/Primrski Št. 42 (15.144) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/7796600 . GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 1 cnn iin posmnapiačana v gotovini IDUU LIK SPS). IN ABB.POST.GR. 1/50% NEDEUA, 12. FEBRUARJA 1995 Na nitki življenje Dena Kiaooinaa BONN - Eden od osebnih zdravnikov Denga Kiaopinga je za nemški tednik Der Spiegel povedal, da ima devetdesetletni Deng hude težave s prekrvavitvijo in da se lahko zato njegovo zdravstveno stanje vsak trenutek usodno poslabša. »Možgani niso več dovolj prekrvavljeni, premalo krvi pa priteka tudi v srce,« je povedal zdravnik Wu Jieping, ki je dodal, da ima Deng tudi hudo Parkinsonovo bolezen.Prve novice, da bo Deng verjetno kmalu umrl, so se razširile, ker se »siva eminenca kitajske politike« ni udeležil novoletnega praznovanja. ■ Martič: odhod Umproforja I bi povzročil izbruh vojne KNIN - Ce bodo enote Unproforja jamo na dejstvo, da se o vsem, kar se tu zapustile Hrvaško, bo skorajda gotovo dogaja, govori kot o hrvaških notranjih izbruhnila nova vojna med Srbi in Hr- problemih,« pravi predsednik Republi-vati, je posebej za naš Časnik povedal ke Srbske krajine. Sam ni prepričan, da vodja krajinskih Srbov Milan Martič, bo Unprofor res odšel s kriznih obmo-»Verjamem, da se Tuđman za umik Cij, če pa se bo to le zgodilo, pa je po Unproforja ni odločil sam, zato je oci- njegovem mnenju vojna najbolj realna tno imel nemško podporo,« trdi Mar- opcija. Nova vojna pa bo, Ce bo izbru-tič. »Zahtevamo pogajanja, v katerih hnila, veliko bolj krvava ...(N. D.) bomo enakopravni. Nikakor ne prista- Na 10. strani MILAN / NA KONGRESU SEVERNE LIGE KRŠITEV PREMIRJA Umberlo Bossi je utrdil svoj položaj Maronijevo slovo od »Lumbardov« »Senatur« vabi Ligo, naj spet odločno stopi no pot federolizmo Milan - Severna liga je spet zaupala svojo političn Dot'r ^m^ertu Bossiju in misli z njim nadaljevati p da ^ .ralizma. To je jasno potrdil včerajšnji kongresi do ’,i ° ie ogromna večina delegatov potrdila zaupan Oanjemu voditelju in zavrnila ponujeni odstop, vp V. oossijeve zmage je bil tudi dan dokončnega sli se,a bivšega notranjega ministra Roberta Maronija. Di karM^1 c*ru§i mož, ki se je zavzemal za sodelovanje . elom desnice in za postopnost na poti federalizm st^aPUstil Ligo in napovedal odstop s poslanskega mi icicuLi. Dossi je napovedat ooiiKovanje pon 1 i l§a tajništva in tudi spremembo imena, da bi se Li kg o zakoreninila tudi v Srednji Italiji in na Jugu. h nega organskega zavezništva z nikomer, pravi Bos ga bo sktratka še vedno »plavajoča mina« v razburi morju italijanske politike. Na 2. strani Za pravice kulture Imenu osrednjega ulturnega praznika JDo letos dodali bese-0 Pravica. Dan slo-enske kulture bo tako Postal Dan pravic slo-6nske kulture in bo ^ttol protestni znaCaj. sa slovenska zamej-. a javnost bo glasno zpricala svojo trdno °tjo, da se odločneje avzame za usodo kul-Urnih ustanov, ki so - attes hudo ogrožene. Na današnji skupni Prešernovi proslavi v Kulturnem domu, ki jo prirejajo Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta in Zveza slovenske katoliške prosvete, bodo zato sodelovale tudi Glasbena matica, Narodna in študijska knjižnica, Slovenski raziskovalni inštitut in Dvojezični šolski center v Spetru. GRADIŠČANSKO / PO ATENTATU Na pogrebu ubitih Romov Klestil obsodil terorizem GORNJE BORTE -Avstrija se je včeraj v globoki žalosti poslovila od štirih pripadnikov narodnostne skupine Romov, ki so bili preteklo nedeljo žrtve naj-hujšea rasističnega terorja v avstrijski povojni zgodovini. Na žalni slovesnosti, ki so se je udeležili tudi najvišji predstavniki avstrijskega političnega življenja, je pregovoril predse- dnik države Klestil, ki je dejal, da da je zahrbten umor Romov zločin, ki ni uperjen samo proti Romom tamveC proti avstrijski državi in demokraciji. Se pred pogrebom je Avstrijski center za narodnostne skupnosti na posebni žalni seji sprejel posebno izjavo proti desnemu terorju v Avstriji. (I. L.) Na 11. strani Umorjeni snemalec spet doma MOGADIS - Sinoči so v Italijo pripeljali truplo 55-letnega snemalca Marcella Pahnisana, elana ekipe TG2, ki so jo pred tremi dnevi napadli v somalskem glavnem mestu. Obdukcijo bodo opravih že danes, nakar bodo pokojnika prepeljali v Saxo Rubro, kjer so pripravili mrliško vežo. Na 2. strani Vesoljska ladjica Discovery se je srečno vrnila na Zemljo Astroi navti po srečnem pristanku na Cape Canaveralu - Na 9. strani (Telefoto AP) SPORNO RAZKRIŽJE Zagreb vsiljuje ljudem hrvaški električni tok RAZKRIŽJE - Mejo na Razkrižju bo morala določiti in potrditi meddržavna komisija. Dokler pa te ni, ob njej ne bi smeh izvajati nobenih posegov. Za Hrvate pa to očitno ne velja. Govorice, da izvajajo pritisk na obmejno področje, so najbolj očitne v primeru družin Mesaric. Gre za tri slovenske družine, katerih hiše stojijo v obmejnem pasu mejnega prehoda Razkrižje-Banfi in ki so, ob treh družinah na slovenski strani mejne Crte, ostale na hrvaški strani. 2e leta 1991 so vložile prošnjo za popravek meje, saj njihova posest s treh strani meji na Slovenijo, pravega odgovora pa doslej niso prejele. Hrvati so jim najprej postavili mejni prehod dobesedno pred hišni prag. Po preselitvi le tega pa jih želijo na silo priključiti na hrvaško elektriko. MesariCevi na to ne pristajajo, ker vidijo v tem poskus Hrvatov po izoblikovanju meje še pred prihodom komisij. MesariCeve so obiskali predstavniki Elektre Čakovec in zahtevali podpis, s katerim bi jim bilo dovoljeno na njihovem posestvu postaviti betonske drogove, odklopiti slovensko in priključiti hrvaško elektriko. (G.O.) Srbska vojska obstreljuje bihaški žep BIHAC - Srbska vojska je včeraj s težkim orožjem obstreljevala bihaski žep, v napadu na EjihaC pa je bila ubita vsaj ena oseba. Sarajevo trdi, da na letahscu v Tuzli že od petka pristajajo hrvaški helikopterji, vendar pa pripadniki ZN niso ugotovili, kateri vojski pripadajo. Urad Visokega komisariata za begunce Združenih narodov (UNHCR) je včeraj zanikal trditve poveljnika bosanske vojske, Ces da prebivalstvo v Bihaću zaradi srbske blokade mednarodne pomoti umira od lakote. Hrane je res bolj malo, vendar zaradi lakote ni umrl še nihče, trdi urad UNHCR. Premirje sta tako muslimanska kot srbska vojska kršili v Bosanski Krupi. »Ne vemo, kdo trenutno koga napada,« je dejal tiskovni predstavnik ZN v Sarajevu. Danes v Primorskem dnevniku Craxi jamstvo proti levici Iz dokumentov obveščevalne službe Cie izhaja, da so v Reaganovih časih americani imeli Bettina Craxija za jamstvo proti napredovanju levice v Italiji. Stran 2 Dan slovenske kulture v Beneški Sloveniji Na prireditvi ob Dnevu slovenske kulture v Spetru se je Bruna Dorbolo zahvalila vsem, ki vztrajajo v svojem slovenstvu in ne nasedajo raznarodovanju. Stran 2 Bivši deportiranci na občnem zboru Združenje bivših deportirancev ANED je imelo v Trstu pokrajinski občni zbor, na katerem so poudarili prizadevanje za zaščito vrednot odporništva. Stran 3 Jadran zmagal po podaljšku V sinočnji prvenstveni tekmi v košarkarski Gl ligi je Jadran TKB šele po enem podaljšku strl odpor Camposampietra. Jadran je zmagal s 86:78. Stran 37 EDIM/01 Vse zadnje novosti pri miHi rni MII ■hbib libi Kinmi i M Klij - EDINO PRODAJNO MESTO - TRST - Ulica Baiamonti 3 - Tel. (040) 820766 Kuhinje: fcfefc moreluzzo fantoni MINOTTI GRATTAROLA MILAN / KONGRES SEVERNE LIGE liga se z Bossijem vrača k federalizmu Dokončno slovo bivšega drugega moža Roberta Maronija MILAN - Severna Liga je potrdila zaupanje Um-bertu Bossiju in njegovemu prepričanju, da mora Liga zgraditi center in ostati samosvoje gibanje, ki ne more sklepati organskih zavezništev z nikomer. S tem so se »Lumbardi« dokončno poslovili od dosedanjega drugega moža Roberta Maronija, ki je v sodelovanju z desničarskim kartelom pri upravljanju države videl edino stvarno pot za postopno uresničevanje federalizma. Kongres Severne lige se bo končal danes, toda že včerajšnji dan je jasno potrdil, da se trdo jedro Severne lige istoveti z Umbertom Bossijem in njegovo strateško usmeritvijo. Liga v Bossijevem prikazu ni vladna stranka, ampak gibanje, ki lahko sklepa le občasna zavezništva in se zavzema predvsem za uresničitev federalne države. Od lanskoletnih volitev je Liga delno odstopila od tega cilja, ker se je morala spoprijeti z nasprotniki demokracije (Bossi je bil zelo oster z dovčerajšnji-mi zavezniki in prikazal Silvia Berlusconija kot koncentrat vsega zla). Sedaj pa bo spet stopila na pot federalizma. Liga zeli biti sredinska sila, odraz srednjega sloja srednjih in malih podjetnikov, ki so »zbegani zaradi globokega političnega in družbenega pretresa«, vendar bi bilo zgrešeno, »ko bi jih prepustili desnici«. Po Bossijevi zamisli bo Severna liga že jutri spet stopila na »dolgo pot federalizma«. V ta namen bo spremenila organiza- Marco Formentini z Umbertom Bossijem med milanskim kongresom (Ap) cijsko strukturo (Bossi je napovedal oblikovanje resničnega političnega tajništva, v katerem bo možno pravo politično soočanje) in možno je, da spremeni tudi ime, da bo lahko privlačnejša za vo-lilce v Srednji Italiji in na Jugu. V skladu s to zamislijo se tudi Bossi namerava spet angažirati predvsem v delu na terenu (»V parlamentu bom samo za najpomembnejše zadeve«) in v organizaciji gibanja. Ob koncu svojega govora je Bossi ponudil delegatom odstop. Slo pa je za pričakovano taktično potezo, s katero je hotel Bossi razkriti morebitni notranji odpor. Glasovanje je pokazalo, da ima Ligo trdno v rokah, saj so med žvižganjem ostalih le maloštevilni delegati dvignili roko, ko je predsednik kongresa vprašal, kdo sprejme odstop. Včerajšnji dan je bil tudi dan slovesa Roberta Maronija. »Izgubil sem svojo politično bitko, zato odhajam,« je dejal bivši notranji minister, ki je tudi napovedal, da bo odstopil s poslanskega mresta. Bivšega sodelavca je Bossi kritiziral, vendar ga tudi branil pred obtožbo izdajstva. »Maroni ni izdajalec,« je zagotovil Bossi, ki upa, da bo čez nekaj mesecev lahko obnovil sodelovanje z Ma-ronijem. Kongres je včeraj med drugimi pozdravil tajnik demokratične stranke levice Massimo D’Alema, ki je povabil Ligo, naj sodeluje z levosredinskimi silami in naj podpre kandidaturo profesorja Romana Prodija. Vprašanje pa je, ali se bo Liga angažirala v tej bitki. ____SPETER / DAN SLOVENSKE KULTURE Benečani potrdili zvestobo slovenstvu Tradicionalno srečanje obmejnih upravitelji SPETER - »Hvala vsem tistim, ki se dan za dnem trudite in delate v korist nase kulture in naše identitete. Hvala vam, ker vztrajate in niste nasedli tistim, ki so vas prepriCeva-li, da je treba pozabiti na naše slovenstvo«. Besede, ki jih je na Spetrski slovesnosti ob Dnevu slovenske kulture izrekla odbornica za kulturo Bruna Dorbolo, so prišle iz srca. Izrekla jih je prav v času, ko je v bližnjem Čedadu senator Berlusconijevega gibanja Ettore Romoli raz-lagal svoj zakonski osnutek za "zaščito” slovenske manjšine. Medtem ko je Bruna Dorbolo poudarjala prodornost slovenske dvojezične šole, je Romoli prepričeval, kako je špetr-ski center glavni krivec za propad italijanskega šolst- va v Nadiških dolinah. Ko se je govornica spomnila na dogodke zadnjih dni, na napade na Spetrskega župana ter na mazanje dvojezičnih tabel, je senator Romoli ugotavljal, da je župan Marinič proda-nec, ki z vrha vsiljuje slovenščino, ki jo prebivalstvo noče. Sicer je Romoli povedal marsikaj neumestnega in v duhu kulturne bede. Vrnimo se h kulturnemu srečanju v Spetru. ZaCelo se je s tradicionalnim snidenjem upraviteljev z obmejnega območja, ki ga prireja špetr-ska občina. Tokratnega srečanja se je udeležil tudi generalni konzul v Trstu Jože Sušmelj, manjkali pa so nekateri župani iz Gornjega Posočja. Dejstvo je, da italijanski pošti ni r MOGADIS / PO NAPADU NA EKIPO TG2 Palmisanovo truplo v Rimu Obdukcijo bodo opravili že danes zjutraj - Težave s preiskavo MOGADIS - Po krajši pogrebni svečanosti na letališču v Mogadišu je italijansko vojaško letalo C-130 vzletelo proti Lmcorju, 680 km južno od Kaira. Na krovu je bilo truplo snemalca RAI Marcella Palmisana, ki je izgubil življenje pred tremi dnevi v spopadu v Mogadišu, samo pet ur po prihodu v somalsko glavno mesto. V Luxor so medtem na krovu Dc-9 dopotovali predsednica Rai Letizia Moratti, glavni urednik Tg-2 elemente Mirnim, televizijska ekipa, trije Palmisanovi bratje in 13-letni sin Davide. Hercules C-130 je v Lmcorju pristal v popoldanskih urah, nakar so truplo prenesli na Dc-9, s katerim so ga pozno sinoči prepeljali v Rim. Obdukcijo na Palmisanovem truplu bodo opravili že danes zjutraj. V prihodnjih dneh bo rimski javni tožilec Pasquale Lapadura zaslišal Lasorellovo, ki je bila v trenutku umora ob Pahnisa-nu. Preiskava pa bo nedvomno zahtevna in zamudna, saj se sodniki trenutno nimajo na koga obrniti v Somaliji. Tako je bilo že v zvezi z ubojem Časnikarke Ilarie Alpi in snemalca Mirana Hrovatina, ki sta izgubila življenje marca lani. Javni tožilec Andrea De Gaspardis, ki vodi preiskavo, še vedno ni prejel odgovora na vprašanja, ki jih je poslal pred šestimi meseci. Pravijo, da so jih naslovili naravnost na OZN, ker v Somaliji trenutno ni zato primernih sogovornikov. Glede Palmisanove smrti pa bo lahko podrobnejše podatke posredovala Lasorellova, kar je manjkalo v primeru Alpijeve in Hrovatina. Po mnenju Cannen Lasorelle sta se s Palmisanom znašla sredi obračunavanja domačinov v okviru »vojne za banane«. bilo dovolj osem dni cas ’ da bi Marinicevo vabi za srečanje dostavila na slovnikom. , Veliko veC obiskova cev so zabeležili na 0 prtju razstave trZfSp0 umetnice Jasne Merku, t pozdravnem nagovor predsednice Društva be neških likovnih ume nikov Donatelle Ruttar J podpredsednik dezmj1 skupščine Miloš Bum ^ podčrtal kulturno vitam0 st Benečanov in njib°v. nenehno iskanje origin9.^ nih pobud. Budin je Prl sotnost obmejnih zuP9 nov ocenil kot znak volJj po premagovanju meje. je v teh krajih res pomeni la železno zaveso. .. O umetniški sporoti nosti Jasne Merku p9 )e spregovoril Sergij Češarki je ugotovil, da je P j9 umetnici snov iznikm iz sanj, saj sta vsaka do mišljija in ustvarjalni g' nekakšen podaljšek san) ali le njena drugaCn oblika. V drugem delu Spetr skega kulturnega progi9 ma pa je bila pozornos namenjena ansamblu Gal' lus Consort v sestavi Din° Slama ter Irena in Mil°5 Pahor, ki so predstavili so nato Josepha Bodina de Boismortiera, kantato P10' tra Grattonija D’Arcana. divertimento neznaneg9 avtorja ter triosonato Antonia Lottija. Se prej je Bruna Dorbolo izpostavil9 vez med Slovenijo in naS° deželo. Dodala je, da je jn lostno ugotoviti, kaj se dogaja danes v Benečiji. k° določene sile ne misu)0 prenehati z ustrahovanjem in ponižanjem. Rudi PavSiC NOVICE Pozitivno mnenje o Prodiju Mnenjska raziskava milanskega dnevnika »La Voće« je ugotovila, da 72.5 odst. Italijanov pozna Romana Prodija, ki je pred dnevi stopil na politično prizorišče kot voditelj levo-sredinske koalicije. Septembra lani ga je poznalo 50 odst. anketirancev. Kar 72.5 onih, ki ga poznajo, ga ocenjuje pozitivno, od tega 24.4 zelo pozitivno. Belusconija seveda poznajo vsi, zanj se pa je izreklo 44.6 odst. Italijanov. Na vprašanje: »Prodijeva vlada bi bila boljša od Berlusconijeve?«, je 50.2 odst. odgovorilo pritrdilno, negativnih odogovorov je bilo 21.4, 10.8 odst. pa se ni opredelilo. »Ce bi se predstavilo levo-sredinsko zavezništvo s Prodijem na Čelu in desno-sredinsko z Berlusconijem, za koda bi glasovali?« Za Prodija je odgovorilo 53.2 odst. anketirancev, za Berlusconija pa 34.4. Telefonski razgovor Belusconi - D’Alema MILAN - »Ni v naši navadi, da bi dajati izjave, ko nas kličejo po telefonu.« To je vse, kar so na DSL povedati v zvezi z razgovorom med Berlusconijem in D’Alemo. Pogovor naj bi tekel o prihodnjih političnih volitvah. Pri DSL poudarjajo, da ne gre samo določitev datuma, ampak predvsem zato, da se ustvarijo primerni pogoji in z Dinijevo vlado skupno odobrijo taka pravila, ki bodo omogočila demokratični potek volilne kampanje. Kaznovan, ker je glasoval za Dinija RIM - Stranka komrmisticne prenove je suspendirala za obdobje 6 mesecev sen. Luigija Arato, ker je glasoval za zaupnico Dinijevi vladi. TAJNE SLUŽBE / V REAGANOVIH ČASIH Cia: »Craxijeva politika je najboljše jamstvo proti levici VVASKNGTON - Edini italijanski politik, ki mu je vredno zaupati in ga podpreti v boju proti levici, je Bettino Craxi. To je mnenje ameriške obveščevalne službe Cie, kot izhaja iz komaj objavljenih tajnih dokumentov iz prejšnjega desetletja. »Nevarnost, da Italija zdrkne na levo, bi bila neprimerno večja, Ce bi vodstvo socialistične stranke prevzel na primer Rino Formica«, piše med drugim v dokumentu, v katerem pa je večji del besedila zbrisan. Cia je sicer zaupala »socialistu« Craxiju, v socialistu Sandru Perti-niju, ki je takrat bil predsednik republike, pa je videla veliko nevarnost. Po volitvah leta 1993 so zabeležili, da Pertini podpira »vlado nacionalne enotnosti skupaj s komunisti« in da bi predsednik »podprl to možnost v primeru, da Bettino Craxi bi Crajdjeva vlada padla«. O Krščanski demokraciji pa si Američani niso delali utvar: »Dokler bodo aktivni Andreotti, Fanfani in ostati voditelji, ki so sta- ri okrog 70 let, ne predvidevamo, da se bo vojna med strujami končala.« Za Cio je že takrat KD bila stranka brez bodočnosti: »Ce bi sodelovala v vladi, ki bi bila poštena, učinkovitejša in bi se borila proti korupciji, bi izgubila politične klientele, katerim je zagotovila velike ugodnosti... Ce bi se bossi kriminalnih organizacij prepričali, da ne bo KD več branila njihovih interesov, ne bi veC imeti razloga, da usmerjajo glasove v to stranko. Ce pa KD po drugi strani ohrani te tradicionalne volilce, bo izgubila glasove onih, ki si želijo reforme in se že bojijo, da je ‘nova’ KD, ki jo vodi De Mita, samo dimna zavesa, za katero se skriva stara stranka.« Zelo lucidno poročanje Cie nadalje omenja možnost, da v takem položaju komunisti prehitijo krščanske demokrate in bi v tem primeru grozila nevarnost, da bi se KD in KPI sporazumeti. Amaricani so zelo kritično gledali tudi na nekdanjega tajnika KD Zacca- gninija, ko si je na kongr0 su stranke upal trditi, da »mora Krščanska deniok racija preveriti tudi drug® možnosti vladnih zavez ništev.« Craxi je bil po mnenj9 Cie edina ovira proti »P? roki med KD in KPI«’ 1980 so v poročilu »Pfr spektive Craxijevih sod9 listov« z zadovoljstvom beležili »likvidacijo no tranje levice v direkcij1 PSI«. Posmehljivo pa s° komentirali ambiciozn0 Craxijevo zunanjo p01 tiko, ki se je skušala o dalj iti od Natovih oz. ame' riških smernic. . ,. Kako dobro so amen5 obveščevalci poznali ti9 lijansM politični svet p9 razvidno iz dokumenta, katerem so že leta 1984 na povedati, da se »vodiIn vloga KD v italijanske političnem svetu ruši in) proces verjetno nepovi9 ten.« 10. OBČNI ZBOR/AN E D SKGZ / STALIŠČE IZVRŠNEGA ODBORA Bivši deportiranci vedno zvesti idealom Zgodovino odporništvo treba postaviti v pravo luč Ko so v polnem raz-„1 u Priprave na pro-nict6 ^O-lstnice odpor-l Va in osvobajanja iz koncentracijskih tabo- , C’ je Združenje bivših nit?°^rancev v nacistic-T , .^boriščih včeraj pri-i 'i? 10. pokrajinski ?ni zbor. Predsed-keniu poročilu je sle-a razprava, v katero so piSe§Ji tudi predstavniki n in SKP ter zasto-Pnrki VZPI-ANPI, ANP-ter Združenja aktivi-ov in invalidov narod- 2aPrV0^0^^ne vojne. Ob ^tijucku občnega zbora Člani potrdili sedanje j . tvo, ki mu predse-QU,e Ferdi Zidar, v njem Pa so še Ernesto Arba-nas’ Riccardo Goruppi, ^sinio Loredan, Alvi-.. Rerison, Aldo Matco-lch, Ida Pratoloneo, Ne-ma VValderstein in Neri-a Ursini; častni elani ;?dstva pa so Viktor Bo-sf kC-’ Fliovanni Mafche-n ™ Ondina Peteani. d Fredsednik Ferdi Zi-]e v svojem poročilu Predvsem podčrtal, da oh]11611* Proslavljanje 50. etnice odporništva v Prvr vrsti potrditev Odtujljiv® vrednote tzfasisticnega odpor-ip1 kT,a ne pozabiti, kaj fašizem za zgodo- vino. predvsem pa za aSe kraje. Zato je obso-, ravnanje televizije, 1 j® pred nedavnim Predvajata “Combat 91 in za pričevalca f°klicala republikina, ntandanta napadalne-, oddelka fašistične C lGe- Tako obujanje eteklosti, je podčrtal, P°meni samo posta-)anje ovir v procesu Juvanja miru, sožitja, nelovanja in dobrih Z občnega zbora Združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih (F. KROMA) 8. DEŽELNI KONGRES Obnoviti vlogo Zveze zadrug odnosov z vzhodnimi državami. Ožigosal je tudi dejstvo, da je med parlamentarno razpravo o zaupnici Dinijevi vladi nekdo izjavil, da je slovenska narodna skupnost v Italiji že itak široko zaščitena in to je storil prav v trenutku, ko grozi mnogim slovenskim ustanovam zaprtje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in zaradi še ne odobrenega zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Predsednik Zidar se je tudi zahvalil vsem, ki so na razne načine pomagali Združenju'pri raznih njegovih pobudah in ob koncu poudaril, da bo Združenje še naprej nudilo svoj prispevek v boju za ohranitev in uveljavljanje vrednot, katerim se ne bo nikoli odpovedalo. TRST - Na Pomorski postaji se je sinoči zaključil 8.deželni kongres Zveze zadrug; včerajšnji dan je bil v celoti posvečen razpravi. Številni delegati so podčrtali, da je treba spremeniti “podobo" Zveze in se obvezali, da bi se ustanovne vrednote kooperacije utrdile v socialni stvarnosti in v podjetjih ter da bodo “zgradili" tako strukturo, ki naj stimulira tak proces. Velik poudarek je bil posvečen socialni kooperaciji, ki je ena najvažnejših v delovanju deželne Zveze. Poudarjeno je tudi bilo, da je treba premostiti poenostavljenja in v vsakdanji stvarnosti preveriti vlogo cianid, demokratično participacijo in delo na socialnem področju. Po zaključeni razpravi je kongres izvolil 30-clansko vodstvo; izvolil je tudi 11 delegatov za vsedržavni kongres Zveze in pa razsodišče. Sprejel je tudi sklepni dokument, ki nakazuje smernice o obnovitvi Zveze in ki bo obvezoval novo vodstvo za naslednja tri leta. -tjNCIN PO ZNIŽANI CENI / DE2ENO ZDRU2ENJE Previdno stališče trgovinskih zbornic si .,KST - Deželno združenje trgovin liše zbornic je zavzelo soglasno sta-z . ® c‘° vprašanja razširitve bencina po sk' k11*..6611* na celotno Furlanijo-Julij-spH T?aFno- Sejo je vodil deželni predor it Faigliemo Querini, ki je hkrati nic ednik Videmske trgovinske zbor-j .e’ udeležili pa so se je še njegovi ko-Be 1 * ržaškega Donaggio, z Goriškega jj Vl.acqua in s Pordenonskega Anto-(j l'Cl' Stališče so zavzeli z odobritvijo Uutk e^a dukumenta tik pred tre-v .. °ru' ko bo zadevo začela obravna-Uice Fr*stoina komisija poslanske zbor- An?Uer*n*’ Douaggio. Bevilacqua in pr .0nucci v svojem dokumentu naj-J Poudarjajo velik interes vseh štirih Vlnskih zbornic, da pride do »har-avt 1Cn®.ufrdhve in razširitve« sistema Ce ^uddskega goriva po neobdavčeni pj: 1 .v korist prebivalcev celotne Furla-))(ja p. ijskc krajine, in to z namenom, 1 uravnovesili deželno tržišCe«, pat —uviiuvesm uezemu irzisce«, te« it1’.*d3 ki preprečevali odtok valu-Uio_ a §oriva, poleg tega pa bi dajali na mudoma posredovalo vsem parlamen te« tt 01 preprečevali odtok uio? st,rezni ukrepi bi nudili L. n°Sti ZaDOslltvP na rtnHrnPni r membna finančna sredstva. Ob tem pa deželno združenje trgovinskih zbornic postavlja nekatere pomembne pogoje oziroma precizacije. Najprej poudarja, da noben nov ukrep ne sme biti v navzkrižju z že obstoječo zakonodajo o bencinu po obdavčeni ceni v goriški, tržaški in deloma v videmski pokrajini. Gre za zakona 1438 iz leta 1948 in 700 iz leta 1987 z dodatki o prosti coni na Goriškem ter za zakon 47 iz leta 1988 o razširitvi teh ugodnosti na tržaško in deloma na videmsko pokrajino. Poleg tega Querini, Donaggio, Bevi-lacqua in Antonucci opozarjajo, da se kupovanje bencina v Sloveniji hočeš noče uokvirja v kontekst trgovinskih in širše gospodarskih izmenjav te države z Italijo, pri Čemer ne gre pozabiti na veliko količino valute, ki jo kupci iz Slovenije puščajo v trgovinah Furlanije-Ju-lijske krajine. Deželno združenje trgovinskih zbornic ob tem poudarja, da vsekakor ne kaže sprejemati taksnih ukrepov, ki bi poslabšali odnose med Italijo in Slovenijo. To stališče je deželno združenje trgovinskih zbornic ne- 1 zaposlitve na področju distri raz ’ | odriva, poleg tega pa bi dajali na muaoma posredovalo vsem pariam F la8° trgovinskim zbornicam po- tarcem iz.Furlanije-Julijske krajine. Kmetijski podtajnik včeraj v Vidmu VIDEM - Podtajnik pri ministrstvu za kmetijstvo, tržaški univerzitetni profesor Mario Prestam-burgo, je v teh dneh prvič nastopal v naši deželi kot elan nove vlade. Po petkovem obisku v Gorici se je vCeraj udeležil posveta o družinskih podjetjih v kmetijstvu, ki ga je priredila Zveza neposrednih obdelovalcev v okviru tradicionalne kmetijske razstavne prireditve Agriest na videmskem velesejmu. Prestambur-go je v svojem nagovoru podčrtal, da ima kmetijstvo veliko razvojnih možnosti tudi v FJK. Posveta se je udeležil tudi vsedržavni predsednik Zveze nesporednih obdelovalcev Paolo Mico-lini, ki je, kot znano, prav tako doma iz naše dežpje. , . . v Pomoči ne gre usmeijoli samovoljno Naši skupnosti omogočiti, da se upravlja sama TRST - Na zadnji seji izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze je bila v razpravi namenjena pozornost materialni pomoti, ki za delovanje organizacij v zamejstvu prihaja iz matice. Razprava v vodstvu SKGZ je ob izrecnem podčrtanju stališča, da je pomoC iz matice glede na realne potrebe v vsakem primeru dobrodošla in potrebna, izhaja iz ugotovitve in ocene, da je pomoč za manjšino življenjskega pomena, še zlasti v trenutku, ko zaradi neizpolnjevanja obvez ali zamud javnih prispevkov s strani italijanske države skoro ni organizacije ali društva, ki se ne bi nahajala v hudih stiskah. Izvršni odbor SKGZ je v zvezi z oblikami in postopki podeljevanja pomoti iz matice izrazil stališče, da bi bilo napačno in za našo skupnost škodljivo, Ce bi obveljala praksa, po kateri bi urad za Slovence po svetu to pomoč usmerjal samovoljno. To bi privedlo, kot dokazujejo dejstva, do težav pri ohranjanju dejavnosti, ki so pomembne za obstoj naše skupnosti. Ni mogoče namreč koristno usmeriti takšne pomoči, Ce niso pri tem upoštevane tako različne dimenzije teh dejavnosti, kot tudi dejstvo, da pomeni po- moC enemu na škodo drugega slabo uslugo naši skupnosti, predvsem v tem kritičnem trenutku. Taksno ravnanje po oceni SKGZ krši tudi načelno izhodišče naše skupnosti in matične države, da mora biti manjšina subjekt, se pravi, da je ne more »administrirati« nihče ne iz Ljubljane, ah od koderkoli drugod. Takšno ravnanje vnaša v našo skupnost veliko zmedo, medsebojna trenja, izničevanja medsebojnega zaupanja, povezanosti in s tem organiziranosti, ki smo si jo Slovenci v Italiji zgraditi v svojo obrambo. Naši skupnosti mora biti omogočeno, da se upravlja sama, kajti svojo stvarnost sama najbolje pozna. To lahko stori odgovorno, prozorno in gospodarno le s svojo lastno organiziranostjo. SKGZ, ki odgovarja za dobršen del organiziranih dejavnosti Slovencev v Italiji zato ne more oceniti odstopov od takšnega, že tolikokrat poudarjenega stališča (tudi s strani predstavnikov slovenske države, vlade in parlamenta) drugače kot dodaten poskus šibitve naše organiziranosti. Ob poskusih, da bi se naši skupnosti vsiliti izmišljeni, oziroma samozvani predstavniki in ob vseh grobih napadih in pritiskih, nam to res ni potrebno. CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. decembra 1994 in zapadlostjo 1. decembra 2001. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi kupon s 4,75% bruto obrestmi bo izplačan 1. junija 1995 z izvedenimi davčnimi odbitki. Znesek naslednjih kuponov izplačljiv 1. decembra in 1. junija za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT z dražbe, ki je bila ob koncu meseca pred zapadlostjo kuponov, s poviškom premije 0,30 na semester. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 9,57%. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca d’Italia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 14. februarja. ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. decembra: ob vplačilu (17. februarja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo lastniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi tvoja banka. NOVICE Luigi PintorvMieli Krožek Che Guevara prireja v Četrtek, ob 18. uri, v gledališču Miela na Trgu degli Abrazzi 4 srečanje z .■ Luigijem Pintorjem na temo »1995: prosto o predvidevanjih«. Predsedovala bo Margherita Hack Luigi Pintor je med najboljšimi italijanskimi polemičnimi Časnikarji in pozoren opazovalec italijanske politike. Bil je poslanec neodvisne levice, sedaj pa je odgovorni urednik dnevnika U manifesto, pri ustanovitvi katerega je tudi sam sodeloval. Za nameščanje lepakov skrbi družba IAFMEMMEGI Tržaška občina sporoča, da družba Agiap iz Milana od 1. trn. ne upravlja veC službe za nameščanje lepakov in za reldamo. To službo ima sedaj v zakupu družba IAP-EMMEGI, ki ima svoj sedež v istih uradih kot prej družba Agiap, na Nabrežju Nazario Sau-ro 10/E (tel. 300-796). Danes stavka RAIFJK Sindikati CGIL, QSL, UK, in SNATER so za danes oklicali poldnevno stavko televizijskih delavcev in uslužbencev na deželnem sedežu RAI za Furlanijo-Julijsko krajino. Kot beremo v sindikalnem sporočilu, je bila stavka oklicana v znak protesta zaradi neizpolnjevanja sprejetih obvez o okrepitvi osebja, kar negativno vpliva na produkcijo deželnih televizijskih sporedov RAI. Kmalu novo vodstvo Verdija Sredi marca bo po vsej verjetnosti tržaško operno gledališče Giuseppe Verdi dobilo novo vodstvo. Tržaški občinski svet je na svoji petkovi seji predlagal Lorenza Jorija za novega superintendanta in s tem pravzaprav potrdil osporavani županov predlog. Dokončno bi ga morala imenovati vlada Toda sredi marca bo zapadel mandat tudi celotnemu upravnemu svetu tržaškega opernega gledališča. Združenje svoboščin Tržaško združenje svoboščin, ki se politično navdihuje pri Berlusconijevem polu svoboščin, je oblikoval celo vrsto tematskih delovnih skupin. Skupini za institucionalne zadeve bo načeloval Sebastiano Meriandi, skupini za pravico odv. Mauro Valcareggi, za zunanjo politiko Časnikar Fulvio Fumis, za šolstvo in kulturo Časnikar Augusto Tnizzi, za delo Giuseppe Vuxani, za gospodrstvo Roberto Nicolini, za zdravstvo Floriano Bellavia, za upravljanje teritorija pa Roberto Sasco. Albancu zaplenili 140 milijonov lir Finančna straža je pri nekem albanskem državljanu, ki je vCeraj zjutraj prestopil mejni prehod pri Fernetičih, nasla pravo premoženje: nemške marke, dolarje in lire v vrednosti 140 milijonov lir. Moški, Cigar imena niso sporočali, se je peljal s taksijem in je prihajal iz Slovenije. Denar je imel skrit v žepih in v najlonskih hlačnih nogavicah, ki jih je imel privezane okrog pasu, pod obleko. Albanec je pri sebi imel vsega sku-paj 160 milijonov, vendar mu vseh niso zaplenili, ker zakon dovoljuje, da se v Italijo lahko brez formalnosti vnese do 20 milijonov. V preteklosti je moški delal v Italiji kot zidar, stražnikom pa je povedal, da ima uvozno-izvozno podjetje in je nameraval kupiti manjši tovornjak ter 24 ton kave. Vse pa ni izgubljeno: denar lahko dobi nazaj, vendar mora plačati veC kot 21 milijonov lir globe. r ZGONIK / DVA POZIVA n Pošta naj bo dvojezična KZE naj preveri, kako je z odpadki azbesta na postaji Zgoniška občinska uprava je naslovila dva poziva na odgovorni javni ustanovi v zvezi z aktualnima vprašanjema, ki sta v teh dneh v sre-diSCu pozornosti krajevne javnosti. Po upokojitvi dolgoletnega ravnatelja postne izpostave, ki ima svoje urade v poslopju županstva v Zgoniku, je zgo-niska županja Tamara Blazina pisno predočila pokrajinski poštni upravi zahtevo, da ob zamenjavi vodilnega funkcionarja zagotovi dosedanjo raven dvojezičnega poslovanja. To ni le stvarna potreba in odraz omikanega odnosa do porabnikov javne postne službe, ki so v veliki večini slovenske narodnosti, temveč ta pravica ima svojo pravno osnovo v občinskem statutu, ki predvideva dosledno dvojezičnost poslovanja vseh javnih služb na občinskem ozemlju. V zvezi z zaskrbljujočimi govoricami, ki se te dni Sirijo na Tržaškem, češ, da so tudi na proseški železniški postaji na slepih tirih zapuščeni tovori strupenih odpadkov azbesta, je zgoniška občina naslovila na krajevno zdravstveno enoto zahtevo naj preveri resničnost te vesti in ugotovi dejansko zdravstveno in ekološko ogroženost prebivalstva oziroma okolja. Na osnovi izsledkov javne zdravstvene službe bo občina zavzela morebitne ukrepe, ki so v njeni pristojnosti. (B) KULTURNI DOM / PROSLAVA Prazniku dodali besedo pravica Prireditev bo imela protestni značaj Letošnja osrednja Prešernova proslava, ki jo danes popoldne v tržaškem Kulturnem domu prirejajo Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta in Zveza slovenske katoliške prosvete, bo izrazito protestnega značaja. »Slovenci v Italiji smo dodali imenu praznika besedo pravica«, je za naš dnevnik izjavil predsednik ZSKD Ace Mermolja. Dan pravic slovenske kulture pa je nastal - kot je povedal Marij Maver, predsednik Slovenske prosvete - v želji, da bi cim širšo slovensko in ita-lijansko javnost opozorili na krhke gospodarske temelje, na katerih slonijo pomembne kul- turne ustanove Slovencev v Italiji. Organizatorji, se pravi združenja ljubiteljske kulture, so se odločili, da dajo tokrat glavno besedo Glasbeni matici, Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu. Narodni in študijski knjižnici in Dvojezičnemu šolskemu centru v Spetru. Svoje misli bosta na današnji prireditvi, ki se bo pričela ob 17. uri, nadalje razvila gostitelja - Ace Mermolja in Marij Maver. Kulturni program pa bodo oblikovali Harmonikarski ansambel Syn-thesis 4 (GM), ki ga vodi Claudio Furlan, Otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja - zborovodja Suzana Žerjal, Godabu orkester šole GM Manj Kogoj - dirigent Aleksandra Pertot, Moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka Konto* vela - zborovodja Mv ran Žitko, recitatorji Minam Čermelj, Erika Balde, Valentina Pestri, Sara Balde, Tomaž SimCič in Andrej Maver, Člani igralske skupine Slovenskega kulturnega kluba, povezovala bosta Tamara Sta-nese in Danjel Malalan, za režijo in izbor literarnih besedil pa je poskrbel Aleksij Pre* garc. Na ogled pa bodo tudi razstave, ki so jm pripravili Slovenski raziskovalni inštitut, Narodna in študijska knjižnica in dvojezična šola iz Spetra. SINOČI V PETERLINOVI DVORANI V PRIREDBI SKK Nagradili udeležence natečaja Ob prazniku slovenske kulture je Slovenski kultur ni klub priredil že tradicionalni literarni, fotografski in likovni natečaj, sinoči pa sta bili v Peterlinovi dyo rani v Ul. Donizetti ob odprtju razstave in recitalu lite rarnih prispevkov (brali so jih elani gledališkega krožka) tudi razglasitev in nagrajevanje zmagovalcev (za katere je poleg elanov žirije svoj glas oddalo tu občinstvo, a le za prvouvrscenega). Pri literarnem natečaju (žirijo so sestavljali DiofflU Fabjan Bajc, Magda Jevnikar, Lučka Susic) je bil vrstni red naslednji: 1. Tomaž Susic, 2. Erika Balde, 3. Ivt) Kerže (občinstvo: Tomaž Susic); fotografski natečaj (žirija: Peter Cvelbar, Edi Žerjal, Jasna Merku): 1- Da nilo Pahor, 2. Paolo Tanze, 3. Tomaž Susic (občinstvo. Paolo Tanze); likovni natečaj (žirija: Edi Žerjal, Jasna Merku, Magda Jevnikar): 1. Matej Susic, 2, Aleksander Galopin, 3, Stefan Turk (občinstvo: Matej Susic). Nagrade, ki sta jih prispevala draguljarna Malalan in založba Mladika, so podelili vsem trem prvouvršče nim, poleg tega so prvouvrSCenemu podelili tudi na grado občinstva. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT PrednaroCnina za Italijo 300.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG SOLIDARNOST ZDRAVNIKOV »Obtožbe proti Andolini so neverjetne in nemogoče« Dan potem, ko so mu kolegi iz bolnišnice Burlo Garofolo izrekli javno solidarnost, je pediater Marino Andolina še vedno za-prepaščen. Prejšnji teden je poročevalec milanskega Corriere della Sera iz nekdanje Jugoslavije, Eros Bičić, javnosti »razkril resnico« o Andolinovem trgovanju z organi iz bojiSC v okrvavljeni Bosni. Tudi študent medicine pa ve, da ni mogoče iz ubitega človeka izsaditi jeter in ledvic in da je presaditev kostnega mozga nemogoča brez kompleksih predhodnih analiz, ker so na stoti-soc ljudi samo trije kompatibilni. Zakaj torej tako očitno neverjetna in v bistvu nemogoča obtožba? »Ne vem, ga ne razumem. Vtis pa imam, da gre za zapleteno ozadje, pri katerem imajo prste vmes nekatere tajne službe«, pravi sam Andolina. Katere? Ne bi bile tajne službe, Ce bi to vedeli. Vendar tudi o tem ima Andolina svoje mnenje. »Dejstvo je, da Bičića v Italiji Caka proces, ker sem ga tožil, Corriere mu je odpovedal sodelovaje, saj gre za najuglednejši italijanski dnevnik, ki se noče vpletati v te umazane zadeve, na Hrvaškem samo Čakajo, da jim pride pod prste, saj jih je obtožil, da so sodelovali pri trgovini s človeškimi organi. Preostaja mu torej samo 35 km slovenske obale. Sinoči je tudi nastopil po koprski televiziji...« Andolina daje občutek človeka, ki se je zapletel v nevarno kolesje, ki je neprimerno večje od njega. »Postal sem orožje Srbov proti Muslimanom, Muslimanov proti Srbom, Hrvatov proti obema... Sem jezen in tudi prestrašen. Prav gotovo ne bom sel v Sarajevo, da bi izročil pol milijarde lir, kolikor smo jih zbrali za tamkajšnjo pediatrično bolnišnico. Sporočil sem jim, da je denar na razpolago v Trstu: naj si ga pridejo sami iskat.« Paternujeva monografija o Prešernu Slavistično društvo v Trstu prireja v petek, 17. februarja, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani Prešernov večer. Prof. Lojzka Bratuž bo ob tej priložnosti predstavila monografijo Borisa Paternuja France Prešeren 1800-1849, ki je izšla pri založbi Dr. A. Kovač v sodelovanju z Znanstvenim institutom FF Univerze v Ljubljani. Milica Kravos bo prebrala odlomke iz monografije, Prešernove pesmi pa bo recitiral Vladimir Jurc. Paternujeva knjižna razprava, ki je najprej izšla v nemškem jeziku v Miin-chnu leta 1994, je celovita znanstvena monografija o vodilnem klasiku slovenske književnosti. Avtor obravnava Prešernove pesnitve na nov način, upoštevajoč raziskovalne metode novejše literarne vede. Poleg tega postavlja Prešerna v širši evropski okvir, s posebno pozornostjo do najbližjih dveh sosednjih književnih kultur, nemške in italijanske, pri Čemer Se posebej raziskuje razmerje do romantične Sole bratov Sclegel in do petrarkizma. Razvidni pa so tudi stiki s poljsko. Češko in hrvaško književnostjo. Uvodoma najdemo nov zaris pesnikove osebnosti in njegovega Časa. Jezik razprave je kljub strokovnosti esejističen in odprt širokemu krogu bralcev. Predstavitve se bo udeležil tudi pisec monografije. »Ne čakaj na Maj!« KD Škamperle pripravlja z Odborom za ohranitev Stadiona neobičajen praznik kulture. Zamisel je nastala že prea časom, ko sta Kobal in Verč začutila potrebo po ponovnem neposrednem stiku z občinstvom. Potem je nastopilo vmes se marsikaj, med drugim tudi spomm na prvotno namembnost Stadiona 1-maj (pred 40. leti je nastal kot prosvet-no-kultumi center), na njegovo današnje stanje. Ugotovilo se je, da se tako zapletenega dogajanja ne da ponazoriti z boljšim ali slabšim športnim prvenstvom, pač pa samo v duhu ”chi ha avut° ha avuto, chi ha dato ha dato...”, torejz razbremenilnim kabaretisticnim pristopom, ki omogoča konstruktiven poglen vnaprej. Na tak način gledajo na naSo tržaško stvarnost tudi Paolo Paolin m njegovi I Rocdosi, ki so se takoj ogretim zamisel, da bi svoje pesniške in glasbene sposobnosti nudili občinstvu. Zamislili so si večer na temo ”Ne čakaj pomladi, ne čakaj na Maj! " ali Kako so nekoč izračunali statiko. Sergij Verč, Boris Kobal, Paolo Paoim in I Rocdosi bodo o tem in podobnem javno razpravljati prihodnjo nedeljo 1 ■ od ponedeljka 13. tm. v tajništvu oz-baru Športnega centra Bor v openski Hm-nilniri in pri poverjenikih, (bk) PAN SLOVENSKE KULTURE NA ŠOLAH_ Izvirna proslava dijakov pedagoškega liceja Peti razred predstavil pesnika Aceta Mermoljo to 1 pedagoškega liceja »An-i na Mmtina Slomška« so tudi le-s proslavljali dan slovenske kul-l re' Prireditev je bila sad njihove eativnosti in njihovega dela in tlJZVene*a je kot kakovosten kul-oh^ dogodek, kar je njegove j Sevalce navdalo z za-Lil-C^em- Mentorice so bile prof. Dr 1fCebulec, prof. Mariza Skerk in pe Savica Malalan, ki je speljala Val^ ■ Meke. Program je povezo-p a dijakinja Jadranka Blasina. g^1.j6 nastopil 3. razred, ki je seje 1 ln podal dramski prizor, v p erem so nastopali France jPl^ren, Matija Cop in Primičeva si ^a. Ob koncu prizora je skupin-^ e izzvenela pesem Kam, ki jo je Marko Feri, zapel pa Pao-z . jnbi. 5. b. razred se je izkazal lzvirno predstavitvijo pesnika ^ četa Mermolje, ki poučuje na pe-^goskem liceju. Vsi dijaki so v p oru zapeli slovensko himno j^asernovo Zdravljico. Ob tej prinesti so prejele knjižne nagra- de za najboljši uspeh v slovenskem jeziku dijakinje: Kristen Be-ličič, Nada Paulin, Valentina Bandi, Irena Rustia, Jadranka Blasina, Martina Slavec, za uspeh v pedagogiki pa Liza Slavec in Mateja Metlika. Tanja Blazina ŠE EN NASTOP RICMANJSKIH OTROK Glasbena urica v dolinski šoli Kot pred tednom dni v ricmanjski osnovni Soh Ivana Trinka - Zamejskega, tako je včeraj potekala ura glasbene vzgoje v nižji srednji soli S. Gregorčiča v Dolini. Na obisku so bili gojenci glasbenega tečaja, ki ga prireja ricmanjsko godbeno društvo. Najprej sta kapelnik godbe Marino Marsič in vodja tečaja Flavio Sgubin zelo nazorno uvedla mlade poslušalce v čudoviti svet glasbe in glasbenih inštrumentov, nakar so mladi tečajniki izvedli na razna glasbila krajše skladbe, da bi še nazorneje prikazali glasovne značilnosti raznih pihal, trobil in tolkal. Dijaki so lahko prisluhnili tudi raznim posnetkom, tako da je glasbena urica izzvenela ne le kot koristen vzgojno-didaktični utrinek in spodbuda za obiskovanje godbenega tečaja, temveč tudi kot prijeten kulturni doživljaj. SALEŽ / PROSLAVA DRUŠTEV RDEČA ZVEZDA IN KRAS Domiselni splet kulturnih utrinkov , dolgo ne pomnimo tako , lvete in dobro obiskane prire-sk Vl V P0Castitev Dneva sloven-® kulture, ki sta jo v petek s sku-r Pni močmi pripravili v Saležu Mrno društvo Rdeča zvezda in SP°rtni krožek Kras. 'M posredovanjem kulturnih pr-,^U poezije, glasbene besede, petja Pr ^odstavitvijo kraške noše, smo L ustavili prvine bogastva naše sIr-Urne dediščine in upam, da u vam s tem drobcem kulturne pr.yarialn°sti segli do srca,« je v dožnostnem nagovoru dejala edsednica Rdeče zvezde Jasna p OčM. In res, z bolj pristnim in s °duo zavezujočim večerom ni-: Mogli obeležiti tega praznika, ki u °deuem izzvenel kot najlepsi p °d v praznovanje 50-letnice ne-drusw 6^ega ^^^auju kultinnega baru- °^rU se ie kot v nekaki zgi-stn M zvrstilo preko 30 protagoni-SpiV’ M so oblikovali ta domiselni jg 6t kulturnih utrinkov. Najprej adonela pesem iz grl moškega Rdeča zvezda, ki je pod ven Styom Rada Miliča zapel j^lj c?k narodnih pesmi in za-vlii Cl Praznik z obvezno Zdra-co v priredbi Ubalda Vrabca. V dobro voljo je občinstvo spravil duhoviti narečni pesnik Atilij Kralj, ki je podal vrsto svojih hudomušnih pesnitev in Se enkrat dokazal, da je dober opazovalec ljudi in okolja. Zenska vokalna skupina Stu ledi je z običajno glasovno barvitostjo, predstavila splet tipičnih ljudskih pesmi, nekaj poskočnih viz pa je Lojze Furlan iztisnil iz svoje frajtonar-ce. Se posebno ženski del občin- -stva je pritegnilo izvajanje do- mačinke Silve Perčič, ki je razložila, kateri so sestavni deli izvirne kraške noše, ki se je še ohranila v Saležu. Franka Slavec je s pomočjo priložnostne manekenke Elene prikazala, kako se nosa oblači, ob ugotovitvi, da mora biti zenska "oblečena od nog do glave”. Predstavili so tudi plesno obleko parterja, nakar sta se v nošo oblečena Elena in Kristjan veselo zavrtela v vrtincu harmonikarskih zvokov. (B) VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 12. februarja 1995 BENEDIKT Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 17.26 - Dolžina dneva 10.14 - Luna vzide ob 14.39 in zatone ob 4.53. Jutri, PONEDELJEK, 13. februarja 1995 KATARINA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,7 stopinje, zračni tlak 1014,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 98-od-stotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: VValter Pitacco, Eleonora Marini, Enrico Gordini. UMRLI SO: 76-letna Carmela Sancin, 79-letni Breano Ruan, 71-letni Al-do Puissa, 67-letna Fran-cesca Poropat, 88-letna Giuseppina Machnich, 79-letni Guerrino Tognacci, 74-letni Medardo Spazza-li, 89-letna Norma Trevi-san, 102-letna Natalia Sfi-tich. □ LEKARNE Nedelja, 12. februarja 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 16, Trg Val-maura 11, Trg Garibaldi 5, Lungomare Venezia 3 -Milje. NABREŽINA (tel. 200466). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmaura (tel. 812308), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 16, Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Lungomare Venezia 3 -Milje. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (tel. 368647). Od ponedeljka, 13., do nedelje, 19. februarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Sonino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Sonino 4,Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje. SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL Trst - Ul. Ginnastica 72 - Tel. 5731414 V skrb! za zdrava vzgaja - življenje v naravi - utrjevanje sožitja - spoznavanje matične domovine - slovenskiJezik organizira v letu 1335 Poletno središče v Domu od 12.06 do 01.09. Vpišejo se lahko otroci od 3. do 14. leta starosti. Najkrajši čas bivanja je en teden. Letovanje na Medvedjem brdu prva izmena od 03.07. do 13.07 za otroke od 6. do 12. leta starosti; druga izmena od 13.07. do 23.07 za otroke od 12. do 17. leta starosti. Letovanje v Portorožu od 31.07 do 10.08 za otroke od 6. do 14. leta starosti. Zimovanje In silvestrovanje v Kranjski gori od 27.12.1995 do 03.01.1996 za otroke od 6. do 17. leta starosti. Za podrobnejše informacije in vpis nas lahko obiščete ali telefonirate vsak dan SLOVENSKI DUASKI DOM - TRST Na pustno soboto od ED. ure dajje dobrodelni ples z bogata večerja. Mesta so omejena. Vstop samo z vabilom. Rezen/adje na tel. 573141 KINO ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Vanya suha 42. strada«, r. Louis Mahe. EKCELSIOR - 15.15, 17.30, 19.50, 22.15 »Rive-lazioni«, i. Michael Douglas, Demi Moore. ENCELSIOR AZZUR-RA - 17.10, 19.35, 22.00 »Sole ingannatore«, r. Nikita Mikhalkov. AMB ASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Stargate«, i. Kurt Rus-sell. NAZIONALE 1- 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Omi-cidio nel vuoto«, r. John Badham. NAZIONALE 2-15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Time Cop - Indagine dal futuro«, i. Jean Claude Van Damme. NAZIONALE 3 -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ca-merieri«, i. Paolo Villag-gio, Diego Abatantuono. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Kika«, r. Pedro Almodo-var, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 -22.00 »Signora di giorno, amante di notte«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Inter-vista con il vampiro«, i. Tom Cruise, prepovedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 16.30, 18.30, 20.15, 22.00 »Once Were VVarriors - Una volta erano guerrieri«, r. Lee Tamahori, i. Rena Owen. LUMIERE - 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »II Re Leone«, risanka, prod. Walt Disney. j| PRIREDITVE SKD VIGRED prireja danes, 12. t. m., ob 18. uri v osnovni Soli S.Gruden v Sempolaju PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Nastopata OPZ Vigred in mladinska skupina SKD Primorec -Trebče z igrico “Mestni godci". SLOVENSKA PROSVETA v Trstu vabi jutri, 13. t. m. na PREŠERNOVO PROSLAVO v Peterlinovi dvorani v Trstu. Razglasili bodo izid natečaja Mladike in podelili priznanja Mladi oder. Govorila bo prof. Bruna Pertot. Pri kulturnem programu bo sodeloval kvartet violin s klavirjem iz razreda prof. Jagode Kjuder sole M. Kogoj. Začetek ob 20.30. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -Prosvetni dom - Opčine. V torek, 14. t. m., ob 20. uri nas bo Magda Stur-man s sliko in besedo popeljala Z AVTOBUSOM PO AVSTRALIJI. JAMSKI MEDVED - starodavni prebivalec naših krajev: KD V. Vodnik vabi na poljudnoznanstveno PREDAVANJE O PRAZGODOVINSKIH NAJDBAH V JAMI MEDVEDOV NAD DOLINO v sredo, 15. t. m., ob 20.30 v društveni dvorani. SKD SLAVEC Ric-manje-Log vabi na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE, ki bo v četrtek, 16.2.1995, ob 20. uri v kulturnem domu v Ricmanjih. Nastopajo: otroci vrtca iz Ricmanj, učenci c.o.S. I. Trinko-Za-mejski, združeni MePZ Slavec-Slovenec in mladinska skupina SKD Primorec z igrico Mestni godci. KD IVAN GRBEC - Skedenjska ulica 124 vabi na predavanje z diapozitivi Stefana Ravalica PROSTOVOLJEC V TANZANIJI v četrtek, 16.2.1995, ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabljeni, vabljeni, valjeni! SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ vabi na srečanje v petek, 17. t.m., ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, ob PODELITVI NAGRADE DR. FRANE TONČIČ 1994. Večer bo popestril harmonikar Cor-rado Rojac. KD LIPA s sodelovanjem bazovskega mladinskega krožka priredi KONCERT ob dnevu slovenske kulture v petek, 17. t. m., ob 20.30 v Ba-zovskem domu. Gostuje ZPZ L Grbec iz Skednja. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) prireja v soboto, 18. t.m., ob 18.30 PREDPUSTNO ZABAVO z družabnostjo in plesom. Vabljeni v velikem številu. ”NE ČAKAJ POMLADI, NE ČAKAJ NA MAJ!” ali kako so nekoč izračunali statiko. Satirično-ka-baretni večer s Sergejem Verčem, Borisom Kobalom, Paolom Paolinom in I Rocciosi v nedeljo, 19. t.m., ob 18. uri na Stadionu 1. maj. Vstop samo z vabili, na razpolago v tajništvu Bora, openski hranilnici in pri poverjenikih. SKD TABOR - Po krajšem premoru se ponovno vračajo OPENSKA GLASBENA SREČANJA s koncertom, ki bo v nedeljo, 19. februarja v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 17. uri. Gost srečanja bo priznani glasbenik Fabian Perez Tedesco, argentinskega porekla, ki bo publiki predstavil spored sodobnih skladb za marimba. Vljudno vabljeni! KD KRAŠKI DOM organizira v nedeljo, 19. t.m., v občinski telovadnici v Repnu koncert ansambla domače glasbe ADRIA KVINTET s pevcem Dušanom KOBALOM; predstavitev nove kasete ”Pri nas doma”, gostje večera Vanka in-Tonca ter čarodej Vikj show. PD MACKOLJE vabi v soboto, 18. februarja na proslavo OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Uvodno misel bo podala prof. Nada Pertot, sledil bo koncert vokalnega kvarteta iz Logatca in recital. Pričetek ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Vabljeni! ZVEZA ZVEZA SLOVENSKE SLOVENSKA SLOVENSKIH KATOLIŠKE PROSVETA KULTURNIH PROSVETE DRUŠTEV DA/V _ SLOVENSKE KULTURE POBUDI 5E PRIDRUŽUJEJO: ELA5BENA MATICA SLOVENSKI RAZISKOVALNI INSTITUT narodna in Studijska knjižnica dvojezični Šolski center i/ Sporu Danes, Ig. februarja 1935, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu SKD 1. GRUDEN iz Nabrežine vabi vse člane in prijatelje na PREŠERNOVO PROSLAVO v petek, 17. t. m., ob 20.30 v župnijski dvorani v Nabrežini ZADRUGA KD PROSEK - KONTOVEL in ŠD PRIMORJE priredita danes, 12. t. m. v Kulturnem domu na Proseku ob 18. uri KONCERT m ORKESTRA S PEVCI Nastopajoči bodo izvajali izvirne skladbe 3. festivala slovenske popevke v Trstu. Vabljeni! □ OBVESTILA GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ sporoča, da poteka na osnovni Soli v Ric-manjih predvpis za šolsko leto 1995/96 in sicer: do 17. t. m. (izključene srede in sobote) od 16.30 do 19. ure v tečaje glasbene vzgoje za predšolske otroke in otroke od 6. leta dalje z individualnim poukom trobil, pihal, tolkal in komp.klavirja. SEKCIJA VZPI - ANPI Lonjer - Katinara, Kulturno društvo, KK Adria in Zadruga Lonjer - Katinara sklicujejo sestanek prebivalcev Lonjerja in Katina-re, ki bo v sredo, 15. t. m., ob 20. uri v prostorih pro- svetnega društva. Pogovorili se bomo o programu 50. obletnice napada na partizanski bunker. Svečanost pred spomenikom padlim bo v nedeljo, 26. marca, ob 15.30. PRIMOTOR KLUB vabi vse elane in simpatizerje na DRUŽABNI VEČER in včlanjevanje, ki bo v gostilni Pri Danilotu v Bazovici v Četrtek, 16. km., ob 20.30. SINDIKAT SPI-CGIL zahodni Kras vabi upokojenke in upokojence na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v kriškem Ljudskem domu v petek, 17. t. m., ob 16.30. Sledila bo zakuska. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL organizira v soboto, SLOVENSKA PROSVETA in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO v ponedeljek, 13. februarja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani SPORED: - slavnostni govor prof. Bruna Pertot - izid fotografskega in literarnega natečaja Mladike • podelitev priznanj Mladi oder 94 - kulturni program s sodelovanjem članov Radijskega odra in kvarteta violin in klavirja iz razreda prof. Jagode Kjuder Sole Marij Kogoj v Trstu SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST vabi na predstavitev monografije Borisa Paternuja FRANCE PREŠEREN 1800-1849 ki bo v petek, 17. februaija, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu Sodeluje Prof. LOJZKA BRATUŽ IS.t.m., ob 17. uri v hotelu Sistiana PRAZNIK VČLANJEVANJA. Vabljeni. SKD GRAD obvešča, da bo razstava “Železo in kamen" umetnika Maria Sosiča odprta v društvenih prostorih do 19. t. m. in sicer: od delavnikih od 17. do 20. ure ter ob praznikih od 16. do 20. ure. BRANI SVOJE ZDRAVJE - alkohol ni nerešljiv problem. V ta namen organizira ACAT (Associazione club alcoli-sti in trattamento -Združenje klubov zdravljenih alkoholikov ) srečanje zate in za tvojo družino. Tu bos dobil prijatelje, s katerimi bos spoznal ”nov stil življenja”. Čakamo te na našem sedežu v Ul. Fo-schiatti 1 v Trstu od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 16. do 18.30, tel. 370690. OdloCi se za obisk! 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča kandidate, ki so se prijavili k učiteljskemu natečaju na podlagi izpitov in uradnih listin, da bo pisna naloga v sredo, 22. t. m., ob 8. uri na nižji srednji Soli L Cankar, Ul. Frausin 12 (Sv. Jakob). Kandidati naj prinesejo s seboj osebni dokument. S IZLETI ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ ^JUBLIANg V pRANKFURT J^ONDON ^jUNCHRN piANBUL ]y|QSKV0 j^OPENHAGEN pARIZ piM gKORTE gPLIT 'piRANO JJUNAJ ^URICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 STOP20 vloM1LCE S PASIVNO VARNOSTJO LAHKO MIRNO SPIS Železna premična dvoriščna vrata, blindirana poik-na in navojnice, železne ograje raznih oblik in barv IN... BREZPLAČNI PREDRAČUNI Trst - Ulica Giotto 9 - Tel. 635086 SINDIKAT UPOKOJENCEV IZ KRIŽA prireja v nedeljo, 5. marca za praznik Zena izlet v Spilimbergo in ogled prSutarne v S. Daniele del Friuli. Vpisovanje d 26. t. m. - M. Tu-rel, tel. St. 220266. SK BRDINA organizira v nedeljo, 26. t. m. avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. MALI OGLASI UDELEŽENCA Prešernove proslave v Gorici, ki je pomotoma vzel plaSC znamke Missoni rjave barve naprošam, naj plaSC prinese v pisarno Kulturnega doma. ISCEM priče prometne nesreče, ki se je pripetila dne 8. avgusta 1994, ob PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) Na Colu st. 41 se je Zofiji Guštin pridmzil bratec Danijel Njegovega prihoda se veselijo starSi Radko in Magda, nona Justa in nono Pepi ter vsi ostali 8. t.m. je na svet phvekal Peter Vsi PeraCevi se veselimo 9. bratca in malemu Peterčku voščimo obilo sreče in uspehov v življenju, teti Magdi, stricu Zoranu, Evi, Martinu in Veroniki pa želimo dobro delo Klan PeraC Jutri bo na Proseku praznoval 70 let nas dragi tov. Marjo Caharija Se na mnoga aktivna leta mu kličejo tovariši Stranke komunistične prenove Krožek Kras Prosvetno društvo Mackolje iskreno Čestita Ljubi Smotlak ob prejemu Diplome 1. stopnje za zasluge na šolskem področju 15.50 na cesti HotederSCi-ce proti Logatcu. Tel. na St. (067) 72733 od 15. do 17. ure (Milan Mesar). ISCEM traktor v dobrem stanju,od 20 do 25 KM s prikolico, plugom in frezo. Telefon 53420 ob večernih urah. ISCEM zazidljivo zemljišče v Križu s pogledom na morje. Tel. St. 662023. KUPIM poslopja, stanovanjska ali kmečka, kjerkoli in v kakršnemkoli stanju, tudi z zemljiščem ali s posameznimi dvorišči. Plačilo v gotovini ali v zameno za posamezne dele posesti, ki spadajo k dedovanju. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Posest". ISCEM kmečko poslopje na gričevnatem področju za praSiCjerejo. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “PraSiCjereja". SLUŽBO isce marljiv in vesten fant, star 21 let, vojaščine prost, z vozniškim dovoljenjem, srednješolsko izborazbo, dobrim zanjem slovenskega in italijanskega jezika, željan delati. Tel. St. 368230. MLADA Zena, delovna, poštena, iSCe zaposlitev kot hišna pomočnica ali otroška varuška. Tel. St. 229389 VISMA ARREDO SpA zaposli 23/30 letnega/no opremljevalca/ko- prodal jalca/ko s pisnim in govornim znanjem slovenščine in italijanščine z geometrsko ali podobno diplomo. Zaželje izkušnje s področja. Službovanje na sedežu, kraj Cittadella (PD). Odlični ekonomski pogoji in povračilo Stroškov. Tel. St. (049) 5975200 ali (0336) 7QQnR^ PROFESORICA nudi privatne lekcije iz angleščine. Tel. St. 814550. STUDENT iz naravoslovnih ved nudi lekcije iz matematike in fizike za vse višje sole. Tel. st. 574931 - Moreno. NUDIM lekcije iz angleščine in slovenščine dijakom višjih srednjih Sol. Tel. St. 55293 v večernih urah. INSTRUIRAM italijanščino, grščino, la-tinseno, zgodovino in filozofijo v italijnskem jeziku. Tel. St. 229225 - Mirjam ali 396359 - Giuliana. KVALIFICIRANA medicinska sestra nudi nego in pomoč ter varstvo otrok na Opčinah, Trstu in okolici. Tel. St. (0038667) 72696. MEDVEDOVO kožo z glavo, zelo lepo, za steno ali na pod, ugodno prodam. Tel. St. 0038667/ 22518 po 18. uri. PRODAM stare predmete ( kolesa od vozov, itd.) Tel. St. 228547. PRODAM po ugodni ceni skoraj novo pohištvo za opremo pisarne. Tel. 368633-4 od 10 do 17. ure. PRODAM pasje mladice husky, rjave barve z rodovnikom, cepljeni, brez Črevesnih zajedalcev, po ugodni ceni. Tel. St. (0481) 21417. NABREŽINA - dvostanovanjska novejša vila v odličnem stanju, 2000 kv.m terena, prodaja CIVI-CA ROMANELLI, ul. Co-roneo 5, tel. 040/660890. KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drev. 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (cesta 202 -križišče) Ul. Giulia 2 IP Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 Ul. F. Severo 2/7 ERG PETROLI Ul. Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Loterijo 11 februarja 1995 BARI 83 4 15 76 16 CAGLIARI 67 68 56 58 29 FIRENCE 17 71 86 27 43 GENOVA 24 7 75 80 25 MILANO 70 34 79 62 13 NEAPELJ 67 49 78 4 85 PALERMO 69 89 18 66 47 RIM 28 31 81 71 87 TURIN 90 87 27 21 35 BENETKE 60 15 ENALOnO 77 23 69 2 2 1 1 2 2 2 1 2 X X X KVOTE 12 --85.700.000,- 11 1.863.000,- 10 202.000,- PODARIM Crno/belega srčkanega psička , mesec in pol starega. Tel. St. 201238 - ura obedov. DO PUSTA ima odprto osmico Pernarčič Boris, Medja vas 7. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini St. 8. ToCi belo in Crno. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip - Pulje pri Domju St. 123. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. ToCi sortirana vina. t Zapustil nas je Rudi Vodopivec Pogreb bo v sredo, 15. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v bazovsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Milka, hci Marta z možem Ugotom in sinom Jakobom, sestra Zofija in ostali sorodniki Bazovica, Meran, 12. februarja 1995 Žalovanju se pridružujejo Slava, Marjo, Nadja in Lara Za dragim Rudijem žaluje družina Janko in Karmela Kapun Ob smrti Rudija Vodopivca izrekata globoko sožalje ženi Milki, hčerki Marti in družini Nataša in Ace t 9. februarja je v 94. letu starosti preminila naSa draga sestra in teta Emilija Kralj vd. Antonie Pogreb bo v torek, 14. februarja, ob 12. uri v cerkvi na Proseku. Žalostno vest sporočajo sestri Ivanka in Pepka ter ostalo sorodstvo Gabrovec, Prosek, Kontovel, 12. februarja 1995 Po kratki bolezni nas je zapustila naSa draga Bernarda Hrovatin vd. Špehar Žalostno vest sporočajo hci Marcella in sin Giulio s Claudio, bratje Pino, Stefania, Aliče in Pupi, vnuki, pravnuki in ostali sorodniki Pogreb bo v sredo, 15' t.m., ob 12.40 iz mrtvačnice v Ul. Costalunga v cerkev na OpCine. Trst, 12. februarja 199® t Po pogrebu naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil nas dragi in dobri Anton Kocjan Žalujoči Zena Nada in sin Aleksander ter ostalo sorodstvo Trst, 12. februarja 1995 ZAHVALA Ob izgubi nase drage Marije Segina vd. Briščik se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji stali ob strani in pomagali ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili njen spomin. OTROCI Prosek, Nabrežina, 12. februarja 1995 ZAHVALA SVOJCI Ivana Malalana Mičeta se zahvaljujejo borcem NOB, govornikom> nosilcem borčevskih zastav, nosilcem krste h1 cvetja ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin- Trebče, Maribor, 12. februarja 1995 Ob izgubi dolgoletnega sodelavca in bivšega občinskega svetovalca Edvarda Guština izreka družini in svojcem iskreno sožalje sekcija Slovenske skupnosti Repentabor jjNANCARSKA ŠOLA / SEN. BRATINA O RAZISKAVI SWG Velika večina je proti vojašnici na letališču Goričani načelno za, toda raje v opuščeni vojašnici . UJ predstavil ne Alern izide raziskave ga mnenja, ki jo je : sptmializarni dri Go ugotovili, ancarske Sole-voja: vf.j®^enakem letal j izstopa sledeč at®k: samo 14, 6 °tkov intervjuv 0Ce. da se vojašnica a na letališču. To i Pomeni> da nočejo f .^ske sole: večina je n°rfla1 za to, da bi v r “aPrli ustanovo za Sc Rakavo so izvedli r 5°6 telefonskih - ^ homogenei ’ ^ ie upošteval družbeno, ekoi ^11 ^arodnostno f Prebivalstva. Gled' a šteje občina kc S°C prebivalcev, ji A? Velik in so poc ~r tega dokaj zam pomije nnancar, ^nrmi je pritrdi borilo 58, 7% ar ojiočno proti j I V15 odstotko1 ro odgovora. Goi niso _________ Soli, so p Svečini proti ae gradila na le eelotnega vzori eceno samo 1 2elilo za to lo rSS P> “ bi Zanimivi so analitični Pedatki o sestavi manjsi-e> ki bi vojašnico hotela a letališču. V njej prevla-° žensi >o >to Noben primer ni samo čmobel Zdravniki se srečujejo z neposredno odgovornostjo pri odnosu zdrovnik-boinik LJUBLJANA - Zdravniški stan je med poklici, ki so vedno vsem »na oCeh«; zlasti, kadar se zgodijo Hujse napake, katerih posledice so tragične. Pri zdravniški zbornici približno dve leti deluje razsodišče, ki je njen statutarni organ. Pri prvem primera, ki ga je razsodišče obravnavalo in o tem tudi poročalo v glasilu zbornice Isis, so se zdravniki ustrašili, Ceš, zdaj nas bodo preganjali. »Razumljivo,« pravi predsednica razsodišča prof. dr. Berta Jereb, »saj so se srečali z neposredno odgovornostjo pri odnosu zdravnik-bolnik, prej pa so bili vajeni odgovornosti od zgoraj navzdol«. Vsak, ki se odloči, da bo na razsodišče prijavil primer, skoraj praviloma misli, da naj bi se zadeva končani hitro. »Zal ne gre tako,« pravi dr. Jerebova. Postopek je namreč dolgotrajen, ker je treba zbrati Iz pravilnika o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije: 10. člen Kršitev je storjena iz malomarnosti, če se je obdolženec zavedal, da lahko nastanejo prepovedne posledice, pa je lahkomiselno mislil, da ne bodo nastale ali da jih lahko prepreči, in tudi v primeru, če se ni zavedal tega, da prepovedne posledice lahko nastanejo, pa bi se glede na svoje delo in sposobnosti moral in mogel zavedati. 11. člen Kršitev je storjena naklepno, če se je storilec zavedal, da lahko zaradi njegove stpritve ali opustitve nastane prepovedna posledica, pa je privolil, da posledica nastane. 32. člen Kot ukrep lahko razsodišče izreče: javni opomin; opravičilo oškodovancu na način, kot je bilo storjeno dejanje, če gre za kršitve, storjene z objavo v tisku; povračilo Škode v denarni obliki; denarno nakazilo v humanitarne namene; dolžnost obveznega strokovnega izpopolnjevanja po navodilih komisije za strokovni nadzor; obvezna podreditev zdravljenju zoper odvisnosti; trajen ah začasen odvzem hcence za delo. potrebno dokumentacijo oziroma dokazno gradivo, posel mora opraviti eden ali veC izvedencev, tožilec mora razpisati obravnavo, treba je najti tudi primeren termin, ko imajo člani razsodišča Cas. »Tudi mene moti, da se stvari tako vlečejo, a drugače ne gre«. Veliko je nesporazumov, saj tisti, ki prijavijo primer, pričakujejo, da bo dotični kaznovan, zdravniki pa pričakujejo, da jih bo razsodišče ščitilo. »A ne gre za to,« poudarja dr. Jerebova, »mi hočemo in iščemo skupni interes zdravnika in bolnika - to pa je dobro zdravstvo.« Premalo je tudi razumevanja za to, da so možnosti in znanje zdravnikov omejeni in da noben primer ni samo čr-no-bel. To, da se zdravnike kliče na odgovornost, predsednica razsodišča odobrava. Kajti analiziranje napak prispeva k izboljševanju. Res pa je, da noben pravilnik, naj bo še tako popoln, ne more biti popoln za reševanje medicinskih problemov. Dr. Jerebova osebno ne mara izraza »kršitev«, kot je zapisan v pravilniku o delu razsodišča, saj, »zdravnik ni vedno kršil neCesa, Čeprav ni naredil prav.« Pa tudi med širokim in razte- gljivim pojmom, da zdravnik ni ravnal prav, in tem, da je ravnal malomarno ah da česa namerno ni naredil, je velika razlika. Zato se je pri kazni težko odločiti, tudi zato, ker pred razsodišče pridejo res izjemni, dramatični primeri. Za takšen korak se odločijo na primer starši (lani sta bila takšna primera tragičnih smrti mladih fantov v Kranju in Izoli), ki so izgubiti otroka. »Prav je, da zahtevajo, naj se stvar razčisti. Žal jih ne moremo zadovoljiti, saj življenja ne moremo vrniti, tudi če bi bil zdravnik še tako kaznovan,« razmišlja sogovornica. Razsodišče tudi ni mišljeno kot nekakšen organ pregona, marveč kot strokovni organ, ki naj razčisti nejasnosti in zaščiti oba - bolnika in zravnika. Za nelahko delo se je predsednica razsodišča dr. Berta Jereb odločila zato, ker ni izpostavljena pritiskom in se počuti svobodna. Seveda ne ukrepa sama, pri tem ji pomaga šest članov razsodišča, katerega mandat traja štiri leta. Zdravniški stan je vedno vsem na očeh (Foto: B. V. /BOBO) »Tudi odpor v strokovni javnosti me ne moti,« dodaja dr. Jerebova, »saj se temu znam upreti.« Prizadeva si, da bi si razsodišče ustvarilo ugled in da bi imelo njegovo mnenje težo kot stališče zbornice pred rednim sodiščem. Za primer zgledne ureditve navaja Švedsko, kjer je kot onkologinja za zdravljenje otroških tumorjev delala več kot desetietje. V tej državi imajo tako imenovano »lex mario« - zakon, po katerem mora vsak zdravnik, ki opazi napake ati komplikacije, to sporočiti svojemu predstojniku, ki je zadevo po zakonu dolžen dati na disciplinsko komisijo pri zdravniški zbornici. »Obravnava je strokovna in avtoritativn3’ iz tega se veliko naučijo.« Veliko vlogo ima tudi zaupanje do foruma. Taksno vlogo in pomen razsodišča bo pri nas treba še zgraditi in dograjevati, saj se še vedno sproti učijo in s° pravzaprav nekakšni »pi° nirji«. . Katarina Novak NOTRANJA TRENJA V SLOVENSKI NACIONALNI DESNICI EPIDEMIJA OŠPIC / NAVODILO MINISTRA ZA ZDRAVSTVO , Zdravniki morajo cepiti vse še necepljene osebe, ki so bile v stiku z obolelimi in pregledati cepilno stanje otrok Lap ustanavlja svojo milico Milica, imenovana »SS«, se bo ukvarjala z obveščevalno dejavnosijo LJUBLJANA (STA) - Slovensko nacionalno desnico (SND) pestijo precejšnja notranja trenja, se je pokazalo na današnji prvi seji sveta po novi registraciji stranke. Poslanec Marijan Poljšak je namreč za sejo pripravil drugačen dnevni red kot predsednik stranke in poslanec Sašo Lap ter predlagal Cimprejšen sklic izrednega kongresa stranke, na katerem bi razrešiti sedanje vodstvo ter izvolili novo. Poljšak je namreč zahteval sklic izrednega kongresa, predlog pa je sprožil razburjenje in prepir, ali je poslančeva zahteva sploh legitimna. Enourna buma razpra- va, med katero so posamezni člani sveta sejo v jezi tudi zapuščali in se nanjo spet vračati, se je končala z glasovanjem, s katerim je svet podprl Lapov predlog dnevnega reda. Člani sveta so nato po tem dnevnem redu za predsednika sveta izvolili novega elana stranke in poslanca v DZ Ivana Verzolaka, ki je bil prej elan Slovenske nacionalne stranke, nato Slovenske ljudske stranke ter Samostojne poslanske skupine. Člani sveta so se večinoma strinjali z Lapom, z izjemo Marijana Poljšaka, ki je volitve označil kot izrazit neuspeh stranke ter dokaz, da so nujno potrebne korenite spremembe v programu in politiki SND. Ker njegov predlog za sklic izrednega kongresa danes ni padel na plodna tla, je Poljšak od Lapa še zahteval, naj mu do petka nanj kljub vsemu odgovori. Da bi dosegla svoj cilj, SND, ki po Lapovih besedah nagovarja okoli desetino prebivalstva, nujno potrebuje novo članstvo. Pridobila naj bi ga predvsem s Slovenskim sokolom (SS), registriranim športno-rekreacijskim društvom, ki se bo ukvarjalo z zaščito, športom in obveščevalno dejavnostjo. Za "sokole" je stranka že kupila 30 uniform, kako pa jih bo delila, se mora še dogovoriti. Razvoj Bele krajine kot enotne regije SEMIČ - Župan in občinski svet novoustanovljene občine Semič ter Društvo Bela krajina iz Ljubljane so v petek zvečer v Semiču pripravili dobro obiskano okroglo mizo z naslovom Regionalni razvoj Bele krajine kot enotne regije. Dvomov o ustanovitvi belokranjske regije ne bi smelo biti, Čeprav ima ta pokrajina samo 27 tisoč prebivalcev, vendar pa je hkrati ena najbolj specifičnih regij. Pri delovanju in razvoju regije bo imela pomembno mesto izobrazbena struktura prebivalstva. Ta je ima zdaj samo približno 350 visokošolsko izobraženih ljudi, kar je daleč pod slovenskim povprečjem. Belokranjski rojak in predsednik komisije za lokalni razvoj državnega sveta dr. Dušan Plut je dejal, da bi se morala Bela krajina po Štiridesetih letih vendarle vprašati, zakaj je toliko kadrov iz Bele krajine odšlo drugam. Meja v sedanjem trenutku predstavlja veliko oviro, vendar je bilo v razpravi slišati mnenja, da bi morala no- va regija in država ustvariti takšne razmere, da bi to pomenilo prednost. Tudi z razvojem demografsko ogroženih območij so se stvari temeljito spremenile. Nekoč so v regije prinašati različne programe, zdaj pa se bo razvijalo tisto, kar pokrajina ima. Da bil razvoj hitrejši, je treba poskrbeti za infrastrukturo, ki je na tem območju pod slovenskim povprečjem. Glede hitrejšega razvoja pokrajine je dr. Dušan Plut predlagal, da bi v Beli krajini ustanoviti razvojni center, ki bi servisiral vse tri občine. Prav glede tega je bilo zastavljeno javno vprašanje, ati bodo Belokranjci zdaj, ko imajo tri namesto dveh občin, sposobni porušiti sosedske plotove, ki so večkrat škodovali kot koristiti. Seveda okrogla miza ni minila brez problema reke Kolpe, največje slovenske plaže. Ce se bo nadaljeval sedanji razvoj reke in življenja ob njej - divja kopališča in kampi - bodo to svoje največje bogastvo kmalu izgubiti. Jože Žma LJUBLJANA - Center za nalezljive bolezni Instituta za varovanje zdravja je ob epidemičnem pojavu ošpic septembra in decembra lani območnim zavodom za zdravstveno varstvo, republiškemu zdravstvenemu inšpektoratu, ministrstvu za zdravstvo in infekcijski kliniki že poslal obvestilo o pojavu bolezni in navodilo, kako ukrepati. »Toda sirjenja ošpic nam ni uspelo zajeziti,« ugotavlja minister za zdravstvo dr. Božidar Volje, ki je razglasil epidemijo oSpic na območju Republike Slovenije. Ošpice so težka, zelo nalezljiva bolezen, katere širjenje preprečujejo s si-stematicnin cepljenjem otrok. V Sloveniji cepimo proti ošpicam že od leta 1968. Za uspešno obvladovanje ošpic in preprečevanje njihovega širjenja je potrebno, da so cepljeni vsi, ki so dovzetni za to bolezen. Vsako leto je v Sloveniji cepljenih le 90 odstotkov obveznikov za cepljenje, kar je premalo, da bi preprečiti pojavljanje in razširjanje bolezni. Zaradi cepljenja se je število zbolelih naglo zmanjševalo, zlasti po letu 1990, tako da so leta 1993 zabeležili samo še sedem obolelih za ošpicami. V drugi polovici leta 1994 in v začetku letošnjega leta pa so se razmere zelo poslabšale. Septembra lani je izbruhnila epidemija ošpic v novomeški regiji. Zajela je vse občine, razen krške. Zbolevati so predvsem necepljeni otroci do dveh leti starosti in nekateri starejši. Epidamija, v kateri so do konca lanskega leta zbolele 104 osebe, se po trditvah ministrstva za zdravstvo počasi umirja. V drugi polovici decembra pa se je pojavila epidemija ošpic na območju občine KoCevje. Prva je zbolela sedemletna deklica, ki se je tja preselila iz Novega mesta. Tudi v tej epidemiji so zbolevali predvsem predšolski necepljeni otroci, do konca januarja pa jih je zbolelo veC kot 50. Konec januarja so se pojavile ošpice v Zavodu za invalidno mladino v Vipavi. Prvi je zbolel deCek, ki je bil v stiku z zbolelimi v Črnomlju. Bolezen se je v tem zavodu razširila med necepljenimi gojenci. Po dosedanjih podatkih jih je zbolelo 56, tri v zavodu zaposlene osebe in tri medicinske sestre na pediatričnem oddelku splošne bolnišnice Šempeter. Po navodilih ministra za zdravstvo morajo zdravniki v predšolskih in šolskih dispanzerjih najpozneje v dveh dneh preveriti cepilno stanje glede ošpic pri vseh otrocih; otrocih v romskih naseljih, bolnišnicah, otrocih v zavodih s prilagojenim programom in drugih z3' vodih. Otroke, za katere je cepljenje proti ošpicah1 obvezno, morajo cepiti 5 kombiniranim cepivom proti ošpicam, rdečkam in mumpsu najpozneje trideset dni po dnevu, ko otroci dopolnijo starost enega leta. Zdravniki morajo cepiti tudi vse osebe, ki so bile v stiku z zbolelim in še niso bile ceplj6' ne proti ošpicam ati pa s° bile cepljene samo enkra oziroma ni dokaza, da so bolezen prebolele. Čepih morajo tudi vse otroke, starejše od 18 mesecev, ki so že bili cepljeni pr°h ošpicam, vendar je od c®' pijenja minilo veC kot leto dni. (B. M-) PRAZNIK MARIBORSKIH GASILCEV / OBČNI ZBOR Dobili so dve novi vozili MARIBOR - Včerajšnji 124. letni občni zbor Gasilskega društva Maribor mesto je bil za razliko od mnogih dosedanjih slovesnejši - in ne brez razloga. Na občnem zboru so svojim elanom, predstavnikom številnih drugih gasilskih društev in povabljenim gostom iz javnega življenja Maribora predstavili obširen seznam nalog, ki so si jih zastavili za tekoče leto. Sprejeli so tudi pomembno odločitev, da se bodo vključiti v Gasilsko zvezo Maribor. Zahvale in priznanja so podelili zaslužnim članom, organizacijam in posameznikom, ki so s svojimi dejanji pripomogli k uspešnemu in učinkovitemu delu društva. Zasedanju zbora je sledil najslovesnejši dogodek: ob navzočnosti številnih Mariborčanov so z gasilskim krstom in blagoslovom predali v uporabo dvoje obnovljenih vozil ter pozivno napravo, kar bo prispevalo k boljši požarni in splošni varnosti mesta. Obe vozili je društvu podaril njegov nekdanji član in dobrotnik Franz Krope, ki že 30 let živi v Nemčiji. Kombinirano gasilsko vozilo z devetimi sedeži so v celoti generalno obnoviti mariborski gasilci s svojim znanjem in delom, kombi za prevoj moštva pa je v svoji reži] obnovil gospod Krope-Mariborski gasilci so se s svojimi sredstvi med pr, vimi v severovzhod1! Sloveniji oskrbeli s kh cno-pozivno napravo z® hitro alarmiranje svojih elanov na področju Mat1 bora. Naprava ima poleg klicne centrale se dese pozivnikov z dometoh1 do deset kilometrov. Martina PavSiC 7 .februar, čas Prešernovih proslav. i.P1 se' da smo v tem Času vsi neko-r~° boljši kot sicer. To zato, ker smo lovencd vendar kulturen narod, ker jubimo svojo kulturo in se radi podamo z dejstvom, da tako svečano Praznujemo Dan slovenske kulture. 2e nekaj časa poslušam očitke, da ° naši zamejski stvarnosti ne napise-rrro vsega, da ne pokažemo s prstom 116 vprašanja, ki bi jih morali resiti, vse, kar bi morala naSa manjšina sPremeniti. Cas Prešernovih proslav, ko smo - kot sem že dejal - vsi ekoljko boljši, je zato morda naj-Prhnernejsi cas, da povemo, da ne ^Vilno povsem odrezani od smove-8a življenjskega ritma, ki nas obdaja, ™ da nismo srečen otok sredi raz-Urkanega oceana. Da povemo, da vjd°vi tega oceana pljuskajo tudi Cez °balo našega otočka. Začnimo torej pri Prešernu, pri pasih dveh skupnih proslavah, v ~°rici in v Trstu. Vsi ocenjujemo, j13 je pomembno, da je do tega pris-Pred leti smo se prerekali, skoraj stepli smo se o tem, kdo bo na teh Proslavah govoril. NaSa dehtev v ta-°re je bila mnogo večja, mnogo °Paznejsa. Tudi meja, ki je bila odprta za ljudi, ne pa za ideje, je k te-prispevala. Sedaj pa nas druge ežave, italijanska desnica na poho-U- in z njo ogroženost naSih knltur-^rh ustanov, silijo, da vendarle se-enio skupaj v tržaški ali goriski .turni dom, zaploskamo nasto-Pajocim in se za uro ali dve zamisli-Uio o naši sedanjosti. Kljub vsemu je Obetajoča, Ce le pomislimo na veliko ero naših ustvarjalcev na letošnji Podelitvi Prešernovih nagrad. To ni °d muh. Nekoč je bila prisotnost eUega manjšinca med nagrajenci s hunsko zajamčena; v Ljubljani, ki e ni bila prestolnica, so se hudova-> Ceš da bi morala o nagrajencih utoCati samo kakovost. Zagnali so tf in krik, odpravili »režimsko ^jamcenost«, in pokazalo se je, da Služimo celo veC. Lepa lekcija tistim, OB DNEVU SLO VENSKE KULTURE Med kulturo olitiko ki so prepričani, da se slovenska kultura »dogaja« samo v Ljubljani, ... pardon, v prestolnici. Pa razglabljanje o prestolnici, o tem, kaj se v njej dogaja, in o njenih odnosih do Slovencev, ki jih meja loči od narodove glavnine, ni tema našega današnjega razmišljanja, čeprav bi to zaslužila. Tako recimo le nekaj: da nekdaj zelo priljubljenega gesla o skupnem slovenskem kulturnem prostoru skoraj ne slišimo veC, in da se v naši matični domovini uveljavlja drugo geslo »Slovenija do meje«. Res, gesla so samo gesla, in jim ne gre pripisovati absolutnih vrednot, vendar so zgovoren simptom nekega počutja: onega, ki je bilo, in tistega, ki je. Kar pomeni, da sedanje počutje osvaja vsebino gesla »Slovenija do meje«; da je tako, je potrdila tudi novejša anketa. Tako se pac vrti svet in hudo naivni bi bili, ko bi hlinili, da je drugače. Pa povrnimo se k našemu Prešernu in k naši kulturi, in se vprašajmo, ali so skupne proslave morda posledica standardizacije naše kulturne ustvarjalnosti, njene poplitvit-ve, morda odpovedi pluralizmu, (ki je koristen humus za njeno rast). Verjetno ne. Oziroma, gotovo ne. Razlogi za tolikšno združevanje moti so dru-je, predvsem v krbi za naše kul- in da bi Bojan Brezigar ne bili na valu novega italijanskega političnega vetra in novega slovenskega gesla, prisiljeni kateri ustanovi odpovedati. Naš letošnji dan slovenske kulture je torej v prvi vrsti dan boja, in šele v ozadju praznik. Res to ne velja povsod. Se bomo našli vas, ki premore otrok komaj za prste dveh rok, a si privošči dve proslavi, za nameček še z istim pevskim zborom, le govornik bo drugi. Pa ni, da bi to obsojah. Času moramo dati Cas, zavedajoč se, da ljudi ne moreš prisiliti k enotnosti; lahko jih kvečjemu prepričaš, to pa ne gre tako lahko. In skupni proslavi, go-riška in tržaška, znata biti dober zgled. * * * Seveda pa obstoj naše kulture ni odvisen samo od kulturnih delavcev, pa tudi od uspeha današnje tržaške proslave ne. Lahko se še tako trudimo, pripravimo najlepšo proslavo, tiskamo najzanimivejše knjige, uredimo najboljšo šolo, pa bomo vedno trčili ob osnovno vprašanje, denar. Ekonomske zakonitosti so nepremostljive in iz malega ne moreš narediti velikega. Mi smo manjha skupnost, potrebujemo pa zelo veliko. Živimo namreč kot znanost, knjige, Časopise; li. Sicer ostane brez oplajanje, in izgu- pa tega ne more vzdrževati; še več desetmilijonski narodi tega niso sposobni in zato segajo globoko v državne blagajne. Tu pa se kultura srečuje s politiko: morali bi hoditi vštric, a prepogosto trCita. Naravna zakonitost postavlja politiko na višje mesto v državno-družbeni hierarhiji, kajti politika lahko odloča o kulturi, obratno pa ne. In tako je tudi naša kultura podrejena odločitvam, ki se rojevajo v političnem svetu. Ker pa smo kot manjšina še posebno nebogljeni, smo odvisni od teh dejavnikov: do Rima do Ljubljane in od nas sumih - Na Rim in na Ljubljano ne moremo bistveno vplivati. Prestolnici razmišljata po svoje, svojih težav imata zvrhan koš, in veliko si moramo prizadevati, da ju sploh opozorimo nase, kaj šele, da bi tudi sami o Cem odločali. Lahko pa odločamo o svojih prizadevanjih, o svoji politični organiziranosti. Tudi to ni lahko, včasih pa vendarle kaj zmoremo. Tako bi lahko rekli, da je začasno skupno predstavništvo sad očitno bolečih kompromisov pri iskanju neCesa, kar bi nas povezovalo. Vendar, še dobro ni nastalo, že se slišijo govorice, namigi, težnje; vsakdo spet vleCe vrv v svojo smer in še zlasti je pod vprašajem začasnost. Nekateri bi hoteh, da bi bila Cim krajša in da bi si Cimprej poiskah novo obliko organiziranosti, spet drugim pa je ta beseda odveč, ki bi začasnost najraje vlekli v nedogled; vse naj se spremeni, da se ne bo nic spremenilo. In tako še vedno teCejo razprave o tem, kako naj se organiziramo, ne pa o tem, kaj naj počenjamo. In tako se zgodi, da se na seji začasnega predstavništva zglasijo samo tri od sedmih komponent. In tako se zgodi, da se ti predstavništvo pohvali, da je izdelalo skupno besedilo zaščitnega zakona, rimski parlament pa še ni bil s tem besedilom počaščen. In tako se zgodi, da iz svojega vrtičkarstva ustvarjamo afere, se tožarimo, se prepiramo, se (celo) pretepamo, vse kot pristni Slovenci. In tako se še dogaja, da vsak zase organizira pobudo, delo, troši energijo, skupne strategije pa ni in ni videti. Tako nas vse skupaj spominja na oni dve proslavi v vasici/ le da se to ne dogaja veC v Blatnem dolu. Da ne pozabimo. Naše kulturne ustanove pa seveda vsi podpiramo. In ne pomislimo, da bi bila drugačna podpora morda učinkovitejša. No, glej ga, bo kdo rekel. Ta meCe vse v en koš. Zdaj moramo biti »mi« odgovorni za to, kar počenjajo »drugi«. Ne, ni tako. Enostavno ni tako, ker nismo miren otoCek sredi razburkanega morja, ampak prav vsi dobro vemo za valove, ki pluskajo Cez njegovo obalo. Tako malo nas je, da se med seboj poznamo, da vsakdo ve, kaj misli drugi, in prav tako ve, da tudi drugi ve, kaj on misli. Zato je res nesmiselno, da se norčujemo sami iz sebe, da se gremo visoke politike tudi kadar gre za malenkostna vprašanja. Poskušajmo rešiti vsaj ta, odložiti za trenutek pisane jopice, in pomisliti na skupni prostor, v katerem živimo. Skratka, skušajmo umiriti vsaj naše valove, saj ocean itak že sam dovolj ogroža naš otoCek. In spomnimo se, da časi niso taki, da bi lahko rekli mors tua, vita mea. Pritiski ne zadevajo samo eno ah dveh bank, kriza ne grozi samo trem ali štirim ustanovam. Vsak delček naše skupnosti, ki bi odpadel - pa naj bo še tako majhen - je delček našega skupnega telesa, ki odmre. Gasi nikomur ne dopuščajo, da misli »NiC ne de, jaz sem se rešil«, ampak velevajo samo razmišljanje: »Pozor, jutri bom na vrsti KULTURNE USTANOVE SLOVENCEV V ITALIJI Slovenci in knjige (oziroma, kje se zbira mladina) »Kakšni so ti Slovenci: berejo knjige!«, so se Čudili v Strunjanu, ko se je moja prababica v drugič omožila s Korošcem, Id je delal pri izgradnji železniškega predora med strunjansko in portoroško ravnico. V hišico pod Križem je prinesel »kufer« z vsem svojim premoženjem: nedeljsko obleko, nekaj kosov perila, morda še par Čevljev, in pol tucata knjig, kolikor jih vse strunjanske ribiške družine niso premogle. Čudni smo Slovenci, ki nas brez knjige ni, in to ne samo v oddaljenih Časih ei-talništva. Po pravilih sodobne družbe, ki se iz dneva v dan bolj približuje ameriškemu televizijskemu modelu, bi se namreC morali mladi sestajati v kavarnah ali na trgih. Zbirališče slovenske mladine v tržaškem mestnem središču pa je - knjižnica! Narodna in študijska knjižnica, na kratko NSK. Vsak dan jih gre skozi prostore NSK veliko: v dopoldanskih urah so to predvsem univerzitetni študentje, v popoldanskih urah pa dijaki. Mlade glave so sklonjene nad knjigami, učijo se, prebirajo učbenike, listajo po slovarjih in priročnikih, pregledujejo Časopise in periodiko. Nekateri stopijo mimo samo zato, da bi v predsobi pokramljali s prijatelji in znanci. Zbirajo se skupine sošolcev in prijateljev, učijo se, prirejajo sestanke, diskutirajo, se organizirajo; že nekaj let celo prirejajo izlet »klape knjižnice«. V NSK stopajo že najmlajši: zbirajo se otroci, da prisluhnejo pravljičnim uricam, osnovnošolci in srednješolci prihajajo na vodene obiske. po vaških društvih. Na samem začetku je bila NSK bolj revna knjižnica, ker ni podedovala pomembnejših knjižnih fondov, gostili so jo v skladišču pri Sv. Vidu, in knjige niso bile dostopne javnosti. Danes pa osrednja slovenska knjižnica razpolaga s približno 100.000 knjigami, kar jo uvršča med pet najpomembnejših knjižnic v Furlaniji - Julijski krajini; v arhivu Odseka za zgodovino hranijo nic manj kot 260.000 fotografij in negativov o življenju Slovencev v Italiji. Samo ta podatka sta zadostni pokazatelj, da NSK odigrava nenadomestljivo vlogo intelektualnega središča slovenske družbe. »Naziv Narodna in študijska knjižnica danes premalo pove, kaj vse smo.« Ko opisuje kompleksno vlogo in dejavnost knjižnice, se ravnatelju Milanu Pahorju, zaiskrijo oCi od upravičenega ponosa. Sedi v malem uradu, za njim je računalnik: Časi knjižnih moljev so daleC. »Zadnji dve leti se aktivno vključujemo k knjižno-informacijski sistem Slovenije, v katerega je vključenih 12 knjižnic, 10 iz Slovenci in knjiga smo eno. Ali si lahko predstavljamo našo zgodovino brez Trubarjevega katekizma, brez Prešernovih poezij, brez Cankarjevih dram, brez Kocbekovih dnevniških zapiskov? Ali si lahko predstavljamo, da ostanemo Slovenci brez knjižnice? Jože Pirjevec, predsednik NSK Tako v dijaških letih že poznajo knjižnico in so jim knjižne police domače, poznajo pot do kulture. Vseh 35 mest v dveh čitalnicah je največkrat zasedenih, povedo z neprikritim zadovoljstvom knjižničarke. Publike seveda ne sestavljajo samo mladi, vendar je teh največ. Od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure se dnevno zvrsti v prostorih NSK od 60 do 70 obiskovalcev. To znese tisoč obiskovalcev mesečno, več kot de-settisoC letno; in številka narašča iz leta v leto! V zapisnik ustanovnega zbora so 17. julija 1947 zapisali: »Knjižnica bo NARODNA, t.j. zbirala bo ves slovenski tisk, in STUDIJSKA, ker bo imela v svojih zbirkah vso znanstveno in strokovno literaturo.« Kako je daleč današnja NSK od tistega težkega začetka v prvih povojnih letih, po fašističnem viharju, ki'j e ukinil in največkrat uničil vse slovenske knjižnice in Čitalnice, od Slavjanske v Narodnem domu do zbirk osrednje Slovenije, mi in Celovec, ki bodo postopoma povezane z računalniško mrežo. Preko računalnika in telefonske mreže bomo lahko vstopili v osrednji računalnik Nuka, Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in bomo tako imeli dostop do ogromnega števila podatkov. Danes smo že tako tehnično usposobljeni, da knjige obdelujemo kompjutersko: v računalnik vpišemo vse knjige, jih evidentiramo, tiskamo etikete in barne kode.« Morda je računalnik tudi odkril, da sem si knjigo izposodil in je nisem vrnil v predvidenem roku 30 dni? Pred kratkim so od zamudnikov upravičeno pričeli terjati globo, česar dotlej niso izvajali. Ko sem odštel prvo globo pet tisoC lir, nisem imel običajnega občutka, ko je treba odšteti denarno kazen, kakor da bi ta kapljica lahko prispevala k reševanju finančnih težav, katerih se otepa NSK. Omejitev njenega delovanja - ukinitve si niti ne moremo misliti - bi slovensko zamejsko družbo prizadelo do temeljev. Ker NSK je nekaj vec, veliko veC kot samo knjižnica. NSK deluje na štirih področjih. Prvo je zbiranje vsega, kar izide v Sloveniji. Od leta 1973 prejema »obvezni izvod«, sicer grdi izraz, ki pa pove, da spada med 15 slovenskih ustanov, ki so jim po zakonu dolžni po en izvod vsake v Sloveniji objavljene knjige in periodike. Redno pa zbira tudi vse, kar je objavljenega v drugih jezikih o Slovencih v Italiji. Od leta 1973 je stalni prirastek od 1.500 do 2.000 novih knjig na leto, od otroških slikanic do specializiranih priročnikov. Druga dejavnost zadeva Odsek za zgodovino, ki je zametek arhiva in muzeja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, kjer zbirajo fotografije, dokumente, zemljevide in razne predmete. Na prvem mestu je fototeka, zelo dosti je gradiva, ki govori o slovenski šoli, biografski arhiv razpolaga z vec tisoč zbranih imen s podatki. Potem je še Bubničev arhiv o Rižarni, manjše zbirke o antifašističnem boju, o NOB, o gospodarski zgodovini, o zgodovini organizacij in ustanov. To so pomembne redkosti. Z leti se je razvila še tretja dejavnost, raziskovalna. Od 1981 leta prirejajo mladinske raziskovalne tabore, ki so v zadnjih letih pretežno v režiji NSK: na štirinajstih taborih je doslej sodelovalo 550 mladih raziskovalcev in mentorjev. Zaceli so tudi lastno raziskovalno dejavnost na nekaterih področjih, kot je izseljenistvo; začenja se sistematična raziskava povojnega obdobja, še vedno sodelujejo z Deželnim inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja pri projektu »Trst v vojni«, razvija se specifična raziskava o zadnjih 100 letih narodno-politicnega življenja na področju kulture, gospodarstva, družbenega življenja Slovencev v naših krajih. Četrti dejavnosti bi lahko rekli »ostalo«: NSK vodi številne interesne dejavnosti, kot so namenske dejavnosti za otroke, pravljične ure, predstavitve knjige, ki pri nas izidejo. Pa tudi sama objavlja številne publikacije. Milan Pahor je neustavljiv pri opisovanju bogato delovanje ustanove, ki jo vodi. »NSK objavlja (doslej v Jadranskem koledarju) letno slovensko bibliografijo v Italiji, je izdajatelj zbornika o Narodnem domu v Trstu, knjige o primorskih učiteljih, trijeziCenega Slovenskega glasa iz leta 1988, osmih publikacij o raziskovalnih taborih, bibliografije ZTT, kataloga razstave Lon-don-Osimo 1987, Rutarjevega dnevnika, faksimila vseh 6 številk Slavjanskega rodoljuba, kataloga Človek in trta, spominov Draga Žerjala, še občasna razstavna dejavnost: 1985. leta knjiga in beseda ob Trubarjevi obletnici, 1987. Človek in trta, 1988. Človek in les, 1989. o 120-letnici organiziranega slovenskega športa, 1993. o 50. obletnici Partizanskega dnevnika, veC etnoloških razstav ob kmečki ohceti...« Ne morem napisati vsega, zapis o NSK bi se spremenil v seznam, skoraj v mali telefonski imenik. Kaj je še najbolj bistvenega? »V Gorici smo od Zveze slovenskih kulturnih društev smo prevzeli knjižnjico Damirja Feigla, jo preselili v pritlične prostore v Ul. Croce, ki so namensko preurejeni s sodobnimi kriteriji. Z razliko od Trsta, kjer nas pesti prostorska stiska, je tam prost dostop do knjig. Zelo ugodna je razmešCenost zraven prostorov Glasbene matice, Slorija, Kinoateljeja, Deželnega zavoda za poklicno usposabljanje, to je v središču goriškega utripa. Radi vili Čitalnico v Ukvah, razširili in racionalizirali sedež v Trstu s prostori za videoteko, nastroteko, za otroke, večjo Čitalnico, vec delovnega prostora. Pa kaj, ko imamo vezane roke zaradi te n-nanCne stiske...« Tako se pogovor konca. M)" lan Pahor me je sprejel v sobici, zunaj so prijazne knjižničarke, mladih pa se živahno pogovarjajo v predsobi, tja o izhoda. Prvi in zadnji priz°r obiska pri NSK sta se mi vtisnila v spomin: NSK ni stoti' soc knjig, vec stotisoC fotografij, arhiv, dokumentacija. J® predvsem na desetine mlamn z zamišljenimi ali veselim1 obrazi, ki se v knjižnici uCij°> razpravljajo, se smejejo, s® razvijajo v novi rod naše skupnosti, ki je brez kulture, brez knjige, ne bi bilo. Sergij Pretani Na sliki: Plavolasa glava, sklonjena nad knjigami, ua steni fotografija elanov Kdo ribari v kalnem? Zakaj je prav Primorski dnevnik tarča divjih besednih napadov. Predmet priziva na upravno sodišče in povod za kazensko ovadbo PRISPEVKI ZA SLOVENSKE KULTURNE USTANOVE Prispevki za dnevnike, periodični tisk, revije, publikacije in avdiovizuelne J^daje, ki zadevajo slovensko manjšino Krožek za družb, vede V. Šček, Trst Levi center in Slovenci v Trstu 2.000.000 Italijansko-slovenski urbanistični slovar 2.000.000 Parlamentarni govori Virgila Sceka 2.000.000 Zaščita slov. manjšine in mednarodni 2.000.000 standardi - 2. del Združenje Kulturni dom, Gorica Informativni bilten o Kulturnem domu 1.000.000 3' Sklad Mitja Cuk, Trst Revija Škrat 2.500.000 Videokaseta Pomagajmo otrokom 1.000.000 Narodna in Studijska knjižnica,Trst Raziskovalni tabor Rezija 94 2.000.000 Jezik in književnost 2.000.000 Nastanek in razvoj slovenskega gibanja v Trstu 2.000.000 Zbirka Časopisov: Delavec, RdeCi prapor, Delavski list, Zarja, Delo 2.000.000 Slovenska gospodarska prosvetna Slovenska manjšina, težko življenje med skupnost, Trst lobiji in tlačenimi pravicami 1.000.000 Nastanek in razvoj tržaškega pristanišča od edikta Karla VI. do danes 500.000 Zasebna lastnina v Sloveniji in na Hrv. 500.000 Album Osmice v slikah 500.000 Njene celine (Povest v nadaljevanjih) 500.000 Zbirka povesti Magnetofonski trak 1.000.000 Časopis Slovenski glas 1.500.000 Svet Slovenskih organizacij, Trst, Dejavnost Sveta in včlanjenih organizacij j 2.000.000 Gorica, Čedad Svetišča ob meji 4.000.000 Glasba o kmečkih uporih 4.000.000 Gradivo simpozija Evropa manjšin 2.000.000 7l ZTT, Trst Jadranski koledar 11.000.000 Zadruga Novi list, Trst Novi list 60.000.000 Zadruga Novi Matajur, Čedad Revija Galeb 10.000.000 . Novi Matajur 50.000.000 10. DZP, Trst Primorski dnevnik 190.000.000 ll- SLORI, Trst Geografski leksikon provinc, v katerih živijo Slovenci 10.000.000 Slovenska prosveta, Trst Revija Mladika 8.000.000 Zbornik Drage 2.000.000 Brižinski spomeniki 1.000.000 Slovensko-italijanski slovar, 1.000.000 lažni prijatelji Kompaktna plošča Gallusovo bogastvo 500.000 Zgodovina openske župnije 500.000 Studijski center Nediža, Speter Vartac 1.500.000 Zbornik kulturnih dnevov 1.500.000 Prepoved slovenščine 1.500.500 SKD Sedej, Steverjan Steverjanski vestnik 2.000.000 KO Ivan Trinko, Čedad Narečne različice Beneške Slovenije 1.000.000 Trinkov koledar 1.500.000 KK Studenci, Čedad Knjiga pravljic 500.000 Knjiga rekov 500.000 Revija Studenci 3.000.000 Zadruga Dom, Čedad Časopis Dom 40.000.000 Zadruga Mohorjeva družba Časopis Katoliški glas 60.000.000 Revija Pastirček 5.000.000 skupno 500.000.000 Zar°?ia: nasl°vi 80 prevodi iz italijanščine. Pri prevajanju je lahko prišlo do netočnosti, 1 katerih prevodi ne ustrezajo izvirnemu besedilu posamezne publikacije. Pred tednom dni smo objavili prvi seznam društev in organizacij, ki so prejeli prispevke za rekreativne dejavnosti na osnovi deželnega zakona številka 46, s katerim deli dežela državna sredstva za kulturne dejavnosti slovenske manjšine v Italiji, to je znanih 6 milijard lir. Danes objavljamo drugi seznam, ki zadeva dnevni in periodični tisk ter založništvo. Ta seznam je bil sicer že objavljen v tedniku Iskri, vendar ga sedaj ponujamo našim bralcem, tudi za lažje razumevanje vsega, kar nameravamo tokrat napisati. Ne da bi hoteli speljati vodo na svoj mlin ugotavljamo, da je med skoraj 20 organizacijami oziroma ustanovami, ki prejemajo deželne prispevke za tisk in založništvo, marsikomu trn v peti prav Primorski dnevnik. Tako je prišlo prav zaradi prispevkov Primorskemu dnevniku v zadnjem Času do dveh posegov na sodišče: enkrat je šlo za priziv na Deželno upravno sodišče, enkrat pa, kot kaže, celo za kazensko prijavo. Vendar pa se napadi na Primorski dnevnik pojavljajo tudi drugje. Predvsem v tedniku Iskra, ki z izkrivljenim poročanjem med vrsticami (pa ne samo med) prepriča bralca, da je Primorski dnevnik kriv, da Iskra ni prejela prispevkov. Denar naj bi bil torej namenjen samo tistim, ki trobijo v isti mg... Temu pisanju lahko odgovorimo samo z dejstvi, ki so enostavna, kratka in jedrnata: 1. Ocenjujemo, da ima Primorski dnevnik pravico do prispevkov iz deželnega sklada, tako kot imajo to pravico vsi ostah. 2. Ne spuščamo se v oceno, ali ima to pravico Iskra kot politično glasilo, ali ne. To je vprašanje deželne zakonodaje in ne Primorskega dnevnika. 3. Kar se nas tiče, nimamo nic proti temu, da prejemajo podporo iz deželnih sredstev tudi politična glasila Iskra, Delo in Skupnost. 4. Višino prispevka po zakonu določa deželna vlada in, kar zadeva Primorski dnevnik, sprejmemo vsak kriterij, pa naj bo osnovan na proračunu oziroma primanjkljaju pozamezne publikacije, na številu zaposlenih, na številu strani, na količini prostora, ki je odmerjeh kulturi, ah kako drugače. Ne glede na kriterij, ki ga je Dežela izbrala, smo namreč prepričani, da je Primorski dnevnik prejel sorazmeroma manj kot drugi Časopisi. Vendar tega vprašanja nismo nikoli tako postavljali prav zato, ker se nam zdi prav, da Dežela s svojimi prispevki zajamči znotraj manjšine Cim večji pluralizem in torej omogoči izhajanje cim večjega števila časopisov, knjig in revij. Iskra se torej obrača na napačen naslov, ko usmerja svoje osti prav proti Primorskemu dnevniku. Vendar, zakaj trdimo, da je tarča napadov prav naš dnevnik? To izhaja iz priziva, ki ga je Zadruga San Sergio, in za njo njen zakoniti zastopnik Sergio Perini, v svojstvu založnika Iskre 28. novem-bra!993 vložila na Deželno upravno sodišče. S prizivom je Zadruga San Sergio zahtevala razveljavitev sklepa deželne uprave o podelitvi prispevkov za založniške dejavnosti za leto 1993. To je seveda njena pravica. Zanimivo pa je dejstvo, da je priziv naslovila kot zainteresirani stranki samo založniku Primorskega dnevnika, ne pa ostalim petnajstim ali dvajsetim ustanovam, ki so bile na osnovi omenjenega sklepa deželne vlade še deležne prispevkov za tisk in založniške dejavnosti. V besedilu priziva o Primorskem dnevniku ni govora; nasprotno, odvetnik, ki ga je sestavil, omenja nekatere druge primere in celo trdi, da je Slovenska gospodarsko-prosvetna skupnost prejela prispevke za »morebitne publikacije«, kar pomeni, da namiguje, da publikacij sploh ni izdala. Pa o tem kasneje. S pravnega, pa tudi s človeškega vidika je torej povsem nerazumljivo, zakaj je bil priziv naslovljen založniku Primorskega dnevnika. Edini razlog vidimo v poskusu, da bi prav Primorskemu dnevniku odvzeli del nakazanih sredstev za leto 1993. Deželno upravno sodišče je priziv sprejelo. Utemeljitev je sicer dokaj povlečena za lase, res pa je, da je Dežela pri sestavi zapisnika komisije (ali pri delu komisije, to nam ni dano vedeti), nekatere stvari zapacala. Deželno upravno sodišče se je namreč obesilo na formulacijo, da je komisija pri svoji odločitvi, da Iskri ne podeli prispevka, napisala, da gre za »nov« Časopis, namesto da bi zapisala, da Časopis »še ne izhaja leto dni,« kar je baje pogoj za podelitev prispevkov. Prav tako je komisija menila, da Časopis nima »kulturne vsebine«, namesto da bi formalno ugotovila, da gre za »publikacijo, ki ni apohticna,« kajti take publikacije na osnovi deželnih kriterijev nimajo pravice do prispevkov na osnovi tega zakona. Seveda na vemo, zakaj to določilo, sumimo pa, da se je Dežela hotela izogniti nevarnosti, da bi jo obtožili financiranja političnih strank; v sedanjem Času je to še kako razumljivo. Deželno upravno sodišče je torej razveljavilo sklep deželne uprave, in določilo, da mora Dežela ponovno sklicati komisijo, slednja pa mora izreci svoje mnenje deželni vladi na osnovi kriterijev, za vsako prošnjo posebej. Založniki Iskre torej slavijo polovično zmago: uspelo jim je razveljaviti sklep deželne vlade. To je formalna posledica priziva. Nikjer pa ni rečeno, da se bodo kriteriji Dežele spremenili. Ce je res, da so bila politična glasila izključena iz strahu pred kršitvijo zakona o financiranju strank, je zelo verjetno, da bo Dežela ta kriterij potrdila. Vendar je sedaj osnovni sklep razveljavljen, kar - Ce ne bo Dežela takoj sprejela sanacijskega ukrepa - pomeni, da bodo morali založniki in organizacije vrniti Dežeh prispevke za leto 1993. Vsi, ne samo Primorski dnevnik. To pa je praktična posledica priziva založnikov Iskre. Vrnimo se sedaj na začetek. Omenili smo tudi kazensko ovadbo. Zaenkrat še ne vemo natančno, za kaj gre. Vemo samo, da je v teku sodna preiskava proti dvema elanoma komisije, češ da sta prekoračila pooblastila. Vernu tudi, da je kot »prizadeta stranka« naveden dr. Boris GombaC. Glede na sodno prakso iz tega sklepamo, da je ovadbo vložil prav dr. GombaC, Čeprav tega Se ne moremo z gotovostjo trditi. Vsekakor pa smo izvedeli, da se ovadba nanaša prav na prispevke Primorskemu dnevniku, in tako smo spet tam, kjer smo bili. Zopet je torej naš dnevnik v središču afere, in zopet iz vzrokov, ki jih ne poznamo. In zopet ponavljamo, kar smo že napisah prej. Tudi dr. GombaC ima - kar se nas tiče - pravico, da izdaja svoj Časopis in svoje knjige. Za vse to seveda odgovarja sam. V duhu pluralizma mu mi, ki nas ne vežejo strogi kriteriji deželne vlade, priznavamo pravico do deželnih prispevkov, v mejah in na osnovi kriterijev, ki jih mora izdelati Dežela. Vendar pozor: Dežela deli prispevke za publikacije, ki so zares izšle, ne pa za tiste, ki so samo na papirju. Na seznamu, ki ga objavljamo na levi strani, je navedenih kar nekaj publikacij Gombačeve »tretje krovne« organizacije. Mi z dokajšnjo pozornostjo sledimo založniški dejavnosti, vendar se nam ne zdi, da je v letu 1994 - na katero se prispevki nanašajo - Gombačeva organizacija vse to res natisnila in izdala. Ce katera od knjig ni izšla, bo morala pac Dežela tisti denar stornirati komu drugemu, kar je sicer že itak določeno v zadevnem sklepu deželne vlade (Za publikacije, ki jih založnik ne predloži Deželi do 31. marca, se prispevek ne izplača.) Prav tako sumimo, da je najavljena »povest v nadaljevanjih« sestavni del Gombačevega glasila; Ce je tako, bo morala Dežela zelo paziti, kajti za isto publikacijo ne more nihče prejeti iz istega zakona dveh različnih prispevkov, sicer bi lahko tudi mi zaprosili za prispevek za vsak roman v nadaljevanjih, ki ga objavljamo... Toliko zaenkrat o Gombaču in njegovi založniški dejavnosti: v naslednjem nadaljevanju ciklusa »Kdo ribari v kalnem?« se bomo k tem temam povrnili. 16 Nedelja, 12. februarja 1995 NEDELJSKE TEME / Ena sama siva ekonomija Ostanek Jugoslavije rešuje pred socialnim zlomom vseobsegajoče tihotapstvo BEOGRAD - Siva ekonomija, pojav, znan v vseh svetovnih gospodarstvih, ima v ZRJ nekatere posebnosti, ki so predvsem v tem, da je temelje zanjo zagotovila - država. Številne afere v zadnjih letih govorijo o tem, da so mnogi visoki funkcionarji v Srbiji in Črni gori močno vpleteni v gradnjo »temeljne plošče« za to piramido. Varuhi državne blagajne se dobro zavedajo, da ta zaradi sive ekonomije izgublja veliko več, kot dobiva, ker ni treba plačevati delavcev v tovarnah, ki ne delajo, in da »sivi trgovci« lahko zelo dolgo zdržijo s pomočjo svojih tihotapskih poslov. Zato je država pred dnevi začela široko kampanjo boja proti sivi ekonomiji. Za zdaj je vse še na ravni verbalnega in deklarativnega, Čeprav v medijih zatrjujejo, da je že pripravljen program za odpravo sive ekonomije, ki naj bi ga kmalu tudi dali v javnost. V boj bodo vključena vsa pristojna ministrstva, saj so posledice delovanja sive ekonomije pripeljale do občutnega znižanja javnih prihodkov, zamajala se je trdnost domače valute dinarja, oslabil se je gospodarski položaj uradne trgovine, prišlo pa je tudi dp nenadzorovanega odliva deviz. Lani so odkrili in presekali 90 ilegalnih mejnih prehodov - večinoma med Srbijo in Makedonijo. Eden od teh kanalov zasluži svoje mesto v antologiji človeške domiselnosti in vztrajnosti, pa tudi živalske ubogljivosti. Nekega osla, otovorjenega z zamaskiranimi praznimi cisternami, so kdove kolikokrat poslali čez nevidno mejno črto na drugo stran, kjer so ga otovorih s polnimi cisternami, osel pa se je vsakič zvesto vrnil k svojemu gospodarju v Srbijo. Bogve, s koliko bencina je zunaj uhojenih poti in uradnih mejnih prehodov osrečil svojega gospodarja. Osemsto tisoč črnoborzijancev, špekulantov... Skokovito širjenje revščine v Srbiji in Crni gori je velik del prebivalstva prisililo - po nekaterih ocenah kar 800 tisoč ljudi -da so se »na črno« začeh ukvarjati z različnimi posli, Spekulacijami in tihotapljenjem. Pod vplivom vzdušja vojne in ukrepov je siva ekonomija doživela pravcati razcvet. Kot ugotavlja neka dokaj verodostojna studija, je v Srbiji (brez pokrajin) konec leta 1990 živelo pod ravnijo revščine 19, 5 odstotka prebivalstva, konec leta 1993 pa se je ta odstotek tako povečal, da je zdaj zajema že od 60 do 70 odstotkov prebivalstva! O temeljih, ki jih je sivi ekonomiji zagotovila država, lahko najdemo dokaze tudi v uradnih krogih, kjer že odkrito govorijo o tem. Minister srbske vlade Oskar Podor meni, da sive ekonomije ne more odpraviti samo inspekcija, pač pa le zakonske sistemske spremembe. Nekateri so to razumeli kot priznanje, da so v zakonih vrzeh, ki so visokim funkcionarjem omogočile, da so se zelo hitro prelevili v »poslovneže«. Ljudje se še vedno spominjajo velike finančne afere dveh ministrov v srbski vladi, ki sta bila obsojena na zaporne kazni zaradi preprodaje nafte, kar jima je navrglo kar dva milijona mark. Čeprav je delovna različica »svežnja« zakonov, namenjenega boju proti sivi ekonomiji, Se vedno ovita v tančico skrivnosti, v nekaterih krogih napovedujejo, da bo z njihovo uveljavitvijo konec nelegalnega zaslužkarstva. To zadeva prodajo blaga, ki ni evidentirano v poslovnih knjigah, in blaga brez dokazov o poreklu, oblikovanje dvojnih cen, neažurno vodenje poslovnih knjig, promet blaga prek sindikalnih organizacij, prodajo v komisijskih trgovinah brez ustrezne evidence, črni denarni trg, poravnavanje medsebojnih obveznosti s kompenzacijami, plačevanje s sredstvi, ki ne izhajajo iz računov, zavračanje trgovcev, da bi sprejemali čeke, nenamensko uporabo posojil, različne špekulacije, s katerimi se nerealno izkazuje bančne stroške, da bi tako presegli uradno določene obresti ipd. Pod drobnogledom bodo tudi zaposlovanje na črno, fiktivne pogodbe, zloraba ustanove lizinga, promet z oblačih za odrasle in otroke - za katera je davek zmanjšan - in razne druge manipulacije, ki jih je zlasti veliko pri kupovanju stanovanj, njihov namen pa leži v izogibanju plačilu davka. Iz tega šemama je razvidno, kaj vse se dogaja na trgu srbsko-črnogorske federacije. Ugledni beograjski ekonomist dr. prof. Daniel Cvjetičanin meni, da je »država spodbudila sivo ekonomijo in prispevala k temu, da so zrasli nekateri finančni imperiji, za katere se je izkazalo, da so zelo pomembni za obstoj sedanjega režima«. Po njegovem ta kampanja oblasti sicer lahko prispeva k izboljšanju položaja, vendar predvsem zato, ker je nastopil pravi trenutek, ko so se poenotili interesi finančnih imperijev države in prebivalstva, da bi večino teh dejavnosti - legalizirali. Proti kateri sivi ekonomiji se zdaj hoCe boriti država, se sprašuje še en ugledni profesor dr. Jovan Rankovič, ki meni, da bi bilo razumljivo, Ce bi se država spopadla s klasičnimi oblikami sive ekonomije, se pravi z utajo prometnih davkov ah davkov na dobiček. Toda tu gre za nekaj Cisto drugega. Gre za sivo ekonomijo, ‘Utrip Jugoslavije< Beograjska raziskovalna agencija »Argument« je anketirala dva tisoč državljanov ZRJ (v Srbiji brez Kosova in v Cmi gori). Rezultati kažejo, da večina državljanov ne zna razlikovati demokratičnega od nedemokratičnega. Tako je na primer kar za 26 oziroma’ 21 odstotkov anketirancev v Srbiji oziroma Cmi gori povsem naravno, da vlada nadzira medije. Srbi najbolj zaupajo Cerkvi (33 odstotkov), potem pa vojski in Miloševiču, medtem ko Črnogorci daleč najbolj zaupajo vojski (47 odstotkov). Čase Titove vladavine je ohranila v dobrem spominu kar polovica anketiranih, povsem slabe spomine pa ima na ta Cas le nekaj odstotkov vprašanih. Na svojo državo je ponosnih 49 odstotkov Črnogorcev in 35 odstotkov Srbov, čisto nič pa 20 odstotkov Srbov in devet odstotkov Črnogorcev. Leta 1990 je še 83 odstotkov gospodinjstev v Srbiji s svojimi dohodki pokrivalo svoje osnovne stroške, v Cmi gori pa 81 odstotkov. Omenjena raziskava pa je razkrila, da je danes slika popolnoma obrnjena: v Srbiji 78 odstotkov gospodinjstev teh stroškov ne more pokriti (v Cmi gori 75 odstotkov). Delo na Cmo in tihotapstvo prehranjujeta 13 odstotkov srbskih in 15 odstotkov črnogorskih gospodinjstev. ki je sredstvo preživetja v okoliščinah blokade, propada družbenih podjetij in izginjanja njihove-ge obratnega kapitala, v času, ko so Številna podjetja nehala delati, država pa ni znala poskrbeti za brezposelne. »Sivina« rešuje socialni mir Goran BožoviC iz instituta za statistiko meni, da siva ekonomija v tukajšnjih razmerah blaži socialne napetosti in celo socialne pretrese. Po njegovem je siva ekonomija navzoča na vseh področjih ekonomske dejavnosti in se kaže kot nelegalni uvoz in izvoz, neregistriran vnos deviz iz tujine, črni devizni trg, protizakonito dvigovanje in zadrževanje gotovine zunaj kanalov običajnega plačilnega prometa, tihotapljenje blaga na notranjem trgu, zadrževanje blaga zunaj prometa zaradi pričakovanega povišanja cen, nelegalno lastninjenje družbenih podjetij, neregistrirano opravljanje različnih opravil in storitev... Posebna zanimivost jugoslovanskega gospodarsko-tržnega prizorišča je veliko število zasebnih podjetij, ki so večinoma majhna. Leta 1990 jih je bilo 29.366, leta 1993 pa se je število taksnih podjetij povečalo na 195.263. Pravo presenečenje Sele sledi: delež dejavnih podjetij v skupnem Številu registriranih podjetij je bil leta 1991 Se 58, 4-odstoten, leta 1993 pa se je skrčil na komaj 29 odstotkov, kar pomeni, da je bilo dejavnih le 56 tisoč podjetij. Očitno je, da so ta podjetja ustanavljali in zapirali glede na njihovo konkurenčnost v razmerah vojne in blokade, kar pomeni, da so prenehala delati, ko so dosegla dolo- cenah, kot so predpisane, s tem pa so njihovi izvozniki dobili pm-vico do uvoza nafte, ki pa se ni m-koli pojavila na regularnem trgm Lani so odkrili in presekali 90 ilegalnih mejnih prehodov - veri' noma med Srbijo in Makedoniji’ Eden od teh kanalov zasluži svoje Skokovito širjenje revščine v Srbiji in Cmi gori je velik del prebivalstva prisililo - po nekaterih ocenah kar 800 tisoč ljudi - da so se »na črno« začeh ukvarjati z različnimi posli, špekulacijami in tihotapljenjem. Pod vplivom vzdušja vojne in ukrepov je siva ekonomija doživela pravcati razcvet. Kot ugotavlja neka dokaj verodostojna študija, je v Srbiji (brez pokrajin) konec leta 1990 živelo pod ravnijo revščine 19, 5 odstotka prebivalstva, konec leta 1993 pa se je ta odstotek tako povečal, da je zdaj zajema že od 60 do 70 odstotkov prebivalstva! Cen dobiček, nato pa se je za njimi iz kdove kakšnih razlogov izgubila vsaka sled, največkrat zaradi davčne utaje. Zvesti in marljivi tihotapec - osel Kot zatrjujejo v tovarni Tesla, je v ZRJ lani brez sledu izginilo, denimo, 25 milijonov žarnic. Med podobne primere drugi viri prištevajo tudi deset tisoč ton cigaret, vrednih veC sto milijonov mark, izvožene maline, ki so jih pred tem odkupovali po občutno višjih mesto v antologiji človeške dom) selnosti in vztrajnosti, pa tudi z valske ubogljivosti. Nekega osla’ otovorjenega z zamaskiranimi pm znimi cisternami, so kdove kolm° krat poslali cez nevidno mejno cr to na drugo stran, kjer so ga otovo rili s polnimi cisternami, osel p se je vsakič zvesto vrnil k svojem)1 gospodarju v Srbijo. Bogve, s ko bencina je zunaj uhojenih P° in uradnih mejnih prehodov osre-Cii svojega gospodarja. . Davor Kriška Foto: Mariljm/BOBD koli- NEDELJSKE TEME Nedelja, 12. februaija 1995 španska državljanska vojna ni bila le krvavi Bračun falangističnega generala Francisca Franca z Pubhkanci. Ni bila le njegova modema »crusada« Proti »nevernikom«. Hitlerju je služila, da je tam Preizkusil sposobnosti obnovljene nemške armade. nemške luftvvaffe, ki so v okvim legije Condor ^tSla Francu na pomoC, so 26. aprila 1937 bombardi-/ra rn do kraja porušila baskovsko mesto Gemiko. V Jem je bila stavba starodavnega baskovskega parla-Bienta. Nacionalist Franco je s tem hotel streti nado-^rno upornost Baskov, Hitler pa mu je pri tem po-^Bgal. Gemika je prvo mesto v zgodovini, ki so ga po-B^rlr z letalskim bombardiranjem. Nacistični letalci svoj »podvig« ponovili ob samem zaCetku druge etovne vojne. Najprej so 14. maja 1940 bombardira-Rotterdam. Odvrgli so 94 ton bomb in 900 dvilistov J6 bilo ubitih. Zgorelo je 20.000 stavb, 78.000 ljudi je °stalo brez bivališča Naslednjega dne je nizozemska vBjska kapitulirala Bombardiranje civilnega prebival-Stva je doseglo svoj uCinek e ^cisti so mislili, da bodo na način strli odpor angleške-Prebivalstva. V septembru i so njihova letala večkrat oinbardirala London' in druga S. e®ka mesta. Iz vojaških po-u izvemo, da so v enem sa-ein napadu odvrgli tudi do hijona kilogramov bomb. ajhujsi nemšld letalski napad a veliko Britanijo je bil 14. no-embra 1940, ko je 500 einskih bombnikov odvrglo na ®esto Coventry 500 ton bomb. mestu je bilo 75.000 hiš. Kar j. 'Bpo jih je bilo uničenih, med ®mi tudi znamenita katedrala t stoletja. Zelo hudi so bili tudi: ^ uemski letalski napadi na Mršavo leta 1939 in na Beo-gmd leta Ig«. tal^ VSG® avutovni vojni je le-stvo odigralo zelo -pomemb-0 vlogo, ne le zaradi napadov va vojaške objekte, prevoza fOJakov in materiala, marveč m zaradi ustrahovanja civil-Vpia Prebivalstva. Vojaški pori 80 hoteli streti moralo ^ Vdistov. S tem so priCeh Nem-nfu t<3m 80 kasneje nadaljevah 2|rl°vi nasprotniki, še zlasti in zavezniki, Američani se zlasti slednji so Nemcem hoteli maščevati za D eJ?0Ije, ki so ga angleškemu n. jNalstvu povzročili nemški 2fi • i..naPadi- Tako so 27. in bntx)U *ia ^^43 razdejali Ham-aig. predvsem zato, ker je bilo staI^eS*;o 8 svo)nn velikim pri-. sCem ob reki Labi najveCje Ha 0 °kno Nemčije v svet. skn 80 angleški bombniki tn in VSa^ dan napadali vse le-cn Mrtvih je bilo veC kot 50 ]°0' ^ Hamburgu še danes, znak^ ^oncu vojne, vidimo wi.e razdejanja, ki so ga povz- ^ angleški bombniki. 0.j6 Nemcem pošla sapa, so tat V V i1™)11 1944, prav tak-m ’ o so se zavezniki izkrcali v gljP^apdiji, usmerjati nad An-1° najprej rakete V-l, nekaj neieske, Francije, Ita azenm c Vehke Britanije. Seveda denarja za x ^ve nikoli ni dovolj tazlicne oblike so ^Primernejši način anjih in prihodn ®ni vitalnem podroc to nikakor ne pt odtlne vesoljske sil ..j-*, japons. . j0 med seboj »ločeni ' nn L . ^UZUUUI . sebej na področju So Poglavitnega ] prihodnje programe. Poleg vrste programov, ki že potekajo (denimo, sonda Ulysses v polami orbiti Sonca) ali so v različnih pripravljalnih fazah (npr.: 29. novembra letos bo poletela prva moCna nosilna raketa Ariane-5), evropska agencija razvija tudi dva zelo draga programa, namenjena bližnji prihodnosti. Prvega označuje graditev vesoljskega modula Columbus, ki so ga razvili do faze testiranja posameznih sklopov. Modul bo bržkone že leta 2000 postal sestavina prihodnje mednarodne Vesoljske postaje (Spa-ce Station). Njeno jedro bodo do leta 1998 ustvarili ameriški in ruski strokovnjaki, nato pa ga bodo skupaj postopoma Sirih evropski (ESA), japonski (NASDA) in kanadski (CSA) izvedenci za astronavtiko. Drugi projekt se nanaša na raketoplan Hermes, ki bo nekoliko manjši od ameriškega Space Shuttla. Novi pamerji Navedeni programi so zelo zapleteni in dragi, kar terja velika vesoljska vlaganja v etapah razvoja, graditve, preverjanja in izkoriščanja. Zato ni presenetljivo, da je Zahodna Evropa že takoj po razpadu Sovjetske zveze začela na tem področju tesno sodelovati z nekdanjo vesoljsko velesilo, ki ima Se vedno velike tehnične in strokovne potenciale, nezamenljive izkušnje s prodiranjem v kozmični prostor, Čeprav se sicer spoprijema z ekonomskimi in političnimi problemi. Zaenkrat so najpomembnejši del tega sodelovanja »poleti, ki jih morajo opraviti pred Columbusom« (Columbus Precursor Flights), ali bivanje posameznih evropskih astronavtov (lani 31 dni, letos pa 135 dni) na ruski orbitalni postaji Mir. S sporazumom, ki sta ga ESA in Energija podpisah julija 1993, je predvideno, da bo Zahodna Evropa vložila približno 50 milijonov dolarjev v urjenje astronavtov, pripravo celotne misije, integriranje opreme in testiranje merilnih naprav, kakor tudi v kasnejšo obdelavo podatkov. Osnovni namen »pripravljalnih poletov« je preverjanje posamičnih zasnov projekta Columbus v resničnih vesoljskih pogojih, oblikovanje strokovnega jedra astronavtov in ustvarjanje pogojev za pridobivanje potrebnih izkušenj pri krmiljenju vesoljskih sistemov. ESA in druge evropske ustanove se tako želijo temeljito pripraviti na praktično rabo modula Columbus, kasneje pa tudi Vesoljske postaje. Po medvladnem sporazumu, ki so ga marca lani podpisah predsta-vniki Rusije in enajstih elanic ESA (Belgija, Danska, Francija, Italija, Nizozemska, Nemčija, Norveška, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija - torej Se brez Avstrije in Islandije, medtem ko je Finska postala Članica te oiganizacije šele 1. januarja letos), je Moskva postala nov partner pri projektiranju, razvoju in rabi prihodnje Vesoljske postaje. Evropska agencija je v preteklih dveh letih sklenila kar nekaj sporazumov z veC ruskimi raziskovalnimi ustanovami, v skupni vrednosti približno 100 milijonov dolarjev, da bi v prihodnjih treh letih preučiti možndsti za vključevanje ruskih strokovnjakov in njihove tehnologije v zahodnoevropske vesoljske programe. To sodelovanje je že kmalu obrodilo prve sadove: po nasvetu ruskih izvedencev so spremenili nekatere pomembne elemente pri projektu Hermes, steklo je tudi razvijanje nove, skupne ru-sko-zahodnoevropske orbitalne postaje, ki je zasnovana na delujočem projektu ruske Mir 2, vendar z izboljšavo, imenovano »svobodno plovilo, prilagojeno človeku« (MTFF), kakršno bodo do konca razviti inženirji Evropske agencije. Urjenje »na ruski način« Kot smo že večkrat poročati, so priprave na oba programa EuroMir stekle že leta 1993. Od avgusta navedenega leta so se štirje evropski astronavti - Nemca Urf Merbold in Thomas Reiter, Spanec Pedro Du-que in Šved Christer Fuglesang -urili v Centru za pripravo kozmonavtov blizu Moskve. Urjenje je bilo seveda prilagojeno ruskemu sistemu dela v orbiti. Do tedaj so namreč imeli Evropejci precej veC izkušenj z ameriško prakso zelo pogostih, a krajših poletov v vesolje, s posadkami, ki so bile sestavljene iz ozkih specialistov za posamezna Orbitalna postaja Mir: spredaj Kvant, komandni modul v sredini, Kvant-2 na levi in Kristal na desni strani raziskovalna polja. Ruski vesoljci pa so prakticirali polete v večjih Časovnih intervalih, razmeroma dolgotrajna bivanja v orbiti in »multi-funkcionalnost«, kar pomeni, da je posamezni kozmonavt izmenično opravljal različne operacije. Na prvi stopnji urjenja v Evropskem centru za astronavte (EAC) pri Kolnu so nekaj veC kot 100 delovnih ur porabiti za učenje ruskega jezika, približno toliko pa tudi za aerokozmiCne znanosti, fizično treniranje in polete. V drugi fazi so porabili približno 200 ur za učenje jezika, 100 ur pa za biomedicinske treninge, obladovanje ruskih varnostnih sistemov na zemlji in med poletom, potapljanje in medijske spretnosti. Skupno urjenje v Zvezdinem mestu je trajalo več kot 1.600 delovnih ur (630 ur za vaje z ruskimi kozmonavti, 320 za tehnično in biomedicinsko usposabljanje, preostati čas pa za jezikovne vaje, obvladovanje teorije in navigacije). Kandidati, ki se pripravljajo kot glavna in rezervna posadka projekta EuroMir ’95, so preteklo jesen in zimo opraviti Se dodatnih 1.200 ur posebnega urjenja (Sest Rusov, Fuglesang in Reiter). Urjenje so končali ravno v teh dneh. Da bi komunikacijsko podprla projekt EuroMir, je ESA postavila štiri postaje na zemeljski površini (t.i. DICE, opremljene z antenami po 2,4 m v premem) - dve v bližini Moskve in eno v Kolnu (decembra 1993) ter Četrto blizu Toulousa (marca 1994). Tako je oblikovala satelitsko videokonferenčno mrežo, ki povezuje astronavte Evropske agencije v Zvezdnem mestu, ruski Center za upravljanje vesoljskih poletov v Kaljiningradu in zahodnoevropske centre (EAC v Kolnu, ESTEC na Nizozemskem, kjer je nastanjena skupina za celoten projekt EuroMir, in Sistem za nadzorovanje operacij z uporabnim tovorom v Toulousu). Menjava posadke V okviru programa EuroMir '94 so s plovilom Sojuz poleteti na orbitalno postajo Ulf Merbold, raziskovalec vesolja, Aleksander Vikto-renko, poveljnik poleta, in Elena Kondakova kot inženirka odprave (bajala je od 3. oktobra do 4. novembra lani). Na postaji so tedaj že bili bije elani posadke: poveljnik Valerij Poljakov, ki namerava postaviti nov časovni rekord bivanja v vesolju, verjetno veC kot eno leto, Jurij MalaCenko in Talgat Musaba-jev. Med svojim enomesečnim bivanjem v postaji Mir so asbonavti opravili 23 meritev na področju medicine in psihologije (vpliv mi-krogravitacije na kardiovaskularni, nevrosenzomi in mišični sistem), štiri s področja vede o materialih (»hladno« taljenje, tvorjenje kom-pozitnih materialov in še nekateri drugi poskusi) in bi tehnološke preizkuse (uporabnost prenosnega računalnika v kozmičnih pogojih, zmogljivosti spekbomeba za mase). VeCino merilnih instrumentov, ki so skupaj tehtali približno 100 kg, so na postajo »dostavili« s posebnim tovornim plovilom Progres že pred prihodom astronavtov. Samo nekaj veC kot 10 kg tovrstne opreme so vesoljci »prinesli« s seboj v Sojuzu. Seveda so uporabljati tudi večji del merilne tehnike, ki je že dolgo nameščena v orbitalni postaji Mir. Prvič je Sojuz prinesel na Zemljo konservirane vzorce krvi (34), urina (85) in sline (125). Analize zamrznjenih vzorcev še potekajo. Zaradi zmanjšanja električne napetosti na postaji so v prvih osmih dneh zmanjšati obseg nekaterih periodičnih meritev, štirih poskusov taljenja različnih materialov pa sploh niso opraviti. Vse ostale eksperimente, Se posebej tiste, ki so biti povezani s preučevanjem človeškega gibanja v postaji in vedenjskih vzorcev pri sbesnih pogojih, so opravili veC kot uspešno. Skupaj z Merboldom sta se na Zemljo vrnila »staroselca« Malecenko in Mu-sabajev, medtem ko sta »novica« Kundakova in Viktorenko ostala s poveljnikom Poljakovom. Večji del raziskovalne opreme je žal moral ostati na orbitalni postaji, ker lahko plovilo Sojuz ponese nazaj na Zemljo samo 16 kg vzorcev, filmov in drugih sestavin merilnih naprav. Sprehod po vesolju Vprašanje majhnosti tovora pri vrnitvi na Zemljo bodo v okviru programa EuroMir ’95 verjetno razrešiti, saj naj bi asbonavti ponesti s seboj kar dvakrat veC raziskovalne opreme kot posadka prejšnje misije. Znobaj rusko-ameriskega sodelovanja namreč predvidevajo, da bo ameriško vesoljsko plovilo Space Shuttle v razdobju 1995-97 kar desetkrat »obiskal« orbitalno postajo Mir. Prvič naj bi se to zgodilo maja letos. Nekateri izmed teh poletov bodo zagotovo vključeni v Časovne termine programa EuroMir ’95. Glede na precejšnjo nosilnost ameriškega raketoplana, verjetno prinašanje in odnašanje eksperimentalnih kompletov ne bo veC povezano s kakimi večjimi problemi. V okviru programa EuroMir ’95 bo eden izmed zahodnoevropskih asbonavtov, po ocenah nekaterih poznavalcev bolj verjetno Fuglesang kot Reiter, kot prvi ne-Rus ozi- roma tujec opravljal naloge inženirja poleta. Hkrati bo tudi prvi zahodni Evropejec, ki bo zapustil orbitalno postajo in se gibal po vesolju, kjer bo opravil nekaj popravil na zunanji sbani Mira, preučeval določene sestavine uporabnega tovora Evropske agencije in si tako pridobil izkušnje za operacije na Vesoljski postaji, ki jo bodo zgraditi v prihodnjih nekaj letih. Na rusko orbitalno postajo naj bi že pred prihodom nove posadke pripeljali veC instrumentov zahodnoevropskega porekla, kot so: RMS-2 za preučevanje kardiopuhnonalnega sistema s pomočjo vdihnjenih in izdihnje-nih plinov, densitometer za merjenje gostote kosti po opto-akusticni metodi in različne merilne naprave za preiskovanje urina, krvi in drugih telesnih tekočin. Namestiti bodo tudi novo peC, namenjeno raziskavam na področju strjevanja materialov. Načrtujejo še nenehna preučevanja položajev in gibanja asbonavtov, sprememb v sestavi zraka, onesnaževanja postaje z mikro organizmi, kar naj bi podprlo tehnološko optimalizacijo instrumentov in sistemov prihodnjih laboratorijev v vesolju. Program EuroMb in drugi skupni projekti Evropske agencije in Energije samo Se pobjujejo odločnost zahodnoevropskih vlad, raziskovalnih ustanov in gospodarstva, da prevzamejo pobudo pri razvoju sodelovanja z Rusijo v vesolju. V sbogo znanstvenem pogledu je EuroMir enkratna priložnost kontinentalnega dela Evrope na področju biomedicinskih in tehnoloških raziskav pri »podaljšanem bivanju« ljudi na orbitalni postaji. Znobaj tehnične optike pa bodo izvedenci agencije ESA lahko izurili celo generacijo asbonavtov, preveriti kakovost opreme in razviti primerno tehniko operacij. Morda se bo miroljubnost teh projektov razširila tudi na druga področja sodelovanja z Rusijo, podobno kot se je že povečala »bžna vrednost« Zahodne Evrope pri komercializaciji vesoljskih podvigov. Lahko rečemo, da se večji del »starega kontinenta« postopoma privaja na novo okoliščino, v kateri bližnje vesolje že doživlja kot prostor prihodnosti, kjer bona začetku novega tisočletja verjetno živelo in delalo čedalje večje Število Evropejcev. V tem smislu sta nedavna »Slovenska vesoljska pobuda« in predlog za ustanovitev slovenskega Nacionalnega urada za uporabo vesoljskih tehnologij vsekakor vredna podpore, saj smo ne nazadnje dediči rojaka in velikega fantasta Hermana Potočnika. Esad JakupoviC Sredozemlje - postana mlakuža Ribe so »težke« zarodi težkih kovin, morska voda pa ni več primerna za kopanje Lansko poletje so Sredozemsko morje zakrivali oblaki meduz. Se pred tem so Jadransko morje prekrivali oblaki rumenkaste sluzi, v Egejskem morju pa so se razcvetele rdeCe alge. Valovi so na obale Maroka in Grčije v zadnjih letih naplavili več sto mrtvih delfinov. Desetletja brezobzirnega onesnaževanja, prehitrega razvoja obalnih območij in pretiranega izlova rib in drugih morskih sadežev so Sredozomsko morje pripeljali na rob katastrofe. Turisti ogrožajo še zadnja gnezdišča morskih želv, sredozemski tjulni pa so že skoraj povsem izumrli. Iz nekaterih delov Sredozemskega morja je življenje že povsem izginilo. Letos februarja poteka dvajste let odkar so se obalne države dogovorile za skupni načrt odpravljanja vzrokov za omenjene zaskrbljujoče stanje. Lepi sklepi so v glavnem ostah le na papirju. Ob 46.000 kilometrih sredozemske obale živi 130 milijonov ljudi. Tem se v poletnih mesecih pridruži Se 100 milijonov turistov. Osemdeset odstotkov umazanije, ki jo za sabo pusti omenjena množica, se izceja neposredno v morje. Morje je ponekod že tako onesnaženo, da niti za kopanje ni veC primemo. VeC deset kopališč na italijanskih obalah in celo vsako deseto francosko kopališče ne izpolnjuje več higijenskih zahtev, ki jih je postavila Evropaka zveza. Predstavnik programa Združenih narodov za okolje (UNEP) pravi, da lahko onesnaženo morje pri kopalcih povzroči vnetja ušes, nosu in grla ter širjenje nalezljivih bolezni, kot so zlatenica - hepatitis, dizenterija - griža, enteritis- Črevesni katar in občasne izbruhe kolere. Onesnaženje obal je že večja kot na britanskih kopališčih, ki so bila doslej znana po hudi in neozdravljivi onesnaženosti. Greznica Nevarnost preži tudi v priljubljenih morskih sadežih. V poročilu Unepa iz leta 1990 je zapisano, da je kar 93 odstotkov jastogov, ulovljenih v Sredozemlju, preseglo vsebnost fekalnih bakterij, ki jo je za Se varno določila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). To, kar se dogaja z raki, pa je šele zaCetek. V Sredozemsko morje se namreč vsako leto steče 120.000 ton mineralnih olj, 60.000 detergentov, 100 ton živega srebra, 3800 ton svinca in 3600 ton fosfatov. K temu je treba prišteti Se na milijone nera-zgradljivih plastičnih vreč in druge nesnage. Z ladij pa vsako leto iztočijo Se vsaj milijon ton surove nafte, v glavnem zato, ker v pristaniščih ni naprav za zbiranje odpadnih olj in čiščenje ladijskih rezervarjev. Tri Četrtine vse nesnage, ki se izceja v Sredozemsko morje, prispevajo Francija, Španija in Italija. Francija in Italija sta določili zakonske omejitve za vsebnost težkih kovin v jastogih. Toda tega se sami ne upoštevata. Temeljita raziskava iz leta 1990 je pokazala, da vsebnost škodljivih snovi v večjem delu francoskega in italijanskega morskega ulova presega količine, ki so jih njihove vlade določile za še vame. Raziskavo je opravil Medateranian Action Plan (MAP), organizacija, ki so' jo sredozemske države ustanovile pred dvajsetimi leti, da bi varovala morje in uresničevala takratne dobre sklepe njenih voditeljev. Njen podpredsedik je Ljubomir Jeftid. Vsiljivci Onesnaženje je ponekod doseglo že tako stopnjo, da so domačo morsko floro in favno začele izrivati tuje rastlinske vrste. V akvarijih oceanografskega muze- ja v Monaku imajo spoštljivo zbirko eksotičnega morskega podrastja. Med temi je največ pozornosti doslej povzročila Cau-lerpa taxifolia, svetlozelena alga iz tropskih morij, ki še do pred kratkim v Sredozemlju ni uspevala. Najprej se je prijela na mor- skem dnu pred Monakom - morda med katerim od neprevidnih čiščenj akvarija - potem pa se je začela hitro Siriti. Pred petimi leti se je že razširila ob vsej francoski rivieri. Caulerpa se zdaj raste-za že na 1500 hektarih morskega dna od Toulona v Franciji do Im-peria v južni Italiji. Posamezne primerke pa so že našli tudi na Balearskih otokih, ter na Elbi in Siciliji. Alexandre Meinesz, profesor morske biologije z Univerze v Nici, katerega študenti so leta 1984 odkrili Caulerpo pred Monakom, je zaskrbljen: »Najbrž imamo opravka z začetkom velike ekološke katastrofe,« pravi profesor Meinesz. Sredozemska inačica Caulerpe se nevarno razlikuje od tropske sorodnice: zraste dvakrat večja in ima ima precej več caulerpicina, strupa, ki uničuje druge alge. Po njegovem mnenju je Caulerpa že začela preraščati in uničevati »pašnike« morskega rastlinja, znane kot po-zejdonovi vrtovi, na katerih so se hranile in v njih imele varno domovanje številne ribe in druga morska bitja. Toda Caulerpa ni povzročiteljica pač pa posledica dolgotrajnega onesnaževanja morja. Tako hudo se je lahko razmnožila Sele, ko je neusmiljeno onesnaževanje morja že povsem uničilo avtohtono podrastje. Po podatkih Charlesa-Francoisa Boudouresqueja z marsejskega inštituta za morsko biologijo pa je Caulerpa le ena od tristotih tujih vrst, ki se v zadnjem Času širijo po Sredozemlju. Večina jih je skozi Sueški kanal prišla iz RdeCega morja. Kar dve tretjini teh novodobnih vsiljivcev se je v Sredozemlje naselilo šele po letu 1970. Tovrstno biološko onesnaženje je po Boudouresqueujevem mnneju nepovratno in utegne postati najhujsi ekološki problem enaindvajsetega, stoletja. Birokrati Te dni mineva dvajset let odkar so se sredozemske države z izjemo Albanije, ki se je pridružila pred petimi leti, obljubile, da bodo »naredile vse potrebno za preprečevanje in zmanjševanje onesnaženja v Sredozemskem morju, ter ščitile in razvijale podvodna področja«. V ta namen so ustanovile Mediteranean Action Plan, meddržavni organ, ki naj bi skrbel za usresničevanje omenjenih ciljev. Deset let pozneje so se predstavniki sredozemskih držav zopet sestah v Genovi in ugotovili, da so razen raziskav naredili le malo za dosego zastavljenih ciljev. Zato so si do leta 1995 zastavih uresničevanje desetih najnujnejših nalog. V pristaniščih bi morah tako zgraditi naprave za zbiranje odpadnih olj in nafte z ladij; vsa mesta z več kot 100.000 prebivalci bi morala imeti Čistilne naprave, čistili pa naj bi tudi odplake naselij z več kot 10.000 prebivalci; vsak nov poseg v morje, kot je gradnja novih pristanišč ipd., bi morala biti ocenjena z vidika vpliva na okolje; izboljšati bi morali navigacijsko opremo v pristaniščih in ožinah, da bi se ognili trčenjem ladij in izlivom nevarnih snovi v morje; zaščitili naj bi ogrožene živalske in rastlinske vrste itd. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da od naštetega ni bilo storjenega nič. Že pet let kasneje je bil program zaradi malomarnosti vlad sredozemskih držav in neporavnava-nja stroškov generalnega sekretariata tik pred polomom. Poleg tega v centrali MAP niti ne vedo natančno, kaj posamezne države na tem področju delajo, saj jih o tem ne obveščajo. Nesnaga je hrana nesnagi Morda najhujsi od vseh problemov se skriva v dejstvu, da je v odplakah, ki se stekajo v morje, obilo nitratov in fosfatov, s katerimi se hranijo hitro rastoče alge, ki se zlasti v poletnih mesecih, ko je morje mimo in temperature visoke, razmnožijo Cez vse mere. Pojav je tudi obiskovalcem Jadranskega morja dobro znan kot »cvetenje« . Poznamo dve vrsti »cvetenja«: sluzasto, rumenkasto obarvano peno in »rdečo plimo«. Slednjo povzroča kopičenje bičkarjev, neke vrste planktona, ki je poleg tega Se strupen ribam in vsemu, kar te ribe uživa. Francoski oceanografski inštitut INFREMER je leta 1993 poročal, da se je zaradi rdeče plime v jastogih s francoske obale nakopičilo že toliko strupa, da bi bilo obilnejše uživanje teh živali lahko ljudem nevarno. Sluzasto cvetenje je nevarno, ker alge, ki ga povzročajo, iz vode posrkajo ves kisik, ter tako pomorijo številna bftja, ki pomanjkanju kisika ne morejo uiti. Na primer ježe in rake. Predstavniki Unepa vsako leto zabeležijo številne primere obeh vrst »cvetenja« morja. Morje »cvete« že od francoske Riviere do Castellona v Španiji in od Splita na Hrvaškem do Aleksandrije na ustju Nila. (Mi pa doboro vemo, da morje cveti tudi v severnem Jadranu, op. prev.) Zaliv Saronikos, v katerem leži atensko pristanišče Pirej, cvete že skoraj vsako leto. Leta 1960 je v njegovih vodah prebivalo še 170 vrst morskega rastlinja, do danes jih je preživelo le še 30. Nič boljše razmere niso v tuniškem zalivu, v katerega se steka vsa nesnaga večmilijonske prestolnice. Obe vrsti alg med razkrajanjem sproščata pline. Ena vodikov sulfid, druga pa amoniak. Tako še dodatno obremenjujeta okolje. V izmirski zaliv na turški obali Egejskega morja steče iz mestne kanalizacije v morje pol milijona kubičnih metrov gospodinjskih in industrijskih odplak. Izmir je hitro razvijajoče se turško mesto, saj njegova industrija prispeva kar 15 odstotkov vsega turškega izvoza. Studija Mapa iz leta 1993 je pokazala, da morja v omenjenem zalivu cvete že skoraj vse leto. V umazanem morju so zboleli številni kopalci in ribici, zaradi Cesar je bilo izgubljenih najmanj 10.000 delovnih dni. Studija je pokazala, da bi poldrugo milijardo dolarjev vreden očiščevalni program, ki bi ga uresničevali v naslednjih treh desetletjih, območju prinesel dodatnih deset milijard dolarjev dobička, v glavnem iz turizma. Toda načrti za očiščevalno napravo, ki so jih izdelali že leta 1969, so ostali na papirju. Raziskovalci so za letošnje leto napovedali, »da bo onesnaženje doseglo kritično mejo, in da bo ekosistem v zalivu dokončno uničen«. Po raziskavah Tarzana Legovi-Ca in Dubravka Justiča z Zagrebške Univerze postaja sluzasto cvetenje v severnem Jadranu huda nadloga, ki ne skrbi le kopaj" cev. Rumenkasta sluz v najhuj" Sih primerih cvetenja prekriva tudi do petdeset kvadratnih kil0" metrov morja in doseže skupno težo tudi do 50 milijonov ton-Povzročitelj pojava je seveda onesnaženo morje, ugotavljata hrvaška raziskovalca. Eden najhujših »dobaviteljev« nesnage v severni Jadran je italijanska reka Pad, ki teče skozi najbolj industrializirane in najbolj intenzivno obdelane predele države. V reko in z njo v morje steCe vsako leto 5000 ton fosforja in 100.000 ton nitratov in amonijevih spojin. Dotok omenjenih snovi v m0" rje se je v zadnjega pol stoletja podeseteril. Vpliv nesnage je v mirnih jadranskih zalivih katastrofalen. Beneške oblasti so se odločile za čiščenje voda in tako delavci vsako pomlad pred začetkom turistične sezone iz plitvega morja poberejo milijon ton alg, ki bi v poletni vročini z unicojocim smradom odvračale številne turiste od obiska enkratnega mesta na vodi. Zaradi onesnaženja je 250 kvadratnih kilometrov severnega Jadrana po JeftiCevih besedah že tik pred izumrtjem. Številne živalske in rastlinske vrste so že izginile iz tržaškega zaliva. Preobilen ulov in uporaba koC, ribiških mrež s katerimi strgajo po morskem dnu, se severni Jadran že spreminja v morsko puščavo. Lepe besede - tretjič Kako cma usoda je namenjena sredozemskim tjulnom, ki jih je od nekdanjih več deset tisoC ostalo le še nekaj bornih sto, na najbolj nedostopnih skalnatih otokih, ali delfinom, katerih trupla morje v stonitnah naplavja na sredozemske obale, niti omenili nismo. Ali recimo ribištvo, ki iz morja letno pobere dva miliujona ton rib in drugih morskih živali-Po izračunih strokovnjakov, bi smeh ribici letno naloviti največ milijon do milijon in pol ton rib, če ne želijo morja v kratkem povsem opustošiti. Varuhi okolja zahtevajo omejitev ribolova in zaščito ogroženih ribjih vrst, men katerimi je tudi dragocena atlantska tuna. Jate teh rib, ki na dražbah na japonskem dosegajo vrtoglave cene, saj je s prodajo samo ene ribe mogoCe zaslužiti za por-cheja, se prihajajo skozi Gibraltar drstit v zehodno Sredozemlj®’ kjer jih vsako leto nestrpno pričakujejo cela ladjevja ribiških ladij s Kanarskih otokov. Nic manj uničevalne vloge nimajo tudi trume turistov, ki se z vse bolj onesnaženih obal Francije, Španije in Italije umikajo na obale in otoke Grčije in Turčije, ter s svojim malomarnim odnosom in množičnostjo uničujejo Se zadnja zatočišča sredozemskin tjulnov, želv in številnih drugih živalskih vrst. Junija letos se bodo v Barceloni že tretjič v zadnjih dveh desetletjih sesli predstavniki sredozemskih držav in si obljubili, da bodo naredili vse potrebno za zaščito morja, ob katerem se je razvila evropska civilizacij3 in kateremu se imajo zahvaliti za svoje blagostanje. Vse Članice združenja naj bi podale podrobna poročila o dosedanjih prizadevanjih in prihodnjih načrtih. Toda dosedanje izkušnje Mediteranean Action Plana ne zbujajo velik® upanja. Tudi podpredsedn1 združenja JeftiC svari pred pretira nim optimizmom. ,. Po članku v prvi februarski Številki tednika Nevv Scientist priredil Miloš Ekar Hazarderstvo in prostitucija Golf-turbo diesel je statusni simbol »zmagovalcev« te vojne, tihotapcev in prekupčevalcev Iz Sarajeva vsak večer preko televizije v naše jtomove zaidejo prizori uničenja, smrti, bede ... j:a v Sarajevu živijo ljudje, ugotovimo samo ta-pat, ko nam umirajo pred očmi. Toda življenje .eCe naprej, tudi v Sarajevu, ki ga vojna uničuje K°rak za korakom. ku0Cno desetih zvečer v ?. ^pljenem mestu začne ve-!ad policijska ura. V ozki anski ulici v bližini uniče-ega hotela Holiday Inn je anino. Izza ruševin neke hi-|.e Prihajajo zvoki glasbe Rol-lng Stonesov. Deset korakov aprej je lokalček »Bulldog«. ladi v poltemi pijejo pivo kalašnikov v ritmu, ki je bil zelo podoben božični pesmici. Ko je streljanje potihnilo, je eden od fantov na ulici začel zbirati stave. Iz roke v roko so se pretakali bankovci nemških mark, edine nekaj vredne valute v umirajočem mestu. Psa so spustili z vrvic, kar je bil znak, da se je ^Popad pitbulov za velik denar njiju zatulil od bolečine, ko mu je sovražnik odtrgal kos mesa s telesa. Lastnik lokala Rusmir nam je med prižiganjem cigarete pojasnil: »Dober spopad lahko traja tudi pol ure. Toda moj pes je as, šampion, veliko hitrejši je kot oni drugi.« Dvajset minut kasneje je Rusmir v žep potisnil 600 nemških mark, njegova mrcina je zmagala. Pes ga je mirno pospremil v lokal, poraženec pa je, ne da bi ga kdo od gledalcev pogledal, ležal na ulici in umiral. V »Bulldogu« je bil spet čas za Rolling Stonse. »I can‘t get no satisfaction ...«. Kjub policijski uri se življenje v mestu prebudi šele zvečer. V lokalčkih stojijo vojaki, mlada dekleta, kala-šnikovi in jeans tesno drug ob drugem. Ob triindvajsetih enaindvajsetletna Jasmina še pleše v nekem lokalu. Nobenega strahu pred policijo in vojsko? Jasmina se samo zasmeji. V Sarajevu je približno 300 lokalčkov, deset dobrih restavracij in približno 70 gostiln, natančneje barak v senci ruševin, kjer dobite čevapčiče. Dvajset pizzerij prodaja svoje blago za pet mark, dve celo razvažata hrano na dom. Od nekoč 416 tisoč prebivalcev zdaj v Sarajevu živi le še 37 tisoč ljudi. Več kot 70 tisoč stanovanj in hiš od prvotnih 170 tisoč je povsem uničenih. V »BS« stoji za biljardno mizo dvaindvajsetletni Alija. Pred letom dni mu je granata raztrgala nogo. Staršev nima več, ob nekem bombnem napadu sta oba umrla. Alija je brez dela, zato bilijard igra samo za denar in tudi zmeraj dobi. Najmanjša vloga za igro je deset mark, zgornje meje ni. Njegovemu nasprotniku je ime Mustafa, denar si služi s tihotapljenjem jeansa v Sarajevo. V tridesetih minutah je Alija priigral že 100 mark. Dovolj, da za teden dni priskrbi hrano in druge najnujnejše potrebščine zase in za dve mlajši sestri. n slivovko. V zakajenen ntvSf°ru ie Čutiti sproščenot iskovalci kramljajo, pleše V Se smejejo, spogledujejo a a.*;eni visi fotografija po jja(lljivega psa pitbul-teriera Ovprašamo: »Se v tem me spadajo tudi psi?« Las lokalčka, triintridesetle 1 Rusmir smeje zamahne : Proti zadnjim vratom Zal1 ■ 6 2 ruauo!« Zunaj mo 31 j a na kratki vrvici držit: - bojna stroja. Ko jim: o vstopimo, psa primeta z: j ^tuico in ju naščuvat: ug proti drugemu in nati »p0Va Povlečeta vsak k sebi D Sa se morata sovražiti, ši eden se spektakel začne Pripravljena morata biti tud Oh1'*«.« pojasnjuje Rusmir soju neonskega reklamne lia nal)^sa se je na ulici, ki ve za nekakšno areno, kljul stBeP°yedi gibanja na pro da]m zbral° kakih ducat gle d°letnik?ekleta’ m°Ski’ mla v bližini je odjeknili strpPi°Zba 8ranate. Tla so s-dp?S a’ delci granate so ka i' 6Vali po asfaltu ozirom; tiste V P° astaltu oziroir kof8?1’ i ie od njega po ve Nekah v letih v°ine ostal a] ullc naprej se je oglas predstava začela. Ubijalska štirinožca sta se z vso silo zagnala drug proti drugemu in vsake toliko časa je kateri od Bolgarski sekt za goste v igralnici Ob dveh popoldne se v starem delu mesta odprejo Sarajevo zaživi šele ponoči, mladina se ne zmeni za policijsko uro Zmagovalci vojne, prekupčevalci in tihotapci, se ob whiskyju zabavajo v sarajevski igralnici vrata casina, v katerem nič ne spominja na to, da je vojna. Natakarji ponujajo škotski whisky in pivo Tuborg iz Danske. Dekleta v črnih kri-‘ lih in belih bluzah stojijo za ruletno mizo, croupier vrže kroglico. Neki debel možakar v elegantni obleki stavi žeton za sto mark petkrat zaporedoma na črno polje. Njegov prijatelj igra Black Jack. Kaj pa zmagovalci te vojne, tihotapci in prekupčevalci? Ti si naročajo bolgarski sekt, zgubijo ali priigrajo kako marko, nato pa se s svojimi avtomobili znamke golf-turbo diesel, statusnim simbolom v Sarajevu, odpeljejo neznano kam. Zunaj, pred vhodom v casino se mladenič opira na bergli in prosjači. Spodnji del desne noge so mu morali odrezati, slep je. Ljudje iz igralnice hitro švignejo mimo njega, ne da bi ga enkrat samkrat pogledali, kot da bi hoteli pozabiti na bedo, ki so ji za nekaj uric pravkar ubežali. Naslednje jutro je sveže zapadli sneg zakril vse sledi, ki jih je zapustila noč. Tanki in vozila Unproforja se vozijo po ulici, ki jo Sarajevčani imenujejo »Aleja ostrostrelcev«. Na nekem vogalu se otroci stiskajo ob zid ruševine. Ko se mirovniki odpeljejo mimo, skočijo iz svojega skrivališča in tečejo ob vozilu ter tako iščejo zavetje pred morilci, ki streljajo na otroke, ženske, ostarele. Neka starka v temnem plašču, ki si je glavo zavila v raztrgano ruto, za sabo vleče sani s kosi lesa za kurjavo. Drugi so že zdavnaj pokurili svoje pohištvo in knjige. Mnogi Sarajevčani preživljajo že tretjo zimo v vojni. V mestu, ki stalno gori, ljudje pa zmrzujejo. Sanje: veliko denarja in začetek novega življenja Neki časopisni oglas je ponujal spremstvo za poslovne večerje. Poklicali smo: »Se dobi tudi posladek? Saj veste!« Odgovor: »Pogovorite se z dekletom.« Za večerjo za dva v lepi restavraciji in skupen preostanek noči boste v Sarajevu odšteli 200 mark. Neka prostitutka nam je pojasnila: »Prej sem delala kot fotomodel, vojna je uničila mojo kariero. Očeta so ubili, mati ima sladkorno bolezen. Potrebujemo denar. Stara sem dvaindvajset let in prodajam svoje telo.« Ali njena mati ve, od kod prihaja denar za hrano in zdravila s čr- nega trga? »Ne sprašuje me. Včasih, ko domov prinesem kaj dobrega za pod zob, zajoka, najverjetneje kaj sumi, vendar se boji slišati resnico,« odgovori. Tako kot vsaka prostitutka o boljši in dostojni prihodnosti sanja tudi ona: »Moj velik sen je prislužiti veliko denarja in začeti novo življenje.« Predvsem pa, ven iz tega prekletega mesta, kjer ubijajo tudi duše. V kulturnem središču Obala na »Aleji ostrostrelcev« dela osemnajstletna Elma. Sedi za računalnikom in prevaja besedila tujih filmov. Skupaj s še tremi kolegi so predlani organizirali prvi filmski festival v Sarajevu. »Sarajevčani potrebujejo kulturo, drugače se bodo zadušili v morečem vsakdanu.« Elma se veliko in zelo rada smeji, zelo je razposajena. Okrog vratu si je ovila šal, ki skriva dve veliki brazgotini. Ostrostrelci so jo že dvakrat obstrelili. Ko Elma zvečer zaključi z delom, se za dvaindvajsetle- tno Sabino služba šele začne. Obleče si vojaško uniformo, na ramo vrže kalašnikov in se odpravi v pet kilometrov oddaljen obrambni rov. Sabina je vojak. Očeta so ji ubili v ujetništvu, brata je ubil ostrostrelec. Sama ima štiriletno hčerko, na katero pazijo prijatelji, saj je njen dom razdejala granata. Sabina pravi: »Bojujem se za to, da se bo moja hči lahko zbudila v miru.« Miru, ki ga svet ni sposoben zagotoviti. Michael Behrendt in Knut Miiller / Tango Pripravila: Melita Stolnik Sabina bi rada svoji hčerki priborila lepšo in mirno prihodnost LJUDJE, ODNOSI, LETA 2 Nedelja, 12. februarja 1995 Pravo prijateljstvo pomeni ■ vmešavanje Najslabše je molčati - resnica mora na dan Ženske so lahko med seboj v danih življenjskih okoliščinah res prave prijateljice. To pa vedno ni najlažje. Lepo je pomagati in svetovati, ko gre zaprijetile stvari; pridejo pa trenutki, ko ne veš, kako in kaj narediti, da ne bi bilo narobe in da bi se prijateljstvo kljub kritičnim besedam in nasvetom obdržalo. Ko ti na primer najboljša prijateljica nekega dne vsa žareča pove, da se je zaljubila, da pa je njen izbranec poročen, a da ga njegova družina ne veže tako rekoč nič več - se zadeva zaplete. ZaCeti moralizirati v »njeno dobro«, ker bi jo radi zaščitili, ali ji dati polno podporo, saj ima konec koncev pravico do svojega koščka sreCe pod soncem? Toliko bolj zamotano, ker izbranca ne poznate -morda pa je res tik pred ločitvijo in ima resne namene z vašo prijateljico. In seveda - kdo sploh pravi, da imate pravico soditi! Drugače povedano: pri najboljši volji, da bi pomagali nekomu, ki ga imate radi, imate skoraj dobesedno zvezane roke, čeprav ste prepričani, da dela usodno napako. Ali prijateljstvo dovoljuje, da se vmešate, pa Čeprav pričakuje vsaj reakcijo, Ce že ne podporo? Najpogosteje smo prepričane, da to moramo storiti, tako ali drugače. »Ne morem soditi, a ker sva prijateljici, ti lahko povem, kaj storiti« - tako nekako se začne. Psiholog dr. Geoffrey Scobie z univerze v Glasgovvu je prepričan, da resnično prijateljstvo pomeni prav to, da ob takih stvareh ne smeš imeti zaprtih ust, kajti samo gledati in poslušati je prema- lo. Ce ne poveste tistega, kar mislite, vas bo tlačil občutek razdražljivosti in užaljenosti, saj vasi pogledi ne bodo upoštevani. To je lahko enako nevarno za konec prijateljstva kot Ce pridigate - narobe svet! Zato poklicani pravijo, da je vtikanje v tovrstne zadeve pravzaprav srž prijateljstva. Resnica mora ven, pa čeprav z zamero, da se neupravičeno vmešavate. Kajti, Ce bo šlo narobe, vam bo prija-teljcia zagotovo zamerila: »Zakaj me nisi opozorila, pa najbolj ti zaupam?!« Torej z besedo na dan, vendar obzirno in taktično. Na primer s tistim: »Če bi bila jaz na tvojem mestu, bi...«, namesto da jo takoj začnete oštevati. Pri tako občutljivih zadevah si mora- te biti tudi na jasnem s svojimi občutki, da bi znali prav (od) svetovati. Ce vam prijateljica zaupa, da namerava zapustiti partnerja, ste morda zgroženi, saj vas je lastna izkušnja naučila, da je hudo biti sam in da mora biti res prepričana, da to hoCe. Ali obratno: Ce ji hoCete pomagati, da se reši »mrtve« zveze, in ji slikate samo lepe plati samskega življenja. Oboje je na splozkih tleh, razen Ce niste izjemno prepričani o enem ah dragem. Včasih se je zato najbolje postaviti v »starševsko« vlogo: dovoliti ljudem, da naredijo napako. Ce boste prijateljici rekli: »Veš, sama sem naredila tako, bilo je peklensko, naj bo vsaj tebi v poduk«, bo v najslabšem primeru zadevo vsaj dvakrat premislila. Končna odločitev pa bo seveda popolnoma njena. Resnično prijateljstvo bo prestalo take preizkušnje in se Se bolj okrepilo. Saj, kaj je lahko bolje za kogarkoli kot to, da ve, da ga bo imel nekdo rad ne glede na napake, ki jih naredi? (KaN) Vmešavanje je sestavni del prijteljstva. Resnica mora na dan, čeprav ne naleti na najboljši odmev. Kajti če se zgodi, da gredo stvari narobe, vam bo prijateljica dejala: »Zakaj me nisi posvarila, pa tako ti zaupam?!« Bogati, revni in srečni Ko smo prižgali zeleno luč za uzakonitev principa "homo homini lupus" (človek človeku volk), je Slovencev pohlep konCno dobil priložnost za svoj veliki razmah: volkovi z dobrimi startnimi pozicijami so glasno zarenčali in pokazali zobe, dotlej frustrirani volkci pa so dvignih glave in se pognali v tekmo. In začel se je neusmiljen boj: kdo bo prigrabil veC, kdo bo zasedel mehkejši stolček in veC tržišča, kdo bo koga izrinil, kdo bo imel sijajnejše reklame in debelejše avtomobile in bolj luksuzne hiše. Daleč daleC za odstotkom vrhunskih tekmovalcev pa množica nespretnih, manj zvitih volkcev in pomendranih ovac... In skromnim Slovencem, tisti večini ovac, ki jim je voleja narava tuja ali pa se v voleji dlaki počutijo prešibki in preveč krivi pred Bogom in človekom, je preostalo zgolj pasivno opazovanje novopečenih bogatašev in nedostopno visokih politikov, dragih cestnih ladij in graščin ter banketov in predstav za slovensko "high society". Sprva je bilo njihovo opazovanje Se nemo, pospremljeno s cede-Co slino, nakar se je nemočna zavist začela sprevračati v glasno robantenje Cez tolikšno nemoralo in nepoštenost, pa v čudenje, odkod na lepem pregovorno skromni Slovenci tolikšni volkovi, odkod v dotlej obzirnem in usmiljenem Slovencu na lepem tolikšna sebičnost, ignoranca in prezir do lačnega in bosega brata. Ampak medtem ko psi lajajo, karavana neutrudno nadaljuje svojo dobičkonosno pot. Ne ustavi je niti moraliziranje niti robantenje Cez pohlepnost, niti brenkanje na humano vest in struno usmiljenja. Ovčkam preostane edinole tolažba. Nekateri jo najdejo v Jezusovih besedah "Bogati bodo revni, revni pa bogati", a kaj, ko se bo to zgodilo šele po smrti, do tedaj pa bo jok in škripanje z zobmi; drugi malodušno zamahnejo z roko, Ceš, kaj jim bo vse to bogastvo, slava in sijaj, saj ne bodo ničesar odnesli s seboj, umrli bodo kot vsi drugi, tretji pa strpno požirajo slino in čakajo na svojo priložnost. Ampak zavist razži-ra naprej. A bodimo iskreni; Ce bi se na lepem znašli na bogataševem mestu, ne bi bili niC drugačni: prav tako neusmiljeno bi trošili, prav tako bi želeli imeti še več in prav tako bi začeli prezirati lačnega in bosega brata. Kajti vsi nosimo v sebi vir pohlepa, namreč notranje napetosti, pogojene z našo vzgojo in notranjim psihičnim neredom, in prav vsi težimo v prvi vrsti k pomirjenju, k potrditvi pred tistimi, pred katerimi se Čutimo manjvredni, k begu pred razžirajocimi notranjimi zvermi. In s Cim se je lažje pomirjati kot s tistim, kar je mogoče dobiti v trgovini in izposlovati z ustrezno pozo? Ne zavidajmo torej bogatim, kajti bolj ko nekdo stremi za predmeti in potrditvijo v oCeh drugih, hujše napetosti nosi v sebi; bolj stremi k zunanjemu blišču in bogastvu, veCja je njegova notranja revščina, pred katero želi ubežati in jo prikriti pred drugimi. Ce že komu zavidamo, zavidajmo skro-mnežu, ki je spoznal, da osnovnega generatorja njegovega nezadovoljstva, ki tiči v njem samem, ni mogoCe ukiniti z nobenim bogastvom tega sveta, in ki se je odločil za razpletanje notranjega kaosa ter se v prid potovanju k resničnemu notranjemu miru in sreči trezno odrekel hlepenju po zunanjemu bliSCu in bogastvu - kajti ta bo srečen tudi gol, bos in laCen; še veC: ta bo pravzaprav edini srečen, kajti z vsakim novim korakom na poti osebnostne rasti je vse bolj notranje miren, stabilen, zadovoljen, buden. In tisti, ki so nočeš nočeš skromni že sedaj, imajo na tej poti občutno prednost, saj se hočeš noCeš ukvarjajo s svojimi skrbmi, medtem ko se tisti, ki so mu pomirjevalne tabletke vseskozi pri roki, vselej izmuzneju streznjujo-Cemu soočenju s seboj. Ko se bo naše življenje izteklo, se nam ne bo sodilo niti po tem, koliko smo nagrabih, niti po tem, kolikšna je bila stopnja našega trpljenja v revščini, niti po tem, koliko smo prezirali lačnega in bosega brata. Sojeno nam bo izključno po tem, v kolikšni meri smo resnično grešili - ne v smislu škode, ki smo jo prizadejah drugim, ampak koliko zgrešenih potez je kdo naredil pred licem svoje lastne duše. Bojan Rauter Kosič Menopavza inltg Čim več sivih las ima tako imenovana »baby boom« generacija, tem bolj ji trg posveča pozornost z velikanskim Številom izdelkov, pripravkov in proizvodov, ki so namenjeni ženskam v menopavzi. Vse večje oglasov za vitamine, kozmetične preparate in celo ohlajevalne odeje, s katerimi so prenapolnjeni ameriški zenski Časopisi, vse pogsoteje pa jih oglašajo tudi po mdiu. Ker gre večinoma za izdelke, ki naj bi lajšali tegobe menopavze, vsa ta oglaševalna kampanja ne more prikriti, kateri ciljni populaciji je namenjena. Tudi sicer je vse manj izdelkov, ki so namenjeni kar najširšim slojem prebivalstva, paC pa se vse bolj osredotočajo na posamezne skupine in tržni strategi so bistro ugotovili, da jim menopavza ponuja velikansko tržišče. Ne gre le za konec menstruacije, pač pa za »celovito spremembo življenja«, ki je včasih tudi dramatična in zahteva vsestransko skrb in nego, ki so ji tovarne pripravljene prisluhniti in ustreči. Ta hip je v Ameriki 45 milijonov žensk v srednjih letih okrog 45. Po statističnih napovedih se jim bo pridružilo Se 20 milijonov žensk, ki bodo dosegle to starost do leta 2000. »Čim bolj ženske vstopajo v menopavzo, tem bolj prebirajo vsakovrstno litemturo o tem, kako momjo skrbeti za svoje telo,« pmvi Audrey Ashby iz Wyet-Ayerst Laboratories, v katerih izdelujejo tudi vodilno ameriško nadomestilo za estrogen - permarin. Na zasičenem tržišču pa si je težko izboriti »večji delež«. Zrele ženske tako v številnih TV spotih pripovedujejo o bistvenem izboljšanju življenja, o velikem lajšanju težav, ki spremljajo menopavzo -Ce seveda uporabljate ta in ta izdelek. (Reuter) Žena, mati, dmžina, otrok... Moja mati je bila pobožna, krščanska žena, mati petih otrok. Samostojno je vodila precej veliko kmetijo in imela 16-umi delavnik. Otroci smo imeli srečno mladost, dobro vzgojo, mati pa se mi nekako ni zdela zadovoljna. Danes mislim, da vem, kaj jo je težilo: pri vsem odgovornem delu ni bila samostojna oseba. Sama sem, ko je prišel Cas, trmoglavila, da grem študirat. Oce je bil proti, ceš: »Poročila se bos in imela otroke, nauci se kuhati in gospodinjiti. Ce bos to znala vsaj tako, kot tvoja mati, bo dovolj!« Mati pa se je postavila zame, CeS: »Naj se punca postavi na svoje noge, naj gre študirat in delat, kar jo veseli, najbrže bo tako bolj sposobna živeti v jutrišnjem svetu!« Sla sem torej, postala zdravnica, pa tudi žena in mati, najbrž ne vedno najboljša. Zdaj imam dva dobra, poštena otroka, pa tudi Štiri vnuke. Večkrat se v mislih zahvalim Bogu za privilegij, da sem vse življenje v glavnem lahko delala to, kar me je veselilo in to lahko počnem Se sedaj, v penziji. Moja hči je kot Študentka rodila, prekinila študij za tri leta. Takrat je bilo to očitno in Se danes pravi, da so bila to najtežja leta njenega življenja. Počutila se je nekoristna in tudi do otrok ni bila taka, kot bi rada bila. Zadnjic je bila pri meni na obisku vnukinja, ki končuje študij na gozdarski fakulteti -pa se Čudi: »Kaj pa mislijo s tem triletnim porodniškim dopustom? Kdo mi bo pa dal službo, Ce bo vedel, da imam pravico tri leta izostati za vsak porod? Kako bom potem skrbela za svoje otroke?« Zeli namreč družino, pa tudi službo, želi biti dobra mati, pa tudi dober gozdar. Ob takih izkušnjah naših štirih generacij se mi je porodilo nekaj misli: - Sveto pismo nas uci, da smo odgovorni za razvijanje svojih talentov, da jih ne smemo »zakopavati«. Velja to samo za sinove, kot v svetopisemski zgodbi, ali pa tudi za hčere? Ali pa hčere nimajo talentov? - Bog ali narava, kakor hočete, sta z materinstvom obdarila ali obremenila, kakor hoCete, žensko. Zato je ženska za materinstvo usposobljena. - Bolj kot ga plačujemo, bolj se materinsko poslanstvo spreminja v poklic. Res hočemo vzgojiti razred poklicnih mater? In kdo naj bo njihov delodajalec, kdo naj jih plačuje? Lahko npr. poklicna mati zahteva plačan dopust od materinstva? - Denar, ki bi ga porabili za luksuz materinstva s triletnim dopustom, bi bil najbrž še vedno bolje porabljen, kot pa tisti za luksuzno porabo naših vodilnih. Zanemarjeni talenti množice mladih žensk pa so najbrže previsoka cena. - Pri najboljši volji se ne morem spomniti države, ki bi ji s triletnim porodniškim dopustom uspelo dvigniti rodnost. Kolikor vem, je s tem poskusila, neuspešno, edino socialrealisti-ena Cehoslovaška - pred leti. - Reševanje brezposelnosti s tem, da ostane množica žensk, v najbolj kreativnih letih, doma, se mi zdi ravno tako negativistično, kot reševanje otroških vrtcev s tem, da se mlade matere nažene od doma. Oboje je neprimerna skrajnost, ki bi gotovo več škodila, kot koristila. - Kaj je bolj vazno, število ur, ki jih mati preživi z otrokom, ali njihova vsebina, kvaliteta? Lahko ta kvaliteta pade, Ce je mati trajno nezadovoljna s svojo usodo? - Otrok se že zelo zgodaj začenja samostojno igrati sam iu z vrstniki. To je njegova prva šola, njegovo delo, Ce hočete. r> tem izpolni večino svojega dneva. Koliko Časa mu je se lahko mati primeren vrstnik? Vse matere želimo otrokom le dobro, da bi bili srečni. Au ne mislijo tako tudi otroci, saj ne morejo biti sebična bitja, D zahtevajo le svoje? Sama sem si kot otrok vedno močno želela, da bi mati, ki je bila vse, bila tudi srečna. Dr. Berta Jereb NEDELJSKE TEME Mirovniki OZN na zatožni klopi Svetovno organizacija žal nima svoje osrednje politike glede aidsa Žensko združenje v rnom Perthu opozarja, da Se )e število prodajalk (-c?vj seksa od prihoda za-misije OZN povečalo več kakor 10 000 od 6 00 v letu 1991. Poročilo ŽN pravi, da je bilo po-večanje prodajanja seksa s Prihodom vojakov in aVugih tujcev pričakova-n°> vendar niso pričako-^uji tolikšnega. V poročilu . ji opozarjajo, da obsta-iujo dokazi, da vse pogosteje uporabljajo otroke a komercialni seks, delo-jju tudi zato, da bi zmanj-Žji nevarnost infekcije s HIV in drugimi spolno Prenosljivimi boleznimi. Thun Saray, predsednik amboske skupine za clove-^ove pravice, pravi, da je po-si že docela vsakdanji po- gled na vojake OZN v veselih j^^enjih z lokalnimi dekle-■ i rdi, da pozna primer, ko 0 starši prodali mlade hčere a velike denarje Četam ZN. Svetovna zdravstvena rganizacija je zapisala, da se le ^opnja prevalence HIV v j ,h 1991 inl992 med krvo-a)alci v glavnem mestu ambodže podeseterila. . aray svetuje podobno kakor poročilo OZN, da je treba vo-. testirati preden pridejo a izvrševanje svojih nalog, ackenzie pa pravi, da to ni zvedljivo, saj bi se zmanjšajo Število vojakov, ki so na oijo za mirovne operacije. 6 ooslej so do skrajnih meja apeli vse možnosti, sprejeli Se’ kar so lahko dobili za 16 mirovniških misij. Ali lahko pričakujemo, da 6 o°do pri OZN z vso odlo-Oostjo lotili tega vprašanja? 07kC P0 drugih primerih Z'N danes ni zmožna tak- šnih trdnih odločitev, ki spremljajo številne nezaželene ukrepe, ki niso priljubljeni pri nikomur. Mnogi vojaki mirovnih sil prihajajo iz dežel podsaharske Afrike in jugovzhodne Azije, s področij, v katerih so danes štiri petine vseh 17 milijonov ljudi, ki so inficirani s HIV. Voditelji nekaterih dežel, v katerih divjajo vojne, so tako vznemirjeni, da terjajo od OZN, naj odstranijo vojake iz nekaterih držav in jih ne vključujejo v mirovne sile. Mackenzie poroča, da je hrvaška vlada na primer zaskrbljena zaradi nigerijskih vojakov, ki so na Balkanu. Dr. Tarantela predlaga posebno vzgojo preden pošljejo vojake na mirovne naloge, da se jih oskrbi s kondomi in jih nenehno opozarja na aids, kajti mnogi vojaki prihajajo iz dežel, kjer je infekcija s HIV silno razširjena, možnosti za zadravstveno vzgojo in kondome pa so pomanjkljive. Tudi lokalni prebivalci naj bi sodelovali v preventivnih programih za aids. »Gre za odgovornost OZN, ki naj poskrbi, da navzočnost njenih mirovnih sil ne poveča nevarnosti za infekcijo prebivalcev na področjih, kjer naj skrbijo za mir.« Tako Mackenzie o svojih izkušnjah v nekdanji Jugoslaviji. Svetovna organizacija žal nima svoje osrednje politike kar zadeva aids in vsaka dežela se bo otepala s spolnim izkoriščanjem lokalnih deklet in žena. Nekatere države, na primer Kanada, se pripravljajo vrniti svoje Čete domov, kakor je dejal Mackenzie, druge pa v tem ne vidijo vprašanja, ki terja odločitev in nove rešitve. (Konec) Miha Likar Nedelja, 12. februarja 1995 27 Otroci so zelo občutljivi za prepire Enotnega recepta za reševanje nesporazumov ni Neskladja f družini, drobni in drugi prepiri puščajo posledice predvsem na otrocih. Žal vsi otroci ne odraščajo v pogojih, ki bi jim omogočali zdrav osebnostni razvoj. Za otroke sta starša najpomembnejša Človeka in Ce med njima ne vlada soglasje in so v družini večkrat prepiri, otrok trpi in si ne zna razložiti krivde. Prepir med starši povezujejo s sabo in tako se družina vrti v začaranem krogu nesporazumov. Cesto se prepirajo tudi starši in otroci, zlasti v puberteti, prepirajo pa se tudi otroci med seboj. O tem, kaj pomeni nesporazum doma, smo se pogovarjali s socialno delavko Natašo Nikolič. Kako in zakaj pride do nesporazumov? Nesporazumi, s katerimi se srečujemo vsak dan, so del našega življenja in se jim težko izognemo. V nekaterih družinah se vsak dan kregajo in se konflikti lahko spremenijo v goreC ogenj, v drugih družinah pa le redko ali pa nikoh. Vzrokov za nesporazume je nešteto. Najbolj pogosti pa so v prime- rih, ko se v mnogih vsakdanjih stvareh ne strinjamo, vztrajamo na svojih stališčih in ne sprejemamo drugačnih značajev in razmišljanj. Do sporov nas pripeljejo tudi tekmovalnost, nevoščljivost, ljubosumnost, maščevalnost in podobno. V družini se lahko prepirata starša med sabo in otroci med sabo, lahko pa nastopijo tudi konflikti med starši in otroci. Pogost vzrok teh so vzgojna vprašanja, prevelika starševska ljubezen in skrb za otroka in želja obvarovati ga pred hudimi doživetji. Otroci in mladostniki pa gledajo na življenje popolnoma drugače, bolj brezskrbno, brezbrižno, ker nimajo dovolj življenjskih izkušenj in konflikti so tu. Ko se družina znajde sredi takšnih težav, morajo pomisliti tudi na reševanje nesporazumov. Kako pristopiti k temu? Enotnega recepta, kako reševati spore, s katerimi se v družini kot tudi zunaj nje soočamo v različnih življenskih situacijah, ne bomo našli. Običajno te stvari rešuje vsak po svoje, kot misli, da je prav. Pri tem pa je pametno upoštevati dejstvo, da spore rešujemo sproti, ko do njih pride, z dialo- gom, strpnostjo, razumevanjem za drugačnost in z ljubeznijo, nikakor pa ne s silo. Spore se moramo naučiti spreminjati v pogovore, poskušati razumeti drug dragega in iskati rešitve, ki so sprejemljive za obe strani. Nikakor ne smemo sporov reševati z avtoritativno prevlado močnejšega, oziroma starejšega. Svoja stališča moramo starši otroku obrazložiti, pojasniti, mu dati možnost, da sam pove svoje mnenje oziroma razloži svoj pogled na situacijo, ki je pripeljala do konflikta. Včasih moramo tudi priznati, da nimamo prav. Kako pa je v družinah, kjer prevladuje moC avtoritete oziroma avtoritativna vzgoja? V taki družini otrok nima možnosti, da bi povedal svoje mnenje in ne pride do dialoga. Otrok je vedno poraženec, ker imajo starši vedno prav. V njem se začnejo kopičiti nerešeni konflikti. V takih primerih starši pogosto rečejo: »Kar pusti ga, se bo že ohladil«! Vedeti pa moramo, da nerešeni konflikti puščajo v otroku negativna Čustva, ki se izražajo v jezi, maščevalnosti, odporu, nemoči, strahu, napetosti, agresiji, osamitvi in podobno. Tak otrok si že- LJUDJE, ODNOSI, LETA li pobegniti od doma, izogiba se Soh, v nekaterih primerih nerešeni nesporazumi otroka, oziroma mladostnika vodijo celo v samomor. Konflikte je treba nujno voditi v sprostitev, predvsem pa v razrešitev nesporazumov. Prepiri med starši so za otroke huda doživetja z grenkimi spomini, ki ne zbledijo tako hitro in lahko otroku vtisnejo tudi poseben peCat? Prepir med staršema vznemiri otroka, postane ga strah, boji se predvsem, da se bosta starša ločila, ker se nimata več rada in ga zapustila samega. Prepirom se vedno ne moremo izogniti. Otroci pa Čutijo, da je nekaj narobe, zaznajo napetost, prisluškujejo, slišijo tudi skozi steno. Pomembno je, da med prepirom ne pozabimo na otroka, zato naj bo hišni prepir v mejah dostojnosti, brez žalitev in udarcev, kajti tudi pri prepira smo starši otroku vzgled. Ob tem se tudi otroci naučijo reševati konflikte na podoben naCin. Pri prepirih doma je najpomembnejše, da pride do sprave, da se mati in oCe pobotata, saj damo s tem otoku najlepši vzgled za njegovo življenje. Silvija Mozetič Vreme kakor da bi vedelo, da mora biti toplo. Pred vrati je Valentinovo, ki tudi pri nas vedno bolj postaja pravi praznik ljubezni (čeprav te seveda ni manjkalo tudi prej). Za praznik ni nujno, da bi bili vsi veseli; nekatere prevzame otožnost. A tudi zamišljenost ima svoje dobre plati. Človek je bližje samemu sebi, in bolj ko se približuje in pozna sebe, toliko bolj lahko spoznava druge, posebej tiste, ki jih ima rad. (Foto: Dean Zagorac) ALTERNATIVNA MEDICINA MEDICINA IN PERO Literarne novosti Podjetje E ^0rih Centri '-‘suterar Namenjeni 71 se name Cati s tovr zdravljenj ?tlIn. ki so N izkušen 1 bioenert Po prvei tim jucil k ■uuseni tol je oc šli so iz 8°v: nek toigi iz Potrebe želie, d; znali določene tehnike zdravljenja. Na teCaju so se poleg tega naučili še cel kup neznansko uporabnih in koristnih reci, s katerimi si bodo lahko obilno pomagali pri svojem delu in v svojem vsakdanjem življenju. Marsikomu je tečaj pomenil pomembno življenjsko prelomnico. Alternativna medicina ima bistveno daljšo tradicijo kot »klasična« zahodna medicina, njen pomen v sklopu vseh ostalih medicinskih vej pa tako v svetu kakor tudi pri nas strmo narašča. Psihoenergoterapevta Emila Kušca smo povprašali, zakaj se je odločil organizirati tovrstne teCaje, ki bodo, kot vse kaže, prerasli v daljše obdobje kompleksnega šolanja bodočih bioenergotera-pevtov. Takole je odgovoril: »Ze leto in pol delujem v Ljubljani in se ukvarjam z bolnimi, trpečimi ljudmi, ki jih bolezenske težave silijo, da pridejo v mojo posvetovalnico. Tako sem spoznal, da je premalo dobrih terapevtov, ki bi imeli potrebna znanja, s pomočjo katerih bi lahko olajšali bolezensko trpljenje svojih bližnjih. Zato sem se odločil organizirati tečaje, da bi ljudi, ki se jih bodo udeležili, spremenil, transformiral v terapevte, ki se bodo pošteno, zavestno, moralno in etično neoporečno ukvarjali z vsemi tistimi, ki takšno pomoč potrebujejo. In teh je zelo veliko, ne samo na področju Ljubljane, ampak po vsej Sloveniji. Sčasoma naj bi bilo veliko slovenskih terapevtov, ki bodo lahko učinkovito pomagali svojemu narodu, ki takšno pomoč potrebuje. Ne samo v Sloveniji, po vsem svetu so potrebni takšni lju- dje, ki bodo v določenem trenutku vedeli, kaj kdo potrebuje, da bi se njegovo bolezensko trpljenje zmanjšalo, ublažilo in mogoCe da bi organizem celo ozdravel, našel svoje izgubljeno ravnovesje.« V prvih dneh marca bo ponovno potekal začetni tečaj in nova skupina bodočih bio-energoterapevtov bo lahko zastavila svoje sile za pomoC sebi in svojim bližnjim. Marjetka Jeršek Tudi danes mnogim slovenskim zdravnikom »režeta kruh« medicina in pero. Ob pravkar minulem kulturnem prazniku je Slovensko zdravniško društvo predstavilo tri leposlovna dela svojih elanov. Knjiga tržaškega zdravnika dr. Rafka Dolharja Od Trente do Zajzere je že njegova enajsta. Posvečena je planincu in planinskemu pisatelju dr. Juliusu Kugyju, začne pa se s prihodom Kugyjevega očeta v Trst. S tem opiše izvor rodbine, ki se je na Tr-žako preselila s Koroške. Pri prvem branju je težko ločiti misli Kugyja in Dolharja; pravzaprav gre za nekakšen razgovor - ugotovitev Kugyja in potrditev avtorja. Knjigo, ki jo je izdala zadruga Goriška Mohorjeva iz Trsta, dopolnjuje štirinajst avtorjevih fotografij, dodani pa so tudi trije zemljevidi, ki nakazujejo na prehojene poti obeh »sogovornikov«. Pesniška zbirka Za rojstni dan je prvenec dr. Terezije Potokar, sicer specialistke interne medicine. Kot je v recenziji zapisal Rado Bordon, prevevajo njeno poezijo topla ženska Čustva, jezik pa je nenavadno lep in Cist; podobne so jasne. Čeprav je možno prepoznati, da pesmi odsevajo izrazito osebno dojemanje in doživljanje življenja, okolja in sveta, so tudi toliko splošne, da lahko ponazarjajo občutenje in doživljanje prenekatere ženske. Tudi pesniška zbirka Ptica in neon dr. Primoža Jovana je prvenec. Ob tem kaže poudariti, da je avtor šele na začetki svojega strokovnega udejstvovanja. Zbirka je izšla pri radovljiški Didakti. (KaN) 28 Nedelja, 12. februarja 1995 NEDELJSKE TEME KRATKOČASJE ZA KRATKOHLAČNIKE Zakaj se poljubljamo? Ce koga poljubimo, to pomeni, da ga imamo radi, da mu zaupamo in da nam je blizu. Poljub je nas najtoplejsi izraz ljubezni. Obstajajo pa tudi poljubi, ki izmžajo hvaležnost, spoštovanje ali celo sožalje. Taksne poljube dajemo na lica ali na Celo. Težko bi bilo ugotoviti, od kod izvira poljubljanje in kaj je vCasih poljub pomenil. Vemo samo, da se ljudje poljubljajo že od davnine. V vsakem primeru je poljub znamenje bližine med ljudmi in vidno priznanje, da imamo osebo, ki jo poljubimo, mdi. Fant in dekle, ki se imata ra- da, ali mož in zena, se poljubljata na usta, medtem ko se vsi drugi poljubljajo na lica, včasih tudi na Celo. Ce smo bolni, prehlajeni ali nahodni, kajpak ne bomo nikogar poljubili, pa Ce bi ga imeli Se tako mdi. (b knjige: Velika otroška eniklopedija Zakaj...) Kmalu bo prišel dan ljubezni Kmalu bo prišel dan ljubezni, dan svetega Valentina -14. februar. Po starem angleškem verovanju je 14. februar znanilec pomladi. Dnevi postajajo vse daljši in toplejši, drevje in rože začenjajo zeleneti in cveteti, ptički žvrgoli-jo... Tudi star slovenski pregovor pravi, da sveti Valentin prinese ključe od korenin. Na ta dan lahko voščite ali poklonite majhno darilo vsem, ki jih imate radi - mamici, očku, bratcu, sestrici, prijateljem, sošolcem, sorodnikom. Praznik zaljubljencev v različnih državah praznujejo na različne načine. V Angliji verjamejo, da bo prvi fant, ki ga dekle sreča na Na Valentinovo se tudi ptički ženijo Znamka za zaljubljence ta dan, njen Valentin. Tako hodijo dekleta naokrog z zapr timi očmi tako dolgo, dokler ne srečajo »pravega« fanta-Pravijo, da poskusiti ni gr®*1' Pa veliko sreče! V čast dnevu ljubezni srno dobili celo posebno znamko-Znamka ljubezni je nastala ko rezultat sodelovanja mladm bralcev Pisanega lista in slovenske pošte. V časopisu so razpisali natečaj za izviren motiv in najboljši osnutek znamke ljubezni za leto 1995-Med vsemi prispelimi motivi je posebna komisija za poštne znamke izbrala osnutek »Zaljubljeni muci«, ki ga je narisat učenec Jure Kos, star dvanajst let. Čestitamo Juretu! (M- M-) PRIREDITVE LJUBLJANA LGL, tel.: 061/ 314-962 VELIKI ODER Danes, 12. februarja, ob 11. uri: VELIKI KIKIRIKI, za izven. CELJE SLG CELJE, V ponedeljek, 13. februarja, ob 11. uri: A. VVendt - TIČEV JAKA, za abonma čebelica 1, in ob 15.30, za abonma 1. šolski in izven. Predstava bo Se v torek, 14. februarja, ob 10. uri: A. VVendt - TIČEV JAKA, za abonma čebelica 3, in ob 15.30, za abonma 4. šolski in izven. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA V torek, 14. februarja, ob 9. in 10.30: plesna pravljica TRNULJČICA. V četrtek, 16. februarja, ob 9. in 11. uri: S. Makarovič - SHOW STRAHOV, za osnovnošolski abonma. V petek, 17. februarja, ob 16.30: nastop učencev Sole za tuje jezike Ara. Kako se je tesar rešil čarovnice, groma in vraga Tesar je Sel nekoč po gozdu. Na hrbtu je nesel sekiro, v rokah pa gosli. Sel je in si veselo godel na gosli. Dospe na trojno križpotje. Pogleda in vidi, da po eni poti grmi in buci grom, po drugi pa dirja vrag. Vsi trije se srečajo in pozdravijo. »Kam gre tvoja pot, tesar?« ga vpraša grom. »Delo grem iskat« »Se ne bi raje vsi trije naselii tukaj?« »Meni je prav, pa se dajmo!« Vsi trije so poprijeli za delo - in si zaCeli postavljati kočo. Grom je pripogibal drevje k tlom in ga lomil, vrag je s kremplji belil skorjo, tesar je pa lepo tesal in si za oddih igral na gosli. Postavili so si koCo in se vselili. Izkrčili so si kos zemlje in posadili repo. A gorje, v repo je začela zahajati Čarovnica! Kaj pa zdaj? Čeprav je ne bo jedla, jo bo s svojimi železnimi nogami vso poteptala! Novi stanovalci so se dogovorili, da jo bodo po vrsti stražili. Prvi je Sel na stražo vrag. Sedel in sedel je do polnoči - pa ni bilo niko- gar. Komaj pa je bilo polnoči in so zapeli petelini, se je že pripeljala Čarovnica na železnem vozu brez konj in podila svoj voz: »Cimpa - compa! Voz železni, vnos ga drezni!« Pa je zamahnila s Šibo proti vragu in ga ošvrknila! Vrag je zavreSCal, na vrat na nos odvihral domov in je cisto pozabil na repo. Drugo noC je Sel na stražo grom. Njemu se je pripetilo isto, tudi njega je Čarovnica s šibo namazala po koži. Tretjo noC je Sel stražit tesar. Vzel je gosli s seboj, sedel na Štor in začel gosti, da ne bi zaspal. Natanko opolnoči je zaslišal, ko je prihrumela Čarovnica in se na ves glas zadrla: »Cimpa - compa! Voz železni, v nos ga drezni!« Tedaj je zaslišala, kako tesar igra na gosli, obstala in prisluhnila. Poslušala je, poslušala, nazadnje pa zlezla z voza in zaprosila tesarja, naj jo nauci igrati na gosli. Tesar ji je dal gosli v roke. Čarovnica je poskušala, pa ji ni in ni slo. »Predebele prste imaš,« ji je dejal tesar. »Ali mi jih ne bi mogel malo stanjšati?« »Zakaj pa ne!« je odvrnil tesar. Razklal je klado in potisnil železno zagozdo v režo. »Vtakni prste sem noter!« Hudobna Čarovnica je vtaknila kremplje v režo, tesar pa je izbil zagozdo in tako pricesnil Čarovnici krem-plje. Nato je vzel njeno železno šibo in začel udrihati po nji. Udrihal je in vpil: »Bos Se kdaj pulila in teptala našo repo? BoS Se kdaj pulila in teptala našo repo?« Čarovnica je tulila od bolečin, skakala okoli klade, pa se ni mogla rešiti. Nazadnje je na Vso moč potegnila, pustila železne kremplje v kladi, pozabila na voz in šibo in zbežala, ne da bi se ozrla. Tesar je bil že sit skupnega življenja z gromom in vragom. Zavoljo groma ni mogel spati - zmeraj je pogrme-val, a vrag je zaudarjal po Žveplu. Pa je rekel tovarišema: »Večno tako ne bomo skupaj tule živeli, ne ujemamo se. Vesta kaj? Pojdimo se strašit. Kdor se ne bo prestrašil, tisti naj ostane tukaj za gospodarja.« Prvi večer je Sel strašit vrag. Tako je brlizgal, bučal in škrtal, kakor da se je ves pekel preselil v kočo. A tesar in grom sta se držala drug drugega in se nista prestrašila vraga. Drugi večer je šel grom strašit tovariša. Stopil je ven in začel metati strele. Nastala je taka huda ura, da se je kar 'nebo podiralo. Vrag se je tako prestrašil, daje planil skozi dimnik in zbežal in ga ni videl nihče več. Ostala sta Se grom in tesar. Naslednjo noč je strašil tesar. Usedel se je na čarovničin voz in zatulil: »Cimpa - compa! Voz železni, v nos ga drezni!« Grom je mislil, da se je spet pripeljala čarovnica, prestrašil se je in pobegnil, ne da bi se ozrl. Tako se je veseli tesar rešil čarovnice, groma in vraga in ostal sam v novi koči. LUKNJE V SLIKI Ugotovi, katera polja je risar izrezal iz zgornje slike. PETER A. Božič Z deželnim odbornikom Leprejem o statusu goratih območij Pretekli teden so se na odbomištvu za oze-^sljsko načrtovanje srečali z odbornikom Peprejem predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca, župan do-tiiske občine Marino eCenik in tajnik Kme-k1® zveze Edi Bukavec. P^drnet srečanja je bil Potek pobude za repe-Bnietracijo goratih in ^postavljenih območij 7 PJK. Kmečka zveza tij ostale kmečke orga-tiizacije si že vrsto let Prizadevajo, da bi vse Kmetijsko območje tižaske pokrajine priz-nali za gorato oziroma zapostavljeno območje, tako priznanje bi kmete razbremenilo social-tiih in drugih dajatev, P° drugi strani pa bi i1111 odprlo pot do prispevkov, ki jih deželna, tiržavna in evropska zakonodaja namenjajo tem območjem. Predstavniki KGS, ttbcino Dolina in KZ s° Lepreja zaprosih, naj P°®Pesi ta postopek, °dbomik pa jim je zagotovil. da je že v teku m da bo po vsej verjet-tiosti izpeljan v smislu ti°vega zakona za gorato območja št. 97/94, mm zakona Carpene-d°, ki predvideva mož-tiost preureditve gora-_ytiobmocij. (-en) OBVEZNOSTI / V TEM TEDNU IZPOLNJEVANJE V URADU KZ Prošnje za dopolnilno odškodnino za leto 1995 Interesenti so že prejeli okrožnico stanovske organizacije, ki opozarja, da je izpolnjevanje prošenj precej zahtevno Kmečka zveza je v teh dneh razposlala vsem svojim zainteresiranim elanom okrožnico v zvezi z izpolnjevanjem prošenj za dopolnilno odškodnino za leto 1995. Okrožnica zadeva v prvi vrsti tiste, ki so že doslej vlagali prošnjo prek svoje stanovske organizacije. Urad Kmečke zveze v Ul. Cicerone bo prošnje izpolnjeval v Času od 13. do 18. februarja, ko zapade rok, in sicer ob uri, ki je za vsakega posameznika navedena v poslani okrožnici. Ker je izpolnjevanje prošenj precej zahtevno, Kmečka zveza prosi interesente, naj prinesejo s seboj vse razpoložljive podatke, še posebno katastrske podatke in površine obdelanih in neobdelanih zemljišč svoje kmetije (predvsem tistih zemljišč, ki so v najemu, in tistih, na katerih je dovoljena košnja). Pregledati je treba tudi, ali kultura, ki je navedena na posestnem listu, odgovarja kulturi v naravi. Po novem sistemu natančnejše kontrole prošenj za dopolnilno odškodnino (indennita compensativa) dodeljuje Kraška gorska skupnost to odškodnino kmetijam, ki obdelujejo vsaj 3 hektarje uporabnih kmetij- skih površin (travniki, pašniki, vinogradi, vrtovi, sadovnjaki, setvene površine itd.) na goratem območju, in ki se obvežejo, da jih bodo obdelovale še naslednjih pet let. Te obveze so oproščeni samo tisti, ki prejemajo starostno pokojnino. Po pravilih, ki so bila doslej v veljavi, je na prošnji zadostovala navedba razsežnosti (v hektarjih) obdelanih površin in števila živali v reji. Doslej so bile te kontrole le birokratskega značaja. Prošnje za leto 1995 pa vsebujejo celo vrsto novosti, med katerimi so najpomembnejše naslednje: 1. ) prošnjo je treba izpolniti na posebnih obrazcih, ki so naslovljeni na gorsko skupnost in na EIMA (Ente per gli In-terventi sul Mercato Agri-colo - zavod za posege na kmetijskem trgu)- Podpis na prošnji mora biti overovljen na občinskem sedežu; 2. ) obdelane in neobdelane površine kmetije morajo biti navedene na posebnem obrazcu. Za vsako parcelo posebej je treba navesti: katastrsko občino, katastrsko številko, skupno površino in vrsto kulture. V primeru, da se na isti parceli nahaja veC kultur, je treba za vsako navesti površino. Opisati je treba tudi upravičenost posesti parcele (lastnina, solastnina, najem, užitek itd.); 3.) za govedo, rejeno v letu, na katero se nanaša prošnja, je treba navesti mesec in leto rojstva, številko razpoznavnega znaka živali (marca di identificazione) oziroma številko državnega rodovnika (libro genealogi-co), ki jo je predhodno dodelilo Deželno združenje rejcev, zraven pa še njihovo razvrstitev po naslednjih kategorijah: a) govedo do 6 mesecev starosti - nobena glava velike živine (GV2); b) bikci (pitanci) od 6 mesecev do 2 let starosti -0,6 glave velike živine); c) biki (pitanci) z več kot 2 leti starosti - ena glava velike živine; d) junice od 6 mesecev do 2 let starosti; - 0,6 glave velike živine; e) krave molznice - ena glava velike živine. Za ostalo živino v reji, in sicer za konje, stare najmanj 6 mesecev, koze in ovce je dovolj navesti število. Za dodelitev dopolnilne odškodnine pridejo v poštev samo tisti živinorejski obrati, ki imajo vsaj 7.100 kvadratnih metrov travnikov, pašnikov ali krmnih površin za vsako GVC (glavo velike živine) v hlevu. V nasprotnem primeru ni mogoCe vložiti prošnje. Živinorejec se s prošnjo obveže, da bo živino, za katero prosi prispevek, redil še vsaj šest mesecev po datumu vložitve prošnje. Višina dodeljenega prispevka je odvisna od usmeritve kmetije, in sicer: - za živinorejske kmetije približno 200 tisoč lir letno za vsako GVZ (govedo in konji) ter približno 30 tisoč lir letno za vsako ovco ali kozo; - za ostale kmetije približno 200 tisoč lir letno za vsak hektar (10 tisoC kvadratnih metrov) intenzivno obdelanih površin, kot so vinogradi, vrtovi, površine (krompir, zelje, repa itd.), cvetličarske površine in sadovnjakov do 5 tisoč kvadratnih metrov razsežnosti. Nov način kontrole daje gorski skupnosti nalogo, da letno preveri verodostojnost 20 odstotkov vloženih prošenj, tako da v petletju pregleda vse kmetije, ki so zaprosile za prispevek. Kontrola, ki bo izvedena na kmetiji, bo ugotovila, ali se navedeni podatki (katastrski, o obdelanih površinah in živinorejski) ujemajo z izjavami. Zeleni Kras pripravlja katalog Na agroturistic-ni kmetiji Dušana Milica v Repnicu se je pred dnevi sestal odbor agro-turistiCnega združenja Zeleni Kras. Odborniki in nekateri agroturistic-ni delavci in podjetniki so razpravljali predvsem o pripravah za izdajo brošure oziroma kataloga za reklamiziranje kmečkega turizma na Tržaškem. V ta namen je odbor združenja Zeleni Kras zaprosil za prispevek Kraško gorsko skupnost, ki mu je prispevek tudi že odobrila. Z izdajo publikacije so se strinjali vsi pristoni, zdaj pa bo treba poskrbeti še za vsebinsko in tehnično zasnovo kataloga, ki naj bi izšel še pred iztekom letošnjega leta. Živinorejci Italijanski živinorejci so zelo vznemirjeni zaradi napovedi Dinijeve vlade, da bo z novim gospodarskim manevrom povišala tudi davek IVA na meso. Predsednik italijanskega združenja rejcev (AIA) je te dni opozoril, da bi tak ukrep imel hude posledice za gibanje proizvodnih stroškov, to pa bi moCno okrnilo konkurenčnost živinorejskih podjetij, znižalo bi dohodke rejcev in povzročilo primanjkljaj v plačilni bilanci. Večji davčni priliv, na katerega raCuna vlada s tem manevrom, pa po mnenju predsednika AIA nikakor ne bo mogla nedo-mestiti negativnih posledic, ki bi jih utrpela proizvodnja v živinorejskih obratih. lljCM ETIJSKI TRG / STATISTIČNI PODATKI Macija krči predvsem dohodek malih kmetij V desetletju 1982-92 bruto proizvodnja -23,5% Studijski urad Zveze kmetov Italije lUA) je izdelal zanimivo študijo o vphvu inflacije na ceno kmetijskih Pridelkov in proizvodov. Studija slo-tii na primerjavi cen v letu 1982 in 992, ta pa kaže, da se je nominalna cena pridelkov sicer zvišala, pri tem Pa ustvarja zgrešen vtis, da se je Prihodek kmetov v tem obdobju tudi realno zvišal. Tako se je na primer cena mehkega žita dvignila za 10,8 odstotka, in sicer od 27. 800 lir za s ot na 30.800 Ih, koruze za 10 odstotkov (od 27.732 Ih na 30.509 Ih), rornpirja za 29,2 odstotka (od dh700 Ih na 39.667 Ih), solate za 88 odstotkov (od 40.500 lir na 76.148 rr), mleka za okrog,70 odstotkov (od ■800 na 61.500 lir) in goveda za *3,3 odstotka (od 252.000 lir na 36l-000 Ih). V resnici pa ni tako, ker je heba poštevati inflacijo, ki je močno ižala kupno vrednost Ihe v obrav-^vanem obdobju. Ce pa iste cene, tiko začetne kot končne, izrazimo v azliki kupne moči italijanskega jearLK°vca Ihe v letu 1994, vidimo, da ^ absolutna cena, ki smo je prej na-adeli za posamezne proizvode, toocno padla. i J’aK° je na primer cena žita, ki je ,ta 1982 znašala 27.800 Ih na stot, anes 46.940 Ih, medtem ko se je ce-zn lst,e8a pridelka iz leta 1992, ki je gagala 30.356 lir, leta 1994 dvignila 3.356 Ih, kar pomeni, da se je v sdici znižala za 45,7 odstotka. ____® 2 istim mehanizmom pretvori- mo ceno ostalih navedenih pridelkov v tisto, ki je veljala leta 1994, dobimo naslednje negativne hende: krompir -36,7%, koruza -46,1%, solata -7,9%, mleko -26,1% in govedo -29,8%. Navedli smo seveda le nekaj važnejših pridelkov, ugotovitev pa velja za veliko večino kmetijskih pridelkov in posledica tega je, da se je vrednost kmetijske bruto proizvodnje v Italiji v primerjanem obdobju znižala za 23,5 odstotka, in sicer od 68.852 milijard lir leta 1982 na 52.687 milijard Ih leta 1992. Razlika znaša 16 tisoč milijard Ih, kar predstavlja dejansko cisto izgubo kmetov samo zaradi inflacije, pri Čemer niti ne upoštevamo ostalih dejavnikov, na primer visokega povečanja proizvodnih stroškov, ki stvar še poslabšujejo. Kmet je zaradi tega dvakrat oškodovan. Prvič kot proizvajalec, ker z iztržkom ne more kriti povečanih proizvodnih shoškov zaradi inflacije, drugič pa kot pohošnik, ker mora vse dražje plačevati. Vse to, kar smo povzeli po statističnih virih, je splošna slika italijanskega kmetijstva, ki je nedvomno utrpelo veliko škodo. Toda medtem ko se pri velikih obratih ta padec realne vrednosti proizvodov čuti manj zaradi povečanja storilnosti, ki ga je prinesel tehnološki razvoj, se pri malih pridelovalcih, kot je naš primer, to neizmerno bolj Čuti, ker se njihova storilnost objektivno ne more bistveno povečati, (-en) ENTE FI E R A UDINE ESPOSIZIONI a SEVEROVZHOD JE SREDIŠČE KMETIJSTVA AGRIEST'95 30. VSEDRŽAVNA RAZSTAVA KMETIJSKIH j CREDITO C00PERATIV0 KMEČKE IN OBRTNIŠKE HRANILNICE Furlanije Julijske krajine STROJEV INPRIDELK0V 9.-13. FEBRUAR 1995 SEJMISCE V VIDMU URNIK: 9.30-18.30 SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 Živ žav, ponovitev Sest ta pravih in zaroka, pon. 5/6 dela nem. nanizanke Vrtiljak, pon. 18/28 dela mehiške nadaljevanke Domače obrti na slovenskem, 6. oddaja: Pletarji Slovenci v svetu glasbe i Debevec - Mayer, bas in Ivan Vombergar, klavir Obzorja duha Biblija, 5. oddaja: Stopnjevanje greha, pon. Ljudje in zemlja Poročila Neprimerna ženska, ponovitev 1/4 dela ameriške nadaljevanke Video strani Palomino, ameriški film Zlate gosli, 1/4 del avstralske nadaljevanke Podarim - dobim, ponovitev TV dnevnik 1 Po domače, ponovitev Hugo, igrica Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Podarim - dobim Brez, dokumentarna oddaja Alhambrta, pon., španskega dokumentarnega filma TV dnevnik Sova: H. de Balzac: Človeška komedija: Evgenija Grandetova, 7., zadnji del francoske nanizank Video strani SLOVENIJA 2 07.50 08.00 Video strani Euronevvs 09.55 12.20 13.10 15.45 16.45 18.10 19.05 19.30 19.50 20.10 22.10 22.40 23.10 00.20 G. Verdi: Macbeth, opera Sova, ponovitev: Severna obzorja, 33., zadnji del ameriške nanizanke Holmenkolen: Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos Križ kraž, pon. Športna nedelja Slovenj Gradec: DP v rokometu (M): Prevent - Primorske novice, prenos Zaključni strel, športni film DP v alpskem smučanju, slalom (2), reportaža s Soriške planine TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Prostor na soncu, ameriški (čb) film Biblija, 6. oddaja: Abraham Športni pregled Evropski superpokal v nogometu: Milan - Arsenal, posnetek iz Milana Phoeniox: Košarka Ali Starrs, prenos A KANALA 09.00 09.05 10.00 10.30 10.50 Spot tedna Robin Hood, risani film Video igralnica, oddaja o računalniških igricah Male živali, oddaja o hišnih ljubljenčkih Risanke 11.05 12.00 12.10 Splošna praksa, ponovitev 8. dela avstralske nanizanke Epikurejske zgodbe, oddaja o slovenskih gostilnah Helena, glasbena oddaja Spot tedna Sjl Video strani •til Spot tedna Burleska Charlieja Chaplina Alžir, ponovitev filma Vreme 20.05 Tropska vročica III, 14. del nanizanke Katina skrivnost 21.00 22.00 22.30 Kino, kino, kino, oddaja o filmu Ameriških deset, glasbena oddaja Vreme 22.35 22.40 Spot tedna CMT 01.00 Video strani M MTV (62. kanal) 14.00 15.00 18.00 19.10 19.15 19.40 20.10 21.40 23.10 00.10 MMTV shop, televizijska prodaja Vesela nedela, glasbeno razvedrilna oddaja Avtodrom, oddaja o avto - moto športu, pon. Obvestila Risanke MMTV shop, televizijska prodaja Trije Kondorjevi dnevi, film Tunnel Vision, film MMTV shop, televizijska prodaja Video strani 01.00 Deutsche VVelle S RAI 1 RETE 4 6.00 6.45 7.30 10.00 10.55 11.55 12.15 13.30 14.00 18.00 18.10 18.40 19.50 20.40 22.40 0.05 0.15 0.45 1.30 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet - Potovanje po Severni Ameriki (P. Cravvford) Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino, vmes risanke Zelena linija Maša Nabožna oddaja Zelena linija v živo Dnevnik Variete: Domenica in (vodita Mara Venier, Stefane Masciarelli), vmes (15.50, 16.50) športni oddaji Cambio di campo in Solo per i finali) Dnevnik Sport: 90. minuta Variete: Domenica in Vreme, dnevnik in šport Nan.: Pazza famiglia - La prima volta di Valeria -L’ospite e sacro, ma (i. E. Montesano, A. Casella) Športna nedelja, vmes (23.25) dnevnik Dnevnik in vreme Aktualno: TGR Sredozemlje Bobby Solo na turneji Nad.: I miserabili (’64, i. G. Moschin, G. Lazzarini, L. Goggi, R. Lupi, 7. del) RAI 2 Variete: In famiglia, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik TG2 Disneyeve risanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Nan.: Blossom Variete: In famiglia (2.) Dnevnik in vreme Variete: Italiaride (vodi Giancarlo Governi) Film: II granduca e Mi-ster Pimm (kom., ZDA ’63, i. G. Ford, H. Lange) Domenica Disney, vmes (17.10) film II fantasma del pirata Barbanera (fant., ZDA '67, i. P. Ustinov, S. Pleshette) Nogomet A lige Vreme in dnevnik Sport: Domenica sprint Film Perry Mason: L’ osnite d’ onore (krim.. 22.45 23.30 23.50 0.20 1.20 2.05 ZDA ’93, i. R. Burr) Aktualno: Uomini ( vodi Antonella Borale vi) Dnevnik in vreme Protrestantizem Videosapere: Malaparte Nan.: Soko 5113 Sanremo Compilation ^ RAI 3 6.45 9.45 10.15 11.35 13.15 14.00 14.15 14.25 17.00 17.55 18.45 18.50 20.05 20.30 22.30 22.45 24.00 0.20 Variete: Fuori orario Glasba: Ognjeni ptič (I. Stravinski) Film:Situazione perico-losa (krim., ZDA '41) Film: II terzo uomo (dram., VB ’49) Atletika: IP v krosu Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Sport: Quelli che aspet-tano..., 14.55 Quelli che il calcio... SP v umetn. drsanju -Hitrostno drsanje Film: Scuola delle mogli Sport: Domenica gol Vreme, dnevnik, deželne vesti, šport Variete: BlobCartoon Aktualno: Chi Pha visto? Dnevnik in vreme Variete: Il laureato (vodita Piero Chiambretti in Paolo Rossi) Pregled tiska in vreme Film v originalu: Le ten-dre ermemie (kom., ‘36) 7.50 9.30 10.00 11.00 11.30 12.00 13.30 14.00 16.00 18.00 20.30 22.30 23.40 0.45 Film: I ragazzi del juke box (kom.. It. ’59) Teleprodaja: Affare fatto Nedeljski koncert Aktualno: C’eravamo tan-to amati story Dnevnik TG 4 Aktualno: Medicine a confronto Dnevnik Film: Cars Duel - La fan-tastica sfida (kom., ZDA ‘80, i. K. Russell) Film: Tempi migliori (kom., ZDA '88) Film: Otto milioni di modi per morire (dram., ZDA ‘86, i. Jeff Bridges), vmes (19.00) dnevnik Variete: Una sera c’ in-contrammo Nan.: I časi di Rosie O’Neil, 23.30 dnevnik Nedeljski koncertr Film S CANALE5 6.30 9.00 9.45 12.00 12.30 13.30 18.15 18.45 20.00 20.30 22.30 24.00 0.15 0.45 Na prvi strani Nabožna oddaja Dok.: 5 celin, 10.30 La compagnia dei viaggiato-ri (vodi Licia Colo) Risanke: Simpsonovi Glasba: Superclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Varieteja: Gommapiuma, 13.45 Buona domenica (vodijo G. Scotti, G. Car-lucci, C. Pistarino) Nan.: Normo Felice Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 Film: Il testimone piu pazzo del mondo (kom.,. ZDA ‘90, i. S. Martin) Aktualno: Rotocalco, 23.00 Nonsolomoda, 23.30 Knjižne novosti Dnevnik Kulturni tednik: L’angelo Sgarbi settimanali ITALIA 1 6.30 10.25 12.25 13.00 14.00 14.30 16.30 17.30 19.30 20.00 20.30 22.30 24.00 1.10 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Sport: Vodič nogometnega prvenstva Odprti studio Film: Il ragazzo dal kimono d’oro (pust., It. ’87) Nan.: Paradise (i. Lee Horsley) Film: Vital Signs - Un an-no di vita (dram., ZDA ‘90, i. D. Lane, A. Pasdar) Odprti studio, vreme Variete: Benny Hill Nan.: Highlander - Duel-lo finale (i. A. Paul, Stan Kirsch) Športni odd.: Pressing (vodi R. Vianello), 23.45 Mai dire gol - Pillole Italia 1 šport Film: Dove e finita la 7.a compagnia? (kom., It.-Fr. '73, i. A. Maccione) S TELE 4 22.10, 0.10 Dogodki in odmevi Nad.: Kalifornija, 21.20 nan. Le spie (#) MONTECARLO 19.15 20.30 14.00 12.15 14.10 19.15 23.00 18.45, 20.25, 22.30 TG Verde Fazzuoli Film: Convoglio verso 1’ ignoto (vojni, ’42) Nan.: Ai confini deli’ Arizona - Sopravvivenza Nan.: Monsters E Koper []♦[] Hrvaška 1 16.00 16.15 16.55 17.25 18.00 19.00 19.30 20.00 20.25 20.30 22.15 22.30 Euronevvs Po meri človeka - popotovanje skozi ljudsko glasbo med starimi in novimi koreninami »Fol-kest '94« Soočanje izkušenj, pon. 1. dela Achtung Baby!, oddaja o kulturi, avtor: Roberto Ferrucci »Il piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Slovenski program Kam vodijo naše stezice TV dnevnik »Canale 27«, tedenski tv spored Euronevvs Žrebanje lota Hudičev poročnik, 2/2 del nadaljevanke Igrajo: Helmut Griem, lan Charlesn, Barbara de Rossi in drugi; režija: John Goldschmidt Dnevnik Svet danes Horoskop y TV-koledar y Poročila g Zajčkove zgodbe, risanka g Božji oklep, ameriški ■ film za otroke M Poročila 11.05 13.00 13.30 14.00 14.05 14.10 15.00 15.35 16.05 16.35 16.45 17.10 17.20 18.50 19.15 19.30 20.00 20.02 20.10 21.55 22.45 Malavizija Narodni običaji Mir in dobrota Duhovni klic Poročila Plodovi zemlje Zapolnitev programa Opera Box Dražba, dokumentarna oddaja Kolo, sreče Srečni dnevi, humoristi- čna serija Poročila Babici na bojni nogn ameriški film, 1991 Igrajo: Suzanne Pleshette, Debbie Reynods, Court-ney Cox, John TerleskV in drugi Mojster Fantaz, risanka TV fortuna Dnevnik Vreme Sport Sedma noč, zabavnogla5-bena oddaja Dr. Quinn, 3. del ameriške nanizanke Slika na sliko 23.25 23.45 Sport Poročila 23.50 Sanje brez meja EMF Avstrija 1 09.00 09.30 11.00 12.00 13.00 13.10 13.35 15.25 15.30 16.35 17.00 17.10 18.00 18.05 19.00 19.30 20.15 21.05 21.50 22.15 23.00 23.08 01.35 Tatinska sraka Volkovi iz Willobyja, angl. - am. film Pogovor s tiskom Tednik Cas v sliki Zlata dekleta Kdo je opicam ukradel sladkor, italijanska komedija, 1982 Igrajo: Adriano Celenta-no, Enrico Montesano in drugi Hiša v Jeruzalemu Otroški program Parker Lewis Mini čas v sliki Melrose Place Cas v sliki Baywatch Naš hrupni dom Za vse čase, 5. del Dober pes se ne izgubi Za vse čase, 6. del Ločena od mize in postelje KI Cas v sliki/šport Vse ali Nitsch Vizije Candida, musical Leonarda Bernsteina Video strani 0^0 Hrvaška 2 17.25 18.10 18.45 19.15 19.30 20.10 00.2 Cro Pop Rock Košarka: NBA pregled Tenis: ATP turnir Risanka Dnevnik Crno - belo v barvah: Pomlad, ameriški fil®’ 1937 Igrajo: Jeanette MacDo-nald, Nelsson Edd, John Barrymore Phonix: Košarka: Ali Star 03.00 - Game, prenos Video stran DmF Avstrija 2 Cas v sliki Pan - optikum Oddaja Veliki beli morski pes, pon. Pogledi od strani K Dober dan, Koroška m Z močjo sonca Športno popoldne Pogledi od strani Življenje kot v romanu Klub za seniorje m Slika Avstrije Kristjan v času Avstrija danes Cas v sliki m Sport Smrtonosni denar - za- kon Belmontovih, nem- ški film Avanti, Avanti, ameriška komedija, 1972 Igrajo: Jack Lemmon, Ju-liet Mills in drugi Briljanti in kamenje, an- gl. kom., 1974 bSe Video strani (m™) Madžarska Risanka Biblija Računalništvo Leporelo, nedeljski mag3' zin Glasbeni butik Zvtm, video strani Otroški program Gospodična, serija Delta, znanstveni poročevalec Reformatorski verski program Disneyeve risanke Bosi, moda in spektakel Kratki film Kolo sreče Teden, notranjepolitič111 pregled, vmes poročila Deklamacija Čaraj za svoje življenj6’ kriminalka Dnevi obleganja Budim peste, 51. zadnji dan Kuba in kokain, doku mentami film Portret: Jurij Simonov TV SLOVENIJA 2 22.10 BIBLIJA, Abrahamova vloga čka Abrahama častijo pripadniki vseh treh velikih čnotehtipnih verstev (kristjani, Judje in muslimani) r »očeta vseh verujočih«. Njegova zgodba je zelo oveska, saj ga prav nič ne idealizira. Ob pazljivem onju zlahka ugotovimo, da nikakor ni bil brez na-PQk, toda brezmejno je upal in veroval in to je njego-P °dlika. Brez obotavljanja je zapustil varno doma-e okolje in se podal v neznano. Še hujša preizkušnja uo je čakala, ko je Bog zahteval od njega daritev ainega sina, kar je bilo v očitnem nasprotju z oblju-da bo postat oče velikega naroda. Ob vseh pre-PpSnjah pa se je njegova vera le krepila. TV SLOVENIJA 1/ NOCOJ OB 20.40 Hrepenenje v višine Brez, dokumentarni film r/AZZ* TV SLOVENIJA 1 14.30 PALOMINO, ameriški barvni film jkenan/; Karol Ann Hoeffner T° r°nnanu Danielle Steel jetija: Michael Miller Piografjja: UoydAhem Giasba: Dominic Frontiere ^ajo: Undsay Prost, Eva Marie Saint, Rod Taylor, °^au Gravttte, Michael Greene, Lee Horsley 0 romanu Danielle Steel je nastal tudi film Palomino, slrnboličnim naslovom: Palomino je namreč konj, ki ® r°di povsem bel in nato ostane svetel. Steelova 9° Primerja z lepoto in lasmi glavne junakinje Sa-'jianthe, okoli katere se vrti vsa zgodba, amantha je uspešna fotografinja, poročena s TV Plinarjem. Zdi se, da bi morala biti srečna, toda ne-POdoma se mož želi ločiti, ker hodi s slavno TV zve-ao. Samantha ni mogla rod'iti otrok in zdaj je prepri-ana, da je prav zato konec z njenim zakonom. Po + . meseciti samotarjenja in razmišljanja ji prijatelj Jfppje, naj skuša vsaj za nekaj časa spremeniti način (Mienja: svetuje ji ranch, kjer prebivajo tudi njeni prija-^ pa jih že dolgo ni videla. To novo okolje in pov-drugačen način življenja ter dojemanja realnosti pp Samanthi povsem spremeni življenje in vanj vnese 'Marsikatero, tudi nevarno pustolovščino. Tako kot ve-Ppo, filmsko zgodbo uvede pisateljica Danielle Steel, ' "di, da je to zgodba o kavbojih in da se je izjemno -~9bgvaiq pp pisanju svojega romana.___________________ TV SLOVENIJA 1 11.00 SLOVENCI V SVETU GLASBE, oddaja o glasbi kraljevanje Slovencev je v zadnjem stoletju po ei vrani DOVZmOUn brv rtnnnr, rv-lctritisr, li, irli n P~ae na vzroke in čas izselitve, po drugi stani pa j 'Morda napiočilo najbolj srečno obdobje za narode 0 zgodovino, ko se v samostojno Slovenijo vračaj nli Jezi r\lihi/~\\ n /~tli /z~. z-iA- 1 'v umi, Kamorkoli jm je zaneslo. Mnogi so se izk* a/i s svojim privatnim in javnim delom in najbrž na. Jihovi dosežki vlivajo ponos in pokončnost v na: p0rMača, tolikokrat vse preveč malodušna občutj red dobrim letom sta se v Ljubljani pod pokrovtelj °rn Družine predstavila dva mlada glasbenika U&nOS Air&cm c+n mri i c\ /mirs nlnch>nr okončani filozofski fakulteti, čeprav je že od mlc og deloval pri raznih zborih in komornih skupin vOjG pevsko 7nnnio /a hnnnnlniovnl \/ indfh rh i 7 ni z ^mjanJa Pevcev sodeluje tudi pn različnih s st?0"' °d popularnih do klasičnih. Iz njunega ljubijo dfr ŠP koncerta smo izbrali skladbe Mozarta, \I,?Ussa' Ginastera, Guastavina, Jožeta Trošta, 'Ihaija in M. Tomca. N TV SLOVENIJA 1 22.20 ČLOVEŠKA KOMEDIJA, Evgenija Grandetova Jfnjbje lepo vzgojena hči, živi na kancoskem po- zlatn'J'ki za vsak dan cfolb, ocl sv°ie9a očeta zn-' i° obožujejo in pripravljajo se na izbiro s Primernega ženina, kar pa žal ni lahko. Vse se enien/, ko k njim prispe Evgenijin brahanec, mon-Toa Pori?on' v katerega se Evgenija takoj zagleda. dur0 nj'm P^PO trdi pismo, v katerem je gospo-snrJrandetu objovljono, da je njegov brat napravil $( | BAJESLOVNA ŽIVAL, SAMOROG ORODJE ZA ORANJE PLOD ŽITA SIMON JENKO SPAJKA ČLOVEK, KI RAD PIJE ANTON LAJOVIC TRDONEBNI GLAS 2 3 REVOLUCIO- NAR RIBAR IZDELOVALEC VELIKIH SIT PERJE PRI REPI TVORBA V GOBCU KITOV SL. PESNIK, BRAT SREČKA KOSOVELA ŠVICARSKI ALPSKI SMUČAR KAELIN SL. PEVEC (VLADO) PREMIK PO ZRAKU TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA UPANJE FINSKI ARHITEKT SAARINEN NIKOLA TESLA VELETOK V SIBIRIJI DESNI PRITOK VOLGE - NOČNO ZABAVIŠČE Gesla prejšnje križanke Placido Domingo, Luciono Pavarotti, Jose Carreras, 7 - Nicolai Gedda, 2 - Peter Schreier, 3 - Alfredo Kraus — ———— ------------------ — —______________- — - im ■ 1111)0111)1 ■ - n-ra—— Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: naravoslovka, imaginarnost, Časa res, azil, otip, Kajn, LE, Uman, NP, mit, Pia, aki, nn&' til, analgija, nadmoć, kupola, letargija, Riad, Pacifik, ER, Caecilia, Nemo, irida, Meri, Danilov' grad, Aaron, Asad, DK, makro, Juon, nemota, teren, poslovica, IC, DJ, arni, Ibert, peron, Fo, anato, Tati, Atala, team, ličinke, ete, večer, Inki, FS, svirel, ara, slinar, srna, Asta, Rinka, Zingre, agava, Cannon, EL, AL, oidij, Perth, Stanko, Jose Carreras, trasa, KK, OD, Akela, iks, Rapp, Inuiti, Atal, Aniara, Te, Mao, Ate, ujetost, reaktivec, Serapis, katarakt. NAPOVEDI PRIREDITEV Nedelja, 12. februarja 1995 gledališča Lslovenija HBIMana DARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 LJENTp rnni maria’ 0E 20- ™: Sinja Ožbolt - ZRCA-17, Predstava bo Se v Četrtek, 16., in v petek, tel: 061/221-511 UĆAw« i*' 13- februarja, ob 19.30: D. Jovanovič -izven KORAJŽE, za abonma dijaški 9 večerni in Uri ' Vec‘Stava bo Se v Četrtek, 16. februarja, ob isti VtnS™ Studentski tretji in izven, abonm’ J4' februarja, ob 19.30: D. Zajc - GRMACE, za torek ™n. SNlPuimjj' februarja, ob 19.30: A. P. Cehov - CE-ba VRT- Gostovanje TEATRA GARAGE iz Zagre- DRAMA, tel.: 061/ 221-511 ^enkratsam^8, ob 20' w'Men" Za'izvenb’februarja, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, V S;; tff;061/210-852 februarja, ob 19.30: M. Camoletti - AjImS&lA februarja, ol! mo^FUsar - STRIC IZ bruariTv.2^ i^on- Predstava bo Se v petek, 17. fe- V bS?’ °b isti uri, za izven. STa Dcnn?' februarja, ob 19.30: E. Ionesco - PLESA-izp^jkvKA, za izven. Gostovanje gledališča ZATO SUnrrer.’ 16’ februarja, ob 19.30: J. Godber - NA Klin CU,zaizven' Daj.; RRANGE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 G!LSNASAfKABria’ °b ul4: uuprobga PILOTI: fejgSSj ii^s'12- februarja, ob 11. uri: VELIKI KIKIRIKI, za V^AKOBSKO GLEDALIŠČE GOSPp’rpdfebruarja, ob 19.30: A. Hieng - ZAKLADI Petek i? r^’ 23 abonma red E. Predstava bo Se v ^ ’ 17. februarja, ob isti uri, za izven. R^anke na „ul?’ 15., in v Četrtek, 16. februarja, Viteška dvora-SLOVENe’ K"160!" ANDREJ SMOLE - ZNAME- D^RJJA SOU, tel.: 061/1313 282 EREDSTAv^ebrUar*a' °b 20' ur*: gledališki projekt S|LJ| vbb’GEbJE. tel: 063/25-332 P uedeljek, 13. februarja, ob 11. uri: A. VVendt - TI- ČEV JAKA, za abonma čebelica 1 in ob 15.30, za abonma 1. Šolski in izven. Predstava bo Se v torek, 14. februarja, ob 10. uri, za abonma Čebelica 3 in ob 15.30, za abonma 4. šolski in izven. DNEVI KOMEDIJE do 26. februarja Danes, 12. februarja, ob 17. uri: A. Nicolaj - NI BILA PETA, BILA JE DEVETA. V petek, 17. februarja, ob 19.30:1. Lovrič - AFERA POUHNKUFR. ODERPODODROM Danes, 12. februarja, ob 20.30: F. Milčinski-Ježek - NE SMEJTE SE, UMRL JE KLOVN. KAMNIK KULTURNI DOM DUPLICA V petek, 17. februarja, ob 20. uri: I. Torkar - VSTAJENJE JOŽETA SVEJKA. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 V petek, 17. februarja, ob 19.30: Ray Cooney - ZBEZI OD ŽENE, za izven. Predstava bo Se v soboto, 18. februarja, ob isti uri, za izven in konto. LJUTOMER V petek, 17. februarja, ob 19.30: M. Frayn - HRUP ZA ODROM, premiera. Predstava bo Se v nedeljo, 19. februarja, ob 15. uri in v petek, 24. februarja, ob 19.30. MARIBOR LGM, tel.: 062/26-748 Danes, 12. februarja, ob 11. uri: M. Pungartnik - VODNI MOZ EM LEPA POLONA, za izven. PORTOROŽ AVDITORIJ V petek, 17. februarja, ob 20.30: A. Strindberg - GOSPODIČNA JULIJA. SEŽANA KG SREČKA KOSOVELA, tel.: 067/ 73-255 V torek, 14. februarja, ob 9. in 10.30: plesna pravljica TRNULjaCA. TUHINJ KD LAZE Danes, 12. februarja, ob 15. uri: Moliere - GEORGE DANDIN ali PREVARANI SOPROG. ZAGORJE V ponedeljek, 13. februarja, KG Delavski dom ob 19.30: J. Kranjc - DETEKTIV MEGLA, 4. predstava gledališkega abonmaja. CgURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Jjurni dom Cjtaj’ *3- L m., ob 16. uri (red I) ponovitev re-snnrf ■ Kocbeka »Globoko zgoraj ali visoko Pon • Režija Vladimir Jurc. in v torek, 14. t. m. (red H) ob 16. uri sredo, 15. t. m. ob 12. uri (za Sole), fedalisce Rossetti n) j6?: 12- t. m., ob 16.00 (red 2. nedelja) bo nr„ ,a iska skupina Piccolo Teatro iz Milana te« rjtayDa L. Pirandellovo »Velikani z go-Rez 89Janti della montagna) (predstava 3). Pri hf G- Strehler. Zadnja predstava. Pni a®aJn* gledališča je v teku prodaja vsto-I4 j 2a.Predstavo »L’asino d’oro« (7A): 8.30- 5433i) ’ V3g]0®3J:.8-30-l2.30 in 16.00-19.00. ni in a^SCu Je na ogled razstava »40 stagio-G] a mostra>>- Urnik od 16.00-19.00. Da* a^SCe Gristallo - La Contrada es' 12. t. m., ob 16.30 gostovanje gleda- 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 6innJvn Pri blagajni v Pasaži Protti (tel. ”663): 8.30-12.30 in 16.00- Ckoroš KA f^JHavrošu Kisli3 °Vorana: Danes, 12. t.m., ob 14.30 - E. Sleri 99 “Poročni list» komedija v izvedbi a lške skupine KDP Planina iz Sel. S^AVAS Watshveaa soba: Danes, 12. t.m., ob 17.00 - P. SpQ zeJ)nem listu« lutkovna predstava liske skupine E.A.O. iz Rima z delom »Rosa-nero«. Režija Antonio Calenda. Jutri počitek. V torek, 14. t.m., ob 16.30 ponovitev Za najmlajse: Danes, 12. t.m., ob 11. uri »Sa-pramiška« Svetlane Makarovič, v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Gledališče Miela Danes, 12. t.m., ob 21. uri plesna predstava »Muerte del Angel«, izvaja Teatro Fantastico iz Buenos Airesa. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 13. in v torek, 14. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine La Fabbrica dell’At-tore z delom G. Manfridija »La sposa di Pari-gi«. Režija Roberto Calb. VIDEM Gledališče Contatto Do 13. t. m. »Učitelj in Marjetica« Bulgakova v izvedbi Giuseppeja Bevilacque. SELE Kulturni dom: Jutri, 13. t.m., ob 19.30 -Kmečka izobraževalna skupnost - Praktični tečaj za žganjarje. TINJE Dom: V torek, 14. t.m., ob 19.30 - T. Pavček »Dolenjska s svojim središčem Novo mesto, vodi Horst Ogris, O RF (slov. oddelek). JRazne prireditve Slovenija ^voijana GSP^!Ski Pro)ekt LJUBLJANČANI! avtoric MAJE loletru 111PETRE VARL SMONCIC - javni ce-koledar v parku Zvezda se nadaljuje in Pesni3 Po(J0ba meseca februarja je v znamenju ROTE 7 “kj56 generacije: ANDREJA ROZMANA-NATp PKALA, ESADA BABACICA, RE- KLECASTRIBAR’ NATAŠE VELIKONJA in MILANA ŠKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 HELFktd14' febrtiatj3. ob 18. uri: predstavitev knjige krivic b BE,AK - Telo govori (E7). Ob 19. uri: Bodo kultu ’ Sloriene cerkvi, ostale neporavnane? Verska V Četrti etBsCina' B0RUT KOSIR (E3). mesto 6 ’16.' februaiia. ob 12. uri: Alkohol in njegovo min-,/ ^jenju mladostnika. Strokovni nosilcev se-KLuJ^' SLAVK0 V- ZIHERL (SD). stud!?’14' februarja, ob 19. uri: etnoveCer - ženske TAi^AP^,^°stji: dr. DARJA ZAVTRSEK in NA- NARODNA GALERIJA, Puharjeva ulica 9 V sredo, 15. februarja, ob 18. uri: predavanje RENATE VIDRIH - Potresi v svetu iri pri nas. DOM ŠPANSKIH BORCEV V petek, 17. februarja, ob 18. uri: modna revija butika MOZAMO. MARIBOR MALI ODER SNG MARIBOR, tel.: 062/ 224-421 V Četrtek, 16. februarja, ob 17. uri: kabinet prof. Sedmaka. Gost bo TONE PARTLJIČ. KNJIŽNICA NOVA VAS V torek, 14. februarja, ob 17. uri: predavanje mag. MAJE GOD1NA-GOLIJA - O ZANIMIVOSTIH IZ DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA MARIBORČANOV. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA L TAVČAR JA, tel.: 064/ 620-200 V torek, 14. februarja, ob 17. uri: ura pravljic - MATJAŽ ERŽEN. V sredo, 15. februarja, ob 18. uri: večer z diapozitivi -JANEZ AHAČIČ o NARODNIH PARKIH SEVERNE AMERIKE. [FURLAN UA-JULIJSKA KRAJINA palaca Ffeppe? -j? m'’ °b 21. uri nastop komika Grillo bo nastopil tudi v Pordenonu in sicer v petek, 17. t. m., ob 21. uri v Palasportu. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti (tel. 630063). V spodnjih prostorih Modeme galerije v Ljubljani je do 12. marca na ogled razstava IVILLIAMA HENRVJA FOX TALBOTA RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 20. marca. V prvem preddverju je do 5. marca na ogled razstava SLOVENIJA IN DUNAJ. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. Danes, 12. februarja, bo ob 11. uri javno vodstvo po razstavi vodil prof. MARIJAN TRŠAR V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 12. marca na ogled razstava WTI,UTAMA HENRVJA FOX TALBOTA. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava del IVA PRANČIČA je na ogled do 26. februarja. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava Portreti slovenskih pesnikov in pisateljev KLAR MESKA in MARJANA KERSIC-BELA-CA je na ogled do 16. februarja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava MARINO MARINIJA je na ogled do 15. februarja. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik MAJE POGAČNIK je na ogled do 23. februarja. GALERIJA KAPELICA SOU Razstava del ROBERTA SIMRAKA je na ogled do 10. marca. GALERIJA CZP KMEČKI GLAS, Železna 14 Razstava akvarelov in pastelov PLESTENJAK -BAHAR je na ogled do 7. marca. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava grafičnih listov BOGDANA BORČIČA je na ogled do 19. marca. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava akvarelov MIHE PIRNATA ml. je na ogled do 28. februarja. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Arheološka razstava AMFORA je na ogled do 26. februarja. CELJE LIKOVNI SALON CELJE Razstava grafik ZORE STANČIČ - Album je na ogled do 25. februarja. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE, Trg Celjskih knezov 11 Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca. STARA GROFIJA, Muzejski trg 1 Razstava ALEŠA STOPARJA - okrasni cvetlični lončki. CERKNICA GALERIJA KRPAN Razstava ilustracij BOŽIDARJA STRMANA-MI-SOTA. IURSKA BISTRICA GALERIJA NA VIDMU, Gregorčičeva 2 Razstava slik PATRIZIE DEVIDE je na ogled do 25. februarja. IKAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Razstava slik CENETA GRILJCA je na ogled do 21. februarja. PIRAN MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3 Razstava litografij MARCA CHAGALLA je na ogled do 20. februarja. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Razstava VORTEX Ona B je na ogled do 23. februarja. SOLKAN VILA BARTOLOMEI, Pod vinogradi 2 Razstava skulptur in risb ZMAGA POSEGE je na ogled do 26. februarja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA, Cesta talcev 2 Razstava fotografij BOŠTJANA GUNČARJA. TRŽIČ GALERIJA KURNIKOVA HIŠA Razstava risb Slike stare Ljubljane BORISA TROBCA je na ogled do 5. marca. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Razstava likovnih del LEONA KOPORCA je na ogled do 24. februarja. FURLAN UA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Rižarna: do 26.2. je na ogled razstava slikanic Arta Spiegeimana »Maus«. Urnik: nedelja, torek, sreda 9-13, Četrtek, petek, sobota 9-18, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Rettori Tribbio: na ogled je razstava slikarja Ottavia Bombena. Art Light Hall: do 4. marca je na ogled razstava slikarja Davida Lippolis. Urnik: od torka do sobote od 18.00 do 20.00, zaprto ob praznikih in ponedeljkih. Studio Bassanese: do 11. marca je na ogled razstava »Carle« 1994 slikarja Enrica Castellanija. Razstava je na ogled ob delavnikih od 17. do 20. ure . Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. OPČINE SKD Tabor-Prosvetni dom : Razstava Rudolfa Sakside - poklon tržaških prijateljev. Odprta bo do 21. t.m. vsak dan (rezen srede) od 16.00 do 20.00. GORICA Kulturni dom: se danes, 12. t. m., razstavlja svoje glinaste skulpture, slike in sitotiske Rado Jagodic. KOROŠKA CELOVEC Galerija Carinthia: do 4.3. razstavlja Ludvvig Gerstakker. BV galerija: do 15.2. »Kleinformate«. Galerija U: do 17.2. razstavlja Gertmde Kresse. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. RADISE Kulturni doni: na ogled je razstava del G. Loiskandla. BEGUNJE Galerija Avsenik: Do 13.2. bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije«. GLASBA * SLOVENIJA LJUBLJANA CD, tel.: 061/222-815 V ponedeljek, 13. februarja, ob 19. uri: TURANDOT (GD). Dirigent: Andrea Licata, Turandot: Sophia Larson, Kalaf: Alberto Cupido. V ponedeljek, 13. februarja, ob 19.30: koncert MARTIJN VAN DEN HOEKA (klavir), za srebrni abonma (dvorana SF). V sredo, 15. februarja, ob 18. uri in v Četrtek, 16. februarja, ob 10. uri: SPREHOD SKOZO ZGODOVINO JAZZA - BIG BAND RTV SLOVENIJA. Na koncertih bo zgodovino jazza predstavil JANI KOVAČIČ (LD). V Četrtek, 16. in v petek, 17. februarja, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za oranžni abonma I in n. LGL, tel.: 061/314-789 V sredo, 15. februarja, ob 19. uri: dobrodelni koncert za Sarajevo. Nastopili bodo: NECA FALK, VITA MAVRIC, VLADO KRESLIN in TOMAŽ PENGOV. GRAND HOTEL UNION Danes, 12. februarja, modri salon ob 18. uri: koncert TRIA LORENZ. KLUB CHANNEL ZERO NA METELKOVI V Četrtek, 16. februarja, ob 22. uri: koncert skupine ANA PU-PEDAN s predskupino MUD FISH. IURSKA BISTRICA MKNŽ V soboto, 18, februarja, ob 22. uri: koncert skupimTODAV IS THE DAY (ZDA) in HA DET BRA (Zagreb). KOSTANJEVICA FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN V torek, 14. februarja, ob 19. uri: koncert pesmi in arij. Nastopata: FRANE JAVORNIK (bas) in MARJAN FAJDIGA (klavir). FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V torek, 21. t. m., ob 20.30 koncert harmonikaša Corra-da Rojaca. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Danes, 12. t. m., ob 16.00 (red D) ponovitev baletne predstave - G. Rossini »II Turco in Italia«. Režija Stefane Vizioli. Dirigent Donato Renzetti. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti V ponedeljek, 21. t. m., ob 21. uri enkratni koncert Fio-relle Mannoia. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust, izkaznice niso veljavne. Tržaško koncertno društvo: Jutri, 13. t. m., ob 20.30 bo nastopil Michele Campanei-la. Tržaški jazzovski krožek V torek, 7. marca, ob 20.45 nastop organista »Brother« Jack Mc Duff. Športna palaCa pri Carboli V ponedeljek, 13.3., ob 21. uri koncert ansambla Litfiba. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti (tel. 630063). TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 17. t. m., ob 20.30 koncert pianistke Marthe Argerich in čelista Mishe Maiskyja. Na programu van Beethovnove skladbe. GORICA Kulturni dom V petek, 24. t. m., ob 20.30 koncert kvarteta Honved En-semble. DANES V 1. AL NA PROSEKU ŽE 36. DERBI MED BAZOVCI IN PROSEČANI r PROMOCIJSKA LIGA Za Primorje in Zarjo šteje samo zmaga Primorje potrebuje točke v boju za obstanek Zarja pa ne želi izgubiti priključka z vrhom Proseško igrišče bo danes prizorišče 36. prvenstvenega derbija med domačim Primorjem in bazoviško Zarjo, ki sta doslej igrala prvih Sest derbijev v 3. AL, nato 26 v 2. AL, zadnje tri pa v 1. AL. Omeniti moramo, da v statističnih podatkih, ki vam jih bomo posredovali, ni vključen »sporni« 32. derbi na Proseku 24. 2. 1991, ko je rezultat določil Federalni prizivni dvor (CAF). Takrat je, kot znano, ob koncu srečanja, ki se je končalo pri stanju 1:1, prišlo do pretepa na igrišču in zato je disciplinska komisija odločila, da se tekmo ponovi (25. aprila). Ponovni neodločen rezultat (tokrat 0:0) pa je razveljavil CAF, ki je razsodil, da obe ekipi Izgubita tekmo z 2:0. Skupni obračun dosedanjih 35 derbijev je, 14 zmag za Primorje, 11-krat so bili uspešni Bazovci, devetkrat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem rezultatu (Šestkrat brez gola). Skupno je doslej v derbijih padlo 61 golov, 32 jih je dalo Primorje, Zarja pa 29. Največ golov (pet) je padlo v Bazovici 26.1.1992, ko je Zarja zmagala 3:2. Ker ekipi tokrat igrata na Proseku, naj omenimo, da so Bazovci že Štirikrat premagali Primorje v gosteh, zadnjic pred 12 leti (13. 2. 1983) z goloma E. Fonde in I. Grgiča. Ce analiziramo potek dosedanjih derbijev, ugotovimo, da so bili predvsem zadnji vedno zelo živahni in napeti. Tudi današnji verjetno ne bo izjema, posebno ker sta ekipi v zadnjih dveh tekmah ostah praznih rok. Primorje, ki je od samega začetka prikovano na spodnji del lestvice, ima za domači šport Danes Nedelja, 12. februarja 1995 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 15.00 v Škocjanu: San Canzian - Juventina 1. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku: Primorje - Zarja, 15.00 v Tava-gnaccu: Colugna - Vesna, 15.00 v Miljah: Fortitu-do - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trebčah: Primorec - Moraro, 15.00 v Mariami del Friuh: Mariano - Kras, 15.00 v Slovren-cu: San Lorenzo - Gaja 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Trstu, Vrdelska cesta: Venus - Dolina; 15.00 v Trstu, Vrdelska cesta: CGS - Breg; 15.00 v Gradežu: Grado - Mladost NARAŠČAJNIKI 10.30 v Doberdobu: Mladost - Como; 10.30 na Opčinah, Vili. del Fanciullo: Sant’Andrea - Zarja Adriaimpex NAJMLAJSI 10.30 v Bazovici: Bor Farco - Sant’Andrea. KOŠARKA MOŠKA D LIGA 11.00 v Trstu, Suvich: Scoglietto - Sokol VVarm; petami le Buiese in Donatello, Zarja, ki je staratala med favoriti, pa je zdrsnila že na tretje mesto in mora zasledovati Rivignano in Colugno, ki imata tri oziroma dve točki veC. Kot vidimo, se danes na Proseku obeta res oster boj za točke, saj bi bil tretji zaporedni poraz res hud udarec za ekipi, ki si z neodločenim rezultatom ne bi bistveno popravili položaj na lestvici. Tega se dobro zavedajo tudi nogometaši, kot je razvidno iz izjav, ki smo jih zbrah. Dean Štolfe (Primorje) : »Tudi danes bomo imeli probleme s postavo. Sava-rin mora zaradi poškodbe, ki jo je utrpel v tekmi s Colugno, še mirovah. Auber in Leghissa sta po poškodbi začela trenirati Sele ta teden, kar pomeni, da ju trener verjetno ne bo poslal na igrišče. Zucchi pa je izključen. Situacija torej ni najboljša, vendar ne smemo Vsi smo prepričani, da si Primorje tega mesta ne zasluži, dosegli bi lahko mnogo veC. Sami se večkrat sprašujemo, kaj ne gre, vendar ne najdemo odgovora. Upam, da bomo v nadaljevanju prvenstva nadoknadili zamujeno in se Cimprej oddaljili iz spodnjega dela lestvice. NaS edini cilj je sedaj, da si zagotovimo obstanek v ligi. Današnji derbi bo težka preizkušnja, igrah moramo na vse ah nic. Pokazah moramo, Česa smo zmožni in Ce nam ne uspe, pomeni, da je bil nasprotnik boljši.« Roberto Cocevari (Zarja): »Po dveh zaporednih porazih je razumljivo, da gremo na igrišče z namenom, da prekinemo negativno serijo, oziroma da ne zgubimo, Čeprav je v derbiju rezultat vedno velika neznanka. Tudi na Proseku ne bomo igra-li v najboljši zasedbi. Tokrat Trampuž in Ravalico na derbiju v Bazovici (Foto Kroma) bomo ošibljeni v napadu, ker sta Gregorič in Ravalico izključena. Prav zaradi tega bo po dolgi odsotnosti verjetno stopil na igrišče Ispiro, dokončna odločitev pa bo padla tik pred začetkom tekme. Rezultat današnjega derbija je za nas izredne važnosh, ker nam prihodnjo nedeljo pride v goste drugouvrščena Colugna. Ce zmagamo na Pro- seku, tudi s Colugno ne bi smeli imeh problemov, Ce pa nam spodleh, se situacija zakomphcira. Zato moramo proh Primorju jurišah na zmago, kar ne bo lahko, saj bodo ProseCani zaradi kočljivega položaja na lestvici igrali zelo motivirano in zagrizeno. Zato predvidevam zelo napet in živahen derbi.« Bruno Rupel V Škocjanu Juventina računa vsaj na točko Toda San Canzian je zelo nepredvidljiva enajsterica Nogometaši Juven-tine bodo danes gostovali v Škocjanu ob Soci, kjer jih bi moralo vsaj na papirju Čakati ne preveč zahtevno delo. San Canzian ima namreč 7 točk manj kot Juventina, toda to še zdaleč ne pomeni, da se bodo domačini vnaprej predali. Nasprotno, proti ekipi z vrha bodo storili vse, da presenetijo in morda osvojijo cevvloten izkupiček. V prvem delu jim je v Stan-drežu to deloma že uspelo, saj so igrali neodločeno 1:1. Toda Juventina igra v giosteh zelo uspešno, zato lahko dokaj optimistično gledamo tudi na to gostovanje. V štan-dreškem taboru so premor izkoristili za pospešene treninge-odigrali pa so tudi trening tekmo proti lastni mladinski eki-pi. Razpoloženje v ekipi je dobro, poškodovanih ni, zaradi kazni pa bosta manjkala Trevisan in Devetak. Cilj Juventi-ne je povsem jasen: v Škocjanu je treba osvojiti najmanj točko. K temu jih sili visok položaj na klest-vici in pa neprikrite in realne ambicije p° napredovanju v višjo ligo. PRVA AMATERSKA LIGA 1? Sovodenjci bi se zadovoljili z remijem Forfitudo doma še ni izgubil - Vesna na zahtevnem gostovanju pri Colugni Colugna - Vesna Križani igrajo z ekipo, ki je lani z 49 točkami gladko zmagala prvenstvo 2. AL, skupina C. Doživela je le dva poraza in dala kar 73 golov. Ekipa Colugne, ki jo letos vodi trener Piero Zampa, kot kaže, prestopa ni občutila. Nasprotno, osvojila je celo naslov zimskega prvaka in šele v prejšnjem kolu je vodstvo prepustila solidnemu Rivignanu. Doslej so domačini doživeli le tri poraze, Basaldella, Rivignano, Bearzi (vse v gosteh). Doma je Colugna Se nepremagana, v devetih tekmah je zbrala 14 od skupnih 25 osvojenih točk. Ze v Križu so nasprotniki premagali Vesno s 3:1 in tudi tokrat računajo na uspeh, ker razen branil- ca Chiarvesija, ki je izključen, večjih problemov s sestavo ekipe ne bi smeli imeti. Vesna bi se danes zadovoljila tudi z delitvijo točk, kljub temu da ima trener Nonis na razpolago vse nogometaše. Ta teden so vsi razen Perlitza redno trenirali in po tritedenskem počitku zaradi poškodbe bo verjetno spet na igrišču tudi Beorchia. Naj omenimo še, da bo Malusa danes odigral 100. prvenstveno tekmo v članski ekipi Vesne. (B. R.) Fortitudo - Sovodnje Za Sovodenjce bo v Miljah bistveno ohraniti nepremaganost, Ce pa bosta prišli obe točki, bosta Se toliko bolj dobrodošli. Moštvo predsednika Mars ona je zdaj v takšnem položaju, da mu na gostovanjih res ni treba forsirati napadalne igre, vsaj dokler doma prepričljivo zmaguje. To velja še toliko bolj tokrat, Ce vemo, da je Fortitudo na svojem igriSCu vsega spoštovanja vreden tekmec. MiljCani namreč doma še niso doživeli poraza in so v devetih tekmah dosegli pet zmag, skupno pa 14 točk, privoščili pa so si tudi nekaj »uglednih žrtev«. Njihov najnevarnejši mož je napadalec Cec-chi, ki je s 14 zadetki drugi najboljši strelec v ligi. Bržkone ga bo danes pokrival Hmeljak. V začetno postavo se bosta vrnila tudi Fajt in Casagrande, ki je prebolel gripo. Zaradi diskvalifikacije pa bosta manjkala To-mizza in Caporale. 17.00 v Briščikih, Ervath: Kontovel - Grado PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Ul. Zugnano: Stella Azzurra - Breg DEČKI V DRUGI IN TRETJI AMATERSKI LIGI / NEKAJ ZELO TE2KIH TEKEM ZA NASE ENAJSTERIC^ 16.00 v BrišCkih, dom Ervath: Sokol - Jadran Farco PROPAGANDA 9.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi - Bor Autocar-rozzeria Boris A ODBOJKA MLADINKE 11.00 v Tržiču, športna palaca: Fincanheri - Sovodnje; 11.00 na Opčinah: Koimpex - Npt DEKLICE 9.30 v Standrežu: Azzurra - Sovodnje; 9.30 na Opčinah: Koimpex - Breg; 11.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Sgt Jutri Ponedeljek, 13. februarja 1995 KOŠARKA MLADINCI 18.30 v BrišCkih, dom Ervath: Jadran TKB - Sta-ranzano; 18.15 v Gorici: UG Goriziana - Kontovel; 20.30 v BrišCkih, dom Ervath: Cicibona - Latte Carso ODBOJKA ZENSKA D LIGA 20:30 v Pasian di Pratu: Cecchinese - 01ympia Ce-rimpex Obvestila DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE rat tedensko in sicer ob sredah in petkih od 17. do 18. ure. SKBRDINA organizira v nedeljo, 26. t. m. avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje na sedežu kluba. Proseska ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. obvešča, da poteka rekreativna telovadba v mali telovadnici italijanske srednje Sole N. Sauro - Ul. D’Annunzio 48 - Milje dvak- Primorec želi podaljšati pozitivno serijo Nasprotnika Krasa in Gaje tokrat zelo dobra V 3. AL bo Dolina skušala prepustiti zadnje mesto Venusu - Zahtevni nalogi Brega in Mladosti 2. AMATERSKA LIGA Primorec - Moraro Trebencem se ponuja priložnost, da nadaljujejo s serijo pozitivnih nastopov, Čeprav imajo gostje kar Sest točk veC na lestvici. Moraro bo moral igrati v Trebčah v precej okrnjeni postavi, ker so bili na tekmi s Foglia-nom izključeni Bathstin, Longo in Diviacchi. Upamo, da bo te odsotnosti Primorec znal dobro izkoristiti. Trebenci pa ne smejo misliti, da imajo točki že v žepu, igrati morajo odločno in brez napak, ker je bil nasprotnik v gosteh doslej zelo nevaren. Moraro je na tujem klonil le vodilni Costalungi, izbojeval je tri zmage in pet neodločenih rezultatov. Mariano - Kras Težka preizkušnja pa Caka Krašovce, Čeprav igrajo proh novincu v ligi. Mariano, ki je lani zmagal prvenstvo 3. AL, skupina C brez poraza, je nepremagljivost obdržal do zadnjega kola prvega dela letošnjega prvenstva, ko je klonil v Trebčah 2:1. Ta spodrsljaj je ekipa Mariana nekoliko občutila, saj v povratnem delu Se ni prišla do zmage. Na to seveda računa danes, ker noCe zgubiti stika s skupino ekip, ki se borijo za napredovanje. Pri Maria-nu danes zaradi izključitve ne bo igral novembarski nakup Franti, s katerim se je ekipa znatno ojačila na sredini igriSCa in v napadu, saj je tudi dober strelec. Probleme s postavo bo imel tudi Kras, ker sta Vailati in Fadda izključena. Kljub kritičnemu položaju na lestvici, bi bila tudi ena sama točka za krasovce nadvse dobrodošla. S. Lorenzo - Gaja Ce upoštevamo, da je nasprotnik Gaje doživel le en poraz (Pro Farra 5. kolo) in da je na drugem mestu s 25 točkami, potem imamo jasno sliko, h komu gre danes v goste Gaja. Domačinom je že lani spodletelo napredovanje. V skupini F je S. Lorenzo s 33 točkami pristal na tretjem mestu. Ekipa, ki jo trenira Rampone, ki tudi igra, je letos startala med favoriti in to vlogo doslej tudi potrdila. Se ena težka ovira torej za Gajo, ki je s tekmo manj (Villesse) še vedno na predzadnjem mestu. Kar se tiče postave, verjetno ne bo večjih sprememb. Gotovo bo odsoten Musoli-no, ki je izključen. 3. AMATERSKA LIGA Venus - Dolina Prvo točko v letošnjem prvenstvu so Do-linCani dosegli prav proh Venusu, ki ima na lestvici le točko več od Dolinčanov. Zato se morajo Kozina in soigralci tokrat potruditi, da spravijo na kolena nasprotnika in mu tako prepustih rep lestvice. Z vsakim drugim rezultatom bi bila usoda DolinCanov verjetno zapečatena, čeprav je do konca prvenstva S® osem tekem. CGS - Breg Brežani gredo v goste k ekipi, ki je J zadnjih devetih tekmah zbrala kar 18 to<>-Plave, ki nimajo veC možnosh, da bi se pot® govali za vrh lestvice, caka danes res trd oren-Kako bodo reagirali po zadnjih spodrsljaj1®' je težko predvidevati. Predstavniki dolinsk občine so v teku letošnjega prvenstva veCkr pokazali, da znajo bih kos vsakemu naspr° niku in zato danes lahko tudi prijetno pr®5® netijo, oziroma prekrižajo račune domaC nom, ki upajo na zmago. (B. R.) Grado - Mladost Po dveh zaporednih porazih ozračje v o berdobskem taboru res ni najboljše. Mošt Se naprej peshjo kazni in poškodbe, zato tu današnje gostovanje v Gradežu ne bo lahk ^ Zanesljivo bodo manjkali diskvalificirani N ta, Peri (koleno) in Ferfolja (gleženj), k sr®^ pa se bo v postavo vrnil Brissi. V prvi tekm1 ^ Doberdobu sta se moštvi razšli pri neodlofi® nem izidu 1:1, Grado pa je izenačil v zadnj minuh. i V zadnjih nekaj srečanjih je Grado P0^ i zadovoljivo formo in na lestvici tudi Prer, ■ Doberdobce, ki pa bi ga z zmago vnovič do teli. ^Mucanje / alpski pokal ATLETIKA / NA 400 M V DVORANI NOVICE Aamodt prvi v Lienzu, Košir pa tretji Svetovni rekord Michaela Johnsona Američan doslej še ni izgubil v nastopih na 400 m v dvoranah - Conley razočaral v UENZ (STA) - Nor-jvOf Kjetil Andre Aa-sra1at ie zmagal v vele-omu za alpski pokal VoriViStr^S^em Lienzu, nastopi 56 26 P° prvem )e bil Avstrijec bjj ner Salzgeber, ki je tak P j Pryi vožnji prav Pa °. .§L tretje mesto sta si razdelila Moj- Sve3Cpn Jure KoSir in Košir Frednk Nyberg. delil J6 P° Prvl vožnji tretje mesto, Ny-8 Pa je bil Sesti. .^ja Kunc je bil ci i .s®sLmi tekmovalki 1 dru8e vožnje niso la°vncali, Andrej Mik'-Pii CpPa bil med tre-Vem „So odstopili v pr-van ^astopu. Matej Jo- nei VGrve,gor Grilc in ler' stil' °b ar se niso uvr-1 v drugo vožnjo naj- Danes v Bariju težko m Juventus kjer lo1 Bari . O- -JU Pventu "»ocin [udi tol slej „ Pricakt Zen teg močne uekajk ventu f°rmi igralce brodo. ura Pad bod boljše trideseterice. Nastopilo je 46 tekmovalcev. KonCni vrstni red: 1. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 2:09.77 (1:02.95, 1:06.82), 2. Rainer Salz-geber (Avt) 2:10.61 (1:02.98, 1:07.63), 3. Jure Kosir (Slo) 2:10.67 (1:03.02, 1:07.65) in Fre-derik Nyberg (Sve) 2:10.67 J (1:03.41, 1:07.26), 5. Michael von Griinigen (Svi) 2:10.73 (1:03.02, 1:07.71), 6. Ste-ve Locher (Svi) 2:10.98 (1:03.88, 1:07.10), 7. Urs Kalin (Svi) 2:11.02 (1:03.32, 1:07.70), 8. Christian Mayer (Avt) 2:11.21 (1:03.72, 1:07.49), 9. Lasse Kjus (Nor) 2:11.54 (1:03.90, 1:07.64), 10. lan Piccard (Fra) 2:11.59 (1:03.84, 1:07.75), 11. Achim Vogt (Lie) 2:11.62 (1:03.66, 1:07.96), 12. Johan Wall-ner (Sve) 2:11.85 (1:03.61, 1:08.24), 13. Marco Hangl (Svi) 2:11.92 (1:03.92, 1:08.00), 14. Harald Strand-Nilsen (Sve) 2:12.05 (1:03.89, 1:08.16), 15. Franck Piccard (Fra) 2:12.27 (1:03.74, 1:08.53). RENO (STA/AP) - American Michael Johnson je na atletskem dvoranskem mitingu v Renu v Nevadi postavil nov svetovni rekord na 400 metrov. Progo je pretekel v Času 44.97 in tako za 5 stotink izboljšal tri leta star rekord svojega rojaka Dannyja Everetta (45.02) ter hkrati zabeležil tudi dvanajsto zaporedno zmago v dvoranah. Johnson, ki je najvisje na lestvici atletov na 200 in 400 metrov na svetu, doslej Se ni izgubil v nastopih na 400 metrov v dvoranah. Podoben uspeh na dvakrat daljši razdalji v ženski konkurenci beleži Maria Mutola iz Mozambika, ki trenira v ZDA. V Renu je gladko zmagala na 800 metrov s Časom 2:00.9, od avgusta leta 1992 pa je nepremagana v dvoranah.. Povsem pa je razočaral olimpijski zmagovalec in dvakratni svetovni dvoranski prvak Mike Conley, ki je v troskoku zasedel Sele 8. mesto (15.47 metra), zmagal pa je Kenny Harrison. V Sprintu na 50 metrov je zmago iz New Yorka na mitingu LAAF izpred tedna dni ponovil American Henry Neal (5.63), ki je do- segel tretji najboljši rezultat državljanov ZDA v zgodovini tega teka. Jackie Joyner Kersee je na 50 metrov ovire tekla 6.67, kar je nov ameriški rekord, ki ga je prav tako imela Kerseejeva, svetovni dvoranski rekord pa je Se vedno krepko v posesti Comehe Oschkenat, ki je leta 1988 za nekdanjo Vzhodno Nemčijo tekla 6.58. Kerseejeva je po zmagi v prvi disciplini mitinga slavila tudi v skoku v daljavo (6.79). Rezultati: moSki - 50 m: 1. Neal 5.63, 2. Dmmmond 5.72, 3. Carter (vsi ZDA) 5.74; 400 m: 1. Johnson 44.97 (svetovni dvoranski rekord), 2. Mills 46.43, 3. Rouser (vsi ZDA) 47.03; 800 m: 1. Tengelei (Ken) 1:47.89, 2. Parrilla (ZDA) 1:48.21, 3. Kiptoo (Ken) 1:48.70; milja: 1. 0‘Sullivan (Irs) 4:01.89, 2. Pyrah (ZDA) 4:03.95, 3. Lemora (ZDA) 4:04.13; 50 m ovire: 1. Crear 6.41, 2. Pierce 6.51, 3. Reading (vsi ZDA) 6.56; višina: 1. Barton 229, 2. Noji 229, 3. Smith (vsi ZDA) 226; palica: 1. Payne 580, 2. Manson 580, 3. Huffman (vsi ZDA) 565; ženske - 50 m ovire: 1. Joy-ner Kersee 6.67, 2. Michelle Freeman 6.77, 3. Tolbert Goode (vsi ZDA) 6.90; 200 m: 1. Torrence 22.80, 2. Guidiy (obe ZDA) 22.95, 3. Davis (Bar) 23.18; 400 m: 1. Miles 52.51, 2. Kaiser Brovvn 52.84, 3. Stevens (vsi ZDA) 52.85; 800 m: 1. Mutola (Moz) 2:00.95, 2. Paulaviciene (Kan) 2:07.70, 3. Paulino (Moz) 2:08.27; milja: 1. Jacobs (ZDA) 4:51.62, 2. Boulmerka (Alž) 4:53.02, 3. Seabury (ZDA) 4:53.21; daljava: 1. Joyner Kersee (ZDA) 679, 2. Tiedtke Greene (Nem) 662, 3. Hudson (ZDA) 658. Caiyunovi nov svetovni rekord v skoku s palico BERLIN (dpa) - Kitajka Sun Caiyun je na 5. »Olimpijskih nočeh«, atletskem dvoranskem mitingu, v Berlinu postavila nov svetovni rekord v skoku s palico s 412 centimetri. Enaindvajsetletna Študentka je najboljšo znamko dosegla v drugem poskusu, višino Štirih metrov pa sta preskočili Se dve Kitajki. »Želela sem izboljšati svetovni rekord, letos pa sem si za cilj zastavila 420 centimetrov,« je po zmagi dejala stara in nova svetovna rekorderka, ki je lani bila kaznovana s tremi meseci prepovedi nastopanja zaradi uživanja efedrina. Izidi: moSki - 60 m: 1. Esmie (Kan) 6.60, 2. Surin (Kan) 6.62, 3. Sugimoto (Jap) 6.74; 400 m: 1. Just 46.72, 2. Karsten 46.86; 3. Bittner (vsi Nem) 47.42; 1000 m: 1. Herold 2:20.19, 2. Runge 2:20.49; 3. Epli-nius (vsi Nem) 2:20.71; 60 m ovire: 1. McKoy (Avt) 7.53, 2. Fenner (Nem) 7.55, 3. Boroi (Rom) 7.59; troskok: 1. VVellmann (Ber) 16.87, 2. Holm (Sve) 16.59, 3. Andersson (Sve) 16.37; ; ženske - 60 m: 1. Onyali (Nig) 7.35, 2. Cooman (Niz) 7.36, 3. Troger (Avt) 7.49; 60 m ovire: 1. Tillack (Nem) 8.16, 2. Patzvvahl 8.19, 3. Beer (Nem) 8.34; 1000 m: 1. Jongmans (Niz) 2:43.24, 2. Beclea (Rom) 2:43.25, 3. Kremljova (Rus) 2:43.59; 3000 m: 1. Borisova (Rus) 8:56.72, 2. VVeBel (Nem) 9:01.27, 3. Kovpoti-na (Rus) 9:03.49; daljava: 1. Drechsler 676, 2. Gerhardt 649, 3. Radtke (vse Nem) 6, 16; palica: 1. Sun Caiyun 4, 12 m (svetovni rekord), 2. Cai Waiyan (obe Kit) 400, 3. Andrejeva (Ru) 400. SMUČARSKI TEKI / SVETOVNI POKAL V HOLMENKOLLNU V maratonu najboljša Larisa Lazutina in Vladimir Smimov HOLMENKOLLEN - Na prvih maratonskih tekih v letošnjem svetovnem pokalu sta bila najboljša Rusinja Larisa Lazutina in Kazahstanec Vladimir Smir-nov. V ženskem teku na 30 kilometrov v klasični tehniki je Larisa Lazutina opra-. vila s konkurenco in dosegla prvao zmago v letošnji sezoni in Četrto v karieri. Na cilju je za samo devet sekund prehitela Norvežanko Anito Moen - Guidon. Tretje mesto si je priborila Rusinja Olga Danilova, ki je rojakinjo Jeleno Valbe prehitela samo za poldrugo sekundo. Do desetega mesta so se zvrstile Se Rusinja Nina Gavriljuk in Norvežanke. Popolno prevlado tekmovalk iz teh dveh držav je prekinila le Italijanka Stefania Belmon-do, ki je bila na koncu sedma. Devetindvajsetletna Lazutina je povedla že na samem začetku in imela že po desetih kilometrih 25 sekund prednosti pred Moenovo, 30 pred Gavriljukovo in 35 pred Valbejevo. Danilova je bila pri tem merjenju vmesnega Časa samo na sestem mestu. Po 22 kilometrih je Lazutina proti Moenovi izgubila 9 sekund, medtem ko je začela Danilova napredovati, saj je tekla vzporedno z Norvežanko vse do cilja. Moenova je do cilja pridobila Se sedem sekund, vednar ji je do zmage zmanjkal se kak kilometer. Pri moških je bil na 50 kilometrov v klasičnem slogu najboljši Vladimir Smirnov, ki je včeraj dosegel svojo devetnajsto zmago v karieri. Kazahstanec je tekaški maraton pretekel v 2 urah in nekaj manj kot 10 minutah. Za njim sta se razvrstila Rusa Aleksej Prokurorov in Mihail Botvinov. Za samo pet desetink sekunde je stopničke zgrešil Finec Harri Kirviesnemi, medtem ko sta bila najboljša Norvežana Thomas Alsgaard in Erling Jevne na petem in Sestem mestu. Njun rojak in vodilni v svetovnem pokalu Bjbrn Dahlie pa je bil izredno slab, saj je zasedel Sele 48. mesto s 13 minutami zaostanka. Dahlie je sicer dobro začel, saj je bil na polovici proge z minuto zaostanka za Smimovom na petem mestu, vendar je naenkrat popustil in zašel v krizo. V petih kilometrih je izgubil kar tri minute, do cilja pa je Se kar naprej izgubljal. Z včerajšnjim slabim nastopom je omogočil Kazahstancu, da se mu je v točkovanju za svetovni pokal približal na 90 točk. Danes bosta v Oslu Štafetna teka na 4 x 5 kilometrov za zenske in 4 x 10 kilometrov za moške. Rezultati: Zenske - 30 km klasično: 1. Lazutina (Rus) 1:27:38.5, 2. Moen Guidon (Nor) + 9.0, 3. Danilova (Rus) + 39.2, 4. Valbe (Rus) + 40.7, 5. Gavriljuk (Rus) + 1:04.1, 6. Mikkelsplass (Nor) + 1:09.9, 7. Belmondo (Ita) + 1:45.0, 8. Nybraten (Nor) + 1:59.9, 9. Dybendahl (Nor) + 2:12.4,10. Neumannova (Ces) + 2:27.3; moški - 50 km klasično: 1. Smirnov (Kaz) 2:09:53.8, 2. Pokurorov (Rus) 2.10:48.3, 3. Botvinov (Rus) 2.13:18.2, 4. Kirvesniemi (Fin) 2.13:19.0, 5. Alsgaard (Nor) 2.13:23.1, 6. Jevne (Nor) 2.13:32.4, 7. Fauner (Ita) 2.13:45.0, 8. Stadlober (Avt) 2.14:01.6, 9. Jonsson (Sve) 2.15:33.3, 10. Bellmann (Nem) 2.15:43.5. (T. B.) Dvojna zmaga Japoncev HOLMENKOLLEN (STA) - Zmagovalec tekme nordijskih kombinatorcev za svetovni pokal v Holmenkollnu je Japonec Kenji Ogivara pred rojakom Cugiharujem Ogivaro in Norvežanom Bjartom Engenom Vikom. Japonca sta vodila že po skokih, nato pa v teku svojo prednost le obdržala. Skok s petega na tretje mesto je uspel Norvežanu, ki je mesto zamenjal z Avstrijcem Mariom Stecherjem, tretjeuvrscenim po skokih. Izidi: 1. K. Ogivara (Jap) 39:42.2, 2. C. Ogivara (Jap) 39:21.1, 3. Engen Vik (Nor) 38:40.8, 4. Abe (Jap) 39:17.4, 5. Stecher (Avt) 40:38.0, 6. B. |. Elden (Nor) 36:38.5, 7. Apeland (Nor) 37:59.3, 8. Skard (Nor) 38:25.4, 9. Kono (Jap) 38:17.2,10. Heckman (ZDA) 39:57.6. Švedska - Češka 3:1 (2:0,0:1,1:0) STOCKHOLM (Reuter) - Na mednarodnem hokejskem turnirju v švedski prestolnici so domači hokejisti premagali nasprotnike iz Češke in ostajajo najresnejši kandidati za ponovitev uspeha iz leta 1993. Ze po 46 sekundah tekme je zadel veteran Per-Erik Eklund. V 18. minuti pa je zadel Se Robert Nordmark. Cehi so prevladovali v drugi tretjini in premoč kronah z zadetkom Jirjija Vykokala. V 45. minuti je zmago Švedski zagotovil debitant v ru-meno-modrem dresu Markuš Akerblom. Strelci: 1:0 (1) - Eklund, 2:0 (19) - Nordmark, 2:1 (26) -Vykokal, 3:1 (45) - Akerblom; vrstni red: Švedska 4, Češka 1, Rusija 1, Kanada 0. Grafova vendarle v Parizu PARIZ (STA/Hina) - Nemka Steffi Graf se bo po poškodbi spet vrnila na teniška igriSCa in bo že prihodnji teden nastopila na dvoranskem turnirju v Parizu, katerega nagradni sklad znaša 430 tisoč dolarjev. Steffi Graf ni nastopala že od novembra, ko je v finalu ženskega mastersa v New Yorku izgubila proti Francozniji Mary Pierce. Vzrok za to je poškodba noge in hude bolečine v hrbtu, posledica pa, da po 276 tednih ni veC prva na svetu. Shilton spet med nogometnimi vrati LONDON (STA) - Nekdanji angleški reprezentančni nogometni vratar Peter Shilton, ki šteje 45 let, se je spet vrnil na nogometna igrišča in bo odslej elan prvohgaša VVimbledona. Terry Burton, pomočnik menedžerja tega kluba, je novico o podpisu pogodbe s Petrom Shiltonom potrdil. Burton je še dodal, da bo Shilton, ki je za reprezentanco nastopil kar 125-krat, bržkone nastopil že danes na pokalni tekmi proti Liverpoolu, ker je prvi vratar VVimbledona Nizozemec Hans Segers poškodovan, medtem ko je drugi vratar Neil Sullivan suspendiran. Prvaki NBA na turnirju McDonaldi v Londonu LONDON (STA/AP) - Prvič v zgodovini bodo prvaki ameriške košarkarske lige NBA nastopili na prvenstvu McDonald's, turnirju, ki je javnosti bolje znan pod imenom McDonald's Open, je sporočil komisar NBA lige David Stem. Ime ekipe, ki bo od 19. do 21. oktobra nastopila v Londonu na letošnjem turnirju McDonald's, še ni znano, saj je prvenstvo v Ameriki šele v drugi polovici rednega dela, vodilna moštva pa nato Čakajo še odločilni boji v končnici. Na omenjenem turnirju je kakšno ameriško moštvo prvič nastopilo leta 1988, tokrat pa bodo gledalci lahko prvič v živo občudovali mojstrovine neuradnih svetovnih prvakov. Ameriška moštva, ki so doslej nastopala na McDonald's Opnu, Se niso zabeležila poraza. Zadnjic je Ameriko zastopal Phoenix Suns, ko je bilo leta 1993 tekmovanje v Miinchnu. Nigerijci trdijo, da so v FIFI rasisti LAGOS (STA/AP) - Vodstvo Nogometne zveze Nigerije (NFA) je obtožilo Mednarodno nogometno zvezo (FIFA) rasizma, ker je v petek odpovedala mladinsko svetovno prvenstvo v nogometu za igralce do 20 let, ki bi moralo biti od 11. do 26. marca v tej afriški državi. SP bi bilo prvo večje mednarodno Športno tekmovanje, ki bi ga organizirali Nigerijci. Predsednik nigerijske nogometne zveze Emeka Omeruah je V sporočilu za javnost dejal, da je odločitev mednarodne zveze žalitev za Nigerijo in vse temnopolte ljudi: »FIFA je ravnala v skladu s svojo politično odločitvijo, da SP ne bo v nobeni državi s temnopoltim prebivalstvom.« Dejal je tudi, da lahko z dokazih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) potrdi, da v dveh mestih, za katere je FIFA trdila, da sta ogroženi s kolero in v katerih bi morala biti dva predtekmovalna turnirja (Kaduna in Enugu), ni tako problematičnih težav s kolero in menigitisom, da bi lahko govorih o epidemiji. Dejstvo je, da je Nigerija v pripravo tega SP vložila 35 milijonov ameriških dolarjev. Rezultati teniških turnirjev MARSEILLE - Moški - četrtfinale: Vacek (Ceš) - Ka-felnikov (Rus/2) 7:5, 7:6 (7:5), Delaitre (Fra) - Rikl (Ceš) 6:2, 6:2; Becker (Nem/l) - Renzenbrink (Nem) 7:6 (7:1), 6:7 (11:13), 6:2, Roux (Fra) - KuCera (Sik) 3:6, 6:1, 6:2; polfinale: Becker (Nem/l) - Delaitre (Fra/4) 6:4, 6:2; Vacek (Ceš/7) - Roux (Fra) 6:1, 7:5. DUBAI - Moški - Četrtfinale: Ferreira (JAR/4) - Cash (Avs) 6:1, 6:2; Gaudenzi (Ita) - Holm (Sve) 6:4, 6:2; Korda (Ceš/6) - Arriens (Nem) 4:6, 6:2, 6:4; J. San-chez (Spa) - VVoodbridge (Avs) 6:2, 6:4; polfinale: Ferreira - Sanchez 5:7, 6:1, 6:4; Gaudenzi - Korda 3:6, 7:6,6:4. SAN JOSE - Moški - Četrtfinale: VVashington (ZDA/5) - Shelton (ZDA) 6:2, 6:1; Courier (ZDA/3) - Grabb (ZDA) 6:1, 7:6 (7:5), Agassi (ZDA/l) - Ma-sPhie (ZDA) 6:4, 6:3; Chang (ZDA/2) - Rusdeski (Kan) 7:6 (8:6), 7:6 (10:8); polfinale: Agassi - VVashington; Chang - Courier. CHICAGO - Zenske - Četrtfinale: Raymond (ZDA/8) - Frazier (ZDA/4) 6:4, 6:3; M. Malejeva (Bolg) - Courtois (Bel) 6:3, 6:3; Sabatini (Arg/2) -Rubin (ZDA/6) 7:6 (7:5), 6:4; Garrison (ZDA/7) -Schultz (Niz/3) 6:7 (4:7), 6:3, 7.6 (7:4); polfinale: Rajmond - Garrison; Malejeva - Sabatini. KOŠARKA / DREVI V TRSTU OB 20. URI Birex okrnjen Priložnost za llly Scovolini tesno premagal Cagivo Televizijske kamere bodo sledile tudi povratni tekmi med Illyjem in veronskim Birexom, toda tržaški ljubitelji košarke srčno upajho, da se ne bo končalo kot v Veroni, ko so se Bernardijevi igralci osramotili pred vso italijansko košarkarsko javnostjo in izgubili z zgovornim 93:55. Najbolj vražjevemi se lahko tolažijo z dejstvom, da bo drevisnjo tekmo (pozor, pričenja se ob 20. uri!) v posrednem prenosu, s pričetkom ob 22.30, predvajala zasebna postaja s kodiranim signalom tele +2, ki je namenjena ožjemu številu TV gledalcev. Resnici na ljubo se je v času med prvo in današnjo tekmo v obeh moštvih marsikaj spremenilo. Tržačani sicer ne blestijo, vendar po zamenjavi ameriškega para igrajo vsekakor bolj zanesljivo, Verončani pa se v zadnjih časih otepajo s številnimi poškodbami. Najhujša je nazadnje doletela play makerja Bono-ro, ki je pravi motor Bi-rexa, pred njim pa sta se poškodovala tudi Boni in Nobile, tako da je trener Marcelletti prisiljen pošiljati v boj tudi mlajše rezervne igralce. Tržačani imajo torej lepo priložnost, da z zmago ohranijo upanja v uvrstitev v končnico na naslov. Ce bi jim spodletelo, pa bi bili iz tega boja praktično že izločeni. V včerajšnji vnaprej igrani tekmi je Scavolini z 98:90 (47:50) tesno premagal Cagivo, ki je bila v vodstvu vse do polovice drugega polčasa. Scavolini: Calbini 6, Magnifico 21, DelT Strelec Burtt drevi proti strelcu VVilliamsu (F. KROMA) NOGOMET / MEDDE2ELNA LIGA Trieslina, pozor na obrambo! Bolzano ima tretji (31 golov) napad lige Treviso proti nepredvidljivemu Seveglianu »Mrtvi« tek Triestine in Trevisa naj bi se nadaljeval tudi danes. Obe moštvi igrata na domačem igrišču in si seveda ne moreta privoščiti zapravljanja točk, pred težjo nalogo pa tokrat prav Triestina, ki se bo pomerila s sedmouvrščenim Bolzanom, medtem ko bo Trevisu skušal zmešati štrene nepredvidljivi Sevegliano. Po zaskrbljujočih dveh zaporednih remijih brez gola je Triestina spet v izvrstni formi, prekinitev pa je izkoristila s prijateljsko tekmo proti slovenskemu prvoligašu Muri (4:0 za Tržačane). Kot kaže se je ekipa sprijaznila z odsotnostjo ključnega veznega igralca Pavanela, trener Pezzato pa je očitno v kratkem času dobil ustrezne rešitve. Bolzano je solidna ekipa, ki ima svojo glavno orožje v napadu, saj je z 31 goli tretji najboljši v ligi. Najnevarnejša v tem pogledu sta Urugvajec (Schiaffino pa vendarle ni) Bombacci z osmimi goli in Roveda, ki jih je nabral dva manj. Precej ranljiva pa je obramba, ki je prejela že 24 golov. V nasprotju z dosedanjimi domačimi tekmami, ko je Triestina redno naletela na pravi zid nasprotnikov pred kazenskim prostorom, obeta današnji nasprot- nik nekoliko odprtejšo igro. Bomo videli. Pri Triestini sta ob omenjeni odsotnosti Pavanela vezno vrsto na cedilu pustila solidni Polmonari in luksuzna menjava Li-guori. Ob že preverjeni zanesljivosti obrambe je tako skoraj neizbežno, da bodo na sredini zaigrah Zanvettor, Pivetta, Jaco-no in Intartaglia. Obiskovalci »Rocca« pa trenutno najbolj pogrešajo gole »Con-dorja« Marsicha, ki v zadnjih dveh mesecih ni zadel mreže. Njegov doprinos bi seveda bil še kako dobrodošel, še sreča, da je vlogo »bomberja« uspešno prevzel Bre-scini. Včerajšnji izidi: Bassano - Sanvitese 2:0, Caerano - Arco 3:2, Miranese - Dona-da 2:1, Pievigina - Luparense 1:2, Rovere-to - Montebelluna 0:4, Schio - Arzignano 0:0. Danes: Treviso - Sevegliano, Triestina - Bolzano, Pro Gorizia - Legnago. Vrstni red: Triestina 35, Treviso 32, Luparense in Miranese 26, Arzignano 25, Legnago 25, Bolzano 23, Caerano in Montebelluna 22, Sanvitese 21, Pro Gorizia in Sevegliano 19, Bassano 18, Donada in Arco 17, Pievigina 16, Schio 15, Rovereto 11. ODBOJKA^ Milanski Tally ugnal Cariparmo Danes Ravennd proti Modem V vnaprej igrani 16. kola odbojkarske Al e je milanski Tally s - V vnaprej igrani tek®* Ji3:15, 17:15, 17:16, premagal Cariparmo. L stje so daleč od pravefor® ’ čeprav zdaj spet nastop3* tudi Giani in Gravina. , Tallv: Zlatanov (4+&-1' Bedino (5+17), Ege3® (0+1), Vergnaghi (ll+^/’ Conte (5+16), Gali*3 (14+26), Stork (0+9), sthuma (9+13). Cariparma: Giret (8+19), Gravina (7+20), G® ni (4+19), Farina, Lo F (2+3), Rinadli (3+l.2,; Blange (5+3), Saveljev (10+33). • Današnji spored: Sassan - Gabeca (brez podajača Gr biča), Edilcuoghi - Daytor*a (tele +2 ob 17.30), VVuber -Fochi, Alpitour (z Gane vom, a brez Gallija) - Ig1*** (tri zmage v zadnjih 4 teK-mah), Gioia - Sisley (spe* Zorzijem). Agnello 11, Garrett 18, Gaines 8, Riva 21, Brigno-li 11, Costa 2. Cagiva: Bulgheroni 3, Biganzoli, Komazec 35, Conti 15, Vescovi 2, Savio 4, Petruška 9, Meneghin 14, Pozzecco 8. PM: Scavolini 25:34; Cagiva 20:29. TRI TOČKE: Scavolini 5:15 (Calbini 0:1, Magnifico 1:3, Dell* Agnello 0:1, Gaines 0:2, Riva 2:6, Bri-gnoli 2:2); Cagiva 8:16 (Bulgheroni 1:1, Biganzoli 0:2, Komazec 2:5, Vescovi 0:1, Meneghin 3:4, Pozzecco 2:3). Panapesca - Benetton 90:111 (34:44) Današnji spored (18.30): Buckler - Madi-gan, Comerson - Metasy-stem, Illy - Birex (20.00), Pfizer - Stefanel, Teore-matour - Filodoro. A2 liga: Libertas Udine - Olitalia 58:87 (26:43) NOGOMET / B LIGA Za Udinese bo proti Chievu igral tudi napadalec Marino Udineseju v Veroni proti Chievu bržkone ne bo lahko ponoviti rezultatov zadnjih kol. Vse boljši Videmčani bodo bržkone tudi tokrat igrali napadalno, vendar morajo pri tem upoštevati, da je protinapad najmočnejše orožje Chieva, ki se sicer z dvajsetimi točkami bori pred izpadoim iz lige. Trener Galeone bo tokrat lahko spet računal na napadalca Marina, ob njem pa bo v konici napada igral Poggi. Na sredini igrišča bodo niti igre vodili Desideri, Ametrano, Scarchilli in Pizzi, ki je imel sicer v petek nekaj temperature. Udinese bo 16. februarja odigral na stadionu Friuli v Vidmu prijateljsko tekmo proti Dinamu iz Bukarešte. Današnji spored: Asco-li - Atalanta, Chievo -Udinese, Como - Venezia, Cosenza - Piacenza, Lec-ce - Ancona, Palermo -Verona, Perugia - Lucche-se, Pescara - Acireale, Sa-lernitana - Vicenza. Cesena - Andria 4:0 V sinočnji vnaprej igrani tekmi je Cesena kar s 4:0 premagala Andrio (Hubner v 2., in 77. minuti in Scarafoni v 52. in 59.) NOGOMET / V MLADINSKIH PRVENSTVIH _ Vodilni izgubil v Štandrežu Vesna in Primorje proti solidnim nasprotnikom praznih rok Juventina - Ronchi 2:1 (1:0) Strelca: P. Gergolet in Ballaben. JUVENTINA: Pavio, Romano, G. Trampuž, Ferro, Serem, A. Trampuž, P. Gergolet (Milotti), Gallo, Ma-cuzzi (Vagna), Ballaben, Gambino. Proti Ronchiju, ki je doslej nabral trinajst zmag in štiri remije ter brez poraza nemoteno kraljeval na prvem mestu, je Juventina odigrala najboljšo letošnjo tekmo. Razmočenemu terenu navkljub sta ekipi prika-zali lepo igro. Priložnosti so se vrstile, v 40. minuti pa je Peter Gergolet po samostoj- nem prodom spravil usnje v mrežo. Gostje so navalili na Juventinina vrata, toda Pavio je bil vedno na mestu. Tem bolj prosto pot do gola so zato imeli prav domači, ki so podvojili z Ballabe-nom, ki je zadel po lepem predložku odličnega Petra Gergoleta. Obupni napadi Ronchija so se Se stopnjeva-li, z urejeno obrambo pa Juventina več kot znižanje zaostanka ni dopustila. POKRAJINSKI MLADINCI Vesna - Chiarbola 3:4 (2:2) Strelci: Morassut v 15., Monte v 25. in Jurinčič v 70. minuti. NOVICE Bugno prevzel vodstvo TOULON - Na kolesarski dirki po Sredozemlju zdaj vodi Gianni Bugno. V šesti etapi na kronometer (33 km) s ciljem v reber je zmagal pred rojakom Davidom Rebellinom in Rusom Dimitrijem Konjičevom. Jutranjo poletapo pd St.Laurenta do Hyeresa (130 km) je v Sprintu osvojil Italijan Mario Cipollini pred Belgijcem Jojem Planckaertom in Uzbekom Djamolidi-nom Abdužaparovom. Skupni vrstni red po 6. etapi: Bugno (Ita) 14.21:14; 2. Petito (Ita) + 1 sek.; 3. Rebellin (Ita) +1 sek.; 4. Konjičev (Rus) +19 sek.; 5. Gelfi (Ita) +39 sek. CourmAosta žrtev nesporazuma? BOČEN - Disciplinska komisija italijanske zveze v hokeju na ledu je v zvezi s prvenstveno tekmo med Bolzanom in CourmAosto dosodila Bolzanu zmago s 5:0, ker so igralci CourmAoste predčasno zapustili igrišče iz protesta zoper sodniške odločitve. Funkcionarji CourmAoste zdaj sicer trdijo, da je šlo za nesporazum. Pravilnik namreč dopušča enkraten umik moštva iz igrišča za dve minuti v primeru razgretih duhov. »Naši igralci so se na ledeno ploščo vrnili po 50 sekundah«, je povedal športni direktor CourmAoste Roberto Zumofen in zahteval ponovitev tekme zaradi sodniške napake. Danes Posillipo - Mladost NEAPELJ - Danes bo v Neaplju povratna tekma četrtine finala pokala prvakov v vaterpolu med Po-sillipom in zagrebško Mladostjo. V prvi tekmi so Zagrebčani zmagali s 7:6, v Jrrvaškem prvenstvu pa so v osmih tekmah izgubih le eno točko in so prepričljivo na prvem mestu. r-NOGOMET / IGRALEC IN SPONSOR PAVEL JEZ O TRŽAŠKEM POKALU-, »Mali nogomet je manj utrudljiv, užitek pa je enak« Eden izmed najbolj popularnih športov v tržaški pokrajini je brez dvoma mah nogomet, pri katerem v vsaki ekipi nastopa sedem igralcev, srečanja pa potekajo na malih nogometnih igriščih. Turnirjev v malem nogometu je vsako leto izredno veliko, temu ustrezno pa je tudi število ekip in igralcev. Mnogi med njimi igrajo tudi po dva turnirja, na njih pa ne smejo sodelovati igralci, ki igrajo v uradnih amaterskih prvenstvih pod okriljem državne nogometne federacije. Najbolj znan turnir je seveda »Tržaški pokal«, ob njem pa imamo še »Pokal Tortuga - ex Panzini«, »Turnir Manzuto e Schender«, »II Golosone« in druge. Poleti pa je najbolj znan turnir, ki poteka pri sv. Ivanu, medtem ko sta postala že tradicionalna tudi turnirja na Padricah in v Trebčah ob priliki vaških Sager. Toda zakaj se še mlad nogometaš odloči za mah nogomet in opusti amaterska igrišča? O tem in drugem smo se pogovorih s Pavlom Jezom, bivšim igralcem Brega, ki je igralec in sponsor ekipe Supermercato Jez, ki nastopa v A ligi Tržaškega pokala. . Katera je največja razlika med pravim in malim nogometom? »Mislim, da je nogomet na malem terenu manj utrudljiv, užitek pa je enak, saj so kontakti med igralci bolj pogosti, igra je bolj hitra in igralci so vedno zaposleni, medtem ko na velikih terenih lahko igralec dalj časa ne pride v stik z žogo.« Mnogo igralcev, Id bi lahko še igrali v amaterskih ekipah, se raje odloči za mali nogomet Cernu? »Morda zato, ker je pri malem nogometu manj odgovornosti. Dandanes tudi v 3. AL v nekaterih ekipah ni zabave in so važni le rezultati. V malem nogometu je več zabave, treningi niso obvezni, človek se bolj sprosti.« Kakšen pa je nivo igre? »V A ligi Tržaškega pokala razpolagajo nekatere ekipe z dobrimi igralci, ki so pred kratkim prenehah z igranjem v amaterskih prvenstvih. Zato so tudi te ekipe pri vrhu, ostala moštva pa so povprečna.« Kako pa je s publiko? Ali se ob igrišču zbere mnogo navijačev? »Običajno so gledalci sorodniki ah prijatelji in tudi ti niso v velikem številu. Toda lani se je na finalu Tržaškega pokala zbralo nad tisoč gledalcev.« Ti si tudi sponsor ekipe. Ah je sponsorizadja draga? »Letošnja vpisnina za Tržaški pokal je znašala 2.200.000 lir. Vpisnina za druge turnirje je nižja, seveda pa ima vsaka ekipa še dodatne stroške: majice, torbe, itd.« Ali je res, da vi igrate skoraj v vsakem vremenu? »Na žalost je to res. To pa se dogaja zato, ker bi bilo v primem prelaganj zelo težko odigrati zaostala srečanja, saj so igrišča zasedena skoraj ves teden. Nekateri turnirji potekajo ob petkih, sobotah in nedeljah, drugi ob ponedeljkih in torkih. Nekatere ekipe tudi trenirajo. Prav zaradi teh težav so v soboto 4. in v nedeljo 5. februarja, medtem ko so vsa ostala športna srečanja imela premor zaradi dogodka v Genovi, odigrali prvenstvena srečanja Tržaškega pokala.« (E.Bevk) VESNA: Gruden, Košuta, Schiavon, Morassut, Caciot" toli, Emili, Jurinčič, Arnato, Monte, Stoka, Beno. Tudi na tekmi prod 111 oC' ni Chiarboh je Vesna pok3) zala, da so temni časi začetka prvenstva in bila z®" 10 blizu zmagi. Ze v prw* desetih minutah se je odloC" no podala v napad, sodnik je spregledal dva prekrška v kazenskem prostom gostov, tretjič pa je vendarle pok3" zal na belo piko, Morassu pa je bil zanesljiv izvajale® najstrožje kazni. Kmalu na® so Križani po kotu podvoji® z Montejem. Naši so mom3 nekoliko popustih in Chiaj bola jih je v zadnjih pet* minutah dvakrat kaznoval3’ V drugem polčasu je bu3 igra bolj izenačena, Vesn3 pa je tretjič zadela z )**, rincičem, ki je preigral nek3 nasprotnikov in zade zgornji kot vrat. Nepazljiv0" st v končnem delu tekme j6 plavim spet bila usodna: g° stje so namreč v 83. mim* izenačili, dve minuti k3 sneje pa povedh. „ Primorje - Domio L (1:2) . Strelec: v 30. min. Guš® PRIMORJE: Hus® Ferfolja, Luksa, Gherbass*’ Guštin, Braini, Turk, Ki* Ostrouška, Emili, Valente- Mladinci so za las izgub* 11 možnost, da bi odvze > točko prvouvrSCenemU; Tekma ni bila lepa za® ' blatnega igrišča. V začetk so naši igrali nezbrano gostje so takoj prevzeli P°j budo. Po nekaj priložn0^ so v 15. minuti povedli p neverjetni napaki obramu®; Rdeče-mmeni se niso vd inkmalu izenačih. Gostje P^ so reagirah in proseSki v® tar je dobro odbil nev31**, žogo v kot. Toda nekaj nut kasneje je Domio sp povedel. V drugem delu! Domio dvakrat ogrozil P*^ seška vrata. Primorje ) skušalo izenačiti, a za® (Gorazd) Najmlajši: Sanrocches6 Sovodnje 3:1 (1:0) ^KOŠARKA / SINOČI V 19. KOLU C1 LIGE Jadran se je moral namučiti Gostje so vodili večji del srečanja kdran TKB- Campo- 7l7l)ler° 86:78 (38:40’ (fi'ii ^AN: Arena 18 tr.;, Za 2 točki, 0:2 za 3 , Ke, 6:8 p.m.), Ober-Barn 17 (6:11,-, 5:5), Pre-3 (0:3, 1:3, -), Emili 7; ■, Vitez 21 (7:12, 0:2, •« , Eamec 6 (3:3, -, -), ^auber i2 (2:5, 2:5, 2:4), piljak 7 (3:4, -, 1:2), n v Grbec 2 (1:1, -, „ n.v,, °:l). 21:28, SON 18. IAMPOSAMPIERO: ra ^i n (3:4), Mune-t 1Masetto 8, Tosa- (l'P)7xi3:4)’ T°gnana 7 p' J’ Vettore (2:4), Sco- 8agna 9 (1:2), Belluco g ^'’^chiav°, Michelon PM: 11:18; tri točke: Sn\leradd 2, Vettore 1; in , 26; PON: Miche- Z[S2i izkl)učen: Vet- p-f0 Prvem porazu v dran TKR )e VCeraj Ja" da k- .ti resno tvegal, Ota 1 .’.z§uPil tudi nepre- .®‘PVost domačega s;n1SCa- Gostje zasedajo p0ar (e 10. mesto, toda Vp ežavnem začetku pr- c nstva, ko nekaj igral- Zaradi finančnih p av kluba ni igralo, je d0?POsamPiero postal al nevaren tekmec. u.i Pa se je na igrišču Se kako Poznalo! Srečanje je v vodstvu bil Campo-sampiero, Jadran pa je spet povedel poldrugo minuto pred koncem, ko sta Rauber in Pregare zadela trojki. Konec tekme? Se zdaleč ne! Gostje so imeli Se dovolj moči in gledalci so dočakali podaljšek. »Razkuhani« Caniposampiero ni vec prišel do besede, Jadran je takoj poletel na +7 in vknjižil 18. prvenstveno zmago. Tekma je potrdila padec Jadranove forme, kar je seveda tudi razumljivo. »Raje zdaj, kot v play-offu«, pravi pomožni trener Boris Vascotto. Kakorkoli že, v naslednjih dveh kolih Caka Viteza in tovariše pravi »tour de force«: najprej gostovanje v vedno vroCem Sacileju, nato pa »J----------—• 1 "ii/. % i-/«/),>■/v, ™ Boris Vitez mestni derbi s Servola-no, ki bo najbrž tudi odločal o končnem prvem mestu. (Kaf) Danes tekma FISI SK Devin Na današnjem smučarskem tekmovanju FISI, ki ga za kategoriji baby in cicibani na Zoncola-nu prireja Smučarski klub Devin, velja pa tudi za pokal Adriaimpex, bo sodelovalo čez 200 tekmovalcev iz vse dežele. Tekmovalci prvega in drugega okraja bodo tekmovali skupaj, sestavili pa bodo dve 1 oceni lestvici. Meščanov je skupno 95, pripadajo pa 14 klubom. Mladi smučarji se bodo preizkusili v velelslalomu, Start tekmovanja pa bo ob 9.30. ODBOJKA / ZENSKA C2 LIGA Sokol Indules se je brezpogojno predal V okrnjeni postovi je bil proti odličnemu B-metersu brez moči - Boj za vrh že končan? Sokol Indules - B-me-ters 0:3 (6:15, 5:15, 8:15) SOKOL INDULES: Marucelli (1+5), Viđali (1+2), Semec (1+2), Lara Masten (2+3), Tanja Masten (0+2), Ban (3+1), Visentin (0+0), Lupine, Kosmina, Švara, Gole-mac. SERVIS: SOKOL 6 točk, 6 napak, BIME-TERS 13,10. Sokol je konCal prvi del prvenstva v ženski C2 ligi na najslabsi način. Proti drugouvrSC-nemu B-metrsu iz Cer-vinjana je gladko izgubil in tako se je verjetno tudi poslovil od zadnjih upanj za napredovanje. Rezultat zelo dobro odraža razmere na igriSCu. Igra je bila namreč povsem enosmerna. Na eni strani je bila mla- ZaCeli so gostje D:r]. z zgovornim 7:0 v CpI 1 igre in nato tiai polčas vodili, JV«i° prednost so po-SlaK jPri stanju 21:14. j dan Pregarca je Ja-S? »dvzel najpo-orn^ neiSe napadalno z)e, »modri« pa so se Se P°yrs)u držali predv-z borbenostjo, dobro HlieijVaktev dejUrigral .le rln V nadaljevanju izi a(a ista pesem: z 1110 dveh priložnosti KOŠARKA / TRETJEUVRŠČENI JE POLOŽIL OROŽJE Dom Agoresl z veliko mero borbenosti ugnal Porcio Marko Corsi 16 točk (Dom Agorest) košarka / poraz cicibone v trzicu n Zadnji Persijev met žal ni šel skozi obroč Pom Tržič - Cicibana 76:72 (35:36) h m keghissa 2 (0:2), Stocca 7 ■ J, Santinato 12 (4:4), Mocchiutti, p acuzzo 21 (3:5), Miniussi 4 (2:2), p , a t (l;2), benich, Zuppel 12 (3:6), ombi 17 (5:7). Trener: Russi. t^M: 19:30, SON: 22, PON: Stocca j,/1’ Miniussi (40), TRI TOČKE: San-nat°2, Giacuzzo 2, Zuppel 1. UCIBONA: Persi 17 (7:13,1:4, 0:3), 2-saCcmvini 4 (2:3, -, 0:2), Jogan 20 (4:9, tij ’ 6:8)- Zuppin 9 (4:7, 0:3, 1:2), Bat-Trvm«'2 (1:12, d, Semen 2 (1:2, -, -), (2 9 Š1C 4 (tJ-2, 1:5, 1:2), Križmancič 4 4 sV^°:2)' Furlan, I. Bajc 10 (3:6, 0:2, ‘‘■H Trener: Kovačič, pl: 24:45, TRI TOČKE: 4:19 Gogan ■ ersi 1, Tomšič 1), Skupno: 28:64, Persi (40)4’ S°N: 25’ P0N: Mg™ (35), (PANIKA: Toldo (PN) in Leone anafredda) srp,lc!b°na je tudi v povratnem je i an.iu s trziskim Pomom, s katerim p0.0s eiidelila prvo mesto na lestvici, njen8111 • kraisi k°nec, bil pa je to poraz po Šestih zaporednih zmagah. Rezultat puSCa nekaj grenkobe, saj bi bilo za zmago dovolj, da bi Cicibona igrala nekoliko boljše v napadu. Srečanje se je za goste pričelo spodbudno (10:4, 12:7), saj so bili v vodstvu vse do 15. minute (27:25), ko je Pom prvič povedel, vendar se je polčas vseeno končal z minimalno prednostjo Cicibone. Po izenačenem začetku sta se v drugem delu pri Tržicanih razigrala Giacuzzo in Santinato, pod košem pa se je uveljavljal 205 era visoki Palombi, ki je najnovejša Pomova okrepitev. Cicibona je v 31. minuti Se imela štiri točke prednosti, nato pa je Pom z delnim izidom 14:4 dosegel prednost 64:58. Tedaj se je začelo dolgo zasledovanje, ki je v zadnjih minutah obetalo preobrat. Po dveh uspešnih metih za tri točke in dvema prostima metoma je imela namreč Cicibona 30 sekund pred koncem le Se dve točki zaostanka in žogo v rokah, vendar zadnji Persijev met sekundo pred koncem žal ni Sel skozi obroč. (VJ) Dom Agorest - Porcia 80:78 (37:42) DOM: KoSuta 10 (1:2 za 2 točki, 1:2 za 3 točke, 5:7 p.m.), Corsi 16 (1:1, 3:4, 4:4), Di Cecco 27 (10:21, 1:1, 2:3), Podbersig 9 (4:7, -, 1:3), Jarc 12 (5:10, -, 2:2), Bordon 4 (1:3, -, 2:2), Batel-lo 2 (1:4, -, -), Silič, Ambro-si, KocjanCiC. PON: Podbersig (39) in Košuta (40). Po zares lepi igri so be-lordeci dosegli prestižno zmago proti drugouvrščeni Pordi, ki je še računala na prvo mesto v prvenstvu. Naši so potrdili dobro uigranost, ki so jo pokazali v zadnjih nastopih, temu pa so še dodali zagrizeno obrambo in visoko stopnjo borbenosti. V začetku tekme so sicer gostje hitro povedli in prednost večali do +12 v osmi minuti, ko pa so domovci spremenili obrambo, so spravih goste v precejšnje težave. S tremi zaporednimi trojkami Cor-sija in Košute so znižali zaostanek in zaključili polčas na -5. V drugem delu so domovci Se povećah zagrizenost v obrambi in v osmi minuti prvič povedli, predvsem po zaslugi izredno točnega Di Cecca (5:5 v drugem delu) in borbenega Jarca, ki je polovil šest odbitih žog.. Tekma je bila zelo izenačena do zadnjih sekund igre, ko je v po- slednji akciji dosegel odločilni koš prav Di Cecco. BelordeCi so tudi tokrat potrdili, da zadnje mesto na lestvici ne odraža njihove prave vrednosti in da se bodo v povratnem delu prav gotovo povzpeli na višja mesta. Bor Radenska za točko boljši od Spilimbergal Moška C2 liga: Spilim-bergo - Bor Radesnka 79:80 (46:41) da in visoka gostujoča ekipa, ki je prišla v Nabrežino zelo motivirana in je zapustila odličen vtis. Pokazala je dober servis in gibčno obrambo, predvsem pa je bila njena premoč očitna na mreži. Na drugi strani so sokolovke odigrale povprečno tekmo. Zaradi odsotnosti KoSutove je svoj krstni nastop v C-2 ligi opravila mlada Irena Semec, ki je dobro opravila svojo nalogo, potem ko je premagala tremo v prvem setu. DrugaCe pa so bile sokolovke ranljive v sprejemu, v napadu pa so imele velike težave, da so premagale gostujoči blok. Da bi se lahko enakovredno upirale B-metersu pa so na-splošno naredile tudi preveč napak. Prva dva seta so gostje osvojile brez večjih težav. V obeh so takoj visoko povedle (v prvem 10:2, v drugem 11:0) in prednost ohranile do konca. Nekoliko bolj živo je bilo v tretjem setu, ko je Sokol povedel s 4:1, nato pa so zopet prevzele vajeti igre v svoje roke gostje. Sokolovke so se jim zadnjic približale pri stanju 8:7, od tu naprej pa so zopet bile nemočne. Po tekmi je trener Jurman, ki je moral spet slediti ekipe s tribune, povedal: »Manjkata nam dva centra, tako da je morala prvič igrati Semec, ki je Se neizukuše-na, kar se je poznalo predvsem v prvem setu. Današnji nasprotnik je bil zelo dobra ekipa in visoka ekipa z dobrim blokom. Mi pa imamo s takimi ekipami vedno probleme.« (A.M.) Olympii derbi z Mosso V pokrajinskem derbiju moške odbojkarske C2 lige je 01ympia CDR doma premagala Mosso, ki jo jo po dveh izenačenih setih v nadalhje-vanju popolnoma nadigrala. Tega nasprotnika je zdaj tudi dohitela na skupni lestvici. Moška C2 liga: 01ympia CDR -Mossa 3:1 (11:15, 15:11, 15:3, 15:6); Bor Fortrade - Pav Natisonia 3:0 (15:12, 15:11, 15:13) Maja Beni (Polet) na pokrajinskem prvenstvu 2. v obveznih likih S pokrajinskim prvenstvom na pokritem kotalkališču Jollyja za kategorije najmlajsih, kadetov, jeunes-se in seniores se je tudi na Tržaškem zaCela sezona v umetnostnem kotalkanju. V obveznih likih je kade-tinjaSD Polet Maja Berzi zasedla odlično 2. mesto za zmagovalko Merlovo (Opicina) in pred Crevatinovo (Jolly). Dober krstni nastop je med najmlajšimi opravila Mateja Milic. Danes bo na vrsti prosti program. Kras Trimac OK Rokometna C liga: Vi-garano - Kras Trimac 17:27 (9:13) ODBOJKA / MOŠKA D LIGA V Pordi je bil Espego na pragu podviga Namizni tenis: tesen poraz Krasa Active proti vodilnemu V tekmi moške namiznoteniške B2 lige je Kras Ac-tiva sinoči po hudem boju s 5:3 klonil pred vodilnim na lestvici, moštvom Bissuola. Porcia - Espego 3:2 (15:9, 10:15, 12:15, 15:1, 15:10) ESPEGO: S. Černič 3+4, M. Černič (na sliki) 7+9, Devetak 6+5, Radet-ti 2+8, Mania 1+4, Soban 0+0, Uršič 0+0, Pintar 1+0. Sfiligoj 12+11. Mladi igralci združene gortiške ekipe bi v Porcii skoraj poskrbeli za prvorazredni podvig. Porcia je namreč v dosedanjih trinajstih nastopih le enkrat izgubila in se odločno namerava vrniti v C2 ligo, iz katere je lani izpadla. Toda tokrat se je morala pošteno potruditi, preden je strla odpor Goričanov. Mirno lahko zapišemo, da je Espego odigral sinoči svojo doslej najboljšo prvenstveno tekmo. V prvem setu je bil sicer sprejem precej negotov, zato pa so se v drugem setu Seppijevi fantje dobesedno razigrali, v naletu pa so osvojili Se tretji set, Cesar gostitelji res niso pričakovali. Zal je v četretm setu espego-vem zmanjkalo nekaj psihičnih in fizičnih moči in so tako popustili na vsej Crti, v tie breaku pa jim tudi ni šlo veC tako dobro od rok. Porcia je bila namreč stalno v vodstvu (4:1, 11:5 in 13:6) in je le na koncu nekoliko popustila. Obračun mlade združene ekipe po prvem delu je vsekakor pozitiven, čeprav bi lahko imel Espego na lestvici nekaj veC točk, ki si jih je po nepotrebnem zapravil predvsem zaradi pomanjkanja izkušenj. Nedelja, 12. februaija 1995 ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO ^——i I lin im.. Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21. 3. - 20.4.: Dovolj vam bo brzdanja; privoščili si boste temeljit čustveni izpad in se dodobra očistili notranje navlake. Privoščite si post, da se iznebite še strupov. BIK 21.4-20.5.: Pretresali boste možnosti za samostojnejše življenje, Čeprav vam bo jasno, da brez drugih ne morete. Nazadnje boste spoznali, da ste lahko samostojni tudi med drugimi. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Čeprav ne boste ravno Zidane volje, se boste vendarle brez težav prilagodili željam svojcev. Ampak v vsem jim vendarle ni treba ustreči, sicer se bodo prevzeli. RAK 22. 6. - 22. 7.: Krasilo vas bo sijajno razpoloženje, zato boste zaželeni, kjerkoli se boste pojavili. Obiščite torej prijatelja, ki ga zadnje čase neupravičeno zanemarjate. LEV 23.7. - 23.8.: Žgečkal vas bo črviček, M mu sicer pravimo sum, usmerjen pa bo k nekomu, čigar zavest je čista kot jasno nebo. Pustite črvička na plan, pa se bo zjasnila še vaša DEVICA 24 8. - 22.9.: Neka neznatna težavica vas bo vznemirila čez vsako razumno mero. Ne posvečajte ji vse pozornosti, kajti krive so druge težave, težavica je samo njihov vrh. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Trosih boste nezadovoljstvo kot najbolj radodaren božiček. Ker vaših daril nihče ne bo maral, se boste kmalu znašh sredi kupa Ne boste se zaduših. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.; Na ljubezenskem področju se vam bo začel odstirati nov svet. Že v prvi noči ga boste precesah podolgem in počez. Nič hudega; novih svetov je več kot vaših noči. STRELEC 23.11. - 21. 12.: Zablesteli boste v vsem svojem sijaju. Ker bo tokrat prihajal od znotraj, se vam ni treba toliko truditi za zunanji videz; skromnejši bo, toplejši bodo žarki. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Na zunaj boste podobni kralju, znotraj beraču. Marsikdo vam bo zavidal, zlasti tisti, ki se znajo vživljati v obleko, ne pa tudi v kožo. VODNAR 21.1.-19.2.: Zaskrbljeni boste zaradi svojega čustvenega valovanja, ki pa ga bližnji ne bodo niti opazili. Vaš socialni čut bo namreč na višini, plačilo za brzdanje pa še sledi. RIBI 20.2.-20.3.: Nekdo bo pretirano ugajal vašim muhicam, zato se boste prevzeh kot otročiček in postali Se bolj lačni. Ampak ne pozabite, da vsakemu prejemanju sledi dajanje. 7^ KRIŽANKA Kombinacijska križanka s števili Vodoravno: 1. kemijski znak za americij, 3. ameriški filmski igralec Qohnny), 7. redkejši naziv za pas, 9. afriška stepska lilijevka z mesnatimi listi, 10. motiv križanega Kristusa, 12. ljubezenski pesnik, 13. tvorba v panju, 14. ena od pisav imena sirskega mesta Haleb, 15. španski kmečki tribun (Pedro Juan), 16. ime nekdanjega vzhodnonemškega diktatorja Honeckerja, 18. opoj, mamilo, 21. škotska rodovna skupnost, 24. spodnja okončina, 26. zorana zemlja, 27. ime madžarskega dirigenta Doratija, 28. gospodarsko zelo pomembna riba, trska, 30. latinsko ime drevesnega rodu javor, 31. nekdanji francoski teniški igralec (Vannick), 32. pred leti zelo popularna nemška popevkarica, 33. kemijski znak za cink. Navpično: 1. italijanski operni pevec (Giuseppe), 2. slovenska pesnica (Neža), 3. nizozemski kamion, 4. propeler, 5. zmagovalno darilo v obliki vrca z nogo, 6. testena jed, 7. cepinov okel, 8. rimski vojskovodja, ki je v drugi punski vojni premagal Hanibala, 11. začetnici slovenske slikarke Kobilce, 15. najvecja reka na Irskem, 17. kemijski znak za curij, 19. vrvca, 20. ime veC bajno bogatih ismailitskih verskih voditeljev (dve besedi), 21. junak Levstikove povesti (Martin), 22. najvecji kitajski filozof, 23. ameriški filmski režiser (Woody), 25. muslimanski bog, 27. avtomobilska oznaka Ancone, 29. doba, vek. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 uz ‘euaj<[ ‘peoN ‘reov ‘e^Aouaj -od ‘jutuv ‘[er ‘bSou ‘uepj ‘ememo ‘ipug ‘B[eg ‘dajy ‘IBS ‘mig ‘SgpiDTUg ‘BOJE ‘SBđo ‘đđ8Q ‘UTV :OUABJOpOy\ Aamsara Spodnja števila je treba s pravilnim kombiniranjem razvrstiti v lik tako, da bost6 na označenih poljih dobili števili, sestavljeni iz samih enakih številk. 80258809 376276 80669 6560 423 21887673 364660 71236 1513 377 9712670 266667 54599 658 321 8711601 264869 35001 617 321 5326789 260602 26126 616 275 3333003 257170 23678 614 206 700171 254570 7881 460 106 654654 210170 7839 442 93 582334 182403 7602 425 91 E00EEEE ‘66GfrS ‘0Z9ZL^ ‘9EZIZ >99^59 ‘698^92 ‘Ztt ‘TZ100Z ‘899 ‘8888 ‘09fr ‘IZE ‘8888 ‘ZZE ‘OZUSZ ‘IZE ‘Z9999Z ‘Z0909Z ‘I009E ‘10911/8 ‘9Z19Z ‘68Z9ZE9 muABiopoA A3HS3o VESELA N E D E L" A NA M MTV Oddaja »Vesela nedela« je na sporedu vsako nedeljo od 15.00 do 18.00 na MMTV, Krim-kanal 62. Ponovitev je na sporedu ob torkih. 13 NAJ NAJ 1. Boyzone / Love me for a reason 2. Carreras & Domingo & Pavarotti / My way 3. 2wo Third3 /1 want to be alone 4. Q-tex / Believe 5. Loveland /1 need somebody 6. Ini Kamoze / Here comes the hotstepper 7. East 17 / Stay another day 8. Madonna / Take a bow 9. Asvvad / You’re no good 10. Mark Oh / Tears don’t lie 11. The Human League / Tell me vvhen 12. Deuce / Gali it love 13. The Real McCoy / Run away Vesela nedel1 a na MMI5Z. SKRITA ZET JA: A PRIJAVLJAM SE ZA KARAOKE: DA NE^ Prijavnico pošljite (na dopisnici) na naslov. Boudy d.o.o., Ulica bratov Učakar 94 61000 Ljubljana Material za oddajo dobavlja Pioneer Slov^ nija, generalni zastopnik za videolaserske steme in karaoke v Sloveniji. CADIZ Utrip najstarejšega mesta na zahodu Evrope Po stari legendi naj bi epansko mesto Cadiz ustanovil Herkul, toda zgodovinarji se vseeno bolj zanesejo na izkopanine starega mesta Ga-dir, ki pričajo o navzočnosti Feničanov na tem delu španske obale že pred letom 100 pred našim štetjem. Tako se Cadiz ponaša tudi z nazivom najstarejše mesto Zahodne Evrope. Vse odtlej je bilo mesto pomembno križišče, kjer so svoje sledi pustili Kar-tažani s Hanibalom na čelu, Rimljani, Goti, Mavri in drugi. Med Kolumbovimi potovanji in kolonizacijo Amerike je Cadiz odigral pomembno vlogo. V naslednjih stoletjih so staro mesto obdali z mogočnimi utrdbami, ki so ga varovale pred Angleži, je postal celo španska prestolnica. Danes je mesto z veC kot 160 tisoč prebivalci prav prijeten kraj za sprehod med belimi hišami, slikovitimi katedralami in ostanki mogočne utrdbe, ki mesto deli na stari in novi del. Stari in seve- da tudi najzanimivejši del mesta se stiska na koncu dolgega rta, ki se na eni strani prek zaliva spogleduje z mestom Je-rezom, znanim po alkoholni pijaci sherry, na drugi strani pa s San Fer-nandom, prek katerega je speljana cesta do naj pri- vlačnejših andaluzijskih obal ob Atlantiku. S prostranih trgov se na vse strani vijejo ozke ulice; vsaka od njih ponuja drugačno podobo. V živahnejših vabijo obiskovalce različni lokali, drugod trgovine s spominki, na tretjem koncu pa so dovolj privlačne že samotne ulice z visokimi pročelji, ki jih krasijo okna in polkna različnih oblik. Za ljubitelje umetnosti je še posebno zanimiva cerkev Santa Cueva, ki se ponaša z deli Francisca Goya in je. zanjo Joseph Haydn skomponiral sloviti oratorij. Pahljačasti konec dolgega rta skoraj z vseh strani obliva v poletnih mesecih ravno prav osvežujoči Atlantik. Toda edina prava mestna plaža je na pr- vi pogled, in še to le v zgodnjih jutranjih urah. Takrat je še mogoCe uživati na peščeni plazi, s katere se odpira lep razgled na grad San Sebastjan, ki se bohoti na izbočeni skali. V poznih dopoldanskih urah, ko mestne ulice po živahni noči poCasi oživijo, se -kot bi mignil - napolne tudi med staro zidovje stisnjena plaža. Toda pomanjkanje prostora nikogar ne moti pretirano, ravno tako pa tudi ne Čedalje večje kupi smeti, ki ostajajo za slastnimi požrtijami. Domačini si pod vročim soncem radi privoščijo piknik oziroma pravcato kosilo ob obali, kjer vedno pihlja odrešilni vetrič. Slednji ima očitno veliko opraviti z zbujanjem teka, saj se preno- Mestna ulica (Foto: Igor Fabjan) sne mizice med velikimi senčniki kar šibijo pod raznovrstnimi dobrotami, ki presenetljivo hitro izginjajo v ustih zajetnih go- spodinj, razposaj6111! - iih »a.J, eličafl'11 • ai' otrok, našobljenih 11 stnic in vsega naveli družinskih glavarjev. Igor Fabr IZ STARIH ČASNIKOV Kako se znebiti nadležnih milijonov Neverjetne zgodbe o težavah nekaterih bogatašev vs^dtem ko se nekateri da k- 'enie Pehajo za tem, Hoj.1 sluzili cim več de-|w, ’ se nekateri svojega nikakor ne more-Vsal tako je leta sir- Zapisal novinar Ilu-^^ega tednika, narri^iji ie živel milijo-Ba ^ ?fttatt. lastnik velike-Kt^-^gtrimiU-rantov vredno pre-brp 6nie )e daroval v do-Ca »^ene. Za tako veli-U. dejanje naj bi mu PlemkvViktoriia Podelila Pa 1Skl. nasl°v. katerega ni k Vs,ei sv°ji skromnosti 01 ko d prejeti. nkj2 ljubega miru pred iU*v‘l=i. P«« ==vi-^ekv6 6 Preseld v pode-TuS ° mestece VVooton. Dr 1? nameraval v miru ie n starost. Na leto drTi^al Štiristo funtov °dka, kar je zadosto- valo za njegovo samsko življenje, pa Se nekaj za v dobre namene. Toda bogastvo se ga je držalo kot klop. Komaj se je nesrečnik nekoliko umiril v majhnem mestecu, že je dobil sporočilo od ing. Rotmana, zaposlenega v nekdanjem Bornettovem rudniku bakra. Bomett je pred leti kupil rudnik, a ga kmalu tudi opustil, saj ni prinašal dobička. Tedaj pa je Rotman javil, da je v rudniku odkril veliko nahajališče bakra in je ponudil zanj Bomettu petdeset tisoč funtov. Ker se nekdanji milijonar ni želel več ukvarjati s premoženjem, je inženirju rudnik prepustil brez odškodnine in upal na mir. Cez nekaj let je prinesel Rotmanu rudnik šestdeset tisoč funtov letnega dobička. Bomett se je sicer rešil rudnika, denar pa ga je na njegovo žalost Se vedno zasledoval. Kmalu za tem, ko je podaril rudnik, je podedoval po nekem bogatem stricu sto tisoč funtov vredno bogastvo. Denarja se je znebil tako, da ga je podaril neki sirotišnici. Da bi ubežal »nesreči«, se je preselil v Devonshire. A tudi tam ga denar ni zgrešil. Neka stara prijateljica mu je v oporoki zapustila trideset tisoč funtov. Bomett je denar nemudoma podaril bolnišnici. Bornettu naj bi bogastvo načenjalo zdravje. Ni in ni našel miru pred njim. Denar ga je zasledoval vse do smrti. Na smrtni postelji je menda izvedel, da je srečka, ki jo je kupil zgolj iz dobrega na- mena, zadela petdeset tisoč funtov. Denar je ves obupan podaril poštarju. Vendar Bomett ni bil edini, ki ga je preganjalo bogastvo. V istem času naj bi v Angliji živela tudi neka gospa, prav tako nesrečna zaradi bogastva. Do svojega petinštiridesetega leta naj bi s svojim denarjem živela mimo in zadovoljno, nato pa jo je začel denar spravljati v obup. Ko je poleg bogastva, ki ga je premogla, dobila Se tristo tisoč funtov vredno dediščino, je bila zanjo mera polna. Nezaželenega premoženja se je znebila tako, da je vabila poleti leta 1893 na bogate večerje londonske siromake. Preostali denar je podarila dobrodelnim organizacijam. M. S. (Se nadaljuje) AJA E H Z A SMEH Judov s k e šale |jre(l sodiščem stojita dva Juda. Tožnik zahteva odško /T110’ ker mu je obtoženec primazal zaušnico. Sodisct s °^sodl na gulden kazni, vendar pa ima le-ta pr 1 le kovanec za dva guldna in nihče od navzočih ni a drobiža. Obtoženi stopi k tožniku, mu primaže Si eao zaušnico in izjavi:»Obdrži ostanek« U 8 43 °lica mu taksno ravnanje seveda očita, vendar VTne. »Slepega,« tako pravi, »bodo Judje nek sveli, toda kaj bodo moji ubogi zdravi otroci ° 0 niQrali boriti za preživetje z Judi.« i —v,., uuumu je zajeid susu m z*iL;eiu je piimcu »ne. Pravoverni rabin je zato elanom občine ^formirani rabin ba nasprotno zagovarja n morali z zadnjimi zalogami prirediti pojedin nki ai1a svoi° zamisel:»Ce naredimo pojedini , tam 7.crnr9i nontmrilet Ha nnfmhi n‘pmn tiran GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH George B. Shavv (1856 - 1950) Pri tem pa ni bil samo plašen, marveč je bil tudi bojazljiv, kot je napisal v pismu iz leta 1921:»Clo-vek kar ne bi verjel, kako plašen in strahopeten sem bil.« Po drugi plati pa Shavv poroča o pripetljaju, do katerega je prišlo v šoli in ki ga nikakor ne razkriva kot plašnega fanta:»Zgodil se je nekakšen prekršek in da bi zlikovca odkrili, je učitelj vpraševal slehernega učenca po vrsti, Ce je krivec. Zavrnil sem odgovor z utemeljitvijo, da po zakonu noben šolar ni dolžan obtožiti samega sebe in da je zasliševanje fantov le spodbuda k laži.« Preiskavo so potem ustavili in očitno je njegovo odločno stališče naredilo ustrezen vtis. Dejstvo, da Shavv na Soli ni imel velikega uspeha - ko je bil star petnajst let, se je zaposlil v uradu nekega posrednika nepremičnin -, je treba med drugim pripisati eni od njegovih najbolj zanimivih značilnosti. Vse, kar je dajalo vtis tekmovanja, se mu je na vso moC upiralo. »Nobenega smisla nima za tekmovalnost, »je o tem pisal kasneje, »in si ne želim ne nagrad ne odličij. Zato tudi nimam nobenega interesa za tisto konkurenco, ki jo izražajo izpiti: Ce bi zmagal, bi me razočaranje nasprotnika bolj potrlo kot veselilo. Ce pa bi bil poraženec jaz, bi zaradi tega trpelo moje samospoštovanje...«. Se nadaljuje ___c*> MARIJA DEMŠAR Java, otok starih kultur m Tisočim indonezijskih otokov, ki se raztezajo vse od Malajskega polotoka JV Azije pa do Avstralije, je mnogokrat skupno le to, da pripadajo isti državi, sicer pa je prav vsak malo večji otok dežela zase, saj so ljudje, običaji, kultura, pokrajina in podnebje povsod zelo različni. Najgosteje naseljena je Java, otok visokih vrhov, kadečih se vulkanov, terasastih riževih polj in dolgih peščenih obal. Tako plodne zemlje kot je tu, ni menda nikjer drugje na svetu. Ponekod žanjejo kar trikrat na leto. Bogata koncentracija mineralov, ki so jih v tisočletjih iz drobovja zemlje iztrgali vulkani in vlažna tropska klima, sta idealna kombinacija za bujno rast. Nekateri predeli so še vedno neprehodni gozdovi, v katerih živijo eksotične živali, od nosorogov pa do netopirjev, ki merijo več kot meter čez krila! Antična Java je bila dežela kmetov, ki so pridelovali ogromne presežke. Največkrat so bili namenjeni za palače kraljev in gradnjo velikih svetišč. Prvotni prebivalci so verjeli v duhove prednikov in animistične sile. V stikih z Indijci se je tudi tukaj začela hindujsko-budistična kolonizacija, ki je trajala kar 1400 let. Znanost in kultura sta se v tem času razvijali kot le malokje. Mesto spretnih žeparjev Java se ponaša tudi z glavnim mestom te ogromne dežele. Milijonska prestolnica Džakarta je le Se eno izmed vehkih mest, kjer živi pisana paleta ljudi, od bogatašev v razkošnih vilah do brezdomcev v zasilnih bivališčih, kjer se tkejo žalostne usode mnogih, ki se v upanju na boljše življenje zgrinjajo v veliko mesto. Ljudje s podeželja šele tu postanejo reveži v pravem pomenu besede. Mnogi so doma preživeli z obdelovanjem koščka rodovitne zemlje in nekaj bananovci, v mestu pa je treba za hrano najprej zaslužiti. Toda kakršnegakoli dela za neuke priseljence običajno preprosto ni. Mnogi služijo denar z rikšami, katerim pa je mestna vlada napovedala pravo vojno, saj se za moderno prestolnico vendarle ne spodobi, da se po ulicah drenja vse polno riksasev, ki s svojo kolesarsko kočijo udobno in glede na gost promet tudi dokaj hitro prevažajo potnike. Prevoznike s kolesi v Džakarti izpodrivajo »motorizirane rikše« - motorni trikolesniki, ki naj bi zlahka opravili z zaostalo konkurenco. Toda vožnja s hrupnimi skro-pucali ni nič kaj prijetna in mnogi se pri vsakdanjih nakupih Se vedno raje poslužujejo klasične variante na nožni pogon. Džakarta je Se posebno med popotniki znana tudi kot prestolnica žeparjev. Najpopularnejša je menda »operacija« z britvicami na vedno natrpanih mestnih avtobusih. Denar za pasom ali okoli vratu Se zdaleč ni varen, saj že vsak navaden žepar ve, kje turisti skrivajo denar. Nepridipravi so že tako izurjeni, da prerezane hlače opaziš Sele, ko izstopiš iz avtobusa, takrat pa je običajno že prepozno! Pri svojem delu so pogosto celo tako spretni in natančni ali pa celo malce prijazni, da iz skrivališča poberejo le denar in čeke, potni list in ostale nepotrebne papirje pa običajno pustijo nesrečnemu lastniku. (Se nadaljuje) Georges Simenon Maigretova pipa isi cje es je Sel po nabrežjih na Quai Orfevres, in spotoma se mu je vakrat zgodilo, da je po hlačnem ePu iskal najljubšo pipo. Prisopel Po prašnih stopnicah. Emile ga je SPy z besedami: mis ^ 0 hoče k vam, gospod ko- Odšel je v čakalnico, že pred vra-n P?^adal skozi sipo in videl, da a skrajnem robu stola, prevlečene-z zelenim žametom, sedi mada-n 6 heroy, kot bi bila pripravljena dti Sk°k' Zagledala ga je, se dobese- 0 vrgla proti njemu, razburjena, ras.na' prestrašena, polna tisočerih vi?.ICrdh čustev, ga zgrabila za za- itr6 suknjiča in zavpila: v. ./1aj sem vam rekla? Ponoči so 1 h! Moj sin je izginil! Mi zdaj jarlarnete? Oh, čutila sem, da me 1l_ate za prismodo! Nisem tako ne- In vidite, vidite..." lekl0C*Cn° kopala P° torbici, izbo in; . lekla iz nje robček z modro obro- zmagoslavno mahala z njim. "Tole tukaj ... Ja, ali ni to dokaz? V hiši nimava niti enega robčka z modrim vzorcem, pa sem tega vendarle nasla pod kuhinjsko mizo! In to še ni vse." Maigret je pobito pogledal po hodniku, ki je bil kot vsako jutro poln ljudi; že so se obračali proti njima. "Pojdite z mano, madame, " je vzdihnil. Seveda, neprijetno presenečenje! Saj ga je vnaprej slutil! Odprl je vrata svoje pisarne in obesil klobuk na običajno mesto. "Sedite! Napeto vas poslušam. Pravite, da je vaš sin ..." "Pravim, da je moj sin danes ponoči izginil, in Bog ve, kaj se je zgodilo z njim." (začetek italic) Josephove copate (konec italic) Težko je bilo uganiti, kaj si zares misli o usodi, ki je doletela njenega sina. Na kriminalni policiji je malo prej zaječala med napadom solza, ki je izbruhnil tako nenadoma kot kaka poletna nevi- hta: "Vidite, prepričana sem, da so ga ubili. In vi, vi niste medtem ničesar naredili. Ali nemara mislite, da ne vem, kaj ste si mislili? Imeli ste me za noro. Ja, in zdaj je gotovo mrtev. Jaz, jaz pa sem popolnoma sama, brez opore." V taksiju, ki je vozil pod listnato streho na Quai de Bercy - nabrežje je spominjalo na podeželsko promenado - je bil njen obraz spet sproščen in njen pogled spet oster; rekla je: "Veste, gospod komisar, slabič je. Ženskam se nikoli ne bo mogel upreti. Kot njegov oče, ki mi je s tem povzročil toliko trpljenja." Maigret je bil poleg nje na zadnjem sedežu. Lucas je sedel pri Šoferju. Onstran pariške mestne meje, na charentonskem območju, se je nabrežje še vedno imenovalo Quai de Bercy. Toda dreves ni bilo več. Na oni strani Seine tovarniški dimniki, na tej pa skladišča, ki so jih zgradili Se takrat, ko je bilo tukaj skoraj še podeželje, zdaj pa so bila zagozdena med hiše z najemnimi stanovanji. Na nekem uličnem vogalu je bila skromna kavarna in restavracija z jarko rdečim pročeljem in rumenim napisom, z nekaj kovinskimi mizami in dvema posušenima lo-vorikovcema v sodih. Madame Roy - ne, Leroy - je postala nemima; potrkala je na Sipo. "Tukaj je. Prosim, naj vas nered ne moti! Saj mi najbrž ni treba povedati, da nisem nič pospravila." V torbici je poiskala ključ. Hišna vrata so bila prepleskana s temačno rjavo barvo, pročelje je bilo dimasto sivo. Maigret se je prepričal, da ni nobenih sledi o vlomu. "Vstopite, prosim. Domnevam, da želite pregledati vse prostore. Poglejte, črepinje od krožnika Se vedno ležijo tam, kjer sem jih našla! " Ko je rekla, da skrbi za čistočo, ni lagala. Nikjer nobenega praška. Prav dišalo je po redu. Toda, moj-bog, kako je bilo to žalostno! Več kot žalostno, srhljivo! Preozek hodnik s stenami, ki so bile spodaj prepleskane rjavo in zgoraj rumeno. Rjava vrata. Pred najmanj dvajsetimi leti nalepljene tapete, ki so tako pobledele, da ni bilo več prepoznati barv. Zenska je nenehno govorila. Morda je govorila tudi, kadar je bila sama, ker ni mogla prenašati tišine. "Najbolj čudno je to, da nisem nič slišala. Tako lahen spanec imam, da se ponoči večkrat zbudim. To zadnjo noč pa sem spala kot polh. Sprašujem se ..." Pogledal jo je. "Sprašujete se, ali vam ni kdo podtaknil uspavala?" "To ni mogoče. Tega vendar ne bi nihče naredil! Cernu? Povejte mi, čemu naj bi bil to naredil? " Se nadaljuje 40 Nedelja, 12. februarja 1995 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / NA ZAHODU SPREMENLJIVO 990 980 O' 1000 ES j s-". ^1 441 1) 1020 VZ. U' Vremenska slika: ,----- Nad severnim Atlantikom in Britanskim otočjem je ci- r' ■ ^ klonsko območje, nad južno Evropo in Sredozemljem pa I----- območje visokega zračnega pritiska. Frontalni val se bo pomikal prek srednje Evrope proti severovzhodu in pri tem nekoliko vplival tudi na vreme pri nas. Z jugozahodnimi vetrovi bo dotekal nad naše kraje vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod 0 topla hladna okluzija fronta fronta C A rediSče središče tiklona anticiklona ALPE-JADRAN / OBLAČNO, OBČASNO BO ROSILO OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 50-80% o nad 80% 30-60 *** *** *** *** nad 60 Slovenija: Sosednje pokrajine: Zmerno do pretežno oblačno bo. V sosednjih pokrajinah bo tu-V zahodnih in osrednjih krajih- di zmerno do pretežno obla-bo občasno rahlo deževalo. Naj- Cno. V severni Italiji in zaho-višje dnevne temperature bodo dni Avstriji bo občasno rahlo od 5 do 11 °C deževalo ali rosilo. VETER I NEVIHTE 5-10 m/s nad 10 m/s BIOPROGNOZA Vreme bo na počutje in razpoloženje vremensko občutljivih ljudi vplivalo obremenilno. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7,10 in zašlo ob 17.23. Dan bo dolg 10 ur in 13 minut. Luna bo vzšla ob 14.35 in zašla ob 04.31. SNEŽNE RAZMERE dne 20.1.ob 8. 30 uri cm cm Krvavec 10 na 50 Kanin 5 na 40 do 130 Kranjska Gora 20 Straža na Bledu 20 Zelenica do 60 Golte do 30 Velika planina 5 na 20 Cerkno 45 Soriška planina 50 Kope 40 Rogla 70 -90 Kobla 40 Mariborsko Pohorje 40 Rakitna Na omenjenih smutistih naprave obratujejo. Na Mariborskem Pahorju, na Straži pri Bledu m smučišču Pungart na Kopah je nmžnanoCna smuka. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, Kopah, v Logarski dolini, Soriški planini v Kranjski Gori in Omoaijicah. Dođop na Mariborsko Pohorje, Roglo in Kope je potrebna zimska oprema, za Rakitno jo priporočajo. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Koblo, Vogel, Roglo, v Cerkno m med Gozd Martuljkom in Zelenico. PLIMOVANJE Danes: ob 1.48 najnižje -8 cm, ob 7.25 najvišje 34 cm, ob 14.15 najnižje -51 cm, ob 20.53 najvišje 32. lutri: ob 2.20 najnižje -15 cm, ob 8.01 najvisje 39 cm, ob 14.41 najnižje -55 cm, ob 21.13 najvišje 38 cm. V Sloveniji: Obeti: Zmerno do pretežno obla- V torek bo oblačno, v začno bo, v zahodnih in osre- hodnih in južnih krajih bo dnjih krajih bo občasno ra- občasno rahlo deževalo, hlo rosilo ah deževalo. Na Primorskem bo megla. TEMPERATURE ALPE-JADRAN včeraj ob 7. in ob 13-ur' l/d LJUBLJANA.... a/8 TRST........... .3/4 CELOVEC...... n/4 BRNIK........... n/9 MARIBOR...... .j/9 CELJE.......... .1/8 NOVO MESTO... 2/5 NOVA GORICA.. .3/5 MUR. SOBOTA.. yio PORTOROŽ..... 3/6 POSTOJNA..... n/7 IURSKA BISTRICA. a/. KOČEVJE...... 2/5 CRNOMEU.....- 3/4 SLOV. GRADEC.. j. BOVEC........ .1/3 RATEČE....... o/. 1 VOGEL.......- 7.5 KREDARICA.... 4/. VIDEM.......... .4/3 GRADEC....... 2/4 MONOŠTER..... /5 zagreb....... Izreka......... .... TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob H-ur' .5/-I HELSINKI..... ,?/.! STOCKHOLM.... '^4 MOSKVA....... {/4 BERLIN....... V/l VARŠAVA...... . V 2 LONDON....... "U AMSTERDAM.... 7/3 BRUSELJ...... „ p PARIZ........... 7/5 DUNAJ........ 4/O ŽENEVA....... 5/6 RIM............... > MILAN........ , ,0 BEOGRAD........ ''o/ BARCELONA.... "„5 ISTAMBUL..... “U MADRID....... tu UZBONA....... °i8 ATENE.......... °\fi BUCAREST..... 9 MALTA........... V/O PRAGA........ SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE \____________________________ POTEGUJE SE ZA PREDSEDNIŠKO MESTO Francoska Cicciolina Marlene je napovedala svojo kandidaturo na volitvah Marlene, ki na francoski televiziji vodi televizijsko oddajo za odrasle, je v Parizu napovedala, da bo kandidirala na francoskih predsedniških volitvah. Kot svoja vzornica Cicciolina je Marlene fotografe obdarila s pogledom na bujno oprsje. Marlene je ena od dvanajstih ekscentričnih kandidatov, ki mislijo kandidirati. (Telefgoto Ap) Iz zapora zbežal s pomočjo faxa LONDON - Kaznjenci z bujno fantazijo so za kaznilnice prava mora, izmislijo si neverjetne stvari. V zapor v Nonvicku je prišel fax, glava je bila s sodišča, na njem pa je pisalo, da morajo izpustiti 36-letnega Davida Asena, ki je Čakal na proces zaradi kraje. Nihče ni podvomil, neki paznik ga je z avtomobilom celo pospremil do železniške postaje. Sele ko je bilo prepozno, so se zavedeh, da je bil fax ponarejen. V ječi v Doncastru pa je 33-le-tni Mark Bamsley dosegel, da so mu izplačali 250 tisoč lir odškodnine: po pomoti so ga namreč ostrigli do golega. »Zgledal sem kot pravi kriminalec, kar bi lahko negativno vplivalo na sodnike,« je potožil Bamsley, ki je bil obtožen, da je med pretepom ranil nekaj študentov. Sodnik se je z njim strinjal in ukazal, da mora zasebno podjetje, ki upravlja zapor, napako plačati. Orangutanka iz schoenbrunskega živalskega vrta se je ponosno nastavila f°^0 grafu ob svojem zadnjem umetniškem dosežku (Telefoto Ap) j : Rolling Stones obiskali argentinskega predsednika BUENOS AIRES -Znani britanski ansambel Rolling Stones je na turneji v Argentini. Po prvem nastopu so znani rock zvezdniki obiskali argentinskega predsednika Carlosa Menema (Ap) morajo sta )K - S prometen1 glavnem mestu t povsod posv6' ; ga je. Debi0 ^ io imeli pri ^ 3 takoj posluj )rajo iz mesta. 3 lesa, a odkar DZ prepove^1’ ko ostali brez tako so jih l35' eljali v mesta, rjimi P«^. udeleževali ra