Naše narodne pesmi. Spisal F. Kočevar. (Dalje.) Epiteton pisaa je v slovenskih aarodaih pesmih skor ravao tako aavadea kakor epiteton bel. P i s a a o pomeai aekaj veselega ia mičaega. Sloveaec ž Bjim, kakor z epitetoaoai bel, zazBamva aaj raje svoja staBovaaja, pohistvo ia opravo. Včasi pa pomeai pisaao tadi aekaj oduraega aeznaaega grozaega, kakor se bo iz sledečih primerov razvidelo : pi8aaa kaaira, pisaaa barčica, pisaaa ladja, pisaaa oštarija, pisaa bram, pisaaa postljica, pisaaa škriaja, pisaaa zibeljka, pisaa povojec, pi8aa bokal, pisaaa jaaka, pisaa fortošec, pisan mojderc, pisaao veselje, pisaa (veseli) daa, piaaa vazeaa, pisaa ptiC, pisaa pav, pisaa žerjav, pisaaoperje, aageliimajo pisaae perote, pisaaa brzda, pisaaa (crkveaa) sveča, pisaao pisrao, pisaBa palica, pisaa travaik, (pmaeri hrvaško pisaaa pečeaka za aeaiški luageabratea,) pisaao zaameaje, s kteriai se je aekdaj sodao krvišče zazBaravalo; jaz bi djal, da bi se z aeaiškiai WahrzeicheB aaj bolj prevesti dalo, pisaa stol, to je tisti stol, aa kterem sedeč je obsojeaec sairtao osodo poslašal, daaašaji Aaklagebaak, pisaao (srdito grdo) gledati, pisaa gad, pisaaa senca t. j. očividaa laž, al kar Nemec pravi liigeabafte UebertreibiiBg, Aafschaeiderei. Z e 1 e a o barvo sem aašel v sledečib slačajib: Zeleaa Sava, zeleai Juri, zeleae oči (zaaaieaje hudega človeka), zeleaa peč, zelea (mrtvaški) pot, zeleaa kočka (mitologičea pomea), zeleao borovje, zeleao bakovje, zelea gaj, zelea log, zelea gojzd, zeleaa tratica, zeleaa lediaa, zeleaa ajiva, zeleaa šuma, zelea travaik, zeleaa paša, zelea veaec, zeleaa jablaa, zelea vrtec, zeleaa praprot, zelea rožmaria, zeleaa detelja, zeleao drevce, zelea lea, zelea grai, zelea ogradič, zelea grob, zeleaa lešica. R a d e č a barva se tudi dostakrati aajde, a. pr. rudeče aobice, rudeča asta, rudeče krilo, radeč Iajbec, radeče čičke, radeč robec, rudeči šolaiči, rudeče baadero, radeča detelja, radeče kitice, radeča jabaka, rudeče rožice, radeča gartroža, rudeč aagel, rudeča (ae smrtaa) raaa, radeč oblak, radeče goslice. Zaaaieaito je kakšaim predmetoai se siva (v razreejih, siaje, sivao ia siuao) barva prilastuje. Našel seia: siva Drava, sivi sokol, siva grlica, sivi golob, sivi volk, sivi koaj, sivi hrt, sivo Biorje, siva akala, sivi kaaiea, siva tnegla, siva goba, sive rožice, siva griva, siva solza (od prevelike britkosti), siva pajčevifla, sivi svit (das Morgeagraaea), siva brada ia siva starost. i Ruaieaa barva ae pridodaje sledečiBi predmetoai: u-uuieao lice, nimeai lasi, ruaieaa krv, rumeao solace, ruaieao polje, rameaa pšeaica, ruaieao viace, raoieao grozdje, beliaa, kadar dozoreva, se rumeai, rumeae rožice, rameaa miza, rumeaa sveča. Žolto je: žolta vuga, žolta svila, žolto zlato, žolta pšeaica, žolta treaja (kataja), žolti (kosov) klua, žolt aied (koviaa), mrkvica žolto koreaje, žolte žveglice, žolte goslice. Plavo ae Bajde večkrat kot geraiaaizeai za Bemški blaa a. pr. plave oči, plava vijolica, plava gora, pa tudi plavi koajiček. Erjavo barvo sem aašel saaio ediao eakrat kot erjava lisica. Razaa teh aeni aašel še sledeča barviaa epiteta: višnjeve rožice ia višajevo sukao, vraa-koajič, rožice goreče barve, robec drage farbe, prižaaa seaečica, risaaa puaka, njedarec kot kri, bledo lice, bledi aiesec, 8eri koaj, seri starec, sera kobila, *) gjilndjane partice, **) gazaaa jaaka (eia faltiger, gestreifterWeiberrock), krvava solza, modre oči, viao kakor zajčja kri, pruao (?) aebo (aa Koroakem), lasje kostaajeve barve, rasi koaj, raai zlat, rusa ia rosa glava, ia šatka (kravjo ime.) ***) Hrvaški jezikoslovci se še daaas pravdajo o tera, ktero in kakšao barvo poaieai: ridj, hrdjav, amedj, rujao raso, siaje, suro itd. Ta pravda pa ae le po tem dogaati da, če 8e v obzir vzamejo vsi tisti predmeti, kterim aarod to al oao barvo pridevlje. (Dalje pribodajič.) *) Ser-a-o bo brž ko ne kongruent hrvaškem sur-a-o, kar po Kurelcu pomeni'gesprankelt, tedaj tisto stanje, v kterem začenjajo lasje siveti, ter so sivi in črni ali kakoršni že med seboj pomešani. Pis. **) Djundj (džundž) ali djunj je v zagrebški okolici tista iz rudečih trakov in iz zlatih resic v podobi krone narejena aubica, ki jo neveatice kedar k poroki gredo, na glavi nosijo, pa tudi sploh ženski rudeče-žolti urec. Turopoljec pravi kuruzi ki je lepo rumena, da je džendžava. Pis. ***) Večidel se kravam dajajo imena po barvi, kakorn.pr. dima, belana, breza, mavra, lisa, ruma (rumena?), ica (?), spregla, košutka, žutka, plavka, srna, jelenka, muca, progla, sizka, erdečka itd. Po tem sodeč, brž ko ne, tudi ime šatka al šaška pomeni neko barvo, ali ktero ? Ali ne pomeni morebiti to, kar neraško falbe ? Bil sem še dijak, kar me enkrat ranjki dr. Šubic na ulici pograbi, naj mu povem slovensko besedo za nemški falbe falke naimre ime konja s to barvo. Djal je da ima že celi Georgicon preveden, samo slovenske besede za falbe ne more nikjer zvedeti kolikor tudi okoli poprašuje. Jaz mu tačas nisem vedel odgovora dati, pa mu ga bogma tudi danas ne bi mogel. Kaj, ako ne bi naše šaš-a-o nemški falbe značilo ? Pis.