jltev. 19.
V Ljubljani, g sredo, dni 24. JanaarJa 1906.

-S EJKT.tOj LVMM
Velja po polti: aa telo leto naprej K 26'— xa pol leta „ „ 131--»a tetrt leta „ „ 6-50 s« eo mes« „ „ 2'20
V upravnIStvu:
r<a telo leto naprej K 201— s« pol leta „ „ 10 — «8 tetrt leta „ „ S'--
*a sn mesec „ ,,„ W©
!?a polllj. na dom 20 h ma mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah Si 2 (vhod tez
—-- dvorlJie nad tiskarno). — Rokopisi se
ae tfratajo; nefranklrana pisma se n< sprejemajo. (JrcdnlSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto XXXIV.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm)i za enkrat . . . . 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-JavlJenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzcmSI nedelje (n praznike, ob pol 6. url popoldne.
Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — /sprejema naročnino, Inserateln reklamacije. UprauniSkcga telefona Stev. 188.
(JpravniStvo I?
■	vsi
Čudni liberalci.
Za poraze doma se hočejo liberalci potolažiti — na Angleškem. Zato je pa »Narod v svoji nedosegljivi bedastoči natvezel svojim bravcem, da so na Angleškem liberalci premagali klerikalce. „To smo jih dalil" se zdaj veseli liberalna blaziranost. Da bodo pa tudi liberalci na Slovenskem vedeli, jim povemo, da pomeni liberalizem na Angleškem nekaj čisto druzega, nege pa pri nas.
Tam so Irci in katoličani v liberalni stranki, ker se ta beri za svoboščine katoliške cerkve, torej ravno nasprotno, kakor .Narod" trdi, ki sirovo zahteva, da mora vlada takoj zapreti in odstaviti nadškofa sarajevskega dr. Stadlerja, ker je dal krstiti mohamedana na njegovo prošnje. Vidite, slovenski liberalci, taka je svoboda vesti, ki jo vi zagovarjate.
Angleški liberalci se možje treznega razuma, vneti za blagor ljudstva; slovenski liberalizem, kakor odseva iz liberalnih glasil, pa je podlost, sirova nasilnost in barabstvo. Angleški liberalci so zares svobodomiselni, v slovenskih liberalcih pa ni niti iskre rodo-ljubja, ampak le terorizem In nesramna sebičnost
Dalje zagovarja angleški liberalizem pravice ljudstva proti zastarelemu konser-vatizmu, ki neče pripustiti v parlament večjega zastopstva iz ljudskih slojev. Kako vneto je zagovarjal voditelj liberalae stranke angleške, sivolasi Gla.lstone, svobodo katoličanov, samostojnost Irske in pravico ljudstva do parlamentarizma! Vi slovenski liberalci ste pa najhujši reakcionarci, ste staro-kopitneži najbolj okorne vrste, ste take politične stare babe, da nasprotujete še danes splošni in enaki volivni pravici!
Angleški liberalci se vneti za ljudsko samoupravo — za selfgovernment, kakor pravi ponosno angleško geslo — in zato zlasti gospodarsko delo prospeva v zadrugah na Angleškem. Tam se zadružne prodajalne, tvornice, delavnice, sploh vse pridobitno življenje je organizirano po zadru-
gah. Slovenski liberalci so pa vsemu temu nasprotni, oni so povsod le za cokljo, za policaja ali pa za pijano barabo, ki škandal dela.
Angleški liberalci podpirajo povsod etična stremljenja. Ravno iz liberalnih krogov je izšlo na Angleškem največ vnetih zagovornikov nravnega slovstva, ki so z največjo strogostjo šli v boj proti pornografiji in razstavljanju nenravnih podob. Iz liberalnih somišljenikov se nastali najkrepkejši bo-ritelji proti prostituciji in alkoholizmu in voditelji delavskega ljudstva v borbi za boljšo bodočnost! In vi, slovenski liberalcil Zakrijte si svoje lice! Zagovorniki vsake podlosti, izdajatelji svinjskih časopisov, pristaši zistema največje nenravnosti, zasmeho-vavci ljudskih pravic, izkoriščevavci delavskega ljudstva — vi se upate «ploh še na dan ?
Razmerje med angleškim in med slovenskim liberalcem je izraženo v besedah: Gentleman — baraba; svoboda — terorizem; napredek — starokopitnost.
V vsem torej raVno nasprotno angleškemu liberalizmu! Sicer pa vemo, da bo ostal ta pouk brez posledic za naše liberalce, ker se postali že preneumni, da bi to spoznali. Naj se torej tolažijo še dalje, da so zmagali — na Angleškem! Pa naj tudi tje gredo vsi skupsj! Se za piccole v gostilnah ne bodo hoteli Angleži takih modrijanov, kakor so voditelji liberalcev na Slovenskem!
Stalni obrtni odsek
je bil včeraj sklepčen. Načelnik je naznanil, da so se sporazumeli v važnih zadevah poročevalci z vladnimi zastopniki. Sekčni načelnik Hasenohrl je nasvetoval, naj prične razpravo z nadaljevanjem druzega branja o določilih za zadruge. Odsek je nato odobril §§ 114 do 130. V § 119 c so črtali besedilo, da sme določiti zadružni zbor poslovni jezik zadruge in načeloma sklenili, da izpuste v načrtu vsako določilo o poslovnem jeziku.
Volivna izprememba.
Nekemu vodilnemu politiku, najbrže ministru Bylandt Rheidtu, so pripovedovali,
da govore na dunajski borzi o gotovem odstopu Gautscha in B y l a n d t Rheidta, ako se izjalovi volivna izprememba in vstop Derschatte in Pacaka v ministrstvo. Politik je nato vzkliknil: »O ne! Predlogo o volivni izpremembi predložimo obema zbornicama, ki naj odločujeta o njej A če tudi pade vlada, ostane splošna volivna pravica zmagovita in si bo priborila veljavo po svoji no tranji moči.
Načrt o volivni izpremembi še ni izdelan v vseh podrobnostih in tudi ne bo predložen zbornici pred 15 februarjem. Zbornica bo potrebovala najmanj osem dni, da prouči predlogo, nakar bo šele sledilo prvo branje.
V	Dubenu pri Budjevicah je izjavil češki agrarec Holansky, da pritrde češki agrarci volivni izpremembi le, ako bodo zagotovljene koristi poljedelskega prebivalstva.
V	Novem Sandecu je poljski poslanec dr. Gorski obsojal nameravano volivno iz-premembo, ki bo odstranila sedanje člane poljskega kola. — Po galiških mestih bodo zmagali soc demokrati, na deželi pa anti-semiti.
V	Vzhodni Galiciji bo pa hud volivni boj med Poljaki in Rusini. Poljsko kolo bo prisiljeno stopiti v opozicijo, da pridobi zopet na veljavi. Voliti be moralo med Slovani in Germani in se pridružilo brez predsodkov enim, ki mu bodo več zagotovili.
Gautsch je zaslišal včeraj odposlaništvo strank gosposke zbornice, ki mu je naznanilo strankine sklepe v zadevi preosnove gosposke zbornice, katere smo že objavili včeraj. Gautsch je rekel, da se bo izjavil o zadevi pozneje.
Preosnova uradniškega ministrstva v parlamentarno.
Imenovanje dr. Pacaka in dr. Derschatte za ministra je baje že gotova stvar. Cesarjeve lastnoročno pismo objavijo v četrtek, najkasneje v petek Dr. Pacak se je razgo-varjal včeraj z dr. Kramafjem in dr. Stranskem o svojem vstopu v ministrstvo. Dr. Kramaf- in dr. Stransky se popolnoma strinjata z dr. Pacakom. Stransky ie rekel nekemu politiku, da je jako zadovoljen s Pa-cakovim nastopom za koristi mladočeškega kluba in češkega ljudstva. „Bohemiau piše, da Derschattovo imenovanje za ministra ne bo vplivalo na stališče nemških strank nasproti vladi. Nemške stranke nočejo izgubiti svoje neodvisnosti nasproti vladi, dasi vstopi nemški voditelj v ministrstvo. BB»hemia" trdi, da se ne bo mogla vzdržati nemška skupnost, ko vstopi Derschatta v ministrstvo. —
„Prager Tagblatt" poroča, da smatrajo vlada, dr. Pacak in dr. Derschatta položaj le kot začasno urejen. Če se vzdrži sedanji položaj, poverijo tudi resortna ministrstva poslancem.
Razni nemški listi niso zadovoljni, ker postane dr. Derschatta minister. Ustavo-verno veleposestvo, nemška napr. stranka, krščanski socialci in centrum niso zadovoljni, da bi jim poveljeval nova nemška ekscelenca dr. Derschatta.
Carinski spor med Srbijo in našo državo.
Predvčerajšnjim popoldne je naznanilo ogrsko poljedelsko ministrstvo zemunskemu carinskemu uradu, da je prepovedan uvoz srbske živine v našo državo. Prepovedalo je tudi uvažati iz Srbije meso, le perutnino smejo Srbi uvažati v našo državo. Včeraj dopoldne so zavrnili prvih pet železniških voz s slanino, ki so došli iz Belgrada Slanino so odpeljali nazaj v Belgrad.
»Pesti Naplo* priobčuje razgovor svojega poročevalca z bivšim podpredsednikom srbske skupščine radikalcem Redanov'čem, ki je izjavil: Prijateljstvo z Bolgarijo traja že tri leta, in je globoko vkoreninjeno v srbskem ljudstvu. Srbsko ljudstvo z veseljem pozdravlja carinsko zvezo z Bolgarijo. Vemo, da bodo imeli od carinske zveze pred vsem Bolgari dobiček, a kljub temu se oklepamo carinske zveze, ker je to prvi korak k samostojnosti in neodvisnosti balkanskih držav, ne da bi zato trpela moč drugih držav. Velika večina bo glasovala v srbski skupščini za carinske zvezo z Bolgarijo in podpirala vlado, ki si na ta način le utrdi svoje stališče. Ako tudi Avstrija prepove uvoz srbske živine, Srbov to ne odvrne ed carinske zveze z Bolgarijo.
Srbi smo trdno prepričani, da meja ostane zaprta le nekaj mescev. Ogrska vsled te carinske vojske ne bo trpela, veliko škodo be pa pač imela avstrijska industrija. Namesto žive živine bomo izvažali v Nemčijo prekajeno meso. Brezpogojno se bomo držali Srbi carinske zveze z Bolgarije, ker to zahtevajo politične koristi prve vrste in se na ta način bližamo uresničenju naših starih želja. Prepričani smo, da odneha Avstrija, ker le na ta način dobi ceneno meso.
Ogrski poljedelski minister je včeraj prepovedal tudi uvoz srbske perutnine. Iz Belgrada poročajo, da srbska vlada ne namerava nastopiti z nasilnimi sredstvi proti
LISTEK.
Caballero Bramarbas de Narrodura.
Junaška povest iz časov mavri&kih bojev.
Špansko spisal DonMiguel Cervantes de Saavedra.
Prosto poslovenil Janez Mrzlikar.
Ni bil navaden človek caballero Bramarbas de Narrodura. Njegova duša je bila romantična in rad je govoril o avtoriteti, je uničeval mlade in se skliceval na veljavo zaslužnih mož. Oko mu je zaiskrilo, kadar je nazdravljal junaškim sinovom španske pokrajine Narrcdure, ter jih vzbujal k odporu proti rjavim Mavrom, ki so pošiljali ovet svojega moštva na boj proti odličnemu rodu narrodurskih vitezov. Njegov ponos je bil stric kardinal Zaburo de Viennas, kraljevi polnomočnik španske države, ki ga je ščitil in mu dajal zaslombe v veselih in žalostnih dneh, ki so oblivali s svojimi žarki častite osebo caballera Bramarba de Narrodura. Po duhu in telesu je bil prvi mož svoje pokrajine in se je rad nazival njeno dika
v
A danes je z osornimi koraki meril svojo sobo. Na licu mu je žarela veličastna ogorčenost razžaljenega viteza, in bridki meč je rožljal z grozečim glasom ob njegovem mogočnem boku.
»Kaj ti je, moj sladki caballero ?" ga je vprašala donna Dulcinea, ki je postavila predenj čašo rujnega malagovca, ki mu je v junaških dneh njegove mladosti povzdigoval srce k viteškim činom. »Tvoja duša trepeta, kakor tedaj, ko si hodil na boj proti črnim Mavrom."
»Meja duša ne trepeta, draga moja," je odvrnil caballero Bramarbas, »ampak želi streti v prah onega nevrednega potomca nevernih Mavrov, ki se je vtihotapil r lepo špansko deželo in mi je zvijačno odvrnil hlapce, ki so doslej služili moji grajščini. Zasačil sem tega žalostnega viteza, ko . je za plotom nagovarjal moje hlapce, naj stopijo v njegovo službo. Dajal jim je vina in sladkih rozin, da bi jih odvrnil od mene. Udaril sem s kolom mednje ter jim izbil čaše iz rok."
»Prav si storil," je dejala donna Dulcinea, »ta človek je don Lurigo de Varranca, kdo drugi? Da se upa tak mavriški plebe-
jec nasprotovati odličnemu španskemu ea-balleru, nečaku kardinala Zabura de Viennas !"
»Da, on je in nihče drugi! A ta človek je stopil pred mene in mi vrgel v obraz okovano rokovico — še zdaj čutim na licu udarec — ter me pozval, da se borim ž njim v viteškem dvoboju. In jutri, draga moja Dulcinea, ke bo v areni dokončana bikovska borba, nastopiva lice v lice jaz in mej nasprotnik ter se pomeriva v viteškem dvoboju."
,Slava tebi, junaški caballero!" je vs-kliknila navdušena Dulcinea. .Te suho trsko iz Varrance bo igraje strla tvoja močna desnica, in jaz bom v svoji najkrasnejši obleki mahala z robcem svojemu dičnemu caballeru. A danes dobro počivaj, ljubi Bramarbas, da bo jutri jasno tvoje orlovske oko in orjaška tvoja moč. Vso Narroduro si premagal, in tudi ta zakotni intrigant var-ranški ti bo podlegel. A skrbi me vendar . .
»Nikar ne skrbi in ne tuguj zaradi mene!" odvrne pogumni caballero. »Po-gumnika sreča ne vara! To je naše viteško gesla*
Pogladil jo je po laseh ter se poslovil od nje.
*
* »
Caballero Bramarbas de Narrodura je legel v svojo mehko posteljo. Njegova glava je bila težka, ker tehtne misli so se vrtele v njej. Iz dna duše je zaničeval vse Mavre, posebne pa don Luriga de Varranca, ki mu je bil pritekel čez pot, kakor zajec lovcu, ki nima nabasane puške. In vendar se ga je grozovito ustrašil. Lahko mu je bilo doslej premagovati vse sovražnike, ko ga je ščitil njegov močni stric kardinal Zaburo de Viennas. Ta je imel močno vojske in prvo besedo pri kralju. Nihče ni smel dvigniti svoje roke nad Caballera Bramarba. On je lahko napadal mirnega potnika na cesti in je s svojimi hlapci tiral neposlušneže v ječe, a kdor je dvignil roko nad njim, ga je izročil sveti inkviziciji, ki je kaznovala pre-drzneža s krute roko. A zdaj je bila njegova usoda v roki don Luriga de Varranca, s katerim se naj bori v areni v veselje vsej Narroduri. Brez pomoči, sam na svojo moč navezan — kako je to težko in bridkol
Spanec je bežal z njegovih trepalnic, in tolsta lica so mu nemirno trepetala. Vstal je
naši državi. Baje naročujejo prej ko slej srbski trgovci blago v naši državi.
Srbija je gotovo občutno prizadeta, ker so zaprli mejo izvozu živine. V našo držav« se izvozili Srbi L 1905. 194.705 živine, med tem 112 511 prešičev, 52.646 volov in druge živine.
Pomnožitev vojaštva in orožništva na češkem.
V vojnem ministrstvu s* pričeli v sobot« posvetovanja, kako pomnožiti mirovne vojaške posadke na ueškem. Posvetovanja vodi sekcijski načelnik p«dmaršal Pap pl. Szill, udeležujejo se jih tudi zastopniki notranjega, železniškega in finančnega ministrstva. Praški cesarski namestnik je naznanil namreč Gautschu, da ni izključeno na Češkem n«vo razburjenje, dasi se zdaj po mirujejo duhovi. Namestalštvo sicer ni naznanilo, iz česa sklepa to, a vsekakor misli na volivno reformo, ki lahko povzroči razburjenje. V vojnem ministrstvu so sklenili, da je potrebno zvišati število vojakov v čeških posadkah. Nikakor ne kaže za slučaj nemirov pošiljati vojake iz drugih krajev na Češko, ker lahko nastanejo tudi v teh krajih nemiri. Posadke nameravajo pomnožiti tako, da pokličejo pod orožje 10.000 nadomestnih rezervistov pri onih četah, ki imajo posadke na Češkem. Družine vpoklicanih nadomestnih rezervistov nameravajo odškodovati. Ministrski predsednik je izjavil, da ne nasprotuje načrtom konference, a je tudi izjavil, da je ta slučaj izjema. V na-daljnih posvetovanjih nameravajo sklepati o razmerahpedrugih k r o n o v i -nah. Si. majem pomnože tudi jako zdatno orožništvo na češkem. Ne nameravajo izpremeniti le okrajev in pov šati posameznih orožniških oddelkov od 22 do 25 mož, marveč pomnože tudi število orožniških postaj in ustanove tudi dva nova orožniška oddelka. Ustanove 44 novih orožniškihpost a j i n p o m n o ž e številoerož-nikov za 100 mož. Imenovali bodo tudi tri nove orožniške častnike in novo mesto enega računskega častnika.
Bosna.
B e 1 g r a d. Belgrajskemu listu »Politika" je odvzet poštni debit za Bosno in Hercegovino, ker je list ostro kritiziral mizerne ondotne razmere.
Novi japonski poslanik v Peterburgu.
Londonska „ Tribuna" poroča iz Peter-burga, da je japonska vlada imenovala poslanika za Petrograd, ki dospe tjekaj meseca fšbruarja. Po inicijativi japonskega konzula se snuje rusko-japon-ska bankav svrho olajševanja trgovskih in industrijalnih odnošajev med obema državama.
Revolucionarji hoteli pognati v zrak moskovski Kremelj.
Pod Kremljem je izkopan rov, ki drži prav do reke Neglinke, ki teče po posebnem predoru v Moskvo. Ta Neglinka ima redkokdaj kaj vode. Podzemski »tajni" rov, ki je omenjen v zelo mnogih ruskih opisih, je pri Ustju v Neglinko močno zazidan. Zadnje dni se je podalo v Neglinkin predor več inženirjev, da bi pregledali električni kabelj, ki je po stropu predora pritrjen. Tu pa so zadeli na kopo opeke, ob kateri je bila izkopana v steno velika odprtina To je bil tajni rov. Takoj so obvestili o tem oblasti in šlo se je na delo z veliko pozornostjo.
in odprl okno, pod katerim je šumel bistri Guadalquivir svojo tožno, nočno pesem.
—	Ali se naj zatečem h kardinalu Za-buru de Viennas, da me reši nesrečnega dvoboja? je zdihoval caballero Bramarbas. Ta nesrečni Lurige me mikasti s svojo koščeno desnico, da bom žalostno poginil na areni, krvavi od bikovskih borb.
—	Ne, si je dejal zopet, tako daleč ne sega njegova moč.
—	Ali naj pobegnem in zapustim svojo ljubo Narroduro, v kateri sem preživel toliko veselih dni ?
—	Tudi to ne sme biti. Umrl bi. če me ne bi častili kot svojega izvoljenca, ki vodi njihove misli in je hrana njihovih želja!
—	A smrt mi je gotova, če se ne iz-nebim tega strašnega Luriga. Kakor picador zabodenega bika me bo položil na areno, saj sladki malagovte je omehčal moje roke, da vihte le še rujne čaše in objemajo pečenega purana, kadar se smeji na mizi. Sramota, sramota, o Dulcinea!
Mrzel veter je pihal skozi odprto okno in tožno je šumel bistri Guadalquivir, kakor So nikoli.
Lege! je na posteljo, in zdelo se mu je,
Preiskali s« rov in našli prilično na sredi, nedaleč od carske palače, kjer stanuje zdaj generalni guverner, znatno množino dina-mita, dve močni električni bateriji,, dovodne žice itd., torei vse, kar bi bilo potrebno za veliko opustošenje Kremlja. Gotov« je, da so delali anarhisti cel« vrsto noči v tem rovu, predno so dovršili to del«. — Spričo odkritja tega groznega načrta, se je brala v katedrali SpasUelja slavnostna zahvalna maša
Japonski ponos.
Znano je, da vlada v nekaterih severnih pokrajinah Japonske glad. V združenih državah severne Amerifee so pričeli nabirati milodare za stradajoče Japencc. Kakor pa javljajo sedaj iz Washingtena, je japonska vlada brzojavila svojemu tamošnjemu diplo-matičnemu zastopniku, da omenjenih milo-darov ne bi mogla sprejeti.
Belgija mobilizira.
Bruselj. Belgija se silno hitro mobilizira. V obmejnih trdnjavah gradi Belgija velike zaloge živeža in streliva.
Štajerske novice.
Stavka v Trbovljah in Hrastniku.
Trbovlje, 23. pros.
Danes, v torek, stavka še vse delavstvo. Ravnateljstvo je kratkomalo odbilo vse zahteve delavstva po izboljšanju plače, navedene v ponedeljkovi številki »Slov." Izjavilo je, da če ugodi delavstvu, mora zvišati ceno premoga. Ce pa stori to, se bo južna železnica, ki po kupi največ premoga, obrnila dtugam, in tako bi premogokopna družba trpela silno škodo; ker mora že zdaj vsak mesec za Trbovlje doplačati 40 -50.000 vsled raznih investicij (elektrarna, vodovod za mašenje rovov itd ). Pazniško in del. podp. društvo bo raditega sestavilo nove, za zdaj dosegljive pogoje, po katerih bi se plače pravično uravnale. Jutri jih predloži ravnateljstvu. Stavka bo torej gotavo še jutri popolna. Za električno centralo in domačo rabo kopajo premog rudniški hlapci ter ga s konji dovažajo na mesto. Dozdaj je vse mirno.
Hrastnik, 23. pros.
Tu se je včeraj opoldan pričela splošna stavka.
Trbovlje, 23. pros.
Nekaj soc. demokraškega stavkujočega delavstva je dane3 opoldan odšlo v Zagorje, da tudi tam uprizore štrajk. Zan-darmerija je zasedla vsa pota, da se to prepreči.
š Visok obisk. Olomuški nadškof prevzv. g. dr. B a u e r biva v Mariboru kot gost škofa Napotnika.
š Umrla je v Mariboru šolska sestra Sercfiaa K o d e 1 a.
š Ubegla kaznjenca. Iz mariborske kaznilnice sta ušla dva mlada kaznjenca, ko sta odmetavala sneg. Ušla sta na onem mestu, kjer stoji straža. Pustila sta potni načrt, ki je pa seveda namenjen le v to, da zmede zasledovanje.
Koroike novice.
k Kako je zmagal Seifritz?
Na nedeljskem shodu socialnih demokratov v Celovcu je razkril sedrug Riese tajnost, da je pri zadnjih volitvah zmagal nemško-liberalni Seifritz le s pomočjo socalnode
da mu šepeta angel Azrael strašno povest o smrti in minljivosti. Dolgo še ni zatisnil očesa
Tedaj pa se odpro vrata, in Duloinea pristopi ter mu pegladi bledo čelo.
„Ab, mene skrbi, da te Lurigo de Var-ranca ne ugonobi", 66 ona s tihim glasom.
„Mene tudi", vzdihne caballero. „A kaj morem ? Boj je napovedan, in jaz mu ne morem uiti!"
.Našla sem pot, po kateri si ohraniš življenje in čast.*
„Ali res ? Povej, povej, da ne skoprnim v mučnem obupu!"
In posvetovala sta se dolgo šepetajo. Caballero Bramarbas ds Narrodura je slednjič potolažen zasnul: Rešitev je bila najdena!
«
* ♦
Drugega dne je hrumela arena veselega in bojaželjnega ljudstva. Vse je bilo prenapolnjeno, in množice so zasedle areno do zadnjega kotička. Borba z biki se je vlekla dolgo, in komaj je čakalo občinstvo, da iz* v'.«k6 iz arene zadnjega umorjenega bika, kajti vse je čakalo le. da nastopita bori-
mokratiških glasov. »Drugič pa,* je dejal, „ne pomagamo več."
k Poslaneo dr. Lemisoh je posili na socialnodemokratiški shod pismo, v katerem pravi, da je sicer pristaš splošne, ne pa enake volivne pravice. Podpisal se je: „Dr. Artur Lemisch, poslanec pete in splošne kurijo, ki najbrže ne bo še tak« kmalu odpravljena.*
k Angle&ki kralj Edvard VII. pride baje, kakor se gov«ri, na Keroiko koncem tega poletja. Na vožnji skozi deželo se bo za nekaj dni ustavil kot gost pri dunajskem angleškem poslaniku Gčschenu, ki ima posestvo Stenice na Koroškem.
Dnevne novice.
Za novega knezonad&kofa goriškega je imenovan stolni kanonik goriški dr. Franc Sedaj. Dr. Sedej je bil rojen 1. 1857 v Cerknem na Primorskem in je bil posvečen v duhovnika leta 1877. L. 1878. je bil poslan v višje duhov-sko izobraževal išče pri sv. Avguštinu na Dunaj, kjer je bil tovariš sedanjih škofov Napotnika, Nagla, M a v r o -viča, Pulišiča in drugih odličnih cerkvenih dostojanstvenikov in učenjakov. L. 1882. je postal doktor bogoslovja, potem je bil v Gorici nastavljen kot bogoslovni profesor in 1. 1889. je bil imenovan za dvornega kaplana in za učnega vodjo bogoslovnih ved pri sv. Avguštinu kot naslednik dr. Napotnikov, ki je bil tedaj imenovan za knezoškofa lavantinskega. V tem velevaž nem poslovanju, kjer se je odlikoval s temeljito učenostjo, neumorno delavnostjo in ljubeznjiv« skromnostjo, se je na pssebno željo kardinala M i s s i a povrnil v Gorico kot kanonik in stolni župnik. V Gorici je tudi v tem poslu nadaljeval učenostno dele na katedru in s peresom, zlasti v bibličnih vedah in na muzikaličnem polju kot vneti Cecilijanec. Znan je njegov spis o klino-pisih v »Dom in Svetu", ki ga kaže kot odličnega orientalista; pisal je tudi za »Cerkveni Glasbenik" in mnoge deloval tudi pri drugih listih. Nadškofija goriška je dobila v dr. Sedeju izkušenega, modrega in vnetega nadpastirja iz svoje srede. Naj ga Bog ohrani mnogo let !
Jugoslovani in parlamenti-ziranje ministrstva. »Siidosterrei-chische Stimmen" pišejo od odlične jugoslovanske poslanske strani: nJugoslovani se vedno simpatično spremljali načrte min predsednika barona Gautscha glede parlamenta-rične preustrojbe svojega kabineta; to store tudi sedaj, toda Jugoslovani morajo gledati, da to pot ne bodo odšli praznih rok, kakor se je to doslej vedno zgodilo. V času Ba-denija in Tbuna, v katerem se se popolnoma žrtvovali za češke jezikovne naredbe, so odšli praznih rok in ed naslednjih uradniških kabinetov grofa Claryja in dr. Ktir-berja tudi niso imeli najmanjše koristi. Čehi so sedaj na delu da si s Poljaki in Nemci razdele moč — na Jugoslovane se ne spomni nihče, zato morajo sami začeti dregati s ko molči ter klicati gospodom, da tudi Jugoslovani hočejo prostorčka na selncu oblasti. Zahtevati bodo morali, da bo tudi kak Jugo-
telja caballero Bramarbas de Narrodura in don Lurigo de Varranca.
Arena je bila vsa okrvavljena — prava slika nečloveške bojaželjnostL Tedaj sta vstopila — vsak od druge strani — pozdravljena od tisočerih živio-klicev s tolikim koprnenjem pričakovana bojevnika. Vihrali so robci v rokah dražestnih mladenk in moški so glasno klioaje vihteli svoje klobuke.
»Živel caballero Bramarbas ! Slava !" se upile množice iz Narrodure.
Pa tudi možje iz Varrance so se oglasili ter so upili: „Smrt Bramarbi! Živel don Lurigo!"
Nastopili so sekundanti in sam glavni picador je stal na sredi arene, da vodi junake na viteški dvoboj. Nastala je smrtna tišina.
V bleščeči viteški opravi j« stopil par korakov naprej caballero Bramarbas de Narrodura. Odprl je svoj vizir in njegov rdeči, široki obraz se je kakor solnce zasvetil iz sivega jekla. Mogočno je zavihtel sulico, a predae jo je Zagnal v nasprotnika, se je obrnil do občinstva ter dejal z gro-mečim glasom:
slovan poklican v ministrstvo, ako bodo ▼ Gautsohevem kabinetu zastopani Nemci, Cehi in Poljaki po svojih ministrih-rojakih. To vprašanje je za Jugoslovane tem važnejše, ker se sedaj gre za volivno reformo, pri čemur so pa naravnost v nevarnosti interesi jugoslovanskega prebivalstva in bi jih uničil nemški minister, ki bi zastopal Nemce, ak« bi temu ne stal nasproti zaupnik Jugoslovanov. Kjer so vsi zraven, tam Jugoslovani ne smejo za«stati in zato bo vprašanje glede vp«klicanja jugoslovanskega ministra postalo akutno v tistem trenutku, ko be stopil v kabinet nemški minister-rojak",
čeden advokat in advokatska politika. »Slov. Narod" je padal vedno globlje, in zadnja njegova služba je ta, da je postal edine še reklama za dr. Tavčarjevo odvetniško pisarno. Edina naloga tega lista je, da dela pravde. Zato neprenehoma žali druge ter jih potem poziva: Zdaj pa tožite! D". Tavčar je imun, torej ne more ničesa izgubti; v vsakem slučaju pa njegova pisarna od pravde zasluži. Ker je dr. Tavčar okoren in »komoden* mož, bi bila njegova pisarna že prazna, če ne bi imel tega sredstva. Zato je pa tudi čssniška polemika take sirova in žaljiva. Drugi način je, da dr. Tavčar v »Narodu" druge odvetnike popisuje kot nesposobne ali oderuške, da bi kliente odvrnil od njih in napeljal na svojo pisarno. Najprej je to prakticiral samo z odvetniki, ki se mu bili politično nasprotni, zdaj pa, ko vidi, da se mu pisarna prazni, je začel tudi liberalne odvetnike, posebno mlajše, na ta način zdelovati. »Narod" mu je sredstvo, ' s katerim izkuša vplivati na sodišče. Pred vsako piavdo on v .Narodu" že prej naredi sodbo, in če sodnik ne sodi tako, petem ga strga v „Narodu" ali mu da čutiti tudi, da je — poslanec. Cele zastopnik nasprotne stranke ni varen pred to mahinacije, kar kaže afera z dr. Furlanem. Stvar je sama na sebi čisto nepolitična. Dr. Tavčar je neko pravdo izgubil, in iz maščevanja je začel trgati dr. Furlana ter mu očitati iz njegove odvetniške prakse razne stvari. Tako dela kolega s kolegom! Mi se ne vtikamo prav nič v te advokatske spore, a vprašamo o d-vetniško zbornico, kako more ona trpeti počenjanje dr. Tavčarjevo? Ta čedni odvetnik kliče odvetniško zbornico, naj nastopi proti dr. Furlanu, ker ta, kakor pravi dr. Tavčar, hodi v škodo drugim od • vetnikom. Mi pa vprašamo: A 1 i j e v o 1 j-na odvetniška zbornica, da opere to sramote z odvetniškega stanu, da urednik- odvetnik s svojim glasilom dela tako reklamo za svojo pisarno in s takimi sredstvi škoduje drugim? Zdi se nam, da vsa odvetniška zbornica nima poguma, da bi le mrdnila proti enemu žurnalistu, ki jo terorizira s svojim papirnatim bičem. Vsa siro-vost javnega življenja in političnih polemik > je posledica take advokatske politike. Narodnonapredna stranka je sam« aparat za eno odvetniško pisarn«, *Narodna tiskarna" je istotako le reklamn« podjetje
,Čujte junaki iz Narrodure in slavno občinstvo ! Kakor moje srce koprni po tem, 1 da poderem v prah neviteškega Mavra Luriga de Varranca in ekopljem svoj meč v njegovi krvi, tako tirja od mene viteški čut j mojega dostojanstva, da vam razložim visoki pomen te borbe za vso Narroduro. Cujte torej: Ali je spodobna, da se viteški meč odličnega caballera iz Narrodure omadežuje z nečisto krvjo takega neplemenitega Mavra? Prevzvišena je Narrodura!"
.Prevzvišena je Narrodura 1* so zaklicali med občinstvom nastavljeni hlapoi caballero vi.
A oglase se možje iz Varrance in upi-jejo : »Kri naj teče in viteškim načinom naj se izvojuje častni dvoboj!"
Vroče je postajalo caballeru, kajti s j plamenečim pogledom ga je motril njegov nasprotnik.
»Kakor strese sokol miško, tako bi jaz lahko stri in pogubil to slabotno človeče", nadaljuje Bramarbas, »a pomislite, da sem jaz načelnik Narrodure in nečak Njegove prevzvišenosti kardinala Zabure de Viennas. Kaj pa je ničvredni Lurigo, ki ni vreden, da ga zadene pogled caballerskega očesa?
za advokatski zaslužek, in »Slovenski Narod" naj sname svojo firmo in se naj imenuje »Tavčarjeva pisarna" !. Kdor nosi od gevornost za tako koruptne razmere, n<ij se ne pritožuje, da ga bo slovenske ljudstvo za vedno vrglo iz javnega življenja!
Dr. Bojazljiveo — satisfak-oija nezmožen. Zaradi žalitev v »Narodu" je dr. Furlan poklical dr. Tavčarja na dvoboj. Dr. Tavčar, ki ima na papirju tako velikanski pogum, pa se je — izsmuk -nil, ali, kakur pravi tehnični izraz, »aus-knajfal". Kot načelni nasprotniki dvoboja mi tega se ve dr. Tavčarju ne zamerimo, in ker poznamo njegovo duševno in telesno konstitucijo, tudi dobro umevamo, zakaj ni volja« pustiti, da bi dr. Furlan delal iz njega krvave klobase. Kdor ima tako široko tarčo, tega je lahko zadeti, in zato se iz-ogiblje dvoboja. A dr. Tavčar je vendar načelno bil vedno za dvoboj, — dokler so se drugi sabljali seveda. Saj je dr Tavčar pokrovitelj sabljaškega društva „ S a v a kigojidvoboje-v a n j e. Kako to, da je dr. Tavčar tako hitro pozabil na sfoje vitešlvo, saj s katoliškim stališčem se vendar ne more izgovarjati ? Radovedni smo, kaj bo s t o -rila zdaj »Sara«. Po svojih častnih pojmih morajo .Savani" dr. Tavčarja, k i je javno proglašen kot bo -jazljivec in nezmožen satis-iakcije, odstavitiin ne smejo več ž njim občevati. Če kaj drže na svoja častna načela, morajo zdaj nastopiti z odprtim vizirjem in z jasnim čelom!
Deželni predsednik g. Schwarz se je danes opoldne odpeljal na Dunaj.
Imenovanja. Okrajni zdravnik g. dr. Friderik S e e m a n n je imenovan za višjega okrajnega zdravnika na Kranj #kem.
-— »Klobasen«, ta klasični izraz čitamo v ceniku neke trgovine Mervart iz češkega. — Cenik je popolnoma nemški. Kakšne so neki te »klobasen" ? Ce le niso tako pokvarjene, kot izrax sam, da bi bili Slovenci, ki bi jih uživali — v nevarnosti, da si pokvarijo želodce !
—	Nadzorovanje dolenjskih železnic. Pretekli teden je nadzoroval dvorni svetnik in prometni ravnatelj Proske iz Beljaka progo Ljubljana • Novo mesto-Straža dolenjskih železnic. Prenočil je na novomeškem kolodvoru v svojem salonskem vozu,
—	Šolski obisk v postojnskem in logaškem okraju je vsled zametenih potov in mraza slab, ker primanjkuje otrokom potrebne obleke in obuval.
—	Utopljenega je načel Janez H u b a d Žagarja Janeza S u š n i k a v Mlinščem potoku v Godišču blizu njegove Sage. Pred večer so ga videli ljudje precej vinjenega. Ni izključeno, da je v pijanosti v vedo zabredel.
—	Razpisano je učiteljsko mesto na Ledinah.
—	Jugoslovansko umetniftko razstavo prirede letošnjo spomlad v
Ce bi jaz padel, bi bila esiročena vsa slavna Narrodura. To se sicer ae more zgoditi, kajti moj meč še nikdar ni prizanesel sovražniku, a vprašam vas, ali je to enak dvoboj, če se meri solnce z danico ali orel s postavko ? Le z enakim se bojuje junak!"
»Nehaj, strahopetna šema !" zakliče don Lurigo de Varranca. »Tvoje besede so babje in tvOje srce jc zajčja. Halo, picador ! Daj znamenje, da zaženem sulico in kaznujem nesramnega širokoustneža!«
»Živel don Lurigo!" so klicali možje iz Varrance, koprneč po viteškem dvoboju.
»Pusti, don Lurigo, da ti prizanesem še nekaj trenutkov«, nadaljuje drhteči cabal-lere. »Le enak z enakim se more vojevati po viteških pravilih. Enako mora biti orožje in enaka bramba. A pomisli, jaz sem širji in težji od tebe, in slaba bi se ti godila, če se zvalim nad tebe z vso svojo silo.«
,Ce si ti težji, sem jaz daljši", edvrne neizprosni Lurigo. .Ne čenčaj, baba, ampak nastavi sulico! Začnimo, picador!"
»Stoj še malo, preden končam s krutim udarcem tvoje mlado življenje, ki se mi tako smili", ječi caballero Bramarbas. »Ni enakosti med nama, kajti moja tarča je široka in obsežna, a take suhe postave, kot je tvoja, ni mogoče zadeti meni, ki sem vajen obsežnejšega nasprotnika."
Sofiji. Udeleže se je bolgarski, srbski in hrvaški umetniki.
—	Pasivni odpor železničarjev v Nabrežini se nadaljuje. Udeležuje se ga 100 delavcev. Tudi v Gorici obstruirajo železničarji. Ziradi te zopetne delavske stavke in vsled tega povzročenih nenavadnih prometnih razmer se od danes naprej prometno blago za Trst južne in c. k r. državne železnice in Trst prosto luko južne in c. kr. državne železnice, kakor tudi Trst prosto luko železniško skladišče nič več ne sprejema. Izvzeto je le: živali, pivo, tebak is lahko pokvarjajoče se blago.
—	Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji, bo obhajal letos SOletnico svojega rojstva.
—	Konferenca sodalitatis za dekanijo litijsko bode dne 29. januarja, prihondnji ponedeljek, v Radečah pri Zidanem mostu. Pričetek ob pol 10. uri do -poldne.
Hebljanslct mvltt
Ii Ljubljana in stavka v Trbovljah. Ravnateljstvo je vsem tukajšnjim prodajalcem premoga naznanilo, da jim ne pošlje več premega, dokler bo trajala stavka. Vse pogodbe so razveljavljene. Mestna elektrarna ima premega še za šest tednov.
lj Poizkušen samoumor. Vče
i-aj popoldne, ko je prihajal gorenjski vlak, se je vlegel na železniški tir za Tschinkel-jevo tovarno, bivši Tonniesov čuvaj Martin G o r š e , a sta ga še pravočasno opazila dva železniška čuvaja in ga potegnila s tira. Poklicani zdravnik je konštatiral, da se mu je omračil um. Oddali so ga v bolnišnico na opazovalni odelek
lj Redni pouk za naraščaj ljubljanske društvene godbe se zopet prične 29. jan., na kar se opozarja osobito taiste, ki so se že pričeli učiti. Učenci se sprejemajo vsak dan do 27. t. m. od 6. do 7. ure zvečer v godbeni sobi ma-gistratnega poslopja II nadstropje.
lj Povozil je včeraj popoldne na križpotu Bleiweisove in Tržaške ceste neki neznan voznik lOletnega šolskega učenca Franca Lampeta, katerega so z rešilnim vozom prepeljali v deželno belnišnico.
lj Živega metulja nam je prinesel Alojzij K o z i n e c Našel ga je v predilni tovarni med bombažem.
lj Shod drž. uradnikov bo 28. t. m. ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma".
lj Razstava briljantnega slikarstva. Ljubljanskemu občinstvu se nudi prilika, da si v hotelu pri »Slonu« ogleda razstavo popolnoma nove vrste slikarstva na različno blago, na platno, na steklo, na baržun, na les, na lončevino, na svilo itd. To slikarstvo se je osnovalo v Berolinu, od trn pa se razširja po svetu naprej in je tako želeti, da bi ss razširilo tudi na Kranjskem. Slikarstva te vrste se je lahko priučiti že po kratkem času in lastnik razstave daje v tem oziru vsa potrebna navodila. Zlasti primerno zabavno delo bi bilo to za dekleta, ki bi tako lahko deko-rirale sobe s temi zelo ukusnimi ia lepimi slikami. — Na razstavi zelo ugaja sveža barva po vseh slikah in med slikami vzbuja pozornost zimska krajina in nočna krajina, ki je izvrstno izdelana na temnem baržunu. Tudi vse manjše 15tvari — tako okraski po
»Sramota!" je začelo upiti občinstvo na galerijah.
Caballero Bramarbas de Narrodura pa je čutil, da se bliža čas odločitve.
»Cujte, možje iz Narodure, moji zvesti pristaši v zmagovitih borbah! Dokazal sem, da bi bil lahko pokončal tega neviteškega Mavra, kakor se pohodi rjavi hrošč spomladi, a ohranil sem čast viteške Narro-dure, da nisem omadeževal njenega meča s tako nevredne krvjo. Rajši starem svojo sulico, nego da prebodem z njo tako malenkostnega nasprotnika!"
In prelomil je sulico ter jo vrgel na tla pred don Luriga de Varranca.
Tisti hip pa skoči don Lurigo proti njemu, ga bliskoma podere, da je ležal caballero Bramarbas z obličjem na zemlji. Lurigo pobere zlomljeno sulico, stopi cabalieru na vrat in začne z lesom neusmiljeno mahati po nasprotnem delu caballerovega telesa.
.Taka je kazen za pasje duše«, reče don Lurigo, in glasno mu ploskajo bojeviti možje iz Varrance. Glasno je zaihtela donna Dulcinea na galeriji
Vsa Narrodura pa je osupnila, kajti ta- I kega dvoboja še ni videla Salamanca.
prtičih in zavesah so zelo ukusno izdelani.
lj Predavanja. Jutri v četrtek ob 4. popoldne predavanje kišč. ženske zveze v prostorih kršč. soc. zveze, Frančiškanske ulice. Predava dr. L a m p e.
lj Shod soc. dem. železničarjev se je vršil sinoči pri „Levu". Bil je precej zanimiv. Na dnevnem redu je bilo združenje obeh železničarskih krajevnih skupin, šišenske in ljubljanske, v eno. Poročevalec Kristan je najprej po nemško milo tožil, da so se ljubljanski železničarji pred leti ločili in niso ubogali njega. Sedaj pa je tako daleč prišlo, da ne more nobena skupina že več sklicati občnega zbora, da še celo odborovo sejo težko Delitev ni prinesla nobene koristi. Napada šefa južnega kolodvora Guttmanna zaradi njegovega ravnanja. Ce bi hotelo ravnateljstvo tukaj res »vzorno postajo", potem bi psoralo dati 6 do 7 milijonov za razne nove naprave; seveda se ceneje d«ibi »Musterstatian", če se koga poviša Velike in mnoge nesreče, ki se vedno gode na juž kolodvoru dokazujejo, da je Ljubljana pravzaprav »Schand station". V slovenskem g@?oru se je petem spravil g Etbin najprvo na kršč. soc. organizacije, češ da je to najbolj bedasto, kar je na svetu, napadal je .Verkchrsbund", češ da je izdajalski, Lueger je največji komedijant na svetu, »Verkehrsb." je organizacija za denunciranje, za lizanje pet in pljunkov. Ko je s temi glebokimi argumenti popol-mema užugai nasprotnika, se je seveda spravil na .jlovenca«, češ, da je priobčil Guttmannovo povišanje. Za »Slsvencem" so prišli na vrsto kršč. socialci, katere je obsodil, da ae bode nikdar imeli politične organizacije. Grozovito se je razhudil nad njimi radi njihovega sklepa, glede splošnega štrajka. Priporočal je k sklepu zdru žitev, ker bodo železničarji kmalu rabili moči, ker dane koncesije so nezadostne. Ko jih je podkuri! sodruge še s tem, da je Ljubljano imenoval »krščansko gnezdo", so bili vsi prepričani, da se je res treba združiti in so to soglasno sklenili. Stvar s tem se ve ni nič boljša V sferi Oister smo videli, kako soc. demokraška centrala ravna z železničarji in n j i h o v i m denarjem. Tega ne spravijo s sveta vse Kristanove psovke.
lj Izgred v delavnici. Poroča se nam, da izgreda v Horvatovi delavnici ni kriv Josip Fajan, ki se ondi ni nobenega izgreda udeležil.
lj Vojaška vest. Generalni major S e i b t, poveljnik 56 inf. brigade, je včeraj zvečer odpotoval v Gerico.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Dekla Helena Juriševič je obsojena vsled tatvine na dva meseca ječe.
Tujega psa je prodal posestnikov sin Peter Turk v Gabrijah in zato dobil deset dni ostiega zapora.
Valed v Dobrinjah Srefaeu Žagarju prizadete telesne poškodbe je obsojen delavec Jakob Anžič na dva meseca ječe.
Pred naborom je odšel v Ameriko Matija Gabrenja iz Unca. Zdaj se je vrnil in bil obsojen na osem dni strogega zapora in na 10 K denarae globe.
Zaradi poizkuša ne tatvine in preklinjanja Boga bo zaprt dva dva meseca cigan Jožef HudoroviČ iz Kale.
Svoj pogum je hotel pokazati France Oblak, mizarski pomočnik v Trbojah, kajti on je neki večer v He-čevarjevi gostilni brez vsakega povoda in nepričakovano napadel gosta Ant. Rozmana in Jakoba Jenkota. Oba je nevarno ranil in bo zato sedel pol leta v težki ječi.
Stražnikom zoperstavil se je zaradi hudodelstva javne sile že kaznovani hlapec Martin Zupet, doma iz Zaber-šta, ker je bil aretovan zaradi psovanja proti nekemu izprevedniku električne železnice. Protivil se je aretaciji s tem, da je aretu-joča stražnika od sebe pahnil. Obsojen je bil na pol leta težke ječe.
Razne stvari.
Najnovejša.
Silna burja je v Trstu in na Reki. Na Reki sta trčnila dva parnika. Škode je 50.000 K.
Cesar je daroval 50.000 K v pod poro ponesrečenim Albancem.
Stavka p r e m o g a r j e v je tudi v Poljski Ostravi. Stavka 1000 mož. Zahtevajo, da vodstvo rudnika odpusti dva neljuba jim nadzornika.
Sedemkratni umor. V Ober Steinu na Moravskem so prijeli nekega zakupnika kamnoloma Temške, ki je umoril sedem oseb in jih polil s petrolejem. Ker mu tega niso mogli dokazati, so poslali za njem nekega preoblečenega detektiva, ki se je ž njim tako sprijaznil, da mu je morilec vse zaupal.
Strašen zločin. V Pragi je aretirala policija 47 let stare deklo Frančiško
Kadlec, ki je svojega otroka ia dva otroka svoje prijateljice živa spekla na ognju.
Velik vihar s snegom in t o č o je bil v Cikagi. Mesto je izključeno od vsakeea prometa.
Bolgarski publicisti vBel-g r a d. Kakor ze poroča, bodo nekateri bolgarski publicisti in makedonski politiki obiskali sredi prihodnjega meseca svoje bel-grajske tovariše.
GrofZeppelin, kateremu se poizkusi z njegovim »zrakoplovom, ki se da voditi", niso posrečili, je izjavil, da poizkusov ne bo nadaljeval.
Stavka zdravnikov. Dne 1.februarja se skero gotovo prične na Nižje Avstrijskem stavka zdravnikov, ki služijo na deželi. Zdravniki zahtevajo sprejem v deželno službo.
Posledice napačnega alarma. V zamorski cerkveni občini b7. Pavla v Fi-ladeifiii se je vsled napačnega alarma zgodila velika nesreča. Signaliziran je bil ogenj. Nastala je velika panika, pri kateri so rinili vsi navzoči na prosto. Podrle so se stop-njice, 10 oseb je ubitih, 40 ranjenih.
Kraljica Natalija v Zemunu 7
Belgrsdska ^Politika" javlja, da je bila prišla kraljica Natalija nenadoma v Zemun in se tam sestala z nekaterimi Belgrajčani. Ko je hotela policija o stvari poizvedeti, je bila kraljica že odpotovala Vprašanje je, če je bila to res kraljica Natalija.
Moderna kuharica. Nedavno se je vršila pred okrožnim sodiščem v Leopold-stadtu zelo interesantna sodnijska razprava. Zavod za posredovanje uslužbencev je pre-skrbel »ekemu gospodarju kuharico, a ni prejel stalne nagrade 6 K. Zato je zavod tožil, gospodar pj je izpovedal pred sodnijo sledeče: »Kuharice sem odpustil že tretji dan, ker je pač kuharica posebne vrste. Enkrat je vrgla gospo iz kuhinje, razbija posodo, kadi cigarete in enkrat je tudi izjavila, da ne bo kuhala, ker mora na drsališče. — Sednija je gospodarja oprostila in izjavila, »da kuharica ne odgovarja zahtevam".
Železnica preko isterskega otočja. Oinova g. viteza Venussia je predložena ministrstvu. Po tem načrtu bi šla nova železnica najorej do Plamina in odtam na otok Kres. Cez velika vrata bi vozil parobrod vlake kakor je to slučaj na Danskem. S Kresa bi šla železnica do Osora in od tam do rta sv. Andreja. Od tu bi vozil trajekt na otok Pag. Med Pagom in dalmatinsko obalo bi sezidali velik mest. Železnica bi šla do Zadra, a od tam ali v Knitt ali naravnost k Vranskemu jezeru in preko Krke v Sibenik. Stroški za ozkotirno železnico bi znašali s trajekti med lukami vred 62 milijonoy kron. Za normalno širino bi bilo treba 22 milijonov več. Železnica bi bila dolga 290 km.
/enin star 130 let. V Carigradu se je zglasil pri tamošnjem metrepolitu 130 leten starec Hadži-Efrem-Oglu s prošnjo, da bi dobil dovoljenje k poroki, ki jo hoče obhajati še to zime.
Pogumne postrežnice bolnikov. V New Yorku je bila pričela goreti te dni velika lesena jetnišnica, ki je služila obenem tudi za bolnico. Strežnice so izpustile takoj vse jetnike, ki so se nahajali v pritličju in z njihovo pomočjo znesle bolnike, ki so ležali r prvem nadstropju, na piano. Pri tem so že gorele stopnjice in je bilo že vse poslopje v plamenu. Jetnišnica je zgorela do tal.
Inserati velikih knezov. V dvorskih ruskih krogih je nastala izpre-memba: člani ruske carske rodbine so pričeli, kakor drugi ljudje, po časopisih anon-cirati. Tako prinaša .Novo Vremja" inserat vojvode pl. Leuchtenberga, kjer zadnji javlja vsem svojim rojakom in prijateljem žalostno vest, da je izgubil na difteriji obolelega sina.
Kako si kraljice kratijo čas.
Nemška cesarica ima vse polno opravila, ki jih jej nalagajo dolžnosti kot mati in gospodinja. Kljub temu pa ji preostaja, posebno sedaj, ko se domači krog vedno bolj zmanjšuje, še ure in urice, ki jih izpolnjuje s tem, da fotografira. Pri tem kaže, kakor pripovedujejo priče, ne samo veliko vnetost, temveč tudi fino umetniško razumevanje. Posebno so lepe in uspele njene pokrajinske slike. Strastna fotografinja je tudi angleška kraljica Aleksandra. Vendar deli to svoje nagnjenje z veseljem tudi z vožnjo na avtomobilu ali s svojo ljubeznijo za mlekarijo v Sandringham, ki slovi kot ena najbolj urejenih mlekarij na celem svetu. Tudi za živalstvo se zelo zanima ta kraljica, in z veliko požrtovalnostjo skrbi za svoje ljubljence pasjega in mačkinega rodu. V še večji meri morebiti je prijateljica živali nizozemska kraljica, ki vedno zavrača vsako prošnjo, da bi bila pokroviteljica kakega športa, pri katerem se ubijajo živali. Pri tem pa nikakor ne nasprotuje drugim športnim zabavam. Ona je izvrstna drsalka in jahalka in je zelo vztrajna pri lawn tennisu ter zna iz* vrstno in krepko voditi avtomobil. Jako posebno je razvedrilo, ki ga išče ruska carica v svojih prostih urah, ko jo ne motijo razne materine in druge domače skrbi. Ona je iz-
vrstna slikarica karikatur (Šaljivih slik) in posablja vsak« ur«, da se zabava s tem, da si prežene razne skrbi, in one, ki skoro vedno mračij« čelo njenega oarskega soproga. Pripovedujejo tudi, da je izvrstna igralka in velika ljnbiteljica godbe ter ima zelo prijeten glas. Italijanska kraljica Helena je izvrstna strelkinja in strastna prijateljica avtomobila. Ona tudi pesnikuje, pri tem pa zaostaja za rumunsko kraljico Elizabeto, ki je znana pod pisateljskim imenom Carmen Silva p« vsem izobraženem svetu. Virtem-beršk-i kraljica Šarlota velja kot protekto-rica modernega ženskega gibanja. Poleg tega je prijateljica vseh iger, ki se igrajo na prostem in katerih se je v mladih letih z vnemo udeleževala. Švedska kraljica Zofija je zelo naklonjena prizadevanjem Salration army. Portugalska kraljica se pa z veliko vnemo peča z medicino. Ona zelo rada pokaže svoje znanje na tem polju ne samo teoretično, temveč mnogokrat tudi praktično. Velika njena zasluga je y tem, da je zelo veliko storila za izboljšanje zdravstvenih razmer na Portugalskem.
Najznamenitejša glediščna pevka Zedinjenih držav Miss L111 i a n Blauvelt je podpisala za 6 let pogodbo, ki ji zagotavlja vsak teden osem tisoč kron dohodka. V šestih letih bo zaslužila 2,016.000 K.
Kaj stanejo na AngleSkem volitve. Angležsi listi poročajo, da se bo pri prihodnjih volitvah okroglo 1200 kan didatov pogajalo za en sam mandat v par- { lamentu. Volit veni stroški stanejo posamez- \ nega kandidata od 8400 do 32.520 K, po- j 5rez torej 16 000 K, kar di skupno vsoto za s vse kandidate — 19 872.000 K. Ce se pri-štejejo k temu še nekateri posebni izdatki, i pridemo do vsote 36 milijonov kron. Naj- f več dobička od tega imajo knjigotržci in j odvetniki. Avtomobili, vozovi in omnibusi bodo tudi precej požrli. Veliko bo prišlo v roke tovarnarjem, ki že zdaj delajo kostume in raznobarvne znake posameznih strank.
5 milijonov frankov zgorelo. Belgijski list »Patriote" piše, da je pri železniški nesreči blizu Zenta zgorel poštni voz in z njim denarja in vrednostnih papirjev za 5 milijonov mark.
Duhovnik — re&itelj življenja. Nedavno je pričela goreti ponoči v Niepolemici hiša, kjer je stanoval 801etni Žid Paperle. Ta je v naglosti pobiral svoj denar in druge vrednostne stvari in bi bil gotovo zgorel, da ni prišel še pravočasno ponj tamošnji vikar P. Josip Batko. Hiša je že gorela na vseh krajih in starec je bil že omamljen in opečen.
Prvi Slovan v ameriškem kongresu. V novi kongres severnoameriških držav je bil tudi izvoljen eden Slo van, Ceh g. A. Michdlek, zastopnik mesta Chicago. Kot trileten otrok je s svojimi sta-riši prišel v Ameriko, v Cbicagu je študiral pravo in pri zadnjih volitvah je kandidiral ter je bil izvoljen. G MicMlek je šele 80 let star.
Vojaška posvetovanja na Dunaju.
Ta teden so na dunajskem dvoru vsakoletna vojaška posvetovanja. Pred vsem razpravljajo o osebnih zadevah generalov in čejearmada pripravljena za slučaj vojske.
Telefonska ln brzolauna porotna.
Gorioa, 24. januarja. Imenovanje dr. S e d e j a je v vseh krogih, slovanskih in italijanskih, sprejeto z velikim zadovoljstvom.
Trbovljej 24. jan. Demokrati so protestirali proti zahtevam pazniškega društva. Stavka bo najmanj do petka. Takrat pride družbin pooblaščenec z Dunaja.
Velike Lašče, 24. jan. Umrl je včeraj zvečer Jožef Gruden, župan občine Lazarji. Pogreb v četrtek dopoldne.
Trst, 24. januarja. Vseh železničarjev in delavcev v rezistenci je na južni železnici okolu 600.
Dunaj, 24. jan. Danes je bil Golu-chowski pri cesarju v daljši avdijenci. Jutri ima sejo odbor nemške četvorice. Derschatta bo poročal o parlamentariziranju ministrstva.
Dunaj, 24. jan. Danes je Gautsch sprejel barona Morseja in deputacijo kranjskih Nemcev, ki je prišla sem v zadevi volivne reforme.
Budimpešta, 24. januarja. Fejer-vary je naznanil baje včeraj vladarju pogoje, ki jih stavi koalicija za slučaj, da ji poveri cesar vlad«. P«goje sta dog«vorila grof Andrassy in Lukacs. Cesar se izjavi
danes. Baje bo Andrassy vodil pogovore z ogrsko koalicijo.
Sofija, 24. jan. Bolgarska vlada je naroč la 81 brzostrelnih topov. Te dni prideta sem prvi dve bateriji.
Belgrad, 24. januarja. Avstrija nadalje zaustavlja izvoz svinj. Ogorčenje je veliko. Za 27. t. m je sezran shod trgovcev cele dežele v obrano prav in interesov samostojne Srbije.
Rio de Janeiro, 24. jan. Število mrtvih na ponesrečeni bojni ladji „Aque-d ban" je 233. Mornariškega ministra ni med mitvimi, pači pa sta med mrtvimi njegov sin in njegov nečak.
London, 24. januar. Vsled velikega viharja sta trčnila dva parnika. Elen je bil prodrst skezi sredo. Vse moštvo je utonilo.
Peterburg, 24. jan. laozemoi zahtevajo vsted nemirov nastale škode od vlade odškodnin« 200 milijonov rubljev.
Peterburg, 24. jan. Mednarodna družba spalnih voz toži rusko vlado za odškodnino 8 milijonov trankov, ker so revolucionarji poškodovali mnogo voz.
Tokio, 24. jan. Lakota na Japonskem je vedno strašaejša. Na stotine oseb umre na dan vsled lakote in mraza.
Poslano.9)
Dr. Iv.Tavčarju, odvetniku v Ljubljani.
Vsled nekvalifikovanih napadov, s katerimi me je žalil dr. Ivan Tavčar v ,,Slovenskem Narodu", smatram za svojo dolžnost, pokazati tega moža javnosti v pravi luci.
Lanskega leta me je „Slovenski Narod" dvakrat neosnovano napadel. Obakrat sem stavil dr. Tavčarja na odgovor in obakrat je izjavil, da se je dotični napad na mojo osebo izvršil brez njegove vednosti, ter mi je zagotovil, da je vse potrebno ukrenil, da se taki napadi ne bodo več ponavljali.
Letos me je napadel „Slovenski Narod" dne 3. januarja, na kar sem se podal 4. jan. in ker ga tega dne nisem dobil, dne 5. jan. 1906 k dr. Tavčt rju v spremstvu priče.
Dr. Ivan Tavčar je zopet izjavil, da je članek z dne 3. t. m. brez njegove vednosti prišel v „Slov. Narod".
Dr. Tavčar je tudi pri tej priliki izjavil, da je pripravljen vzeti vsako izjavo za „Slovenski Narod" od mene v o b I i k i, kakor mu jo izročim.
Jaz sem na to izročil dr. Tavčarju izjavo, katero sem imel že sestavljeno, on jo ju sprejel ter mi zagotovil, da pride tudi v tej obliki v Slovenski Narod'*.
Dne 8. jan. t. I. je prinesel „Sloven-ski Narod" dotično izjavo.
A dr. Iv. Tavčar je izpustil zadnji odstavek dotične izjave, ki se je glasila
,,Sedaj pa naj presoja slavno občinstvo, v koliko da so osebni napadi v uvodnem članku „Slovenskega Naroda" z ('ne 3. jan. 1.1. na moj ugled kot advokat in na mojo osebno čast utemeljeni."
Ta zadnji odstavek je imel namreč namen, opozoriti slavno občinstvo na krivico, katera se mi je storila.
In ta zadnji odstavek je dr. Tavčar izpustil kljub dani obljubi.
Iz tega se razvidi, koliko da velja dr. Tavčarjeva obljuba in beseda III
Dr. Tavčar me je sedaj vnovič napadel v ,,S I o v e n s k e m N a r o d u" in mi skušal krasti mojo čast pod zlobno izmišljeno pretvezo, da stojim jaz za nekim člankom v ,,N a š e m Listu".
Z ozirom na kruto žaljenje nisem mogel seda j z dr. Tavčarjem več osebno občevati.
Naprosil sem torej dva gospoda zastopnika, katera sta se podala k dr.Tavčarju, in sta ga pozvala, da imenuje tudi on dva zastopnika, in da mi da za storjeno žaljenje primerno zadoščenje.
Dr. Tavčar je pa izjavil, da ne imenuje nobenih zastopnikov in da ne da nobenega zadoščenja.
Vsled tega je postal dr. Tavčar po pojmu vsakega kavalirja za satisfakoijo nezmožen.
Raditega pa tudi jaz z ozirom na svojo častne morem z dr. Tavčarjem več občevati, temmanje pa ž njim polemizirati in mu odgovarjati na njegove neutemeljene napade, ker me dr. Tavčar sploh ne more več žaliti.
Da pa ne tiram dr. Tavčarja pred porotnike, temu je pa povod to, da se je pred pričo izjavil, 6eš, ,,kje je mogoče spraviti v Ljubljani skupaj porotniško klop, ki bo mene obsodila."
159	Dr. Josip Furlan,
odvetnik v Ljubljani.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm
23
84
Čil opazovanja
Stanj, bfcro-motra T mm
9. zve J. I 744 0
7. *jutr. 2. pop.
746 4 744 4
T.mpa-ratnra
O hi J o
-21
-4*6 -25
V«trorl
moč. svzh.
sr. svzh.
Hsbo
jasno
pol obl.
ia1
11
SLOVENEC
= se prodaja =
u
odslej v naslednjih tobakarnah, [ozir. trgovinah:
V	Ljubljani t
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovro, Stari trg 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; češnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Kristina Weinert, Južni kolodvor; Elsner Marija, Kopitarjeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14, Kališ Alojzij Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan Ivan, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agneza, na Bregu 6; Mrzlikar Avg., Sod-nijske ulice 4; Omejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pihler Ivana, Kongresni trg 3, Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke ulice 11; Sušnik Josipina, Rimska cesta 24; Swatek Jos., Mestni trg 25; Soukal Fran, Pred škofijo 12; Tenente Rud Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Flori-janske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej, Prešernove ulice 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52 Graj-žar Ivan, Sv. Marti oa cesta.
Na Bohinjski Bistrici t Mio Grobotek, trg.
V	Celju: Marija Miklavc, „Nar. dom".
V	Celovcu: Josip Sowa, prodaja časnikov.
V	Cerknici: Ivan Lavrič, trgovec.
V	Gorici: T«s. Schwarz, Sol. ulice 2 in Ma-riia Rauniak na kolodvoru. Pet. Krebelj.
V	Hrcnovlcah: Štefan Dužnik, trgovec
Na Hrušlcl pri Jesenicah: Katarina Krive.
V	Idriji: Valent. Treven, trgovec, 102
Na Javornlku: Leopold Zorč, trgovec.
V	Št. Jerneju: Fran Novoselc, trgovcc.
Na Jesenicah: Adela Baloh. Dav. Tancar.
V	Kamniku: Fran Subelj, trgovec, 39.
V	Kranju: Karol Florian, knjigotržec.
V	Kropi: Ignacij Ažman, trgovec.
V	Leskovcu pri Krškem: Franc Starec, trgovec
V	Litiji: Oroslav Bric, pekovski mojster.
V	Logatcu: Maks Japelj, trgovec.
V	Mariboru: Henrik Krapek.
V	Novemmestu: J. Krajec nasl, knjigo-tržnica.
Opatija: A. Tomašič.
V	Postojni: Helena Orešek, trg., 76.
V	Radovljici: Oton Homan, trgoveo.
V	Ribnici: I. J. Vendelin Stare, trgovec.
V	Selcih: Jakob Uranič, trgovec.
V	Sodražlch Marija Krnc v Kmet društvu.
V	Spod. Šiški: Maks Lavrenčič, trgovec, 3.
V	Starem trgu pri Rakeku: Ivan Turk (konsumno društvo).
V	škofjiloki: Janez Potočnik.
V	Št. Petru na Krasu: Fran Novak.
V	Trnovem, Notr.: Franc Valenčič (kmetijsko društvo).
V	Trstu: Mih. Lavrenčič, Piazza Caserma 1.
V	Tržiču: M. B. Maily.
V	Vipavi: Fran Silvester, trgovec.
Na Vrhniki: Frančiška Opeka, trgovina.
Na Zidanem mostu: Mary Peterman, kolodvor.
Poslano.
153 1-1
Spominjajte se
»Družne s«. Cirila ln Metoda" Zahvala.
Častni gospod Fran Žužek, župnik v Kopanju je podaril tukajšni šolarski in učiteljski knjižnici obilico primernih knjig. Za velikodušen dar izreka blagemu gospodu najlepšo zahvalo	158 1—i
Mara Ivanovna Tavčarjeva,
šolovoditeljica in tajnica kr. šol. sveta. Kopanj, 23. jan. 1906.
Podpisani obžalujem tem potom vse svoje izmišljene, popolnoma neresnične ter žaljive besede, katere sem v razburjenosti govoril dne 20 t. m. na '< niigoveškem občnem žboru o g. Iv. Zirkelbachu, ter ga prosim, da sprejme ta preklic kot zadoščenje.
V Ljubljani 23. jaa 1906.
Anton Juvan.
Vabilo
156 1-1
XV. redni občni zbor
,,Posojilnice v Žužemberku*'
reglstrovane zadruge z neomejeno zavezo
kateri se bo vršil
Unč 4. svečana 1906, ob 4. url Dopoldne
v posojilničnih prostorih v Žužemberku št. 16.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Predložitev in potrjenje letnega računa za upravno leto 1905.
4.	Čtanje revizijskega poročila Zveze ter ukrepi istega.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Sprememba pravil.
8.	Slučajnosti.
Načelstvo. Znana gostilna
„prl Posevhu"
v Tupaličah.
S tremi sobami, kuhinjo, kletjo, drvarnico,, velikim hlevom, ledenico, kegljiščem, ter senčnatim vrtom, odda se v najem.
Ponudbe do konca meseca lastniku
167 3-1	F. Urbančiču.
priporoča rsicciutn«
vizitnioe
ca sisM o»ni.
Za vse dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti naše preljube soproge, oziroma matere in sestre
Marije Albrecht ro]. Molka
kakor tudi za spremstvo predrage pokojne k večnemu počitku, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, — posebno velečastiti. duhovščini, društvu „Kamnik", pevcem za ganljivo petje ter polarni brambi, — našo iskreno zahvalo.
Prav srčno se zah valj izjemo tudi vsem darovalcem prelepih vencev.
Kamnik, 23. jan. 1906.
255 i-i	Žalujoči ostali.
o-o
Srednja včerajšnja itunp. —21«, Donu. —2 2«.
Kolegialni kapitelj v Novem mestu naznanja žalostnega srca pretužno vest, da je v pondeljek 22. januarja ob 8. uri zvečer, 64 let star, nenadoma v Gosp«du zaspal prečastiti gospod
Jožef Jaklič,
kanonik.
Pogreb b« v četrtek, 25 januarja, po slovesnem zadušnem opravilu, ki se prične ob 10. uri dopoldne v kapiteljski cerkvi.
Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in spomin.
Novo mesto, dnč 23. januarja 1906.
Pologa 19. štev. „S2ovenca" dne 24. Januarja 1906.
Lloyd in nott volno mornorico.
Že večkrat smo osvitljevali čudne razmer e pri avstrijskem Lloydu. Danes nekaj o razmerju Lloyda do naše vojne mornarice. Vojno brodovje je dandanes navezan« na sodelovanje trgovskih ladij. Sama vojna mornarica nima dovolj takih ladij, da bi v slučaju vojske opravljale opazovalne službo. Zat« je treba vzeti brzih trgovskih parni-kev, ki naj služijo kot pomožne križarke.
V	vseh drugih evropskih državah dobivajo ladjeplovne družbe podporo le pod tem pogojem, da se ladje grade po vladinih načrtih ter imajo zadostno hitrost za vporabo kot pomožne ladje v vojnem brodovju. Tako ima Nemčija v brzoparnikih hamburških in bremenskih družb 12 pomožnih križarjev s skupaj 103.000 tonami ter s hitrostjo 24 morskih milj v uri. Te ladje se v vojnem času oborože s 360 15 cm brzostrelnimi topovi. Ravnotako ima na razpolago An gleška, Francoska in Italija mnogo pomožnih križarjev prve vrste.
Kako pa je pri nas v Avstriji? Mi nimamo ne ene porabne pomožne križarke ! „Najboljše" ladje avstrijskega Lloyda, ki dobiva od vlade 7 miljonov podpore, dosegajo le najvišjo brzino 17 morskih milj. Toda ta brzina je le na papirju; v resnici pa ne znaša niti 15 milj. Tako počasne ladje so popolnoma nepripravne za opazovalno službo. Pri ladjah te vrste je glavna zahteva: hitrost. Ce že naša vlada s tako visoko vsoto podpira L!oyda, zakaj noče imeti nobenega vpliva na način grajenja ladij? Doslej je Lloyd dobil svojih 7 mili jonov, pa je naredil ž njimi, kar je hotel. Sedaj se vrše Red vlado in Lloydem ustna pagajanja glede reorganizacije te družbe. Glavna zahteva nove pogodbe bi morala biti Lloyd kot od države podpirana družba mora predložiti vse načrte v odobrenje mornariški sekciji vojnega ministrstva. Večje število dobrih pomožnih križarjev bi i bilo tem potrebnejše, ker dosedanje stanje ' vojnega brodovja ne odgovarja zahtevam ! moderne vojske.
Ako pa že sedanjih Lloydovih ladij ni megeče rabiti ket pomožne križarke, bi bile vendar dobre za prevozne ladje. A bati se je, da v slučaju vojske z Italijo Avstrija takoj izgubi večino I.loydevega brodovja. Pomisliti je le treba, da j« Lloyd le neko pre skrbovališče za iredentovce. Devetdeset odstotkov vseh Lloydovih častnikov in uradnikov, deloma tudi moštvo, so sami fanatični iredentovci, ki bi v vojski takoj, k« bi bilo le količkaj mogoče, razobesili italijanske zastavo ter prešli na sovražno stran. To nis« strahovi, slikani na steno, to je mnenje mož, ki s» leta in leta prav od blizu opaz«vali te razmere. In naravnost nečuveno je, da je kaj takega mogoče v družbi, ki jo c. kr. avstrijska vlada psdpira s 7 milijoni.
V	Trstu je to javna tajnost. Grozno škodo bi ttpela Avstrija v slučaju vojske z Italijo. Ne le da bi ne imela potrebnih prevoznih parnikov za premog in drugi transport bi tudi Lloydovi častniki, ki gotovo dobro poznaj« dalmatinsko obalo, dali svoje znanje na razpolago italijanskemu brodovju. Tem razmeram naj vlada nared konec s tem, da prisili Lloyda, da vzame v mornariško službo Jugoslovane ter naj str«go pazi na pomorščake italijanske narodnosti.
Občinski svet ljubljanski.
Ljubljana, 23. januarja 1906 Županova naznanila.
Zupan naznani, da je izvolil regulačni odsek za svojega podttačelnika g. Ž u ž k a. Zahvala se izreče g. K a d i 1 n i k u in g. ravnatelju S a m s i, ker je prvi daroval 300, drugi pa 50 K mestnemu ubožncmu zakladu. Lani je bilo vloženih 46.504 vlog, nerešenih je ostalo le 152 vlog, kar kaže o marljivosti in vestnosti magistratnih uradnikov.
Nemški dopis brez ugovora sprejet.
Župan mlt> prebere nemški dopis c. kr. deželnega šol. sveta, ki odobrava nameravano ustanovitev novih šol.
Skopa južna železnica.
Nadalje naznanja, da ne kaže siliti juž. železnice, naj boljše razsvetli zlasti cesto ob skladiščih.
Južna železnica se sklicu, e na neko razsodbo upravssega sodišča, ki je razsodil« da mora skrbeti za razsvetljavo dotičua ob čina in ne železniška uprava. Žito je dala občina razsvetliti pot, ki vedi od juž. kolodvora na Friškovc.
G. Proscnc nagiaša, da se je obvezala južna železnica skrbeti za razsvetljavo, ko se je zgradil kolodvor, /.upan naznani, da bo dal preiskati mestni arhiv, če se nahaja v njem dotični akt.
Kazina in graško
V pravdi d r u š v a z mestno občino, ljavila II. inštanca
nadsodišče.
„ K a z i n o u je razve-v Gradcu
razsodbo prve inštance in razsodila v prilog društva »Kazine". Župan je naročil pravdnemu zastopniku g. dr. Tril-lerju, da zahteva revizijsko razsodbo. Se vzame na znanje.
Obtoženi mesarji.
Glede interpelacije g. Kozaka, kdo je ovadil 30 mesarjev sodišču, naznanja g. župan, da je to storil magistrat po naročilu • rganov c. kr. deželne vlade. Sodnijska preiskava je dognala, da so bile nekatere ovadbe neutemeljene, pri ostalih je pa bilo ustavljen« kaz. postopanje zaradi pomanjkanja dokazov.
Nova meščana.
Nova meščana gg. Leopold B 1 u -mauer in Ivan Kerošec storita nato obljubo ket meščana.
Za slaboumne otroke.
Obč. svet nato odobri nujno poročilo obč. svetnika g. Dimnika, da prevzame stvarne potrebščine, ako ustanovi dež. šol. svet posebni razred za slaboumne otroke. Khunova cesta.
Odkleni se prošnja Jaromirja H a-n u š a , da se izpremeni sklep obč. sveta o načinu zazidave Khuaove ceste. Mesto bi moralo zgraditi cesto, kar bi veliko stalo in v tem mestnem delu ni neobhodno potrebna. Ugovarjala sta tudi dovoljenju bližnja soseda g kanonik K a 1 a n in mestni fizik g. dr. K o p f i v a.
Razne stvari.
Končni obračun tvrdke G. T o n n i e s v znesku 148 25 K se odobri.
Klesarska dela in nabava dotičnega materiala se odda za dobo 1906—1908 kamnoseškemu mojstru g. Ignacu C a m e r -n i k u.
Stavbno in rezano blago se odda tvrdki Ivan Zakotnikovi za debo 1906 do 1908.
Dodaja pesipalnega materijah se odda gg. Jakobu Trpincu in Iv. Vodni k u in sicer za dobo enega leta, a pogodbo lahko podaljša magistrat tudi za leti 1907 in 1908. (Jena za gramoz se je neznatno zvišala.
eolske stvari.
Saaž&nje šolskih sob v hiši baronice De Trauxove na Bregu se odda od 1. jan. letos nadalje šol. slugi na II. ljudski šoli Jakebu S e d e j u proti mesečni odškodnini 14 K. — Šolskemu vodstvu na Kaiolinski zemlji se zviša nagrada za sna-ženje in kurjavo na letnih 240 K.
Hlapci v klavnici.
Poviša se mezda klavničnemu hlapcu Č e b u 1 j u na dnevnino 2 40 K, ker služi v klavnici že 25 let, ostalima dvema hlapcema pa na dnevnih 2'10 K. Hlapci v klavnici morajo delati od 4. zjutraj do 6. in 7. zvečer in je povišanje popolnoma potrebno.
Uolitue u Knežaku.
Volitve, ki ss se vršile 3 in 6. julija 1905, so v polnem obsegu razveljavljene. Dotični odlok c. kr. okr. glavarstva postojnskega se dobesedno glasi med drugim: „Iz vseh teh izpove d b in okolščin se ne da nič druzega sklepati nego to, da se razglas za občinske volitve zdne 3 in 6. junij a 1905 ni postavno objavil niti glede predpisanega časa niti glede kraja, na katerem se ima ta razglas po zakonu razobe š a t i ". — Gosposka sama je torej pri znala, kar so resnicoljubni ljudje zmeraj trdili: nadučitelj in župan Karol Cesnik vo lite? ni pravilno razglasil, oziroma jih sploh ni razglasil tako, da bi bili zanje vedeli vo livci, ki ga ne marajo; znano mu je prav dobro, da ima v občini vroča tla in mislil si je: če ljudje zvedo za volitev, pride jih ko listja in t.-ave in me pahnejo s prestola kakor bi pihnil, bolje bo, če ne zvedo, da se me zdaj lahko iznebijo, zakrj jaz, Karol Cesnik, hočtm Knežane vladati še najmanj šest let!
Najmanj šest let, pravi Cesnik, da hoče še vladati. Najmanj šest let naj se torej še v občini gospodari kakor do sedaj 1 Najmanj šest let naj se občinske doklade še zvikšujejo in rastejo davki kakor gobe po dežju! Najmanj šest let naj živ krst še nc izve, kako je z občinskimi računi! Najmanj šest 1 e t naj Knežani še prenašajo njegovo samovoljnost in prevzetnost! Najmanj šest let! Tako hoče on, on, ki je nadučitelj in župan!
Ali res? Saj tega skoraj ne moremo verjeti! On, ki je Knežane pred celim svetom razglasil za tolovaje, prav tisti Cesnik bi si štel v čast, da bi mogel vsaj šest let še žu-
panovati med tolovaji! O, kak« zelo se časi izpieminjajo! Saj niso še pretekli trije meseci, ko je pred ljubljanskimi sodniki milo tožil, kak« se je bal, kako se je tresel pred Knežani, ko mu vendar niso hoteli nič ža-lega. Kako bi se jih šele bal, ko bi ga res enkrat pozvali na odgovor za toliko in toliko krivic, ki jim jih je prizadel, odkar prebiva med njimi! Ne, verjeti ne moremo, da bi se sploh še upal županovati med judmi, ki se jih tako boji, ker ima 1 a b o vest!
Kdo je t i s t i, ki je toliko Kneža-nov pahnil v nesrečo? Kdo more premeriti vse v e 1 i k o g o r j e , ki je prišlo nenadoma nad dvanajst družinskih očetov z obilnimi otroci? Že takrat, ko je prihajal v Knežak, so pravili ljudje, ki so ga poznali, ta mož ne be prinesel sreče v far o. In res! Preskrbel je Knežanom zapora skoraj e s t let, a zdaj hoče županovati š e najmanj šest let!
K d o j e t i s t i, ki je Knežanom pred svetom vzel dobro ime? Ko bi toča pobila, ko bi ogenj požgal, ko bi povodenj razdejala Knežak, vse bi se dalo še popraviti, ali škoda, ki je prizadeta s tem, da je vas in fara prišla pred svetom ob dobro ime, ta škoda se ne bo dala popraviti z lepa! Za zgled samo to: Pošteno dekle išče po Ljubljani službe. Pride poprašat k boljši družini. Odkod si?« „Iz Knežaka." .Onda z Bogom! V Knežaku ste tolovaji!"
Kdo je tisti, ki bi hotel za župana voliti takega moža? Kdo je tisti, ki bo imel tako male zavednosti v sebi, da bo svoj glas oddal možu, ki j e z a Knežak prava nesreča? možu, ki mu je vzel ugled pred ljudmi. Kdo je tisti, ki bo imel tako malo usmiljenja de ubogih obsojencev, tako malo ljubezni do svojih lastnih sefaranov in soobčanov, da bi za župana volil takega moža? Upamo, da ga ni! Saj vemo, kako so bili vsi iz sebe dobri Knežani in Koričani, kako je zašumele po Biču in po Juršičah, ko se je zvedela obsodba! Vemo tudi, kako so Knežane pomilovali prijazni Sembijci.
Zato pa vsi na krov, volivci! Dne 29., 30. in 31. jan. naj bo volitev Vaš najvažnejši pesel! Ne burja ne sneg, ne lepo ne slabo vreme naj Vas ne odvrne od volitve! Res bo iz Juršič in iz Koritnic huda, dolga pot, pa kaj zate! Treba se je žrtvovati, treba se je potruditi za do bro, sveto stvar!
Književnost In nmetnost.
Slovensko gledališče.
Veseloigra dr. Stobbe, poslovenil Germ; — 3 dejanja. — .... Ampak to je nerazumljivo pri nas: kedar se igra kaka igra, ki ima res kaj v subi, nikdar ne gre gladko.
Pride pa na vrsto kaka burka, — pilijo se in pilijo, in tudi gladko igrajo. Narobe svet!
Naslov veseloigre je ^Potujem s hčerko" (Njen sistem).
Vsebina približna tale: bogat tovarnar Repar je pripravljen na potovanje za dobo 2 mesecev v Vaišavo, Petrograd, na Ktim i. t d. — Z njim bi imela iti njegova hči Iza, kateri pa mati zadnji hip to zabrani. Sodrug Reparjev — Slatnar — svetuje prvemu, naj vzame s seboj .tujo" hčerke.
Prilika je tu. Mlada vdova in lepa, Ela Staukovičeva, stara znanka Reparjeva, po tuje v Petrograd, kjer hoče postati šanso netna pe?ka. Potujeta skup ter prideta i Varšavo ter v družbo tamošnjega tovarnarja Bauerja, čegar sin Edvard, leseni avtomat se zagleda v lepo Elo, katero predstavi Repar kot svoje hčer.
Ko se ta dva vrneta iz potovanja Ljubljano, čaka že Reparja pismo, v katerem mu naznanja Bauer, da prideta s sinom snubit hči. Repar je v zadregi. Njegova soproga ne sme ničesar izvedeti. Posreči se mu, da pregoveri Elo, da odpotuje v Ne\v York, a ž njo se skrivoma odpelje tudi Edvard. Stari Bauer besni; Berta, sestri čina Julije, Reparjeve soproge pa posre duje, da slednja o dogodku ničesar ne izve.
Dejanje je jako ednestavno in videli smo že nebroj sličnih iger, v katerih va rajo možje svoje soproge.
Novega toraj nič, pač pa nekaj dobrih komičnih prizorov, ki so izzvali časih bučen smeh ne ravno mnogoštevilnega občinstva.
Navsezadnje je tudi to dobro, ker smeh, kakor trdijo zdravniki, jc še cele koristen.
Zadnje dejanje je pomanjkljivo. Pisatelj je bil v zadregi, kako naj dejanje zaključi, pa je pustil odpeljati se Eli, zaprl v sobo Reparjeve soprogo s hčerjo, a postavil na oder Berto kot „deus ex machina", ki pomaga iz zadrege s tem, da molči.
Zako primitiven zaključek !
Kakor rečene, igra je šla prav gladko in vkljub svoji enostavnosti in brezpememb-nosti dosegla svoj uspeh.
G. D o b r o v o 1 n y je igral Reparja konsekvenco ter ni pretiraval; gospod L i e r je pa topot brenkal vendarle male čez kemično struno.
Zbadljive, vzorno, boljšo zakonske po-ovico Reparjevo je igrala g. Danilova i sebi lastno verve.
Kaj dobra pa je bila gdč. S p u r n a , f kolikor slične vloge namreč prijaje njenemu temperamentu.
Gospod Verovšek je tovarnarja Bauerja dobro predstavljal in pogodil njegov značaj v tem, da ni mogel zatajiti svoje provenijence. Kajti tovarnar ostane vkljub bogastvu neolikan.
Gosp. N u č i č kot njegov sin Edvard nam je ugajal, ker je prav dobro pogodil domišljavega gizdalina, ki niti ne zna govoriti drugače, da se navije kot avtomat.
Maska in mstopi Žida Faktorja (gosp. Dragutinovidj so tudi izzvali dosti smeha.
Vlogo Ize, Reparjeve hčerke, je igrala gdč. Kočevarjeva, ne gospa Kreisova, in vlogo Berte gdč. R o n o v s k a. Pohvalimo !
Pa prosimo kmalu izpremembe v repertoarju.
Cerkveni letopis.
Misjjoni na Ruskem Poljskem dovoljeni. Ruska vlada je dovolila, da smejo redemptoristi na Poljskem obhajati misijone med kmeti in delavci. Misijoni so bili na Ruskem Poljskem doslej prepovedani, in sicer vsltd ukaza leta 1864. Vlada ima sicer dovolj vzroka, da dovoli misijone med delavci, ki sa vsi razburjeni in potrebujejo pomirjevalnih besed in tolažil.
Darovi.
Poslani našemu upravništvu.
Za družbo sv. Cirila in Metoda so darovali Mohorjani na Ježici 5 kron.
©©©g) Kupujte
narodni I^ole^!
®®®® ©© ©©©©
Borzna poročila.
Ljubljanska (Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajsko borze 23. janaurja 1906.
Zaloibeul papirji.
4•/, majeva renta......
4•/, srebrna renta.....
4*/. avstrijska kronska renta . 4•/, , zlata renta . . . 4"/, ogrska kronska , ... 4"/. . zlata .... 4"/, posojilo dežele Kranjske . 4'/»*/. posojila mesta Spljet . . 4V/. ,	» Zader . .
4Vi*/, bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 4•/, češka dež. banka k. o. . . 4•/. , , „ ž. o. . . 41/,*/. *ast. pisma gal. d. hip. b. . * V/. pešt. kom. k. o. z 10°/, pr. 4 V/, zast. pisma Innerst. hr. . 4V/. . . ogr. cen. dež. hr. 4 V/. » . » hip. banke. 4'/»•/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4 V/, obl. Češke ind. banke . . 4•/, prior. Trst-Poreč lok. . .
4•/, prior. dol. žel......
3•/. , juž. žel. kup. V.Vt • • 4l/»"/. avstr. pos. za žel. p. o.
SreSke.
Srečke od 1. 1860l/,.....
. , . 1864 ......
„ tizske.......
„ zem. kreditne I. emisije .
»	* K- "K V	' 1
, ogr. hip. banko .... „ srbske & frs. 100 - . .
„ turške .......
Basilika	»ročke . . .
Kreditne	, ...
Inomoško	, ...
Krakovske	„ ...
Ljubl|anskc	„ ...
Avstr. rud. križa , ... Ogr. , , , ... Rudolfove	, ...
Salcburške	, ...
Dunajske kom. , . . ,
D e 1 n I o e
tužne železnice......
)ržavne železnice.....
Avstr. ogrske bančne delnico Avstr. kreditne banke . . . Ogrske . , ... Zivnostenske , ... Premogokop v Mostu (Brtlx)
Alpinske montan.....
Praške žel. indr. družbo . .
Rima-Murdnyi......
Trbovljske premog, družbe . Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbo . .
Valut*.
C. kr. cekin.......
20 franki........•
20 marke........
Severeigns.......
Marke.........
Laški bankovci.....
Rufclji.........
Dolarji.........
Bon»r	BliffO
100'—	100 20
99-95	10015
100 20	100-40
117-90	11810
96 15	9635
114-30	114-50
99 50	101-—
100-65	101-65
100-	
100-65	101-65
100 —	100-30
100-15	10050
100 45	10140
106 45	107-45
100 50	101 50
100 —	100 40
100—	101-90
99-50	10050
100-50	101-50
99-90	
9950	100-—
31590	317 90
100-75	101-75
196—	198 —
290-—	291"—
16125	163 25
297-50	307-50
299 bO	309-&0
264 —	269 60
102-	lil —
150 25	151 25
25 30	27 30
477—	486 -
79—	«5 ■-
93-	99 -
6< —	67,-
62-25	54 25
:<3 10	35 10
67-	f:!!
72-	78 60
529 5u	[•39 60
120—	121 —
6f 5 25	666 25
1631-	i 1640 60
673 60	! 674 60
795 50	! 796fto
246—	246-50
660- -	663 50
527-50	52850
2615—	2626—
527 70	528-70
276—	279 -
663—	666 —
169—	160*—
11-32	11*36
1913	19*16
23-52	23-68
23-98	24*06
11745	117 65
9560	96-70
260-76	| 251-60
484	1 6.-
Trgovski pomočnik
vešč slovenSCine, hrvaščine, nemSCine in nekoliko laSČIne, kateri se je izučil v večji trgovini mešanega blaga, želi premeniti službo.	12 9-7
Naslov pove upravništvo tcgalista.
F^ciljapicci
izurjena kot gospodinja, srednje starosti,
želi nastopiti službo v kakem župnišču.
138 Kje, pove upravništvo »Slovenca". 3-3
Dva učenca
za večjo trgovino z mešanim blagom
SCsr takoj sprejme -a£g£ 3-2 FRANC KS. PETEK ms
v Ljubnem, Savinjska dolina, Šlajtrsko.
nssrsnrs^.....| % JEJE^ ip1^^
j 1905 čoz 11 milijonov krort. j št 2, i. nadstr. i 30,nov. 1905 čoz50 milj.k. j
Lastna glavnica K 214.843*38.
Najboljša in najsigutmejša prnlika za štedenje I
Vsak dan sveže
pustne krofe.
Ljudska p©5ojilnica
>lav- j .i -.i brez kakega odbitka, tako, da po- ZL o a sprejme vložnik od vsacih vloženih ~ r lu 100 K čistih 4 K 50 li na leto.
21! 6 -15
Velika zaloga
cerkvene oprave
in električnih svetilk Itd. Naročila se hitro izvrSuJejo. — Načrti in proračuni se po želji naročnikov naglo izvršž. Stari cerkveni predmeti se prenavljajo najceneje 2656 30—13
Velespoštovanjem
L. Tratnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27.
V izložbi so velike, lepe jaslice (umetniško delo), za kako cerkev ali samostan.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure poldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 30. no?. 1903: K 11,173,979 02. Denarni promet od 1. jan. do 30. nov. 1909: 50,407.689-34.. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poitnohranilnične položnice na razpolago.
V LJubljani, dne 1. septembra 1905.
Or. Ivan SiisterSI«,	Josip SUI<a, knezoškotljski kancelar,
predsednik	podpredsednik.
2646 30—12	O d b o i- n 1 li 11
Josip Jure,	Anton Belec,
veleposestnik v Medvodah.	posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nnd L|nlil|nno.
Dr. Andrej Karlln, Karol KauscheRE,	Matija Kolar,	Ivan Krcgar,
stolni kanonik v Ljubl|ani. veleposestnik v Ljubljani, tupnik pri D. M. v 1'oiju. svet. trg ln obrt. zb. v Ljubljani.
Frančišek l.eskovlc, Ivan Pollak ml.,	Karol Pollak,	Oieg. Sllbar,
hiSnl pos. In blag. l.j. pos.	tovarnar.	tovarn. In pos v Ljubljani. J.upnlk na Rudniku.
Slaščičarna Jakob Zalaznik
Stari trg 21, Mestni trg Gy ^ Sv. Petra cesta 27. ^
ajničarka lupi
v
zm< žna obeh deželnih jez;kov, četudi za četnica (z dežele imajo prednost),
—t— se sprejme.
Iforauni brinjeuec in sliuouee adolf hauptiviann, Ljubljana.
kakor tudi drugo naravno domače žganje se dobi pri	65 6-6
F. Pustotniku v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31.
Večia naročila se razpošiljajo iz niegove žgaajarna v Blagovici, pošta Lukevic.! -Na zahtevanje se vzorci in cena fraako poSlje.
C03 104—87
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št 14
151 3-2
v mestu ali bližnji okolici z zdravimi stanovanji. Kupna cena ne sme presegati vsote 12.000 K. no 3-3
Ponudbe do 31. januarja na naslov št. 127 Ljubljana, poste restante.
Zahtevajte zastonj
In iranko moj veliki, bogato llustrovan Klavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst iilkeliiastlli, srebrnih in rlatlli ur 7. znamko ltunkoiif, llahn, t>ni«^a, Keliaffbaaaen, (li.shui.le kakor tudi vseh vrst solidnih r.l.tniu in uri bruln [O Ir.vtriiih tovarniških ebnah.
Nlkel. remont, ura......K 3'—
siM. Koskopl patent ura . . . . , 4 — . , črna |ekl. rem. ura . •letvic. Izvir. Roskopf pni. ura . . . 5'— Uoldln rem. ura ,Luna" kolesje , 7 50 erebr. . . .Oloria" . . 7'60 . . . dvojni plaJS . . ll-M) , oklep, verliica z rlnilco na pero In kurah., 15 vr, telka . 2 SO ruska Tnla nikel. rem. ura s sidro z ,Luna° kolesjem . 9-50 ura i kukovlco K S-50, budilka K J 90, kuhinjska ura K J— ivarcvaldska ura K i'-. Za rnako iiio 'lletiio lilaoimn Jauisttol Mk.uk risi k o I Zam«n« .Imuljina, ali clvuar n ar.aj I
!'rva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Briix) št. 843, Češko. 100—t3
aet
Naznanilo in priporočilo.
Naznanjam vljudno slavnemu občinstvu, da sem otvorii
nožat*sko delavnico
in trgovino z vsakovrstnimi noži, škarjami
in drugimi v nožarsko obrt spadajočimimi potrebščinami.
Poprave in vsakovrstna hrusaška delss se izvršijo točno. Na zahtevo se tudi poniklja.
Za dobrohotno podporo se najtopleje priporoča
36 io-o	ANTON LEBEN, nožar, Stari trg 15.
P. n.!
Radi opustitve trgovine prodajam vse predmete moje zaloge po zelo znižanih cenah.
Velesp oš tov.-i u jc m
Ad. Wagenpfeil
j uveli r in zaprisež, cenilec. 66 16 - 5

PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
TELEFON 154.
priporoča prež. duhovščini rfllhnunltkP (iblSkS v izdelovanje vsakovrstne UUlIUmiURJ UUISftS
I; trpežnega In solidnega hlapa po nizkih oenab.
rivgoiko izgotovljene obleke.
posebno na ha»eloke v na)večji i/beri po najnižjih cenah.
Dobavitelj nnlfora avstrijskega društva Železnikih uradniku*, ffffifffffff
i
S
s 5 s®
ri e,
o
u "S
a >-ji
js o
S o.
I %
i 3
2
8 C,
— c
« 2
I III TiSZ
i mstaammanm ■
SLIKRRSKI PAPIR PLRTMO; ČOPIČE IM VSE DRUGE POTREBŠČINE
a
H M
B . t
W 'J i


mr)fimej3e
brrve zr umetnike
DRR. SCHOENFELDH & KO. V DdSSELDORFU
fine olji n rte brrve zr
študije DRn' SCHOENFELDR & KO. V DdSSELDORFU
(PCJŠICH 20 VIN.) - MEČILR,
RPRRRTE, BRRVE IM PREDLOGE ZR
ŽGRLMO SLIKRNJE
VELIKO IZBIRO
LESENIM IZDELKOV
ZR VŽIGRNJE IN P0SL1KRN]E mmn RDHTZI CDCDI TOVRRhR OLMJRTIM BRRV,
Dl\nin L D L. Iv L LRKOV in FIRhEŽEV
MIKLOŠI^EVR CESTR 6 L](JBL)RNR.
ČOPIČ^. -®BKONCE. - KARBOLINEJ. - LIM.

j surKosesa
3291 62
,,Ljubljanska kreditne feanica m LJubljani*
vao
munalnih
Podružnica v CELOVCU.
Kapuje in prodaja
vrste rant, zastavnih pisem, prijorltet, ko-
obllgacij, Brečk, delnic, valut, novcev
ln deviz.
Promesu lzd«j« k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,01)0.000'-. Rezervni zaklad K 200.000 -
Zamenjava ln ekskomptujc	Duje predujme ita vrednostne paplrjp.
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuja Zavaruje srsiko proti kurami zapale kapono,	izgubi.
Vlnkuluja In davlnkuluje volaško ženltnlnske kavcije.
liS" Rekoairt ln lnknjito menlo. >.o.	aMT Borsna uarod.Ua. VS
Podružnic« v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali n? vložne knjižica proti ugodnim obrestiin. Vloženi denar obiestujo od dne vlogo do dno vzdiga.
Prom«t s čeki In nakaznicami.
■BarcsRiCE^-n^ias^ v
Ns&flp la piodiij* va ako vratnih (lfi».vulh papirjev, »reifc, Aturjuv itd, ZftvarovAaJa za izgube pti ti abanjlh pri urrebanju najmanjšega dobitka - Š:t .;»u«j»e r* vsako žrebaiijo. Kalintm ivr^iev n«ročii na borzi.
99
Manjarična delniška družba
M VSlft C U ii"
Wo!lzsi!s 10 !n 13, Dunaj,!.. Strebelgasse 1
v vsoh gospodarskth ln fln&nftnth
o kurznih vrodnostih vseh fipekal*o$jBklb
0ar Pojasnila stvareh, potem vrednoatnth paplrjov in vcntnl nas^otl za 'dosego kolikor Ja mogoče viaocega obrestovala pri popolni varnonti aaloienlk
slavnio.	67 150—8