Šolske kazni in učiteljstvo. (Nekatere načelne točke iz govora nadučitelja F, r. B r i n a r j a o priliki učiteljskega zboro- vanja dne 7. maja 1.1. v Celju.) Učiteljstvo slovesno odklanja vsako krivdo zaradi šolskih kazni; ono ima v svojem delovanju le blagor ljudstva pred očmi, zaradi česar iskreno želi, da bi se šolske kazni čim najbolj zmanjševale ter b!agruje one srečne šole, na katerih se da izhajati brez šolskih kazni. Učiteljstvo je na stališču, da se naj šolske kazni nalagajo le v onih slučajih, kjer je upati, da dosežejo svoj smoter, t. j. da se zaradi njih šolsko obiskovanje v resnici i z b o I j š a. Žalostno dejstvo je, da je v naši državi število analfabetov preeej visoko, ravno tako je dokazano, da je ravno v naši državi razmeroma najslabši šolski obisk. Glavoi vzrok temu tiči v neugodoih krajevnih, pred vsem pa v n e z d r a v i h s o c i a 1 n ib razmerah. Idimo med preprosti narod! Eoliko pomanjkanja, koliko ubožtva se nam razgritija pred očmi! Žalostnih soeialnih razmer ne bodo ozdravile še tako krute šolske kazni, tukaj je treba vse drugih, temeljitih zdrav n i k o v. S šolskimi kaznimi se doseže nasprotni uspeh: gorje se še p;>veča, Ijudstvo se jezi na žolo, preklinja učiteljstvo, šolski obisk postaja še slabši. Preobsežai šolški okolisi s sto in sto šolskih otrok naj se tam, kjer so dani pogoji razdele na več manjših okolišev, da bi otroci imeli blizo v šolo, čeravno bi dotična šola štela manj razredov. Izkušnja uči, da se da tudi na najnižje organiziranih šolah lepo delovati samo, da niso prenapolnjene in da je reden šolski obisk. So pa tudi starši, ki so iz teh ali onih razlogov načelni nasprotniki šoli in vsaki izobrazbi. Ni malo število onih roditeljev, ki bi svoje otroke lahko pošiljali v šolo, pa jib nalašč nočejo, jz gole upornosti ne. Imamo pa tudi opraviti s strankami, ki v sebičnem pohlcpu po posretnem blagu ua n ečloreški način izrabljajo svoje ali t varstvo jim izročene otroke z raznimi opravili ter jih zaradi tega odtegujejo šoli. Takim upornikom i n izsesovalcem najbi s strogimišol. kaznimi rbilo v glavo rešpekt pred š o1s k i m zakonom. Vsaka obzirnost iu popustljivost proti takim Ijudem bi bila neumestna.