Iz Černomlja. (Odkritoserčne inisli o nedanjih glavuih iu srednjih šolah.) Poglavitni nainen in posebna ualoga glavnih šol je pervič, da se v njib mladost bolj na (anko in djausko zurja v potrebnih naukih za življenje, kaknr v malih šolah, — drngič pa, da iz glavnih šol bolj zurjeni nčenci inorejo prestopiti v srednje šole. Različne pa so težave, ki so združene pri podučevanji v glavnih šolah. V nekterih krajih v naši domovini so za 4 razrede še vedno le trije učitelji, kteri podučujejo po več ur na dan v različnih razredih, in imajo opraviti « uamimi pastirji iu učeuci, ki jih staiši bolj k delu, kakor pa k učenju priganjajo. — To je gotovo, če ne zaderžek, vendar velika težava v glavui šoli. Nektere glavne šole pa imajo učence, ki je šola njih edino opraviln in skcrb, imajo vse, resar jim je (reba za spešno napredovanje v ueenji — še celo poinočne učitelje, ki jih v šoli ali donia še posehej podučnjejo; da imajo take glavne šole manj tcžav iu več napredka, se lahko ia/.uine. V drugih nekterih glavnih šolah pa je zopel ke Htarokopitna navada, da «o učenci po nenaiavni poti in s silo ponemčujejo, ter jim še celo prepovedujejo po domače govoriti; vendar pa se v (akih glavnih šolah učenci inanj nauče iiemškega jezika, kakor tam, kjer sc ga uče pametno na podlagi inaternega. Iz takih šol prirastejo aami babači, ki hočejo z nekoliko nem- sčine vse prevladati. Pri naših Kočevarjih je to drugače, ker je nemški jezik učencem materni jezik, v kterem podučnjejo. V naših sloveiisko-iieinških glavnih šolah pa je to vse diugače iu bolj težavno, in bode tudi tako ostalo, dokler se ne bode po srednjih solah saj v naj potrebnejših in navadnejših naukih podučevalo v domačera, maternem jeziku, kar bi se bilo po enakopravnosti že davno moglo zgoditi. Kedar se bo mlarlost v srednjih šolah ptujih jezikov nčila na podlagi maternega jezika — po edini naravni poti — , takrat bo glavnim šolara mogoče popolno zadostovati — pa ne le saino ptuji jezik siloma v glavo vbijati. Sila ni mila. — Temu in enakemu vkljub pa so naše eolake knjige tako vravnane, da sc iieinseina in slovensčina še precej vzajemno pospešuje, ako učitelj le ve, kako prav ravnati. Kedar bodo tudi srednje šole imele take knjige (kakor ravnopravnost tudi zahteva~), bodejo tudi učenci iz glavnih šol v nje prišedši bolje in veselee napredovali. *) (Dobre misleče bravce našega j/rovarša" zavernem na 34. št, ^Allgemeine deutsche Lehreizeitung" : ,,Ueber Naturgeraassheit im fremdspracblichen Unterricht".) Upamo da bnde novo ininiHterstvo ludi uremiičevalo š»lske poslave o ravnovpravnosli slovenskega jezika. — Da je naš jezik sposoben za vsaki nauk, da iinamo že vel\m dobrih knjig in tudi mož za taki posel, da se mora v zgornjib šolah mar»ikaj zboljšali in po glavnih po teni ravnati, — lo dobromisleče podaiu slavnim .šolskim veljakom v blagodušen prevdarek. Bog pumozi I * Ij. Knific. Iz verhniSkega šolskega okraja. — Pišemo že 1865. leto, pa vendar je še mnogo staršev, ki za šole nikakor ne marajo; ki svoje otroke — apanje bolje prihodnosti — raji z živino na pašo, kakor pa v šolo pošiljajo, in menijo, da je šola le učiteljeva 8itnost. — Težko je verjeti, pa vendar je — žalibog — resuica! — Pri nas v g . . . . fari je 194 za šolo vgodnih otiok, zmed kterih jih po leti komaj kakih 50 hodi v šolo, in še ti hodij« zelo neredno. Storili smo sicer, kar veleva postava, da hiiio uaznanili zanikerne učence; ali, kaj pomaga! — starši teh otrok se hudujejo na g. fajmoštra in učitelja, in so celo sklenili, učitelja, prej ko je mogoče, od tod odpraviti. — Slišal sem, da nekteri pravijo: ,,Pojditno in srušimi) šolo, da ne bu ta pre šolmošler zmiraj naše otroke v žolo silil; saj biiio vendar le mi gospodarji svojih otrok !" Orugi pravijo: ,,Gospod vradnik natn je rekel , da ondi — gosposka — ne silijo ravno tako terdo otrok v šolo, kakor jih silita g. fajmo.šler in sitni šolmošter. Ta dva »ta prava sitneža; saj gosposka z nami derži". — Ceravno so taki nemarni slarši za vhc potrebuo in korisino nevedni, zgovarjati se pa vendar le prav dobro zuajo, in če ni drugače, si pa z lažjo pomagajo; tako jo zvijejo, da je nazadnje vsega kriv le nam učitelj, ki si nakopnje dalje več zopernosti. —»Se veliko bi lahko povedal, pa žalostni ho taki glasi za našega ^Tovarša" v 19. stoletji. — Bog daj že skorej kaj boljših časov ubogim učiteljem iu šolam 1 L>. Bo—e. *) Učeni jezikosloveo, preč. o. Ladislav g. Horvat v Novomestu, spisnje elovensko-latineko elovnieo. Dobro došla! Pis