PRIMORSKI DHEVHjK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Volivci! Kontrolirajte volivne imenike! Volivni odbori! ZAHTEVAJTE PODALJŠANJE ROKA ZA PREGLED 1MB-NIKOV IN POVEČANJE ŠTEVILA URADOV ! Leto V - Cena 15 lir • 10 jugolir - 2.50 din TRST sobota 29. januarja 1949 Poštnina plačana v gotovini A /« i i a\ Spedizione in abbon. postale_________C>t6V. OVIRANJE TRSTA Z ZALEDJEM (Ob pogajanjih madžarske trg. delegacije) Poročali smo o pogajanjih, P so v teku med madžarsko trgovinsko delegacijo ter VU krajevnimi gospodarskimi krogi glede plačila stroškov Madžarskega tranzita preko rrsta. Ta pogajanja trajajo nad 10 dni ter še vedno niso zaključena. Zdi se, da je VU "t P°t zavzela prijaznejše sta-hsče, kakor pri poslednjih podajanjih pred letom dni, ki so se končala brez uspeha. Pae pa sodijo nekateri, da so drugačnega razpoloženja krogi okrog gornice TIP. Da ima to mnenje nekaj podlage, kaže tudi oojava «Astre» dne 27. t. m-, Y kateri je rečeno, da so pogajanja dolgotrajna, da so bila »n Zbornici TIP obširna razpravljanja ter da je madžarska delegacija «sprejela nače-da bi se plačevanje tran-ntnih stroškov itd. vključilo v Madzarsko-italijansko trgovin-ko pogodbo, ki je bila sklenje-a v Rimu dne 16. pr. m-To bi seveda pomenilo, da krogi okrog Zbornice TIP ni-Maj o namena prispevati, da bi Sp£razum llS°dno in naglo bi t*!' čeprav dobro vedo, da Posledice neuspeha sodljive za razvoj prometa Preko Trsta. Prav tako dobro tir0, da italijansko-madžarska govinska pogodba ni vkl južne! Ustreznih določb glede tr-w e5a tranzita, pa ne zato, Tw. v Rimu ne vedeli za j.,®v saj Ima italijansko zu-• Ministrstvo v Trstu svo-o misijo. Razlogi so povsem ™§i in so podobni onim. ki |*oze zadušiti n. pr- vso trža-lesno tranzitno trgovino, v ? rimska vlada ne popusti svoji trmi. Trst je pač eno, m republika drugo, ker imata . gPspodarstvu, najbolj pa v i«fnzitni trgovini, vsak svoje Mterese. Glede ureditve vpra-anja ki ga je načela ma-s?nf a delegacija, je treba u-^,ti, da obstajajo vse mož-‘osti, da se ugodi željam Ma* an Lske- ker ni nikakih obvez ^določb iz pogodb z Italijo, i» , , -o preprečevale. Odvisne 3« $tIiu6n° od dobre volje VU •n Zbornice TIP, ali hočeta ispevati brez predsodkov k *aledja! tranzitnega Prometa iamo že drug razlog, da ni,, 'mo o slabem razpolože-Pristojnih krogov- Tržaški Pisnik «Agence France Pres-aeo«1?. namreč oddal svoji Drn. i Vest’ ki pomeni pravo >a_;.0f,acij°. Agencija je danes sledečo objavo: Maki 1™ta .trgovinska delegacija, set- ,prisPela v Trst pred de-tovŽa1 dnevi, je v petek odpo-vina a, ne da bi sklenila trgo-ozd-mv ogovor s Svobodnim ciia ,m- Madžarska delega-j, a upala, da bo mogla sti-r^ti Plačevanje v blagu Kov tranzita blaga name- ieša Madžarski in izkrca- v tržaški luki*. bega Ir?aj naj rečemo o dopisniku Qrtr). .oske agencije, ki si upa tau tako poročilo, ko ve Pričali smo se tudi sami predeli da člani madžarske hotei, e Se vodno bivajo v lJuloi «Excelsior» ter nada-Vešflv?. sv°ja pogajanja? Ob-sho v krogi zanikajo vsakr-Se ,L??nienost takih vesti, ki da ‘v. ■10 z edinim namenom, ki v.,1 onemogočile sporazum, Vaj k ^ .resnlci mnogo prispe-Sa n^i iSaniu gospodarske-P0u»a v Trstu. Isti krogi Ho, Jal°, da je dokaj žalost- ti, m°rajo znova poudari- jo sistematično se ovira- jo pobude, ki naj bi izboljšale trgovske zveze z zaledjem. Mi se popolnoma pridružujemo temu mnenju in priporočamo vodstvu AFP, naj opozori svojega tržaškega dopisnika za to. da slične nemogoče provokacije, ki se takoj izkažejo kot popolnoma izmišljene, ne koristijo ugledu agencije. Lokalnim krogom, ki so verjetno navdihovali tako početje, pa priporočamo, da razmislijo o tem, ali bodo še naprej sabotirali koristi tržaškega gospodarstva ali pa bodo s tem prenehali? Zavedajo naj se, da bo javnost vse bolj bud no zasledovala njih pcetje! Primer Madžarske namreč ni prvi, niti edini, je pa tem boli zoprn, ker se godi prav v času, ko je vedno več vesti o možnostih prometovanja preko našega pristanišča. Pi;av sveža je n. pr- vest o pogajanjih Madžarske z Brazilijo za sklenitev obsežne trgovinske pogodbe. Taki dogodki znova potrjujejo, da je edini izhod iz sedanjega nemogočega položaja v tem, da prične VU voditi tržaško zunanjo trgovino in promet samostojno, brez ozira na gospode pri «giunti» in pri italijanski misiji, ki store vse, da bi zavirali svobodo gospodarjenja Trsta. Kitajsko ljudstvo bo razbilo hinavsko ofenzivo mirti Nobenega dvoma ni, da bo Kitajska letos popolnoma osvobojena -M decembru je kuomintangova vojska zgubila 342.900 vojakov in ogromno količino vojnega materiala - Do sedaj je osvobojenih 737 mest NANKING, 28. — Predsednik kuomintangove Kitajske Licungjen je brzojavil Mao Ce lungu, naj bi pristal na takojšnje prenehanje sovražnosti. Licungjen zatrjuje, da je kuomintangova vlada že dokazala s političnimi reformami odkrito željo Po sklenitvi miru. Ponovil je, da je kuomintangova vlada začela pogajanja na podlagi osmih Mao Ce Tungovih pogojev ter zanikal, da so predlogi za mir samo hinavska ofenziva miru, ki jo podpirajo ZDA. Dejal je, da bo po sklenjenem miru podal ostavko. Medtem ko se nankinška nacionalistična vlada seli v Kanton, pa so predstavništva tujih držav sklenila, da ostanejo v Nankingu. V Kanton bodo poslala le manjši del svojega osebja pod vodstvom kakega podrejenega uradnika: poslaniki sami pa bodo ostali v Nankingu. Glasnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da bo kak funkcionar britanskega poslaništva v Nan kingu ostal akreditiran pri nacionalistični vladi, pa naj se ta preseli kamor koli. Tudi ameriško poslaništvo bo odprlo v Kantonu svoj urad. Kaže, da se nekateri ljudje v A- meriki še vdajajo dokaj čudnim ilu. zijam. Tako je ameriški senator Mac Carran, ki je predsednik komisije za nadzorstvo nad stroški, ki nastajajo zaradi omeriške «pomoči» tujini, priporočil »protikomunistično* posojilo Kitajski v višini ene do ene in pol milijarde dolarjev. Čudno si predstavlja gospod Carran razplet državljanske vojne na Kitajskem, ko predlaga tako dolgoročno posojilo (30 let), katerega jamstvo naj bj tvorili dohodki velikih kitajskih pristanišč. Predlagal je tudi, naj bj poslali na Kitajsko 700 ameriških častnikov, ki naj bi prevzeli poveljstvo akcij proti komunistom. Medtem pa kuomintangova vlada nadaljuje z vojaškimi pripravami za obrambo Šanghaja in Nankinga. Tako so n. pr. v Šanghaj premestili 30 tisoč vojakov in na polotoku Eootung na reki Wang-poo gradijo utrdbe. V Nanking pa so premestili 6 divizij iz Hankeua. Na osvobojenem ozemlju pa se medtem vedno bolj utrjuje enotnost ljudstva, ki strnjeno podpira na-rodno-osvobodilno vojsko. Tako je 55 predstavnikov strank in političnih in javnih organizacij na Jugoslavija gre po poli ki vodi k blaginji delovnega ljudstva Lansko leto je potrošnja najnujnejših živil v primeri s predvojno potrošnjo na splošno narasla BEOGRAD, 28. — V primeri z letom 1947, t. j. prvim letom petletke, ter v primeri s predvojno potrošnjo najnujnejših živil, je lansko leto v Jugoslaviji potrošnja teh živil na splošno narastla. Po statističnih podatkih, ki jih je na zadnji diskusiji o proračunu podal predsednik gospodarske komisije Boris Kidrič, je jugoslovansko prebivalstvo leta 1948 porabilo 112 tisoč ton sladkorja, dočim je potrošnja sladkorja v letu 1939, ko je dosegla višek, znašala samo 79 tisoč ton. Potrošnja svežega mesa za nekmečko prebivalstvo je leta 1939 znašala 68 tisoč ton, leta 1948 pa je kljub velikim uničenjem in plenjenju živine, ki so ga izvedli sovražniki med vojno, dosegla potrošnja 90 tisoč ton in tako prekoračila za 4 tisoč ton predvojno potrošnjo. Leta 1939 je nekmečko prebivalstvo Jugoslavije potrošilo 51 tisoč 156 ton masti, dočim je leta 1947 znašala potrošnja masti 38 tisoč ton. Naslednje leto, t. j. 1948 se je potrošnja dvignila na 57.500 ton in tako presegla za skoraj 6 tisoč ton predvojno potrošnjo. Potrošnja kruha se je tudi znatno dvignila v primeri s predvojno in to s stališča splošne potrošnje, kakor glede potrošnje posameznikov. Zaradi tega splošnega povečanja preskrbe z najnujnejšimi živili in zaradi izgradnje državnega socialističnega razdeljevalnega aparata, ki se ie uvedel tako v trgovini na debelo kakor v trgovini na drobno in ki je popolnoma nadomestil stari sistem, ki je slonel na zasebnih izkoriščevalcih, je bila špekulacija z živili odpravljena. Oglejmo si statistične podatke, ki jih je navedel minister Boris Kidrič, in ki se nanašajo na vzdrževanje srednje beograjske družine 5 članov: očeta, matere, dveh desetletnih otrok in stare matere, ki skrbi za otroke, dočim mati dela. Na podlagi količine živil, ki jih načrt določa za preskrbo, bo ta družina prejela na 5 živilskih nakaznic za 4 tedne 9.4 kg mesa, 4.2 kg masti, 4 kg sladkorja in 64.5 kg kruha. Varnostni svet dele potuho Holandcem o Indoneziji LAKE SUCCESS, 28. - Pri današnji debati o indonezijskem vprašanju v Varnostnem svetu je sovjetski delegat Jakob Malik predlagal, da bj se izdal holandskim četam ukaz, naj se takoj u-maknejo na položaje, ki jih določa sporazum v Renvillu, to se pravi na položaje pred zadnjo vojaško akcijo. Za tem so glasovali o načrtu za rešitev indonezijskega vprašanja, in sicer o vsakem paragrafu posebej. Sprejeti so bili paragrafi, ki nalagajo Nizozemcem, da takoj osvobode republikanske politične jetnike in nehajo z vojaškimi akcijami, kakor tudi paragraf, po ka. terem naj republikanci nehajo z gverilsko vojno. Pač pa niso sprejeli prej omenjenega sovjetskega predloga. Pred glasovanjem je nizozemski delegat ostro protestiral proti načrtu, češ da njegova vlada nikakor ne bo dovolila «takega vmešanja v nizozemske notranje zadeve*. Francija se je vzdržala glasovanja pri vseh členih: enako tudi Sovjetska zveza in Ukrajina pri tistih členih, ki so bili premalo strogj za Holandsko. Razen tega si lahko prebivalstvo po višjih cenah nakupi perutnino, maščobe, mlečne izdelke itd. na prostem trgu. V začetku zime se je prebivalstvu zajamčila preskrba s krompirjem, ki ni bil racioniran. Do novembra so na nakaznice razdeljevali samo svežo jagnjetino, ki je gospodinje nimajo rade, namesto masti pa se je razdeljevalo olje. V začetku zime pa so začela prihajati na trg živila z visoko ka lorično vrednostjo. V razdobju šestih tednov od 1. decembra do 15. januarja t. 1. je bilo skoraj dvakrat na teden na razpolago sveže svinjsko ali goveje meso ali pa perutnina. Cena mesu je znašala od 40 do 50 dinarjev za kg. Qd novembra do danes se je mestnemu trgu redno dobavljala mast namesto olja. Omenjena družina petih članov je prejela 1 kg in 50 gr prvovrstne masti po 50 din za kg. Ukrepi, ki se podvzemajo za nadaljnjo utrditev socialističnega raz deljevalnega aparata, in način preskrbe bosta pripomogla k novim uspehom na področju preskrbe v tekočem letu. Utrjujejo in razvijajo se mestne skupine sestavljene iz tovarn in delavnic, ki dajejo delo številnim delavcem. Te vršijo važno vlogo pri preskrbi delavcev, nameščenih v teh podjetjih. Posebna pozornost se posveča organiziranju preskrbe za delavce pri skoraj vseh podjetjih in ustanovah. Dosedanji v kratkem razdobju doseženi uspehi pri graditvi socializma v državi skupno z novimi ukrepi dokazujejo, da je država na poti, ki vodi k blaginji njenega delovnega ljudstva. osvobojeni Kitajski izdalo izjavo, v kateri med drugim pravijo: »Združiti se hočemo pod vodstvom kitajske komunistične partije, da bomo lahko v osvobodilni borbi prispevali k zmagi demokratične revolucije in kitajskega ljudstva v neodvisni, svobodni, miroljubni in srečni Kitajski. Nobenega dvoma ne more biti, da bo leta 1949 Kitajska popolnoma osvobojena. Kuomintangov reakcionarni blok, ki ga ščiti ameriški imperializem, razpada. Revolucija kitajskega ljudstva je naperjena proti imperializmu, proti fevdalizmu in birokratičnemu kapitalizmu, ki so glavni sovražniki in ki ovirajo pot k neodvisnosti, demokraciji, svobodi in blaginji kitajskega ljudstva. Dokler ne bodo te ovire odpravljene, ne bo mogoč pravi mir. To pomeni, da moramo neusmiljeno razbiti hinavsko ofenzivo miru, ki sta jo sprožila Cangkajšek in ameriški imperializem.?) Iz glavnega štaba narodno-osvo-bodilne vojske poročajo, da je kuomintangova vojska zgubila v decembru 342.900 vojakov. V istem mesecu je osvobodilna vojska osvobodila 28 mest. tako da je skupno število osvobojenih mest narastlo na 737. V istem razdobju je bilo uničenih 30 kuomintangovih divizij Osvobodilna vojska je razen tega zaplenila veliko količino vojnega materiala, med katerim je 2000 topov in minometov, 25 tankov, 37 oklepnih avtomobilov, 97 lokomotiv, nad 1700 avtomobilov, 97 tisoč pušk in samokresov, 1200 težkih strojnic. 6 tisoč lahkih strojnic, 45 ognjemetov, nad 70 tisoč granat, preko 9 milijonov naboiev. 900 tisoč roč n.ih bomb, preko 5 tisoč konjev in mezgov ter 100 radijskih postaj. Agencija Reuter je sporočila, da ie narodnoosvobodilna vojska danes zavzel"1 Ciang Kiang na severnem obrežju Jangceia, 125 km se-vemo-zahodn« od fianeaja. THlie na zanadu so bile necidnalisPčne orestraže napadene 60 km vzhodno od Nankinga. Po še nepotrjenih vesteh je že tudi mesto Kuačou ka. pituliralo Avstrijski terorizem proti koroškim Slovencem DUNAJ, 28. — Tanjugov dopisnik poroča, da je politično predstavništvo FLRJ na Dunaju poslalo zavezniškemu nadzorstvenemu svetu za Avstrijo in avstrijski vladi protestno noto proti aretaciji jugoslovanskega državljana inž. Orasa, ki ga je aretirala avstrijska policija. Inž. Oras je prišel v Avstrijo službeno in si je pri neki nesreči zlomil nogo ter je moral zaradi tega na zdravljenje v neki celovški sanatorij. Dne 15. januarja sta dva avstrijska agenta vdrla v sanatorij ter aretirala Orasa, ki je imel nogo še v gipsu. Na policiji so Orasa pridržali, kljub temu da so njegovi dokumenti v redu, V noti nadzorstvenemu svetu poudarja politično predstavništvo FLRJ. da zasliševanje Orasa na celovški policiji dokazuje, da nikakor ne gre za navadno overovljenje dokumentov, pač pa da hočejo s tem nadlegovati Slovenca iz Koroške, ki je jugoslovanski državljan. Zločinski požigalec naših narodnih domov izpuščen na svobodo Kakor smo že včeraj na kratko javili, je bil te dni izpuščen na svobodo FRANCESCO GIUNTA, požigalec našega Narodnega doma v Trstu in zločinski guverner v Dalmaciji za časa italijanske okupacije. Ko smo pred dobrim letom, 20. novembra 1947 zvedeli, da je bil zloglasni zločineč obsojen na 6 let in 5 mesecev zapora, od katerih se mu 5 let odpusti, smo poudarili ves cinizem De Gašperjevih sodišč, ki niso storila svoje dolžnosti in s pravičnimi obsodbami kaznovale vojnih zločincev, ki so med zadnjo svetovno vojno in za časa fašističnega reži- Sejali so plevel... V odgovor Vidalljevemu modremu uredniku, ki se v včerajšnji številki njegovega glasila zaganja v članek, kt ga je objavilo glasilo KPJ «Borba» dne 25. januarja t. 1., objavljeno pod naslovom »Kvalunkvisti in Vidalijevi «in-ternacionatlstii so se znašli na isti liniji*, objavljamo dobesedno tudi mi omenjeni članek zato, da se bodo naši čitatelji sami prepričali, da so trditve v članku popolnoma točne ter da So tudi zaključki, ki jih je pisec članka na temelju teh ugotovitev izvedel, popolnoma pravilni. Članek se glasi : Kvalunkvistično glasilo tržaških nacifašistov, «La fiaccola« je objavilo «avtoritativni« zaključek, da so eedini komunisti v Trstu« — Vi-dalijevi jrakcionaši, pohvalil jih je, ker so (dzpremenili svoje stališče» in pozval vse reakcionarne stranke, da sprejmejo Vidalijevo ponudbo za sodelovanje na bližnjih volitvah. Po logiki informbirojevskega propagandnega aparata, ki ((jugoslovansko izdajstvo» «marksistično dokazujem s citati iz izjav Dž. F. Dalsa in podobnim, bi bil aplavz lista «La fiaccola« sam po sebi — tudi brez drugih dokazov — zadosten, da pokaže škodljivost resolucije lnform-biroja za delavsko gibanje v Trstu. Toda, žalostni sadovi, ki jih je resolucija IU prinesla tržaškemu demokratičnem gibanju, so že dovolj Razbijači so skušali podrediti SSZ ameriški politiki Izredno zasedanje izvršilnega odbora -Poročilo glavnega tajnika Saillanta PARIZ, 28. — Izredno zasedanje izvršilnega odbora Svetovne sindikalne zveze se je začelo danes popoldne pod predsedstvom glavnega tajnika Italijanske konfederacije dela Di Vittoria in ob navzočnosti vseh delegatov izvršilnega odbora ižvzemši predstavnikov Trade U-nions, CIQ in holandskih sindikatov, ki so zapustili organizacija Glavni tajnik Saillant je podal poročilo, v katerem nastopa proti predlogu Trade Unions, naj bi se delo SSZ prekinilo. V svojem poročilu je Saillant izjavil: Razbijači in predvsem Carey od CIO, so skušali izrabiti Svetovno sindikalno zvezo za politiko, ki jo navdihuje ameriška vlada, in za dosego ciljev gospodarskega ekspanzionizma, temeljijo na nadzorstvu tujih trgov po gospodarskih in finančnih tru-stih ter po ameriškem imperializmu. Dalje so voditelji Trade Unions in CIO dali pobudo za sabotiranje Svetovne sindikalne zveze posebno s tem, da so ustanovili sindikalni odbor šestnajstih za Marshallov načrt, da bi tako razbili mednarodno sindikalno enotnost. Saillant je dalje obsodil predsednika SSZ Deakina, da je skušal škodovati ugledu Svetovne sindikalne zveze, ker je zapustil predsedniško mesto. Po Saillantovem poročilu, ki je trajalo štiri ure, je predstavnik skandinavske sindikalne organizacije izjavil, da se načelno strinja s predlogom Trade Unions, da pa bo o tem lahko sklepal edinole kongres. General-vohun ki obsojan na smrt v ČSR PRAGA, 28. — Vojaško sodišče v Pragi je obsodilo na smrt generala Pika, ki je izročil važne taine vojaške in industrijske podatke članom britanske vohunske službe. IV je ^vsem bomo poudarili, kar b,Jfl Stalin leta 1926 o vplivu °azije med proletariatom: veJjnru“ bkolnost v pogojih razburit 0rbe ie pritisk, ki 0a vrši ja n aztja in buržoazna ideologijo „ Pro*etariat in njegovo parti-j0 >'ttlsk, pod katerim popusti-riata ° mani trdni sloji proleta-bartiJn t0rei sl°ii manj trdni v Mislit’ pro*etariata. Ne smemo Popo/’ Proletariat nekaj ?(ekaji°ula danega od družbe, lctart’,. 7 je izven družbe. Pro-b°vezan ^6 ^e* družbe, je z njo slojem s Pomočjo različnih 'Hkrat P° brezštevilnih nitih. riQta ‘Pa je partija del proleta-'Zvzeta >adi te°a tudi Purtija ni >‘h urši 12 VPtl m iz bPliuou, ki družbe r buržo ‘m’ da buržoazne ideje, Janja ' znuiaj, navade, vsmer-letarLt • °0 at Prodirajo u pro-določenih’1 j nJe°0V0 Partijo po *° ’ia tn f ’3 Proletariata, ki burž0a,„ L oni način vešhni na -oazno družbo. de|ausfcea°k°in0St ra*noliJcost ruh ZZ L02, obs*°i različ- no mojem delavskega razreda, ko :r°( ?7 razdelimo lah- »C t' razred na tri kultna JI Parim za razliko od Pravi: eDelavski razred NACIONALNO VPRAŠANJE IN TRŽAŠKO DEMOKRATIČNO GIBANJE Oblike nacionalnega vprašanja v Trstu je navadno kompakten, monoliten«; za Stalina se proletariat kot razred lahko deli na tri sloje, za Gasparinija pa je monoliten). Na temelju tistega, kar pravi Stalin in na temelju (inove teorije» Vi-dalija, da equi la nazione dominante e guella anglo-americana ossia guella dei rapprcsentanli ■ delVimperialismo che calpestano i dirilti di tutta la popolazione, i diritti democratici ivi compresi i diritti nazionuti* (da se pri tem ne ustavljamo na dejstvu, da je težko razumeti, kaj naj bi ta stavek v italijanščini pomenil, bi morali zaključiti glede na to, da je dominantna nacija anglo-arne-rikanska, da največja nevarnost ne obstaja v infiltraciji v okviru partije italijanskega ali pa slovenskega nacionalizma, temveč v infiltraciji anglo-ameriškega nacionalizma. To seveda Pa je vsekakor «nova teorija« in je isto kot če bi rekli, da je v zapadni Nemčiji anglo-franko-amerikanska nacija dominantna nacija in da je bila v Tangerju pred vojno, ki je bil pod mednarodno kontrolo, dominantna nacija internacionalna nacija. To je beden poskus skrivanja1 Pred masami edinega v Trstu nevarnega nacionalizma, a ta nacionalizem je italijanski. Prehajamo na dejstva. Predvsem moramo poudariti, da je tukajšnji slovenski nacionalizem oblika obrambe, oblika, ki se poraja zaradi obrambe pred italijanskim nacionalizmom. Sovražnik delavskega razreda ' je italijanski, ngpadalni in bojeviti nacionalizem, ki se razvija in ponovno nastopa po porazu leta 1945 pod zaščito in s pomočjo okupatorjev. Dominantna nacija v Trstu je italijanska in sicer ne šele od danes in ne samo številčno, temveč zaradi njenega gospodarskega, političnega in socialnega položaj a. Tukajšnja komunistična partija je obkoljena od tukajšnje italijanske buržoazne družbe. Ta Partija je obkoljena, živi v sredini cele vrste italijanskih slojev in razredov nacionalistično usmerjenih. Tržaška burioazija je burioazija italijanske narodnosti. Slovenska pa kot takšna praktično skoro ne obstaja. V kolikor je obstajala in obstaja, je to v toliko v kolikor je hotela in hoče priti, največkrat niti ne kot razred, do kompromisa z italijansko buržoazijo, da bi pobrala odpadke, katere bi ji ta bila razpoložena prepustiti. Prav tako je bila in je tudi danes slovenska buržo-azija prisiljena skupaj z ostalim delom tukajšnjega slovenskega življa boriti se za svoj nacionalni obstoj, v nekaterih trenutkih pa naravnost Za svoj fizični obstoj. Partija tukajšnjega proletariata je s tisoč nitmi vezana ne na slovensko buržoazno družbo, ki kot takšna skoro ne obstaja, temveč na italijansko buržoazno družbo, ki živi in deluje v Trstu, ki ima svojo ideologijo, italijanski nacionalizem: glavno orožje borbe proti demokratičnemu gibanju. Ne smemo pozabiti, da je sedaj število proletarcev zatirane narodnosti resnično izredno v primeru z ostalimi deli prebivalstva. In ta buržoazna ideologija *e poraja iz minute v minuto in od minute do minute s tisočerimi nitmi ln kanali prodira v proletariat in v njegovo partijo. In, ponovno ponavljamo, ta ideologija je italijanski nacionalizem, ker je italijanska buržoazija tista, ki ga poraja. Po vsem tem je resnično smešno — če ne bi imelo svoje tragične strani — kadar slišimo praviti: «Ne, da je nevarnost italijanske nacionalistične buržoazne infiltracije v našo partijo povsem izginila. Izlivi italijanskega šovinizma se vračajo in se bodo mogli vračati tudi v bodoče: kakšna majhna manifestacija se vidi tu in tam« (Gasparini). To dejansko pomeni odpreti vrata partije proletariata italijanskemu nacionalizmu, pomeni hotenje zapiranja oči delavskim množicam pred težko nevarnostjo, ki jo predstavlja italijanski nacionalizem za tukajšnje delavsko gibanje. Reči, da nevarnost nacionalistične buržoazne italijanske infiltracije NI POVSEM 17-GlNlLA, je kot da bi rekli, da italijanska buržoazija v Trstu še ni povsem izginila. Kajti, nacionalizem se ne poraja sam od sebe; on je zraščen z buržoazijo, s kapitalom in v Trstu je kapital bistveno italijanski in buržoazija je bistveno italijanska. Trditi, da glavna nevarnost nacionalistične infiltracije prihaja s slovenske strani je stvar, ki se popolnoma sklada z gonjo italijanskih nacionalistov, ki niso nikoli prenehali kričati na slovanski nacionalizem, da bi na neki način zakrinkali in opravičili svoj lastni nacionalizem. V Trstu ni nikdar obstajal niti obstaja danes KAKŠEN SLOVENSKI NACIONALIZEM, ki bi mogel predstavljati resno nevarnost za delavsko gibanje, medtem pa je obstajal in še vedno obstaja italijanski nacionalizem, ki je vedno predstavljal in predstavlja tudi danes težko osnovno nevarnost za tukajšnje delavsko in komunistično gibanje in proti kateremu mora biti naperjen glavni udarec. Več kot znano je, da je v vsaki dobi dominantna ideologija ideologija dominantnega razreda. In v Trstu je brez vsake sence dvoma dominantni razred buržoazija italijanske narodnosti, samo in izključno ona. In ta buržoazija ima za svojo ideologijo italijanski nacionalizem in ne slovenskega: Zopet ponavljamo: postaviti v Trstu na isto raven italijanski in slovenski nacionalizem pomeni v bistvu razorožiti delavsko gibanje pred italijanskim nacionalizmom, pomeni odpreti vrata partije proletariata italijanskemu nacionalizmu in se hkrati zakrinkati z nekakšno namišljeno borbo proti nekemu nacionalizmu, ki danes ne predstavlja resne nevarnosti za delavsko gibanje. (Nadaljevanje sledi.) znani in dokazani; najprej zavestno in preračunano razbijanje gibanja, potem pa sodelovanje 'pristašev resolucije . z vsem, kar je protijugoslovanskega in protidemokratičnega na Tržaškem ozemlju. Pisanje lista «La fiaccola« in zadnje izjave predstavnikov Vidalijeve skupine samo še bolj osvetljujejo že ugotovljena dejstva o škodi, ki jo je resolucija IU napravila in jo še dela borbi tržaškega delavskega gibanja. V anglo-ameriški coni Tržaškega ozemlja se bodo kmalu vršile volitve za upravne organe. Reakcionarne stranke se na veliko pripravljajo, da bodo nastopile na volitvah skupno, a tržaški pristaši resolucije IU — Vidalijeva skupina — ki so še pred dvema mesecema govorili o potrebi «enotnosti demokratičnih sil v interesu borbe proti imperialističnemu vmešavanju in delovanju domače reakcije — agenture imperialistov«, so kar na enkrat ugotovili, da bodo te volitve «čisto administrativnega značaja» in predložili sodelovanje vsem tržaškim političnim strankam. Samo, najbrž, da bi ohranili, »čistost* te svoje volivne koalicije s tržaško reakcijo, so na neki tiskovni konferenci precizirali, da ne želijo sodelovanje edino s — KP Tržaškega ozemlja, od katere sc se odcepili, t. j, s komunisti, ki se ne strinjajo z resolucijo IU. Tržaški informbirojevski frakcio-naši niso zaslužili kvalunkvističnih hvalospevov samo za to: «La fiaccola« jih je potrepljala po ramenu tudi zaradi drugih vzrokov: «Prepričani smo — je napisal ta list — da bo Vidalijeva skupina s svojimi izvoljenimi poslanci v veliki borbi nacionalnega značaja (čitaj: borbi italijanskih šovinistov v Trstu) ostala v občinskem svetu pasivna, ali pa bo celd podpirala italijansko stališče. V nobenem primeru pa se ne bo postavila na stran filoslova-nov«. Z drugimi besedami, tržaška reakcija računa na pristaše IU ve samo na volitvah, temveč tudi na njihovo podporo pri svojih šovinističnih manevrih. Pa tudi to ne brez vzroka. Pristaši resolucije IU v Trstu — čeprav se še niso drznili, da bi odkrito zahtevali revizijo mirovne pogodbe — že zdavnaj koketirajo z idejo italijanskih šovinistov za vračanje Trsta Italiji. Te tržaške perjanice «pravega internacionalizma» se poslužujejo, naravno, že vajenih metod prikrivanja lastnega buržoaznega nacionalizma in šovinizma s kričanjem o «nacionalističnem odklonu KPJ«. Tržaški pristaši resolucije — kot Pogassi — so proglasili sedaj za ((nacionalistične« celo tudi uresničene jugoslovanske zahteve za povratek ugrabljene Julijske krajine, katere so, ker so bile upravičene in pravične — čvrsto branile vse demokratične države, posebno pa predstavniki Sovjetske zveze. Toda organizacijski sekretar Vidalijeve frakcije v še okupiranem Trstu, ni našel nobenega drugega dela za svoje somišljenike, temveč jim je za glavno nalogo postavil borbo proti ((slovenskemu nacionalizmu«. Evo, kje se srečujejo in spajajo poti šovinistov in sovražnikov delavskega gibanja, prikritih pod firmo pristašev resolucije IV v Trstu, in italijanskih reakcionarnih, iredentističnih, šovinističnih elementov Tržaškega ozemlja. Evo, zakaj je tudi »La fiaccola» hvalila Vidalijeve frakciohaše, da (umislijo in delajo v italijanskem duhu«, da se ((smatrajo za italijanske komuniste in naslanjajo na Rim«. Evo, končno, s kakšnim tržaškim perjem se je okinčala resolucija IU. Po sedmih mesecih je škodljiva bilanca resolucije IU v Trstu zelo velika: razbita je enotnost demokratične fronte Trsta sploh, a sedaj se zbirajo pristaši resolucije in vseh mogogih reakcionarnih šovinističnih skupinic in strank na skupni platformi sovraštva proti Jugoslaviji kot takšni, posebno pa proti Jugoslaviji, v kateri se gradi socializem. Tu se v načelu strinjajo vsi, od kva-lunkvistov do škofa Santina in Vi-dalijevih (bnternacionalistov«. Od vse protijugoslovanske gonje v Trstu pa je povlekla korist edino reakcija. Demokratično gibanje je imelo samo škodo. Kjer so sejali plevel, ne morejo «kritiki» niti pričakovati, da bodo nekaj boljšega poželi. ma spravili Italijo ob njeno dobro ime za nedoločen čas zlasti pred očmi svojega sosednega naroda Slovencev in ostalih jugoslovanskih narodov. Danes se tudi zločinec Giunta poleg ostalih fašističnih zločincev sprehaja svoboden po De Gaspe-rijevi Italiji... Ze pred enim letom smo poudarili, da je enotnost vseh demokratov tista, ki jo terja izpuščanje na svobodo fašističnih zločincev, medtem ko borci za svobodo ječijo v ječah. To poudarjamo tudi danes. Danes, ko je situacija v tem pogledu ostala nespremenjena, danes ko se zapirajo najdoslednejši partizanski borci in jim pod izgovorom fojb hočejo prirejati nove procese, medtem ko tukajšnja vojaška uprava še vedno »preučuje*, ali bi proglasila amnestijo za partizanske borce v tržaških zaporih in ,ali bi tiste, ki so med njimi doma iz Jugosla.ije in cone B, izročila tamkajšnjim oblastem. Toda: fašistični razbojnik požigalec naših narodnih domov in zločinski guverner Dalmacije, ki mu je bila posebna poslastica streljenje talcev, je svoboden .., Ali se bo VU spričo tega dejstva zganila in končno nehala »preučevati* in »razmišljati* o amnestiji za partizanske borce? Demokratično ljudstvo Trsta zahteva tako letos, kot pred enim letom, da se fašistični zločinci kaznujejo, borci za svobodo pa izpustijo iz zaporov. Svoboden Giunta pa je ponovni dokaz, da so fašisti De Gaspe-rijevemu režimu in visokim zaščitnikom tega režima bolj kot kdaj potrebni za dosego njihovih ciljev. ZA NAS VSE PA JE SVO-BODNI GIUNTA OPOMIN, DA JE ENOTNA BORBA VSEH DEMOKRATIČNIH SIL PROTI STARIM IN NOVIM FASISTOM TER NJIHOVIM TUKAJŠNJIM ZAŠČITNIKOM. BOLJ KOT KDAJ KOLI NUJNA IN PO-TREBNA KOT EDINO JAM-STVO ZA ZMAGO DEMOKRACIJE ! mn v j RIM, 28. — Na Siciliji in Sarde-niji je že več dni stavkajo rudarji. Na Siciliji stavka 250 tisoč rudarjev, ki so tudi zasedli nekatere rudnike. V sredo so v Cagliariju na Sardiniji proglas.li splošno stavko delavcev in nameščencev, ki bo trajala, dokler ne bodo sprejete delavske zahteve o revalorizaciji plač Danes so se nadaljevala pogajanja med predstavniki industrijcev in rudarjev. Toda industrij« so postavili nesprejemljive pogoje. Zato je zveza rudarjev sklenila, da bo nadaljevala z akcijo. V Forliju so danes brezposelni delavci preredili demonstracijo pred industrijskim podjetjem «Mangelli», kj ga varujejo policijske sile. Napadla jih je policija in prišlo je do spopadov, pri čemer je bilo nekaj ranjenih. Teror in višanje davkov to so zasluge za Marshallov plan BALTIMORE, 28. Paul Hoffman, upravnik ECA, je v nekem svojem govoru izrazil svoje zadovoljstvo zaradi «novega duha*, ki se javlja v Evropi. Ta «nov duh* je po njegovem še mnogo bolj važen kot dvig proizvodnje, ki jo navaja organizacija za evropsko gospodar, sko sodelovanje. Za primer je navajal stališče f-ancoske vlade ob rudarskih stavkah in pa njeno finančno politiko. «Francoska vlada si je pridobila veliko zaslugo, da je določila za 1. 1949 višje davke kot v 1. 1948, jn to kljub hudi opoziciji*, je dejal Hoffman. Da se je francoska vlada proslavila s policijskim terorjem za časa rudarske stavke in da je povišala davke — v tem je torej «nov duh* v Evropi, ki navdaja s takim zadovoljstvom ljudi, ki upravljajo Marshallov plan. VpninpfiKnirr^mnrnlci so našli 74 trupel KIEL. 28. V neki nemški podmornici, ki so nedavno dvignili na površino, da bi jo demolirali, so našli 74 trupel. Po poročilu rečne policije v Kielu so 50 mrtvecev identificirali. Na podmornici, ki se je potopila malo pred koncem vojne, je bilo poleg posadke tudi nekaj civilnih oseb, beguncev iz Prusije. 34 držav članic OZN bo priznalo Izrael BERN, 28. — Švica je «de faeto* priznala državo Izrael. Danes zve čer se je v Londonu iz zanesljive ga vira izvedelo, da bo britanski zunanje ministrstvo jutri dopoldne objavilo priznanje države Izraela po Velikj Britaniji. Vse kaže, da bo že v nekaj dneh Izrael priznan od 34 držav, ki so članice Združenih narodov. PRIMORSKI DNEVNIK p-J -J Najnovejši manever proti slovenski kulturi V nedeljo 23. t. m. ni bilo napovedane predstave Cankarjevih uHlapcem 'v Izoli. Istega dne je imel glan SNG, ki'igra v tej dra-trti nadučitelja, famozen govor v Sv. Križu ob otvoritvi razstave rajnega A. Sirka. Ker smo slutili zvezo med obe-tna dogodkoma, se je naš dopisnik zanimal za .»(car in izvedel naslednje: V soboto dne 22. t. m. se je Slan SNG Justo Košuta po kratki bolezni vrnil v gledaliiče in V presenečenje vseh svojih tovarišev izjavil, da v nedeljo ne gre na gostovanje v cono B. Utemeljeval je to odklonitev s tem, da je drugačnih političnih nazorov kot njegovi tovariši in da zato noče nastopati v coni B. Justo Košuta prav dobro ve, da s to odklonitvijo ovira redno delovanje SNG in da obenem krši obveze, ki jih ima kot član SNG do svoje ustanove. S tem svojim dejanjem je Justo Košuta že sam prekinil svoje službeno razmerje do SNG,zato je uprava gledališča njegovo odločitev sprejela na Znanje. Justo Košuta je hotel i2zvati v gledališču krizo, kar mu pa ne bo uspelo, ker so na njegovo mesto stopili drugi igralci. Hotel pa je izsiliti tudi odpust j z službe, ki naj bi ga njegovi politični gospodarji. izbrali v svoje namene. Toda Justo Košuta je slabo računal. S tem dejanjem se je uvrstil med uničevalce slovenske kultu-ture na Tržaškem ozemlju. Njegovi prišepetovalci so ga porinili v igro, s katero hočejo razdirati Slovensko narodno gledališče, ki je namenjeno Slovencem vsega Tržaškega ozemlja, cone A in cone B. Herostratsko slavo, za katero je Justo Košuta zagrabil v nedeljo v Sv. Križu s svojim govorom, si je sedaj pomnožil. Justo Košuta je za slovensko gledališko umetnost in slovensko kulturo prenehal živeti, sedaj jo bo žarno še uničeval. Vsekakor je tudi to slava! Hdor našega dijaka podira, pomaga gruditi lepšo lodočnost našega naroda TRŽAŠKI DNEVNIK Samo rn7rwinn hnrk h, pripplinln j ■EtSP.vSit VuraSanje upokojence* proučujejo A i J j ko ie tudi v Skednju najavljeni (Iclnislu: iiiiin/ici; do Umi rut; zmagi; Tržaški delavci zahtevajo, da se sindikalna linija očisti oportunizma, likvidatorstva in kompromisarstva Zapei na vidiku novi odpust! z dela? Zopet na vidiku novi odpusti z dela? Tokrat bodo, kot smo izvedeli, odpuščeni uslužbenci tržaške industrije kemičnih proizvodov (Indu-stria Triestina Prodotti Scientifici). Število odpuščenih z dela bo po .vesteh, ki smo jih prejeli, znašalo najbrže 15. Ze pred časom je ta tovarna odpustila z dela večje število svojih uslužbencev, katerim pa je ob odpustu z dela izjavila, da so le začasno odpuščeni in da bodo kasneje ponovno sprejeti na delo. Tudi tokrat, kot vedno, so bile obljube delodajalcev le prazne besede, ki se niso nikoli uresničile, nasprotno — začasno odpuščeni delavci so definitivno izgubili svojo službo. Prav zaradi tega je objava o novih odpustih z dela zelo razburila delavce in uradnike, uslužbene v tej tovarni, ker namreč slutijo, da bodo tudi ti novi odpusti dokončni. Ce bi si nekoliko ogledali položaj tovarne in proučili nekatere vzroke, ki so privedli tovarno v ta kritični položaj, bi nam bilo takoj jasno, da tovarna ne more s svojimi produkti konkurirati produktom ostalih tujih tovarn, ker ji prvič primanjkuje surovine, ki jih tovarna potrebuje, drugič ji primanjkuje zadosten denarni fond, tretjič or-ganizativne sposobnosti, tovarne in končno, kar je tudi najglavnejše primanjkujejo ji moderni stroji; V tem tičijo glavni vzroki sedanjih odpustov z dela. Da je prišlo do take zaostritve položaja, je v največji meri krivo vodstvo tovarne, ki ni znalo že pred leti pravilno presojati položaj ter predvidevati nekatere stvari. Zaradi te neprevidnosti in organizacijske nesposobnosti so danes tamkajšnji uslužbenci v nevarnosti, da izgubijo svoj zaslužek ter na ta način pomnožijo vrste brezposelnih delavcev Trža-Skega ozemlja. Obiski prof. Palutana in sprejem na prefekturi Pred dnevi je bil predsednik cone v glavni bolnišnici. Pregledoval je dela pri gradnji nove kuhinje in pralnice, poleg tega pa je gledal načrte za premestitev v nove prostore administrativnega oddelka in šole za bolničarke. Gosta sta sprejela ravnatelj bolnišnice prof. Ca-tolla in arhitekt Cisilin. Pred tem je še prof. Lang, ravnatelj patološkega instituta, sprejel predsednika cone in mu razkazal institut. Tudi za tega obstoje načrti, ki predvidevajo povečanje prostorov. Kakor je bilo že javljeno 10. in 21. t. m., Je predsednik cone na vabilo ravnatelja javne varnosti polk. Richardsona obiskoval oddelke civilne policije. Ti obiski so imeli predvsem ta namen, da seznanijo načelnika civilne uprave z ustro-jem civilne policije. Ob zaključku teh obiskov je predsednik cone priredil včeraj na prefekturi sprejem katerega so se udeležili general Gaither, polk. Shynkle, politična svetnika ameriški mister Balwin in angleški, mister Sulliwan, poleg njih pa še drugi zastopniki vojaških oblasti. Povabljeni so bili vsi čast nikl civilne policije in poveljniki oddelkov civilne policije z vsega ozemlja. Tržaško delavstvo se zaskrbljeno sprašuje, kakšna bo njegova usoda, če se bo ofenziva delodajalcev še v naprej tako širila ter krepila in če bo s svojimi kvarnimi posledicami še v naprej grozila njegovemu obstoju kot tudi tržaškemu gospodarstvu. Prav Jako se pa tudi naše delavstvo upravičeno vprašuje, kdo bo tisti, Ki bo stopil v bran njegovih interesov ter bo pričel z borbo, ki bo lahko edina zagotovila spoštovanje njegovih delovnih pravic ter uresničitev njegovih zahtev. Današnji gcjspodarski položaj na našem ozemlju kakor tudi življenjski in delovni pogoji, v katerih živi tržaški delavski razred, zahtevajo odločno borbo, borbo, ki bi privedla delavske množice do zaželene zmage, ki bi zagotovila vsem boljše življenje. Toda že v naših sindikalnih člankih smo večkrat poudarili dejstvo, da so prav Enotni sindikati, to je tista sindikalna organizacija, ki vključuje v svojih vrstah največje število delovnih ljudi, odstopili od tiste razredne borbe, ki bi morala vodili vse te množice v vsakdanji borbi za obrambo svojih interesov in pravic. Prav tako smo tudi pj-ed-očili kvarne posledice sedanjo sindikalne linije Enotnih sindikatov, ki pušča zaradi svojega likvidatorskega in kompromisnega značaja mnogo večjo možnost delodajalcem, da izkoriščajo in izžemajo svoje uslužbence ter jim -idrekajo tisto, kar jim po vseh pravicah pripada. Delodajalci namreč dobro vedo, da jim delavstvo ne bo rdgo-vorilo tako, kot jim je nekoč, ko je imelo še v sindikalni c-ganizaciji tisto oporo, ki ga je vodila v borbi za njegove pravice in ki ga je ščitila; zato tudi popolnoma izrabljajo te trenutke ter kršijo pravice svojih uslužbencev kjer koli se jim nudi možnost. Težke posledice ofenzive delodajalcev, ki jih pasivni odpor delavcev le še bolj stopnjuje in povečuje, so seveda najbolj vidne prav v večjih tržaških tovarnah, kjer je delavstvo kazalo vsa tri leta po vojni tako veliko razredno zavest, ki je bila najboljše orožje proti nakanam delodajalcev in ki jc sproti rušila mahinacije Delavske zbornice, katere edini namen je bil rušiti enotnost delavskih sil ter cepiti njihove vrste, vnesti med nje razdor ter na ta način ftreprečiti njihovo skupno borbo, ki bi jim lahko edina zagotovila zaželeno zmago. Zelo važno mesto med tržaškimi tovarnami zavzema prav Tovarna strojev, kjer je zaposlenih 2000 delavcev in nameščencev v šestnajstih delavnicah. Borba teh delavcev je bila dolga tri leta vzgled vsem ostalim delavcem, ki so bili uslužbeni v manjših tovarnah ter bolj izpostavljeni izkoriščanju. Poudariti pa moramo, da za uspeš nost borbe ni dovolj samo to, da je delavstvo zaposleno v veliki tovarni, kjer je manj izpostavljeno raznemu izkoriščanju s strani delodajalcev, temveč da ima glavno vlogo v uspešni borbi prav dobro sindikalno vodstvo v tovhrni, ki delavstvo vodi ter ščiti njegove interese. Takšno sindikalno vodstvo je imela do sedaj vsaka tovarna; to sindikalno vodstvo so bili v tovarnah sindikalni odbori, ki 'o v vseh vprašanjih zavzemali borbeno stališče ter so znali reševati vprašanja delavcev v njihovo korist. Takšne tovarniške odbore je imela tudi Tovarna strojev; toda takoj po razkolu, ki je nastal po objavi resolucije IU v demokratičnih organizacijah Tržaškega ozemlja in katerega so nekateri sindikalni voditelji zanesli tudi v Enotne sindi kate, so delodajalci izkoristili ugodni trenutek — dali so aretirati člane tovarniških odborov ter so jih po končanem procesu tudi odpustili dela. S tem so odstranili iz tovarne najbolj zavedne in borbene delavce, katerih mesta so sedaj za- Tista konferenca us prefektur Načelnik tiskovnega urada na predsedstvu cone bo imel prvo ti skovno konferenco v ponedeljek 31 t. m. ob 16 v beli dvorani na prefekturi. Vabljeni so vsi predstav niki tukajšnjih časopisov in novinarji sploh. Policijsko poročilo o aretaciji nevarnihroDariev V zvezi z našim včerajšnjim poročilom, da je policiji uspelo uloviti mlada roparja, je tiskovni urad civilne policije izdal včeraj zjutraj poročilo o aretaciji teh dveh roparjev, katerih zadnje dejanje je bil rop v ul.. Silvio Pellico. Med drugim pravi poročilo, kako so prišli na sled obema roparjema. 18-letnega Virgtlia Pavla so aretirali na podlagi informacij, ki jih je dobila policija o njem. Omenje nega so videli, kako se jc nekaj dni pred roparskim napadom sukal z nekim neznancem v okolici Stabilimento Tipografico Triestino v ul. S. Pellico. Komaj so ga are tirali in začeli spraševati, je pod težnjo dokazov priznal. Poleg tega pravi tiskovno poročilo, da so zaplenili orožje omenjenega Virgilia kj pa je bilo shranjeno pri 19-let nemu Lucianu Douganu iz ul. Pon zianino 19. Tega so agenti aretirali že v četrtek popoldne na trgu Ca-vana. Na njegovem domu pa so našli Virgiliov samokres «Walter« kalibra 7.65 in pet nabojev. Polici ia sumi, da je tudi omenjeni Dou-«an sodeloval pri roparskih napadih, zato so tudi njega aretirali in ie bil že zaslišan na polieiji- Policija vodi še naprej preiskavo, ker sumi. da so zapletene še druge osebe. Operacije so vodili: glavna in Špektorja Josip Barbaro in Tomaž Ozzola, sodelovali so inšpektorji Caress, Rnppo in Serasin ter drugi vzeli ljudje z reformističnimi težnjami. Ker so delavci v Tovarni strojev izgubili svoje pravo sindikalno vodstvo, se je njihov položaj mnogo bolj zaostril in posledice ofenzive delodajalcev so bile iz dneva v dan bolj občutne. Vsi delavci brez izjeme občutijo ta pritisk delodajalcev. Seveda je največja želja delodajalcev, da bi se iznebili najbolj zavednih delavcev, ki stoje še danes na čelu obrambe interesov vsega delavstva; da bi to dosegli se poslužujejo vseh mogočih načinov. Tako na primer odpuščajo delavce z služb, jih stalno premeščajo v druge delavnice, jim ponujajo visoko odpravnino, če bi sami prostovoljno zapustili delo itd. Namesto da bi zaradi tega napada delodajalcev postala borba delavskih množic mnogo bolj odločna in energična, opažamo y vrstah delavskih množic pasivnost in skoraj bi reklj negotovost, češ: #Njih je več, oni imajo vso moč V rokah, kaj jim pa mi moremo.* Ta miselnost se polagoma širi med delavskimi vrstami in posledica tega jc seveda oslabitev borbenosti delavstva. , Značilno je na primer dejstvo, da so danes prav tovarniški odbori, ki bj morali biti na čelu sindikalne borbe, vedno na repu notranji komisiji, ki jc eksponent Delavske zbornice. Zato se seveda ne smemo čuditi, če današnji oportunistični voditelji Enotnih sindikatov zagovarjajo sodelovanje z Delavsko zbornico ter ga hočejo doseči tudi za ceno največjih žrtev na škodo interesov delavstva. Pri vsem tem razdiralnem delu, ki ima za posledico razdvajanje delavskih množic, nosijo seveda najtežje posledice delavci, ki so zaradi sporov, katere vnašajo med nje, razni Vidah j evi agenti, pozabili na bistvena življenjska vprašanja delavcev tovarnah, ki bi jih bilo treba s skupno borbo rešiti. Ne smemo pa misliti, da se s takim postopanjem sindikalnih voditeljev ter nekaterih vidalijevcev strinjajo vsi delavci; marsikdo dobro ve. da pomeni sodelovanje s tako Zbornico, ki je ob vsaki priliki dokazala, da je zvesta služabnica delodajalcev, sodelovanje z razrednim sovražnikom. Ti delavci tudi dobro vedo, da je treba očistiti iz sindikalne linije vsak oportunizem, likvidatorstvo in kompro-misarstvo ter se zavedajo, da je potrebno pričeti z resnično ra2redno borbo, ki bo lahko edina preprečila nakane našega razrednega sovražnika ter pripeljala naše delavske množice do končne zmage. bo je tudi v Skednju najavljeni koncert umetnih pesmi in opernih arij privabil veliko število občinstva, ki je z velikim zanimanjem spremljalo izvajanje nastopajočih. Krasno petje solistov kakor tudi Komornega zbora je poslušalce tako ugrelo, da so si vsi želeli, da bi prijeten večer še dlje trajal. Splošna želja je, da Glasbena matica še kje ponovi ia koncert in če mogoče že tudi pripravi drugega. Seja občinskega sosveta V četrtek je bila redna seja občinskega sosveta. Predsedoval je podžhpan dr. inž. Raimund Visintin. Na kratki seji je sosvet odobril prve sezname trošarin za leto 1949 in nadaljnje razne trošarine, takse in dajatve v veljavi do 10. decembra 1949. Potrjenih je bilo tudi 15 najemninskih pogodb glede trošarin za leto 1949. Poleg tega so bili odobreni stroški za razno steklo pri vhodu anagrafskega urada. Prav tako je bila določena najemnina za poslovni lok v občinski hiši št. 145 pri Zgornjem Sv. Ivanu. Končno je sosvet dovolil nekemu zasebniku, da za štiri mesece lahko na 140 kv metrov zemljišča nad galerijo rd Scala Monticello rabi za poskusno umetno gnojenje gob. 8. februarja glavna skupščina vseh skupin upokojencev Pri conskem predsedstvu proučujejo položaj posameznih kategorij tržaških upokojencev na podlagi poročil, ki so jih izdala posamezna podjetja, ustanove in socialna zavarovanja. Ker je ta problem zelo obširen — gre namreč za proučitev gospodarskega položaja približno 34.000 upokojencev — mora biti proučevanje zelo natančno ter zahteva še posebnega študija v zvezi s finančnim vprašanjem. Kot prvo je potrebno rešiti vprašanje pokojnin, ki kljub poslabšanju gospodarskega položaja v zadnjih letih, ni bilo rešeno, tako da so prejemali upokojenci prav takšne pokojnine kot so jih prejemali še pred leti, ko je bii gospodarski položaj popolnoma drugačen. Komisijo, ki proučuje to vprašanje, sestavljajo predstavniki občine, predstavnik ECA, Enotnih sindikatov in Delavske zbornice, predseduje pa ji upravni inšpektor cone. Kot smo izvedeli, bo ta komisija ie v prihodnjem tednu izdala podroben načrt za rešitev vprašanja upokojencev, ki ga bodo predložili odgovornim oblastem v odobritev. Načrt zajema problem upokojencev s tehničnega in finančnega vidika in predvideva izboljšanje pokojnin, ki se bo polagoma stopnjevalo, tako da bodo končno prejemali upokojenci take pokojnine, s katerimi bodo lahko krili stroške za nakup najpotrebnejših stvari in s katerimi se bodo seveda lahko tudi preživljali. Kakor hitro bo načrt izdelan, bo dolžnost sindikalnih organizacij, dn ga razmnožijo med posamezne sku- Citajte in širite Primorski dnevnik! p me upokojencev, tako da bi bili ti pravočasno obveščeni o vseh ukrepih. Enotni sindikati nameravajo tudi sklicati glavno skupščino upokojencev vseh kategorij, ki naj bi se vršila 8. februarja, na kateri bi do podrobnosti proučili ves položaj ter skupno odločili, če bi bili potrebni nadaljni posegi pri odgovornih oblasteh za rešitev tega vprašanja. mimm Sobota 29. januarja Franc, Gorislava Sonce vzhaja ob 7.31, zahaja ob 17.09. Dolžina dneva 9.38. Luna (mlaj) vzhaja ob 8.12, zahaja ob 17.17 Jutri nedelja 39. januar Martina, Desislav SPOMINSKI DNEVI 179« se je rodil Benjamin Franklin, ki je Iznašel strelovod. PRESKRBA DELITEV OLJA ZA VSE POTROŠNIKE. Z današnjim dnem se je pričela delitev 4 del olja v mestu in podeželju za vse skupine potrošnikov na odrezka V. in VI. (olio) navadne živilske nakaznice. Cena olju je 450 in 452 lir za liter. SEJA POKRAJINSKEGA SOSVETA Pokrajinski sosvet odobril načrte občine da bi v lastni režiji proizvajala plin ENOTNI SINDIKATI VSI POLOVINARJI IN KOLOM, katerih gospodarji niso prispevali štirih odstotkov pri izboljševalnih delih na zemljiščih v letu 1945-47 in naprej, naj se javijo pri kmetijskem sindikatu v ul. Jmbriani 5/1. TEČAJI ZA KROJENJE. Na sedežih ES v ul. Montfort 3 in v ul Imbriani 5 sprejemajo prijave za brezplačni krojni tečaj. Sprejemajo se tudi prijave za II. izpopolnjevalni tečaj za ene .ki so že opravile prejšnje tečaje. SLOVENSKO' ni a i: ii u m u ! GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje V ponedeljek 31. t. m. ob 29.39 gostovanje v dvorani Prosvetnega društva na Kontovelu z Gogoljevo komedijo 99 Ženitevu POGREBNO DRUŠTVO Sv. Magdalene vabi svoje člane na zborovanje, ki bo v nedeljo 30. t. m. o'o 9 v gostilni bivšega konsumnega društva. V gredo 26. t. m. je bila redna seja pokrajinskega upravnega sosveta. Ker je bil conski predsednik prof. Palutan odsoten, je seji predsedoval conski upravni inšpektor dr. Furian. Po poročilu odvetnika Flore je sosvet preučil odločitev splosnih bolnišnic, ki urejuje nakupovanje živilskih potrebščin za vsakdanje potrebe v prosti prodaji. Ta odločitev združenih bolnišnic je bila sprejeta, ker je Sepral tudi tem zavodom končal nakazovati količine živil, ki so do tedaj bila racioni-rana. Najidealnejši sistem bi bil ta, da bi v.eljal zakup za določene potrebščine in to za določen čas. Ker pa cene niso stalne, noče noben trgovec na ta način nabavljati živež za določen čas. Niti sama uprava bolnišnic ne bi pri takem načinu nakupovanja naletela vselej na ugodnosti. Prav zaradi tega je potreba, da bi se dobave živil vršile na zasebnih licitacijah. Predsednik ln gospodarski upravnik zavodov naj bj sprejemala ponudbe več zaupnih tvrdk. Po daljšem razpravljanju je sosvet odločil, da bo to zadevo še naprej preučeval in se bo pred vsakršno odločitvijo sezna- Velesejmshi prostor hn Zavijati? «Astra» poroča, da- je VU. predlagala, naj se porabi kot velesejmski prostor ozemlje, kjer naj bi bila ((industrijska prosta cona». Tam bi zgradili velesejmsko naselbino za stalno. Na vsak način trde pristojni krogi, da bo tudi letos prirejen velesejem v Trstu. v * * Pri Zbornici TIP je te dni znova zasedala komisija za razdeljevanje kontingentov v zvezi z razgovori, ki so bili pri rimskem ministrstvu zunanje trgovine. Poročali so na seji o rezultatih teh razgovorov, vendar kaj več ni bilo objavljenega javnosti, razen da so se pogajali za kontingente glede Turčije, nakazil kakaa, masla, krompirjevih odpadkov ter izvoza odpadnega mesa (camiccio), ki se izvaža v Ameriko. Govorili so tudi o obmejnem prometu s cono B STO-ja in z FLRJ ter izdelali priporočila o tem za VU. Izdelali so predlog za razdelitev nakazil iz italijansko-turškc-ga dogovora (tržaški kontingent) glede: fO ton suhega sadja (brez fig), 70 ton rozin, 150 ton prosa in semen, za 12.000 turških lir preprog. Prav tako za izvoz in sicer: tkanine in razna preja, barve in razni izdelki krajevne industrije. Nekaj je bilo tudi prošenj za izmenjavo s Francijo (semenski fižol), Anglijo (uvoz kož za krznarstvo) in Madžarsko (uvoz alkohola). • * * VU obvešča, da je z ukazom št. 7 od 20. t. m. odpravljena veljavnost dosedanjih predpisov glede uvoza petroleja, olj in maziv iz Italije in od drugod. Doslej je bil za to pooblaščen le EPT (Tržaška petrolejska ustanova). Odslej veljajo za lak uvoz iz tujine, razen iz Italije, isti predpisi, • kakor uvoz na splošno. no bo na trgu novo maslo. Ponudba, franko veletrgovec v Trstu, v lirah za kg: Boljša vrsta 1180, navadna 1050. Sir. Trg stalen, lahno znižanje cen vsled manjšega povpraševanja. Ponudba Iranko veletrgovec v Trstu, v lirah za kg: Parmezan in «Reggio 1947» 1450, isti «1948» 1100, isti «1948» slabši 900; mlečni, polnomasten 820 3/4 mleka, isti 270: italijailski »ementalski« 860, švi-carski 1120; gorgonzola 740; furlanski siri 700. TRŽAŠKI TRG Kolonialno blago. Malo povpraševanja, ceng neizpremenjene. Ponudba v lirah za kg ocarinjenega blaga, franko Trst: Kava Santos cxtra I. 875-883; Santos I. 865-875 Rio št. 2 660-665; Rio št. 3 635-600 Rio št. 5 650-655; Rio št. 7 640-645 Bahia extra 710-720; Eguador extr sup. 710-715; Equador nav. 640-650; Haiti XXX 850-860; Haiti XXXXX 870-880; Salvador sup. 875-885; Co-starica 1000-1010; Columbia 990-1000; Guatemala 980-990. Kakao: Bahia 940-950; holandski, v prahu 910 920. Poper: Lampoong črni 1460-1470 Maslo. Cene maslu padajo in bodo najbrže najnižje v aprilu, pred- Promet teikili lovori ovtosnilov usmerjen po novi avlocesli Od 15 popoldne 28. t. m. ne smejo več tovorni avtomobili z nad 55 stoti obremenitve voziti po državni cesti št. 14, ki gre iz Barko-velj mimo Miramara do Sesljana, pač pa morajo voziti po novi avtomobilski cesti, ki je speljana iz Trsta v Padriče in Sesljan. Tovorni avtomobili, ki vozijo iz Trsta ven, pridejo do nove ceste po ulici Ba iamonti (za one, ki pridejo iz čistilnic petroleja), po ce3ti Sv. Andreja in ul. D'Alviano, ki pride iz mesta. Tovorni avtomobili, ki prihajajo iz. Gorice in Tržiča proti Trstu pa bodo pri Sesljanu zavozili na novo cesto. Age/iti prometnega odjeka civilne policije bodo na kri. žiščih usmerjevali šoferje na novo cesto, ki se konča v Ponziani. Železniški promet »d 27. 12. 48 do 2. 1. 1». V Trst je prispelo 1681 vagonov z 24.365 ton blaga, odpeljalo 1197 vagonov 14.707 ton blaga. Po namembi odn. izvoru se razdeli ta promet sledeče; dovoz odvoz vag. ton vag. ton Avstrija 723 12.898 382 5.047 FLRJ 379 4.940 151 1.169 Ita)ija 402 4.159 370 4.405 C SR 145 1.985 241 3.400 STO 17 296 19 261 Madžarska 9 135 23 247 Švica 6 32 11 178 Sestava blagu v metrskih tonah: dovoz odvoz rude in kovine 10.518 5.317 žito in moka 24 — druga živila 2.288 3.557 volna in bombaž 534 537 stroji 76 31 premog 295 1.171 les 5.334 655 razno blago 5.777 3.439 nil še z metodami, katere uporabljajo podobni zavodi, posebno pa umobolnica. Po poročilu glavnega računovodje na prefekturi g. Castellanija, so nato pregledali odločitev tržaške občine. Ta določa' posebna nakazila uslužbencem pri izterjevanju trošarin v Barkovljah, in sicer za nočno delo, ki je precej naporno na tamkajšnji glavni cesti in to zaradi mečnega in neprekinjenega prometa. Sedaj so morali davkoplačevalci plačati 100 lir takse za blago, ki je šlo mimo barkovljanske mitnice. Omenjena taksa je bila nato razdeljena in sicer 50 lir agentom, ki so vršili kontrolo na mitnici, 50 lir pa vsem drugim uradnikom in agentom, ki so bili tani v službi. Mestna občina predlaga sedaj, da bi povišali prvi znesek prvim od 50 na 80 lir, ne da bi zaradi tega povišali sedanjo takso v višini 100 lir. Iz tega razloga je jasno, da bi večje breme morala prenašati mestna občina. To pa bi bilo krito skupnih dohodkov trošarin, ki so največji dohodek občine. Tudi glede tega predloga je sosvet odločil, da bo še preiskal zadevo. Po poročilu računovodje Castellanija ;q sosvet nato razpravljal in odobril odločitev občine Dolina. Ta odločitev predvideva neko izpre-membo v proračunu za leto 1949. Ta sprememba je v zvezi z 14 milijoni, . ki j ib je VU nakazala občini za javna dela. Omenjena vsota je bila vnesena v proračun, prav tako je bil odobren proračun ECA za to leto občini Repentabor. Za proračun ECA za občino Zgonik Pa je sosvet zahteval še neke preučitve, ker smatra, da ni zadostno utemeljen predlog o podvojitvi nakazil. Seja se jc nato nadaljevala pod predsedstvom prof. Palutana. Tržaška pokrajina zahteva, da bi odobrili neko njeno odločitev. Da bi nakazali denarno vsoto za stroške, ki so nastali z ustanovitvijo nove zadruge, ki bi preskrbovala potrebščine uslužbencem pokrajine. Ker sam poročevalec odvetnik Sa cerdoti, ki je o tej zadevi poročal na seji, ni imel dovolj podatkov, je sam predlagal, da bi sosvet stvar odgodil do nadaljnjega. Isti poročevalec, računovodja Ca stellani je poročal o dveh odločitvah repentaborske občine. Slednja namerava dati v najem dva kamnoloma, v katerih sedaj ne delajo. En kamnolom hočejo oddati v najem podjetju IMITRJ. iz Trsta. Podjetje bi plačevalo najemnino v razmerju z materialom, ki bi ga izkopalo. Nad tem bodo vršili evidenco. Odločitev je bila odobrena, ker bo na ta način repentaborska občina dobila letno precejšnje dohodke. Druga odločitev iste občine, o kateri je :osyet že razpravljal 5. t. m. se nanaša na drug kamnolom, katerega prav tako mislijo oddati najem neki družbi. Tedaj je sosvet vsakršno odločitev glede te nameravane pogodbe odložil do nadaljnjega, ker niso bile jasne nekatere točke, tako n. pr. kriterij, po katerem bi računali vrednost izkopanega materiala. Medtem pa so bile pojasnjene vse pomanjkljivosti in je sosvet tudi to pogodbo z majhnimi spremembami odobril. Končno je odvetnik Volli predložil sosvetu dolgo in izčrpno poročilo o namenu tržaške občine glede zgraditve novega plinohrama. Ze februarja 1947 je občina izglasovala neke odločitve za izgradnjo dveh tehničnih naprav, ki bi bile zmožne proizvajati 100.000 kub. metrov plina na dan in to pri ACE-GAT-ovih delavnicah v ul. Brolet-to. Ta dva ukrepa pa ni odobril conski svet in ga je zopet vrnil občini. Sedaj je občinska uprava po izčrpnem proučevanju vseh Vzrokov, zaradi katerih je conski svet ukrep odbil, predložila novo odločitev, ki predvideva vse potrebno za izgradnjo omenjenih naprav. Občinska uprava utemeljuje svoj predlog Z dodatkom, katerega je sestavil ravnatelj oddelka za plin pri ACEGAT-u ing. Curto. Ta do- datek k odločitvi pobija vse trditve conskega sveta, ki je že lani odbil predlog. Poleg tčga opozarja, da je 7. 31. decembrom lanskega leta potekel rok, do katerega bi morala biti odpovedana pogodba za dobavo plina s strani ILVE. Pogajanja z omenjeno družbo Pa se že dolgo časa vlečejo naprej m to brez konkretnih rezultatov. Seveda je gradnja novih naprav povezana 3 tem, ali bo vojaška uprava to denarno podprla. Sosvet je pozorno sledil izčrpnemu poročilu odvetnika Voliija. ki je bilo opremljeno s tehničnimi podatki. Po dolgem razpravljanju je sosvet odobril odločitev mestne občine, da zgradi dve napravi za proizvajanje plina, ki bosta dal; 100 tisoč kub. metrov plina dnevno Istočasno je bila odobrena druga odločitev mestne občine, ki določa odpoved pogodbe glede dobave plina s podjetjem ILVO z veljavnostjo 31. decembra 1950. Izlet v Soppado Odhod v nedeljo ob 4.30 iz ul. Fabio Severo. Vpisovanje se sprejema še danes od 19 do 20 v ul. Fabio Filzi. Nadaljuje se tudi razdeljevanje vabil za planinsko rajanje. Dramska šola SNG Slovensko narodno gledališče ot* bori v začetku februarja dramski šolo kakor v lanski sezoni. Prijav* se sprejemajo v upravi SNG. Trsi ul. San Vito 15/1, v uradnih urah ali tudi pismeno. Začetek pouk* bomo sporočili pozneje. Gledališče Verdi Danes ob 20.30 bo zadnja ;.re4 stava opere «Oceana» v tej sezona Na vrsti so abonenti reda A. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. januarja 1949 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 16 oseb, porok pa je bilo 8. Cerkvene poroke: uradnik Gliick Aldo in gospodinja Ferluga Valerija, orožnik Stopar Josip- in gospodinja Grahor Roza, mehanik Mervig Peter in gospodinja Ienco Marcella, ageni civilne policije Paulovich Marij in gospouinja Piemonti Alojzija, inšpektor civilne policije Treven Rihard in uradnica Bearzatto Elizabeta, težak Domio Karel in gospodinja Ctoelic. Angelina, kaplar ameriške vojske Vai-skauckas Eugene in gospodinja Tri-vellato Marija Tereza, električar Co-sani Josip in prodajalka Zimuel Eu-nice. Umrli so: 72-letn! Paulica Ivan, 60-letni Rossi Gustavo, 63-letnl Favento Bortolo, 66-letni Can Anton, 42-letna Mendini Štefanija, 73-letni Nitri 'An-gelj, 39-letna Lionetti Fulvija, 74-Ietna Dorigo Emilija, vd. Szalo, 78-letna Gualan Karolina, vd. Petrič. 50-letni Kocjančič Ivan, 45-letni Valli Josip, 35-letna Rovelli Lucija, por. Pasqua-lini, 63-letni Gerlato Domenik. 58-lelnl Lent in i Josip, 74-letna Kralj Antonija, 80-letni Rom Ferdinando. Dolina Zahtevamo da spoštujejo naše priimke Pod občino Dolina spadajo še vasi Boljunec, Boršt, Ricmanje, Kog, Mačkovlje, Prebenek, Gro-čana, Draga, Sv. Lovrenc, Donijo in del Zavelj. Iz votivnega imenika ;ic razvidno, da je bilo vpisanih 1SS3 moških in 1633 ženskih votivnih upravičencev. Izbrisanih je bilo 6 moških in 4 ženske, ker se je izkazalo, da so že mrtvi. Do petka zvečer so vložili pritožbo 4 volivni upravičenci, ki niso bili V spisku. Kakor drugod, tako so tudi v Dolini slovenski priimki zelo spačeni, na primer: Cupin je postal Zuppin, Žerjal je Žerjali, Stoka je zdaj Stock, Skergat pa Scher-gat, Gropajc je včasih Gropaic, včasih pa Gropazzi, prav tako pa je Kofol postal Coffol ali Cofolli. T.o pa je le nekaj primerov, ki dokazujejo, s kakšno resnobo so vzele pristojne oblasti to zadevo in kako spoštujejo naša rodbinska imena. «* .«.-•* . Opčine Taka je z volivnimi imeniki Naša vas šteje nekaj tisoč prebivalcev. V okolici so Sv. Križ, Prosek, Kontovel, Bane, Bazovica, Trebče, Gropada in padriče, ki spadajo tudi pod tržaško občino. V vseh teh vaseh je približno 10 tisoč votivnih upravičencev, ki so po večini kmetje in delavci. Vsakemu • posamezniku bi morala biti dana možnost, da si lahko ogleda volivne imenike. To pa jc za nas bolj težavna zadeva, ker moramo v takem primeru V Trst. Na ta način zgubimo ves dan in dnevnico, poleg tega pa imamo še stroške za vožnjo. Tudi rok za pregled in pritožbe je prekratek. Zato zahtevamo na Opčinah votivni imenik in podaljšanje roka, da si ga bo lahko vsak pravočasno ogledal in se pritožil, če bo potrebno. M. r\ Tržaška slovenska inteligenca ! Ali ste prebrali novele, črtice in pesmi, ki jih objavljajo RAZGLEDI? Ali poznate kulturnopolitične članke v tej edini naši reviji za kulturnopolitične probleme? GostajeliittUevvFif V ponedeljek 24. t. m. je eklP® tržaških boksarjev, ki so včlanjeni v ZDTV, gostovala v Pulju. Ctprsrt so Tržačani pokazali tehnično večje znanje, so bili vseeno premaga« od Puljčanov. V ekshibicijski bon bi sta boksala tudi znana prof** sionalistična boksarja Brenči » Marino. , Občinstvo, ki je do zadnjega k°* tička napolnilo dvorano, je bilo t* lo korektno. Tehnični rezultat Mušja teža: Burič Miroslav je P® točkah premagal Cancellierija B* nita iz Trsta. Peresna teža: Ban®* vac je s knock outom premagal 6* merara iz Trsta, Lahka teža: lienco, Pulj, je premagal s kno®* outom Capellinija iz Trsta. SrednJ* lahka teža: Brenči je po točkah Pr*J magal Bacchettija jz Trsta; ?te in Racca Giusto iz Trsta pa boksala neodločeno. ■lil RADIO 11^ TRST 11. Sobota 29. januarja 194». 7.35: Jutranja glasba. 7.45: PorocjjT 11.30: Solistična glasba. 12.00: Lj®"* in nazori. 12.15: Revija znanih strov. 12.45: Poročila. 13.00: Pest*> glasba. 13.40: Partizanske pesmi. 1*^1 Poročila. 14.15: Pregled' svetovne** tiska. 17.30: Plesna glasba. 18.00: *“ slovanskih oper. 18.30: Orkester BoJJjj Adamič. 19.00: Oddaja za najmlaPS «Mizica, osliček in kiepclecn. 19*£ Lahka glasba. 19.45: Poročila. 201*" Športna kronika. 20.10: Znani piani« 20.30: Programski periskop. 2U-4 Glasbena medigra. 21.00: Sobotni v čer: »Detektivska /godba* (izvajj člani radijskega odra), nato Večer? koncert. 22.30: Plesna glasba. 23-L Poročila. 23.30: Kaj vam nudi jute? nji spored? 23.35: Polnočna gl*9^ 24.00: Zaključek. KINO ROSSETTI. 16: «Ana Karenlna*. vlen Leigh, Ralph Richard. ,. EXCELSIOR. 16: «Ali Babi ln j™] razbojniki)), Marija Montez, J®^ j Hall in Turnan Bey. FEN1CE. 16: »Ujetnica skrivno«*" Spencer Tracy, Katarina Hepbuf, F1LODRAMMATICO. 16: «Kaltf®r'. ja», Fantastičen film v bar*^ j Deano Durbln in R. Paige. C-jg ITALIA. 16: »Plamen greha*, Bar®* Stanwyck in Fred Mac Murray- ^ I Carlo Ma**** & PKVA ŠTEVILKA • POSVEČENA SPOMINU FRANCETA PREŠERNA * UVODNI ČLANEK O PREŠERNU ♦ A BUDA L»0 l TA L! JANŠKIH PREVODIH IZ PREŠERNA • A*. RAVBAR, ANTIČNI ELEMENTI V PREŠERNOVIH POEZIJAH « s. PAHOR, Črtica iz mladosti j. codine vrdelskeca ♦ kritika uprizoritve CANKARJEVIH HLAPCEV V TRSTU ♦ O TRŽAŠKEM GLASBENEM ŽIVLJENJU • DROBIŽ * TRI PRILOCE- PREŠEREN. DVE SLIKI' B. G ROMA TAKSNA BO LETOS ZUNANJA OBLIKA ((RAZGLEDOV«, EDINE TRŽAŠKE SLOVENSKE REVIJE. KATERE PRVA STE-VILKA JE ZE IZŠLA. ALABARDA. 15: «M!ada leta«, • les Coburn. 1MPERO. 16: «Baron Nino Taranto. VIALE. 16: «Vsi poznajo Suzano*, die Cantor in Joan Devis. -i NOVO CINE. 16: »Goljuf«, Jean w bln. GARIBALDI. 16: «Ponosna Kreol11 Maureen 0’Hara. £j< MASSIMO. 16: «Src«>. Maria Me' j der, Glorgio De Lullo. ^ KINO OB MORJU. 15.30: «Tarz»n beli lovci« j*I IDEALE. 16:' «Junak ceste«. Ma®** MARCONI. 16: «Gospa in pustolovk Gary Grant. *|< ARMONIA. 15: ((Morske deklic«*- I Leglen, Chester Morris. f ODEON. 16' »Družina Sullivan*, Mitchell, A. Baxter. AZZURRO 16: ((Nevarna vdova*- ^ RADIO. 16: «BalalaJka», Nelson dy in llona Massej. v* VITTOR1A. 16: «LJudje dveh svet" P. Calvcrt, E. Partam. m BELVEDEHE. 16: »Parada pon'1* Deana Durbin, Miša Auer. ,(f SAVONA. 15.30: »Stiska«, Ingrid man, Charles Boyer. -(li j ADUA. 15: »Casablanca«, H. 6®* I. Bergman. ^ VENEZIA. 15: «Steza na SC1*' John Lltel, Magda Be!amy. Tržaška borza . Zlati šterllng 9400, papirnati-ling 2000, dolar (tclegr. > 690, °.c* ***• poštni tekoči r*Cun za STO-ZVU; tZaiožntštvo Prunorskl dr.evntk». Trst 11-5374; za frLRJ. ePrlmorskl dnevnik«, uprava: Ljubljana 6-90601-1 PRIMORSKI DNEVNIK i ------------------ GORIŠKI DNEV NI K , ■=------------- .- ■ ■ ■■ -■-rr==.r—-rž--—-- ■tai^==s^--,--==rs===a=: ■ , ■ aa PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI * SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 Razgovori o deželni upravi v Vidmu Za predsednika je dovolj, če beneške Slovence predstavljajo italijanski župani, ki so proti šolanju beneških Slovencev v materinščini • Kako zastopa Ljudska fronta pravice Slovencev - DFS zahteva za Slovence popolno avtonomijo in poseben statut Kakor smo že včeraj poročali, se 3« V četrtek dopoldne ob 9.30 sestal na pokrajinskem sedežu v Vidmu k prvemu zasedanju začasni odbor 2a reševanje raznih problemov, ki bo v zvezi z postavitvijo deželne uprave za novo deželo Furlanijo -Julijsko krajino. Zborovanja se je udeležilo preko 58 delegatov, med katerimi so bili predsedniki obeh pokrajin (dr. Candolini in dr. Culot), župani ob. čin Gorice, Vidma, Cervinjana, Hu-mina, Codrojpa, Pontebbe, Pordenona. Tarčenta. Kaprive, Krmina, Gradeča, Tržiča, Čedada, Maniaga, Sacile-a, Štanjela v Furlaniji, Sv. Vida ob Tilmentu; dalje so bili prisotni predstavniki raznih političnih in- drugih organizacij obeh pokrajin, zastopniki sindikatov, zastopniki vseh političnih strank, med katerimi je bil tudi zastopnik DFS dr. Mermolja Lambert, ter zastopniki tiska s predstavnikom goriškega tiska. Se pred začetkom seje se je zastopnik DFS oglasil pri predsedniku videmske pokrajine, dr. Can-doliniju, Iti je predsedoval zborovanju in mu izrazil imenu slovenskega ljudstva, ki živj pod Italijo, Protest zaradi pristranskega postopanja, ker niso povabili na to zasedanje tudi zastopnikov Slovencev iz videmske pokrajine. Ne moremo sj razložiti, kako da je ostalo 69 tisoč Slovencev iz Slovenske Benečije in Kanalske doline brez svojih zastopnikov pri zasedanju, kjer se bo odločalo o upravi njihove zemlje, medtem ko je tistih par tisoč Nemcev, ki žive v Kanalski dolini imelo svojega zastopnika. Dr. Candolini je odgovoril, češ da Slovenci nimajo večine v Na-diški dolini ter da jih itak zastopajo župani is Benečije, ki so med povabljenimi. Res lepo zastopstvo, ki nas spo-jminja na spomenico teh županov w leta 1947, v kateri so »dokazovali*, da v Benečiji ni Slovencev in da zato niso tam potrebne slovenske šole in druge kulturne ustanove. Ko je dr. Mermolja vprašal dr. Candolinija, če je to njegova Zadnja beseda v tem vprašanju, mu Se ta odgovoril: «Da». Čudno obnašanje furlanskih avtonomistov Ker je v zvezj z volitvami v deželno zastopstvo, ki morajo biti 8 oktobru letos, potrebno izvršiti Pripravljalna dela, je bila sklicana ta skupščina predvsem zato, da bi 1*voiila poseben izvršilni svet iz svoje srede. Najprej se je oglasil ^ besedj poslevodeči predsednik dr. Candolini, ki je v svojem govoru •hJenil. da bodo prihodnjega oktobra volitve v deželno upravo in da J* zato potrebno imenovati danes Posebno začasno upravo, ki bo do tedaj zastopala koristi obeh pokrajin. Čeprav bo to v glavnem nalo-§a bodočega deželnega sveta, se ttoramo že takoj sedaj navaditi na Življenje v obliki deželne samouprave. Dalje je omenil, da je govora -*ero, ali naj bi sprejel normalni ali Specialni statut kot zunanjo obliko hbvega organizma. Takoj nato so Prečitali pozdravna pisma in izjave senatorjev in parlamentarcev, ki se niso mogli udeležiti zasedanja. Med temi naj omenimo brzojavko poslanca Ljudske tronte za poriško, on. Beltrama, kateri se je izrazil, da ja za navadno avtono-Irti jo. Čudno se nam zdi to njegovo stališče, ko je vendar ob času kom •tituante tudi KPI glasovala za po-Jeben deželni statut za našo pokra-Itno, Vsekakor ta njegova izjava bi v soglasju z Leninovim naukom b narodnih manjšinah, ki bj mora Je imeti ne samo kulturne, ampak tudj politične pravice za popolno b>a svoboden razvoj. Komunistični zastopnik' iz Vid' ^ tov. Ruffini je ugotovil, da ni- sta med povabljenimi Pratolongo in Eellegrini, da tudi ni bila po- vabljena Mladinska fronta, pač da ima svojega zastopnika AGI, ki nc predstavlja nikogar razen peščice šovinistov. Zato je zahteval, da se zasedanje preloži-Zupan iz Tržiča je omenii, da manjka tudi zastopnik Trsta. Predsednik mu je odgovoril, da Trst ne spada semkaj (čeprav je v duhu z nami) in da bi se to zasedanje vršilo v Trstu samem, ker bi bilo to glavno mesto nove dežele, če bi bilo drugače. Iz tega se vidi, da so vili od svojih imperialističnh fantazij. Med diskusijo se je oglasil tudi zastopnik furlanskih avtonomistov D’Aronco in se tudi on izjavil, da je za aplikacijo normalnega statuta. Radovedni smo, kaj bodo k tej njegovi izjavi reklj furlanski avtonomisti, ki jih hoče tako z enim mahom prikrajšati za vse tiste pravice, ki bi jih lahko Furlani dosegli v obnovi specialnega statuta. Na vsak način lahko smatramo tak postopek kot izdajstvo nad programom furlanskih avtonomistov, ali Za njim se je oglasil zastopnik SDZ in izjavil, da je njegova stranka za uveljavljenje posebnega statuta. Takoj nato se je dvignil dr. Mermolja od Demokratične fronte Slovencev in objasnil stališče slovenskega ljudstva, ki živi pod Italijo tako le: «Iz predpisov členov 6 in 116 italijanske ustave ter iz člena 10 začasnih pravil je jasno Tazvidno. da je bil za deželo Furlanija - Julijska Krajina predviden poseben Statut interesu in za zaščito slovenske narodne manjšine. Demokratična fronta Slovencev Italiji je mnenja, da ta zaščita ne bi obstajala, če se s posebnimi določilu ki jih je treba vnesti v deželni statut, ne bo zagotovilo slovenski narodni manjšini: 1) da dobi v deželnem parlamentu in v ožjem odboru svoje zastopstvo, ne glede na izid deželnih volitev in na število sedežev v zbornici; 2) da ima pravico uporabe svojega jezika v vseh javnih uradih in pravico dopisovanja v slovenščini z deželnimi uradi; 3) da ima pravico do pouka v slovenščini in od učnih moči. ki jim je slovenščina materinski jezik; imenovanje Slovenca za namestnika šolskega skrbnika, imenovanje slovenskih šolskih nadzornikov in didaktičnih ravnateljev*. Razume se, da odločna in jasna izjava predsednika DFS ni prav nič prijala vsem ostalim navzočim in cela vrsta se jih je oglasila k besedi. S praznim govoričenjem so še vedno ljudje, ki rovarijo proti , pa da je bila njihova borba od 1945 mirovni pogodbi in niso še ozdra- | dalje čisto navadno farizejstvo. Zahteve slovenskega ljudstva so jasne in pravične hoteli prikazati, da zaradi kakšnih narodnih manjšin niso vezani na priznanje posebnega statuta. Zanje bi bilo dovolj, da. vnesejo v navadni statut nekatere dostavke po 6. členu ustave, ki se tičejo Slovencev. Prj vprašanju sestave izvršilnega odbora sta zastopnika KPI in furlanskih avtonomistov predlagala, naj se to vprašanje odloži na drugo sejo, ker je manjkalo preveč povabljenih. Za ta predlog je glasoval tudi zastopnik DFS. Kakor ta, je bil odbit tudi predlog KPI. naj bi prišli v izvršilni odbor zastopniki strank in slovenske manjšine. Nato so določili, da bodo prišli v ta odbor naslednji zastopniki: 1) predsednika obeh pokrajin; 2) župani iz Vidma, Gorice in Pordenona; 3) prestavntka trgovskih zbornic obeh pokrajin; 4) dva strokovnjaka za vsako pokrajino; • 5) dva zastopnika goriških Slovencev in 6) zastopnik Nemcev iz Kanalske doline. S tem je bilo zaključeno prvo zasedanje odbora za deželno u- pravo. Za nale pravice bi nas radi osleparili Iz celotnega poteka vsega zborovanja je bilo razvidno, da so bile vse odločitve že v naprej pripravljene ne glede na to, ali se bodo posamezni zastopniki z njimi strinjali. Od začetka do konca se je Čutil duh »obrambe italijanstva*, kakor se je izrazil tudi zastopnik AGI, kj je dejal, da je njegova organizacija rešila italijanstvo Gorice. Menda so ga zato tudi povabili na to zborovanje, da bo tudi tukaj pomagal «reševati» s tem. da bi prikrajšali Slovence še za tiste pravice, ki jim jih priznava italijanska ustava. Clen 6. in 116. te ustave jasno in nedvomno pove, da se mora pri deželnih upravah uporabiti posebni statut povsod tam, kjer obstajajo narodne manjšine. V tem smislu so že dobili svojo avtonomijo Francozi v dolini Aosta in Nemci na južnem Tirolskem. Zakaj naj bi bili v tej pravici prikrajšani ravno goriški jn beneški Slovenci? . Celo videmski župan je v svojem govoru omenil, da zakon predpisuje za našo deželo uvedbo posebnega statuta. Seveda bi večina zborovalcev najraje videla, da bi bil sprejet predlog ssragatovca dr. Laganella in da bi pobornike posebnega statuta kratko malo izključili iz uprave. «da bj ne ovirali dela*. Tako imamo zopet nov dokaz, kakšna je zapadna demokracija, kadar je treba v praksi izvesti to, kar so obljubili na papirju. Orihnr za zaščito brezncselnih Številne ime orni priMm so® em Lovske omeji Ive v obmejnem pasu S posebni odlokom je goriški pre. fekt dne 25. t. m. izdal nove odredbe glede lova v obmejnih predelih naše pokrajine. Po teh predpisih se razdeli obmejno ozemlje na dva dela. 1) V prvem delu. ki gre vzdolž zakoličene meje v širini 500 m za-padno od te, je prepovedan lov v kakršni koli obliki. 2) V drugem pasu smejo lovci loviti le s posebnim dovoljenjem, ki ga izdaja prefektura na podlagi čl. 58 zakona o lovu 5.6.1939. Ta pas leži zapadno od prvega, v katerem je lov prepovedan, in sega do struge reke Idrijce, od Golega Brda do železniškega mostu zapadno od Krmina; od tu dalje je meja Železniška proga Videm-Gorjea rned Idrijco in Sočo, dalje struga Soče od železniškega mosta v Lečniku do mosta v Zagraju; ed tu naprej sega drugi pas do železnice med Zagrajeni in Tržičem do odcepitve proge k tovarni Solvay in od naprej odeepek proge do zaliva Pan-zano. 3) Kdor se ne bi držal navedenih predpisov, mu bodo odvzeli orožni list in naložili še druge kazni, ki so predvidene v zakonu za te prekrške. Policija ima nalog, da strogo pazi na točno izvajanje odredbe. Odbor za zaščito brezposelnih sporoča, da bo v ponedeljek 31. t. m. ob 10. uri dopoldne v kinodvorani «Moderno» zborovanje vseh brezposelnih jz Gorice, moških in žensk, z naslednjim dnevnim redom: 1) Imenovanje predsednika 2) Poročilo starega odbora 3) Volitve novega odbora 4) Slučajnosti. • Ker bo zborovanje važno za vse brezposelne, vabimo zainteresirane, naj se polnoštevilno udeležijo in pridejo točno ob določeni uri. V četrtek zvečer je imel ožji občinski odbor svojo redno tedensko sejo, na kateri so sklepali o tekočih občinskih zadevah. Podrobno poročilo o tej seji bomo prinesli Prijava dohodnine novih podjetij Zveza trgovcev goriške pokrajine opozarja vse svoje člane, ki so začeli z obratom v letu 1948, da morajo po zakonu do 31. t. m. prijaviti na davčnem uradu davku podvrženo dohodnino. Prijave je treba spisati na posebnih obrazcih, ki jih interesenti dobe na davčnih uradih. Podrobnejša pojasnila daje Zveza trgovcev. V Rim so jo izgnali Včeraj je goriška policija odposlala z izgonskim listom v' njen rojstni kraj 36-ietno Guirčič Sveto iz Rima. Kosti iz prve svetovne vojne Včeraj okrog 17. ure se je igralo nekaj otrok na bregu Soče okrog 300 m daleč od Revmskega mostu. Pri igri so odkopali ostanke človeških kosti, ki so verjetno ostale tam še iz prve svetovne vojne. Orožniki so odkopali vse te ostanke in jih spravili v kostnico na Oslavje. Na kazenskem sodišču v Gorici i so imeli včeraj opravka samo s prizivi. Najprej so pregledali pri- j ziv, ki ga je vloži! 34-letni, že več. krat obsojeni Škabar Karel proti obsodbi na 8 mesecev zapora in 4000 lir globe, ker je bil osleparil gospodinjo Bertocchi Lavro iz ul. Casale na ta način, da ji je za 800 lir prodal steklenico vode namesto olja. Sodišče je kazen potrdilo. Potrdilo je tudi oprostitev Sal-vatorija Licarija, proti kateremu je lanskega maja tržiška sodnija izrekla oprostilno razsodbo, ker da ni zakrivil kaznivega dejanja. Proti tej oprostitvi je vložila priziv tožilka Gisela Valente iz Tržiča, ki je dolžila Licarija, da je šel proti njeni volji v njeno stanovanje, skupaj z delavci »Genio civile*. ka. terim je načeloval in je v njeni odsotnosti ukazal odnesti vsa polk-na, ki jih je imela omenjena ustanova nalogo popraviti. Javni tožilec jz Krmina je viožil priziv proti obsodb; na 15 dni zapora in 4000 lir globe, na katero je bila obsojena 66-letna Cola A-dalgiza, obtožena, da ni prijavila kvesturi eno izmed stanovalk javne hiše v Krminu, kjer je ona gospodinja. Sodišče ji je kazen zvišalo na 3 mesece zapora in plačilo 4000 lir gloge. Ker sta prestopila državno mejo brez dovoljenja, so lanskega septembra obsodili na goriški sodniji 23-Ietnega Renata Romagnolija in Michelinija Lina iz Bologne, vsakega na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe. Ker je samo Michelini dobil kazen pogojno, je Romagnoli vložil proti obsodb! priziv in tudi on dosegel, da so mu kazen spre- i menili v pogojno. Zaradi prestopa meje brez dovo- j Ijenja so lanskega avgusta obsodjli i na goriški sodniji na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe pogojno 24. letnega Alojzija Picillija iz Vidma. Kazen so mu dali pogojno, ker je Pičili i izjavil, da ni bil še nikoli kaznovan. Pozneje pa je sodniku prišlo iz Vidma poročilo, da je bil že kaznovan zaradi tatvine. Zato je javni tožilec poslal P.icillijevo obtožnico na sodišče skupno z novo obtožbo, da je dal sodnim oblastem lažnive izjave-Sodišče je sprejelo priziv in o-prostilo 27-ietnega Guerrina Ada-mija in 26-letncga Alda Rombaldi-nija. oba iz Rabea pri Vidmu. Pred nekaj meseci so ju na goriški sodniji obsodili na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe, zaradi protizakonitega prestopa državne meje. Osem mesecev zapora, ki mu jih je naložila sodnija v Tržiču, je tu- di prizivno sodišče potrdilo 28-let-nemu Ciarbelliniju Genesiju iz Gradeža, obtoženemu, da je 1947 leta ozmerjal in pretepel civilnega policista Orlanda Jussa. Zaradj enakega prestopka je bi! lanskega maja obsojen na triišk. sodniji 26-letni Ivan Scala iz Gradeža na 4 mesece in 20 dni zapora. Sodišče je v njegovem primeru odločilo. da je šlo le za politične vzroke in je Scalo pomilostilo t amnestijo-za politične prestopke. ZAHVALA Družina MARUŠIČ iz RUPE sc najtopleje zahvaljuje vsem sorodnikom in znancem, ki so bili naši nepozabni in predobri mami in soprogi od strani y bolezni in smrti ter jo spremili na zadnji poti. V Rupi 26. januarja 1949. ISTRSKI P IV E V NIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU • ULICA C BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70 Jutri teh čez drn in strn v Štandrežu Kakor smo že poročali, preteklo nedeljo zaradi nepredvidenih teka čez drn in strn v Štandrežu. tek čez drn in strn v Štandrežu, ki ga organizira lizkulturn; odsek Zveze slovenske mladine v Italiji. Precej krivde na tem ima tudi krajevni odbor ZSM, ki ni pravočasno obvestil mladine v svojem kraju o tej tekmi in ni skrbel za potrebne priprave. Saj vemo še od prejšnjih prireditev, da se štandreška mladina zelo zanima za šport, zlasti pa za tek čez drn in strn, ki je nekakšna množična športna panoga. Zato bo tekmovanje, k; je veljavno za zimski pokal Mladinske zveze, jutri 30. t. m., ob 10.30 dopoldne v Štandrežu (in ne popoldne ob 15. uri kakor smo predvčerajšnjim pomotoma javili). Tekmovanja se lahko udeležijo mladinci in mladinke iz Gorice, Standreža in Podgore. Prepričani smo, da bodo tudi mladinci iz mesta, Standreža in Podgore pokazali takšno zanimanje za ta množični šport, kakor so ga pokazali mladinci iz Doberdoba in okolice na svojem prvem tekmovanju, pri katerem so dosegli prav lepe uspehe. Zato pričakujemo, da se bodo mladinci iz teh krajev odzval; in prešli v velikem številu na jutrišnjo tek- Se i govoričenjem z delom smo se pripravili na volitve? Vsekakor bi morali doseč; vsaj take uspehe, kakor so jih dosegli Do- berdobci in jih celo prekositi. Z zida Je padel Včeraj se je 35-letni Marko Vižintin sončil na visokem zidu na gradu.. Toplo sonce pa ga je tako zmešalo, da se mu je zavrtelo in je zdrsnil z 10 m visokega zidu ter se precej hudo poškodoval. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v mestno bolnico, kjer je zdravnik ugotovil več ran na obrazu in sumi, da ima tudi zlomljeno hrbtenico. Skrivala se je v Gorici Na podlagi tiralice, ki jo je izdalo kazensko sodišče iz Bologne, je goriška policija aretirala včeraj 20-letno delavko Boscatto Magdaleno iz Bologne. Boscattijevo 'bodo tam sodili zaradi tatvine. K9MO VERDI. 17: «Ali Baba in 40 roparjev*, M. Montez in J. Hall. VITTOR1A. 17: «Kamaunski tiger*, Sabu. CENTRALE. 17: »Železna pest*, M. Roney in B DonIevy. EDEN. 17: «Veseli mornarji*, Gianni in Pinotto. mo. 'ki obeta biti zelo zanimiva. 1 MODERNO. 17: «Tangeri». Samo še en dan nas loči od volitev v SIAU Istrskega okrožja. Danes bodo po vseh krajih cone B zadnji množični sestanki, na katerih bo obravnavalo ljudstvo uspehe tekmovanj, napovedanih v počastitev volitev. Hkrati bodo organizatorji zadnjič pozvali prebivalstvo, naj se v čim večjem številu udeleži teh volitev. 3 ponosom pri tem lahko ugotovimo, da so naši ljudje po izvoje-vani osvobodilni borbi postali politično zreli in samostojni, da se sami dovolj zavedajo velike važnosti, ki jo predstavljajo te volitve ravno zanje. Svesti so si, da pomeni v tem trenutku za SIAU oddani glas ne samo izraz zaupanja za tega in one-ga kandidata, ki je na volivni listi, marveč predvsem to, da z oddanim glasom izjavljajo, da hočejo biti tudi v bodoče oni demokrati, ki so še nedavno strli eno največjih sil kapitalistične družbe in sicer nacifa-šizem. S svojim glasom hočejo poudariti, naj SIAU tudi v naprej zbira, trdno in enotno povezuje vse one, ki pričakujejo od nje, da bo vselej na braniku njihovih pravic. Istrskemu ljudstvu ni vseeno, če ima samo v rokah sredstva, ki mu omogočajo, da se z vednimi socialnimi in gospodarskimi reformami dviga in krepi, da je sam gospodar na svoji zemlji, da nima okoli sebe nekdanjih zajedavcev in izkorišče valcev in da v kulturno-prosvetnem oziru ni vklenjeno v srednjeveško mračnjaštvo, ki ga je tako rado propagiralo župnišče. Istrsko ljudstvo noče poznati nobenih narodnosti In socialnih razlik, njemu je, kot pravijo Hrvati: Brat je mio, koje vere bio, ali sodobno, brat mi je vsakdo, naj bo te ali one narodnosti, te ali one vere, tega ali onega poklica! Našemu ljudstvu ni treba nobenega varuštva več. Doraslo je vsem nalogam, ki mu jih slavijajo sedanji časi, ima in hoče ohraniti za vedno z motiko in puško, kot tudi z duhom priborjeno ljudsko oblast! To so globoki razlogi, ki mu kažejo edino pravilno in dosledno pot, da se udeleži kot en mož nedeljskih volitev SIAU in s tem izkaže tej organizaciji popolno zaupanje. Te volitve bodo zato pokazale, da so vsi upi onih, ki so računali na cepitev množic Istrskega okrožja, ničeve želje. Po nedelji bodo zopet uvideli, da kljubuje SIAU vsem napadom in nakanam zapadnih imperialistov, ki imajo v Trstu tako perfektno zastopstvo, pa tudi vsem napadom in nakanam ljudi iz Vidalijevega kroga! V naslednjem nekaj podatkov iz nekaterih vasi, ki pričajo o velikem pomenu nedeljskih volitev: V Kortah so predvolilnemu tekmovanju na čast volitvam v SIAU izkopali 250 kub. m kamenja za gradnjo zadružnega doma. izkopali nadaljnjih 150 kub. m materiala za dvig dvorišča pred šolo. Samo pri tem delu so napravili domačini 230 ur udarniškega dela, V predvolivni dobi so imeli 3 množične sestanke, kjer se je sleherna družina obvezala, da bo v času pred volitvami opravila 24 ur prostovoljnega dela. Vse prebivalstvo iz Kort daje z veseljem na razpolago svojo lastno delovno silo, kot tudi živino in vozove. V Dekanih so v isti namen izkopali 68 kub. m zemlje in 15 kub. m kamenja za gradnjo zadružnega doma. V zvezi s predvolivnim tekmovanjem so sc vpisali v SIAU novi člani, tako da ima ondotna krajevna organizacija 533 članov, kar predstavlja 88 odst. vsega prebivalstva! Trenutno sc vpisovanje še nadaljuje. . Tudi vanganelski sektor z bazo v v Boninih sc je izkazal! Prostovoljni delavci so nakopali 65 kub. m in prepeljali iz daljave 2 km na gradbeni prostor 16 kub. m kamenja, potrebnega za zgraditev zadružnega doma. V SIAU je v tem času vpisanih visoko število članov in sicer 223, od katerih ima v rokah izkaznice. 217 oseb. To kaže veliko zavest prebivalstva. Centur ni hotel zaostati in je po svojih močeh nakopal 35 kub. m kamenja za zadružni dotn ter regi- striral kot svoje somišljenike 67 domačinov. Podobno tudi vas Potok, kjer se je vpisalo v SIAU 69 članov, s prostovoljnim delom pa so izkopali 15 kub m kamenja za zadružni dom. Sektor Osp z bazo Socerb izkazuje sledeči aktiv: 84 ur prostovoljnega dela, pripravili so 7 kub. m kamenja za popravilo vaških cest, dalje so napravili 35 kub. m zidnih temeljev. Sektor Boršt, z bazo La-bor, pa je pripravil 20 kub. m gradbenega materiala in vpisal 94 članov v SIAU. Pri teh delnih podatkih se vsakomur vsiljuje misel, če je mogoče, da bi ljudstvo pri vsem svojem delu na domačijah, da bi delavci pri vsem težkem opravilu v tovarnah in drugod doprinesli toliko požrtvo-vanja, če bi pri tem ne videli razloga? Globlji razlog je v tem da čutijo zgodovinsko uro, ki zahteva baš od demokratičnih množic discipliniranost, enotnost in zavestno borbenost! Spekulacija in črna borza so največji sovražniki našega gospodarstva! Odstraniti jih moramo z najširšo akcijo našega delovnega ljudstva, zato se vpisujmo v SIAU, da sodelujemo enotni pri pobijanju špekulacije in črne borze. Cepljenje z BOG v Istrskem okrožju Danes 29. ». m. Piran-Smarje v osnovni šoli ob g.— uri Momjan X 8.30 Koštabona m » X 9.— Puče D n » 10.— Krkavče 9 a n 10.38 Sv. Peter # n n 11.— Padena i* 9 X 14.— Gažoo » 9 » 14.30 Semedela » » X 15.— S tem .ie zaključen 1. turnuv cepljenja na istih krajih. Od 31. 1. do 5 •11. Cepljenje i BCG je napiše orežje v boctii pred tutoMnii Triban Pretekli petek je bil na sedežu SIAU množični sestanek z naslednjim dnevnim redom: proslava Lenina, predložitev kandidatne liste za volitve SIAU in slučajnosti. Predsednik krajevnega LO je podal referat o Leninu, ki je prvi začel vzpodbujati zavest delovnega razreda v borbi za svojo pravico. Nadalje je govoril o oktobrskj revoluciji in nje pomenu za ves svet. V debati je bila primerjava cone B s cono A, kjer je na vladi imperializem s pomagačem Vidalijem. K točki dve je bila prečitana kandidatna lista. Ko je ljudstvo slišalo, da je predlagan tudi Marsič J Josip iz Tribana št. 7, je brž ener-| gično protestiralo. Imenovani je Sprememba odredbe namreč odklonjl podpis na listi za .-premeni ha k 6 čleau odredbe o proizvodnji olivnega olja v gospodarskem letu 1948-49 določa: Olje iz plačila za predelavo oljk, kakor iz obvezne oddaje ostane v oljarni na razpolago podjetju (ilstra-Preradu, Tropine ostanejo last oljarne brez vsake odškodnine lastniku oljk. Oljarne so dolžne prodati tropine edinole tovarni mila Salvetti & Co. v Piranu po ceni 250 lir za kg franko tovarna za BLAGO NATOVORJENO NA KAMION. ISTRSKI OKROzM LO Oddelek za trgovino in preskrbo mir in prav tako tudi njegova družina. S tem se je jasno opredelil, kaj je in kako misli. Predsedujoči je predlagal namesto njega drugega tovariša in tako je bil izvoljen Brajnik Santo. Med slučajnostmj so bilj omenjeni še trije taki «marsiči», in sicer Novak Vinko iz Kampela štev. 1, bivši kulak, Kociančič Anton iz Kampela štev. 56, bivši prekupčevalec prašičev, in Lukač Franc iz Paderne štev. 36, ki prodaja svoje blago le za metro lire. Takih ljudi ljudstvo noče v svojih vrstah, posebno ne v odborih SIAU. Majne cene semenskemu pl® Da se omogoči nakup semenskega graha kmetom, ki nimajo možnosti nabaviti si ga po vezanih cenah, in da se posoeši setev ter da se poveča pridelek graha, se v sporazumu z okrožnim oddelkom za kmetijstvo v Kopru odreja svobodna prodaja semenskega graha po sledečih prodajnih cenah na drobno: za kg Cuder ameriški, Senator 209 lir Verdon, Zuccherin. No-strani, Ekstra itd. . . 199 n Ekspres .....................180 n Mezzo frasco, Buchaum, Ljukeln...................170 * Od gornjih cen znaša skupni trgovski popust 18 odst. Od skupnega popusta pripada trgovcu na drobno 12 odst., trgovcu na debelo 6 odst. Cene so enotne za celotno področje Istrskega okrožnega LO. Glede razlike v cenah bodo maloprodajah!, oziroma zadruge prejele naknadna navodila od Zadružne poslovne zveze v Kopru. Gornje cene stopijo* takoj v veljavo ! Izgubl!ena izkaznica Buzdanin Mario iz Portoroža je 7. t. m. izgubil na poti domov denarnico s 3000 jugo in 760 metro-lirami ter osebno izkaznico. Poštenega najditelja prosi, naj mu izkaznico vrne. (Iz ((Pravljic o Italiji*. Skrčeno) Pepetu je kakih deset let, dro-ban, tenak, hiter je kakor kušča-rica, pisane cunje mu opletajo na Ozkih ramenih, skozi številne luknje mu gleda koža, od sonca umazanosti temna koža... Kakor suha bilka je, — veter Pihlja z morja, se poigrava z njo in jo nosi sem ter tja, — Pepe Je skakal po kamenju otoka od Toninega vzhoda do zahoda in Jijegov nemirni glasek se je sleherni trenutek oglašal zdaj tu, t(iaj tam: Italija prelepa, moja Italija...! Vse ga je mikalo: cvetlice, ki *° kakor posti potoki tekle po ^obrt zemlji, kuščarice med lisastimi kamni, ptice v cizelira-hem listju oljk, v malahitnih člp-b vinograda, ribe v temnili hrtovih na dnu morja in fore-sheri na ozkih, zapletenih mest-ulicah: debel Nemec z obrabni, ki ima brazgotine od meča, ■dnglei, ki zmerom spominja na gledališkega igralca, ki se je nart '3rati človekoljuba. Ame-'■ «n, ki hoče biti trmoglav, to-brez uspeha podoben Angležu, ll* n®bosncmljioi Francoz, hru-Deu kakor ropotuljica. eKakšen obraz!* je dejal Pepc tovarišem in pokazal s Co 0(imi> ki vidijo vse, Nem-• tako naduto domišljavega, da o mu vsi lasje stali pokonci. «Ta buha*»n* ,nan^i °d mojega tre- , **«pe ni imel rad Nemcev, Uvel je, kakor je mislila in učila ulica, trgi in temne prodajalne, kjer so njegovi ljudje pili vino, igrali karte, brali časopise in govorili o politiki. er lei. Quantj bambini slovenj sono andati nelle scuole italiane. Ora credono non occor-re pivi saper slavo, giacche ci siamo allontanati dalla Jugosla-via*. V «11 Lavoratore* je bil objavljen napad, kateri dolži Prosvetno zvezo, da je zapravila slovenske šole v Miljskih hribih. Tovariš, ki je članek spisal in podpisal, naj se osebno prepriča pri učiteljici «zaščitnicj ljudske kulture*, ki je sama sodelovala pri akciji za otvoritev slovenskih šol v Miljskih hribih, zakaj nismo u-speli odpreti slovenskih šol. V mestu in bližnji okolici se še vedno borimo za šolske prostore. Starši, ki imajo otroke v slovenski šoli Donaaoni, so šele ta mesec uspeli, da je otrokom na razpolago popoldne še ena učilnica. Tako ima ta šola normalen pouk- Pereče pa je vprašanje prostorov za slovenske otroške vrtce v Donadoni, pri Sv. Mariji Magdaleni in 1151, Vrdelci..kjer že obstajajo italijanski otroški vrtci Vojaška uprava je odgovorila staršem, da si morajo poiskati sami primerne prostore. Čigava je neki skrb in dolžnost za otvoritev šol? Zakaj postavljajo slovenske šole? V Skorklji in Ro-colu vzdržujejo starši samj že 4. leto oba otroška vrtca. Vse prošnje roditeljskih svetov, da bi Vojaška uprava priznala in prevzela vzdrževanje vrtcev, je zaman. Premalo razumevanja kaže Vojaška uprava za šolstvo sploh. V Miljskih hribih sta slovenska in italijanska šola brez električne razsvetljave kljub temu. da so že večkrat zaprosili miljsko občino naj napelje elektriko v učilnice. Finančni referent na občini v Miljah sg, je izgovarjal, da so stroški za napeljavo previsoki in naj počakajo še en mesec in pol, ko se bo dan zdaljšal. Ponovno so mu predočili, da šola potrebuje razsvetljavo, ker so • dnevi kratki in da je potrebnih za napeljavo le 10 m električne žice po 45.— lir meter. Do danes še niso ustregli. Kot žene in matere se zanimamo tudi za pouk naših otrok. Nismo proti poučevanju italijanščine na naših šolah, nasprotno, kjer se zlivata dva naroda je potrebno, da znamo oba jezika. Toda s tem, da slovenski otroci obiskujejo pouk italijanščine, so prikrajšani za 3 ure pouka v mate-I rinem jeziku, ker se pouk tega predmeta vrši na škodo slovenskega jezika. Tudi nismo zadovoljni, da ne poučuje italijanščine razredni učitelj, — seveda, kjer je ta za pouk italijanščine sposoben. Vse se nam dozdeva, da se pripravlja pot specialistom, ki naj bi prevzeli pouk italijanščine na slovenskih šolah, prav tako kakor ob rojstvu fašizma. V1 Trstu so se sestali italijanski pedagogi, ki so razpravljali o reformi šole. Predavatelj je bil neki profesor, poslan od ministrstva iz Rima. Obravnavali so re- formo na podlagi anketnih pol. Tudi slovenska šola, bodisi osnovna kot srednja, sta potrebni reforme. Kako je z namestitvami na slovenskih šolah v coni A? Z letošnjim šolskim letom je bilo nameščenih na slovenskih osnovnih šolah 15 učiteljev z Goriškega, katerih večina slabo obvlada slovenski jezik. Zato je pa brez službe 19 učiteljev domačinov, ki so strokovno usposobljeni in jih vojaška uprava noče namestiti. Prav tako je 10 profesorjev domačinov, ki ne dobe službe v stroki, ki so se ji posvetili. Nasprotno pa poučujejo na srednjih šolah raznj advokati, župniki, inženirji, arhitekti in mnogi, ki nimajo potrebne kvalifikacije za poučevanje. Jako številni so na slovenskih šolah učitelj; begunci, ki so se zatekli na STO. V tej borbi, ki jo imajo z an-gloameriškim imperialistom in ostanki fašizma, je nujno potrebno tesno sodelovanje staršev t roditeljskimi sveti. Čuvati moramo roditeljske svete, ki so pridobitev narodnoosvobodilne borbe, skrbeti moramo za širjenj« slovenskega demokratičnega mladinskega čtiva med našimi otroki in pridobivati slovenske starše, da vpišejo slovenske otroke v slovensko šolo. Le s pomočjo roditeljskih svetov se bojno lahko uspešno borili. Slovenski starši in učitelji visoko cenijo moralno pomoč, ki so jo italijanske demokratične množice nudile v preteklosti naši pravični borbi za slovenske šolske pravice in si samo želijo, da bi se mimo vseh razlik v gledanju na gotove probleme demokratične množice še nadalje borile. — Premagali bomo težave in ovire, ki nam jib stavi začasna okupacijska uprava, ki si ob vsaki priliki prizadeva kršiti mirovno pogodbo in za1* postavljati slovensko šolo. Yehudi Menuhin Societa dei Concerti m Pred nekaj dnevi je koncertiral v Trstu pianist svetovnega slovesa Yehudi Menuhin. Brez dvoma bi bil lahko njegov koncert velik dogodek za tiste, ki ljubijo umetniške užitke. Saj je tudi bil — a lahko bi menda z lučjo iskali tiste redke, ki so imeli možnost prisostvovati temu koncertu. Koncert je namreč organizirala Koncertna družba (Sociala dei Concerti) za svoje člane. Ta družba ima menda v zakupu dvorano v palači gledališča Verdi, kjer prireja koncerte. Ker tu dvorana nj obširna, jo seveda napolnijo že sami člani družbe. Vprašanje je, ali v Trstu ob obisku velikega pianista ni na razpolago nobene večje dvorane. Gledališče Verdi ni vse večere zasedeno. Rekli bodo seveda, da dokler traja operna sezona, se ne morejo vršiti v tej dvorani druge prireditve. No, videli bomo, da to ni res, ko se bo tam vršila pustna prireditev neke organizacije. Kolikor torej umetnost že zaradi reda, v katerem živimo, ni domena slojev, pri katerih odloča o umetniških potrebah denar, pa še ljudje, ki jim je pripadla nekaka naloga, da skrbe za u-metniške dogodke v našem mestu, sami ustvarjajo pogoje, pod katerimi ostanejo umetnost ter u-metnik in pa občinstvo, ki ljubi umetniške užitke, daleč vsaksebi. Kje smo še od uresničenja zahteve: umetnost ljudstvu! (Pričakovati, da bi Koncertna družba poslala vabilo na te koncerte tudi našemu dnevniku, da bi se jih udeležil naš glasbeni poročevalec, bi bilo kajpada preveč. In vendar je naš dnevnik eden izmed tistih, ki izhajajo v našem mestu in ki se nikakor ni že v naprej odrekel, da ne bi poročal o kulturnih dogodkih p Trstu). = Ilove Od Slovenskega knjižnega zavoda smo sprejeli naslednje knjige: Ivan Cankar, Povesti in črtice. Uredila Janez Logar in Boris Merhar. N. V. Gogolj, Ženitev. (S kratko študijo o Gogolju in njegovem delu Bogomirja Faturja). Miško Kranjec, Pot do zločina. (Z «Režiserjevimi opombami« S, Jana). Ruski list, II. letnik, 3. zvezek. (Urednik dr. Janko Pretnar). V.V/.V.V.,...,-VAČJ‘AV.^wA^wuwj(rJW-WAW^AWWAVWtf^W^Vtf(WAWW/AV\V.%\WAVAVylA,A',AAWv.\WWWWVWVWWA^ *.■»** ,4, v*.?, i, (m t m Jutri, v nedeljo, začne izhajati kot podlistek v našem listu roman Čakovskega pod gornjim naslovom