ostanek sloveče božje [»ti je fe danes starinsko znamenje pod cerkvijo, od koder so s* pobožni častilci po kolenih pomikali proti glavnemu oltarju.
V novejšem času se je romanje na Goro opustilo. Cerkvica je ostala sarna nad va-icami. ki
s rarjansia t*r potrebuj« poprania. Ji " pr.pomofl* aieiejaosJ W«»4etn.ce. kt Gori t aedrijo. dre 14. aiaja. f&c oprir.io dopoldne ob 10
ter ga t»o opravil vaški nadžupnik g. Porenta. Pri sv. mali bo ljudsko petje s spremljevanjem godbe. Povabljene Uvio bližnje gasilske čete. ki že več let rade prihajajo na <>oro k svojemu zavetniku. Pridite pa tudi drugi — vsi, ki častite
ao raztresene po njenem pobočju. Častitljiva sta- ev Florijana kot zaščitnika proti požarom.
organizacijah. V preteklem letu je bila dosežena najviija molznost pri pomurski pasmi na '1783 1 mleka letno. Vse kaže, da je delo za izboljšanje ia odbiro pomurskega goveda v lepem razmahu in je pričakovati še lepših uspehov.
Borovnic*. Vse Borovničane in vse okoličane od Kolov pa 'lo Brega in Dola. od hribov do dolin, vse sosednje kraje vabimo v nedeljo, dne 7. maja 1939 popoldan v Prosvetni dom v Borovnici, kjer bo ta dan lepa tombola z mnogimi dobitki.
Rob-Krvava pel. V četrtek, dne 27. aprila, je zadela vas Krvavo peč velika nesreča. Dopoldne, ko so bili skoro vsi ljudje na polju, na »enožetih in v gozdu, se je pokazal iznad UsniKovega hleva ognjen zubelj. S slamo krite strehe so ognjeno nevarnost »e povečale. Žalostno se je oglasil zvon
na hribcu sv. Lenarta. Zatulila je sirena na graščinski žagi v Robu, iz lin župne cerkve je klicalo na pomoč gasilce, ki so v največji naglici z ino-torko hitela na pomoč v Krvavo peč: prihiteli m> ljudje po dve uri daleč gasit in pomagat; pomoč )e prišla, toda med tem je ogenj uničeval imetje treh vaščanov. Rešili so se živino: hiše, hleve, skednje in kozolce jim je uničil požar. K sreči je pihal veter proti Iški, drugače bi pogorela vsa vas. Obupani so bili pogorelci in zvečer so morali iskati prenočišča pod tujo streho. Pomoči so potrebni, zato kdor more, naj pomaga.
Papež Pij XII. je odloČil, naj bodo maja po v.sem katoliškem svetu molitve za mir.
Zveza Jugoslovanskih katoliških iu narodnih društev v Nemčiji priredi tudi letos potovanje v domovino, in sicer kakor sle^.': Odhod iz li^ burja it avg. zjutraj. Med potjo prot; domu olj. i;<"eino Bled. kjer bomo imeli »v. mašo 25. av„ Po služili božji bo prilika za izmenjavo kreditnih pisem pri podružnici Zadružne gospodarje banke in pri »Putnikut. nato kosilo, po kosil. ^ odpeljemo proti Ljubljani, tako da bodo imeli naši izletniki še isti dan priliko iti z vlanorn na. prej. Med bivanjem v domovini gre večja aku! pina tudi na Oplenac na grob blagopokojnca /ralja Aleksandra. Odhod iz Ljubljane nazaj 12 septembra zjuiraj proti Mariboru, v Mariboru s« poklonimo na grobu pokojnega škofa Slomška l>o!em imamo skupno sv. maSo v stolnici, nalo kobilo, po kosilu slovesne večernice, po večerni-cah gremo na kolodvor, kamor pride po nas nemška garnitura. Dne 13. avgusta zvečer smo zoitet v Duisburgu- Od posameznih naselbin do Duis-burga je polovična vožnja na podlagi voznega listka za skupni vlak. Vožnja stane 52 RM, vendar pa še nimamo prav točnih podatkov. Kreditna pisma se lahko naročijo do 400 RM. katera naj se naročijo do 15. junija, poleg tega pa S« v-aka aseba vzame lako 10 RM kovanega denarja s seboj. Voznina naj se plača do 15. julija, (o pa zaradi tega, da dobi vsak udeleženec pravočasno potrebne listine zopet nazaj. Velja vlaka Ivan Lindič.
Velika hmeiiiska razstava na letošnjem jesenskem velesejmu v L ubliani
Kmetijske razstave na jesenskih velesejmib r Ljubljani so bile pred leti ie tradicionalne. Dolgo vrsto let jih je prirejal velesejroski kmetijski odbor, ki mu je naielaval neumorni in idealni, sedaj žal že pokojni predsednik Viljem Rohrman, s pomočjo kmetijskega oddelka kr. banske uprave, kmetijskih zavodov in družb. Velesejetn je ob priliki svojih jesenskih prireditev v teku zadnjih iet prikazal nekaj važnih in zanimivih razstav iz drugih področij. Za lelošnm jesen od 2. do 11. septembra pa pripravljata pomnoženi kmetijski odbor strokovnjakov ter kmetijski oddelek kr. banske uprave s sodelovanjem Sadjarskega in vrtnarske-
20
Gospod Voiodijovski
Obljubi mi to, gospod, s tem me potolažiš, sicer morda še uinrjem.c
»Obljubljam in dajem besedo!« je odgovoril Ketling
»Bog ti plačaj, gospod, jaz pa se ti iz vsega srca zahvaljujem! Pa tudi pred ljudmi kaži miren obraz, da ne bi kdo česa slutil. Cas je, da odidem. Tako dober si, gospod, da mi besed zmanjkuje. Odslej se ne bova več na samem videla, ampak samo med ljudmi. Daj, povej mi še, da mi ne zameriš... Zakaj muka je nekaj drugega kakor zamera... Bogu me odstopaš, ne komu drugemu... pomni!«
Ketling je hotel nekaj spregovoriti, ker pa je čez mero trpel, so mu prišli iz ust samo neki nerazločni glasovi, podobni ječanju, poleni pa se je s prsti dotaknil Kržišinih senec in jih držal tako nekaj časa v znamenje, da ji odpušča in jo blagoslavlja.
Potem sta se ločila; ona je šla v cerkev, on pa zopet v ulico, da ne bi srečal v krčmi kakega znanca.
Kržiša se je vrnila šele opoldne, v sprejem-nici pa je našla znamenitima gosta: bil je to duhovnik podkancler Olšovski. Pripeljal se je nepričakovano v posete h gospodu Zaglobi, ker je želel, kakor je sam povedal, spoznati lako velikega viteza, ,čigar zmage v vojni so vzor, razum pa voditelj vsemu vileštvu v tej prekrasni ljudovladi'.
Gospod Zagloba jo bil v resnici zelo presenečen, a ne manj zadovoljen, da ga je vpričo žensk doletela tako velika čast; zato se je neizmerno napihoval, rdel, se polil in se obenem trudil, da bi pokazal gospe stolnlkovi, da je *ajen podobnih obiskov največjih dostojanstvenikov v delali ta da mu ni dosti do njih. 5»
Kržiša, ki je bila prelatu predstavljena in mu je ponižno poljubila roko, se je vsedla k Baši, vesela, da ji nihče ne bere na obrazu sledu prejšnjega razburjenja.
Medtem je duhovnik podkancler obsipal 3 pohvalami gospoda Zaglobo tako obilno in tako lahko, da se je zdelo, da vleče vedno nove zaloge pohval iz svojih violetnih, s čipkami obšitih rokavov.
»Ne misli, gospod,« je pravil, »da je mene semkaj prignala zgolj radovednost, da spoznam prvega moža med viteštvom. Kakorkoli je namreč občudovanje le pravično spoštovanje junakov, romajo vendar ljudje običajno tja, kjer se je poleg možatosti nastanila izkušenost in bister razum, tudi zaradi lastne koristi.«
»Izkušenost.« je rekel gospod Zagloba skromno, »zlasti v vojni stroki je morala priti 8 starostjo samo in morda ine je zaradi tega še rajni gospod Koniecpolski, praporščakov oče, včasih za svet vprašal, potem pa tudi gospod Nikolaj Potočki in knez Jeremija ViSnioviecki in gospod Sapieha in gospod Carniecki; kar pa zadeva priimek Ulisses, sem temu iz skromnosti vedno nasprotoval.«
»Pa je vendar tako zvezan s teboj, gospod, da včasih kdo niti pravega imena ne pove, ampak samo reče: .naš Ulisses' in vsi takoj uganejo, koga je hotel orator" imenovati. V današnjih
" Govornik.
težkih in prevratnih časih, ko marsikdo v duši omahuje in ne ve, kam naj se obrne, s kom naj drži, sem si zato tudi jaz rekel: .Pojdem, poslušal bom mnenje, otresem se negotovosti, jasen svšt me razsvetli.' Uganil si že, gospod, da hočem govoriti o bližnji eleliciji, spričo katere vsaka cen-sura candidatorum (ocena kandidatovi lahko rodi kaj dobrega, kaj šele taka, ki pride iz tvojih ust, gospod. SliSal sem že, kako se je med viteštvom z največjim odobravanjem ponavljalo, da ne vidiš rad, gospod, tistih tujcev, ki tiščijo na nafi prekrasni prestol. V žilah Vazov - si blagovolil reči.
gospod — se je pretakala jagelonska kri, zato iih ni bilo mogoče smatrati za tujce, toda ti inozemci — si blagovolil reči, gospod -— niti naših staro-poljskih običajev ne poznajo niti ne bodo znali spoštovati naših svoboščin in lahko vznikne iz tega absolutum dominium". Priznam, gospod, da so to globoke besede, toda oprosti, če vprašam: ali si jih res ti izrekel ali pa morda opinio puhlica (javno mnenje) že iz navade tebi v prvi vrsti pripisuje vse globlje izreke?«
»Priča so te ženske,« je odgovoril Zagloba. »in Čeprav to zanje ni primerna snov, naj povedo, ko jim je Previdnost po svojih nedoumljivih sodbah enako kakor nam priznala dar govora!«
Duhovnik podkancler je nehote pogledal na gospo Makoviecko in potem na obe gospodični, ki sta se stiskali druga k drugi.
Nastala je za trenutek tišina.
Nenadoma se je razlegel srebrni Bašin glas:
>Jaz nisem slišala!«
Nato se je Baša strašno zmedla in zardela prav do ušes, zlasti ker je gospod Zagloba takoj rekel:
»Oprosti, vaše dostojanstvo! Mlad<5 je, zato lahkomišljeno! A kar zadeva kandidate, sem mar-sikrat govoril, da bo ob teh tujcih plakata poljska svoboda.«
»Tudi jaz se bojim tega,« je odvrnil duhovnik Olšovski; pa Čeprav bi hoteli izvoliti kakega Pi-asta, kri od naše krvi, kost od naših kosti, povej, gospod, v katero stran naj se obrnejo naša srca? Ze sama tvoja misel o Piastu, gospod, je velika in se kakor plamen širi po deželi, saj slišim, da se čuje na vseh (okrajnih) zborovanjih, kjer se le niso dali podkupiti, en glas: Piast! Piast!...*
»Pravilno, pravilno!« ga je prekinil Zaglo"«'
»Vendar,« je nadaljeval podkancler, >je iažo Piasta ©znanjevati kakor pa tako zaželenega najti; zato se ne čudi, gospod, da se vprašam: koga st imel v mislih?«
" Samovlada.
. druitva, Čebelarskega druSlva, Zveze mlekarskih zadrug, Zveze selckcijskih zadrug za tivo-liavo liovedo, Kmetijske družbe, Društev za rejo Dialih žival' ',t'> °b*eiao kmetijsko razslavo, ki i0 gotovo v veselje, bodrilo in ponos slehernemu kmetovalcu, čebelarju, vrtnarju, rejcu in vsem drugim, ki »e udejstvujeja na kateremkoli pod-
Prnpročc pri Tuhinju. Glejte jo korenino, Matijevčcvo mater, Marijo Hribar iz Praprefi v župniji Šmartin v Tuhinju! Aii ji morete prisoditi polnih 90 let? Rojena 10. februarja 1849 na Ko-čevein, župnija Sela pri Kamniku, se je pnmožila v gorsko vasico Prapreče št. 6 dne 5. nov. 1849, kjer ie živela z možem Gregorjem 31 let v jrečnem zakonu, v katerem je dala življenje trinajstim otrokom. Po inoževi smrti 1. 1900 je padlo nanjo vse težko breme gospodarstva in skrbi za družino. Toda ni klonila. Delula je in trpela, skromno živela, zruven pa molil« in prav tega učila tudi svoje otroke, katere je vzgojila za dobre, krščanske može in žene. xijlil) visoki sturosti je še čvrsta in nikoli brez dela, le noge so ji postale malo težke in hodijo bolj nerade po strmem hribu v dolino — dobro ur0 — proti furni cerkvi sv. Martina, po kutc-rem, pruvi, se ji najbolj toži, ko ga ne more redno vsako nedeljo in vsak praznik obiskati, kakor je delala vsa leta. Ko želimo Matijev-čevi materi še več let trdnega zdravja, pa prosimo obenem Bogu, nuj nuni da mnogo tukih žena in iuuter, kukor je ona.
Zanimanje ta kongres Kristusa kralja T Južni Ameriki
Izseljenski duhovnik g. Janez Hladnik, ki deluje med našimi izseljenci v Južni Ameriki, nam iz Buenos Airesa sporoča, da sta v dnevniku >K1 PuebUK izšla dva zelo lepa članka o VI. mednarodnem kongresu Kristusa Kralja, ki bo letos od 25—30. julija v Ljubljani.
Po nalogu škofijskega ordinariata, kateremu je g Hladnik prijavil zadevo kongresa, je že se-stavljen poseben odbor odličnih osebnosti, ki bodo skušalo zainteresirati južnoameriško inteligenco polom časopisja in radio-predavanj za kongres Kristusa Kralja, K omenjeni propagandi bo veliko pripomogla tudi knjiga »L>ie Welt fiir Chri-stus«, ki jo je napisal g. svetnik Janez Kalan in ki bo te dni izšla v španskem jeziku.
Kakor poroča g. Hladnik, se bo udeležilo več odličnih osebnosti kongresa v Ljubljani
Majnik
Zgrinja mlado 6C zelenje cvetk Kraljici v poče&čenje, majsko jutro s svitom zarje zaljša šiiiarničae oltarje.
Kakor z biseri pretkane se raztezajo poljane; radost in cvetlic smehljanje vtkano je skrivnostno vanje.
Kot kadilo Ji z gredico vonj- pošiljajo cvetice; pesmic sladka melodija izzveni v ime: Marija!
Majski dan zaide v senre, zvezde zbirajo se v vence; piše majska noč v višave t zlatom na nebo Ji: Avel
L i m b ar ski.
Za 4 dni v Italijo, z avtom po Vipavski dolini, do Gorice-Trsta 250 din, do Padove-Benetk 280 din; 18. do 21. maja. Prelepi maj-niški romarski izlet na Sveto goro in na grob sv. Antona v Padovo, v tehnični izvedbi Tuj-skoprometne zveze, po našem priljubljenem sporedu. Podatke, fotografije in plačilo do 10 maja. Priglasite se takoj za brezplačna navodila »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
Brezje. Komarji,
bi leto za letom obiskujejo Kraljico Slovencev v njenem svetišču na Brezjah, gotovo vsi dobro jioznajo postrožljivega zakri-stana fr. Donata Juga, ki je obhajal v sredo 3. maja svojo 60 letnico rojstva. Že nad polnih 30 let vestno opravlja zakristansko služlio v Marijinem svetiSču. Kar mu pa jireostaja časa, se bavi s čebelarstvom. In v tem si je tekom let pridobil toliko znanja, da je bil in je še premnogim gorenjskim čebelarjem moder sodelavec. Svoje praktične nasvete je priobče-val v »Slovenskem čebelarju«; pred 4 leti pa jo izdal celo samostojno obširno knjigo »Praktični čebelar«. Za njegovo 60 letnico vsi želimo, da bi ga nam Marija ohranila še dolgo leti
Iz naših društev
l Sv. Lovrenc na Pohorju. Kmečko bralno društvo na Pohorju uprizori v nedeljo, 7. maja v Društvenem domu mogočno zgodovinsko dramo iz prvih niučeniških časov krščanstva: Quo vadiš? Igra se bo naslednjo nedeljo dne 14. maja ponovila. Vabljeni!	( i Prosvetni tabor na Trebelnem. Fantovski odsek in Dekliški krožek na Trebelnem bosta priredila dne 21. maja 1939 prosvetni tabor. Dopoldne bo sprevod, sv. maša na prostem, nato zborovanje^ popoldne pa telovadni nastop in nato ljudska ve. selica. Prireditev se bo vršila pod pokrovitelj* stvom in v navzočnosti ministra dr. Kreka. Dolenjci, 21. maja pridite na inajniški izlet na prijetno točko Trebelno in prepričali se boste o delavnosti naše mladine.
i Velenje. Veliko ljudsko igro »Graničarji« v 7 slikah priredi naše Prosvetno društvo v soboto 6. maja ob 8 zvečer, v nedeljo 7. maja in v nedeljo 14. maja ob 3 popoldne. Igro in vse pevske točke spremlja godba. Vljudno vabljenil
V vsako hišo »Domoljuba«! i
ročju kmetijstva.
»Koga sein imel v mislih?« je ponovil Zagloba nekoliko v zadregi.
In jiotisnil je ustnico naprej In namršil obrvi. iTOežko mu je bilo dati hiter odgovor, ker dotlej ne le ni imel nikogar v mislih, ampak ludi vobče ni imel teb misli, ki inu jili je bil spretni duhovnik podkancler že podtaknil. Sicer pa je sam vedel in razumel, da ga podkancler vleče v neko smer, a je nalašč dovolil, da ga vleče, ker mu Je to zelo laskalo.
»Trdil sem samo in principio (v začetku, na-telno), da nam je treba Piasta«, je slednjič odgovoril, »ampak, kar je res, doslej nisem šo nikogar imenoval.«
»Slišal sem o častihlepnih namerah kneza Bo-Ruslava Kadzivila!« jo kakor sam zase zamrmral duhovnik Olšovski.
»Dokler bo še kaj diha v mojih nosnicah, dokler bo le še kaplja krvi v prsih,« je zaklical Zagloba z vso silo globokega prepričanja, »ne bo nič iz tega! Ne bi maral živeti med narodom, ki si nakoplje tako sramoto, da si izdajalca in Judeža «a nagrado izvoli za kralja.«
»To je glas ne mimo razuma, ampak tudi državljanske poštenosti!« jo zojiet zamrmral podkancler.
>Ha,« je pomislil Zagloba, »ti hočeš mene potegniti, potegnem pa jaz tebe.«
Na lo znova Olšovski:
»Kam torej zaploveš, razmajana ladja moje domovine? Kakšni viharji, kakšne skale te čakajo? Zares, hudo bo, če postane tujec tvoj krmar, am-Pnk, kakor se vidi, ho moralo tako biti, ko nimaš Vrednejšega rned svojimi sinovi I
Tu je raztegnil bele roke, okrašene z bleste-®mi prstani, skloni! glavo in reki vdano:
»Torej Oondč, Lotaringijec ali knez Neubur-•ki?... Ni druge pomoči!«
»Ni mogoče I Piastl« je odgovoril Zagloba.
»Kdo?« je vprašal duhovnik.
In nastal je molk.
Nato je zopet povzel besedo podkancler: »Ali je vsaj eden, za katerega bi se vsi zedi-nlli? Kje jo tak, ki bi se viteštvu na mah tako priljubil, da se ne bi nihče drznil mrmrati proti njegovi izvolitvi?... Bil je en tak, največji, najzaslužnejši, tvoj prijatelj, česliti vitez, ki je hodil v slavi kakor v soncu... Bil je tak ...«
»Knez Jeremija Vešnioviecki!« ga je prekinil Zagloba
»DA I Toda on Je v grobu...« »Živi njegov sin!« je odgovoril Zagloba Podkancler je oči na pol zaprl in sedel nekaj časa molče; nenadoma je dvignil glavo, pogledal gospoda Zaglobo in začel počasi govoriti:
»Zahvaljujem se Bogu, da mi je vdihnil misel, naj se spoznani s teboj, gosjiod. Tako je! Živi sin velikega Jeremije, mlad in nadebuden knez; glede njega ima ljudovlada doslej neporavnan dolg, ki ga je treba plačali. Toda od ogromnega premoženja mu ni ostalo nič razen slave kot edine zapuščine. Kdo bo torej v današnjih pokvarjenih časih, ko vsakdo le tja oči obrača, kjer jih ziatd nase vleče, izgovoril njegovo ime, kdo bo imel pogum, postaviti njegovo kandidaturo? Ti, gosjiod? — <14. Ali pa se bo našlo veliko takih? Ni čudno, če se mož, ki mu je vse življenje minilo v junaških borbah na vseh bojiščih, ne prestraši tudi na elek-cijskem polju glasno izkazati sjiošlovanje pravičnosti... Toda ali pojdejo drugi za njim,...«
Tu se je jiodkancler zamislil, potem je dvignil oči in dalje govoril:
»Bog jo močnejši od vseh. Kdo ve, kakšne so Njegovo sodbe, kdo vo? Kadar pomislim, kako vse viteštvo verjame in zaupa tebi, gospod, opažam s presenečenjem, da mi stopa nekakšna nada v srce. Povej mi, gospod, odkritosrčno, ali so kdaj zate obstajale nemožnosti?«
»Nikoli!« je odgovoril Zagloba s prepričanjem. »Vendar ni treba te kandidature na mah preveč ostro postavljati, Naj pride to ime v ljudska ušesa, toda naj se ne zdi nasprotnikom preveč
grozno; naj se rajši smejejo in rogajo, da ne bodo stavili presilnih ovir... Morda tudi Bog dš, pa naglo splava ua površje, £e si one stranke mecf seboj uniči vo svoja prizadevanja ... Utiraj mu, gospod, polagoma pot in ne prenehaj z delom, ker, je to tvoj kandidat, vreden tvojega razuma in izkušenosti... Bog te blagoslovi v teh razmerah...«
»Ali naj torej pripuščam«, je vprašal Zagloba, »da je tudi vaša dostojanstvenost mislila na kneza Mihaela?«
Duhovnik podkancler je potegnil iz rokava majhno knjižico, na kateri je stal z velikimi črkami zapisan naslov ,Censura candidatorum', in rekel:
»Citaj, gospod, naj to pisanje zame odgovori!«
S temi besedami se je začel duhovnik podkancler odpravljati, toda gospod Zagloba ga je zadržal in rekel:
»Dovoli, vaša dostojanstvenost, da še jaz nekaj odgovorim. Najprej se torej zahvaljujem Bogu, da se nahaja manjši pečat v takih rokah, ki umejo ljudi kot vosek oblikovati.«
»Kako to?« je vprašal podkancler začudeno.
»Drugič, naprej povem vaši dostojanstvenosti, da mi je kandidatura kneza Mihaela zelo jx> volji, ker sem njegovega očeta poznal in ljubil in se pod njim bil skupaj z drugimi prijatelji; tj se prav tako srčno razvesele ob misli, da bodo mogli sinu izkazati tisto ljubezen, ki so jo imeli za velikega očeta. Zato se oprijemam te kandidature z obema rokama in bom še danes govoril z gospodom pod-komornikom Kržickim, ki izhaja iz velike in imenitne rodbine in je moj znanec; ta ima nenavaden ugled med šlahto, ker je težko, da bi ga človek ne ljubil. Oba bova torej storila, kar je v najini moči, in čo Bog da. bova tudi nekaj dosegla.«
»Naj vaju angeli spremljajo.« je odgovoril du» hovnik, »če je tako, ni treba nič več govoriti.«
(Dalje.) 4'
flEB 'A.
•ataiecJiB«. m* i nua :
AMERIKA

f i ir-if*y» BBS-rtisii M—«—1 S-
£««913 ir. lamaf jasmrn: » »i ajs-fj«'. »u a jira^s aiat^B&a e*«ulb »a-ii «:fr> • l^tii—" trse-	—
.-it;	-ssa* frača *
Tisato->#ai! V-nrr »MV.»HSBE. > mapam. a lar sfiKiil raza snasrci* *-?« •* at-r--' — 7 ioiiiam:: r rnsap 5«f*v-sbrs*- a j* i Tsa&ž&si. » •nam h siasjit. 3Lb:b* vsri s->«v»fDa«a en««! isc«biiia. «■ * sas-sa f »namt	em 3» ca »c —at Jži*-
BZ&&L. T ?BU*B Itr.1 Tiisa -A ■fcjVJfTHKff emsSiiJi u-Lda. s. «	irat	f
u. imi>»- .-""ii. fc-ssaifsr: meto as *»«* »»osi ji	-f£iias tnrrr.f Tssaafe. T Besa
i J 1
-'-Si'L »Mliii.rilfcai
ii a lir'.-! vsesata r K. "Ki - a- - -r jczKU
rt. „.t1	liS-
liiJUS la
ailitasar-i. I mamin
33L ti, 12. Ji lili T SitEL	3»A. * mmiL
jk KS2s-.»vri«tt. •<5. s	jrar lam TT-i—
fc- - BBft i.7.~.i- ."-ir: *' r.---"—•. -ta sctat:.! a -ar-n * en—crar-lsnKiu * TŠio >.«--»1711. -&rsiL t-r l.—TTriai jrrnraerisi , a -j—zc .^sz^ai zu it. s. «iars£s -,Taa»«	i nas-r-^e-
■ttPft —	miiioKUV BikJH-e*- .rt Sli.t—'.TI
k 7fflranwna trn^i ir^ne-mik Iihhb?-w ■esav iflniir «Ee ir-*«» ei m-
t aruitirts;. j.— a,_nii IB-in- — 3»-aB-.x Itiio it iti-.-n zdtaan Km 'r-armm ^.-raia, _,'>-r [_«>,aj<-»nj-El etrsa ia. UrHtiiimir^a irrasart i tr nn-aas:.—-i nnauniižL — u-nmum kura * nuaij '.»Kinratiioi iaiT»iiKi*;aa iiiic* •» aria-.m :rim;iaa iJSfrŠ!". . r-	- 5	w
'oiaf » '•	xt 7-im-iaii- ; -i-.-r h
«.-£x Kir-BOiH^a Dima t	«
Hi>"ii.	n-iiifi. c. A as-na ia s«a~
- *t»njit	Efi lajt-r:. iasi
T	-""i Zlim,is- t -ssjrKiantr.iUi
^a imra " -tzmt šmo.	z lacm--
a jir- 4i«iiki ji Iv-t^m iina Ju-an. timsi T	— T emaa ,e »ji,a » -aš-
aas "-«0« si^-kt	t,., ara- m-
na s	sHatie« — ~ i^armrnuna «
jr^nnnm fT-f-m cn«r a «jr«ir ianm .Ha-
titr z laa^nne-sa. - t j^^jUB h L-aii
3	itri-i Sam« Iirannre z
.<paina m h-viomsa. _ t rncapi » a-tisiu a	tfuraii 3«r »ik« x £im-
liaa.	STI« x .V.-^-aika Jr t.-iBia-
4U- h «raa fcria	z
— ' ?i(ncni » a»s m—»Sc rr/nj' 3,ke "	ta ŽJaiRnasn. —
JpK-a Ita«. t	K imra 17-«na
;nt ^t-Kut r. r-io-t -jr- j«. " llu jarmom. — —
7-osl "»iaa w»t« ana ta^aii
šdEuat HTMiiiiii osr-GBiita a jr-i«cii tnni»-Eta 3t	3iiim:Hcii miwn>- a
rr^r .L"3ns» Lti i I«	.K
iiLu a lrssv -nnniH intatf »santm i>"-xm-:iaiiiiii •dumf sbb im^am uin. « t« aa n mt nas upasaii. ta ebh icniuui-Ea jtv.-sit-1« atnaipan »snamet udiimim"
Ih i- iriii«, sn«tT»».TiiBi. ui sva T"-irti-isim «iwr a wm|ns T ai«nc m* •*»" ix3—•nazcHsmaat c taa. n Srift u«*.« s "L-i-niist Lmjt	aaau« w ;
čssr. har"!xn> ' BiapreBu jidaiii. _s,nn-; T ".-r. ™ 'Tir?' M	iL—^
M
.5*.
S5HBE - il J.r t	5 —
LJte-i-.	^ ■".IV.
■■■"»r-,4 a	"TJ311"
* -Tj - Tii - ni A	K
: —-- -i 3"
raij. » cr-


.-. i' iinaii a—= a WS E:-Eii —r as coni a	gnmffliifi
a	uu^itzia	».aa a ..
I.i!;«imi ii.-m "-/ii"	r.aa 1:.': -- -- n* ;,;rt:.£ a a
..^-Iftv	š — .ea a a rr-m.i * ^n marsj,
f-i	f —i!: m:-i a Tji-^.
' !f-.-inu*r.ii -t—a jr.n» «-.-.it5«~»k * ~ m Tiidi.i :-uiw:<i -irs-n. rniiiii T-taja'" a iu--u.ua i-t
T.ir *mr» p*S nun s T"-"-ii'i tat;.
i—— - --	»	1- J
*"« — sama aiioBr n in-—nx — r - laniJ*?. JL-nvU» t-ai:"
I a i i - f i i
ia sva-
-la-^aaou m itnri 5*-jam
-«-UlC	z iimr,u* )r I^-cjhes.
«11 m i-nkMi i :<whii-!a la ;n»wii-Kftm. ji-inia ffar-ia jirnk z Kiieaa Lj^a »r _,M«taai vibhcl St-e:.ia Jania >nr i'.- i-har x :*bui:« ir. lfer-B7-au. -Jfjl.rniL 3;iitman.	Hin
11	?-?sni z Ben« -asa i,-
ircefa farit	z li-
T 7	3«« liv« »v "»-t ,
t^^anmi.	;,iri Sfertm z
tt-«na «ar!a	-n,. laatnr
3*« '' ifflarrH;	War:a
;	1,1«.-». T^etm Tnwp 3Tr-ar z '
SoraiS-a n S«*r traiiai.
.s Vlai« ,'ite -M.
ar r n. 'aa li- ""mrt — T T iit?rnir*a;
lmr r>i< ič. — t ?iuiaim|a n v~t-ainiu 5^-ffrai i.iu>« 7 — ?--nnsw"tama. 1 hw=s!a « i«y» - 'saMBt * -uia -fiiv-u. x I.»a ir- Zrn. — T iirenasir^m aa anii-iiia 7L-*7ii juaiz T-naaua* r h.	ia
Zo»H?iisj4čsn n	Jv.-r ?-i»dj»«-w«t, _
' 7'ibssnrrzm -a mrt —-«m teiia l.i-faa z	i<- rmr ii ~-«»m '/t
-^"ui z .5mi; — - -— T —mu us. ^ KI^
."um 3saank. »»raa: mcb x i.iin-:ati=w^ «Qiic% — 7 ";nn*-r-aisi f- annatil -a	~t»tk "...^v^m-^it r.
rir» it Jtt-ii — Ir—vrj 7 JfflKHII: r ■v.imi,^ Bi usr-i 4>-:-r;i	Jtjorink mi
I.-ia i r	Zrrsau	?thib
Snnr.	z-	*.a-ia
Ptbsi; r 1®»M«V r.,,-.-«. rn^Rt. S-f-em Ainu -i-hr=aiE.	furniHs^a- a S- fin. J_-
lasnan. — 1 f,«««, r- januall a y>K «H1 i.«>r {liii.f! r Om-rmrn^SL — T g,«.
a na/Ta. e.-«ta	T-,1FTli
n G-fsni i,rcn ^tvmin —
T,rt *	sa	- •.•tean« 38-
ffm «ariia 2aar r	rr- ijr«-«
-Trn« l.-iiai r — T lati* fT-eina
n
.IKS in, 'ifeiiTšn.
' itli auiiKlia aitasu iaumi -rnra j-iAuai. — Zr-arr* Gaiftjr-Iia: - -aa - -inrsra « tmri r*4etai 'on ',lilIli,:- ^4-ena aktjja Jn<fcič 'z »om^
■I®
vi-iatai ..na t ^ ,	r,!™ f^f _
i	•» hi«'« *>-»-	r'-!*«;.
:	a *' yr. tn&rtsni. L-ruv«
A':.i:iiw.i "»" Uri a^iuttia	^
..uii i»l-i«ax J-uii!	ji
:.:.nuat- — T	ra ^mu.- . ,
i»r.it •"u:.. !.»n»u'. a '■«.« jn t-mjt ^ JW-.11 i.r«.n >-n a Z.*v.<;, — v j^..-lniinii rt ia i«« Hramu, i«
-twu. — v Jiimnpi a « wa it*. i >» T>l--rtr.-L ,*,;asi .V"a Ife-t-?:« ir-— "»' l'ua:'.i'i w t.a.i i i:*-m iT-ivart-a .»'j, • tint Jaaiaaa a	Crmrnijt. — v
rii laiut rt uu-a iti.".;! Ert5>iuivrt- a
r.ra:ii — «" 2>irtri<«» A.!-««! ua ia.'la :."T-nr.n ftor.jk.	a	j<r.	m
4i-i«ai	Zaur a
j TTaai V-i a I'amn^tt j -J^
ir^lk i- ruin. ki je- i»f .-•a wn .a 7 -iait: .n- ji .« _lrljrt-ii_i: mri' » liitrt—imam* zk^vsa w>i»j n jr- .<: j .»airt--.'.fai aa.a a r.arai i:ii laati"«« sa -i nu;.ar-r 6;»a;-j»n
ni i: ari rn.y "-'t k -np-nmart jxa iii Jane- a a A.ac a ani.! ia m
7U;»",in •K-K. a 11 c.	ve ■.
mit m-i tal. 5fcn*.:«x.8Ui ai aniiiu. u Jubej a JLur.a f itn ~trr,-;<. trtaartsai muci £*r. *»«».•«» •»:<»■
n- a lr.j;*i rwEl tf. —	ir i h
7i-:»-:i!>	st. w 'At:; anraiaLu i
»•:;.•«,», J<. lita 7-iaia..a ia:;ii:-:.i. is i». Aawrlci iratfnn ntunila t.i :•> sii!»:	.rt aa-I 7-o:ikf!"a. :s T:- ui.t,
ti .rt :#t t+«a —2'r"*	rt'"i, f,:- - ra
la.''a7't:rii*> t-mi šetaimeam	T
*'i-n » uii «Lai	i>o.a.r. vx
j s- — Ifti iri-iiirt-nJt 2<>!fii.i«u:>'-Lr<i.t * imiiats vr S-airtš a.a-1 T F^. ^T. p ■ T me-.-;tMn š,»r,mu. ta žaii	r5»»« sl t v* n
•ni.ura »	_ satair*	.tf.i
Uhitti. Ir	jt	si	n :«
zsraiiaL	tni: r^aata* >ki<s a i*-
u F''!«»j»a> a a itiria ":»> i->'
ii	rti. raju	rnaipi m* ^ -i?, i«sKn«it» a iwai««r-ir:st.i- aouks. t » ii?rT-i;~irt L-ffca 'taif t-ia—'* —	j :•> ai7(i w«»ran. ta idch » r»ai»> f.^r!. si« JMfTk-i a rt3/ja» -r 'icii lase; lf ia1'-. -ozaa -sL.^.
DROBSE NOVICE
it J^i-fas-gi! w	ii > iila
i» mmevL ji3e zafa&m S»jfHB»ie.
■^liu^aa	ta•»<»•£;»*« _JJ i-r^ia A>
a	je 3caa»ka;aca '
«t ,"iti£futtaj-.,rt ijjaaar. rczeo. upitraiaojc. irtrnsa,} iad«j«t.-i-e.
n*ii»u-iu.	ki	a
»lruniia. ie »aieiv	siis««*
Safflcisaa ra»ia.
M® aulijarii	«s	J9
t.aai t mtv irša-jai ^cvf-niaa AsgSjt.
laii^uiiška sa	sevke bo
•wori» al^.aask^ irtščv« >Daa« >> Aifcaa.:jL.
5a «aik« vfnAtMjt^ tli sst Juii J4' 5#{B&jjL j<f Bsci-ia .ji	ii »
la^iašjrt	Nemjhja suu.
jtti«?«siist» rvjisra ^	tw ia: cr^l*
srfaik p«cragauii3 ifJanfc g<ra.ac — :aiad«a ka£« '...Caa.
RADIO LJUBLJANA
Celrtok, 4. maja: 18 Pester sjiored Radijsko-ea orkestra. 18.40 .Slovenščina zn Slovence. 10.30 Nac ura. 20 flramel - kvartet Murnček. — Petek, 6 roaja: 11 Šolska ura. 18 Ženska ura. 10.80 Nac. ura 19.50 Prvi obrtniški jx>ci triiški dom na (io-vciku pri Medvodah. 20.40 Koncert Irancoskih opernih arij. — .Solntia, «. maja: 17 otroška ura. 18 Kadijski orkester. J8.40 Nove umetnine v cerkvah kamniškega okraja. 20 0 zunanji politiki. 2030 Prenos iz Celja. — Nedelja, 7. maja: 8 Pihalni trio. 9 Napovedi, poročila. J0.15 Prenos cerkvene glasbe iz Zavoda ev. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. 17 Kmet. ura. 17.30 Eadij-fki orkester 19.30 Nac. uro. — Ponedeljek, dne 8. maja: 18 Zdravstvena ura. 18.40 Kulturna zgodovina koroških Slovencev. 19.30 Nac. ura. 20 Spominska proslava 5-letnice smrti p. Hugolina Sattnerja. 21 Radijski orkester. — Torek, 9. maja: 11 &olska ura. 18 Narodne pesmi 18.40 Človeški tipi in značaji. 1950 Nac, ura. 20 Spomini na joh. Slraussa. — Sreda, 10. inaja: Mladinska ura. 18.40 Pomladanski ljudski svetniki. 19.30 Nacionalna ura.
Pri tvrdki:
Verovšek & Ko.
UDbllm Hrehov ir« M. ie
dobite najcenejše in najboljše orfope-dične in bandažiiske izdelke kot: umetne roke, umetne noge, ortopedične steznike, oporne aparate, rovnodržalce, vložke za ploske noge, kilne in trebušne pasove, otroške popkove bandaže iz gume, pop-kove bandaže za odrasle, nuspenzorje, gumi-nogavice, gumijaste varovalke za koiena in členke, povoje, vato, gaze, brizge, vsakovrstne terapeutične pripomočke in higijenske predmete.
Lastne delavnice. — Za dame domska postrežba.
Kaka pri Krškem. Preteklo soboto smo se prepričali, kako ljudstvo ceni in spoštuje značajne in krščanske može. Bit je namreč pogreb pokojnega Franca Goloba iz Podlipe. Za taro je bilo to jutro kakor praznik. Vse se je zbralo ob krsti, da pokažejo, kako so spoštovali blagega moža, ki je bil vzor poštenjaka. Na zadnji poti eo ga epremili šlirje duhovniki, zastopniki občine, fantje v krojih, Dekliški krožek ln Prosvetno družtvo, enj je bil pokojni ob ustanovitvi njegov prvi predsednik. — Pred liišo pokojnikovo v Podlipi in na [»kopališču je pevski zbor, obstoječ iz finančnih uradnikov iz Ljubljane, zapel pokojnemu, katerega «in je finančni irnSpektor, slovo. Domači pevski zbor pa se je s pesmijo poslovil v cerkvi. Z dušo in srcem je pokojni živel in delal za splošni napredek lare, res je bij mož katoliške akcije. Bog mu bodi plačnik!
it tovarne
»INDUS«
po najnižjih to varnišltih cenah samo
NA VELIKO IN MALO
v UtibljaiH, Fil®fierlew^ ul. 3
=■■= (prej ftkorja ulica)
1 boj za naše časopisje
Moli ogtasnll«:
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din S. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupuiejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo po.lov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	Pristojbina za rasle oglate te plačuje naprej.
Izbome kose
prave bergamaške in druge osle, brun« ln razno orodje - Ima v zalogi po nizkih cenah žeieznlna Pr. Stu-plca, Ljubljana, Go-sposvetska 1,
Fige za žganjekuho
doblto po ugodni ceni pri tvrdki Fran Pogačnik d. a o. v LJubljani, Tyršova c. (Dunajska) st. 13.
Vsaki osebi - družini
nudimo stalen zaslužek doma. - Pišite: A no s, Maribor.
Za vsako družine
vsa oblačila, posebno moške obleke in perilo al nabavite najboljše !n najcenejše pri Pro-»kerjo, Sv. Petru c. 14, Ljubljana.
Svete kipe
maj n IA k e Marije nudi po najnižjih cenah K. Konjedic, Stražlšče pri Kranju.
Hovo reporcznico
prodam. - Ljubljana, Brdo 51, Vič.
Sprejmem
pridne, poštene oferje In hlapca nekadilca. Iščem pridne, spretne zidarje za stavbo hleva- Naslov v upravi »Domoljuba« pod 6978.
Služkinjo
v pomoč gospodinji sprejmem. - Naslov v upravi »Domoljuba« pod St. «971.	(b)
Nove vozove
vsakovrstne, na peresih, proda in vzame tudi stare v zameno ali v popravilo Hrome M.. Bncberjo, p. D. U. v Polju.
Hlapca
r.a vsa kmečka dela ''takoj sprejme Preset-nik. Kleče 8, Ježica.
Vajenca
za čevljarsko obrt sprejme H6nigmann, Ribnica, Dolenjsko.
1000 kg sena
sladkega, ln 600 kg slame, proda Blrtlč M., Dobrova SO.
Kmečko dekle
pošteno, za vsa hišna ln vrtna dela, sprejme v službo dr. Koz-ma Ahačič, Tržič.
In vse čebelarske potrebščino dobite v že-lezninl Fr. Stupica — Ljubljana, Gospoavet-ska 1. Nakup veska.
Ugodno prodam stroj
za dvozarezno cementno opeko, model Lips-»ia, s podlogami. M. Omahen, Višnja gora.
Dekle
na kmetijo sprejmem. Plevnlk, Tomačevo 9, pri Ljubljani.
Vajenca
ka pekovsko obrt, e vso oskrbo, sprejme takoj Jože TJrbanfilS, Črnuče 48t pri Ljubljani.
Hlapci
k goveji 41 vini — !n služkinjo za domača, dela sprejmem. Ljubljana, Ižanska c. 282.
Pekovskega vajenca
»prejme pekarlja Jug, Mengeš 98.
Hlapca h konjem
In za vsa domača dela sprejmem. Plačam SOO din. Zglasltl se osebno: Vič št. «4.
Društva
U bt rada imela svojo prireditev fotografirano, naj sporoče na: Foto Pavlovčtč, Poljanska c. 12. Legitimacije že za 10 din.
Hranilne knjižice
članic Zadružne zveze kupim in plačam v gotovini. Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod »Do 100.000« 6973.
Krojaškega vajenca
sprejme Cenčlč Štefan, krojač, Kranj.
Raznašalca kruha
kt bi opravilni tudi druga kmečka dela -sprejme pekarlja ln trgovina Krenos, Zalog.
Telita
ki bo telila drugI mesce, naprodaj. Stranska vaa 4, Dobrova.
Prevžitkarje
prevzamem. V ponudbi navedite, koliko bi plačali. Ponudbe poslati upravi »Domoljuba« pod »Sigurno« št. 6969.
Majhno posestvo
z vsemi gospodarskimi poslopji, lepim sadnim vrtom ln njivo v ravni legi ugodno naprodaj. Polzve se pri Leopoldu Grebencu 'r Trebelno,
Velika prodaja
prvovrstnih koles, Šivalnih strojev, otroških vozičkov In raznih drugih predmetov po zelo nizki ceni Je pri »Promet« v LJubljani, nasproti krlžev-nlške cerkve. Tudi ob nedeljah dopoldne odprto.
Služkinjo
pridno, pošteno, fca vsa kmečka dela, takoj sprejme Jesihar Janez, Rašica fit. 8, St. Vid nad Ljubljano.
Tovarna verig d. d.



Lesce pri Bledu
oddelek za pluge
izdeluje najmodernejše jeklene pluge, okopalnike, osipalnike In izorače '/a krompir, njivske in travniške brane.
Kmetovalec, zapomni si: njive obdelaš z najmanjšim trudom le, če orješ z Lesce plugom. — Naročila pošlji na:
Lesce plugi, Ljubljano, Sv. Petra s- £0
Halo! Gospodinje pozor!
Ali Vam je že znano, da je otvorjena nova trgovina x ostanki in cenejšim oblačilnim blagom, ki ga potrebujeta delavec in kmet, v Ljubljani pri Zmajskem mostu, tik ob Ljubljanici (kjer je krompirjev trg1). Sv. Petra nasip 29. Ravnokar je na zalogi veiiko ostankov za moške pražoje in delavne obleke meter od 20 do 60 din, veliko.ostankov za ženske in otroške pražnje in vsakdanje obleke, ostanki pralne svile, krepov itd. Ravno tako dobite tudi od kosa poceni blagove n, p.: bela kontenina srednja 5 din, najboljša 8*80 din. pisano za srajce srednje 5 din, najboljše 9 din, tiskovina za predpasnike srednja 6 din, najboljša na dve strani 9 din,
naglavne rute 6 din, žepni robci 1 din itd. To trgovino je otvorila špecijelno za cenejše blago
F.l.
snana JJublJanska tvrdka
ki ima svojo glavno trgovino na Sv. Petra cesti 29, v novi hiši, kier je velika zaloga boljšega blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi izgotovljene obleke, na Sv. Petra cesti 30 pa ima oddelek za nevestine opreme in pohištveno blago (zavese, te-pihe, garniture za postelje, perje, žimo in morsko travo i. t. d). — Torej vse, kar rabite, najdete sigurno v naših trah trgovinah, kjer dobite dobro ia po nizkih cenah I Naše geslo še vedno držil majhen zaslužek, a čim večji promet! . -_______-
V vsako hišo »Domolf"ba«l
2*
> DOMOLJUB«, dne i. majaJOM
«iev. is.
nmm (ai

Vam bo pomagal, d« boste, zopet dobili ZDRAVJE s pomočjo adrarilnib sroj-ste? rastlin. Ne bodite samim sebi i sovražnik t Obolenj« pri MENI in BO-LECINE PRI MESEČNEM PERILU (menstruaciji) Vam bo ublažil I1ERSAN-ČAJ. Ali Vas orira DEBELUSNOST t B: bili radi VITKI? T«l»j lahko uporabljate HERSAN-CAJ. ZAKAJ trpite bolefine REUMAT1ZHA in PROTINA, (e ni treba? HERSAN-CAJ je sredstvo, ki Vam lahko »lajša muke. HKSSAN-CAJ pomaga pri ARTERIOSKLE. EOZI in HEMOROIDIH (zlati iili). Ali res ne veste, da je Hersan-čaj dobro sredstvo pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in LEDVIC? HERSAN-CAJ se dobi SAMO V ORIGINAL. ZAVITKIH r vseh lekarnah.
»RADIOSAN«, ZAGREB, Dukljaninova 1.
Beg. 8. St 19834-36.

Novi župnik je stopil po vasi, da vidi, kako «e imajo faruni na svojih domovih. Pri Dober-nikovih je stopil v hišo. V teku pogovora je Doberaik na vse pretege hvalil sel>e in svojo družino. >Mi ne pijemo, jaz ne kadim in tudi grde besede ni slišati pri nas.« Komaj je to izrekel, se je potipal po žepu in ker ni našel, kar je iskal, je nadaljeval: >Lej ga zlodja, že spet sem pozabil fajfo v gostilni.
PNftDv— kolo•« šivalni lirojj
v trgovini SpleSne trgovska druiba t
Št. Vidu nad Ljubljano (v hiši g. Peršina). Istotam najcenejša popravila rabljenih kolei Dajemo na ugodne mesečne obroke.
Počasni Frar.ce in leni Janez sta se pretegovala v senci ter se menila, kako bi svet pre-drugačila. če bi imela moč.
»Če bi bil jaz cesar,« ie modroval France, »bi tako naredil, da bi bilo 365 praznikov na leto«
»Tepec neumni,< ga je zavrnil Janez, »potem bi moral vendar vsako četrto leto en cel dan delati.<
—ribniški fižol r," bonašho lucerno
dobite pri tvrdki RUM MMadSMt, d. z o. z. » UjaMjaal Tyrševa(Dunajska) cesta 83— Fižol tudi zamenjamo
Stegu je prišel praznike voščit, sedel k peči ter dejal: »Pa sem zares žejen.<
Graparca: »Malo počakajte, vam prinesem vode. t
Stegu: »Jaz sem rekel, da sera žejen, ne umazan.<
GAMA
Gnojniine črpalke brzogtarllnlkl itedllnikl
novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-Ietna garancija, najnižje cene, izdeluje
Podriaj Ciril, Ig 147 pri LJitbljasi
Mota esenca ffiostin
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena Isteki. za 150 litrov din 20-, po pošti dio 35-—, 2 steklenici po pošti din 55'—. § steklenice po pošti din 75'—. Prodaja drogerija Kast. Ua&IJaua. Žida wkaul.1.
Cerklje ob Krki. Dne 18. apr. so zvonovi v Cerkljah ob Krki oznanili žalostno novico, da je umrl v vojni bolnišnici v Zagrebu narednik Franc Žorič. Bil je vrl član mladeniške Marijine družbe, najlepši zgled vsem lantom — ves vdan svojim dobrim staršem. 17 let star je vstopil v podoficir-sko šolo, kjer so ga spoštovali in ljubili njegovi tovariši, radi imeli pa tudi njegovi predstojniki zaradi njegove značajnosti, pokorščine in pridnosti. 0 vsem tem je pričal njegov izredno lep pogreb. Zadnjo njegovo poročilo je bilo staršem za god. Naj Bog tolaži dobre žalujoče starše. Lep zgled pokojnika pa naj spodbuja vse tante k lepemu vedenju in življenju. Počivaj v miru, dobri fant!
StfliA ce,ir' Popelin in fcrep " poletne
obleke dobite po nizkih cenah pri
Obiaflinid za toemje - Ljubljana
TyrSe?a cesta 29 (hiša Gospodarske zveze)
Državnim In samoupravnim uradnikom nudimo blago tudi na ugodno mesečno odplačevanja.
V vsako "hišo »Domoljuba«!
Slovenski dom
JB NA3 CENENI POPOLDNEVNIK, K1 SVOJIM CITATELJEM TOPLO PKIPOROCa, MO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB n STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV, zu ONEGA, KI SI NB MOKE NAMOČITI »guj, VENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIftITB NA DOPISSICJ UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB. LJANO, NAJ VAM P08LJB NEKAJ STKVSLg LISTA NA OGLED.
Tonček se je vrnil od obiska pri teti. Mama: »No, ali si se lepo vedel, si rekel vsakokrat prosim in pa ne, hvala lepa?«
Tonček: »Na ono, hvala lepa, sem čiito pozabil, samo prosim sem vedno rekel.«
Nagrobne spomeniki
Iz starega pokopališč« Sv. Krištofa (ter nove spomenike) po nizki cent dobite dokler traja' zaloga pri kamuoseku HUMOV«« FRANJO pekopsli&e St. Krif, Ljubljani,
Neki zdravnik je sta! pred sodnikom kot priča, državni pravdnik ga je hotel mulo vščip. niti: »Zdravniki so dostikrat motite.«
Zdravnik: »Tudi sodniki se.«
»A zdravnikove napake se večkrat zagro« bejo šest čevljev pod zemljo,« je pikro pri« pomnil državni tožilec.
Zdravnik: »Res je, a sodnikove marsikat* rikrat vise v /.raku.«
BSrmsfnsIca darila
po nizkih cenah pri
J« VILNAR, urar Ljubljana, 3v, Petra <«sie J&
Tine: »Nikoli te še nisem videl delati.«
Jaka: »Kako to da ne. mar ne pomagam vsakih deset let pri ljudskem štetju?«
"k
Birič: »Ali naj pridem jutri po denar?«
Mlad zdravnik: »Pridite, le pridite, četudi trikrat, tako bodo ljudje vsaj mislili, da imaB veliko bolnikov.«
Bepli&ib
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi Ima vedno lepe slike v bakro« tiska. Pišite, da ga Vam pošljeja na ogled. Naslov: »Bogoljub«i Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. J
rioui ao:
sir m
»Domoljub« stane % dm za eelo leto, za inozemstvo 60 din. - , rate it. rekian.ac.je na uprava »Domoljuba«. _ Oglasi se sara*
Izdajatelj. 5r. Gregorij Pečjak. — Crednik: Jože K o š'l če k
s	■ v,. h:,uan:O. »/ ;
■- - » v	kAtAuOO
MEINEL HEROLD MARIBOR" ^
iDom^n^f^OglSiliT- ~	"pise s,"rc'cni« F/edniitvo »Domoljuba,, naročnino,
-U Pečjak. - ^T^Tto