Dlstriii (Mi mm tuli NiMJ St. 104 Izhaja, IzvzemŠi pondelir^ A.si5kega St. 20, I. nadifć^j pisma se ne sprejemajo,^ Anton Gerbec. — La zna5a za mese: L 7.—, 3 —* 2x inozemstvo ftieseCno 4 lire veT—'"^Jon urednfftvi in uprave št. 11-57- oi, v (ilrtak 3; mala 1923, Posamezna številka 20 cent« Letnik XLVIII Uredništvo: ulica sv. Frr %a pošiljajo »Stvii * Fjijo. Izdaja u redni ost. Tisk tiskan hdinost. KsroCnlllS ool leta L 32 — in celo leto L 60.- ĆDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo tr Slrokosti ene kolone C72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Imamo nova imena v Uradni list < Gazzetta ufficiale» st. 99 z dne 27. a orila 1923 objavlja kr. odlok 29. marca 1923 št. 800, ki ima sledeče besedilo: Čl. 1. Za učinek označen v naslednjih členih se objavljajo priloženi seznami imen občin in drugih krajev novih pokrajin kraljevine, katere je po Našem nalogu, pregledal in podpisal minister za notranje zadeve. Isti minister je pooblaščen, da z lastnim odlokom in z istim učinkom objavi sezname. ki bi bili pozneje potrebni tev da uvede izpremembe potrebne v seznajmih priloženih temu odloku. Za krajevna imena, ki niso vsebovana seznamih priloženih odloku, t. j. za imena manjših krajev in sedežev uradov, ki bi bili ustanovljeni rta novo, ter sploh za vsa imena zemljepisnih in topograiičnih točk. ki niso še določena uradno, bodo ob last va in uprave začasno uporabljala oblike določene od kr. italijanskega zemljepisnega društva v njegovih «Pron-tuari^ in < Repertori». Čl. 2. V napisih, na pečatih državnih oblastev in uprav in tistih drugih oblastev in uprav, katerih uradni jezik je državni jezik, nadalje v javnih in upravnih listinah sestavljenih v uradnem državnem jeziku, se morajo rabiti imena, ki so označena v prvi koloni priloženih seznamov. Ime označeno v drugi koloni bo dodano, med oklepaji, samo v primerih, v katerih smatrajo omenjena oblastva in uprave to za umestno iz razlogov praktičnosti in splošne razumljivosti. ČL 3. Na pečatih, napisih in drugih javno razstavljenih pisanjih oblastev in uprav, ki bodo everstuclno zamogle biti pooblaščene, da rabijo jezik drugačen od uradnega državnega, se morajo rabiti imena označena v obeh kolonah priloženih seznamov. Ime dodano v drugi koloni mora bili na drugem mestu, med oklepaji in ne sme biti pisano z bolj vidnimi črkami kakor italijansko ime. ČL 4. Ta odlok stopi v veljavo na dan, ko bo objavljen v uradnem listu kraljevine K odloku je dodan, kakor je rečeno med vrstami že v odloku samem, dolg seznam krajevnih imen v novi uradni obliki. Za danes prinašamo le suhi odlok brez seznama prvič radi pomanjkanja prostora in drugič radi lega, ker bomo še le morali primerjati ta seznam s slovenskim in določiti pri vsakem novem imenu odgovarjajoče domače ime, kolikor prihaja v pošte v naša domača zemlja. Minister za notranje zadeve, ki je ta nova < imena> pregledal, kakor pravi kr. odlok, ni namreč smatral za potrebno, da bi vsaj v oklepaju poleg uradnega imena dodal p-a makari tudi z mikroskopskimi črkami bakterijske velikosti še prvotno slovansko ime, tako da bi se vsaj vedelo, kaj naj pomenijo te nove spakedranke. Podčrtu-jemo to dejstvo posebno debelo, ker nam je nov dokaz, s kakšno lahkomiselnostjo in brezglavo nesmotrenostjo rešujejo gospodje v Rimu vprašanja, ki se tičejo notvih pokrajin. Znano je, da je bila svoj čas imenovana posebna «znanstvena« komisija, kateri je bita poverjena naloga sestaviti seznam novih uradnih krajevnih imen za nove pokrajine. Vanjo; so bili imenovani tudi nekateri vseučiliški profesorji, da bi s svojim sodelovanjem in svojim znanstvenim ugledom jamčili, da bo šlo to pakedranje po kakem vsaj kolikor toliko «znanstve-nem kriteriju. Lahi trdijo, kakor znano, da ne morejo naših krajevnih imen izgovarjati, ker jim je fonetični sistem našega jezika tuj in ne morejo prilagoditi svojega jezika gotovim slovanskim glasovnim skupinam. Dobro! Radi te pomanjkljivosti pri govorilih naših sodržavljanov druge narodnosti jim gotovo ne želimo, da bi si ob slovanskih oblikah naših krajevnih imen ".zlomili* svoj jezik. Temu zlu so imeli najti tek razni < znanstveniki® v omenjeni komisiji. Njih naloga je torej obstojala v glavnem v tem, da take glasovne skupine prilagodijo italijanskim ustom in da — recimo -— napravijo naša imena porabna tudi za sestav italijanskega književnega jezika. Tako nekam smo si predstavljali pomen in namen pakedranja naših starodavnih krajevnih imen, dokler nismo dobili v roke in pred oči gori omenjenega seznama. Predstavljali smo si tako delo komisije, ker smo mislili, da bo imela vendar toliko poguma, da postavi vprašanje če že ne popolnoma pravilno pa vsaj znanstveno pošteno.. To naše dobro mnenje o imenovani komisiji pa nam je novi seznami popolnoma uničil. Nova imena so nam pokazala, da je bilo tudi gospodom vseučili-škim profesorjem v komisiji samo na temf da napravijo našemu ljudstvu s svojim pačenjem čim večjo krivico in da le dajo svoj ugled v službo raznarodovanja. Ako kljub temu mislijo, da jim bo njihovo delo v čast, se kruto motijo. Moramo jih opozoriti, da so bili Nemci v tem oziru mnogo bolj «znanstveni» in «strokovnja-ški». Nemci so vedeli, da se v skladnji njihovega jezika lahko rabi vsako tuje ime, na pr. francosko, angleško ali slovansko itd. In to vsled tega, ker se lastna imena v nemščini ne sklanjajo s končnicami kakor se to godi v slovanskih jezikih: Aus Wien, nach Wien, in Wien. ^Wien ostane torej povsod neizpremenjen. Ravno tako ostajajo tudi v italijanščini neizpre-menjeni vsi samostalniki, ker nadomeščajo sklanjo vezilni predlogi di in a. V italijanskem jeziku se torej lahko reče prav lako lepo in še lažje kot v nemščini: a* Gorenje Vreme, di Gorenje Vreme, da Gorenje Vreme, fino a Gorenje. Kdor zna italijanski jezik, bo videl takoj, da se s tem ne dela italijanski skladnji prav nobena sila. Toda kako naj se ujema v slovenščini italijansko ime. kos ga pač ne moremo sklanjati? Kako naj v izrazih v Britof, iz Britcfa, proti Britofu (it. a Britof, da Britof, verso Britof) nadomestimo slovansko ime z italijansko! spakedranko Cave Auremia-ne, ne da bi to pomenilo naravnost nedopustno nasilje nad našim govorom? Kam naj denemo ekvilente končnic -a in -u sa kakšni naj bodo? Nesklanjanih krajevnih imen pa slovenski jezik, kakor smo že naglasili sploh ne pozna. Naglašamo »znanstveno* stran tega slavnega dela komisije za pačenje naših krajevnih imen vsled tega, ker so se razni laški listi in tudi odločilni činitelji v nekdanjem osrednjem uradu za nov« pokrajine in pozneje tudi drugi ponovno bahali, da je skrb za poitalijančenje naših krajevnih imen poverjena samim veščakom, med katerimi da se nahaja tudi već vseučiliških profesorjev. Že tisto malo primerov, ki smo jih navedli zgoraj, pa jasno dokazuje vsakomur, kako «znanstveno* so ti gospodje postopali. Znanstvo so" postavili1 pri svojem opravilu na glavo, kar so sicer tudi sami priznali s tem, da so pri nekaterih spakedrankah dali razumeti, da se jim vendar zdijo preneumne. ,Ta pomen ima tistih 60 ali 70 slovenskih imen, ki so jih milostno pustili poleg svoje uradne spakedranke. Naj navedemo tudi v iem oziru le par primerov, da se bo videlo, kako so gospodje pri svojem delu postopali in kolika je bila njihova znanstvena neumnost: San Dorligo della Valle - Dolina, Rupin grande - Repen, S. Giacomo in Colle -Štijak, Aurisina - Nabrežina, Auremio di sopra - Gorenje Vreme, Cave Auremiane -Britof, Longo - Logje itd. Na tak nezaslišan način je bil skovan novi seznam uradnih krajevnih imen. Naše ljudstva se gotovo ne f>o puntalo sproti novemu zakonu, toda seznam, ki je bil z njim potrjen, boi vzelo za to, kar je, namreč za goli poskus zasmehovanja naše narodnosti potom nepotrebnega in skozinskoz nepraktičnega pačenja naših starodavnih krajevnih imen. Je to nova krivica in novo nasilje nad nami! Kdor te ne imenuje s tvojim, pravim imenom, kdor ti mesto tvojega običajnega imena daje druga popolnoma izmišljena imena, ta te zaničuje in zmerja. To se je zgodilo sedaj z našimi starodavnimi in lepimi krajevnimi imeni. Vlada nas z novimi imeni naših mest, vasi in trgov potemtakem! le zmerja in njen seznam ni nič drugega nego seznam psovk vrženih v obraz našemu ljudstvu. smislu prejšnjih Izjav sklenili zapretje tistih zavodov, kjer niso po večini včeraj prišli delavci na delo. Dva fašista ubila pomotoma MILAN, 2. Včeraj oJ|oH 8*30 so v tukajšnjih delavnicah bratov Pessani nekateri četniki fašistovske milice ubili nekega železničarja - fašista, ker so ga smatrali za komunista. Njegov tovariš, tuđi fašist, ki mu je prihitel na pomoč, je bil tudi ubit. Aretiranih je bilo 5 fašistov. Energično posredovanje voditeljev državne milice MILAN, 2. Nekateri fašisti so včeraj napadli tukajinjo delavsko zbornico. Ta čin nezakonitosti in nasilja je Mussolini obžaloval. Vsled tega je dobil danes od voditeljev milanskih fašistov brzof-vila, da so bili podvzeti vsi ukrepi za izsleditev krivcev, ki bodo neizprosno črtani iz seznama fašistovske milice. italiia De Vecchi demisijoniral RIM, 2. Včeraj je podal državni podtajnik r>a finančnem ministrstvu De Vecchi svojo demisijo. Ministrski Dredsednik je demisijo sprejel. Naslovil je na De Vecchija pismo, kjer ga je pohvalil kot vojaka in fašista ter izjavil, da se zanaša i v nadalje na njegovo pomoč v vrstah fašistovske milice. Vsled te demisije je Mussolini odpravil er>o obeh podtajništev na finančnem ministrstvu. Tajnik edinjaških socialistov o preteklosti fašistovskih voditeljev RIM, 2. Oblastva so izsledila v Bologni okrožnico, ki jo je razposlal politični tajnik edin jaških socialistov poslanec Matte-otti svojim somišljenikom in ki se glasi lako-!e: Dragi tovariš! V vseh italijanskih pokrajinah so se pojavljali pred in po vojni norci ali komedijanti, ki so se izdajali za komuniste, sindikaliste in revolucionarje in ki so danes na vodilnih mestih držav? nega aH lo-kalnega fašizma. Potrebno je zbrati natančna tozadevna poročila iz ta-časnih listov, govorov in dogodkov sploh. Če nimate Vi nikakih takih vesti, obrnite se do drugih tovarišev v pokrajini. Predvsem zložite imenih teh mož (po vzorcu Mihaela Bianchija, Edvarda Rossonija, Graya i. t. d.) in iščite potem za vsakega dokumente in vesti posebno na podlagi zbirk starih krajevnih časopisov. Zagotavljamo Vam največjo tajnost in se priporočamo za čim tečnejša poročila. Fašistovski napad na delavsko zbornico Odprave uradov v vladi RIM, 2. Do sedaj je fašistovska vlada odpravila sledeča ministrstva oz. državna podtajništva: Ministrstvi za delo, osvobojene pokrajine in zakladno ministrstvo in autonomno podtajništvo za lepe umetnosti. Pripravlja se odprava podtajništev za vojne pokojnine, zunanje stvari in za sodstvo. Tudi državno podtajništvo za industrijo ostane zaenkrat nezasedeno. Odmevi 1. mapa — Zapretje nekaterih tovarn MILAN, 2. V Milanu se je včeraj delalo skoro povsod. Le v nekaterih tovarnah je manjkal gotov odstotek delavstva. .Vsled tega so se industrialci sestali, kjer so v Prvi maja v Italiji — 2 mrtva RIM, 2. Prvi maja je potekel po vsej Italiji nenavadno mar no, ker so varnostna oblastva povsod ukrenila najstrožje mere za ohranitev miru. V kljub temu je prišlo tu pa tam tudi do izgredov. V Milanu sta bila ubita dva fašista, kakor se zagotavlja, po pomoti od drugih fašistov. Tudi je skupina mladeničev v črnih srajcah, bržkone na svojo roko vdrla v Delavsko zbornico in jo zažgala. Ogenj se je posrečilo pravočasno pogasiti. V Napoliju sta se našla v tramvajskem vozu, ko je privozil v kolnico, dva zavoja, ki sta... eksplodirala, ko so ju hoteli spraviti. Fašisti so valed tega opustošili sedež tramvajske zveze. Sicer je prišlo po drugih mestih do manjših izgredov. Delavstvo je po večini delalo, toda po nekaterih mestih so se nekatere delavske kategorije popolnoma vzdržale dela. Znamke ▼ spomin ca pohod fašistov na vlado RIM, 2. V kratkem bodo izšle znamke v proslavitev spomina fašistovskega pohoda na vlado. Popolna serija bo obstojala iz 5 vrednotic, in sicer po 10 cent., 30, 50, cent. in po 1 in 2 liri. Prve vrednotice so že izdelane. Zelo umetniški načrt za te znamke je napravil Duilio Campelotti. Na Bolgarskem ni nemirov RIM, 2. Tukajšnje bolgarsko poslaništvo poroča: Vesti iz Aten o revolucionarnem gibanju na Bolgarskem so brez < vsake podlage. Zadnje drža^rnozborske volitve, kjer je sedanja vlada dosegla popolno zmago, dokazujejo, da uživa ministrski predsednik Stambulinski popolno zaupanje v vseh slojih bolgarskega naroda. Nemška ponudba v Measctiiujevih rokah RIM, 2. Danes opoldne je predložil tukajšnji nemiki poslanik baron Neurath Mussoliniju spomenico nemške vlade vprašanju odškodnin. Jugoslavije Nova radUuJska vlada. . BELGRAD, 1. Kakor je bilo pričakovati, je po neuspelih pogajanjih z demokrati dobil i-'ašić mandat za sestavo radikalske vlade. Potem ko se je Nikola Pašič vrnil z dvora, je sklical sejo ministrskega sveta, na kateri je poročal v svojih razgovorih s kraljem, nakar je ministrski svet definitivno sklenil glede osebnosti, ki imajo stopiti v vlado. Takoj rato se je sestal klubov - odbor radikalske stranke »/" katerem so zastopani delegati te stranke \z vsakega okrožja-. Ta seja je trajala od 7. do 9. ure zvečer. Nikola Pašič je najprej poročal, da je sprejel mandat za sestavo vlade s širokim pooblastilom. Ta mandat je razumel tako, da se mora z vsemi strankami pogajati. Vsled teda ije začel razgovore z demokrati, ker se je bil z ostalimi strankami že dogovoril. Ker r>a so se pogajanja z demekrati izjalovila, je sel h kralju s predlogom, da se sestavi homogena radikalska vlada. Ker se je kralj prepričal, da ni mogoče krize drugače rešiti, je stališče Nikole rasica odobril in seveda pristal tudi na to, da Pašič predloži esebe, ki imajo stopiti v kabinet. Klubov odbor radikalske stranke je osvojil stališče Nikole Pašiča in sklenil, da ima vlada bistveno ostati taka, ka-koršna je do sedaj. Eventualne spremembe naj se izvršijo pozneje, na vsak način pa imajo ministri, ki niso bili izvoljeni, izstopiti. Sklenilo se je pa tudi, da ima džemijet dobiti en ministrski portfelj. Nova vlada se je sestavila tako-le: Ministrski predsednik: Nikola Pašič; vojne zadeve: general Petar Pešič; zunanje zadeve: dr. Momčilo Ninčič; notranje zadeve: Milorad Vujičič; pravoslavje: dr. Laza Markovič; pro-sveta: Miša Trifunovič; vere: Ljuba Jovano-vič; promet: dr. Velizar Jackovič; agrarna reforma: Krsta Miletič; gozdarstvo in rudarstvo: dr. Milan Srskič; socialna politika: dr. Ninko Parić; narodno zdravje: dr. Slavko Miletič; pošta in brzojav: Velja Vukičević; javna dela: Nikola Uzunovič; finance: dr. Milan Stcjadi-novič. Ministrstvo za trgovino in poljedelstvo ostaneta začasno nezasedena. Ministrstva brez portfelja se odpravijo. V političnih krogih se poudarja, da je s sestavo nove vlade dana podlaga za sporazum z Radićevo, KorošČevo in Spahovo skupino. Manifestacije nacionalističnih organizacij t Belgrad«. BELGRAD, I. V nedeljo so se vršile v Bel-gradu manifestacije Narodne obrane in Or-june za državno in narodno edinstvo. Javni shod, ki ga je otvoril tajnik Narodne obrane Pavle Jurišić, se je vršil pred hotelom Moskvo na Terazijah. Udeležili so se ga člani in delegati Narodne obrane, četniki in Jugosloven-ska nacionalistična omladina. Govorili so na shodu govorniki iz Srbije, .južne Srbije, Hrvatske, Slovenije in drugih jugoslovenskih pokrajin. Na shodu je bala sprepeta ta-le resolu ciia: «Na velikem zboru Narodne zbrani zborovalci so po govorih delegatov sklenili naznaniti .vsem in vsakomur, da Bel-grad in vsi nacionalni elementi nastopijo v brambi domovine proti vsem protidržavnim in separatističnim propagatorjem in da ne dovolijo, da se rušijo temelji države. V interesu države*je, da se odstrani strankarstvo v vladi, potrebna je vlada, ki bo zmožna vzpostaviti red v zemlji in bo znala čuvati ustavo in zakone. Brzojavni pozdravi so bili poslani med drugimi kralju in vojvodi Stepanoviču, ki je shod pozdravil s toplo brzojavko. Po shodu se je vršil po Belgradu veličasten shod, katerega se je udeležilo nad 20.000 oseb. Člani takozvane srbske nacionalistične omladine so pr^li tudi na shod, toda manifestirali so za edinstveno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, dočim so Narodna odbrana in jugoslovenske nacionalistične organizacije manifestirale za edinstveno državo pod imenom Jugoslavija. Prišlo je vsled lega med posameznimi skupinami tudi do prepirov, toda na sploh je potekla manifestacija povsem mirno in se je končala v svečanem razpoloženju. Zagonetna Grkinja na progi med Zemunom ia Belgradom. BELGRAD, 1. Pretekli teden so našli ob progi med Zemunom in Belgradom z vrvjo povezano žensko v nezavesti. Takoj se «je raz nesel glas o kakem zločinu. Ženska je potem izjavila, da je Grkinja, žena nekega bogatega grškega trgovca, in da je bila med vožnjo oropana in vržena skozi okno. Zdi se pa, da vsa stvar ni tako nevarna, kajti policija je ugotovila, da ženska ni Grkinja, pač pa — Polja kinja. Ni izključeno, da gre za kako vohunsko podjetje, ki se je preprečilo. Zricsko - franke panska proslava v Zagrebu ZAGREB, 30. Včeraj se je vršila v Narodnem gledališču sokolska matineja v spomin tragične smrti bana Petra Zrtnske-ga in Krsta Frankopana. Proslavi je prisostvovala poleg civilnih in vojaških dbla-stev ogromna množica ljudi. Danes je proslavil spomin na hrvatska mučenika 25. pešpelk Petra Zrinskega z I crezanjem kolača*. Zelo simpatičen vtisek je naredil obisk francoske kolonije v Zagrebu in francoskih obiskovalcev velesemnja na grob Zrinskega in .frankopana, kamer je bH položen venec z napiscim: «Hommage fran- ni hotela plačati davka na premog. Vsled tega so zavezniška oblastva zaplenila v njenih tvornicah v Duisburgu in Meiderichu 8000 ton kovinskih izdelkov. Ansliia Mirna proslava 1. maja v Angliji LONDON, 2. Prvi maja je minul povsod po Angliji brez incidentov. V grofij« Durhan je stavkalo 200.000 rudarjev. V Londonu so demonstranti sprejeli resolucijo, s katero izražajo svoje simpatije ruhrskim delavcem, pozivajo vlado n? j odstopi cd versailleske pogodbe, naj prizn* sovjetsko vlado in zahteva umik japonskih čet z otoka Sahalina. Posebno zastopstvo demonstrantov je predložilo to zahtevo tudi japonskemu poslaniku, ki je obljubil odgovor. Za močno zračno brodevje Anglije LONDON, 2. Državni tajnik za aeronautike je izjavil v doljnji zbornici, da mora postati Anglija največja sila v zraku. Po hitrem razvoju aeronautike je preliv I.a Manche zgubil za Anglijo vsako obrambno moč. Sicer se nimamo ničesar bati 3 sirani nase zaveznice Francije in v do-glednem času je tuđi vsaka vojna skoro izključena, ampak Anglija sc mera pripraviti za morebitne slučaje, da bo znala v vsakem času braniti meje države. Italijanske pravice na ozemlju ob Jubi LONDON, 2. «Times» piše o vprašanju ozemlja ob Jubi, da je pravica Italije do te pokrajine utemeljena v londonskem paktr iz leta 1915., ki je tvoril podlago za vstop Italije v vojno ra strani zaveznikov. Omenjeni list ugotavlja, da dolguje še vedno Anglija Italiji to majhno ozemlje, pa dov». Te zveze pa ni priznala ravno ona- država, katere najvišji predstavnik jo je zasnoval. Še enkrat je zmagal duh Monroe-jeve doktrina. Amerika je hotela biti zase. Toda življenje je močnejše od še tako tradicionalnih in preizkušenih doktrin. In ravno Amerika ne more danes iti mimo dogodkov v Evropi, ker je preveč zainteresirana na razvoju povojne Evrope. Omenili smo že, da se je v Ameriki industrija silno povzdignila vsled velike uporabe vojnega materiala evropskih držav tekom svetovne vojne. Vsled tega se je Amerika emancipirala od evropske industrije ter je prestala biti od»emalka industrijskih izdelkov od Evrope. In danes se je prejšnje razmerje obrnilo. Zedinjene države so začele izvažati industrijske izdelke v takih množinah, da delajo veliko konkurenco evropski industriji, pri čemer pride največ v poštev Angleška. . To dejstvo nam utegne pojasnili vse prikrite in javne spore med Zedmjenimi državami in Anglijo. In ti spori se bodo mno-čim bolj se bodo čutile posledice te j Železniško vprašanje v Italiji V Italiji delujejo železnice in posta^de-loma z velikanskim primanjkljajem. Zato so « revolucionarni« fašisti postavili v svoj program tudi zahtevo, naj uprava tista obratna sredstva, ki so organizatorično in trgovsko šibka, odda v zakup privatni industriji, zasebnim, družbam. Glede pošte in telefona je to lažje. Vprašanje pa, ali je odcepitev železnic od državnega obrata priporočljiva, je težavnejše in daja povod za živahne razprave. Saj smo pred par dnevi povedali, kak odpor se je pojavil proti minfctru Carnazza, ker je sklenil tako zakupno pogodbo z neko družbo. Oglasili so se fašisti. Seveda ti bolj radi svojih posebnih strankarskih interesov, v zaščito fašistevskih železničarjev. Pa tudi v vladi sami se je pojavil odpor. Očitali so ministru, da se je s to transakcijo oddaljil od prvotnega načela, da je oddati v zakup le take- železnice, ki so pod državno upravo pasivne. Tu je res utemeljen praktičen razlog ki kaže, kako težavna bo enakomerna iz- Na kaki pod- izročit nanovo nastalim kapitalistom/ v izkoriščanje. marveč starim organizacijam na tem polju. Na drugi strani pa se zopet oglašajo pomisleki, češ da bi se s tem pa. novife stare pogreške, če bi se- zasebnim železniškim skupinam dovolili veliki miofc nopoli, nasproti katerim bi država* in dr4 žavljan, ki pričakuje zboljšanja in pocew nit ve, morda težje branila: svoje koristi^ nego doslej proti železniški birokraciji. ^ DNEVNE VESTI Skoraj iz istepa » rešitvi'^d. podjetja? Podjetje, ki nič ne nese. tudi m fk^ketr^S^j^eSijaTe^iihovJnič vredno. Kdo bi hotel M,Hi Uko^d-u s ~rmh nrideUaov po-! jetje? Država bi morala zagotovit* podporo, ogromne množtae surovin in drugih p ijanska državna uprava mfane irebščin ki jih more dobiti v Zeničnih to, da bi svoje jselezmce prodajala mar trebsen, k« ameri5kega ka^itoIa več jih hoče le da« v zakup. Spneo državah. V je torej, da Nemčija gospodarsko ne propade. Zato je v tej točki samo ob sebi POLITIČNO DRUŠTVO «EDINOST» v TRSTU ina svoj redni sestanek danes, 3. t. m., ob X30 uri v navadnih prostorih. — Predsednik. Uradna krajevna imena in tirolski Nemci. Kakor pri nas Slovemcihi in Hrvatih, tako je zakon o novih in izpakedranih krajevnih imenih za nove pokrajine vzbudil tudi med tirolskimi Nemci silno ogorčenje, ki je pri nas kakor na Tirolskem tem bolj razumljivo, ker so bila. drugorodna krajevna imena tako nesramno popačena in pokvarjena, da bo prizadeto prebivalstvo čutilo ta novi udarec proti njegovi narodnosti kot oster nož, ki mu ga je k™|a raznarodovalna roka brez vsakega usmiljenja zabodla globoko v srce. Sedaj bodo morala naša nemška krajevna imena v Južnem Tirolu izginiti, pravi «Tiroler» od 1. t. m. v članku pod naslovom «Iztrebljenje nemških krajevnih imen». Tako določa kr. odlok. Prastara nemška imena morajo napraviti prostor novim italijanskim, kajti zabrisati hočejo enotno obe-.ležje Južnega Tirola, v inozemstvu hočejo ustvariti vtis, kot da bi bil Južni Tirol po svoji zgodovini in po svojem prebivalstvu od nekdaj italijanska dežela. Nemštvo naj Se potisne v ozadje. Tako se zdi, da nas smatrajo tostran državnih mej za tujce, da vidijo v naši zvestobi do našega narodnega bi- te * . TV" kr. odlok, ae bil poteptan en kos tirolske zj>o- pa da vrednost lire jutri anj dovine. s tem so samovoljno prekršili zgodo- te dr- umevno proti francoski odškodninski po- danes dobiti vi litiki. Če se Nemci trudijo, da bi dosegli ( P^^J^ oddati intervencijo ZedinjeniJ francosko-nemškeni si z u ml ji v o. Sodelovanje možnosti — ------------- .., močno pade. ali pa z-raste: kako bi mogli j danes določiti vrednot kake železniške v zakup pa se mora mi- rikanskega kapitala lepo izpopolnjuje vr- kompleksu Evrope. 'je in pa meti zel v gospodarskem1 Kompleksu t . v Ta \ rzel izvira iz odsotnosti Rusije Vstop Zedinjenih držav v svetovno vojno je vsemu svetu dokazal ogromno gospodarsko, vojaške in politično sila zave. Njena gospodarska moč velikem razmahu vseh panog proizvodnje, j ysje tej okolnosti se imajo Turki nemalo Piva, in v izvrstnem organizateričnem j zahValiti SVojl diplomatski «sreči». Vpra-duhu Amerikancev. Lc tako si moremo j ^pjg Mezopotamije tako' močno zanima državnik® Zedinjenih držav, da so sporočili Pvrr.nskim diplomatom uaelezbo svoje -7 •• -7 A-r--^ /Ir^v v «?e dani em I sliti^ tudi na neizbežne težkoče pri poga- intervencijo Z^M Jv sedanj ^ ^ ^^ njegovega lovanje nemškega in ame- vzdrževanja in amortizacije, posebno se. če je eden pogodbenikov država. Prav je vinfka dejstva. Kraji, ki niso bili nikdar italijanski, naj dobe naenkrat drugo ime! Tudi zemlja, tudi kraji imajo neoporečno pravico do svojega imena kakor posamezen človek Pri tej prekrstitvi nc gre morda samo za zxi- redru-gre ori rri iv;; tic B*" .—---- ----- nanjo tehnično izpremembo, samo za pr gačenje zemljepisne označbe, temveč gr 1) Poročilo -odbora in preglednikov, 2) PreK memba pravil, 3) Določitev prispevkov, 4) Vo-cj litev odbora in preglednikov, 5) Samostojni j predlogi, 6) Slučajnosti. — 4 Opomba: Osrednjih občnih zborov se smejq' udeleževati člani osrednjega društva, odbor^l niki podružnic in v smislu § 30. izvoljeni odk poslanci. Samo ti poslednji imajo pravico glasovanja pri volitvah ki za sklepanje o obveznih! podružničnih prispevkih. A Planinsko društvo — zvesto stari tradiciji — priredi tudi letos v nedeljo dne 6. maja izlet na Trstelj (643) in vabi na istega svoj« člane in prijatelje društva. Odhod iz Trsta (južni kolodvor) ob 6 z vla-. kom do postaje Bivio. Od tu peš skozi Slivno# Mavhinjc, Vojščico v Temnico, kjer jc počitek. Iz Temnice na Trsteij. Povratek na Rihcnberg. Z vlakom — ob 19.48 v Trst. (Vlak stane približno Lit. 10.—J Kosilo iz nahrbtnika. Izlet! na Trstelj prištevamo med enega najlepših* enodnevnih izletov, ker ni prenaporen in je Trstelj splošno znan radi lepega razgleda pof Vipavski in Furlanski dolini. Med potjo bomo imeli priliko videli raine utrdbe in razvaline iz vojne dobe. — Odbor.: Planinsko društvo ima danes po 20 eri obi-' čajni planinski sestanek in odb-crovo seje. Žensko dobrodelno udruženje priredi v ne- Škedaju preda- stva nasprotovanje proti najvišjim interesom: deljo, 6. t. m. ob 4.30 pop. v države in da nas smatrajo za državljane druge vanje o «Dekliski vzgoji» in sicer v prosti r:h vrste. S prekrstrtvijo krajev, kakor jo določa otroškega vrtca. Vubhno vse članice in priia- teljice društva, da se udeleže te koristne i*edilve. Pri Sv, JakGbu na Stari policiji bo v p cd.ljoi ob 4. pop. predavanje Ženskej-a dobr. u;i v. nja in sicer o * Najvažnejših živilih . Odborova seja Organizacije oskrbnic vt»j* sirot v Trstu bo v soboto 5. maja ob 4 po pol-« dne. Navaciea človek Šalcigra znanega h .ip o- rekel Einaudi v «C slučaj. V tistih časih, ko jc bilo že jasno, da bo vstop Amerike premaknil vojno tehtnico iz ravnovesja ter jo nagnil na stran zaveznikov, so se začeli oglašati Wilson in drugi amerikanski državniki, hoteč do-ločiti že vnaprej vojni smoter. Seveda je bil ta vojni smoter amerikanski, ne evropski, zato jc pač moral WiIson doživeti poleni svoje prvotno idealne politike. To se je zgodila pozneje, toda proti koncu vojne in v času premirja, ko so bili zavezniki še pod vtisom prestane nevarnosti in v očigled grozečemu boljševizmu iz Moskve, je zainogel Wiison prevzeti v imenu svoje velike države vodstvo v snovanju -nove druibe», ki naj bi nastala na razvalinah strtega nemškega imperializma. Spočetka bi bil mogel Wilson marsikatero svojo željo, idejo ali zahtevo v Evropi udejstviti, toda snovanje Zveze narc-dov se je zavleklo, v tem času pa so si zavezniki toliko «opomogli», da so si upali kljubovati mogočnemu ameriškemu «stricu», ko je prišlo do sklepanja versaillcske pogodbe. Versaillska pogodba pa je deloma zakrivila Wilsonov poraz, oziroma poraz njegove stranke, ko se je šlo za volitrv predsednika reoublike. Amerika ie bila na politiko Evrope se vedno ostreč kaže; zavedajoč se svoje moči, bodo Amerikanci tudi pošteno izrabili ta svoj vpliv ter vTšUi tudi v bodočnosti vlogo evropskega jeroba. Da streme zares za tem ciljem, iuun dokazuje tudi amerikanska politika Zedinjenih držav, ki sklicujejo razne vseameri-kanske konference z udeležbo vseh ameriških držav, severne in južne Amerike, le konference imajo prozoren namen zagotoviti Zedinjenim državam volilno vlogo in nadvlad je v obeh Amerikah. To nadvlad;e pa je naperjeno v prvi vrsti proAi Japonski in v drugi vrsii proti Angležem. Pcdlatfa in izvor za vse te načrte in namene Zedinjenih držav pa tvorijo njeni kapitali. Veliko denarno bogastvo išče od-duška, Amerika je tem kapitalom premajhna deloma preuboga, zato je ta kapt-tal prisiljen, da išče izhod tudi proti vzhodu. To- dejstvo pa obrača naše m»h na nevarnost novih sporov. »Tak spor« ki je gospodarskega izvora, se nam or^uje v gigantskih črtah, ki obdajajo tri velike države: Anglijo. Japonsko in Zedinjene države. In «visoka* politika se bo v prihod-niih desetletjih sukala okoli tega kroga, okoli teh prvakov treh različnih delov sveta1. Gornje razmotrivanje nam zamore pojasniti marsikateri pojav v politiki evropskih velesil. Tako si utegnemo na pr. razložiti pasivnost Anglije v francosko-nem-škem sporu in njen navidezni desinteres-sement nai nadaljnem razvoju tega evropskega spora, # NajraznGvrstnejši križajoči se interesi posameznih držav ali skupin so tako zamotani, da drže takorekoč v ujetništvu državnike, ki ne morejo voditi one samosvoje politike, ki bi jo radi. In ravno ta zamo.tanost interesov tvori današnje ravnovesje v politiki Evrope, To ravnovesje je seveda zelo rahlo in se utegne premakniti vsak čas. Ohranitev tega ravnovesja je malenkostni smoter državnikov sedanje Evrope, ki se nočejo ali ne morejo povzpeli do višjih vidikov v veliko škodo vsega človeštva« rešitev vendar v manjše breme za državo? Pa tudi to se ne da izračunati v številkah, ker treba jemati v poštev tudi razna druga vprašanja socialne, gospodarske in vojaške narave. Enof glavnih vprašanj za državo je bilo, kaj je bolj priporočljivo: afi naj se izroče zasebni industriji velike ali manjše železniške mreže? Doslej se je v Italiji dajala prednost velikim koncesijam in to ne brez razlaga. Italijanske železnice v državni posesti štejejo okroglo 15.000 kilometrov tira. Če bi jih hoteli — kakor je bilo predlagano — porazdeliti na trideset koncesij, bi nastala gotovo strašna zmešnjava. Zato se danes vrana strokovnjakov nagiblje k rešitvi srednje poti, ki bi bolje odgovarjala sestavu italijanskih; železniških mrež, pa tudi narodnim in vojaškim zahtevam.. Velike proge, v kolikor tvorijo zveze z inozemstvom, ali pa spajajo velika mesta z važnimi pristanišči — naj država obdrži v svoji upravi. Take veHke proge stavljajo večje zahteve do skupne organizacije, bolj izvežbano in bolje plačano osobje in so tudi očitne strategične važnosti Na drugi strani pa', bi obrat teh velikih prog ie pridobil na gibčnosti in v gospodarskem pogledu, de bi se stranske črte odcepile od osrednje uprave. Stranske črte imajo navadno le krajevno važnost. Mogle bi se ksraristno upravljati po kakem vicisnalno-tarifnem sistemu in izbirati si osobje po izrecnem krajevnem interesu. Stranske črte morejo biti-tudi dobičkonosne, če niso birokratično preobremenjene. Drugo vprašanje pa je. kak Mež naj ima država kot posestnik in dajalec v zakup? V letu 18S5. šot se odločbi za sistem, ki je določal družbam za obrat in upravo dve tretjini, državi kot posestnici pa eno tretiino. Ta sistem se ni obnesel, ker ni bil družbam v pobudo k naporom tudi z njih strani in ker je praksa pokazala, -staja Guardiella. Odrine se g prvim vlakom do Štanjela in od tam peš proti Branici. — Kosilo iz nahrbtnika. — Vodja. * Vzajemno društvo za zavarovanje Goveic živine v Borštc priredi v nedeljo, dne 6. maja, veliko javno tombolo s krasnimi dobitki. Začetek popoldne ob 4, K obilni udeležbi vabi —* odbor. \' M. D. P. Opčine ima danes zvečer ob 20 skupni sestanek. Radi važnosti dnevnega reda naj ne manjka nihče. — Predsednik. Ak.ad. fer. društvo «Balkan >. Danes cb 20.50 sestanek s zasedanjem. Uro prej cdborova seja. Pevsko drttsfvo «Dirija». Vaja za ženski zbor odpade danes, ker zadržan g. pevo-vodja. Prihodnja vaja za ženski zbor v sobo-to ob 20.15. — Odbor. triaikeei iivi!@n!a Mornarjev ps-dec. V stari prosi! Inki jc pred hangarjem št. 9 zasidran parnik Alberta*. Mornar Salvatorc Ricciardclli, star 33 let, zaposlen na tem parniku, jc včeraj popoldne padel po nesreči okoli tri mcire globoko v par-iz Amerike: Staro in mlado, žensko in moško j nikovo skladišče ter si izvinil levo roko v se trudi doseči rekord v plesanju, V šali smo; rami. Na telefonićno zahtevo je prihiUl na ktc čestitali v naprej tistemu, ki bo prvi dosegel! mesta zdravnik rešilne postaje, ki je poresrL-100 ur plesa. In glej ga, vraga! Iz Clevelanda j čenča po prvi pomoči dal prepeljati v mestno gre vest v svet, da je neka gospodična plesala bolnišnico. nepretrgano 92 ur. Morali bomo torej svojo [ Tatvina. Pred sinoenjim so neznani U»to-. i dobil povsem drugo obličje. Nemštvo -,e z vsakim dnem bolj tesno zvezano in priae najbrže dan ko se bo smelo negovati samo še v družini. Toda ravno tu jc njegov najbolj živi studenec in od tod se bo jačalo m bo rastlo kljub vsem pritiskom od zunaj«. Pristojbina brzojavke zs. v inozemstvo. Tukajšnji komisarijat za pošto in brzojav javlja, da ie dodatna pristojbina na brzojavke za •v inozemstvo določena za dobo od 1. do maja: na 31%. Ponočno delo žensk in dečkov, list «Gazzetta ufficiale» prinaša odlok dne 5. marca 1923 št. 748, kateri prepoveduje v industrijskih, podjetjih nočno delo žensk vsake starosti ter dečkov, ki niso dosegli 16. Teta svoje starosti. Pod nočjo razume odlok nepretrgano dobo« 11 ur, v kateri je zapepaden čas med 22. in 5. uro. Nočno delo žensk m dečkov je izjemoma dotvoljemo v primerih višja sile, ka nastane v industrijskem podjetju neparedvidjeno prekinjenje dela, katero ni periodično. Uspeh našega rojaka . slikarja v Ljubljani« Naš rojak, slikar Avgust Bttcik, je razstavil svcije slike v Ljubljani v Jakopičevem paviHjonu. Razstava je izzvala splošno pozornost ter privabila obilen obisk občinstva. Kritika se je izrazila zelo pohvalno. Blazni rekordi. Pred nekoliko dnevi smo poročali o norosti, o kateri prihajajo glasovi bi ta «šport» zabranile. Toda tu naletajo na i so bili tam spravljeni cnlnton n^nnr *\> r-ITfia. Kifl »f- T.C. n ! 1 n.irnst I \ J A 1 ir- splošen odpor. Ni čuda, ko je že prešla norost! Včeraj zjutraj jc lastnik lope, Gregor Flivo# rekordnega plesanja iz mladih nog v starejše odkril tatvino; pri tej priliki je ugotovil, da £a> in najstarejše. Iz Dunaja, ki ni v Ameriki, n. je nezaželjeni nočni obisk stal 3500 lir. pr. poročajo, da je tam dosegel neki mladenič dunajski rekord 63 piesanih ur; njegov oče je nato od veselja znorel. Bolj pametna nego amerišiki policisti je človeška norost sama. Ona zbi§a klin s klinom. Pojavil se je že hud tekmec rekordnega plesanja: bobnanje. Nek Amerikanec se je vsedel k velikemu bobnu s hvalevrednim namenom, da pomaga človeštvu do novega rekorda: Udriha po bobnu, da je veselje. Nič čudnega ne bo, če bo ta rekord-man zbobnal nove tekmece na noge. Predno pa pride vsa Amerika na boben, bo dobri Bog že poslal novo idejo za nov rekord. Ker moremo biti Ameriki za marsikaj hvaležni, si dovoljujemo v revanšo kak mal nasvet. Lep bi bil n. pr. rekord, kdo bo požrl največ sliv s košči-cami vred; ali — za one, ki imajo bolj trdno zdravje: kdo bo znal na pamet povedati več mirovnih in sličnih konferenc, tki so se vršile po letu 1918; ali pa: kdo bo več dni zaporedoma ponavljal stavek: Bog daj norcem pamet! Društvo državnih vpokc^ettcer je imelo dne 29, aprila svoj redni občni zbor. Odobren je bil obračun za leto 1922, ki &e ie zaključilo s prebitkom lir 10,930.55. Eks. Mussoliniju in Rocco-tu so bile poslane brzojavke tičoče se ustavitve 2e započetega znižanja pokojnin. Na generalni kongres, ki se bo .vršil dne 18- t. m. v Rimu, bosta poslana dva zastopnika tržaškega udruženja. Izvoljen je bil konečno nov odbor, ki je sestavljen tako-le: Predsednik: inž. G. Maver; podpredsednik: general Ugo de Ubaldmi; blagajnik: Ant. Locati; odborniki: Conte F. Marenzi, E. Mollini, A. Tomsich, Fr. Eržen, B. Potrebin, P. Rigo, O. Barsan, A. Sli-var, D. vdova Judtmann. OruiftvMt vaiti Učiteljsko Jračtro za Tvat m okolico« po-življa svoje člane, da se polaoštevihio udeleže pomladanskega zborovanja, ki se vrši v nedeljo 6. t m. ob 8. uri in pol pri St. hranu. Dtaftftvo «Prooreta» ▼ Tista vabi aa občni zbor, ki se bo vriil v nedeljo, dne 13. majnika t. L ob 9. predpoMae v Trste. — Dnevni red; Tatvina je bila naznanjena na policijskem komisariatu v ulici della Sanita. Čipk se je polastila. Zasebnic? Geltruda Bencino, stanujoča v ulici Slataper^ št. 1, je iz" ročila pred kakim tednom neki Marjeti Mar-tincich, stanujoči v ulici Tr/iano Veccllio št. 4, količina raznih čipk v vrednost 600 lir, ^ svrho, da bi jih ta prodala. Ker od( takrat ni bilo videti ne Martincicheve, nc denarja, je Geltruda Bencino naznanila nepošteno mcšc-tarico na kvesturi zaradi poneverbe, RadS sleparije je bil včeraj naznanjen na kvesturi neki Rafael Scarlatto, star 23 let, ker jc opeharil zasebnico Beatrice Ccro za znese« 200 lir. _ Iz tržaSke pokrajine Postojna. Prostovoljno gasilno društvo -Po* sloma* proslavi v nedeljo dne 6. maja 192J društvenega palrona, s sooelovan^m sosedi nih gasilnih drušiev v Postojni s sledečim sporedom: Ob 10. uri maša v dekanijski cerkvi. Ob 10 45 obhod društev na trgu. Ob 13. urS vaja; sodelujejo Postojna, Vel. Otok, Studeno, Slavina, Razdrto, Hruševje in Landol. Ob 15. uri odhod vseh društev v Cokovco iz trga t mestno godbo. Ob 19. uri razhod društev in odhod iz Cukovce. — Odbor. Vesti z Goriikega Prvi maj t Gorici. Prvi maj je potekel v Gorici docela mirno. Delalo se je vsepovsod. Po mestu so patruljhrali otrožnaki in narodna milicija, ki niso trpeli niti rude* tih nageljnov. Predujmi na vojno odškodnino. V petek se je povrnil iz Benetk cap. Godina: * zneskom 7 miljonov lir, katerega je nakan zal za goriški hipotečni »avod zvezni k*e* dfttm zavod v Benetkah. Ta znesek je hal dan zavodu samo na račun, ker vse kaste* da se bodo ^edtffmi u*Jtfevati tudi Se poj V Trate, dae 3. 1921 St da bo čim več tajefodcev iztntflo prvo besedo 1 Dantejevega jezika. So to besede iz njegovega govora na viđem-skem kongresu, v katerih je dovolj jasno povedano, kaj lahko pričakujemo od oovega prefekta. ffnkiflra Dne 7. maja stopi v ve- ljavo nova tarifa zavarovalnih prispevkov in bolniških podpor.' Višina dosedanjih prispevkov se znižuje za 25 odet. in za povprečno 8.6 cdst. višina bolniških podpor. S tem odlokom si prihrani narodno gospodarstvo okraja letno čez 300.000 L. Od teh prihrankov odpadeta dve tretjini na delavce, ena pa na delodajalce. Zaključek tečaja za krojenje. V torek se je zaključil tečaj za krojenje, katerega je priredil zavod za pospeševanje maie obrti. Tečaj, katerega je obiskovalo 22 gojenk, je vodila gdčna. Pierina Francovig. Ruski koncert v Vidmu.-Pretekli .teden je priredil ruski kozaški zbor dva koncerta v Vidmu. Kritika se nadvse pohvalno izraža o zboru. Obžalujemo, da ni povabilo vodstvo tukajšnjega gledišča kozakov, da prirede v Gorici vsaj en koncert. Dve avtomobilski nesreči. V četrtek popoldne je povozil avtomobil, ki je vozil z veliko , brzino, v ul. Cesare Lombroso prof. Josipa zapeljivke. Njen značaj se bolj izraža ob spora ^vija, ki podučuje na tukajšnji S^zijL Pre-z materjo. Ta poslednja je igrala zelo dobro. .Pflrali^o ga v tepcem Bila je izvrstna zvodnica za svojo hčer. Soprog Veicje yz taval dolgo po tujini, odkoder ni prinesel drugega nego hudo bolezen .. . , .„m, alkolizma. Zakaj je postal tak pijanec? aprila je umrl v Kobaridu{Menda samo Z3ra. Še lepše pa so zabelili iste tako neznani gospodje Mihaelu Kocijančič v Via Coronini; odnesli so mu nič manj kol za 200 L slanine in sa-famov. Smrtna ko«a. Umrla je v Gorici dvajscl-leina Josipina Belko, dijakinja na tukajšnji trgovski šoli. Pogreb se je vršil v nedeljo ob veliki udeležbi njenih sošolk in drugega občinstva. — Dne 20 !> Sfank afednje čase učiteljeva! v Planini pri Cer-I a nc pove. Psihološko nerazumljiv je ta knem. Bil je vnet pev ov-edja in društveni j pijanec. Prinese;^ ga od pijače onemoglega iz Veleja je nekaka slovenska Mesalina. Njena mreža je na široko razpeta in lovi od kraja do kraja. Ujame se bogat starec, ujame se mlad neizkušen fant. Klic po Veleji se čuje kakor klic po lepi Vidi, čez polja, na cesti, v hiši, ob skrivnostni pobočni uri udari ta klic v drugem dejanju skozi okno, kjer biva Veleja, mož njen Čuje ta klic in dasi onemogel, pijan (prinesli so ga bili iz krčme) plane kvišku, da čuje ta klic, ki drugim prinaša naslado a njemu pogubo. Veleja je Bjronov zK duh, ki ima pravico do zmage. V zadnjem dejanju podleže njen mož kruti obsodbi usode, pijanost, ki je napredovala, mu je strla organizem, ga prikovala na posteljo, mu razjedala živ organizem. Veleja pa je svatovala zunaj. Čakala je, da se ji spravi mož s sveta, ker na desni ji sedi Bogatin, ki čaka nanjo, na levi mladi hrepeneči Peter. Bolni soprog se privleče iz hiše in počasi razume položaj, zatuli, pade, umrje, zločin pa trijuanfira.... Začetek igre je bil naravnost neesletičen. Dva starca na odru se pogovarjata. Na videz zelo stara (tudi ona dva hrepenita po Veleji) imata od sile živahne, mladeniško temperamentne kretnje, život pa sključen v dve gubi. Ni mogoče razlagali fizijdogično ta kontrast pri človeku. Da bi bilo izostalo tisto ostudno zvon«?nje z glavo, ki so ga že na podeželskih odrih zdavno opustili! Veleja je igrala dobro, manka pa ji sladkosti nico. Razvcn drugih ran mu je bila zlomljena leva roka in noga, vendar je upanje, da bo ozdravil tekom šestih tednov. V petek opoldne sta trčila na voglu pred sodnijsko palačo osebni in tovorni avtomobil. ni! c ustanoviti zvez d \incrcjskih zadrug. Naloga te zveze bi chrteiala pred vsem v tem, da b nico in pes e zveie u: u^M-vj^ict pitu »■"-■»" ^uiui. bi civeri:a v Gotici posredoval- j Ves ra škusevalnico za v;no, ustanovila j gaK Ah te nege! Skoro bi nastal na odru pariški salon s temi razkričanimi ženskimi nogami. Ves razvoj učinka alkohola izostane, ker je kar je mož Veleje podal, samo divje zađruižne kleti in gostilne v Gorici in! , , , 7, A. - I ..........I In na tista praznota, posebno v drugem de- manjse k.eti na važnejših križiščih, orga-;. . 'MpWr cnr^nvrri!- na neči. ori mizi. iiczeu. DAROVI Za »Dijaško Matico* so darovali: N. N. 3.60; N. N. za postojnski pasport 5 lir. Nabrano pri cdhodnici F. Perič-a in Heinriehar: kot usta-novnina za A. f. d. «Balkan» lir 100.— in 23.60 lir. Namesto venca na grob pokojnega Josipa Mihel darujejo za Šobko društvo 160 lir (sto-peči*,"pri mizi, šestdeset) v drag spomin prijatelji, a tišina, ki se | Lavrica je nabrala pri dr. blavikovih L. 5U.— mnogokrat I za < Žensko podružnico*.___ GOSTILNA s koncesijo m inventarjem, v bližini kolodvora, s prikladnim prostorom za vsako trgovinsko skladišče, se radi selitve takoj proda. Pojasnila daje A. Pegan, Ma-tulje 617 sadik paradižnika, presajenih, razne vrste «Trophy», debeli, gladki, seme nemškega izvora, po L 5.— sto, prodaja vrtnar Santo Pefteani, Gorica, Via Ltmga 57. &19 IZDELOVATELJ mila, specialist, sprejme delo v vsakem kraju. Izdeluje navadno milo, lug v prahu in tekočini in kristalizirano sodo. Naslov pri upravnišivu. 618 KDOR želi kupiti hišico, hišo, posestvo, industrijsko podjetje v Ljubljani ali okolici, naj se obrne na veščega strokovnjaka, katerega naslov pove upravništvo. 508 DVOKOLESA, originalni šivalni stroji «Sin-ger» ter v*e potrebščine se dobivajo tudi na obroke pri tvrdki Ostovska, Opčine. - 532 V VOLOSKEM se proda hiša s trgovino, na najprometnejšesi kraju. Pojasnila daje Pave Vuketič, Opatija. 593 MERJASEC, pristne domače pasme, za pleme ,. Ukmar, Prosek, nasproti ljudska se preda. šole. 605 KROJAŠKA delavnica, dobro vpeljana, v bližini mesta, se proda 'z vsem orodjem. Našlo« pri upravništvu. 61^ POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovja po oajviSjih cenah plačuje edini grosisf Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 32 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje to prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v?a» Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 2f* KRONE IN GOLDINARJE plačujem vediitf dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Vu* Pondares št. 6, L SREBRO, zlato in briljante plača več kot drug? Pertot, via S. Francesco 15. II. KLAJNO APNO za živino, redilni prah zs. krave, konje in prašiče, fluid za konje, —» Zaloga v lekarni II. Bistrica. 29/2 POSTELJE L 90.— chiffoniers 220.— nočne omarice 50.— vzmeti, žimnice, se, prodajajo po nizkih cenah. Popolna soba L 900.— Fonderia 3. 611 I EGIPTOVSKI profesor grafologije pove k a-; rakter, preteklost in bodočnost. Ajdovščina, pri g. Bratina.__608 j ORIENTALSKA metoda za odstranitev dlak z ! obraza in života. Samo za gospe. Madame i Hanum Halime, via Gepa 10, I. 47d ZAHVALA Čutimo se dolžni, da se zahvalimo vsoti sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem onim, ki so s svojo prisotnostjo počastili spomin naše nepozabne ličerke, sestre in svakinje Josipine Belko Posebno sc zahvaljujemo ravnateljstvu Trgovske a^le in zavoda Notre Dame. GORICA, 29. aprila 1923. ŽalllJO« OSlaH. ____________Toda iz te strupene kritike še ne izhaja, da Uspeh genskega pisatelja. V najkrajšem se j« slabo igralo. Veleja je zelo težka igra. času izda ruska < Svetovna kniižnica* pre- se je treba pripravljati zanjo, ker m vod *irke novel goriškega pisatelja gjgjgj^f ka. Zbirko je izdala m zalozila «I\asa ^a-| pUškc loibas pod naslovom <-Faraon». Gcričani | ' jaz' ^ lista dva starca iz prvega dejanja jnia ponosni, da bo naš rojak zastopal, zapodil z odra, drugim nekaterim pa bi pri-slovensko književaest v ruski prevodni poročal samo več pripravljenosti.— X. literaturi. Seja kraljeve komisije. Pretekli tedes je BOG PLAČAJ V5EM, KI DAJO DAR MLADINI, DOMU NA ALTAR! povabil lamoŠnj vocrn spored prireditve (n6va Remčeva žalo-} zaupanju, katero mu je izl^azala vlada s tem, igra •Lzitkarji:več pevskih točk, med temi j da ga je imenovala za prefekta. Na seji so tudi par modernih, deklamacije itd.); Znano1 bili sprejeti sledeči 9klepi: pa ie dejanje samo zelo priprosto. Ne bom J ^ one zneske, ki bodo nakazani tudi po prese »puščal v kritiko posameznih vlog, .ker so; teku te dobe od zveznega kreditnega zavoda tgrtdci večinoma zadeli posamezne vlo^e. j v Benetkah deželnemu hipotečnemo zavodu v CViliejil se bom na par splošnih opazk: Dekla-j Gorici. rnaciia o tabernaklfu bi bila bolj primerna pri j £a predsednika kuratorija deželnega za-prireditvi kake Marijine družbe. Kakor je pi-|va£Ja je komisija imenovala cdv. dr. Maranijai Vsem našim članicam na znanje. Naša «Zvezam ne polemizira po časopisih, so pa slučaji, kjer ne more preko njih in jc prisiljena braniti svoj ugled in dobro ime pred svojimi članicami in nred javnostjo. Nek v Trstu v slovenskem jeziku tiskan listič, ki je s svojim pisarenjem našim zadrugam in njih ugledu mnogo škodil, a nič koristil, je pasal dne 27. m. m., da je naš predsednik na letošnjen* občnem zboru v Trstu »zavzel odločno stališče »Jadranske Banke» in povpraševal, «če že-tako daieč sega vpHv te banke* prorokujočT da bi bilo v slučaju resnice zapisano zadružnir štvo pogubi. Z ozirom na to vest izjavlja podpisana zveza, da je laž, da bi se bilo na naScm občnem zboru s strani predsedstva zavzelo s Banke potrdijo do odveč, da ne rabim ostrejsega izraza. — Zbor I ^ kom}eije Za bori>Q tj jctikif imcI1ovane ,e pevske točke, razen mogoče prve zeio do- ij ^^ komifii^f bil ^^ fikIcpr ^ sc bro izva;al; posebr.o mešani zbor ,e žel, kakor j uslanovi konsorci; ^ 'iavnih jaTventnelno tudi vs^straS4nskc ^ i ,, i privatnih institucij, ki naj prevZame borbo S^cokn uprsz^rtev v Do^nbsr«n. Šolska nila- ^. ^ v ^ področje. Označeni so bili v Bomoergu_ *_ uprizorila za domače! po kadrih naj sr razvij deUvnost ki naj se za> sedaj uprave, je bil spre- . i ^ , • jet znesek 30.000 lir. so rešili dobro svoio nalogo se v večji meri ' .... , ., . . .. . . koi se sicer zahteva od otrok. Vsem £e je smi- Komisija s« ,e bavila se z raznimi drugimi iil ubo£i Tonček, ker je bil kot ubožec in zadevam«, ki spadajo pod redno upravo porota povsod zapostavljen, in ž njim so splavali, kiapne. V san^h v nebesa, kjer mu je sam Bog ob ori-i Nov facrlanski preickt. Vest, da je odv. Pi- liki obiska sv. Miklavža obljubil, da bo debil; senti imenovan za preiekta furlanske pokra-zopet oče-ta in da bo dobil leo zaklad ter tudi -jioe, \e uradno potrjena. Predno m»topi svoj pied njim spreobrnil svojo besedo bogato »rad, se poda nevi prefekt za kakih 10 dni gralci "J Za članke pod tem naslovom odgovarja ursd aiitvo 1« toliko kolikor m zakon veleva. Mali oglasi se raSusajo po 28 stot besed«. — Najmanjša pristojbina L 2.—» Debele črke 40 stot besede. — NajmanjSe pristojbina L 4.—. Kdor liče službo, p U če polovično cena iz Amerike, da je dobil lep zaklad, h kate- Pod novim prefektom nastopi za goriške remu -je pripomogla tudi epreobrnjena go3pa Slovence brezdvomno doba še ostrejšega na- s prc-cejšr.jo vsoto. j rodnega preganjanja, kakor smo mu bili do Ta predstava jc bila zdaj le za dociače ljudi, sedaj izpostavljeni. Kolikor se da posneti iz zalo se ni javila nikomur. Glavna predstava govorov prejšnjega visokega političnega kezni-za pa bo »a vaevjohod 10. maja t. 1. I &arja ftrrlanskega fašizma — sedanjega pre-L.abitelr. naših malčkov naj bi ne zamudili feleta, je ta eden iz najbolj gorečih propaga-te lepe prilike, ker ne bo nikomur žal. j torjev misli o rimskem imperiju in o pohodu Velf|a v Trg. Bou&u, Zanimala nas je ta igra. na vzhod. Njegovo delovanje bo predvsem Igralci v nekaki narodni noši so tieiali harmo- J usmerjeno za tem, asimilirati, kolonizirati, danijo z ozadjesn. kar je močno spominjalo Vjševno betonirati italijanske meje, priboriti skupnosti ra Gasparjeve slike. I čim večje zmage italijanski domovini s tem, GOSTILNA, % bližini južnetfe kolodvora, s kegliščem se da v najem. Neslo v pri upravništvu. 621 SLOVENSKO dekle iiče službe pri slovenski ali hrvatski družini. Naslov Torrebianca 27/11. 623 BABICA sprejema noseče. Cene zmerne. Gior gio Vašari 17 vrata 15. 622 TOVOREN automobil (camion) 18 B. L. R. se proda za zmerno ceno. Trst, Corso Garibal-di 23/1, Baoič. 616 MLEKARNA - kavama, dobro vpeljana, v sredini mesta, se proda. Naslov pri upravni Štvu. 620 MM nepjice trpežne, bele, črne in rjave L velikost L 1-«° vsaka nadaljna 20 cent. več ne nosnoice z volnenim robom, razne barve prva velikost L 2.*° vsaka nadaljna 20 cent. več Krotke nosflolce sukanično-svilene, bele, roža, modre prva velikost L 2.*° vsaka nadaljna 20 cent. več Kratke nogavice sukanične, škotske, velikanska izbera in razne risbe prva velikost L 4.20 vsaka nadaljna 40 cent. več Dolge nosnoice bombaževe, bele ali barvane od L 2.30 naprej najfinejše,sukanične ed L 4.— naprej Mornarske ohieke volnene za dečke in deklice Mornarske maje najboljše vrste, zajamčene barve prva velikost L 5.30 vsaka nadaljna 70 cent. več Mornarske male v raznih barvah, na prsih vezene, zajamčene barve prva velikost L 8,*° vsaka nadaljna 70 cent več Mornarske maje sukanične, v vseh barvah, na prsih vezane prva velikost L12.*° vsaka nadaljna 70 cent. več predpasniki barvani L 6.—. creton vezan L 10.!* Ohlečice Miacetfl) barvane L volnene, lahke, lepe barve, prva velikost L 30.— Vesiie iz pletene svile, zadnja novost Cene zmerne. [ens9.Llll.tE Tel. 10-08 [enoV.LHI.lii Tel. 24-24 PODLISTEK W1LK!E COLLINS: daspa v beSem IZPOVEDEE GOSPICE HALCOMBE itoedtcm sta začela gospod Persival in grof evoj razgovor, pridržujoč tu pa tam glas, vendar nisfa šepetate. Nevarnost in nenavadnost mo;ega poicžaia kakor tudi strah pred grofi-čiftim razsvetljenim oknom, strah, ki se nisem mogla otresti,vse to me je spočetka ovi-lalo, da nisem mogla ohranili prisotcc-sti duha in nisem bila v stanu, da bi osredotočila pozornost na razgovor spodaj. Tekom nekaj minut se mi je komaj posrečilo., da sem zaznala le splošno vsebmo pogovora. Razumela sem, ko je grof rekel, da je razsvetljeno okno ono njegove žene, da je v pritličju vse v redu in da nvoreta sedaj brez strahu, da bi ju kdo motil, začeti svoj razgovor. Gospod Persival j« očita) nato prijatelju, da ie na takšen nezaslišan način ves dan šel mimo njegovih želj ter jda je zanemaril njegove intereae. Grof pa se je branil proti tem očitkom rekoč, da so gavzne-mirjale gotove skrbi in bojazni, ki so prevzele ▼so njegovo pozornost. In potem stojimo pred teiko krizo glede najinih zadev, Persival, je rekel grof in če naj sploh kaj odločilnega skleneva za bodočnost, tedaj me ima to zfoditi *%ino oocoitoio noć. Te grofove besede so bile prve, ki so vzbudile mojo pozornost, ker so> bile tako izgovorjene, da so se mi vsilile v savest. Predno pričneva govoriti o prihodnjosti, je nadaljeval grof, ti moram predočiti položaj. Potem mi ti poveš, kar je meni še neznano. —■ Vrnila sva se s kontinenta v resnih denarnih zadregah. Edina pot, da prideva do denarja, ?e bila najeti posojilo s pomočjo tvoje žene. Namesio. da bi svojo ženo pridobil s tem, da se ne pustiš od nje razdražiti, kot sem ti svetova!, si vsled s\roje brezumne jeze prišel ob njen podpis in ob gotov denar, dalje si podžgal gospico Halcombc, da evanje in sem se tako zdrznila, da je ograja, ki sem se bila nanjo naslonila, glasno zaškripala. Kako vendar je mogel to zvedeti? Pismi nista prišli iz mojega žepa, dokler ju nisem v gostilni oddala v Fannyne roke. Zahvali se svoji srečni zvezdi, da me imaš v hiši, sem čula nadaljevati grofa, in sem na--* > preprečil nesrečo, Iri si jo ti pripravil, hvali se rvon srečni zvesdi. da sem rekel Si ne, ko si v svoji brezimnosti zagrozil, da za-j preš tudi gospico Halcombe, kot si v svoji pogubonosni uespaaneti zaprl svojo ženo. Kje pa imaš eči7 Le poglej si gospico Halcombe! Ali ne vidiš, da ima odločnost in razsodnost moškega? To sijajno bitje, ki ga občudujem iz vse duše, čeprav .moram v svojem in tvojem interesu delati proti njemu, ženeš do skrajnosti, kakor da bi bila enaka svojim sovrstni-caro, medtem ko je premetena in pogumna. Persival I Persival! Ti zaslužiš, da bi ti spodletelo in tebi je spodletelo. Nastopil je odmor. Gospod Persival je prvi prekinil molk. Kaj je torej napraviti? je vprašal z nekoliko poraženim' glasom. Od danes naprej prepustiš vodstvo vse zadeve v moje roke, je bil odgovor, in tako ostane tudi v bodočnosti. Govorim s praktičnim Angležem; kaj ne? No, in ti, praktični Anglež, kaj praviš k temu? Kaj nameravaš napraviti, če ti prepustim? Odgovori najprej na moje vprašanje. Ali predaš vso stvar v moje roke ali ne? Recimo, da je sprejeto, in da imaš ti vse v rokah — kaj potem? Dovoli mi najprej nekaj vprašanj, Persival. Moram osvežiti svoj spomin glede tvo- jih zadev, saj je že precej časa minilo, odkar m govorila. Ker žene, si ml denar na mtitt s sva o t* W """""t ai bito podpisa tvme • m *__V • ■ _ammes s trimesečnim rokom in sicer s takimi žrtvami, da se mi mmk inozemski lasje jate mm J)a«il Ia ko aa-padajo te menice, ali Ca stres in resnttno ni na vsem svetu drugega sredstva, da poravnaš dolg brez pomoči svoje žene? Nobenega. Kaj! Ali nimaš sploh nič denarja pri svo oddaljeno upanje, PersivaJ — "V3 ** deljeno. Ti pa potrebuješ takoj denar. V tr^ jem položaju je dobiček lotov —. «*ub» I* dvomljiva. IV. 'EDINOST* V Trstu, dne 3. maja 1923. J os. Jurca. Prispevki h krajevni sistematski Kakšen pomen, kakšno funkcijo pa ima ta cinesni element? Organična razlaga ga mora i^eaževati kot pomembno sestavino, sicer ostane ime nerazloženo. Pomislimo le na načelo in načrt, po katerem se vrši krajeslovna -zgradba. Kraj imenujem po njegovih prebivalcih, prebivalca po njegovem prebivališču, lo pa po krajepisni lastnosti, izraženi največkrat z očitnim ali skritim krajevnim pridev-hikom. Krajepisna lastnost pa ni treba da bi ibila vselej kvalitativna, ne pridejo v poštev le lastnosti tal, rastlinstva itd., ampak izraža šahko čigavost, ime osebe, rodu ali plemena, i« torej lahko svojivni pridevnik. Tega treba zopet analizirati in tako dospemo do kompliciranih in na dolgo sestavljenih imen — v razloček -od izrazov živega jezika — v katerih pa 1 ali k o zasledujemo ritmično valovanje osebnega in stvarnega elementa. Vzemimo za primer vipavske Vrtovče. Vrtovčani so prebivalci Vrtovč. Vrtovče so vas1 Vrtovcev, ker se glasi svojivni pridevnik iz priimka Vrtovec Vrtovč kakor Fabjanj, Kocjanj namesto Fa-bjanov in Kocjanov, Vrtovec pa je raož, doma na krajepisni točki vrtastega značaja, ki je znan širom slovanskega sveta povsod kot Vrt-ača, Za-vrt in tako dalje, a nima nič opraviti z vrtom. Vrtača je n, pr. glasovita kota !44 ob Dobrdobskem jezeru, primeri še priimek Za-vrt-an-ik. Ritmično valovanje osebnega in stvarnega elementa bo določevalo pomen vmesnih označb Sand, Žing, Vilh, Gomb. ki iih poznamo le kot posredne oblike, a so v svojem bistvu na naipriprestejši način posamostavljeni prvotni pridevniki, ki gotovo služijo kje v tej ali pa v nadaljni bolj razviti obliki za zemljiška imena. Saj je tudi naš živi jezik nastajal na tak način. Opozoriti moram na to, da so oblike Sand, Žing. Gomb, Komp ostale v vseh slovanskih jezikih ohranjene, in se niso izpremenile na nosniški način. Iz tega je razviden funkcionalen značaj končnikov kot' pravih obrazil in pogostna raba pridevniških oblik. Izostal je tudi običajni predev samoglasnika, torej Sar-d-oč, ne Sradcč, Čar-go, ne Čra-go, Solkan, ne Slakan, to se vjema s splošnim jezikt*-slov jem in nas popolnoma potrjuje v tem, da imauio pri drugem soglasniku opraviti s sekundarnim obrazilom. Sedaj me boste popolnoma razumeli, če se ob slovesu za hip pemudim tudi pri krajevnem pridevniku črn, »ki tudi spada sem, a je radi dveh zaporednih jezikovcev nepripraven nega alfabeta se priporočajo tujcem za proučevanje ljudske duše posebno črke D, F, If O in H. V zadnji voz moraš na vsak način vzeti s seboj nahrbtnik, kletko in šivalni stroj, če si hočeš zagotoviti spoštovanje in simpatijo drugih sopotnikov. Končno prihaja še mestna železnica, ki vsled vedno predstojeće vzpostavitve prometa že leta počiva. Sedaj se proučava načrt za uporabo te železniške proge za demonstracije, da se 'tako ' razbremeni Ringstrasse. Telef o n. Tujec iz Berlina, Stock-holma, Kopenhagena, ki je navajen odpraviti deset pogovorov v enem če trtu ure, bo ostat pred dunajskim telefonom brez besedi. S tem se je že koiikortoliko prilagodil domačim telefonskim navadam, ker vse telefonirajoče občinstvo se nahaja po večini v brezbesednem' stanju. Na Dunaju so v rabi trije sistemi: stari telefoni na vrtine, zelo lepa igračka, ki jo iztirjena roka lahko zavrti po stokrat v minuti. Crez pol ure se javi telefoaristkinja z besedami: «Kaj pa je? Naznanila Vas bom!» Nato ponovi za kazen številko 7317 namesto 7315, in če ji popraviš, ti odgovori razdraženo: «Saj pravim 16». Avtomatski telefoni dajo vsaj kak znak življenja cwl sebe, ki je podoben škripanju ali žvižgajočem petju, ki traja večkrat po ves dan. Dunajska specialiteta je družabni telefon, čudna skrinjica, ki vsebuje hazardno igro «Noir et blanc», edino, ki ni prepovedana. Tujci, ki so prišli za nekoliko dni na Dunaj, naredijo najboljše, da se ne poslužujejo telefona, ker v tako kratkem času ne bodo mogli dobiti zveze. . D e n a r. Denarna edinica obstoja iz kosa papirja, na katerem je natisnjeno: 10.000 kron. So še druge državne tiskovine: tisočak, imenovan tudi «krpa», ki se jemlje le še za napitnino, stotak, s ka^ t eri m ne veš kaj drugega početi, nego ga vtakniti v zunanji žep, da ga ob priložnosti izgubiš, nato bankovci po 50, 20, 10 in celo po dve kroni in po eno krono, ki se neprenehoma na novo tiskajo zaradi obzira na ubožne sloje, ki ne morejo kupiti svojim ..............otrokom drugih igrač. Vporabni manjši spajaj se z enostavnimi obrazili ter%pada bankovci soi še petdeset- in stotisočaki in Bonna ooroiila. _ . Tečaii: CosuIIefi / • • • Iialmatia. • • • Oerollmich • • Libera Triestins . Lloyd • t • • • Lussino * • • • MirtlnoUeh. • . Oeeanta ... V Piemuda • V • • Trlpcovich . . • A m pel ea . . • . Cement Dalmatia Ctmtnt Spalato • • • • • •••••• Trst, 2. maja 1923. . . . 327 • . • 3*0 • . . 1*240 ... 420 • v* 1406 63o 124 118 412 278 500 333 261 Valuta aa tržaškem trga. Trst, 2. maja 1923. . • • • • •••••• •grške krone. avstrijske krone • češkoslovaške krone dinarji • leji. • • • • marke • « • • dolarji • • • francoski franki švicarski franki • • • f • • • • angleški funti pipfcmtl • • • • • 0.40 0.46 0.0280 0.03 60.50.— 00.75 21.40.— 21.60 9.50.— 10.— 0.0650 0.07 20J0 2a40 13726—137.T5 368,—.—370.— 94.50.— 94.70 Ivan HiheKM Tisi — Via S. Ffancesco štev. 10 — Trsi kupuje staro železo, lito železo, medenino, baker in druga kovine kakor tudi stare nerabljive stroje in kotle in jih plačuje po visokih cenah. (39 vsled tega v sledečo kategorijo. Njegovi priimki se glase Črnic, Črnič, Črne, Črnetič, Čr-neka in Crnifjoj, ki vzbuja našo posebno pokornost. Jezikoslovci pravijo, da je to ime kot osebno zloženo s Črn + goj in druga sestavina da znači mir ali kaj podobnega. Toda narod ne govori Črnigoj, temveč Črnogoj, slišal sem že celo Črnogav in s tem se izkaže, da je celo ime tvorjeno organično in enotno Crn-eg-oj. Vmesni element tu ne obstaja več iz prlprostega soglasnika, temveč je senkun-darno obraziLo — og — vokalno, dočim je končno obrazilo — ar ali — oj enako kakor prej. Prav tako >e presojati priimek Črn-ek-a i'i hrvatski Crn-op-ac (1404 m), ki znači isto kar Črna gora ali črni vrh. Čroog, Črnek, Cr-nop niso nič drugega ko sekundarno tvorjenc oblike in naši priimki Sfiligoj, Maligoj, Šinigoj, Šu-ligoj so enotne organične tvorbe. Prejšnje pojmovanje je dolgo motilo tudi mene, a jasnost in gotovost so mi prinesle ruske oblike kakor Čern-ig-ov. Bulygin, Šuljgin. Tako nam jc umevati tudi nabržinsko ime: osnova Na-brg {— nabrežje) s priimkom Nabrg-oj, ime Itraja, kakor ga imenujejo po vsem Krasu, Nabrž-in, ki se pa govori in piše tudi kot Na-brežina. Pravilnejše je prvo.^ Priimek Cigoj kaže tudi enotno sestavo s pridevniško osnovo cig ali čig. Namesto Cig-oi se pri nas pojavlja tudi Cig-al-e, Srbi poznajo Čig-ot-o planine (i544 m), pa tudi mi imamo svojo Čigoto planino nedaleč od Trsta, blizu Kozine, a zove Se O-čiz-la. Njen kraško-planinski značaj poznate. > .it* Bodi za danes dovolj moje sistematike, ki j tnn rtnn t™« K"« « ___i c morda zanimiva, pa ne more biti danes več sa„mo f00000 kron- ™ se smehl,a, ne vi-yabavna. Prihodnjič napravim z vami izlet v\dls solze na robu očesa kakor pri sladki tržaško okolico, da se naprej sistematično po-h'punci», temveč ostatek kake barve. Kaj razgovorimo, ka> so pravzaprav ona imena, ki je postalo iz ^sladkih dunajskih punc»? v IVo-K iriann Kiinlnn. dolarju pogodbni petsto tisočak, s katerim pa imaš pri izmenjavanju večkrat potež-koče, ki si jih najlažje prihraniš z večjimi izdatki. V restavraciji. Dunajska gostilna se na videz ni izpremenila. Še vedno je v navadi sistem trojne postrežbe, ki obstoja v tem, da nahruli otroče lačnega gosta: c Kaj boste pili, prosim?», da začne po omaki duht?či mladenič na vprašanje: «Kakšna jedila imate?» črtati po jedilnem listu in da začne «Ober» (plačilni natakar) na klic «-P!ačati» bežati. Če nočete pasti v nemilost pri osebju, jedite samo dnevna jedila. Naročba saleburških cmokov se kaznuje s triurnim čakanjem. Izogibajte se dvomljivih jedil, kakor je «mlad zajček», ki ssstoji po večini iz ostankov kakega starega grešnika, in kakor je tudi grški «Beefsteak->. V mnogih restavracijah se uvajajo- tudi «menu»: juha, meso s prikuho, močnata jed. Kakovost in velikost teh obrokov sta ustvarili v inozemstvu izrek: gladu joči Dunaj. D u n a j s k e «p u n c e». Srčkana, naivna, skromna dunajska «punca» je predmet, ki povsem «razprodan. Današnja Dunajčanka ima svojo lastno glavo, zato rabi pomladen klobuk; navadno stoji na lastni nogah, zato rabi čevlje, ki stanejo so že vsa prekrščena v Trebiciano, Rupino, Sappuliano, Duttoglano in v Istri Maresego, Truscola, Tersecco itd. To so vsa več ali manj nova imena, ki jih po dolžnosti častimo in se jim klanjamo, kakor so v italijanski legendi pobožni verniki častili v cerkvi novo nabavljenega svetnika sv. Antona. Le dobrodušen slarček z živimi očmi se svetniku ni poklonil, ampak ga pogledal pomembno in se mu nasmehnil rekoč: «Ti concsco, fico», ker je bil kip iz njegovega lesa. Tudi nas italijanska imena nc prevarijo, ker predobro poznamo njih slovans_ko osnovo. Prav mi smo tisti dobrodušni starček in naše geslo je: nosco, fioo Ti co- To in ono Dunaj. Nedavno je bil na Dunaju otvor-jen letošnji vzorčni semenj. Ob tej priložnosti je napisal g. Ludwig Hirschfeld v < Ncue Freie Presse» nekoliko rtavodil za tujca, ki pride sedaj na Dunaj. Namen teli navodil, ki podajajo res zanimivo sliko sedanjega Dunaja, v nekaterih njenih delih zelo podobno tudi... drugim bolj znanim mestom nego« je Dunaj, je samo vpeljati tujca v vsakdanje dunajsko življenje. Pisec ne našteva biblijotek, muzejev, zanimivih poslopij, pač pa vodi tujca, kakor sam pravi, «skozi naše slabosti in napake.» Evo kaj pravi o prometnih sredstvih. Nekdaj svetovnoznani dunajski «fiakarji* se bavi jo sedaj večinoma s tem, da izumirajo na nekaterih postajališčih notranjega mesta ali da lovijo pri postajah tujce z mnGgo prtljage. Plačujejo se po dogovoru in se jih zato domače prebivalstvo, ki pozna naravnost smrtnonevarni način tega dogovarjanja, s strahom izogiba. Tudi ko-čijaži z enovprežno kočijo skušajo nadomestiti z grobim obnašanjem, kar jim manka na hitrosti in eleganci. Pravo javno vozilo so taksametri, toda tudi ti so ob zaslužek, ker so ostali stalno pri multiplikaciji s 7000. Bavijo se večinoma s tem, da čakajo v dolgih vrstah, kdo bo prej popustil: avtomobil ali občinstvo. Posamezni avtomobili z 9000 kratno takso se spoznajo po tein, da se ne spoznajo takoj. Omnabusi fn avtobusi se rabijo nujno po dnevi, zato so v obratu samo ponoči, bržkone zaradi tega, ker je dunajsko občino v temi manf £ram nezaslišanih voznih ceo. Iz oouLič- voril nekoč na to vprašanje: «Ali so sestradane, ali pa nosijo sedaj svilene nogavice^. Naj pcrečeitto o sebi karkoli — zaključuje Hirschfeld svoja navodila obiskovalcem Dunaja —: Dunaj je vendar sijajno, prijetno mesto, in kdor zna speljati v svoj žep primeren del bankovskega toka, lahko živi tukaj prijetneje in dražje nego kjerkoli in se počuti kot doma: dunajski občutek, ki si ga danes lahko dovoli le tujec.» Rolakl! Ne zabito na Šolsko druitvo! Odhodi In prihodi vlakov -V t v;: JUŽNI KOLODVOR Odhodi 0.15 (osebni) Tiiife, Cenr-spa, Portoiruaro, Benetke. 0.40 (ekspresni) Sr. Peter, Postojna, Lfablfana. Carigrad. 5.— (o) Nabrežan«, Dtvata. Sv. Peter, Postojna. 5.45 (bndovlak) Tržič. ČecvMfi«. Portogruaro, Benetke. (Ne vazi ob ocdelfabh 6.— (o) Tržič, Gorica, Kerimn, Videm (Udine). 6.40 (o) Tržič Cerviajan. Pcrtognrnro, Benetke. 7.— (brz.) Nakfižraa, Dirača. Sv. Peter. Postojna. 9.— (brz.) Nabrežiiia, Opčine, Sežana, Divača, Sv. Peter. Po«ta®«a. 10.15 (eks.) Tržič Čeivinjan. Portogrtiaro, Benetke. 10.45 (o) Tržič, Gorica, Kormtn, Videan (Udinc). (Ne vazi ob nedeljah). 11.25 fo) Nabrežina. Divača, Sv. Peter. Reka. 12 05 (o) Tržič, Čerrinjan, Porlogruaro, Benetke. 16]25 (brz.) Tržič. Gorica, Kor m«, Videni (Udine). 16*40 (o) Najbrežina, Divača, Sv. Peter. Postojna. 18!— (o) Tržič, Gorica. Kormin, Vidom (Udine) (Ta vlak iaua zvezo iz Tržiča v Čcrvinjan in Portogruaro). 19.05 (eks.) Tržič, Čer\-in.jan. Portogruaro, Benetke. 19 45 (brz.) Nabrežina. Divača, Sv: Peter. Postojna. 23^35 (eks.) Benetke. Milao, Par«. .. .. Prihodi 0.20 (brz.) iz Benetk, Portograara, Červinjana. Tržiča. 5.10 (brz.) iz Postojne, Sv. Peiri. Divače, Na-brežine. 6.05 (o) iz Benetk, Portogru«ra, Čorvinjana, Tržiča. 7.30 (o) iz Postojne, Sv. Petra, Divače. Nabrežine. 8.15 (o) iz Porfcogruara, Červiniana. Tržiča m iz Vidma. Kormina. Gorice, Tržiča. 0 35 (brz.) iz Postojne, Sv. Petra, Divače, Nabrežine, 10.25 (brz.) iz Benetk, Portogruara, Cervinjana, Tržiča. 10.55 (o) iz Vidma. Kormina, Gorice. Tržiča. (Ne vozi ob nedeljah). 12.22 (o) iz Postojne, Sv. Petra. Divače, Nabrežine. 14.— (brz.) iz Benetk. Portograara, Červinjana, Tržšča. 16.05 (brz.) az Parira. Milana. Benetk, Partogruara, Červinjana. Tržiča. 16.55 (o) iz Vidma. Kormina. Gorice, Tržuča. 17.50 (o) iz Reke, Sv. Petra, Divače. Nabrežine. 18.30 (o) iz Benetk Portogruara, Červinjana. Tržiča i« iz Vidma. Kormina. Gorice, Tržiča. (Ne vozi ob nedeljah). 20.— (o) iz Benetk. Portogruara. Červinjana, Tržiča 20.45 (eks.) iz Postojne. Sv. Petra. 21.20 (brz.) iz Postojne, Sv. Petni. Divače, Nabrežine. 22.55 (o) iz Vid«a, Kormina. Gorice, Tržiča. 23.35 (eks.) iz Calvn. Pariza, Milana. Benetk. 23.55 (o) iz Postojne, Sv. Petra. Divače. Nabrežine. POSTAJA PBI SV. ANDREJU (državna). Odhodi. 5.15 (o) v Htrpelfe, F Mlinar. Pulo. 5.25 (brzovi.) v Gorico. Dunaj. Monakovo. 5.35 (mešani) v Koper, Poreč. 6.10 (o) v Gorico, Podbrdo. - 11.05 (oj v Gorico. Podbrdo. _ . _ 12.55 (brzcvl) v Herpese. KanUnar, Pulo. *) 13— (meš.) v Koper, Buj«. Pore*. 17 25 (o) v Gorico. Podbrdo. 18. - (o) v Herpelje, Kanfanar. Pulo% -18.40 (meš.) v Koper, Bvfr*). Pri ho dL > 7.30 (mei.) iz iltnpelj. "" 7.44 I o) iz Gorice. - »» 8.28 (meš.) iz Buj. Kopra*). " f| ! 10.— (o) iz Pult, Kaafanara. Herp«4j. 12.34 (meS). iz Poreča, Bitj, Kopra. 15.45 (o) iz Pod brda. Gorice. 15.52 (brzavl.) iz Pule, Kaufanara. Herpefc. *) 21.15 (o) iz Podbrda. Gorice. 21.35 (meS.) fe Poreča. Bu}. Kopra. 22.— (o) iz Pule, Kanfsnara, HerpelJ, 23.46 brz. Iz Podbrda-Gorlce. *) Ob nedeljah ne vozi bšlnjš stati ieiii mol Tržaška posojilnica in hranilnico registrovaoa zadruga z omejenim poroštvom uradu)« v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje W po 4% večje In stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Orodne dr zo stranke ođ 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67. Proda se LEPA VILA v Mariboru 5 minut od glavnega kolodvora, s 3 stanovanji, lepo zaprto verando ter vrtom, vse v najlepšem stanju. — V hiši je vodovod ter električna razsvetljava. Stanovanje je kupcu takoj na razpolago ! Cena Din. 215.000.—. Natančnejši naslov in slika se dobi v upravništvu lista. Uvozna in izvozna tvrdka na debelo Debiosio & Domeniš v Trstu, skladišča: vla Coroneo štev. 13, prosta luka 4, pritličje (transito) 73 ima v svojih skladiščih vedno bogato izbero najrazličnejše steklenine, češkega porcelana, vsakovrstnih servisov, steklenih šip za stavba, emajlirane kuhinj, posode in lončenili izdelkov. Cene konkurenčne in solidna postrežba. i v Trstu registrovana zadr. z neomejenim jamstvom Uikii Pfer Luigi da Palestrlna it !. ifitsmaiiiiiit;'/!( 5° vloge, vezane na trimesečno odpoved P° 57aVa ak<> znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 30-40.000 . po 6ya°/0 ako presegajo 40.000 Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poieg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredao nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 1G-04. inserimlte v „Edinosti" GIO0AHIIISFERZA Trst, »to l Frcncesio d'flssisi 6. Zaloga in izdelovalnica msjoSicstih in železnih peči in Štedilnikov. Izbera plošč za kuhinje, kopeli in kiosete. Zaloga plošč iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in pečic za ognjišča. Izbera keramičnih in cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljanja peči in štedilnikov. (50) POHIŠTVO lastnega izdelka v vsakem slogu. — Velika izbera popolne opreme za hiie, pisarne šn gostilne. Brezkonkurencne cene Trst — Vlale XX. Settembre 35 — Trst {palača Eden) Telefon 34-34 bis (87) Telefon 34-34 b!s I i Tvrdka G1USEPPE STRUCHEL 1 Trst, Oio Mozzinl 38 M t Coterino) nadaljuje še do sobote, 5. t. m., izredno prodajo vsega blaga z popustom na označenih cenah. Zadnji 3 dnevi JADRAtlSKA CENTRALA TRST o) Delniška glavnica L 15,000.000 *mm L 5,100.000 Podružnice: Opatija, Zadarv Dunaj. Atlliranl zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-vlsad, Preval i e, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: Frank Sakser State Bank VALPARAISO: Baiftco Vugoslavo de Chile Izvriuje vse banžne posle. PREJEMA VLOGE hranilie knjižice in na tekočI račun ter lih obrestuje do 3 VA* odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes)_ Za vodovi uradi v Trstu: Cassa dl Risparmio itev. S — Vla S. Nkold štev. t itt.UB.m2UI. llHajN (tdli! li 1.31 le 12JI ifl N UJI h tt.