45. Številka.
Maribor, dne 31. decembra 1919.
53. letnik.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 24 K, pol leta 12 K in za četrt leta 6 K. — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja »a: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, če obsegajo 4 strani 40 vin., na 8 straneh 60 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se (»fačuje od enostopne petitvrste za enkrat K 1-80. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 50 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldae.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Iran Veseujak.
Kako si najlažje pomagamo?
Gotovo je, da vsi ljudje nimajo časa, ali pa ni- > majo korajže, ali nimajo zmožnosti, da bi napisali ali ; ustmeno povedali, vsako svojo zadevo pravilno in na-tonko, pa tudi kratko in jedrnato, kakor je treba Ka fco si torej pomagamo?
Dragi moj! Naša organizacija ti hoče pomagati, «ta ti hoče pripomoči do tvoje pravice, ona hoče biti tvoj zaščitnik in zagovornik. Naša „Slov. Kmečka zveza" ti nudi priliko, da spraviš vse svoje zadeve na pravo mesto: vsako svojo željo, vsako svojo zahtevo in vsako svojo pritožbo črez krivico, katero trpiš.
Kako storimo to ?
V vsaki fari sestavljamo, odnosno na novo o-življamo odbore, „Kmečke zveze" in ta odbor mora i-meti v vsaki vasi ali občini vsaj enega zaupnika. !Ako hočeš priti do veljave, ako hočeš pomoči ali nasveta, pristopi k naši organizaciji in bodi njen živ, to je delaven, ne model in mrtev član! Kot član „Kmečke zveze" pa dobro glej, da bo v tvoji vasi zaupnik ali odbornik le tisti, kateri ima največ zmožnosti, ki je pošten in pameten ter ima tudi trdno voljo brigati so za splošno korist svojih domačinov! ¡Tvoja dolžnost je, da so v našo organizacijo ne vtihotapijo oderuhi, uepoštenjaki in grdi sebičneži, ki nimajo srca za svojega sobrata in ne volje, da bi pomagali drugemu, ker vidijo povsod le sebe in svoj »ednolačni žep.
Kaj je fiolžnost odbornikov ?
Zaupniki — odborniki morajo priti skupaj k Meji vsaj enkrat v mesecu, boljše pa je, ako sesestane-jo vsako nedeljo. Tam sklepajo in poročajo okrajnemu odboru in glavnemu odboru o vseh potrebah in zahtevah, ki jih imajo prebivalci okoliša. Naznanjajo tudi vse nastale težave, morebitne nesreče in krivice, ki se temu ali onemu zgodijo. Ako je stvar nujna, pa jo morajo naznaniti takoj pismeno ali celo brzojavno glavuemu odboru ali naši pisarni v Mariboru, ali pa poslancu. V Celju in v Mariboru imamo namreč sedaj pisarne naše „Kmečke zveze" in te dajejo brezplačno vse nasvete, izdelujejo tudi prošnje, rekurze
in sporočajo sklepe in zahteve vseli krajev vedno poslancem in vladi.
Ive daj se upravičeno pritožujoin ?
Ako si svoje zahteve in svoje težnje naznanil na prej opisani način naši organizaciji in našim poslancem, potem opravičeno pričakuješ ugodne rešitve ali pa vsaj temeljitega pouka in pojasnila, zakaj se tvoji zahtevi ni moglo ugoditi. Sedaj pa imaš tudi pravico jeziti se in kritizirati poslance in urade, ako si ti storil svojo dolžnost in se tebi storjena krivica ni popravila, kajti potem je krivda res na organizaciji in poslancu, drugače pa ne.
Zopet vzgled iz vsakdanjega življenja! Prijatelji in somišljeniki iz ormoškega okraja nas redno obveščajo o svojih zahtevah in potrebah in marsikaj se je lahko izvršilo v korist ljudstva! V preteklih mescih sem ponovno hodil k gospodu voditelju okrajnega glavarstva v Ptuju, da sem izvedel, kako je s preskrbo živil in s pomočjo našega voditelja in bivšega ministra za prehrano gosp. dr. Korošca, se nam je posrečilo Haloze obvarovati lakote. Zato naglašdui še enkrat: pomagati se zamore le tistemu, ki svoje zahteve javi, pojasni in utemelji!
Mirno trdim: ni poslanca v našem Jugoslovanskem klubu, ki bi ne storil vseh potrebnih polov in posredoval v vseh poštenih in pametnih ter našim ljudem koristnih zadevah. Le obveščajte nas po naših organizacijah in naravnost, toda pišite priporočeno, ker so poštne razmere na potu od Zagreba do Bel-grada še vedno razmeroma slabe in se na navadna pisma bolj malo pazi. Najbolj je, da se obračate na pisarne naše Kmečke Zveze; one vam potem ali sa -me takoj vašo zadevo uredijo, ali pa pošljejo poslan cem, kjer je to potrebno.
Kaj je treba še pomniti?
Mnogi so napačnega mišljenja, da je poslanec ali tudi država nekako vsemogočna, da lahko ustvari raj na zemlji. Delalo se je<v tem oziru veliko preveč obljub in se še dela, ker se greši na lahkove. nost samo lastne posvetne sreče željnih in bogastva lačnih ljudi. Znano je, da se odlikujejo v ,tem ravno so-
cijalni demokratje, t katerih najskrajnejši del je skušal v komunizmu in boljševizmu uresničili ta raj na zemlji, pa je razpalil le najhujše sovraštvo, rodil ne» izmerilo število pobojev, grozno pomanjkanje in rev-* ščiuo. Nekako po tem slabem vzoru dela pri nas „Samostojna" lažikmetska stranka.
Prijatelj, pomni: niti poslanec, niti država ti na moreta nasuti v hoje žepe ali tvoje predale recimo zlata, ki je izraz bogastva, kajti država zamore dati le to, kr.r potom davkov, monopolov, carin in pristojbin sama dobi! Naloga-poslancev je, da se državni dohodki primerno dobro in plodonosno uporabljalo.
Ako ti kdo veliko obeta, potem veliko laže. Le to imamo, kar si z delom lastnih rok in lastnega razuma ustvarimo in priborimo s trudom in težavo, z bojem in znojem. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti na staro resnico: dva konja speljeta več kakor, eden in v združitvi dosežemo več, kakor pa ločeni!: Zato se ravno organiziramo v gospodarske in politife* ne organizacije. Seveda si moramo staviti tudi v vsehi organizacijah poštene in dosegljive cilje. In zato vestno in trezno presojaj, katera organizacija si stavi takšne cilje. Svest sem si, da boš prišel do prepričanja, da „Slov. Kmečka zveza" dela samozavestno, pametno in trezno ter zato zasluži tvoje zaupanje. Ti pa imaš dolžnost nasproti sebi, svojim otrokom in svojemu stanu, da se je z vsem srcem okleneš'in v njej po svoji vesti in svoji zmožnosti deluješ vstrajno in nesebično. Tako koristiš v resnici trajno sebi in svojemu bližnjemu.
Kdor ti obeta v programnih nemogoče reči, ta ti namenoma laže in to s tem naravnost smeši in zaničuje. Včasi je takšen človek zgagar, ki od hujska-rij živi, včasi je neizkušen in neveden, da še nima toliko izkušnje v življenju, • da bi sam mirno presojal, kar je mogoče in kar ni. Le zelo mali deci lahko dopoveš, da je pena na božičnih orehih čisto zlato in lahko obljubiš, da boš šel in utrgal zvezdo z neba tei; jo otroku položil kot igračo v roke. In še otrok ti trajno ne bo verjel. Tako dragi moj, je s strankami in programi in poslanci! Večnoresnična je b*eseda, ki jo jo govoril Bog našemu očetu Adamu v raju, da bo zemlja rodila trnje in osat in da si bomo v potu svo-
Sariuš Goleo:

Saj vsakdo, kdor jo vidi, skomizne začudeno , češ-: Tako neznatna mlakuža, pa dela tako razliko med Štajersko in Hrvatsko. Da! Sotla je bila oni kitajski zid med Slovenci in Zagorci do proglasa tro -bratske nam Jugoslavije. Vendar mislim, da bo ostala Sotla kljub ujedinjenju še dolgo, dolgo za vse va-ai ob njenem levem in desnem bregu plot in prelaz , preko katerega se vedno gleda, se ga prestopi ob potrebi; a popolnoma premostiti se Sotla ne bo pustila niti v doglednem času ne.
Med vsemi obsotelskimi prebivalci od izvira So-tle do njenega izliva v Savo opažamo neko vsestransko, prastaro in do skrajnosti krčevito trdovratno v -koreninjeno posebnost. Pristnega Obsotelčana poznaš lahko že na kilometer daleč. Predvsem se oklepa celotnega dvobratskega prebivalstva ob Sotli nekak neopravičen in nezaslužen ponos, trdovratnost do zakrknjenosti, kljubovalnost napram versko in narodno zavednem življenju. Med vsemi mnogoštevilnimi vasmi, ki so posejane ob obeh straneh Sotle, tvori koren, deblo in cvet nepregledne posebnosti vas moje rojstne Župnije — Sedlarjevo. Župnijska kronika sv. Miklavža na Polju ima zapisano s precej starimi črkami, da so haje Sedlarci potomci Turkov, ki so zaostali ob Sotli in so združili v skupno naselbino, katero so krstili sosedje radi sedlarske obrti v — Sedlarjevo. Nisem zgodovinar, radi te pomanjkljive znanosti tudi nikakor ne bom trdil, da bi bil ta zabilježek o turškem potomstvu mojih sodomačinov vklesan v zgodovinsko kamenita tla.
V naslednjih vrstah bi le rad zaupal javnosti Pri svoji krščeni duši zagotovljeno, kar mi bo pritrdil vsak, kdor pozna to vas, da ne zaostaja naše Sed-
,arjevo po svojih' posebnostih prav nič za Višnjo goro na Kranjskem, štajerskim Lembergom ali Veržejem.
Sedlarjevo je vas z 22 hišnimi številkami ob cesti in tik ob Sotli, nekako ravno na sredini med iz -virom ter izlivom te obmejne reke. Od vode ločijo vas in prebivalce le leseni držaji (rante), da branijo vo -zovom, ki vozarijo po cesti v temni noči, in Sedlar-cem samim, da ne okušajo prisiljeno in po nepotrebnem brezalkoholne, dvobratske nam lne^e — Sotle Vas je, ako štejemo poleg 22 hišnih številk še vsa ra zna gospodarska poslopja, kolarnice, pojate in bajte precej razsežna,in je bila do za Sedlarce usodepolne-ga leta 1913 z malenkostnimi izjemami slamnatostre -ha. Naše Sedlarjevo menda res ni bilo od zgodovin sko nezaznamovane dobe svojega naselbinskega roj stva do leta 1913 obiskano od nobene naravne usode, ki bi se bila drznila poseči razdiralno med lesena poslopja in slamnate strehe tega sela. Vsak večletni poznavalec tega sela se je čudil, da še ni ošvignil Sedlarjevega pri vsem ozko-tesnem objemu poslopij plameni bič požara.
In res ni bilo slišati do leta 1913, pa tudi ne pomni nikdo, da bi se bilo pokadilo kedaj nad Sed -larjevem bolj na debelo-gosto kakor po navadi. Sedlarci so čuvali svoje trhlo-leseno in slamnatostreho gnezdo bolj od svowjega lastnega, Časnega življenja, ker za večno srečnim se še ni veliko pehal doslej no beden Sedlar«.
Se le leta 1913 je neka zlobna, vendar doslej še neznana roka zanetila v sredini Sedlarjevega ogenj, ki je upepeljil prav do tal več poslopij. Da ni pogo -rela prav cela vas do zadnjega bruna in bilke, se i-majo Sedlarci zahvaliti le neposredni bližini ogenj gasilni Sotli. Z novimi, zidanimi in z rdečo opeko kritimi poslopji, ki so zrasla po požaru, se je sicer spremenilo nekoliko in pomešalo z belo in rdečo barvo zunanje lice Sedlarjevega; notranja uprava, delovanje in življenje sploh pa je ostalo tudi po dimu in plame-
nu isto kot tedaj, ko so se baje poženili ob Sotli zaostali Turki s Slovenkami.
Bolj nego lega, hiše, poslopja, bajte ter kočure tega sela bo zanimalo bralce življenje pravega Sed-larca od njegovega prvega pogleda v svet pa do njegovih smrtno hladnih pet na farnem mirndvoru sv. Miklavža na Polju.
Vsak Sedlarc, ki poseda le toliko svo';e lastnino, da lahko mirno pljune na svojo posest, se ženi, ko je dosegel moško zrelost. Pri teh ženitvah, kar jo pristno zakrknjenih Sedlarcev, pogledajo le preko dveh ali treh sosednih plotov in že sta rojen Sedlarc in rojena Sedlarka mož in žena pred Bogom in domačo faro.
Kar se tiče naraščaja in potomstva, je blagoslovljeno Sedlarjevo dokaj od neba. Otročajev ti mrgoli po Sedlarjevem kot komarjev ob spomladanskem aolncu. Je pa nekaj čudnega in sedlarsko pristnega, da posegajo Sedlarci koj po prvem zakramentu sv. krsta v duhovniški delokrog in vsilijo novorojenčku že v zibelki poleg krščanskega patrona še bolj pa -gansko zveneče ime, katerega se ne otreseta ne Sedlarc in ne Sedlarka do hladnega groba. Sedlarci so ne kličejo med seboj s krstnimi imeni vseh svetnikov, ampak: štor, kikla, rov, špeh, forent, čuk, sir, luft, cigan, rešetar, soldat itd.
To pa niso podedovana hišna imena, ampak v-silijo jih sosedje vsakemu Sedlarčku koj po krstu in to ime umre in se pozabi samo s smrtjo. Le pri ženit-vi se prenese tudi na zakonsko polovico s to spremembo, da se prismoli moževemu vaškemu imenu še ženska zaušnica na: a ali na ova.
Nikar ne mislite, da se kateri Sedlarc jezi ali huduje na vsiljeno mu ime, četudi vsebuje po navadi njegovo življenjsko slabost in hibo, kaj še, saj za pravo krstno in pismeno ime izve še le prvič v šol', drugič pri ženitvi, večkrat pri sodniji, na drugem sveta pa je menda zopet: luft, štor, ror itd.
Otroško vzgojo prepuščajo Sedlarci po večini naravi sami. Ker očetje in matere veliko ne sejejo ,
jega obraza služili svoj kruh. Popolne srečo ti na Kemiji ne ustvari nihče. S pametnim, skupnim delom pa latiko dosežemo posvetno blagostanje.
Kakšno nalogo imajo poslanci ?
5ie prej smo gu^ orili o poslancih. Poglejmo si onkcht natančnejše, kakšno nalogo imajo;
Gotovo je, da \si ljudje v državi ne morejo priti skupaj, ria l)i skiepsli o svojih težnjah. Zalo imamo poslane? Njihovo glavne naloge pa so sledečo: Poslanci delajo in sklepajo pred vsem nove postave, ali pa ipremiujajo ža obstoječe, ako jih hočejo izboljšati. To seveda ne gre tako mirno, gladko in ianko, kakor si marsikdo misli, kajti vsak ima svoje željo in svoje zahteve, posamezni stanovi jih imajo ravnotako, kakor država v celoti. Kako težko so zedinijo recimo za to ob ono. samo na sebi dobro stvar že večkrat mali občinski odbori! Pride do prepira, pojasnjevanj in zavlačevanj. Tako je še v veliko večji meri io v
..Samostojna kmetijska strankra" še zdaj na vso' moč taji, da bi bila v zvezi z liberalci. Najdejo se še Eudje, ki jim to verjamejo. In vendar. „Samostojna j kmetijska stranka" j e z liberalci v zvezi, je liberal-. na. Ima namen, pridobiti liberalni stranki na kmetih : pristašev. Za to so trdni dokazi!
1. Pristaši „Samostojne" — prejšnji liberalci.
„Samostojna kmetijska stranka" se je ustanovi- i la Tine 1. junija 1919. Na ustanovnem shodu v Ljubljani so govorili skoro samo možje, ki so bili vedno steber liberalne stranke. Tudi načelstvo je po veliki večini iz bivših kmetskih liberalnih mogočnežev. Liberalno glasilo „Domovina" je takrat sama priznala, da so pristaši „Samostojne" možje, ki so bili po večini Se pred enim tednom pristaši JDS (to je: liberalne stranke).
2. Liberalci pozdravljajo „Samostojno."
Ali so bili liberalci hudi, ker se je ustanovila „Samostojna"? Pa še kako! „Slovenski Narod", glavno glasilo liberalcev, je iskreno pozdravil novo stranke in povdarjal njeno potrebo. Zgoraj imenovana „Do movina" je pisala že junija o Samostojni: „Ako hoče nova stranka dobro slovenskemu kmetu in jugoslo -variskemu narodu, naj začne svoje delo tamkaj, ka -mor dosedaj organizacija JDS (liberalne stranke, op. ,ur.) še ni mogla" tnamreč med kmetskim ljudstvom , kjer liberalna, brezverska in meščanska, kapitalistična stranka kljub močnemu prizadevanju ni mogla 'dobiti tal, ker jo kmetsko ljudstvo predobro pozna) . Ker liberalna stranka med vernim kmetskim ljudst -vom ni mogla ničesar doseči, je z veseljem pozdravila Samostojno, ki ima namen, po zvijači spraviti kmetsko ljudstvo v liberalni tabor. — Dr. Kukovec, sedanji vodja liberalne stranke, je posvetil dne 12. septembra v „Slovenskem Narodu" in kmalu nato v liberalnem „Mariborskem Delavcu" dolg članek „Samostojni kmetijski stranki za Slovenijo." V njem poziva Samostojno kmetijsko stranko, naj zahteva od drugih slovenskih strank, da ji odstopijo primerno število poslans -kiti mest. Ceš: liberalna (demokratska.) stranka ji rada da priložnost, da sodeluje v političnem življenju . — Ko se je dne 23. novembra Samostojna šla klanjat liberalnemu predsedniku deželne vlade dr, Žerjavu , jih je tudi dr. Žerjav pozdravil tako: „Zelo me veseli, da ste se organizirali v čvrsto novo stranko!"
Prosim vas lepo, zdaj pa presodite sami: Ako liberalna stranka, ki je na protikrščanskem stališču,
državnem zboru Kako se vča&i občani perejo in prepirajo. kdo U: o' > n?k: predstojnik, ker dobro vodo. d/i je od feao v občin» mnogo odvisno. Glej, dragi moj. ravno tal.o se \ečkrat porsmo in prepiramo, kdo bo ministrski predsednik in kateri bodo njegovi odborniki — pomagači, ministri! Ni vseeno, kdo je župan, še nmnj v-eeno je. kdo je ministrski predsednik m kakšno je minijiisivo.
Druga važna r:S»iog» poslanca je, da zna vir«di gledati na prste, kako uporablja državne dohodke in kje jih i[ '>i ; ' !ja To je ena izmed glavnih in tudi najtežavnejših nalog poslančevih. Co tebi dela ureditev tvojega rosp-dnrstva velikokrat skrbi in težave, kolikor bolj še do.a skrbi in težave vestnemu poslancu ureditev državnega gospodarstva. In kakor tebi ne gre vse tako izpod rok, kakor si sam želiš in ne zadene krivda tebe, tako je tud: s poslancem!
Tretja važna naloga poslanca jo, da opozarja
Presodit® smmi
pozdravlja Samostojno ter ji ponuja poslanska mesta,? ali ne priča to dovolj jasno, da mot a biti nek miš maš med liberalci in Samostojno? Ali so liberalci kdaj pozdravili KZ, ki je krščanska kmetska stranka? Nikdar ne! Tn tudi ne morejo. Ker krščanstvo in proti-krščanstvo, vera in nevera, Kristus in Belial, to ne more vso večnost skupaj. Pač pa se lepo ujema proli-krščanski liberalizem in zazadaj navidez versko in -diferentna, v resnici pa protikrSčanska Samostojna . ;
8. Liberalci sani! priznavajo, da Je „Samostojna"
liberalna.
A dokaz gre dalje. Liberalci sami so priznali,! da je Samostojna sad, dete brezverske liberalne j stranke. Dr. Tavčar, prejšnji vodja liberalne stran - \ ke, je napisal v „Slovenskem Narodu" dne 5. septem- j bra to-le: „Napredna (liberalna, op. ur.) slovenska \ stranka je skušala dobiti privržencev med kmeti. Sad \ tega je neodvisna kmečka stranka" (to je: Samostojna kmetijska stranka). — Najjasnejši dokaz zveze Samostojne z liberalci pa je ta: Dne 22. novembra je liberalna stranka poslala svojim krajevnim organiza -; cijam obširno okrožnico, v kateri naroča svojim libe-■ ralnim pristašem: „Naši (= liberalni) pristaši in pri-I staši Neodvisne (Samostojne) kmetske "stranke snuje- i \ jo gospodarsko organizacijo „Ekonom" . . . Vsem na- < j šim (liberalnim, op. ur.) gospodarskim organizacijam, f ; kakor tudi posameznikom priporočamo, da pristopajo, j Takih' organizacij mi dosedaj nismo imeli in zato so j ; naši (= liberalni) pristaši velikokrat trpeli očitno ško- j j do, med tem ko je klerikalce (-= pristaše krščanske > s Kmečke Zveze, op. ur.) podpirala Gospodarska Zve- \ | za." Gospodarska organizacija „Ekonom" je torej sku-j pno podjetje liberalne in Samostojne stranke. Za sku-| pno podjetje je neobhodno potrebno sporazuma n zveze. Torej je Samostojna kmetijska stranka zvezana z ! liberalno! Zvezani so. Se več! Liberalci svoje liberalne pristaše naravnost pozivajo, naj pristopajo v Samostojno. iT ravnokar omenjeni liberalni okrožnici stojijo tudi te besede: „Glede razmerja naše (libtral-ne, op. ur.) stranke do Neodvisne kmečke stranke po-vdarjamo sledeče: naša (■= liberalna, op. ur.1 stranka ne bo nikjer ovirala razvoja Neodvisne kmečke stranke in naši pristaši lahko povsod vstopijo tudi v organizacijo Neodvisne kmečke stranke." — Liberalna stranka s tem uradno ugotavlja, da so njeni, liberalni pristaši obenem lahko pristaši Samostojne ali Neodvisne kmetijske stranke." Stranke se ločijo in se družijo po nazorih, krščanskih ali nekrščanskih. Ni-
svoje rojake na gospodarski napredek ter skrM za to, da se blagostanje ljudstva dvigne. Pri iem pa mora imeti pred oemi vedno celoto, delati torej za splošno korist in podpirati posameznike le v toliko, kolikor je koristno vsem in ne škoduje posameznikom.
Poslanec mora nadalje paziti povsod na to, da se izvršujejo in spoštujejo postave, kajti brez teh ni mirii in niso varni ne svojega imetja, ne svojega? Življenja. Nepošteno ¡e torej, zahtevati od poslanca, da za posameznika izvrši ali izposluje nekaj, kar ni postavno, ni pravično in kar je proti splošnim koristim.
Končno je važna naloga poslancev, da pomagajo do pravice vsem, ki se jim godi od strani drugih, posebno še od strani oblasti vede ali nevede, hote ali nehote krivica. Ponavljam tukaj, kar sem že rekel: ako hočeš, da poslanec v polni meri vrši svojo dolžnost, moraš ga pošteno obveščati !	%
Hlo ne more biti obenem člas dvek straak, ki si po nazorih, krščanskih ali nekrščanskih, nasprotujeta. Ker pa so pristaši protikrščanske liberalne stranke lahko ob enem tudi pristaši Samostojne kmetijske stranke, je nad vse jasno, da se Samostojna sklada z liberalno v njenih1 protikrščanskih, svobodomiselnih nazorih. Kako bi sicer liberalna, svobodomiselna in protikrščanska stranka svojim pristašem priporočala, naj vstopijo v Samostojno?
4. Dejanja „Samostojne" pričajo, tla je liberalna.
Kljub tem jasnim dokazom še Samostojna ŽL vedno tajijo, da bi bili liberalni. Med vernim kmečkim ljudstvom bi jih nekaj časa držalo še edino to, fes ne bi bili zvezani z liberalci. To dobro vedo. Zato tako zakrivajo svoj liberalizem. A le v besedah. Njih de -janja govore drugače. Dejanja Samostojne so liberalna. Opustimo to, da na shodih Samostojne govorijo liberalni advokati (dr. Dimnik v Vidmu) in da r-o pristaši Samostojne Sokoli. So še druga liberalna Tajanja Samostojne.
Prvič: Zakaj se je hodila Samostojna na rojem zborovanju v Ljubljani dne 23. novembra* red deželni dvorec klaajat novemu vsiljencu, pokrajinskemu predsedniku dr. Žerjavu, najzagrizenejšemu 1 be-ralcu, ki je od demokratsko-socialistične beograjske vlade postavljen za to, da v Sloveniji po liberalnih načelih zatira svobodo Slovencev in šiloma vbrugava v naš verni narod protikrščanski, proticerkveni duh. Zakaj se mu je Samostojna poklonila? Zato ker ^liberalna in se je morala pokloniti svojemu generalu!
Dalje: Na istem shodu je Urek obsojal stranke (to je: Kmečke Zvezo, op. ur.), ki hočejo samoupravo pokrajin. Naša krščanska Kmečka Zveza hoče skupnost s Hrvati in Srbi, hoče močno skupno državo ju-goslavijo, a le skupnost v zakonodaji in v upravi tam, kjer je v korist države, kjer pa je v korist prebivalstva, pa imej upravo vsak narod za se: Slovenci za se, Hrvati za se in Srbi za se. Tako hoče tudi uaj -močnejša srbska radikalna stranka in hrvatski Nt*r. klub. To ie tudi edino pravo. Samostojna pa se je izrazila ¡.roti temu. Hoče torej popolno skupnost, no le v zakonodaji, ampak v upravi tudi tam, kjer ni v korist prebivalstva. Zakaj ? Ker isto, namreč centv:ui -zem, zahtevajo tudi liberalci. Dr. Žerjav jih je takrat za to izjavo še prav posebno pohvalil.
Tretjič: Samostojseži pravijo, da niso proti «liri. A še do danes niso protestirali proti novemu eolskemu načrtu, ki omejuje verski poduk v šoli, ije
ne žanjejo in ne spravljajo v svoje žitnice, živijo tudi njih otroci kot vrabci pod nebom, ki zobljejo danes tu in jutri tam, kjer se jim potrosi kaj iz usmiljenja, ali pa si napolnijo tudi sami bodisi skrivoma, bodisi tudi šiloma pri belem dnevu svoje gladne želodčke z v kiri prvimi črešnjami in drugim sadjem.
Saj obiska sedlarskih brezperntnW vrabcev v S.VC) sadonosnik se bc-ji vsak podanik darežljivega sv. Tviiklavža na Polju boli nego Afrikanec ali Azijec — kobilic.
Sam in na lastne oči sem bil priča, ko se je u-sedlo nekaj desetin teh kobilic iz Sedlarjevega v tem-ničastem mraku na veje grma, ki mu pravimo mi ob Sotli: laški lešniki. Leskov grm je bil tik ob Sotli. Sedlarčki so čivkali v njem, se pulili, ravsali in klofutah za sicer trd in skromen sad. Grm je bil last sosednega vaščana, ki je izdrl pri pogledu na ta oživljeni grm na njivi dolgo fižolovko in se plazil proti grmu. Cez nekaj trenutkov je prenehalo kar na mah ono otroško čivkanje v gostem grmu. čul sem le še glasno udrihanje s preklo in eden štrbunk za drugim v jesensko hladno Sotlo.
Vsi Sedlarčki so poskakali iz strahu pred lese-Wi^do ližolovko v vodo, odplavali na hrvaško stran in še norčevali iz lastnika leskovega grma, ki je še udrihal in lomastil na slepo po praznih in
Sedlarc ti pleza kot veverica in plava kot šču-Že koj po prvih korakih življenja. Saj sadno drevo, ptičja gnezda, žabe in ribe v Sotli so telesna paša sedlarških' otrok«
No, v šolo pa pošiljajo Sedlarci svojo mladino na sicer veliko nevoljo ter jezo vaškega Šolnika in fajmoštra. Co je zabil učitelj Sedlarčku po tisočerih udarcih črke in številke v za uk prevotlo glavo, je ftosegel veliko in — vse! O katehetu niti ne govorim rad, ker se še spominjam sam predobro, da je nosil rajni g. župnik v šolo nekaj metrov dolgo brezovko , B jo imela ob koncu trd vozel, segel je ž njo po dol-Kfni ia prve klopi v zadnjo, kjer so sedeli Sedlaroi in m9 lov* trn desno v takoz**«» oslarsfi» klop, kjer ni-
so ločile Sedlarke enega Boga od treh oseb, fi resnic \ od 7 zakramentov, 10 božjih od petero cerkvenih.
Za uk posvetne in krščansko zveličavne celine še pač ni bil dostopen doslej skoro nobeden vaščan iz Sedlarjevega.Pismouk pa je med njimi vsak, ki si je obdržal v spominu za življenje skok preko najožje grabe črk in številk, ednega Boga in treh božjih oseb, katerim pravijo tudi v Sedlarjevem presveta Trojica. Za uk in brihtanje iz knjig niso Sedlarci. Niti kakega pristno rojenega šoštarja, žnidarja ali kakega drugega ropotarja si doslej niso vzgojili ter izmuštrali.
Ce pa že niso za uk in meštrijo, so menda prikrojeni njih možgani in roke za poljedelstvo in živinorejo ? Oh, saj sem že omenil zgoraj z onim pljun -kom na lastno zemljo, da ne najdemo v celem Sedlarjevem niti enega poštenega gruntarja, ampak so pristrižena vsa posestva naših Sedlarcev že od nekdaj po socialdemokraško tako, da jih objame lastnik prav izlahka z obema rokama. Ako pa si je pljunil Sedlarc dvakrat ali trikrat na leto v roke, pa je že tudi po -oral, posejal, okopal, ogrnil, požel in spravil za zimo. Pri takem poljedelstvu pa je v Sedlarjevem tudi glede živinoreje precej slabo.	1
Tamkaj pod križem, predno dospeš v Sedlarjevo od severne strani, se ti razteza ponos vseh Sed -larcev, njih srednja ter višja šola — trikotna gmaj -na! Na tej gmajni lahko vidiš od slovesa onega do njegovega zopetnega prihoda vse rogate, kopitaste in ščetinaste četveronožce, katere pase in čuva na de -setine otrok, mladeničev, mož in žensk.
Gmajna in rante ob Sotli so Sedlarcem ono zbirališče, kakor drugim vaška lipa in prostor pred farno cerkvijo, mestjanom pa glavni trg ali rotovž. Ob delavnikih' na gmajni, ob nedeljah in praznikih, ko je večji tujski promet skozi Sedlarjevo, pa so shajališče vseh vaščanov one rante ob Sotli, ob katere se na -slanjajo od zore do poznega mraka, zroč med raznimi pogovori v žuboreče valčke Sotle, ki jih loči od bratov Hrvatov,
Da pa ne bom pozabil, prezrl in izpustil, bodi »»»•¿•no že koj na tom mostu, da so se shajali r».•«!- \
lai-ci pred vojno tudi preko temnozelene Sotle. na hr-vatsko-bratskih tleh, tik ob Sotli, v do danes takozv. Skalički bajti. Takoj iz Sedlarjevega lahko prideš preko brvi do iz desek zbite in za silo s slamo krite bajte, ki krije nekaj miz in klopi ter prosto ognjišče ob voglu in z rdeče vihrajočo zastavico na strehi.
Tukaj je pred vojno klal, drl in evrl na ognjišču jance in točil vino v spomladi, poletju in v jeseni Hrvat — stari Skalički. Ta bajtarsko krčmarska vrata so bila odprta gostom le ob nedeljah in praznikih. Vse mize te kolibe so zasedali le Sedlarci od starosti 14 let naprej in najbližji Hrvatje. Ti gostje niso na -vadno peli, niti plesali, ampak kvartali za vino in s Sesnom daleč vonjajoče odognjeno ovčjo pečenko. — Kajti v kvartopirsko šolo ti zahaja vsak Sedlarc, odkar se začne zavedati po svoji skromni pameti, da je na svetu, in potem izvršuje to meštrijo do svoje preselitve na njivo večnega miru farnega patrona sv Miklavža na Polju.
C.otovo, odkar je izsul sam peMeaščak karte na zemljo iz svoje vražje bisage in malhe, še ni živel, še manj pa umrl Sedlarc, ki bi ne bil strokovno izobražen veščak v vseh ovinkih poštenosti in nepoštenosti kvartopirske umetnosti. Kvartanje je že nekak podedovan ter prirojen greh vseh Sedlarcev, odkar jih pozna ustno izročilo, ker nobena slovenski javnosti dostopna knjiga se še ni obregnila do teh vrst ob nje.
Pa vrnimo se zopet nazaj od kvart k Skalički bajti. Nedeljske in prazniške izlete so delali šolskim klopem odrasli Sedlarci k bratu Hrvatu, ki jim je postregel s pečenko ter pijačo za malenkostne krajcar -je. katere je porivala v žep krčmarju sedlarška duševna zabava in uteha — kvarte in križ s kredo po mizi za vino in pečenega janca.
Samo po parkrat na leto in še to v poletju in jeseni ob veliki in mali Gospojnici je najel stari Skalički kakega mehača, ki je krtačil s cvilora *e» vetfom »« godbo bolj okajena in debela aedlarsto» »št«».
(D»*» nOo***}
Cerkvi vsak vpliv na vzgojo otrok in ho6e staršem od-s*seti vsako pravico do šole. To je najhujše ž al j' je verskega, krščanskega čuta slovenskega ljudstva in Kmečka Zveza zmirom in zmirom protestira zopjr ta načrt. Samostojna kmetijska stranka se do dau-s ni «ganila, ni obsodila svobodoir'finega in protiverske-ga šolskega načrta. Torej je z njim zadovoljna! Zakaj ga ni in ga tudi ne more obsoditi? Zato ne, kor je liberalna. Pač pa imamo izjavi dveh voditeljev Samostojne o tej stvari. Mrmolja se je izrazil dne 1. no-
vembra 1919 v Jarenini, da še ni čas za protest proti brezverskemu šolskemu načrtu. Drugi znan agitator Samostojne, Tršan, pa je izjavil, da bo kmet. stranica v državnem zboru glede vere in šole glasovala z v e-Čino. Ce bo torej večina za to, da se veronauk vrže < iz šole, bo tudi Samostojna za to. Ce bo večina po- j slancev za to da se odpravi krščanski zakon in se j vpelje civilni zakon in ločitev zakona, bo tudi Samo- j stojna za to glasovala!
Da, krščansko, kmečko ljudstvo: To bo zadnja |
in najnujša posledica, če bi prišli v državni zbor po* slanci Samostojne kmetijske stranke: Brezverska šola in ločitev zakona! Slovenski liberalci so zahtevali že leta 1906 svobodno, brezversko šolo in so leta 1912 glasovali za ločitev zakona. Za to bodo glasova'i tudi poslanci liberalne Samostojne kmetijske stranko, ako pridejo v državni zbor. Krščansko kmečko in bie-vensko ljudstvo ima dolžnost skrbeti, da se te - «e zgodi!
1. Kako delajo naši nasprotniki.
Naši nasprotniki, liberalci in socijalni demo-kratje, hočejo Slovenijo kar preplaviti s svojimi časopisi: „Nova doba'", „Ptujski list", „Domovina", „Jugoslavija", „Mariborski delavec", „Ljudski glas" in drugi. Sami novi naslovi, ki jih pred in med v jsko nismo poznali. A le obleka je nova. Volk pa ;e stari, protikrščanski. Nasprotniki krščanstva predobro vedo, kako moč in vpliv ima časopisje! Saj bere časopise vsak človek, izobraženec, rokodelec, kmet in delavec! Jud Mozes Monteliore je rekel pred 80 leti:, „Kaj govoričite; Dokler nimamo v rokah tiska, je vse kar pravite, zastonj. Dokler mi judje nimamo v lasti časopisov, da omamljamo svet in ga varamo, ne dosežemo ničesar. Tisk napravlja javno mnenje, ga ¡spreminja kakor hoče, vpliva na volitve, urejuje vse delovanje". Pariški jud Kremje je govoril: „Vse je aavisno od pouka v časopisju. Torej skušajmo n.* vsak način, da si časopisje prilastimo, potem bo vse naše." In res, judje imajo dandanes v rokah svetovno časopisje.
Pri nas na Slovenskem se hočejo po judovskem navodilu in načinu polastiti tiska liberalci in socijalni demokratje. Pokupiti hočejo kar največ tiskarn. Liberalci so kupili preu kratkim v Ljubljani Bamber-govo tiskarno in jo prekrstili v „Stampo"; ,v Mariboru so dobili v roke Rabitschevo in Kralikovo. tiskarno. Socijalni demokratje pa so v Mariboru kupili Mostbockovo tiskarno. Vse štiri tiskarne so bilo neznansko drage. A žrtvovali so, vedoč: kdor ima tiskarno, ima Časopisje, kdor ima časopisje, dobi sčasoma v oblast ljudstvo. To je posebno važno zdaj, ko ljudstvo sodeluje ali pravzaprav: bi moralo sodelovati pri vladanju države. Omenim samo, kako so hoteli nasprotniki ljudstvo pridobiti za protiverski šolski na-irt. S kako besnostjo se je zaganjala liberalna celjska „Nova doba" v slovenske samostanske in duhov-
„Učiteljski Tovariš" se je začel prav živo zanihati za predloge Kmečkih Zvez glede ljudskega šoi stva. V svoji površnosti pa niti ne utegne prasoditi teb stvarnih predlogov, ampak jih imenuje podlo gonjo zoper šolstvo in učiteljstvo.
Mi smo mnenja, da je treba to ljudsko zanimanje za osnovno šolo le pozdraviti, ker doslej tega zanimanja ni bilo opaziti. Pomislimo, kako malo je bilo dosedaj med ljudstvom smisla za šolo! Kako mu gi je pošiljal otroka v šolo največ zato, da bi se naučil — „nekaj nemščine", ali k večjemu iz strahu pred kaznijo. Da ni imela ljudska šola doslej več privlačne sile, ni krivo učiteljstvo, ampak vzrok je njen ponesrečen ustroj.
Vsaka šola ima namen, da izobrazi učenca za njegov stan. Tedaj se mora tudi ljudska šola zlasti v ▼išjih razredih ozirati na to, da se bo kmetski otrok izobrazil v njej za svoj bodoči poklic.
Ali je pa temu ustrezala dosedaj naša ljudska žolaP Zalibog da ne. Koliko abstraktnih pojmov se je vtepalo otroku v glavo iz geometrije, f,izike, slovnice itd. In potem še druge šolske zanimivosti! Vedno se sem smejal kot otrok, kadar so razgrnili pred nas — „slep" zemljevid in so pričeli po njem loviti — „slepe miši." Vse to, da se je potratil čas in prebil božji -ifan. Kakor da bi ne bilo drugih predmetov, za i;ate-
Draginja raste od dne ds dne — in mnogo jih je, posebno med <!o avci in meščani, ki trde, da je krnet kriv draginje, češ, da on zahteva za svoje pridelke pretirane cene. Potrebno je, da smo si v tem na čistem in zato naj služijo sledeče vrstice:
1. Zlato merilo vrednosti.
Ali je kakšna stvar draga ali po oeni, to moremo določiti še le tedaj, če primerjamo eno stvar z drugo. Kot splošno merilo za vrednost nam služi denar. Kot denar nam pa lahko služijo najrazličnejše stvari. Denar je lahke vsaka stvar, katero določi država, da so more koi denar sprejemati. Najdemo država, v katerih služi kot denar živina, v drugih zopet steklo v tretji zopet biseri, tudi sol itd. V vseh modernih državah, ki so udeleže.ie na svetovni trgovini, se jo uvedlo kot denar zlate, in tako je postalo zlato splošno merilo za vrednost posameznih stvari. iTako je tudi bivša Avstro-Ogrska. leta 1892 vzela za podlago svojemu denarnemu sistemu zlato in določila, da se mora iz 1 kg čistega zlata kovati ,2953 K.
Vrednost zlata je po celem svetu, v kolikor pride v poštev mednarodna trgovina, enaka. Ce torej boftemo primerjati vrednost avs rijskih zlatnikov z drugim denarjem, moramo vedeti, koliko zlatnikov svojega denarja, kuje druga država iz 1 kg.< jednako 'iistega zlata.
Delo za nase časnike
. nišlce gole in zavode, ki jih je imenovala „črna roka".
; S tem jo hotel ta list samo podpirati novi, in ljudstvo
pridobiti za proticcrkveni šolski načrt, ki določa, da naj bodo vsa učiteljišča državna, ter hoče s tem za-treti samostanska učiteljišča. Socijaldemokrjški „Naprej" pa je prinašal coiih 14 dni proticerkvene članke, ki naj bi ljudstvu vbili v glavo, da je Cerkev sovražnica izobrazbe in da torej novi šolski načrt prav stori, če Cerkev vrže iz šole. Tako so hoteli protikrščanski disti ljudstvo odvrniti, da ne bi protestiralo proti šolskemu ne Orlu. — V kratkem pridejo volitve. Od volitev bo zavisno. kdo? bo vladal našo državo in kako jo bodo vladali: ali po krščanskih načelih ali
j na brezverskih liberalnih in socijalističnih naukih. Ob volitvah se bo najbolj pokazala moč časopisja. Ljudje bodo voli .'i tako, kakor jim bo narekoval časnik, ki ga berejo. Zato naši nasprotniki toliko žrtvujejo za svoj tisk, zato ga s tako vztrajnostjo in vsil-nostjo širijo med naše ljudstvo in z njim svoje krive, proti krščanske nazore.
2. In mi naj držimo roke križem?
Ali naj mi, ki prisegamo na krščanska načela, držimo roke križem? Ali ros naj velja tudi za nas, „da so otroci tega sveta modrejši ko otroci luči?" Naša sveta dolžnost jo, da z vso vnemo delamo za krščanske liste: ¡.Gospodar", „Straža", „Domoljub"* „Slovenec" i. dr.! Kajti le s tem se moremo uspešno bojevati proti nasprotnim listom, da širimo naše časnike! Papež Leon XIII. je leta 1886 pisal ogrskim katoličanom: ,.S'rite dobre spise, ki zagovarjajo resnico in vzpodbujajo k čednostnemu življenju." Slavni škof Ketteler je rekel: „Kdor nima dandanes nikake-ga smisla za katoliško časopisje, se ne more imenovati dober katoličan!" Papež Pij X. je sprejel katoliškega časnikarja. Blagoslovil mu je časnikarsko pero ter mu ga potem dal nazaj rekoč: „Ni bolj pleme-
Nasa ljudska šola»
(Iz kmetskih krogov.)
re bi se dal ta zlati čas bolje obrniti ! Koliko se ie o a
naša ljudska šola menila za kmetijstvo, vinograd o, gospodinjstvo, sadjerejo, čebelorejo itd. ? Niti osnov -nih pojmov ni nudila otroku in vendar bi vse to -ani-malo vsakega, še tako lenega in nenadarjenega našega otroka!
Seveda, za te predmete so druge šole, Su'okov-ne. Gotovo. Pa kje so te šole? Mogoče v vsakem okraju ena? To bi še šlo. Toda tu nimaš druge izbire, ali pošlješ otroka za vinogradstvo v Maribor, za po -Ijedelstvo v St. Jur ali Novo Mesto, za gospodinjstvo pa v Ljubljano; in tam se naj otrok še par let P;ga uči, kar bi m« morala nuditi domača šola.
In poglejmo statistiko, pa se bomo čudili, kako malo kmetskih fantov in deklet obiskuje te šola. Tu -intam kdo iz premožnejše hiše, za večino drugin, u -božnejših, so te šole nepristopne, četudi so za vsakega krvavo potrebne.
Zato pridemo nazaj na ljudsko šolo, ki ie kmet-skemu človeku najbližji učni zavod, in zahtevamo od nje, da nadomesti učencu vsaj deloma tudi gospodarske strokovne šoie! Kmetski učenec naj v domači šoli zve za vse potrebno, kar se v teh šolah poučuje. In tu omenimo načrt Kmečke Zveze iz Cerkelj, ki pred -laga, naj bi se od 11. do 14. leta v prvi vrsti učili v šoli predmeti, prikrojeni stanovski izobrazbi (polje -
ÎÈM6UÉÎ
Kmet In dr»ag<nja.
Na Francoskem se kuje iz 1 kg zlata 3100 frankov, na Nemškem pa iz 1 kg zlata 2511 mark. Potemtakem dobimo: 2952 kron => 3100 frankov = 2511 mark. Ena krona je torej več vredna kakor ; 1 frank, a manj kakor 1 marka.
2. Banke ln papirnati denar.
Vendar pa v nobeni državi ne ostane zlato v prometu, kajti pretežko je, da bi se velike, svote mogle plačevati v zlatu, tudi prenevarno, tudi bi se zla-
o preveč oOrtvnto.
Zato so nahajajo v vseh državah banke, katere imajo zlato v svojih zalogah, a izdajajo posebne nakaznice, v katerih jamčijo, da dobi vsak prinosec dotične nakaznice na zahtevo ono svoto v zlatu, na katero se glasi nakaznica. V Avstro-Ogrski je prevzela ta posel Avstro-Ogrska banka in izdajala je papirje, naš papirnati denar. Na vsakem takem papirju je še sodaj natisnjeno iil podpisano o l Avstro-Ogrske banko, da izplača na zahtevo pri svojih blagajnah na Dunaju in v Budimpešti za vsak bankovec ono svoto, ki jo izkazuje bankovec, in sicer v zakonitem kovina-stera denarju; tak denar pa je od leta 1892 dalje zlato. Seveda je banka morala imeti za bankovce primerno kritje deloma v zlatu, deloma v drugih vrednostih, iako, da je lahko vsak čas zamenjala papir za zlato.
menitega misijona, kakor je časnikarski. Blagoslovim to znamenje vašega poklica. Moji predniki so blagoslavljali meče in orožje krščanskim vojakom, jaz smatram za važnejše, da kličem blagoslova na pero katoliškemu časnikarju." Tako važnost polagajo naši cerkveni poglavarji na časopisje!
8. Širjenje našili listov bodi organizirano!
Možje, ženo, mladeniči, dekleta! Izobraževalna društvia. Dekliške zveze, Marijine družbe, Orli, zaupniki Kmečkih Zvez! Vsi, ki čutite krščansko, vrzite se zdaj ob Novem letu s svetim navdušenjem na razširjanje našega časopisja, zlasti „Gospodarja" in „Straže". A delo za naše liste bodi organizirano! Vi vsaki župniji se naj razdeli delo za razširjanje naših časnikov po var-ch ali krajih. Orel ali Dekližka zveza ali Marijina družba ali Izobraževalno društvo določi za vsako vas ali kraj enega, ki nabira naročnike. Ni pa dovolj, da tisti samo agitira, ampak naj obenem pobere od rovih naročnikov naročnino, si zapiše njih naslove in pošlje nabrano skupno svoto tn naslove naročnikov upravništvu „Slov. Gospodaria" , oz. „Straže" v Maribor, Tiskarna sv. Cirila. Lahko tudi vsi nabiralci ene župnije izroče naročnino in «a-slove naročnikov enemu, n. pr. blagajniku društva in ta potem pošlje za vse nove naročnike cele župnije na upravništvo iista. Kjer jo ustanovljena in organizirana Kmečka zveza, naj zaupniki Kmečke zveze na zgoraj popisani način nabirajo naročnike! Tako so naj kar najhitreje organizira delo za naše liste po vseh župnijah! Kjer si eden sam ne more naročiti lista, naj si jih narrčita po dva ali trije skup!
Delo za razširjanje naših listov je apostolsko delo. Ob volitvah, pri zakonodaji, pri vladanju uašo države, pri vzgoji otrok, v nravnem in verskem življenju našega ljudstva, vsepovsod se bo poznalo, ali in koliko se je delalo za katoliško časopisje!
aelstvo, zadružništvo, sadjereja itd.). Ta poduk bi pa morali v zimskem času obiskovati tudi otroci od 14,— 16. leta, razven seveda tistih, ki so staršem doma ue-1 obhodno potrebni.
Tako bi ljudska šola res ustrezala nujnim potrebam kmečkega prebivalstva in imelo bi ljudstvo za njo tudi več zanimanja in veselja.
Seveda bi se na takih šolah zahtevalo od učite lia nekaj več kakor doslej, in tudi delo bi bilo težje pa to delo bi bilo plodonosno, občelcoristno. Pri izstopu učencev iz šole bi imel učitelj ponosno zavest, da jih je vzgojil za življenje.
Vzgoja za življenje, to bodi cilj ljudske šole! Naš novi načrt za narodne šole, ki ga je izdelal Prosvetni odbor v Beogradu, žalibog temu namenu ne u-streza, zato ga v tej obliki z mirno vestjo odklanja -mo. Kot smoter narodnih šol stavi ta načrt zlasti to, da širijo med narodom pismenost in prosveto. Kaj pa je ljudska prosveta? Samo blesteča fraza je in ostane, ako ne nudi ljudstvu tudi stanovske izobrazbe. A ravno tej ne daje novi načrt tistega mesta v šoli, kakor bi bilo za ljudstvo potrebno.
Zato povzdignemo v imenu kmečkega ljudstva svoj glas: Dajte nam ljudskih šol, ki bodo odgovarjale vsem potrebam ljudstva, pa se bo povzdignila ljudska kultura, pa tudi ljudsko blagostanje. A. P.
Pred vojno se je tudi lahko povsod dobilo za papir toliko denarja v zlatu, kakor je kazal bankovec in ker so bili bankovci bolj priročni, se je splošno rajše jemalo papirnate bankovce, kakor pa zlato.
Z izbruhom vojske se je položaj temeljito izpre-menil. Država jo hitro nakupovala v |:iozemstvu rane potrebščine. Inozemstvo pa ni več zaupalo banki in državi, da bodeta mogli za papirnate bankovce plačevati zlato in zahtevalo je plačilo v zlatu. Ker država ni imela zlata, ga je odvzela Avstro-Ogrski banki in žnjim plačala razne nabave, zalo je pa banki prepovedala, izplačevati za bankovce zlato. Država je pa potrebovala veliko denarja tudi v notranjosti. stroški .za vojaštvo, za podporo vpoklicanih itd. so se množili. Preskrbela si je potrebna sredstva na ta način, da je banki zaukazala, naj tiska toliko več bankovcev. Na ta način je torej šlo pokritje za staro bankovce v inozemstvo, a po vrh tega se je izdala velika množina bankovcev brez pokritja. Ob razpadu države se je cenilo število takih bankovcev na. 54 milijard.
Na ta način se je izpremenila zlata valuta v papirnato valuto, r ie postal/ papir. Ker ni bilo pokritja za ta papir, se je sprejemal le radi tega, ker je država tako zaukazala. Država pa lahko kaj tace-ga zaukaže ie svojim lastnim državljanom, državna oblast ne sega preko njenih moj. Cisto naravno, da
inozemstvo takega denarja ne sprejema za jednako veljavnega, kajti papir ni zlato. Sprejema ga le v toliko, v kolikor ima upanje, da se ga bode lahko zopet iznebilo prinakupu blaga v državi, ki je papirnati denar izdala. Tako upanje je, pa tem večje, čim soli dne j Se je gospodarstvo države. Mnogo vplivajo iudi političue razmere. Nikdar so ga pa ne sprejema kot enakovrednega, plača se ga po kurzu, ki se vedno spreminja.
Med svetovno vojno je kurz naše krone padal in se dvigal in se spreminjal,, kakor je pač bil položaj na bojišču. Julija 1918 je znašalo razmerje s Iran-kora približno eno tretjino. Silno naglo je pa začel kurz padati, ko se je začela naša fronta krhati. Inozemstvo je uvidelo, da država, ki je izdala papirnati denar, papirja ne bode mogla kriti. Se hujše je bilo po razpadu države, in sedaj se mora plačati za eden frank 20 K in še več, dočim se je pred vojsko plača-o za eden fraDk 94 vinarjev. Inozemstvo torej plačuje za našo krono 7 vinarjev.
3. Gospodarski kurz krone.
V lastni državi kurz ni jednako padal, krona je obdržala tu svoj gospodarski kurz, Gospodarski kurz naše krone se vidi najbolje tedaj, če primerjamo kupno moč naše krone pri nas s kupno močjo franka na Francoskem. Pri tem vidimo, da stanejo one stvari, ki jih sami pridelujemo, pri nas toliko kron, kakor na Francoskem frankov. Glede teh stvari je torej gospodarski kurz kroge pri nas enak gospodarskem karzn franka na Erancoskem.
Tako je na primer junija meseca 1919 stalo jedro jajce v Parizu 1 frank, pri nas pa 1 krono. Kilo mca 12 frankov, pri nas 12 kron, pšenica kg pri nas ob času žetve 2 kroni, na Francoskem VU do VA franka. Popolnoma drugače so pa razmere pri stvar9ii, ki jih mi tukaj ne pridelujemo. 1 meter sukna stane na Francoskem 10 frankov. Ako hočem sukno plačati z našimi kronami, potem moram dati mednarodno vrednost naše krone, ta pa znaša 1 frank = 20 K torej 10 frankov 200 K. Vsled tega moram plačati že na Francoskem 1 meter sukna, katerega bi bil lahko poplačal obilo z 10 kg pšenice, s svoto 200 kron. K tej svott pridejo še- potem, stroški prevoza in dobiček trgGvca, eventuelno tudi cohrina, tako, da stane 1 meter sukna, ki bi ga dobil ga Francoskem za 10 kilogramov pšenice, pri nas 300 do 400 K. Meso se pri nas plačuje po 8 do 10 kron žive teže pri živini. Ako se mi posreči govedo spraviti na Francosko, dobim tam 8 do 10 frankov za kg, t. j. 160 do 200 krou. Jajce stane pri nas 2 kroni, čo se mi posreči spraviti jajce v Ameriko, dobim za jajce 1 dolar, dolar je pa vreden sedaj preko 100 kron.
4. Kinetski pridelki in mednarodna vrednost.
Iz tega sledi, da kmet dobi za svoje pridelke komaj desetino mednarodne vrednosti, da pa mora plačati za vse, kar mu doma ne priraste, dvojno mednarodno vrednost. V naši državi prideluje za izvoz edino kmet — in ravno ta najvažnejši stan mora priti na beraško palico, ako se ne bodo poskrbelo, da
dobi tudi kiuet za svojo pridelke mednarodno vrednost.
Ta pa je najmanj desetkrat večja kakor je cena, ki jo Ganeš dobiva kmet za svoje pridelke.
Vidi se torej, kako neutemeljena je trditev, da je kmet kriv draginje, vidi se pa tudi, kako slepe so oblasti, ki zaplenjujejo kmetom tlanino, ker je prodajajo 1 kg za 40 kron, ko znaša mednarodna vrednost najmanj 400 kron!
5. Trgovec in kinetski pridelki.
V tej zvezi nam je odgovoriti še na vprašanje, kdc ima korist od teh razmer? Odgovor je iahek: Trgovec, ki prodaja naše pridelke v inozemstvo. Tak trgovec, navadno združen v raznih bankah, kupuje pri nas naše pridelke v našem denarju po gospodar-okem kurzu krone proda pa te pridelke za tuj denar, ki ima dvajsetkratno višjo mednarodno vrednost. Kakor smo že zgoraj dokazali, ima trgovec pri 1 kg žita, ki ga pri nas kupi za 2 kroni, čistega dobička odbivši vse stroške vsaj 10 kron, pri mesu pa celo 160 do 200 kron, pri i jajcu do 16 kron itd. Za to pa vidimo, da so banko tekom enega leta zasluzile o-gromne svole denaria, tako da bodo postale g omejene gospodarice na denarnem trgu, — seveda v škodo ogromni večini pridelujočih slojev.
Take razmere nc morejo dolgo trajati, ker trpi s tem tudi država. Spremegile se pa bodo le tedaj, se uredi vrednost našega denarja, t. j. če. se uredi valuta. O tem pa bo demo razpravljali v posebnem članku.
Politični pregled«
Jugoslavija.
Prestolonaslednik Aleksander je podaljšal svoje bivanje na Francoskem za 10 dni.
Med Jugoslavijo in Avstrijo je pod pisal naš minister za šume in rude g. Anton Kristan na Dunaju novo trgovsko pogodbo.
P o v s e j J u g o s 1 a v i j i se bo otvori v kratkem poštnohranilnični in čekovni promet. Tozadevni zakon je že izdelan in bo predložen v po.trditev.
Med Jugoslavijo in Nemčijo se bo zopet vpostavil redni trgovski promet in obnov"a trgovska pogodba med obema državama.
Čudno je, da zamorejo sploh vladati v Beogradu, ker se mudi na po ovanju kar devet naših ministrov.
Počeli Jugoslaviji se bodo vršile ob -činske volitve koncem januarja 1920.
V Avstrijo, Cehoslovaško in Grčijo izvaža Jugoslavija žito po tihem. Tudi ?rancoska vlada na -merava pri nas kupiti 50.000 ton žita. 100.000 ton koruze in 10.000 ton ovsa. Marca in aprila bi se naj že začelo z odpošiljatvijo te žitne nabave v Francijo.
Italija.
Italijanska vlada se pogaja z D'An nunzijem, da bi zapustil mirnim potom Reko s svojimi prostovoljci. Tozadevna pogajanja se bližajo i za trdilih v listih koncu. Vladni zahtevi, da na ostavi D'Annunzio Reko, je pritegnila tudi pretežna večina reškega prebivalstva pri ljudskem glasovaniu p rot» DAnnunziju. Ako bo zapustil DAnnunzio Reko, jo bodo zasedle čete italijanske vlade. V Paruu zahtevajo, da ustavi in prepreči Italija na vsak način D'-Annunzijevo prodiranje po Dalmaciji. Ker še tega u-kaza iz Pariza, italijanska vlada dosedaj ni izpolnila, je odložil italijanski ministrski predsednik Nitti svoje potovanje v Pariz.
Italijanska vlada bo predložila zakon , potom katerega ne bo več odločeval o vojski in miru kralj, ampak parlament.
Italijanski socialisti se potegujejo za žensko volilno pravico.
Avstrija.
Na Dunaj dospe ententina komisija, ki bo nadzirovala izvedbo saintgermainske mirovne pogodbe v Avstriji.
V	Gradcu in po nemškem Štajerskem sna jejo novo liberalno ljudsko stranko, ki se bo potego -vala za priklopitev Avstrije k Nemčiji.
Francoska.
L i s t i p o r o č a j o. da bo izvoljen predsednikom francoske republike Clemenceau. Ministrski predsednik bi naj postal Millerand, Poincam, sedanji predsednik, bi pa naj prevzel finančno ministrstvo.
Kakor povsod po Evropi, vlada tudi v Parizu -veliko pomanjkanje premoga. Radi pomanjkanja premoga se bo omejila razsvetljava pariškega mesta.
Nemèlja.
Razdelitev nemških kolonij. Nem-ška južgozapadna Afrika bi naj pripadala Angliji in tudi otočje Nauru v Tihem Oceanu. Nemški del otočja Samoa se prideli Novi Zelandiji. Nemški del Nove Gvineje in Bismarokov arhipel Avstraliji. Maršalsito, Karolinško in Mariansko otočje pripade Japonski.
Rusija.
V	petrograjski sovjet je bilo izvolje -nih 641 poslancev, med temi 532 komunistov.
V	r n s k e m vjetniškem taborišči' Saborovsk je izbruhnil upor nemških in avstrijskih vojnih vjetnikov.
Med Estonci in rusko boljševiško armado je izbruhnila in se razvila velika bitka. Boljševiška armada je prebila estonsko fronto. Izgub» na oueh' straneh prnsegajo 20.0w b»ož.
General D e n j i k i n je izgubil povoljništ-vo nad protiboljševiško armado. Njegovo mesto bo zavzel general Wrangel, ki bi naj Započel novo ofenzivo proti boljševikom. Poljaki se bojijo boljševiških! vojnih sil, katere nameravajo nameriti boljševiki spomladi proti Poljski.
Kmeiska Zveza«
Shodi Kmečke Zveze se vršijo v nedeljo dne 4. januarja po rani sv. maši v S t. J u r j u ob j u ž. žel. v Katoliškem domu, vNegovi in v S m a r t i n u na Pohorju.
Izobraževalni tečaj priredi Kmečka Zveza dne 7. januarja v Starem trgu v stari šoli za slovenjgraški okraj. Vsaka župnija naj pošlje na tečaj kolikor mogočo veliko število mož in mladeničev. Začetek tečaja ob P. uri. Predavojo govorniki iz Maribora.
ni odbori Kmečke Zveze so se u-čas za te-le župnije: Sv. Barbara v arjeta ob Pesnici, Selnica, Cirkovce, polju, Slivnica pri ., Fram, Ziče, Sv. Bolfenk na Kogu,
Krajev stanovih zadnji Slov. gor.. Sv\ S . Janž na Dravskem Cadram, Loče, Zreče,
Sv. Jakob v Slov. izor., Svečina, Sv. Jurij ob Pesnici, Sp. Sv. Kungota, Sv. Rupert v Slov. gor., Sv. Trojica, Sv. Benedikt, Sv. Ana v Slov. gor., Sv. Bolfenk v Slov. gor., M. Sežna, Sv. Anton v Slov. gor., Sv. Jurij ob Sč., Kapela, Brezno, Remšnlk, Limbuš, Tezno, Ruše, Radvanje, Pobrežje, Sv. Lovrenc na Pohorju, Šmarje, Ponikva, Hajdin, Sv. Urban, Vurberg, Sv. Andraž v Slsv. gor., Sv. Lovrenc v SlovJ gor., Sv. Marko, Sv. Marjeta niže Ptuja, Rogatec, Sv. Križ pri SI., Zetale, Stoperce, Ribnica, Sv. Anton na Pohorju, Zavrč, Leskovec, Sv. Trojica v Halozah, Sv. Vtd pri Ptuju, Videm, Brežice, Raj-henburg, Sevnica, Pišece, Bizeljsko, Dobava, Srom-lje, Kapele, A^tiče, Koprivnica, Zdsle, Slov. Bistrica, Gornja Polskava, Spodnja Polskava, Črešnjevec, Majšperg, Poljčane, Tinje.
Krajevni o d b o r i K ni e č k e "Z v e z e —■ resno na dele! Skoro v vsaki župniji že imamo krajevni odbor Kmečkf Zveze. A od nekaterih teh odborov ne dobimo nobenega nlasu Pozivamo vse odbore, naj takoj /a prvo nedeljo skličejo odborove seje in naj napravijo načrt za delo v novem letu. — Tajništvo Kmečke Zveze v Mariboru. '
Razdelite si delo! Pri sejah krajevnih odborov Kmečkih Zvez si razdelite odborniki in zaupniki med seboj delo. 1. Vsak odbornik, oziroma zaupnik naj dobi deddeljen svoj delokrog, kjer bo zbiral ude in prispevke, 2. odborniki si naj med seboj {»omenijo, kateri bo vsako nedeljo in praznik pri cerkvi (vCitalnici ali kaki drugi hiši) zbiral pritožbe naših somišljenikov proti nepravilno predpisanim davkom: 3. pomenile se glede sli orlov v posameznih vaseh in občinah	1
V z a j ¡i i i e si d n ni a g t» v orni k e! V Sejah krajevnih odborov Kmečkih Zvez si, določit» in izberite domače govornike. Bolj izobraženi odborniki naj dajo domačinom govornikom navodilo za govore.
Štetje u a 5 i h pristaše v. Nujno pozivamo voditelje krajevgih organizacij Kmečke Zveze, naj do 20. januarja 1920 seštejejo in popišejo po vseh župnijah oziroma cbčinah vse ude Kmečke Zveze. Ob lej priliki poberite tidnino za Kmečko Zvezo za leto 1920. Prepis seznama tega štetja pošljite sigurno do 20. januarja tajn:Slvu Kmečke Zveze v Mariboru. Kot ude Kmečko Zvezo se šteje vsak moški in ženski državljan, ki je dopohni 21. leto. Na delo!
Kolo d a r K n; e č k e Zveze se Cirilov i tiskarni v Mariboru. Stane 4 K 30 štnino vred. Denar se naj pošlje najprej nakaznici.
naroča v vin. s popo poštni
Slovenci ¿irite naie liste!
fptofrgmdarftke novice.
O konje in živinoreji.
Gliste pri konjih.
Včasih se zaredi v konju velika množina glist« Našteli so jih v enem konju do 1000 pritepenk. Konjske gliste so belorumenkaste, okrogle in na kuncih nekoliko ožje. Zležejo se iz jajčec, ki pridejo z blatom iz glistavega konja. Ta jajčeca in njihove zarodke požro konji s krmo in vodo, iz teh se porodijo v konjskih črevah zopet gliste. Posamezne gliste konja ne škodujejo, a množina je vsekakor nevarna zdravja in življenju. Gliste, oziroma njihovi iztrebki jemljejo tek, motijo prebavljanje, povzročajo koliko, vnetje črev. drisko, zaprtje, neprebavnost in hiranje. Da je konj glistav, o tem se lahko prepričamo šele tedaj, ako so gliste pomešane s konjskim odpadkom. Domača zdravila proti glistam so: voda ali mleko, v katerem se ]e kuhal česen, bučno seme, divji kostanj, pelinov čaj , vožnik in korenje. Gliste se odpravljajo tudi taka-ie:. 15—20 gramov bljuvne soli raztopi dodobra v % litra vode in to raztoplino vlij v 54 škafa pitne vode. Za žrebeta je dosti 4—8 gramov bljuvne soli. To pijačo ponudi žejnemu konju. Ko je to popil, mu ne daj pol dneva nič jesti. Potem napravi iz 30—40 gramov lo -patike (aloje), malo moke in koščeka mila, kakor oreh velikega, in vode testo. Ta svitek daj konju, da ga po'e. Bljuvna sol pomori gliste, a lopatika jih požene iz črev. V debelem konjskem črevu živi še neka druga. približno 2% cm dolga glistica, ki pa ne naprav Ija drugih neprilik, kakor srbečico jabolka (konec črevesa), vsled česar se konj na tem mestu in na repa večkrat drgne. To glistico preženemo tako, kakor veliko, a vrhu tega še izbrizgavamo čreva s česnovo vodo. "
Zakaj postane gnvfdo vanipasto?
Ko se začne pokladati kravam trava, seno v kratkem poide, seči je treba včasih po starem senu , da se ga pomeša med travo. Tudi še neodstavljena teleta se na mleku prikrajša in se jim potem poklada trava. Vsak živinorejec skuša dobiti po leti od krav kolikor mogoče veliko mleka: zato ga utrga teletom, če je le mogoče. Da bi teleta vsled tega preveč ne shujšala, jim poklada mnogo trave. Ugaja mu, ko vidi, kako hlastno požira tele travo, toda ne spomni se, da bi dal teletom vsaj nekaj oblode, napravljene iz ovsene ali pa iz lanene moke ali kake druge bolj tečne klaje. Vampasta postanejo taka teleta, ki pridejo na svet j>o novem letu in ki jih držimo pozneje v hlevu, vampasto pa ge postane tele, ako je potem, ko ga smo odstavili, že precej časa žrlo seno in hodilo potem na pašo, posebno pa ob koncu zime. Ako se pr -vim odtrga mnogo mleka iri se poklada potem izključno le trava, posebno pa še trda in morda celo mokra trava, pa nič tečne klaje, in se jih drži le v hlevu , postanejo na vsak način trebušnata. Takim teletom , če še žro iz visokih jasli, se hrbtenica navadno zlek-ne in rebra mu upadejo, kajti ogromna množina neprebavljene in težke klaje vleče hrbtenico k tlom. Takemu teletu stoji dlaka pokonci ali se ježi, život se pretegne. žival je mršava. Čeprav se poklada teletu trava v obilici, vendar taka krma ne zaleže, ker ni dovolj tečna. Žival le životari in iz takega teleta ne postane nikdar lepa živina. Teleta, ki so na paši, žro sicer tudi le travo, a bila so pravilno odstavlje -na, preden so šla na pašo. Teleta, ki so na paši, žro le kratko, lahko prebavljivo travo in še to polagoma, in v mali množini. Kdor ne more spuščati poleti telet na pašo, naj jih dobro napaja z mlekom in ko jih hoče odstaviti, naj napravi oplodo iz ovsene ali pa lanene moke in naj ji prilije mleka. Priuči naj teleta polagoma tudi na zdrobljen, suh oves. Sena daj jim (drugače) mnogo, kajti ni se ti treba bati, da bi se tele preobjedlo. Seno bodi dobro in tečno, a poklada naj se v malih množinah, a večkrat. Vsak posestnik naj poskrbi že med letom, da bo imel v shrambi do -volj starega sena., da ga bo imel za celo poletje. Ce j« zunaj toplo in č« preveč ne dežuje t8r «lso muhe
in brenclji preveč nadležni, naj se goni^teleta na pa-,4o. Ako je pašnik dobro ograjen in so noči gorke, pa naj ostanejo teleta tudi ponoči na prostem. Na pašniku trava in zrak teletu ne škodujeta, pač pa v hlevu.
Koliko časa naj dobivo tele mleko?
Naši kmetje imajo navado, da odstavijo tele takoj. ko je staro nekoliko tednov. To ni pravo gospo -darstvo. Iz telet, ki se že v mladosti zanemarijo, ne bo nikdar pravega goveda. To se je že večkrat preizkušalo. Švicarji dajajo teletu do 6. meseca mleko . Tndi Furlani pustijo tele 4—5 mesecev sesati. Priporočamo, naj se daje teletu mleko vsaj do 12. tedna Tu pa ne mislimo tako, kakor dela večina naših gos- } podarjev, ki pripuščajo v resnici tele h kravi tudi do j te starosti, toda še le potem, ko pomolze gospodinja j kravo. Ne, če hočemo imeti lepo živino, dajmo • ietu ! vse kravje mleko, vsaj do 9. tedna. Sele z 9. ^-om l začnemo tele lahko polagoma odvajati s tem, a | odjemljemo polagoma nekoliko mleka. Kar pa odvza - i memo pri mleku, moramo nadomestiti z drugo dobro j pičo. Seno še ni za tele. Najbolje nadomestimo mleko < s posnetim, toda še sladkim mlekom, kateremu bi se dodalo nekoliko lanenih tropin. Kdor nima takega mleka, da lahko teletu ovseno moko. Tudi otrobi o za silo dobri. Ne smejo se pa preveč zmočiti z vodo. Seno se mora teletu tudi polagati, toda ne v hrano, marveč bolj za to, da se mu tele polagoma privadi.
Cene za živino. V Mariboru plačujejo govejo živino po sledečih cenah: Voli 10—11, krave 5 do 10. biki 8—10, teleta zaklana 12, svinje 26—33 K. Razun pri teletih veljajo vse cene za živo težo 1 kg.
Nesrečna carinska politika sedanje liberalno-socialistične vlade je kriva vedno rastoče draginje . Pred meseci je odredila, da se mora za blago, ki se izvaža, iz Jugoslavije, plačati izvozno carino v viso -kosti polovične vrednosti blaga. Ce hoče izvozili kdo za 400.000 K blaga, mora plačati izvozne carine K 200.000. S tem se blago, ki ga hočemo izvažati za pre- ' bivalstvo one države, ki dobi to blago, podraži za polovico. Nemška Avstrija je sedaj odgovorila z enako protiuredbo. Upeljala je za blago, ki se izvaža v Jugoslavijo, s 1. januarjem izvozno carino. Tiskarne so dobile od papirnic v Nemški Avstriji obvestilo, da bo s 1. januarjem vsled izvozne carine papir zopjt za 30% dražji. Da se bo podražila zopet sol, vžigalice, sladkor, cement, železo, stroji in druge ljudske .po -trebščine, se ima naše ljudstvo zahvaliti sedanji liberal no-soci ali stični vladi, ki dela v Jugoslaviji ta^o nesrečno carinsko politiko!
Našo moko trži in ponuja minister-socialist A. Kristan po Dunaju in Pragi Avstrijcem. Železniški minister Draškovič pa kuje prevozne načrte, kako bi odfural naše žito po železnici v Avstrijo in Francijo. Pri nas plačuje ubogo ljudstvo po deželi neznosne cene za pšenico in koruzo. Avstrijci in Francozi bodo otepali naš jugoslovanski kruh: mi pa bomo prežvekovali prazne obljube našega prehranjevalnega mi ■nistra — socialista Bukšega. Dr. Korošca, ki je hranil jugoslovansko gladno ljudstvo, so odstraniii, da ga je z-menjal socialist Bukšeg. ki misli, da imajo želodec in -poznajo kruh samo Avstrijci in Francozi; Jugoslovan pa se preživljaj samo od svobodnega — s izraka.
Kje pa je ocl ljubljanske vlade zaseženo usnje? Demokrati in socialisti so trobili po svojih listih, da je pustil samodržec Slovenije dr. Žerjav od vlade zaseči velike množine usnja. To po vladi zasežen > nje bi se dalo po znižanih cenah na razpolago rev -nejšim slojem, da ne bodo hodili bosi v zimi in mrazu. Zima ie tu, a o kakem cenem usnju ni sluha in ne duha.. Vlada menda hrani to usnje za poletni čas o Kresu, ko ljudje po deželi obutve niti ne rabijo Zo pet same demokratično-socialistične — prazne oblju -foe. boljše Jarbarije" — brez upa na kako izpolnitev. Od vlade zaseženo usnje bo tudi za naprej samo za verižnike, v zlatu in v biserih blesteče ler v žamet o bute vojne dobičkarje!
Kako je pa s tobakom pod vladno oskrbjo de -mokratov in socialistov? Koliko se je govorilo in tolažilo občinstvo glede preskrbe s tobakom takoj po u-stanovitvi Jugoslavije. Našim ljudem se je vedno dajal up: Glejte, Jugoslavija je pravzaprav evropska domovina tobaka. Potrpite vi duhana željni tobakarji. vsaj do nove žetve, pa boste dobili tobaka, kolikor ga ho kateri poželel. Čakali in čakali smo na vedno ob -! ubljani tobak nove — jugoslovanske žetve. V tem iasu čakanja so se nečuvano podražile cene tobač -nim izdelkom; vendar tobaka ni in ga ni dobiti! Le-.tošnja tobačna žetev je bila bogata. Kje je pa tobak? Saj mesto tobaka se prodaja gnilo in plesnivo listje. No, saj vemo! Tobačne zaloge drži v svojih rokah demokratično-socialistična vlada. Tobaka je dovoli za neštete verižnike. ljubčeke sedanje vlade, ki lihotap-Ijajo tobačne izdelke v Avstrijo in si krpajo svoje vražje žepe s tisočaki na škodo in nezadovoljnost -slovanskih kadilcev. Ministra socialista: Kristan in Hukšek ti-r ljubljanski Žerjav, vi prijatelji Ijiulsvi, mar li mislite zadovoljiti ljudske kadilce z'listjem? A še to listje tržit« za vnebovpijoče drage cene. Taka !•» vlada demokratov in socialistov tudi na polju tobaka. Obljubljali so demokrati in socialisti občinstvu toba ta za steljo; sedaj pa nudijo prazne ali s plesnivim listjem napolnjene koše. Kmet pa plačuj in plačuj. da si privoščiš vsaj v nedeljo ter praznik pipico smrd -ljivega listja!
Tihotapci spravljajo cele kupe „boljSeviakih" , t- j- nežigosanih enokronskih in dvekronskih bankovcev iz Nemške Avstrije in Madžarske v naše okraje. S temi bankovci ue moi-ete danes plačati ne davta in
jih tudi trgovci ne sprejemajo. Odklanjajte jih! Tihotapce pa, ki jih spravljajo k nam, javite oblasti l
Podružnica Maribor in okoliš Slov. Kmetijske Družbe priredi v nedeljo, dne 4. januarja 1920 ob 9. uri dopoldne, v Gambrinovi dvorani (Schillerje, a cesta) zborovanje s predavanjem „O pretakanju vina" , ki ga ima ravnatelj vinarske in sadjarske šole g. J. JLnidarič. Pri tej priliki se bodo tudi sprejemala še zadnja naročila na galico in žveplo.
Podružnic Ptuj Slovenske Kmetijske Družbe ima svoj redni občni zbor na dan Sv. freh Kraljev, dne 0. januarja 1920, ob 9. uri dopoldne v gostilni g Zupančiča v Ptuju. Udnino za leto 1920 sprejemajo gg. Josip Zupane na okrajnem glavarstvu, Ludovik Sagadin na okrajnem zastopu in Ferdo Skuhala v Posojilnici v Narodnem domu. Člani naj udnino ' • preje, najpozneje pa do dne 8. januarja 1920, por- v-najo. ker se jim drugače list „Kmetovalec" ustavi
Za podružnice Slovenske Kmetijske Družbe na bivšem Štajerskem in Koroškem bo glavni občni zbor v Mariboru tekom prihodnjega meseca. Na občnem zboru se bo izvolil podpredsednik za Štajersko in določeno število odbornikov. Delegati posameznih po -družnic si naj poskrbijo pri podružnih načelstvih po-verilnice.
Stroji s« došli. Kmetijska Zadruga v Račjem pri Mariboru ima veliko zalogo poljedelskih strojev . Naše kmetovalce opozarjamo, da si te stroje ogledajo in kupijo.
Znamenja, ki naznanjajo mraz in burjo. Hud mraz in burjo naznanjajo stare rane. ozebline, trganje in pljučne bolezni. Jasni glasovi od severa, rooo-ianje in žvižganje železnice naznanja hud, suh mraz. Suhen, droben sneg in veter od severa prinašata hud mraz. Hudo zimo prerokujejo, ako je v jeseni zadosti gob, ako nosijo miši nenavadno marljivo v svo 1 luknje. če obdrži drevje dolgo svoje listje in če dobiva živina jeseni gostejšo dlako kakor sicer.
Šota, posebno šotin prah. je izborno sredstvo za dobro spravo in dolgo ohranitev zelenjave, sadja in jajc, ker ima šota v sebi razkužujočo moč in srka va-se gnilobo, smrad, vlago, pline in soparo. Ja>ca . shranjena v šotin prah, ostanejo izvanredno dolgo sveža in zdrava.
Tla se znažijo najbolje, če zmešamo en del u-gašenega apna s tremi deli navadnega belega peska, v to zmes pomakamo krtačo ter drgnemo tla, ki po -stanejo snažna in lepo bela.
Slovenski Gospodar stane za celo leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K. Somišljeniki,
agitirajte za naš list! — Cene časopisnemu papirju so od 27. decembra naprej poskočile za 110%. Kilogram časopisnega papirja stane zdaj 9 k, poprej pa 26 vin. Samo papir stane na leto za enega Slov. Gospodarja že 21 K. za stavek,
tisek, znamke itd. nam torej ostane od vsakega naročnika le 3 K. Vsakdo torej lahko spozna, da ne bomo delali dobičkov!
Tedenske [novice.
f Edvard Jon as. V soboto, fine 27. decembra,
je v mariborski bolnišnici po daljšem bolehanju umrl faktor Cirilove tiskarne, g. Edvard Jonas, star 61 let-Rajni je bil zvest in priden delavec. V naši tiskarni je bil zaposlen neprestano 44 let. „Slovenski Gospo -dar" in faktor Jonas sta bila tesno združena. Od prvega. začetka, ko je vstopil v našo tiskarno, sta Več let s prijateljem Boštjanom Ferkom skoro čisto sama postavila v tiskarni naš list. Tudi zadnja leta je g. Jonas pripravljal „Slov. Gospodarja" za tisk. Več let je bil tudi odgovorni urednik „Slovenskega Gospo darja", „Našega Doma" in „Glasnika Najsv. Src." A kot takega so ga Nemci in nemčurji tirali večkrat — pred poroto. Obsedel je kot tak več mesecev v ječi Vsak slovenski urednik, ki je v tistih časih prišel pred poroto, je bil gotovo obsojen. A naš Jonas se it« sramoval, da je moral „sedeti", ampak je bil se celo ponosen na to. Rajni je bil spoštovan in priljubljen pri svojih predpostavljenih in pri tovariših. Ime! je blago dušo, ki ni poznala srda. Pogreb se je vršil v ponedeljek, dne 29. decembra, na pobreško pokopali šče. „Slovenski Gospodar" kliče svojemu dolgoletne -mu najpridnejšemu in zvestemu prijatelju: Blag 'i i spomin! Spavaj sladko!
m Slovanska Čitalnica v Mariboru je priredila v nedeljo, dni. 21. t. m. javno predavanje, ki je bilo mnogobrojno obiskano. Predaval je č. g. dr. Franc. Kovačič o svojih utisih v Parizu pri mirovni konferenci. Tako temeljitega in zanimivega predavanja že zdavnej nismo slišali. G. predavatelj nam je orisal so-cijalne in nravstvene razmere v Parizu v svetovni vojski, potom politične odnošaje na Francoskem in slednjič diplomatično razmere,pri mirovni konferenci. Pojasnil nam je zelo težavno stališče, katero so imeli jugoslovanski odposlanci v Parizu, ker so jih vedno in povsod ovirali naši zagrizeni sovražniki — Lahi. Gospoda predavatelja prosimo, da objavi svoje tako vrlo dovršeno predavanje. Burno ploskanje ob koncu predavanja in srčna zahvala, g. predsednika dr. Medveda naj aiu bo skromno plačilo za njogov trud.
V Mariboru so pred nekaterimi tedni domačinom špebarjem na trgu zaplenili špeh in jih še i>o-leg tega hudo kaznovali, ker so debeli špeh domačih svinj prodajali za 40 K 1 kg. Speh od slavonskih svinj, ki jih je pošiljal milijonar in velik liberalec Predovič v M anbor, pa so smeli prekupci na trgu svobodno prodajati kg po 40 do 48 K ! Tajništvo Kmečke zveze v ariboru se je takoj pritožilo v Ljubljano na deželno vlado, a slavni dr. Zerjavovi libe-ralno-socijalistično samostojni vladi se še do danes niti ni zdelo vredno odgovoriti na opravičene pritožbe domačih špeharjev z Dravskega polja. Dasiravno nimamo prav nobenih določil glede najvišjih cen za špeh. je vodja mariborskega gospodarskega urada,— seveda vel;k liberalec pred Bogom in ljudmi — kaznoval krnele špeharje. In uspeh tega „modrega" postopanja na mariborskem magistratu? Vsako soboiG jo sedaj v Mariboru manj špeha na trgu. Saj so špe-harji niso skregali s svojo pametjo, da bi li vozili Mariborčanom špeh, a bi se dali še kaznovati za to! Liberalni gospodi na magistratu se imate zahvaliti, da je v Mariboru zope i pomanjkanje špeha!
„Croatia", naš domači jugoslovanski zavarovalni zavod s sedežem v Zagrebu, je otvoril v Mariboru okrajno zastopstvo za Maribor in okolico. Tozadevna pojasnila daje zastopnik g. Stevo Tončič v Ma-j riboru, Windenauer-ulica št. 8. Zavod priporočamo j kar najtopleje! Natančneja navodila, v inseratnem I delu!
Upisovanje v trgovsko nadaljevalno šolo se vr-| ši dne 2. in 3. prosinca 1920 vsakokrat od 10. j do 12. { ure in sd 14. do 15. ure pri vodstvu sedanje deške šole (poprej žensko učiteljišče) na Tapajnerjevim trgu v pritličju. Gosp. trgovci se torej opozorijo svoje u-čence ob določenem času k upisovanju poslati. Vsak ima svoje zadnje spričevalo ter krstni list seboj prinesti.
Za ustanovitev knjižnic v Prek^urju. Prekmurski Slovenci so imeli, dokler so živeli pod madžarskim tarmom, malo stika z ostalimi Slovenci. Težji ko, da celo nevarno je bilo spravljati časopise in knji ge čez Muro. Solo so bile madžazske, v katerih se ni slišala nobena slovenska beseda. Prekmurski Slovenci so do sedaj vsied popisanih razmer dobili le malo slovenskih knjig v reke, akoravno so hrepeneli po slovenskih knjigah. Potrefno je, da njim sedaj, ko se začno poduk v šolah v slovenskem jeziku, pripomore-mo do slovenskih knjig. Obračamo se do naših somišljenikov v posameznih župnijah, kakor tudi v večjih vaseh, da stopijo od hiše do hiše in nabirajo knjige za Prekmurske Slovence. Skoraj v vsaki hiši se bodalo dobiti stare knjige družbe sv. Mohorja, stare šolske knjige otrok, katere bodo v Prekmurju dobrodošle. Nabrane knjigo se naj pošljejo na naslov: Marijanišče v Verze-u, kjer bodo dijaki knjige v posamezne knjižnice uredili ter isto prekmurski Slovenci sami tam prevzeli. Vsem nabiralcem in darovalcem knjig je hvaležnost urekmurskih Slovencev gotova. Torej na delo za prekmurske Slovence!
Učiteljstvu in veroučiteljem. Od 10. decembra 1919 ugotavlja in nakazuje službene prejemke ljudsko in meščansko šolskega učiteljstva ter pristojbine za pouk veronauka ne več deželno knjigovodstvo temveč knjigovodtsvo deželne vlade v Ljubljani (Blei-weisova cesta, levo, pritličje, soba št. 3) kamor se ja obračati v svrho reklamacij. Izplačila se nakazujejo potom poštno čekovnega urada v Ljubljani, blagaj-ničnih čekov knjigovodstvo ne izdaja, toliko v vednost da ne bo osebnih potov glede izplačila. Zadnji čas so se pač nekatera nakazila radi kolekovanja in preselitve urada zakasnela, v bodoče bo poslovanje točno in redno.
Vsled naredbe Komando Dravske divizije preneha vidiranje potnih izkaznic za notranji promet pri j Štajerskem obmejnem poveljstvu in pri Komandi mesta v Mariboru. Od 20 t. m. dajejo potna dovoljenja izklučno politične oblasti, in sicer v Mariboru okrajno glavarstvo in kr. policijski komisarijat.
Zvišanje pristojbin za brzojavke v Nemško Avstrijo. Vsled odloka poštnega ministrstva se zviša pristojbina za brzojavke v Nemško Avstrijo počenši od 1. januarja 1920 od 6 par na 10 par, t. j. po sedanjem tečaju od 21 na 35 vinarjev, minimum 1 dinar t. j. 3 K 50 vin. Poleg redne pristojbine je plačati pribitek 1 dinar ali 3 K 50 vin.I za vsako brzojavko, kakor do sedaj. Časopisne brzojavke vživajo u* godnost znižanja za 50 odstotkov.
Uspeh kolekovanja V Sloveniji. Po naših informacijah je bilo v področjih deželne vlade za Slovenijo kolkovanih v celem za 300 milijonov kron bankovcev. Pri žigosanju je bilo v Sloveniji. kateri še takrat ni pripadalo Prekmnrje, še za 500 milijonov kron bankovcev.
Za potovanja na Koroško (območje okrajnih glavarstev Borovlje, Velikovec in občine Dravograd, Legerbuch, Labnd in Ojstrica okrajnega glavarstva Slovenjgradec) je razen predpisane izkaznice za notranji promet, oziroma rednega potnega lista, potrebno še posebno dovoljenje. To dovoljenje je pismeno zaprositi z dokazom o potrebi potovanja pri okrajnem glavarstvo, oziroma policijske oblasti rednega bivališča stranke.
Kaj pa Je z našimi ujetniki v Italiji? Slovensko matere in žene, ujetniki sami nam pišejd in nas vprašujejo: Kaj vondar mislijo naši Jugoslavijo vodeči do mokrati in socialisti, da prav nič ne storijo za odj us-naših ujetnikov? Ko smo imeli še parlament, so vsaj naši poslanci drogali beograjsko vlado, da je spusti-
L
la včasih kak glas vpijočega za rešitev naših vojnih { ujetnikov. Sedaj pa, ko je odgoden parlament, pa se j naši gg. ministri samo vozarijo po Jugoslaviji, klic i naših mater, žen in jetnikov samih pa jim je deveta \ briga. Pred božičem je dospel v domovino iz Italije \ večji transport naših jetnikov, ki so bili vsi boim in j bolehavi. Zastopniki vseh držav so čakali na ta tran- I šport v Inomostu in vabili svoje državljane k sebi, j da jih sprejmejo in pogostijo. Le jugoslovanskega zastopnika, ki bi bil sprejel naše uboge iante in «*ože ni bilo nobenega. Škandal! Ministri se vozarijo po Pragi in Dunaju, v Inomost pa ni bilo nobenega. Ko je dospel ta ujetniški transport v Maribor, jih tudi ni nikdo sprejel ali pozdravil. Lepo sliko so odnesli ti reveži na svoje domove od Vas, vladni gospodje de -mokrati in socialisti, ki posedate srce le za-se in za svoj žep! O tej vladni brežbrižnosti glede ujetnikov Še bomo govorili in poročali natančneje.
„Samostojni" ovaduhi. Kmečka Zveza je glede markiranja bankovcev zavzela stališče, da je ta od -redba liberalno-socialistične vlade obremenila le revnejše sloje našega ljudstva, dočim še do danes ni u-peljala davka na vojne dobičke. Ker se markiranje ni dalo preurediti tako, da bi bili pri odvzetju denarja (20%) udeleženi le bogataši, je naša stranka zabela stališče: vlada mora dovoliti našim ljudem, da lahko s priznanicami (boni) plačujejo davke. Samostojna Kmetijska Stranka si ni upala povedati vladi glede £ markiranja in odvzetja bankovcev ne ene besedice . Pač pa so njeni pristaši in poglavarji šli med ovaduhe. Samostojni glavači sedaj naše govornike ovajajo vladi kot državi nevarne hujskače in zahtevajo, naj se jih zapre. Lažejo, da govorniki Kmečke Zveze huj-skajo naše ljudstvo proti plačevanju davkov. Taki prijatelji našega kmetskega ljudstva so poglavarji Samostojne. Voditelji in govorniki Kmečke Zveze branijo na shodih kmetske interese, a voditelji Samostojne jih naznanjajo oblasti kot hujskače, ki so nevarni dr I žavi. Za svoje junaške ovaduške čine bodo dobili ti poštenjaki od svojih očetov liberalcev gotovo ziate ko- J lajne! Slovensko kmetsko ljudstvo si bo dobro -/.\oom f nilo tiste ljudi, ki na shodih kričijo: Kmet in r>dino j kmet, zoper zagovornike kmetskih pravic in branje f Ije kmeta proti previsoko odmerjenim in krivičnim : davkom pa. nastopajo kot denuncijantje in ovai « 'i. v i današnjih razmerah ni lahko najti tako velikih izda- i jic slovenskega kmeta, kalror so glavači Samostojne -
Kmetijske Stranke.
Liberalcem se ne upajo zameriti. Govorniki in jj preroki Samostojne Kmetijske Stranke na svojih sho- ; dih gromijo samo proti krščanski stranki, t. j. proti | ».klerikalcem." Proti liberalcem in socialistom, poseb ; no pa proti sedanji liberalno-socialistični vladi, ki no- * si vso krivdo sedanjih neurejenih razmer v Jugosla-1 viji, pa si ne upajo ziniti ne besedice. Se na nobenem * shodu ni niti en govornik Samostojne upal odpreti g | sta proti nameravanemu brezverskemu šolskemu za- f ionu. To je zopet jasni dokaz, da sta liberalna in Sa- I i"nostojna Kmetijska Stranka eno in isto. Krščansko f iir trezno misleči možje, odprite oči!
Slai*» se hrani! Ivan Mermolja, bivši opekar- ■ nar iz Vertojbe pri Gorici, sedaj vrtgar „v Pesnici'1, f se v zadnji številki glasila Samostojne Kmetijsko Str. f zelo slabo brani. Na očitke v naših listih, da je Ivan 5 Mermolja meseca junija (19. in 20.) 1919 v Beogradu " pri posvetovanju glede agrarne reforme izjavil sle -deče: „Kmetije danes toliko nesejo, da je on pridelal na 5 ha (.10 oralih) 30.000 K čistega dohodka na leto", Mermolja niti ne odgovarja. S tem priznava Iv. Mermolja javno sam, da je res on v Beogradu pri vladi izjavil, da se lahko na posestvu,, velikem 9—10 g -ralov, pridela letno 30.000 K čistega dobička in se še poleg tega lahko preživi na njem družina 12 oseb. G. ] Mermolja bo gotovo dobil od davčne oblasti, ki zelo j pridno predpisuje tudi malim posestnikom dohodnins- ; Ki davek, zlato kolajno za to svojo izjavo. Tako bra nijo voditelji Samostojne Kmetijske Stranke pravice našega kmeta!
Za SKZ so nabrali na zlati gostiji Mih. Klo - ' basa v Kapeli 91 K. Prisrčna zahvala! Spominjajte ■ se tudi po drugod ob raznih slavnostih Slov. Kmečke Zveze!
vedi, koliko časa bode še treba čakati, da se taki nedostatki odpravijo.
Velika železniška nesreča. Na mali slavonski postaji Saš, proga Sisek—Brod je v sredo 24. t. m. nastala velikanska železniška katastrofa vsled eksplozije ekrazita, ki je bil natovorjen na tovorni vlak. Eksplozija je bila strašna. Proga je na 100 m povsem razrušena. Mnogo je žrtev. Sprevodnik in strojevodja sta bila takoj mrtva. Železniški promet bo na tej progi skoro za 14 dni povsem ustavljen. — Ekspresni vlak Pariz—Beograd ima sedaj znatne zamude, ker mora napraviti velik ovinek. — Železniški promet med Siskom in postajo Sašom, kjer sta na sveti večer eksplodirala dva vagona ekrazita, je bil snoči zopet vzpostavljen.
Roparstva v Zagrebu. Te dni je dopotovai v Zagreb pivarski poslovodja Gasbsrger. Na kolodvoru se mu je ponudil neki moški, da mu pokaže pot do hotela. Gasberger je bil nepreviden dovolj, da je ponudbo sprejel. Neznanec ga je od vedel do železniškega mosta, kjer sta priskočila dva moška z revolverjem in ga prisilila, da jim je izročil ves denar — 4000 K. Potem so ga pustili. Enako se je nedavno pripetilo nekemu Slovencu, ki je tako prišel ob 40.000 K imovine.
Potres na Koroškem. Iz Svetuevasi nam poročajo : Dne 22. decembra 1919 se je tresla tu zemlja 3 sekunde dolgo, precej močno, tako, da so se bolj slabo zaprta vrata sama odprla.
O velikih povodniah nam poročajo listi v pokrajinah ob reki Reni. Meni in Nekarju. Vsi kraji ob teh rekah so poplavljeni in plovba ustavljena. Mostovi so porušeni. Na Wiirtimberškem je morala požarna hramba" na svet; večer pomagati ljudem in živini iz nevarnosti. Tudi kraji ob Donavi so poplavljeni. V vzhodni je mnogo pokrajin pod vodo. V Alza-ciji so narasle vse roke
Nemškega barbara so obsodili. Vojno sodišče v Amiensu na Francoskem je obsodilo nemškega državljana in častnika Hermanna Rookling na deset let ječe in 10 milijonov frankov odškodnine, ker je razrušil med vojno jeklar no v Brodeyju.
Priobčili smo že v „Gospodarju", da so obsodili in obesili v Budimpešti več teroristov. V zadnjem
Nazadovanje alkoholizma v Belgiji. Po urejen- 5 ju porabe alkohola in znatnem omejenju proizvajanja 'j alkohola med vojno je nazadovalo tudi v Belgiji pi -jančevanje. Kot dobra posledica tega se je znižalo i S število ponorelih sprejetih v norišnico v Bruselju od ! 58 sprejetih leta 1913 samo na 2 v letu 1918. V celi ■ Belgiji je bilo sprejeto leta 1913 419 pijancev v noriš-niče, leta 1919 samo 96. Zanimiva je bila poizvedba ; upravne komisije v centralni jetnišnici v Loviču. Iz J 516 kaznjencev je smatralo 147 pijančevanje kot vzrok ■ vsega zlodejstva, 95 je imelo pijance za starše, 432 5 se je izjavilo za prepov d prodaje opojnih pijač, o je 1 zahtevalo prepoveda žganja in samo 10, se je zadovo- • ljilo z omejitvijo prodaje alkohola.
Za Krekovo SOCijallto-pediltiiO -¿JU je daroval l poslanec Vesenjak 100 K.
Z Vlaka je padel pred postajo Rimske Toplice dne 23. t m. zvečer ob 9. uri «5 letni Oskar Gerše, elektromonter. Spodrsnilo m-a je raz stopnice ter je padel iz vagona in oble/. J nezavesten \ na progi. Čez 3 ure so ga šele npšli ter z eks- j presnim vlakom prepeljali v Ljubljano. Poško- • doval si je desno nogo v členka, sicer ni zadobil poškodb. Vzrok so naši vagoni, ker nimajo stra- ' nišča, kakcr drugi moderni vozovi. Tudi tukaj ; bo treba preureditve! Vagoni tndi *ii*o nič raz ; svetljeni, d« ljndje ne vidijo kan:» topati. Bog
času so obsodili v Budimpešti še pet obtožencev v smrt na vešalih. Ostalih devet obtožencev je bilo obsojenih v ječo od dveh do petnajst let,
Letna trgovska razstava bo v Času od 4. do 21. aprila 1320 v Belgiji z namenom, da, zainteresira na eni strani prijateljske države za predmete, ki jih Belgija lahko izvaža, na drugi strani pa, da se da pro-duceatom prijateljskih držav priiož ost, vspostaviti trgovske zveze z belgijskimi odjemalci. Kraj razstave še ni določen.
Redna pomorska zveza se je s 1. decembrom t. 1. aktivirala med Baltimore, Neapljem in Trstom. Tozadevno obvestilo je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
V želo velikih slučajih še dogaja, dat ponesrečenci. njih vdove, otroci in ascendentje listine (rojstne liste, mrtvaške liste itd., ki jih pošljejo delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani, kolkujejo, včasih celo z večkronskimi kolki. Opozarjamo tem potom vse prizadete, da so take listine, namenjene u-radni uporabi zavarovalnice, po paragrafu 5G nezg. zakona kolka in pristojbine proste. Zupni uradi morajo take listine izdati ex oflo. Dalje opozarjamo, da morajo vsi dopisi privatnih oseb na zavarovalnico biti zadostno frankirani. Zgoraj omenjene listine pa morejo upravičenci dopošiljati tudi potom >•!»<'• in. V tem slučaju m treba frankirati.	%
S iveatro* V6Čer v Reški eoči. Ker j« železniški promet zopet ustavljen, moramo iti peš iz Maribora čez Bistrico do Sv. Areha. Priglasiti se je najkasneje do dne 31. t. m. opoldne pri g. Brunon Rotter, Tiskarna sv. Cirila.
Planinski ples se vrši v Mariboru dne 1. svečana 1920 v vseh gornjih prostorih Narodnega Doma. — Odbor ima namen, nuditi na istem vsim svojim prijateljem poseben užitek V to svrho vabi vse gg. vinogradnike, da se udeleže razstave vin našega Spodnjega Štajerja. Da pa je to omogočeno, naj vpošljejo vsi, ki se nameravajo udeležiti te razstave, od vsake vrste svojih najboljših vin nekaj bn-telk, opremljenih z etiketo, na kateri je ime vina, vinogradnika in letnik zabeležen na trgovca g. Ellinger Armin, Maribor, Mngdalenski trg. Ob enem prosimo, da se priloži vsaki taki pošiljki račun, da se zamore istega potem poravnati. Mariborska podružnica S. P. D.
pokojniku, njegov brat č. g. Avgust Jager, župnik v Galiciji*. Zastopnik Kmečke Zveze in okr. j zastopa se je poslovil ob gomili od pokojnika kot zavednega pristaša KZ, vnetega Slovenca in pridno sodelujočega člana okrajnega zastopa. S pokojnikom, ki je nmrl v najlepši moški dobi 47 let smo obmejni Slovenci mnogo, mnogo izgubili. Svetila mu večna lač! Ostalim naše sožalje!
Sv. Benedikt v Slov. gor. Naše bralno društvo
je v nedeljo 23. novembra obhajaloi dvajsetletnico ob-f stanka na slovesen način. Spominjali smo se naših : velikih dobrotnikov: župnikov Zmazka, Muršiča in
•	Pauliča. V živahnem dvogovoru sta nam Ana Kralje-va in Trezika Veisova razložili zgodovino društva.
; Blizu osem let je društvo spalo, vendar so udje dru-; šba v 12 letih preČUali nad 12:000 knjig in se je jj predstavljalo 27 iger. Na to so naša dekleta res iz-| borno predstavljala igro „Junaška deklica". Sloves-, nost se je vršila v lastnem društvenem domu, česar 'j smo posebno veseli P-elepa igra se bo ponovila v
•	nedelje po Novem letu dne 4. januarja po večernicah. ; Domačini in sosedje pridite, imeli boste krasen uži-| tek. Pri našem društvu sedaj živahno delujejo trije
'* odseki: mlacleniška in dekliška zveza ter benediški f „Orel", ki Str-in 24 <-Vo"adoev.
Selnica ob.Dravi. V nedeljo so :meli tu Sokoli j shod. Hoteli so ustanoviti Sokola. Razlagali so naši ; verni mladini, da Sokol ni proti veri. Pa so slabo na-: leteli. ?ii Sehrčani Sokola že dobro poznamo in vemo, | da ;e Sokol brezverski. Zakaj si pa ne upate povedati resnice? Mladina, zapomni si dobro: Sokol je brez-> verski — proč od njega!
Brežsca ob Saf{. Po dolgih letih odmora bo zjpet enkrat tukajšnje „Katoliško slovensko izobraževalno društvo" stopilo pred javnost z gledališko predstavo. V nedeljo, dne 11. prosinca 1920, točno ob pol 4. uri popoldne uprizori namreč v veliki dvorani Narodnega do na „Verigo", ljudsko zgodbo v lreh dejanjih, ki jo je spisal F, S. Finžgar. „Veriga" je po splošnem mnenju ocenjevalcev ena najlepših in najboljših sedanjih modernih in resnih iger. Dr. J. Pregelj piše v „Dom in Svetu" 1919, str. 236—37 o tej igri med drugimi to-le : „Veriga" je elementarno lepa ... Po svojih vrlinah, ki jih ima v obilici že zdaj, je eno najboljših sedajnih naših dra-1 matičnih del. Ker pri predstavi iz prijaznosti ' sodeluje tudi polnoštevilni salonski orkester tu-i- kajšnjega „Godbenega kluba", ki bo proizvajaT pred igro in med odmori prvovrstne komade, bo nudila predstava vsako m; r lep umetniški užitek, zato vabimo k prav obilni udeležbi. Predprodaja vstopnic je v kaplaniji od nedelje, dne 4. prosinca 1920, naprej vsak dan od 3. do 4. ure popoldne. Priskrbite si pravočasno vstopnice, ker zadnji dan jih mogoče ne bo več dobiti.
Prireditve.
Bralno društvo v Z i č a h priredi na dan Nov. teta in v nede)ro, dne 1 januarja ob treh popoldan predstavo „Novi zvon na Krtinah", trideianka, in 2 prizora naše šolske mladine. Vabimo sosede m do -mačine!
Dopis*.
Si Jakob V Siov. sor. v perek, dne 19. dec so zanesli k večueuiu počitku najodličnejšega v mo^a naše župnije : Alojzija Jagra, veleposestnika, ^ župana, člana okrajnega in drugih javnih za- ' stopov iz Gornjega dola. Okoli 1000 oseb je ■ spremljalo pokojnika na zadnji poti. Pogreb je [ vodil v spremstvn 3 gg. duhovnikov in mu pred l domačo hišo govoril ganljivo slovo jareninski dekan 6. g. Čižek. Nagrobni govor je govoril |
Prodaja vina
lastnega pridelka 1919 iz vinskih goric štajerske hranilnice v Halozah in Slov. goricah. Vinske poskušnje so dne 10. in 11. jan. 1920 pri upraviteljitru posestev štajerske hranilnice v Podlehnikn pri Ptuju na razpolago. Ponudbe za vino je pismeao v zaprtem pismu z označbo: „Vinska ponudba" predložiti imenovanemu upraviteljstvu v Podle iniku do 17. 18. januarja 192 . Prodajalec si pridržuje pravico, db se pri eventualnih špeValativnih ponudbah ne ozira na j-<sjvišje ponudbe, ker bode o korič" i oddaji vina odločevalo i>o*erjeništvo za agrarna reformo v Ljubljani. Upraviteljstvo posestev štajerske hranilnice Podi bnik pri Ptuju' 67«
Franc Filipiž, lončar
Maribor, Mlinska ul. 96, prevzame vsako«nstno popravljanje peči in štedilnikov po najboljši izpeljavi.	674
Proda poseitvo v Gornji Vo-ličini št. 41 radi preseljevanja. Obsega 36 oi-alo»: go<podar»ko poslopje, novi blovi, stiskalnica; vse z opeko krito. Lep sadonos-aik, njive in tr&vniki z bosto. Vpraša se v uprataistvu. 676
Žimnata, kakor tudi prvovrstma svilnata
Mlinska sita (pajtljl)
iz Švice za moko vseh vist se tebe v trgovini
Avgust Čadež, Ljubljana,
Ljubljana, Kolodvorska al. št 36 nasproti stare Tišlerjeve gostilne. 579
0¡»ravnik (šafe») v ooljedeljstm, živinoreji, vinarstvu m vrtnarstvu zmožen, se »prejm« pri
Ead Suppisiz,
Pristo va.
67S
Knharloa se sprejme v ž u pni Mu z gospodarstvom.	672
Kupim manjše kmečko posestvo. Ponudbe „Kkortm 28" p *tao-ležeč« Sv. Lovrenc nad Mariborom.	571
Pridne, in pof-tena učenka, katera, ima veselje do trgovme .ma vrtop v trgovino I. Trau, tuj.ka Gkrra. Za istotam se išče tudi dekla od 20 do 30 let stara, poštena ia pridna, ponudbe na zgornji naslov.	576
Somišljeniki! Agjtiraite ?.? „Slovenski Gospodar"?
fcro čatsr, Bežigrad—Cele, kupi > »lak» množino rezanega, tesanega f. im okroglega
mehkega lesa.
Kapi tudi bnkoT, hrastov, jesenov, feeinjeT Iti, bukova drra in oglje ter plačuje vse po «*jviiji dnevni ceni. "	§18
Janes Eregar, klobaoar ▼ Maribor«, Gosposka ali«« 1C kupuj»
acajčje k«že
po najvišji «eni.	650
Cabreldoča gostilna z neiaj orali posestva na deželi ali v bližini kakega trga ali »esta na Spod. Štajerskem se takoj kupi. Vzame ae tudi t najem. Cenjene ponudbe \ naj se blagovolijo poslati fod S „Gostilna 1920" na upravo list*. f
62«_ I
Kupujem okrogel les za žago
na štoru ali na žago postavljen ali drugače po dogovora. M. Vrečko, Polzela.	627
Naglavni robci, barhenti za obleke sukna, sifone, črn klot, ^se vrste krtač, britve, glavnike, toaletno milo, krema in vaseUn-mast f a čevlje itd po najnižjih cenah
pn
jski hlapec
oženjen, ki je vajen po hribih voziti le», se sprejme proti dobremu plačilu s 1. januarjem. Matija Obran, Maribor, FiBchergasse 9.
5 <2
Alojzij Siiiušsll,
k#23. skladišč® v Maribora, Glavni trg
DTLE
za žganje, pralne kotle, banco, štedilnike in via v kotlarsko obrt spadajoča dela zvriuje točno in po zmernih conah
Lsvrenc Tomažič, Marifeor
Sedaijska al. 24.
«e
ares kocii
kamnoseška industrij
©bi t v (Mariboru
ScStlllerfeva ullc@ 21
priporoča svojo zelo bogato aalogo v žrfll», ■ayobnih spomenikov, plo$č*h za urai-valae mise in za pohištvo, vsa betonska in podobarika dela. Prsvsema vsa v ajogovo stroko spadajoča cerkvena dela kot oltarje, prižniee, ter sploh vsa «er-kvena delA v kamnu, kot svedoii mariborska frančiškanska «erkev. Ves obrat »a svoje! Lastni kamoficiom pri Slov. Bistriei, industrija za gianit, mranor ia sienyt.
Srečno no o o leto
želi
cferdo Seri
ekspertna trgovina v Mariboru.


1 ««4—424
Ï _
|
varovanje
p® požara!
Edina slovenska zavarovalnica zoper škodo, povzročeno po požaru je ljubljanska isss
Vzajemna zavarovalnica.
IHa^ni s a sto p za naše obmejne kraje j« v CSelju (Breg); v Marlbirn daje pojasnila zastopstvo „Vzajemne" v pisarni Augasse št. 10; V lUsEinicI pri Mariboru pa v pisarni Posojilnice. Jugoslovani, zavarujte ae pri domači zavarovalnici.
Poziv B
V nadeljo, dne 3. novembra 1918 pred-poldne sta. bili oropam trgovina s papirjem in galanterijskim blagom ter trgovina z delikatesami v Strnišču pri Ptuju. Pozivljeva vsakogar, ki bi mu bilo znano, kjer se nahajajo oropani predmeti kot posteljnina, preproge, moške in ženske obleke, perilo, različno pohištvo itd., da na spodaj označeni naslov naznani nemudoma imena in bivališče neznanih storilcev proti nagradi 1000 K.
Ivan Čepera in Strobl,
Maribor, Fabriksgasse 21, v trgovini.
I
i I t •«
¿Dr c?oan Majšp
ordinirci popoldne od 1. do S. ure, po nedeljah od 8. do 9. ure predpoldne
11 (želja, ¿Krekov trg 16 (nasproti kolodoora).
N@wi leèaji
•b* • •

lal • •
BFOKS EasœJHSWWFI
mmm
zâ
99
CROATIA
ti
5«7— 260
savarovalna sstfruee w
Zavarovalni oddelki :
Požar	Tlom	Nezgode
Življensko zavarovanje Ljudsko zavarovanje brez zdravniške preiskave.
Ponudbe sprejema in daje pojasnila:
Okrakii s»stop za Marltser m -----—■—
?©Sf€ŠC, Maribor Windenauerjeva ul. 8.
lovenci širite naše liste
■
Naznanjam, da ni nihče upravičen jemati na up blago aa moje ime ali na ime mojega oskrbništva v Pesnici ter da bi na ta način nastale terjatve nikakor ne priznal. Istotako ni nihče upravičen prodajati inventarne predmete oskrbništva. Predaje iii nakupovanja priznam le tedaj, če ista sklenem jaz osebno, ali pa moj pooblaščeni zastopnik Erih Eisenmaun, ravnatelj mariborske mlekarne.
N»g. Evgen Pllz, i. r.
slovensko stenografijo, nemško stenografijo, stroje-pis, slovensko korespondenco, nemški pravopis in korespondenco, računstvo, navadno, dvostavno in ameriško ksjigovodstvo. slovenski jezik za začetnike, nemški jezik za začetnike, hrvatski jezik in lepopis začnejo dne 5- januarja 1920.
Zasebno učilišče Legat
V Maritoaru, Veftilitis&i ulica 17/1.
Novi tečaji trajajo 4 mesece, obširni prošpekt brezplačno.	1793
Slovenci širite naše liste!
za na*e liste se sprejmejo proti do* hremu zaslužku. Cirilo v a tisk arna.
Zahvala.
•ôeta
Zahvala.
Božja previdnost jo poklicala k sebi našega dobrega nad rse ljubljenege, blagega
kittona Slambergar,
posestnika t Z«rkovoik,
katerega telesne ostanke smo izročili dne 19. decembra 1919 materi najiskrenejše vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, domačinom mili nepozabnega rajnega k večnemu počitku. Predvsem hvala d. g. pri Sv. Petru, ki je vodil pogreb od hiše žalosti na pokopališče v srce segajoči nagrobni govor, gg. kaplanoma iz Hoč, Francu Polak na ginljivo slovo pred hišo žalosti, kakor tudi pri odprtem grobu in darovane vence. Bog povrni tisočero!
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin, njegovo dušo v molitev.
Zerkovci, dne 20. decembra 1919.
zemlji. Zahvaljujemo se in tujcem, ki 60 spre-Matevžu Štrakl, župniku Brezju, kjer je imel v in Ivanu Kljun, pevcem cenj. rodbinam za krasne
Zalujo¿a rodbina Slambergerjova.
Za muogobrojne poslanice srčnega sočutja in za številne izraze sožalja, ki smo jih dobili od vseh strani ob priliki bolezni in prezgodnje smrti našega tako iskreno ljubljenega in od V6eh spoštovanega soproga, očeta, brata, svaka in strica gospoda
Alojiija Jag®r
velepMestnika, gerenta,člana okrajaega z »„stota i* drugih iavaib xastopov,
izrekamo tem potom svgjo najiskrejnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki so nam stali ob britkih bolipolnih urah na strani in nas tolažili. Hvala pred vsem domačima gg. duhovnikoma za tolažila sv. vere in zdravniku g. dr. Moro-cuttiju za zdravniško pomoč. Svojo izkreno zahvale izrekamo sorodnikom in mnogobroj-nemu občinstvu, ki se je udeležilo pogreba nepozabnega pokojnika. Zahvalimo jarenins-kega dekana č. g. Jos. Čižeka za slovo pri hiši in vodstvo pogreba, pevcem, orožništvu, zastopnikom okraj, glavarstva, okr. zastopa in Slov. Kmečke Zveze in sploh vsem !
Ohranite dragega nam Alojzija v spominu ter se ga spominjajte v molitvi.
Bog bodi vsem Plačnik.
Sv. Jakob v SI. g., 19. dec. 1919.
Žalujoči ostftli.
Gostilničarji, kavarnarji, vinogradniki pozor!
Trgovina z vinom Q»ot 8t Cajnko, Slovenjigrndec.
Naznanjava, da imama veliko zalogo naj-
boljšege sortiranega vina kakor : Maškateljc, rizling, šipon, bnrgundec, portngizec, šilliar, pristnega lju-tomerčana, pekerčana, haložana, bizeljčana ter črna dalmatinska in banatska stara in nova vina. \*
Kupujeva
iz vseh vinorodnih krajev vsa najboljša vina po - najboljših cenah. -
se priporočava gn(jrej Qset In Franio Cajnko.
58*
SUKNO! SUKNO!
in kamgarn za moške obleke, volno, parhant in modrovino za ženske obleke, Sifon, belo in pisano platno za perilo in razno manufaktarno blago, kakor tadi rame robce, srajce, odeje prodaja doma in razpošilja po celi Jugoslaviji zaradi velikega nakupa v inozemstvu po čudovito nizkih cenah veletrgovina in razpoši-Ij&lna
R. Stermecki, Celje št 300
Slovenija.	498
Karani odrezano se zamenja ali vrne^ denar. ——————
Naročite takoj ilustrovani cenik.
Oznanila Ilmon-Propagande, Maribor, Gosp. ul. 25.
Barva KeiMČDO čisti
vsakovrstno blago.! 1695—488—208	obleke
Pere in svetlolika
ovratnike, zapestnice in srajce.
Tovarna J OS. REICH,
MARIBOR, Gosposka ulioa St. 38. Poštna naročila se izvršujejo točno-
Dr. J. Majcen
zdravnik	&65
ordinira od 1. januarja 1920 naprej vsak dan od 8.—9. in od 2.—3. ure
v Msribipu, Tegetth«ff@vii cesta 21/11.
w
Trgovina z matufaktaro, öevlji itd.
Fran j o Major, Maribor
G-lavni trg štev. 9.
Gospod lekarnar pl. Trnkôczy v Ljubljani!
Naročam po pošti 5 paketov »Mastinac. Dajal sem ga po navodilu na teden enkrat po eno pest v krmo in živalim žreti. Veselje je gledati, kako moja živina rada žre, uspeva, se debeli in masti. Srčna hvala 1
S pozdravom Frane Trubiansfey, Lugos (Banat),
Primešal „Mastin" k%ml
Ce živina krmo lažje in do zadnjeça prebavi in popolnoma izkoristi, da se na koncu nič ne izgubi, če se dvigne slast do žretja, potem se pospešuje re-dilno8t, vsled tega težka živina, mast meso, jajca, mleko. To ¿e doseže, ako _ rimešamo krrri enkrat na teden pest praška »Mastin«. Ob pomanjkanju krme, ko «e uporabljajo nadomestilna «redstva za Krmila, pe se primeša dvakrat na teden. Prašek »Ma tin« je dobil najvišje kolajne na razstevah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Tisoči gospo dan- s '(.valijo »Mastin«, koga enkrat poizkusijo, ga pen' vno rabiio. 5 zavojev praška »Mastin« zadostuje sa 5 mesecev za enrga praš ča ali vola. Glasom c blasivenega dovoljenja sme »Mastin« prodajati vsak trgovec in konzumna društva. Ako se pri vas v le karmh m trgovinah ne dobi, potem naj se naroči po poštni dopisnici v izdelovalni ci »Martina«, to je
lektrner TritNuciy v
5 zavojev (paketov) »Mastina« za K 17 50 p< stnne prosto na dom. Od tam se pošilja »Masu*. » pryj 369	pošto na v«e kraje sveta.
Savinjska dulisia»
Kdor želi prihodnje leto zidati po novem načinu - zidanja -
ki je polovico ceneje, si prihrani 50 oostotkov na delavcih 70 odstotkov na apnu in pesku, 35 odstotkov na opeki, Kdor želi imeli železobetonske traverze, stavbene načrte, naj vse to že sedaj naročuje. Plačajo se lahko stavbe tudi z lesom. Naročujte takoj. Korošec Dragotin, Stavbeno pod-5i9	jetje, Braslovže.
ir Kdor oglašuj«, ta napreduje, -mm
posebno pa p«
ZAVODU ZA OGLAS IN REKLAMO
„UNION-PROPAGANDA"
Maribor, Gosposka ulica 25.
Odvetnik
dr. Lenart Boezio
si usoja naznaniti,
da je otvorii svoji» pisarno v Gornji Radgoni,
Spodnji |rls štev. 12.	557
Odvetnik
dr. Andrej Veble
naznanja, da je otvoril
odvetniško pisarno pri Sv. Lenartu v SI. jf.
(v posojilniški hiši, I. nadstropje).	515
|V8I9 Hailty, zaloga poljedeljskih strojev v Mariboru, Tegetthofova cesta št, 45 nasproti glavnemu kolodvoru priporoča cenjenim posestnikom sledeče stroje, kateri se nahajajo v zalogi, v nakup: vitle, mlatilnice, žitne čistilne mline, sadne mline, stiskalnice, drobilne mline, travniške brane, izvrstno pocinkane brzopariinike v velikosti 50 do 160 litrov.
Nadalje priporočam stalne in prevozne motorje, čistilne mlatilnice in droge potrebščine. Ker se mora s tem računati, da bodo cene zopet poskočile, bi bilo v lastnem interesu vsakega posestnika, da si nabavi prej ko mogoče stroje, katere potrebuje za prihodnje leto. — Preskrbim tudi slamoreznične nože po dnevni ceni. Postrežba točna. Na dopise se takoj odgovorja. 520
Potrebujete trpežne čevlje?
Oglejte si zalogo pri
JAKOB LAH » MARIBOR,
Glv ni trg 2»
Tam dobite zanesljivo močne, na roko izdelane moške, ženske, deške in dekliške čevlje po najnižji ceni.
Zaloga galanterijskega blaga, trpežnih torbic, polnih košar.
Slovenski slaščičar
MILAN KOSER: MARIBOR
©rajs i trg
se priporoča eenjenemn občinstvu v poset in za naročila finega in navadnega peciva in slaščic za gostije in domače potrebe.	I65t
SPODNJEŠTAJERSKA
LJUDSKA POSOJILNICA
P>x.i n. z. V MARIBORU« STOLNA ULICA 6
Obrestuje hranilne «loge po 3 odetot.
Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, po-:: roštvo in zastavo ::
Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne
Uradne ure sredo in četrtek od 9.
do 12. ure, v soboto od 8. da 12. ure
•eeeeteoeeseeeaseoee»
Najnovejše i
Sv. Evangeliji in Dejanje apostolov
je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega vse evangelije in dejanje apostolov z razlago. Oblika molit-venika lična. Vezava prikupljiva. Cena g poštnino vred K 6'90. :: Naroči se v
tiskarni sv. Cirila
v Maribora.
Slovenci! Sežite po znameniti knjigi?
UUMmHSfSliill
Prva jugoslovanska tovarna za poljedelske stroja, stavbeno in umetno ključavničarstvo, mehanična delavnica za kolesa in avtomobile
FRANIO FARI
Maribor, Pobreile
Specijallteta t
Izdelovanje peči za kemikalije, motoijev na benein in olj^j finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, inštalacija plina in vodovodov Po pravlj alnica vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega železa ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela.
Vlivanje železa In medenine v lastni tovarni. — Kupic •tare železo I — Lastni ieženirji za Izdelovanje narisa?
▼ tovarni.	1514—29?
FRANC URSIC
mesar na Glavnem trgu
V MARIBORU
prodaja govejo, telečjo in •yinjsko moso najboljšo 2 kakovosti [tor so priporofia f sa èbilen obisk. y
1687
• i «Wrfft? tfsktoms
Vffirtr ßdhSHDI