PRIMORSKI DNEVNIK je načel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izlla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevni PoStnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 248 (11.664) Trst, sobota, 22. oktobra 1 *l o i> Sindikat ponovil odločen ne razformiranju ladjedelništva y ponedeljek srečanje z ministrom za državne soudeležbe in vodstvom Finccmtieri - Več sto manifestantov iz Trsta in Tržiča RIM — Ne razformiranju ladjedel bistva. To je bilo osnovno geslo množične sindikalne demonstracije, ki jo Je priredila v Rimu Federacija delavcev kovinarske stroke, da bi podkrepila svoj protest zoper načrt o Preustroju državnih ladjedelnic, ki |a pripravlja družba Fincantieri. Manifestacije, ki se je končala z zborovanjem pred sedežem IRI v središčni Ulici Veneto, se je udeležila tudi nekaj sto tržaških in tržiških delavcev, ki so tudi v vsedržavnem °kviru med najbolj prizadetimi. Načrt družbe Fincantieri predvidna, da bi na skupnih 24.000 delovat* mest v državnih ladjedelnicah do konca prihodnjega leta ukinili o.800 mest, vzporedno s tem pa se Je že začel postopek za vpis delavcev v Posebno dopolnilno blagajno. Tako naj bi jih v Trstu vpisali v dopolnil Po blagajno 250, v Tržiču 1.500, v Pkistu Castellamare di Stabbia 850, l S®striju pa 900. Po mnenju sindi Žalne zveze ta postopek pomeni dejanski začetek razformiranja držav-P°Sa ladjedelništva, načrt, ki ga je Predložila Fincantieri pa je »neodgovoren, teži k dramatizaciji težav ^ .sektorju, ki itak preživlja hudo • r,ž°. predvsem pa je skregan z Siko smotrne industrijske politike*. Sindikalne organizacije, kot je po- udaril včeraj na množičnem zboro vanju konfederalni sekretar CGIL Sergio Gara vini; pa očitajo tudi vod stvu državnih ladjedelnic, da je kršilo dogovor, da ne bo sprejelo nobenega ukrepa do ponedeljka, ko se bodo na ministrstvu za javne soudeležbe, začela pogajanja o preosnovi tega sektorja. Sindikat zato zahteva, naj Fincantieri ustavi vpisovanja v dopolnilno blagajno. Pogajanja pa so povezana z odgovorom Fincantieri glede načrtovanih odpustov. Po mne nju sindikalnih organizacij se ladje delnice lahko izognejo ukinitvi delovnih mest (od leta 1975 do danes se je število zaposlenih v tem sektorju skrčilo za polovico) s smotrno in načrtovano preosnovo v o kviru integriranega načrta o pristani ščih in ladjedelnicah. V tem primeru bi sindikati bili pripravljeni na pogajanja o dopolnilni blagajni, ne morejo pa pristati na dogovarjanje, če se začne dejansko razformirati ladjedelništvo. Danes v Rimu množična i Za mir in razo o o o f-J o o 7 RIM — Na manifestacijo se bo zgr nilo najmanj pol milijona ljudi: v to so trdno prepričani organizatorji po hoda za mir in razorožitev, ki bo da nes popoldne dejansko «preplavih ves rimski center. Tega pa se bojijo tudi organi javne varnosti, ki so z agenti, ki so prišli tudi iz drugih mest, že zasedli vse ključne položaje. Med dru gim varnostnim organom povzroča preglavice tudi nedeljski derby med rimskima prvoligašema Romo in La ciom. Še tik pred pričetkom manifestacije pa so razne politične stranke in orga nizacije javljale svoja stališča o po budi. Tako se; na primer pohodu ne bodo prdiružili člani liberalne stran ke, ker sodijo, da si v vsakodnevnem delu konkretneje prizadevajo za mir no sožitje. Bolj zapleteno pa je razbrati gleda Sindikati treh dežel za delo in napredek LJUBLJANA — V Cankarjevem domu v Ljubljani je bilo včeraj drugo zasedanje predstavnikov sindikalnih organizacij treh sosednjih dežel — Furlanije-Julij ske krajine. Koroške in Slovenije. Pripravila ga je Zveza sindikatov Slovenije in je potekalo pod naslovom «E)elo - sindikati - napredek*. To je bila priložnost treh sindikalnih organizacij za skupna obravnava problemov, ki kljub različnim družbenim ureditvam niso toliko različni, da bi jih ne mogli postaviti pod skupni imenovalec. Svetovna gospodarska kriza ni prizanesla nobeni od sosed, zato je razumljivo, da je bila osrednja tema nastopov vseh treh sindikatov, kako zagotoviti delavcem delo, polno zaposlenost, primemo plačilo. Ob tej osrednji problematiki so se vsi nastopajoči na srečanju — Giannino Padovan v imenu sindikatov Furlanije - Julijske kra jine, Erwin Friihbauer v imenu sindikatov Koroške in Marjan Orožen v imenu slovenskih sindikatov, seveda pomudili pri obravnavi specifičnih vprašanj položaja delavcev v svojih sredinah. Na koncu srečanja so v skupni izjavi izrekli prepričanje, da je v današnjem času nujno sodelovanje vseh organizacij in organizmov treh sosednjih dežel, da jim pomembno in dragoceno prednost pri tem nudijo narodne manjšine, hkrati pa so ostro obsodili ne smiselno tekmo v oboroževanju. Glede tega so se do govorili za enotno akcijo, za skupno mirovno manife stacijo, ki naj bi jo ob sodelovanju sindikatov vseh treh dežel pripravila Zveza sindikat« v Poveri ie JURE PENGOV nja in stališča raznih katoliških organizacij in skupin. V splošnem lahko rečemo, da so bolj desno usmerjene kot je na primer «Comunione e libe-razione», precej nasprotne pobudi, češ da sta komunizem in prizadevanje za mir nezdružljiva pojma. Pohoda pa se bodo udeležili, čeprav v strnjeni skupini pod lastnimi trasparenti, člani vrste organizacij, ki so zelo aktivne na socialnem področju. In končno so nekatere, kot na primer ACLl, med podpisniki apela za mir. S socialistične strani so k pobudi pristopili nekateri posamezniki in deloma tudi mladina. Manifestacije se ne bodo udeležili niti radikalci, ker se ne strinjajo z «enostransko zasnovanim protestom»; zato pa je skupina radikalcev skušala priti do Prage in tam manifestirati za mir. Vendar pa jih je čehoslovaška policija ustavila na meji z Avstrijo. Rimske manifestacije pa se bodo udeležile le manjše delegacije tujih pacifističnih gibanj, ker so 22. okto bra, ki ga je OZN oklicala za dan miru, mogočne manifestacije v številnih zahodnoevropskih državah. Q NEW YORK — Ameriški senat je predsinočn.jim za 500 milijonov dolarjev «oklestil» ameriški prispevek OZN.' 3 BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak bo v začetku prihodnjega meseca uradno o-biskal Romunijo. Tja bo odpotoval na povabilo generalnega sekretarja romunske KP in predsednika SR Romunije Nicolaeja Ceausescuja. Vorančevi dnevi na Ravnah De Michelis ne nasprotuje spremembi premične lestvice vJfTERA — Premična lestvica ni SD tabu. Njene mehanizme lahko za,-0rtn°nimo’ a 1° P°d pogojem, da valovimo več delovnih mest, pred bi^fm za rolade in na Jugu. To je v dn«11 misel, ki jo je ob sklepnem konference socialističnih strank bister zaposlitveni politiki izrazil miza delo Gianni De Michelis. del ° nie£°vem je px>ložaj za mlade trehV katerem bi v bodoče ocenje- vali umestnost raznih zakonskih odlokov. Po njegovem bi bilo treba uzakoniti še več «filtrov», da bi pristoj ne parlamentarne komisije lahko ugotavljale in razsodile o umestnosti vladnih odlokov. Glede možnosti, da bi predsednik republike vršil vlogo aktivnega «filtra», je' Bassanini izrazil svoje pomisleke. Skepytičen je bal tudi komunist Barbera, ki smatra, da je že dovolj sedanja predsedniška vloga glede odlokov, ko naj bi »prepričeval* vlado, da kak neumesten odlok umakne in pristane raje na normalen zakonski p>ostopek. Ob tem je Barbera pjozval predsednika repxi-blike, naj se pjosluži te svoje pristojnosti v primeru, da bi vlada pjonovno predložila odlok o črnih gradnjah. Glede drugih zakonodajnih vprašanj p>a je Barbera izrazil razpx>ložljivosf komunistov za vse izboljšave, ki bi omogočile racionalnejše in hitrejše izglasovanje za kanov. Zavzel se je predvsem za večje sodelovanje med obema vejama parlamenta in za doslednejšo koordinacijo med komisijami in pjarlamentom. Zaradi slabših gospodarskih rezultatov v zadnjih nekaj letih so najrazličnejši strokovnjaki začeli razisko vati, kje so vzroki za takšne rezultate in kaj bi bilo treba storiti, da bi gospodarstvo dosegalo boljše. Največ so razmišljali pri tem o gospodarski politiki, o kateri je bilo izrečenih veliko, tudi povsem nasprotnih mnenj, čeprav je skupen imeno valeč teh mnenj vendarle ugotovitev, da gospodarska politika v minulih letih ni bila najboljša in da so prav zaradi nje gospodarski rezultati slabši, kot pa bi lahko bili. Toda istočasno, v zadnjem času pa čedalje bolj pogosto, je slišati ugotovitve, da je veliko nedorečenosti tudi v samem gospodarskem sistemu. Zaradi teh nedorečenosti se gospodarstvo ne more razživeti tako, kot bi se lahko in kakršni so siceršnji pogoju Posamezni ekonomisti, ki se jim pridružujejo tudi nekateri zvezni planerji predlagajo spremembe gospodarskega sistema, nekateri pa, gredo celo v takšne skrajnosti, da predlagajo kar spremembo skorajda vseh sistemskih zakonov na področju gospodarstva, torej tistih zakonov, ki določajo sam gospodarski sistem v Jugoslaviji. Takšna zamisel je bila sicer zavrnjena, toda posamezni predlogi za spremembe se rojevajo še kar naprej in eden zadnjih je tisti, ki ga je ponudila zvezna vlada za žiro račune temeljnih organizacij združenega dela (TOZD). Zvezna vlada je namreč predlagala, da bi takšne žiro račune ukinili oziroma, da bi vsaj dopustili možnost, da, kdor pač to hoče, tak žiro račun ukine. Zaradi nazornosti je treba poseči nekoliko v zgodovino. Jugoslavija se je odločila, da bo zasnovala samoupravni gospodarski sistem. Najpomembnejše bistvo takšnega sistema Gospodarsko pismo iz Slovenije Kakšna samostojnost tozdov ? je zahteva, da mora delavec gospodariti z dohodkom svojega podjetja. Brez delavčeve odločitve (privolitve) tega dohodka ni mogoče uporabljati: delavec mora odločati, kam bo šel denar, ki ga zasluži podjetje, in ka ko bo uporabljen. Izkušnje so pokazale, da delavec o tem dohodku ne more ustrezno odločati, če so organizacijske enote prevelike. Težko npr. odloča o denarju, če živi v podjetju, kjer je zaposlenih npr. 10 tisoč delavcev. Zato je prevladala zamisel, da je treba podjetja razdeliti na več manjših enot, ki pa bodo dokaj samostojne. Takšne enote, ki so jim dali naziv temeljne organizacije združenega dela (TOZD), se potem združujejo v podjetja (delovne organizacije), več delovnih organizacij v sestavljene organizacije (SOZD). V tozdih imajo delavci pravico, da odločajo o svojem dohodku, zato so se na nek način tudi finančno osamosvojile in so jim zato zagotovili, da imajo lahko svoje žiro račune, denar pa lahko samoupravno združujejo v okviru podjetja, ali z drugimi tozdi in podjetji, ali v sozdih itd. Tako je nastalo v Jugoslaviji okoli 40 tisoč tozdov. Celoten sistem je bil pravzaprav uzakonjen s sprejetjem zakona o združenem delu. Ob začetnem negodovanju, ko so posamezna podjetja razdeljevali na tozde, večjega nezadovoljstva ni bilo, čeprav so ugotovili, da so mar- sikateri tozd oblikovali zelo nesrečno v nezaključeno enoto ali pa so začeli postajati tozdi tisto, kar so bila prej podjetja. Zaradi takšnih nespretnosti (trdijo, da je do nespretnosti prihajalo predvsem zaradi razlagalcev zakonskih določil, ki jim je šlo bolj za to, koliko poli tičnih točk si bodo prislužili s tem, ko so uspeli neko podjetje razkosati na tozde, kot pa, koliko bo nova organiziranost gospodarsko uspešnejša) so v zadnjem času marsikje začeli spreminjati organiziranost podjetij, ker hočejo doseči, da bi bila tehnološka in poslovna zaokroženost večja. Hkrati pa so se pojavile tudi ideje, da bi tozdom odvzeli nekatere pravice, ki jih imajo, in takšna zahteva je tudi tista o ukinjanju žiro računov. Zagovorniki sprememb trdijo, da se je zdaj denar preveč razdrobil, izredno težko pa ga je po samoupravnih poteh združevati. Prav v zdajšnjem času pa bi rabili več denarja na kupu za uresničitev posameznih gospodarskih zamisli. Žiro računi so povzročili nekakšno vrtičkarstvo, ki pa v času, ko je treba doseči pomembnejše gospodarske prodore, ni zaželeno. Ni namreč gospodarno, da je kapital zaradi tozdovskih plotov postal len, malo gibljiv. Poleg tega pa povzroča tudi dezintegracije v gospodarstvu, namesto da bi tudi kapi-\ no o uporabi svojega kapitala, predvsem pa je hudo težko uresničiti tiste gospodarske zamisli, ki imajo širši družbeni pomen. Ali preprosteje rečeno: težko je zbrati denar za grad njo nove tovarne (v zdajšnjih pogojih zgradi novo tovarno lahko le več tozdov ali podjetij skupaj), ker tozdi skušajo uresničiti svoje drobne želje. Če bi imeli vsi tozdi nekega podjetja en skupen žiro račun na ravni podjetja, potem bi bil kapital bolj mobilen, kar je zaradi gospodarnosti nujno, premiki v sami sestavi gospodarstva bi bili hitrejši, gospodarski rezultati pa boljši. Veliko bi prihranili že s tem, ker ne bi bUo več toliko finančnih operacij kod doslej, ko je denar razdrobljen na tozde. Takšne argumente, ki jim je zvezna vlada dodala še nekatere (kot na primer, da bi se z odpravo žiro računov zmanjšala medsebojna zadolženost gospodarstva), so nekateri sprejeli. Zanimivo, da predvsem tisti, ki jim je do nekakšne centrali zacije gospodarskega sistema. Drugi pa temu odločno nasprotujejo. Trdijo, da do slabitve finančne moči ne prihaja zaradi razdrobljenosti kopita la na tet de, pač pa zaradi drugih vzrokov, predvsem pa zaradi tega, ker ni interesa za kar najboljšo u-porabo kapitala. Tega interesa pa ni zato, ker niso uveljavljene ekonomske zakonitosti, ne pa zaradi tega. tal združeval posamezne gospodarske i ker o dohodku odločajo tozdi. Do subjekte v močnejše enote. Zaradi\ 'slabe uporabe in obračanja kapitala tega se tozdi ne odločajo gospodar-*.l~tprihaja namreč zaradi tega, ker niti tozdi niti delovna organizacija samostojen gospodarski subjekt. * mostojen pa ni zaradi tega, ker m? skoraj vse pogoje določa drugi■ a,-žava mu določa cene, postavlja rektorje, določa plače, saj tudi v »*® uspešnejših podjetjih ne morejo plačati višjih plač, kot pa je jj čena zgornja meja, država jim devize, določa, kako je z uvozom ■■ Kadar pa je tako, potem ni ?*rI kovati, da bodo v podjetjih ali toz ^ skrbno bdeli nad akumulacijo in bodo našli najboljše možnosti za večevanje zaslužka. Torej je »m najprej urediti tiste stvari, ki yris( zagotovile gospodarsko samostoljo voditeljev po vojni ali miru Vcut - 0 sPwzna P° "jih dejanjih, ki le '■J° V- eno a*‘ drugo smer. Ostaja xert!e fezava v razlikovanju med be-jan?n'j voditeljev in smislom njih dc-ijci ii - .bo'j bot poznavanje zapletenih _iničnih in diplomatskih pravil je tem važno, da mi sploh hočemo razumeti dogajanje, da ne skrivamo, kot noj, glavo v pesku. Priznajmo si, da se v atomski dobi bojimo že same misli na tako vojno. In ravno v tem strahu je morda največja grožnja za mir. v okviru akcijskih možnosti, ki jih ima svetovno javno mnenje. Konflikti velesil so v preteklosti vedno kdaj prišli do trenutka, v fazo, ko so postali ((nerazrešljivi*, zakaj naj bi sc tokrat, v naši generaciji, to ne ponovilo? Na podlagi našega poznavanja človeške narave in zgodovinskega izkustva zadnjih dveh rodov, mar ni bolj verjetno, da pride do vojne, kot pa da bo sedanji majajoči, protislovni in krvavi mir, trajal v nedogled. Zdi se absurdno, a vendar za mir lahko začnemo resnično delati šele, ko začnemo verjeti v možnost vojne, ko začnemo sprejemati to nevarnost in imamo pred očmi čim bolj jasno sliko, kaj bi ta vojna pomenila z vsemi strahotnimi posledicami za nas in naše otroke. Tisti, ki so pripravljeni sprožiti vojno za svoje interese se zavedajo te šibke točke njihove oblasti in verjetna rešitev, ki so jo dali tej zagati je, da privedejo svoje ljudstvo pred izvršena dejstva. Predvsem ne govorijo o učinku in posledicah orožja, ki ga hranijo v skladiščih in ko bi enkrat vojna začela, ko bi njihove in nasprotnikove rakete poletele iz skladišč, vsaka s svojim smrtonosnim tovorom in s spominom, v katerem bi bila nepogrešljivo navedena pot do cilja; takrat ljudje ne bi imeli več izbire. Tisti, ki bi preživeli začetek, v bi sc lahko le še borili za obstoj. Zato je treba začeti misliti na to prej. Kulturi vojne, ki jo ti krogi širijo preko vseh sredstev, ki so vladam in finančnim imperijem danes na razpolago, je treba zoperstaviti kulturo miru. In jasno je, da ta kultura ne more iziti od tistih, ki finansirajo orožje. Kultura miru lahko pride le iz ljudi, ki. želijo mir, ki ne vidijo v svetovnih problemih nujno nerešljive spore in ki smatrajo, da je nedopustno žrtvovati milijone življenj drugih za lastne koristi. PAVEL STRAJN Lojze Spacal: Manifestacija za mir Mir je kisik bodočnosti Večer. Eden tistih izgubljenih večerov v mrežah zasebnih televizijskih postaj, večer s copatami in enolično sivino ekrana. . . Takšen sprva, potem iskrica: oddaja o posledicah morebitnega atomskega napada na London. Nekaj obrazov, zabuhlih in spačenih od žarče-nja, nekaj ruševin in trupel, predvsem pa podatki: goli, obupni, pretresljivi podatki: nihče živ v neposredni o-kolici točke x, katastrofalne ekološke posledice, atomska zaklonišča le za izbrance, petičneže, ki jih lahko namestijo. Iz iskrice izgubljenega večera misel: mir je kisik bodočnosti. Ni več blago, cunja, za katero bi se lahko pogajali ti in oni. Ni več špekulacija za mrhovinarje ob kozarcu mineralne vode na mizi teh ali drugih pogajanj. Ne! Potreba je, conditio sine gua non, zavest, ki mora osvojiti srca. «Kulturo» vojne poznamo: nasiče- na tržišča, ekonomske krize, izbruhi nasilja, rakete, bombe. Krog, za katerega pravijo, da je začaran. Pa ga je sklenil človek. Da ga ne more spet razvezati? Kultura miru je neznanka: enačimo jo z diplomacijo, Gandhijem, manifestacijami, gibanji in takšnimi ali drugačnimi resolucijami. Pravo kulturo miru moramo šele ustvariti. V lebdečem oblaku politike je danes mir. Iztrgati ga je treba, da bo kot poletni dež kanil na žejna tla našega vsakdana, na zemljo kulture, na humus srca. Mir naj postane potreba vsakega izmed nas: mladih še posebno, Slovencev predvsem, zamejcev še najprej. Da bi tista oddaja o morebitnem atomskem napadu ne postala žalostna, resnična novica TV dnevnika. Takrat bi bilo za misli prepozno. . . MIRAN KOŠUTA POTREBNO JE OKREPITI MEDSEBOJNO ZAUPANJE Kakšni so izgledi in kakšne so poti za odpravo vzrokov sedanje napetosti v svetu, ki je posledica blokovskih interesov obeh velesil? Pogajanja med velesilama? Pritisk mirovnih gibanj? Posredovalna vloga nevtralnih in neuvrščenih držav, da bi poiskali izhod iz slepe ulice, v kateri sta se znašli velesili zlasti po sestrelitvi korejskega letala? Potrebno je vse to skupaj, pa še kaj drugega pbleg. Oči borcev za mir v svetu so uprte tudi v Stockholm, kjer bo januarja 1984. leta razorožitvena konferenca, ki jo je določila Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE). V prvi fazi naj bi ta konferenca skušala doseči sporazum o ukrepih za krepitev zaupanja in varnosti med državami. Postavilo se bo vprašanje, če je medsebojno vnaprejšnje obveščanje o večjih vojaških vajah dovolj spodbudno dejstvo za krepitev zaupanja, ali pa so potrebne še druge poti, denimo, odprta meja, skupne mirovne akcije, o-svojitev ideje o razvijanju politike in kulture miru. Ne nazadnje so prihodnje leto ameriške predsedniške volitve. Kot vsak predsednik bo tudi Reagan skušal biti ponovno izvoljen v Belo hišo. Kaj bo bolj pomagalo uresničiti njegovo ambicijo: gnati mednarodne odnose na nož ali pa se opredeliti za mir in sožitje? (gv) MATEJ BOR: Šel je popotnik skozi atomski [vek in dolgo ni videl ničesar, kajti na glavi je nosil čelado, ki je bila poveznjena kakor [hudourni oblak čez njegove oči, — Čelada, kdaj naj te odložim? — Ni še čas. — In kdaj bo? — Jutri. In ko je bilo jutri, je spet rekel: — Čelada, kdaj te odložim? — Jutri. In tako sta šla iz jutri v jutri naprej skozi atomski vek. Intervju z novinarko Miriam Mafai «Si videla film War game?» novin u*0 zerLS'i’ delavk, pisateljic, Vetn- . Pravnic, znanstvenic, od is C’ šolnic, in gledaliških igralk 10 _ Italije je v teh dneh podpdsa-hiirtv V k m'ru d1 razoroževanju. Med na ' J® tudi Miriam Mafai, prizna-pu^b]lj>Vmar^a Pri dnevniku «La Re-sinditf* *n Predsednica vsedržavne smo ■ nc zveze novinarjev. Prosili J0 za kratek intervju. vernostl« ^ 1)0 tv°i‘'m rmu‘niu ,K|K°-°bvei'v. l. a in sredstev množičnega < anja. sploh v boju za mir? f\'m Vu?c*a Tilm «War game*? To je 6a ,1., 1° nekaj storil za mir. Kon- zrnaiif, z iNPidamim «winner known», bil K,valec je neznan, kot bi sicer sPoDartramal^en k°nec morebitnega Ptore* a- Drugi film, «Dottor Straha-še a.', P® nam je povedal (in to je lahko U, da je jedrski spopad Italija Poledica napake ali blaznosti, da Sr, tisk se je pozno zavede.!, zelo nue ndr°ljubno gibanje v Italiji je hii r<.P'i° V nekaterih primerih se m; Cj 0 oskrbljen vsled tega. Zdi šanjerl,aa ie Posvetil več skrbi vpra-logj, a sPl°šne politike kot pa na tira’ L'* Preveri, razume in interpre-da L* v ljudskem počutju. To-sta tjsi sVJern se, če smo gotovi, da izpeljgi 31 radio iz drugih držav bolje y.erjamoi>fV°j° na'°K° obveščanja. Ne 'janii Dm: da imajo sovjetski držav-hja, Več ■ sv°j'b organov obvešča-■ianje n,,' .'Plormacij od nas-za preso-aarodnom nevarne zaostritve v med v?ri)osti P°I°žaju ampak tudi odgo-ni tekmi SV°'*'tl v'ad v tej dramatič-za jedrsko oboroževanje. Stran uredila NADJA FILIPČIČ Zakaj so ženske čutile potrebo po svojem pozivu? Ženske so po svoji naravi občutljivejše za vrednote življenja in miru, bolj tuja jim je teoretizacija nasilja kot edinega sredstva za reševanje problemov. (Jasno je, da to ni preprečilo gospe Thatcherjevi ah Goldi Meir vojnih načrtov!). Toda ženske, ki jih vsi poznamo, so, na srečo človeštva, nositeljice drugačnih vrednot. Še zadnje vprašanje. Misliš, da bodo mirovna zborovanje in pacifistično gibanje vplivala na Craxijevo vlado, ki se je zelo nekompromisno opre- delila za nastavitev ameriških raket v Comisu? In kako naj bi bilo drugače? Vladni in državni voditelji ne morejo, v demokratičnem režimu, spregledali volje ljudstva, volje širokih ljudskih množic. In če glas pacifističnega gibanja ni dovolj, je tu tudi glas predsednika Pertinija, ki opozarja: «Ni alternative miru. Usesti se je treba okrog mize in razpravljati, zato da obmolkne orožje*. Tudi v tem pri meru je Pertinijev glas prevodnik čustev, ki jih Italijani gojijo do miru. Razgovor zapisala N. F. Naj ne bodo otroci živ dokaz naše krivde Žagamo si vejo na kateri sedimo Z atomskim orožjem oborožene države grozijo vsakemu prebivalcu tega sveta, da mu v primeru svetovnega spopada vsujejo na glavo 15 ton tri-tola, kar ustreza 22.000 megatonom. Ta rušilna moč je enakovredna enemu milijonu takšnih jedrskih bomb, kakršno so Amerikanci spustili na Hiroshimo. Vse države, ki razpolaga jo z jedrskimi naboji, imajo v svojih arzenalih toliko orožja, da bi človeštvo 22 krat pomorile. Pri takšni oborožitvi in napetosti med blokoma res ni mogoče več govoriti o povojnem, ampak o predvojnem času. Jedrska vojna je stvarno bliže. Na svetu je 60 milijonov znanstvenikov, približno ena četrtina vseh znanstvenikov, v službi vojska. Za oborožitev je šlo lani 600 milijard dolarjev, skoraj dve milijardi lir na minuto: s tem denarjem bi na dan zgradili nekaj desetin bolnišnic in sto šol. Odpravili bi lakoto na svetu, ki povzroči na leto 50 milijonov žrtev. S stroškom za strateški bombnik bi dokončno odpravili koze. Z denarjem za raketno križarko bi zgradili bolnišnico s 5.000 posteljami. Ena ura letenja bojnega letala velja petdeset minimalnih mesečnih pokojnin. Proizvodnja in trgovanje z orožjem med razvitim severom in nerazvitim jugom prinaša smrt zaradi lakote, podhranjenost in bolezni. V tej dejavnosti je Italija četrta na svetovni lestvici! Gre za pojav, ki je v službi enega samega cilja: zatirati in izkoriščati nerazvite države, lastnice surovin, da bi razviti svet živel še bolj potratno in potrošniško, da bi še bolj zapravljal in razmetaval za človeško življenje na svetu nujno potrebne neobnovljive vire. Kaj je takšno početje, če ne žaganje veje, na kateri sedimo, (gv) Pot brez povratka Vsiljevanje Amerike lastnih raket z jedrskimi naboji Evropi ima za cilj skrajšati čas med izstrelitvijo rakete in njenim prihodom na cilje v Sovjetski zvezi. V zapadni Evropi izstreljeni pershingi bi to pot opravili v šestih minutah, sovjetski SS 20 pa bi do ZDA potovali osemkrat daljši čas. V ZDA so že spakirali prve pershinge, ki so namenjeni Evropi. Gre za potezo, ki bi povsem porušila dosedanje, na atomski sili zgrajeno ravnovesje med blokoma. Svoj čas je Sovjetska zveza pridobila prednost z nameščanjem svojih raket z jedrskimi naboji SS 20. To se je zgodilo v času, ko so si pod Carterjevo administracijo po koncu vietnamske vojne, ki je globoko zarezala v ameriško družbo, v ZDA izpraševali vest. Sovjetski poziv: Ne novim raketam v Evropi, je prikrojen interesom bloka, ne pa objektivnim interesom miru. Če ne bo prevladala razsodnost in bosta velesili vodili pogajanja za jedrsko in splošno oborožitev s pozicij sile, lahko pripeljeta človeštvo na pot brez povratka. Jedrska moč obeh blokov lahko povzroči večkratno usmrtitev človeštva. Vojaški strokovnjaki pravijo tej sposobnosti overkill capacity. Danes v Rimu tudi glas tržaških pacifistov Na avtocestnem odseku med Sesljanom in Prosekom Odprta vprašanja glede odškodnin je treba rešiti v najkrajšem času S posebnimi vlaki je sinoči odpotovala proti Rimu na vsedržavno manifestacijo za mir tudi množična delegacija iz Trsta. Svoj glas proti kopičenju jedrskih raket na evropskih tleh so ponesli predstavniki številnih tovarniških svetov, med katerimi naj omenimo VM in štivansko papirnico, sindikalnih organizacij, u-pokojencev, mladinskih, političnih in ženskih organizacij, člani kulturnih in športnih združenj ter znanstvenih ustanov. Skratka, lahko rečemo, da so danes prisotne v Rimu, če ne osebno, vsaj idealno, vse družbene in politične sile tistega Trsta, ki črpa nauk iz preteklosti in se ob tem dobro zaveda, da mir gradimo in o-hranimo le s kulturo miru, s sodelovanjem in sožitjem. V preteklem tednu so se zvrstile po tržaških ulicah in trgih številne pobude, ki so imele namen spodbuditi debato in odražati stališče javnega mnenja o vprašanjih razorožitve in oboroževalne tekme. Kot najkonkret-nejši primer za preverjanje teh stališč so člani tržaškega odbora za nrr, v skladu z vsedržavnim, izvedli med 3000 Tržačani referendum o nameščanju ameriških raket v Comisu. Rezultati referenduma, ki sicer nima zakonske veljave, ampak je le orien-tativnega značaja (končne izide vsedržavnega referenduma bodo izročili danes parlamentu), so za Trst zelo spodbudni. Le dvajset odstotkov se je namreč izreklo za nastavitev ra- ket, medtem ko velika večina naspro tuje sklepu vlade, da namesti cruise. Velika večina (okrog 85 odstotkov) je tudi mnenja, da mora parlament razpisati referendum, s katerim naj se italijansko ljudstvo izreče o raketah v Comisu. V preteklih dneh so se tudi krep-po pomnožili pacifistični pozivi raznih predstavnikov tržaškega kulturnega, političnega in družbenega življenja. Med njimi je bilo veliko Slovencev. «Mutasti bratje» na Borštnikovem srečanju Letošnjega Borštnikovega srečanja, največjega slovenskega gledališkega festivala, se bo Slovensko stalno gledališče v Trstu udeležilo s Kmeclovo igro Mutasti bratje, katere krstna izvedbo v lanski sezoni je doživela izjemen uspeh na obeh straneh meje in na samem Koroškem. SSG bo nastopilo v ponedeljek, 24. oktobra najprej v uradnem tekmovalnem sporedu na osrednjem odru mariborske Drame, nato pa še v torek, 25. oktobra, v Titovem Velenju in v sredo, 26. oktobra, v Slovenski Bistrici. Režiser predstave je Jože Babič. Potem ko je bil sestanek že dvakrat odložen, se bo v torek, končno, sestala tehnična delovna podskupina, kj sledi poteku del na prvem odseku (med Sesljanom in Nabrežino) nove avtocestne povezave brez cestnine med avtocesto Benetke - Trst in mejnimi prehodi v tržaški pokrajini; de la na tem odseku so sicer že dalj časa v polnem teku — predvideva se, da bo celoten odsek dokončan v treh letih — obstaja pa še vrsta od prtih vprašanj, ki jih je treba čim prej rešiti. Skušala jih bo rešiti torkova seja, ki bo na sedežu delovišča gradbenega podjetja Plače Moulin na Proseku in na kateri se bodo zbrali pred stavniki deželne uprave, družbe AN AS, Kraške gorske skupnosti, tržaške, devinsko - nabrežinske in zgoni-ške občine, gradbenega podjetja Plače Mouloin iz Milana, Konzorcija razlaščencev Naša zemlja ter pokrajin skih organizacij obdelovalcev zemlje, med katerimi Kmečka zveza, ki je edina med stanovskimi organizacijami tržaških kmetov, ki resnično sledi temu problemu. Odprtih vprašanj je še precej; Konzorcij razlaščencev Naša zemlja jih je naštel v promemoriji, ki jo je že pred časom izročil vsem pred podskupine ter zahodnokraškemu ra jonskemu svetu. Konzorcij razlaščencev je predvsem hotel vedeti, kako se bo družba ANAS ravnala pri izplačevanju predujmov na dokončne odškodnine v tistih primerih, ko številni razlaščenci, katerih stanje zemljišč je bilo ugotovljeno pred znano razsodbo ustavnega sodišča 223/83, niso mogli iz različnih razlogov prejeti predujma na dokončno odškodnino v teku meseca julija; med glavne Podelitev spominskih medalj predsedstva SFRJ V Prosvetnem domu na Opčinah bo danes ob 19. uri pomembna slovesnost, generalni konzul SFR Jugoslavije bo nam reč slovesno podelil spominske medalje predsedstva SFRJ bivšim borcem - partizanam tržaške pokrajine v znak priznanja in zahvale za sodelovanje v 0-svobodilni borbj jugoslovanskih narodov in narodnosti. razloge je treba predvsem prišteti stavnikom omenjene tehnične delovne dejstvo, da niso predložili vse potrebne dokumentacije, ki jo je zahtevalo podjetje v predvidenem roku, pozneje pa so to dokumentacijo dopolnili. Konzorcij razlaščencev bi tudi želel vedeti — in to željo bo gotovo izrazil na torkovem sestanku — kaj je družba ANAS že naredila in kaj namerava še storiti glede izplačevanja predujmov na končne odškodnine tistim razlašečneem, katerih zemljišča je prevzela v posest med osmim in enajstim avgustom, to je v obdobju «praznine» zakonskih predpisov glede izračunavanja in izplačevanja odškodnin za razlaščanje zemlje v javnokoristne namene. Zelo malo verjetno je namreč, da bi državni zakonodajalec v kratkem roku z novimi predpisi zapolnil to praznino. To sta dve glavni vprašanji, o katerih bo govor na torkovem sestanku na Proseku, obstaja pa še vrsta manjših, a kljub temu prav nič manj važnih vprašanj. Vsa ta vprašanja terjajo konkretne odgovore, s katerimi ni več mogoče odlašati in jih prizadeti razlaščenci povsem upravičeno že dalj časa pričakujejo. Predsednik deželne komisije za kmetijstvo bo obiskal KZ PSI polemična do mirovnih manifestacij Tržaška federacija PSI je včeraj ob javila izjavo pokrajinskega tajnika Au g ust a Segheneja o mirovnih manifestacijah, ki so v teh dneh v teku po vsej Italiji in tudi v Trstu. V izjavi je poudarjena zavzetost socialistov in ministrskega predsednika Craxija v prvi osebi ne samo za uvedbo raket nega ravnotežja, ampak tudi za pomi ritev in za razvoj gospodarske in kul turne izmenjave. Mimo izkoriščanj in polemičnih izkrivljanj — pravi Seghe ne — bo pacifistično gibanje kljub svoji raznolikosti in kontradiktornosti lahko postalo koristen življenjski ele ment v naši družbi, ki potrebuje slo po življenju, idealizem in altruizem. Seghene dodaja tudi, da so določene tehnične, vojaške in politične sheme sicer korektne in neizogibne, vendar pa zaradi svojega surovega realizma ne gredo vštric s tradicijami humanega socializma. Izjava se zaključuje s polemičnim napadom na komuniste, ki da «hege-monistično in enosmerno koordinira jo» sedanje manifestacije ter s tem ločujejo delavce na temah miru, med tem ko bi bila potrebna čim večja enotnost, da bi se pogajanja o evroiz strelkih nadaljevala in da bi toliko zaželeni mir temeljil na enakosti in recipročnosti varnosti Vzhoda in Zahoda. Giuseppe Ferruccio Saro, predsednik druge stalne komisije pri dežel nem svetu Furlanije - Julijska kraji ne, ki je zadolžena za vprašanja kme tijstva, gozdarstva in gospodarstva goratih predelov, bo v torek obiskal prostore Kmečke zveze in se srečal z njenimi predstavniki. Srečanje sodi v okvir prizadevanj slovenske stanov ske organizacije tržaških kmetov, da bi krajevnemu kmetijstvu zagotovila primeren razvoj v sklopu reševanja hude gospodarske krize, ki še posebej pesti tržaško pokrajino. Kateri so problemi, ki zavirajo raz voj tradicionalnih kmetijskih dejav nosti na Tržaškem, ni treba posebej poudarjati, saj so že dobro poznani. Predstavniki Kmečke zveze pa jih bo do na torkovem srečanju ponovno predočili sicer novemu predsedniku deželne komisije za kmetijstvo Saru; obrazložili mu bodo predvsem, kaj predstavlja kmetijstvo v naši pokra jini, ki je tesno povezano s prisotnostjo slovenskega človeka na tem teritoriju. Predočili mu bodo tudi, kaj vse je potrebno, da bi se ta produk tivni sektor lahko dejansko razvil in kakšni so njihovi predlogi, da bi se ta teritorij ohranil za kmetijske po trebe. Jasno je, da je za dosego teh ciljev potrebno najprej ustvariti primerne pogoje: ugotoviti je treba predvsem, katera so lahko tista področja, ki so še na razpolago za kmetijske namene; ta področja je treba nato primerno urediti in jih opremiti s primer nimi infrastrukturami (vodovodi, polj skimi potmi itd.), da bodo v resnici služila svojemu namenu. Predvsem pa so nujno potrebna finančna nakazila za razvoj posameznih kmetijskih po d jeti j. O vseh teh vprašanjih bodo predstavniki Kmečke zveze podrobno seznanili predsednika deželne komisije za kmetijstvo, pri vsem tem pa je treba upati, da bodo njihova priza devanja obrodila zaželene sadove. • Na Trgu Gnila bo drevi ob 17.30 koncert lahke glasbe na odprtem, ki ga prirejata Združenje nenasilne akcije in skupina «11 pošto delle fragole*. • V ponedeljek ob 18.30 se na sedežu v Ul. Ermacora 3 sestane rajonski svet za Rojan, Greto in Barko vi je. • Na sedežu Tržaškega esperanti-stičnega združenja v Ul. Trento 1 se v torek, 25. oktobra, ob 20. uri pričnejo začetniški in izpopolnjevalni tečaji esperanta. Za vpisovanje in informacije je tajništvo združenja na razpolago vsak torek in petek, od 20. do 22. ure (telefon 60523) SK0F SOLIDAREN Z DELAVCI Številni Tržačani so si ogedali včeraj razstavo o propadanju tržaških industrijskih podjetij, ki jo je na Trgu Unita priredila sindikalna zveza CGIL -CISL - UIL. S fotografijami in podatki so delavci prikazali razvoj tržaške industrije na področju ladjedelništva, pristaniške dejavnosti, železarstva, kovinarstva, pač v vseh tistih sektorjih, ki so danes v globoki krizi. Iz razstave jasno izhaja dejstvo, da imajo te industrije ogromno neizkoriščenega potenciala, ki h> ga bilo treba z ustreznimi vadnimi načrti izkoristiti in ne ga — kot kaže ra bodočnost — prepustiti propadu. Tižaškim delavcem, ki se borijo za ohranitev delovnih mest, je včeraj izrekel solidarnost tudi škof Bellomi, ki si je ogledal razstavo in se zaustavi1 v pogovoru z njimi. Bel',orni je poudaril potrebo, da se vse politične in gospodarske komponente našaga mesta združijo v skupnem naporu za rešitev kriz®’ ki ogroža najmanj premožne sloje. Na univerzo: KAM, KAKO, ZAKAJ? 1 f I 7. Ekonomska fakulteta Kaj bi letošnjim novim univerzitetnim študentom povedal o tržaški ekonomski fakulteti in o študiju ekonomije? tako smo vprašali Petra Filipčiča, študenta 4. letnika ekonomske fakultete v Trstu. »Tržaška ekonomska fakulteta je bi»a u-stanovljena med prvimi v Trstu. Zaradi dogoletne tradicije in kakovostnega študija uživa v Italiji precejšen ugled. Ni čudno, da je zato vpis na to fakulteto izredno številen, saj so študentje na e-konomski fakulteti večinoma iz videmske pokra jine, Beneškega in drugod. Da bi omejili množičen vpis na našo fakulteto, so pred dvema letoma uvedli semestre. Seveda je taka ureditev v prid štu dentom, ki resno in vestno obiskujejo predavanja in sproti študirajo, ker lahko polagajo prve izpite že v zimskem roku, t.j. februarja. Na ta način pa so bili ukinjeni izredni roki, kar je povzročilo med študenti precej negodovanja. Tržaška ekonomska fakulteta zajema štiri smeri in sicer ekonomsko (indirizzo economico), poslovno (in. aziendale), matematično - statistično (in. matematieo - statistko) in blagoznanstveno (in. economico - mer ceologico). Tako so izpiti skoraj povsem že določeni, izbire komplementarnih izpitov je mako. Mislim, da vsekakar še najbolj zanima, katero snov zaobjema študij ekonomije. Prvenstvena važnost je na ekonomskih vedah, vendar je veliko poudarka na matematiki, knjigovodstvu in pravu. Študij je torej vsestranski, če pomislimo, da imamo še obvezen izpit iz tujega jezika, lahko pa tudi iz zgodovine in zemljepisa. Če so študentu ti predmeti všeč in ima zanje določeno nagnjenje, bo študij vse prej kot suhoparen. Rad bi povedal še to, da je študij na tej fakulteti zahtevnejši, kot si pred vpisom predstavljaš. Zato bi vsem «novin cem* pred vpisom na to fakufteto svetoval, naj se dodobra pozanimajo, kako študij poteka in naj prelistajo nekatere predpisane učbenike. Torej, če vas debelih knjig ni strah, kar veselo na delo!» Pred nekaj leti pa so v okviru ekonomske fakultete v Trstu ustanovili še diplomsko smer iz statistike in aktualske matematike. Za tak študij se je pred leti odločil tudi Egon Pertot. O svojem študiju je takole povedal: «študij na tej diplomski smeri trajal uradno štiri leta, vendar se štu dijska doba pri večini vedno zavleče. Študijski program obsega v glavnem predmete kot so materna tika, statistika, pravo in ekonomija. To je ena izmed redkih diplomskih smeri v Italiji, obstaja še v Rimu in v Bologni, vendar je v Bologni fakulteta nekoliko drugačna. Naša diplomska usmeritev je subvencionirana od tržaških zavarovalnic, kar je trdno zagotovilo za bodoče zaposlitev. V glav nem velja, da se diplomiranec naše fakultete zapodi na področju zavarovalništva saj vemo, da je Trst mesto zavarovalnic. Zavarovalništvo je tudi glavna tema diplomskih nalog, čeprav moram povedati, da je do danes na naši fakulteti diplomiral le en sam študent. Nasplošno se za to diplomsko smer odloči zelo malo študentov, približno 30 na leto, večina pa jih seveda kasneje odpade. Moj letnik, četrti, obiskuje npr. samo 8 študentov. Do dati moramo še, da je naša fakulteta soiidna in da je raven predavanj in predavateljev odlična.* Študij na tej fakulteti, na ekonomiji in na statistiki ter aktualski matematiki, je torej dovolj zanimiv in privlačen, čeprav tudi tu ne gre brez truda in trdega učenja. Kakšne možnosti pa se odpirajo diplomirancu take fakultete? Tako smo vprašali direktorja Tržaške kreditne banke in predsednika Gospodarskega združenja dr. Vita Svetino. «Moje mnenje je, da mora študent ob izbiri bodočnega študija odočati razumsko in tehtno preveriti možnosti, ki se mu ponujajo. Kar se tiče gospodarskega področja, moramo poznati vse možnosti, ki jih po eni strani ponuja mesto Trst in naša dežela, po drugi pa samo manjšinsko gospodarstvo. Mislim, da je danes še veliko možnosti za zaposlitev na gospodarskem področju, pri čemer pridejo v poštev fakultete kot so seveda e-konomija, pravo, politične vede, inženerija in tudi tuji jeziki. To mnenje podpira dejstvo, da ima Trst ostre zagovornike terciarnega razvoja v gospodarstvu (zavarovalnice, bančni zavodi), medtem ko industrije praktično ni. Funkcija slovenskega študenta je še lažja v primerjavi z ostalimi študenti, saj ima lahko vdiko možnosti v okviru gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Seveda je pri tem nujna univerzitetna izobrazba: naša moč je v znanju.* Naj ob koncu še povemo, da deluje v okviru tržaške ekonomske fakultete odbor, ki spada v «Assocdation entemationale des Etudiants de Sciences Economiques et Commerciales* (AIESEC), ki nudi študentom precejšnje možnosti za poklicno izobraževanje tako v Italiji kot v tujini. Slovenski študentje pa so etns v januarju skupaj z diplomiranimi ekonomisti ustanovili Društvo slovenskih ekonomistov, ki šteje trenutno 150 članov in katerega predsednik je dr. Saudam Kapič. V preteklem letu so organizirali dve predavanji, sedaj pa se pripravljajo za novo sezono. Za študente je tako društvo zelo važno, saj združuje ljudi iste stroke, ki lahko študentu pomogajo in svetujejo, obenem pa nudi možnosti za strokovno izobraževanje. M. L. Upokojenci za socialno in davčno pravičnost Na sedežu sindikata italijanskih pokojencev CGIL je bilo v četrt® javno zborovanje, na katerem so up kojenci razpravljali o zadnjih vladri ukrepih glede skrbstva in zdravstv ■ Po obširni razpravi je skupščina P, šotnih sprejela resolucijo, ki jo je °~. poslala predsedniku ministrskega sv ta, predsednikoma obeh vej parlanu ta ter političnim in sindikalnim silan V njej predvsem protestira proti^ skoraj ustaljeni praksi, po kateri"*, rajo nositi posledice hude gosp0^. ske krize predvsem podrejeni del® ci in upokojenci; zato zahteva _s*, go porazdelitev teh žrtev, pri je treba predvsem udariti po davc utajah. V prvi vrsti pa poudarjaj da je treba doseči resnično soci® ž in davčno pravičnost in nadaljeva ^ bojem za dosego tako pričakovane obenem zavirane reforme pokojnins ga in skrbstvenega sistema. • Zveza trgovcev tržaške pokraJ ^ je včeraj izdala daljše tiskovno P”(;r čilo, v katerem obrazložuje svoja lišča v zvezi s podatki o nihanju na drobno v obdobju september -vember, ki jih je izdala ConfcornU1 ^ cio. V noti, ki jo označujejo ostn tudi polemični toni, zveza trgovcev' trjuje, da spoštuje sprejete ol3 ^ 'glede zamrznitve inflacije, kljub i. vilnim negativnim elementom, ki ^ no pogojujejo splošne izdatke vb skih podjetij. Delegaciji zavoda in SKGZ pri pristojnih odbornikih Z občine in pokrajine zagotovila o začetku del na zavodu J. Stefan Natančnejšega odgovora o začetku nujnih popravljalnih del na poklicnem zavodu za industrijo in obrt Jožef Stefan. tudi včeraj ni bilo mogoče dobiti- Delegacija staršev, profesorjev in dijakov se je sestala z občinskim od bornikom za šolstvo inž. Vattovanijem *n s pokrajinskim odbornikom za jav na dela Martinijem prav zato, da bi zvedela za točen datum začetka del •n da bi dobila formalnejše zagotovilo, da bodo ta res v najkrajšem času stekla, S tem je namreč vezana tudi prekinitev zasedbe šole, ':i so jo dijaki organizirali v protest proti zavlačevanju in okrnjenemu pouku na zavodu, ki je njegova posledica. Občinski odbornik je delegaciji zagoto vil. da se je občina pismeno obvezala za kritje polovice stroškov za najnujnejša dela, kar je potrdil tudi pokrajinski odbornik in dodal, da se podajajo s tremi podjetji, ki naj bi dela začela najkasneje do srede prihodnjega tedna. Z zagotovljenimi denarnimi sredstvi bi tako opravili najnujnejša dela, ki jih zahteva varnost pouka v tehničnih laboratorijih, medtem ko bi širšo obnovo poslopja v parku bivše Psihiatrične bolnišnice opravili posto-P°nia. Odbornika sta tudi obljubila. da bodo na zavodu že danes prejeli pismena zagotovila o obvezi, ki sta jo izrekla. Popoldne pa se je z občinskim od bornikom Vattovanijem sestalo tudi zastopstvo SKGZ, ki je prejelo enaka zagotovila o rešitvi problemov poklicnega zavoda. Odbornik jim je razložil, kako je do njih prišlo, jih seznanil s sporazumom, ki sta ga za finančno kritje najnujnejših popravil sklenili občina in pokrajina ter izrazil prepričanje, da bo že danes lahko objavil ime podjetja, ki bo dela izvedlo ter natančen datum njihovega začet- ka. Od tega bo odvisno, kako se bo naprej razvijal položaj na šoli in kako bo izzvenelo zborovanje, ki so ga dijaki sklicali za nocoj ob 19.30. Nanj vabijo čimširši krog ljudi, politične sile, dijake in profesorje z drugih šol, predvsem pa starše, ki so bili pri protestu še najmanj zastopani. Poleg čimvečjega števila staršev dijakov poklicnega zavoda, pa s0 vabljeni tudi starši dijakov drugih šol, da bi se ob tej priložnosti pogovorili, kako sodelovati in skupno nastopati za reševanje problemov, s katerimi se vse prepogosto srečujejo slovenske šole. Protestna izjava profesorskega zbora Državnega znanstvenega liceja Prešeren Profesorski zbor državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu, zbran na svoji izredni seji v petek, 21. t.m., obsoja pristojne oblasti, da zavlačujejo reševanje prostorskih problemov na zavodu «J. Stefan», kar onemogoča reden potek pouka: namesto da bi pravočasno izpolnile svoje obveznosti, ukrepajo šele na pritisk mladine. Obenem izreka solidarnost profesorjem, staršem in dijakom omenjene šole. Profesorski zbor je tudi zaskrbljen nad velikim številom odpadlih šolskih ur ter poudarja važnost rednega šolskega dela. Zato priporoča dijakom, da se ne odrekajo svoji pravici do izobraževanja. Profesorski zbor liceja «F. Prešeren* Praznovanje v Inštitutu za človekove pravice Deset let je minilo, odkar je Italija priznala svojim državljanom pravico, da se pritožijo na Komisijo ali Evropski dvor za človekove pravice v primeru, da državni organi kršijo njihove pravice. To obletnico so ob prisotnosti senatorke Susanne Agnelli, podtajnice zunanjega ministra, in tržaških civilnih ter verskih oblasti proslavili včeraj na tržaškem sedežu Mednarodnega inštituta za študij o človekovih pravicah. Dejavnost te mednarodne inštitucije, organa, ki uresničuje načela konvencije o človekovih pravicah, je med drugimi osvetlil tudi predsednik tržaškega inštituta, odvetnik Guido Germ. V obdobju od 30. julija 1973 do danes je vložilo priziv na mednarodno komisijo le 181 italijanskih državljanov, kar je v primerjavi z drugimi državami, kjer beležijo več kot sto prizivov na leto, izredno malo. Nekateri italijanski predstavniki Inštituta so dejstvo razlagali z dobro zakonodajo Italije, drugi pa s pomanjkanjem informacije o delu Inštituta. Najbolj pogosti prizivi so vsekakor proti predolgemu preventivnemu zaporu in proti razvlečenosti (vedno v časovnem smislu) kazenskih postopkov. Po izvolitvi novega odbora V ponedeljek zasedanje pokrajinske skupščine . ^krajinski svet, ki ga od prej-sajega tedna vodi nova petstrankar-™ka koalicija, se bo spet sestal v Ponedeljek zvečer. Na dnevnem redu '^a ratifikacijo velikega števila skle-Pov prejšnjega pokrajinskega odbora, P°feg tega pa bi moral izvoliti več Vojih predstavnikov v upravne sve-raznih krajevnih ustanov. Po vsej .pitnosti pa bo predsednik Clarici 1^1) uvodoma prebral temeljne pro-rjf^ke in upravne smernice novega a nora, ki ga kot znano sestavljajo iri predstavniki KD ter po en pred skupno tPRI' PSDI’ rel in Slovenske l enotedenskem premoru pa se s V torek sestal tržaški občinski DjT ki bo nadaljeval razpravo o ohettijevem programu. Debata bi se rala po predvidevanjih zaključiti sovi k, nakar bo občinski svet gla-kof ? dveh resolucijah, ki zvenita bo- Hokakšni nezaupnici novemu od-„ U' ”rvo so predložili misovci, dru škp^3 komunisti in svetovalec Trzaji rf3 iibanJa faro vel. Slednja pravilo 3 °'cbettijevo programsko poro-(]r,1„.ne odgovarja gospodarskim in rinv’im družbenim težavam, s kate-ra ' se v tem trenutku sooča naše n„ °- fosolucijo seveda s povsem ložiik0. °.vseb'no Pa bo gotovo pred-pora r}.lJdl manjšinska koalicija KD, Dričoi DI’ PRI, PLI in SSk.. Veliko ki „ ko'fanje pa vlada za stališče, ea bodo s tem v zvezi zavzeli listarji ter neodvisna svetovalca (bivša odbornika LpT) Bassani in Frau-sinova. Cecovini je prejšnji teden precej jasno povedal, da konec koti cev podpira morebitno sodelovanje s Krščansko demokracijo. Nekateri so to njegovo «odprtost» do te nekoč zasovražene stranke in do nove koali cije povezali z bližnjimi evropskimi volitvami, na katerih misli bivši župan spet kandidirati, seveda na listi PLI. Protest zaradi prepovedi sindikalnih skupščin policijskih delavcev Tudi tržaški SIULP (enotni sindikat delavcev policije) je ostro protestiral zaradi sklepa notranjega ministra Scalfara, da prepove vse za danes predvidene sindikalne skupščine policistov. Tržaški SIULP je pismeno pozval predsednika republike, ministrskega predsednika in predsednika poslanske zbornice in senata, naj posežejo za priznanje zakonite in ustavne pravice policistov, da se zberejo na zborovanjih, ter ministro vo prepoved ocenil kot »enostransko protisindikalno pobudo*. Okulisti dežel Alpe Jadran o poškodbah oči pri športu DELLALPE ADRIA INTERNATIONALES ZUSAMMENTREFFEN DER OPHTALMOLOGIE DER ALPEN ADRIA MEDJUNARODNI OFTALMOLOŠKI SUSRETI ALPE ADRUA tmesie 21.22 OTTOB(tE ,m ”*! : f ‘ I & ■ L 1 a Včeraj in danes poteka v našem mestu simpozij, ki je v okviru tradi cionalnih Mednarodnih oftamoloških srečanj Alpe Jadran tokrat posvečen okulistiki v športu. Srečanja okulistov ali očesnih zdravnikov pripravljajo vsako leto v eni od dežel v okviru delovne skupnosti Alpe - Jadran, potem ko je bilo prvo leta 1976 v Trstu. Dvakrat so jih že gostili na Hrvaškem, medtem ko bo prihodnje leto v Sloveniji, najverjetneje na Bledu. Za njihovo organizacijo skrbijo posebni stalni odbori v vsaki od treh držav, ki imajo svoje predstavnike tudi v skupnem odboru Alpe Jadran. Prisrčnost, s katero so se včeraj na uradni otvoritvi srečali okulisti iz različnih krajev in dežel, je sama po sebi pričala o njihovem intenzivnem sodelovanju in prijateljskih vezeh, ki so se spletle ob njem. Zelo številno je zastopstvo iz Jugoslavije, saj s strokovnimi poročili sodelujejo na simpoziju strokovnjaki iz Ljubljane, Maribora, Novega mesta, Zagreba, z Reke in iz Beograda. Tokratna tema zadeva področje of- tamologije, to je vede o očesnih boleznih, v povezavi s športom, ali širše s telesno dejavnostjo, pri kateri pogosto prihaja do očesnih poškodb pa tudi do bolezni. Največ jih povzročijo «grobi» športi, kakršen je na primer boks, pa tudi taki, pri katerih človek nasilno spreminja pogoje, v katerih navadno deluje njegov organizem (na primer pri potapljanju ali pri najbolj zahtevnih oblikah alpinizma). Športni zdravniki zato pri poškodbah in boleznih oči tesno sodelujejo z okulisti, kj prinašajo svoje izkušnje s tega področja na simpozij, toliko bolj pomemben, ker je odnos med športom in specializiranimi vejami medicine šele na začetku. Srečanje oftamologov je uradno odprl rektor tržaške univerze prof. Fu-saroli, ki je hkrati sedanji predsednik stalne konference rektorjev univerz v okviru Alpe Jadran. V imenu organizatorjev so udeležence pozdravili prof. Brancato, prof. Stagni in prof. Ravalico, v imenu okulistov iz SR Slovenije prof. Stergar in v imenu hrvaških prof. Gligo z Reke, ki je včerajšnjem delu simpozija tudi predsedoval. Uradnega odprtja se je za generalni konzulat SFRJ udeležila konzulka Nevenka Kovačič, v dvorani pa ie bilo videti razveseljivo število mladih udeležencev, med njimi tudi precej tržaških slovenskih zdravnikov. Stanovanjske miši ne poznajo počitka *srečn<>VarVske m’ši so imele včeraj in roko>>- V noči med četrtkom n° vdrt™ S° ^ako neznanci skozi ok V Ui p v prostore otroškega vrtca natel ict 30 0 Veronese 14 ter iz rav-PolicilJ3’ kot Je kasneje prijavila odnesi; ..r?.vnateliica Dana Pichel, fovini pr|bbžn<> 250 tisoč lir v go- 2nanH3'*' Pop?l(jne Pa so običajni ne-23-lete^ 'Zkoristili trenutno odsotnost biskali!ga Walteria Brezigarja ter «o-Fabbr ,nJeg0V0 stanovanje v Ul. dei •noten! i ^bo BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULIpA F FILZI 10 - CjJ? Razna obvestila Ob ponedeljkih, sredah in petkih med 19. in 20.30 se na osnovni šoli A. Sirk v Križu lahko vpišete na tečaja slovenskega in angleškega jezika, ki ju za odrasle prireja Tržaška ljudska univerza. Vpisovanje se zaključi v petek, 28. oktobra. V Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizettijeva 3, bodo danes, 22. oktobra, ob 18. uri odprli razstavo del Milka Bam biča iz avantgardnih let. Dela bo predstavil in njihov pomen orisal Marko Vuk. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva 3, vabi v ponedeljek, 24. t.m., ob 20.15 na diskusijo ob televizijskem filmu «Vas ob meji*, s ka-' terim je avstrijska televizija prejela nagrado «Prix Italia 1983». Skavtinje in skavti iz Mačkolj vabi jr na skavtski večer, ki bo danes, 22. ok-tobra. ob 19. uri v Srenjski hiši v Mač-koljali. Na sporedu bodo diapozitive iz skavtskega življenja. inštitut «GENAS» OTVARJA V TRSTU TEČAJE ZA: programerje — basic — cobol — operaterje — analiste PRAKTIČNI POUK NA KOMPJUTERJIH Pouk v italijanščini INFORMACIJE: četrtek, petek, sobota od 15. do 19. ure cMladinski center*. Ul. Sturzo 2, TRST — Tel. (040) 821902 dl PINCIN LUCIANO CATD rt N KOPALNICE *•■■ ■ ■! W KUHINJE S TALNE IN STENSKA PLOŠČICE IN neno Ul. della Madonnina Tel. 768787 — TRST a SESTAVU IVO POHIŠTVO ZA KOPALNICE a SANITARIJE -ARMATURE — GRELCI — UMIVALNIKI Ur v ja Kinnttittljc Filmi na TV zaslonu ----j.... _ ..........................o..._•..... la caduta DELLMMPERO ROMANO (The Fali of the Koman Empirc) 1964. Režija: Anthony Mann, Igrajo: Sophia Loren, Alec Guinnes, James Mason, Stephen Boyd, Omar Sha-rif, Cristopher Plummer, Mcl Ferrer. 8AI 1, v nedeljo, 23. in ponedeljek, ‘4- oktobra ob 20.30. «Padec rimskega cesarstva* je razkošna upodobitev propadanja rimske moči v času vladanja sina Marka A-vreli.ja. Vzhodno cesarstvo se ločuje od zapadnega, na dvorcu vlada korupcija in spletkarjenje je na dnevnem redu. Livij, zaverovan general, prisiljen v dvoboj s cesarjem za Prestol, a ga bo po zmagi zavrnil iz ljubezni do Lucille. Film je bil posnet v Španiji in je zaslovel zaradi ogromne scenografije — rekonstruk-c>je rimskega foruma. Anthony Mann, režiser filma, je razpolagal za ta svoj Povprečni projekt z izjemno igralsko zasedbo, v kateri izstopata Stephen P°yd in takrat najbolj priznana italijanska zvezda Sophia Loren. Mann je Režiral veliko število del v Holly "°odu, med katerimi «Uomini in guer-la* in «L’Uomo di Laramie*. °LTRE LA PORTA (1982) Režija: Liliana Cavani. Igrajo: Mar-Mastoianni, Eleonora Giorgi, Michel Piccoli. RAI 2, v sredo, 26. ok l°bra ob 21.35. Zgodba filma je postavljena v Ma 3kesh in deloma v Italijo. Eleonora lor§l igra mlado, podjetno dekle, ki 1 a zaplete v ljubezensko zgodbo z zapornikom (M. Mastoianni). V dekle se aljubi tudi ameriški inženir in ona Ra ne odvrača. Zapeljuje ga s pogle-, , 'z neizpolnjenimi obljubami, zmen-! In ekskurzijami v eksotičnem meK _ u' Maroko je raj za korupcijo in P rverzijo, lepa pokrajina skoraj ma-, V~.a resnično stvarnost. Američan iz 1 i vsako upanje do dekleta, spozna - oeverjetno resnico: ljubimec je njen j e‘ N°, ob zaključku bomo zvedeli, stan zapornik le ni njen oče, am-MdK mož. Toda, kaj stoji v resnici r vrati? Arhitektura labirintov ma-^ pRa mesta je po besedah režiser-zoni'* a^en ambient za uprizarjanje l;ihi, ene m°deme zgodbe. Na misel da ° pridc še Hitchcock, če se seve m-i Pus^m° z.apeljati od spretnega e'lPovedovanja Liliane Cavani. J P. OVEST Dl PAPERINO Alessandro Benvenuti. Igra L rancesco Nuti, Athina Cenci, A „ sandro Benvenuti. Italia 1, v sredo, ^•oktobra ob 22.15. irria °roa^nska skupina «i Giancattivi* «ia' v)O(<)Pn0 zgodovino kot neapeljska hia i,ai°^a>>- Obe sta nastali, oziro Proif ■ miep večji uspeh, ob koncu Ijant Tga dosoUetja, in sta zaradi bri G]a a. nastopov prodrli na televizijo, in T ■ a^ra^oiji vsake skupine Nuti skernr°!f' ,sta P° usPehu in po film Pini u6biju v SV0Ji kabaretni skupili ra*a svojo pot in avtonomno imam a na filmskem platnu. V mislih da', 0 ode uspešnici, «Ricominciamo Scur?\,Troisija in <er giorno — TV film 10.30 Aliče — TV film 11.00 Lou Grant — TV film 12.00 Mary Tyler Moore — TV film 12.30 Jenny e Chachi — TV film 13.00 H pranzo e servito — nagradna igra 13.30 Una famiglia americana — TV film 14.30 Le pillole di Ercole — film 17.00 Record — športni program 19.00 Jenny e Chachi — TV film 19.30 Daflas — TV film 20.25 Premiatissima — glasbeni spek takel 22.25 Love Boat — TV film 23.25 Guardatele, ma non toccatele, film 01.25 Search — TV film RETEOUATTRO 8.30 Risanke 9.30 Amore in soffitta — TV film 10.00 Očka, dragi očka TV film 10.30 Un marito per Cinzia — film 12.15 Qua’la časa nella prateria — TV film 13.15 Padroncina Flo — novela 14.00 Agua Viva — novela 14.50 Caccia al 13 — športna rubrika 15.15 Calcio spettacolo 16.30 Vincente e piazzato — napoved Totip 16.45 ABC šport 17.20 Dr. Slump e Arale — risanke 17.50 Chips — TV film 18 50 Dancin’s Days — novela 19.30 Quiney — TV film 20.30 Sabato domenica e venerdi — film 22.30 Fascination 21.45 Calcio spettacolo Ob koncu nočni kino ITALIA 1 8.30 Risanke 8.55 Čara, čara — TV novela 9.45 Febbre d’amore — TV roman 10.25 Dietro la porta chiusa film 12.30 Dnevnik 2 — Start 13.00 Dnevnik — Ob 13. uri 13.310 Dnevnik 2 — Lepote Italije 14.00 Šola in vzgoja 14.30 Dnevnik 2 — Kratke vesti 14.35 Nazarin — film 16.10 Silas — TV fibn 16.35 Risanka 17.00 II primo Mickey Rooney, TV film 17.30 Dnevnik 2 — Flash 17.35 Izžrebanje loterije 17.40 Kronike, kvizi, kino in drugo 18.30 Dnevnik 2 — Šport 18.40 Inšpektor Derrick — TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 «Grandi manevre* — film 22.10 Dnevnik 2 22.20 Boks — Prenos iz Saint Vin centa 23.20 1 cappello sulle ventitre — zabavna oddaja 23.55 Dnevnik 2 — zadnje vesti Tretji kanal 14.30 Neapelj: tenis 16.10 Queg i animali degli italiani 16.40 «Robin e Marian* — film, v glavni vlogi igrata Sean Con nery in Audrey Hepburn 18.25 Programi, ki jih bomo videli na tretjem kanalu 19.00 Dnevnik 3 19.35 Vsi na oder 20.15 Programi prihodnjega tedna 20.30 «11 eandinale Lambertini* — komedija 21.45 Dnevnik 3 22.20 Cavalti selvaggi — nadaJj. 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Kavboj brez miru — fiim 21.30 Propagandna oddaja 21.35 Zrcalo tedna 21.55 TV teka — Leto 1959: Mladinski program 22.55 Poročila Koper 14.55 Rim: boks — svetovno prvenstvo — finale 17.00 TV D — novice 17.05 Košarka: Zagreb — Cibona Zadar 18.30 Rim: boks — svetovno prvenstvo — finale 19.30 TV D — vse danes 19.50 Sobota doma — nasveti za vsak žep 20.30 Lucy in njeni — serijski film 21.00 Dolgo iskanje — dok. iz serije Verstva sveta 22.00 TV D — nocoj 22.10 Stava — film — igrata Karin Well, Andrea Nova — režija: Gianfranco Baldonello POSTAJE 12.10 Gli eroi di Hogan — TV film 12.40 Vita da strega — TV fibn 13.00 Calcio Mundial — ponovitev 14.00 Čara, čara — TV novela 14.45 Febbre d’amore — TV rdman 15.130 Aspettando il domani — TV roman 16.30 Bim, bum, bam 18.00 Devlin & Devlin — TV film 19.00 La donna bionica — TV film 20.00 Charlie Brovvn — risanke 20.30 Fantozzi centro tutti — film 22.20 Drive in — spektakel in variete TELEPADOVA 8.30 Tripla eco — film 10.00 WKPR in Cincinnati — TV film 10.30 Codice 3 — TV film 11.15 Toma - TV fibn 12.00 Agente Pepper — TV fibn 13.00 Ca teh 14.00 Risanke 16.00 Bonanza — TV fibn 17.00 Monjiro - TV film 18.00 Risanke 19.30 Glasba in. . . 20.30 II colonna lo Buttiglione diven-ta generale — film 22.00 Ca teh 23.00 Rombo TV 24.00 Una squillo scomoda per Tispet-tore Newman —- film TELEFRIULI 11.45 Nagradno tekmovanje 12.00 Insieme amiche mio 12.45 TV dnevnik 13.00 Che combinaziono 13.30 Comer - športni kotiček 14.15 Šolske zanimivosti 14.30 La strana maledizione di Mon-tezuma — film 16.30 Supenclassifica show 18.00 Regione verde 18.55 Funny Face TV film 19.25 Horoskop 19.30 TV dnevnik 20.30 La vita segreta di una moglie americana — fibn 22.15 Longbridge story — TV Hm 23.15 Nagradno tekmovanje 23.30 Abat Jour 23.35 La fossa dei dannati — film RABIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.35 I-mena naših vasi; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 Javni koncerti Simfoničnega orkestra RAI iz Turina; 11.40 13.00 Opoldanski zbornik; Beležka, 12.00 «Glas od Rezije*; Glasbeni pot-puri; 13.20 - 17.00 Radijsko popol dne: Glasba po željah, 14.10 Otroški kotiček: »Zakajček in Vseved*, 14.30 Naš dobri stari radio; 17.10 Mi in glasba. Pripravil Gojmir Demšar; 18.00 Luciano Chiabudini: «Lepa naša domovina*. RADIO OPČINE (Frekvenca 90,6, 93,2 in 98,8 MHz,) Do 9.15 Glasba; 9.15 Tečaj aerobike; do 15.00 Glasba; 15.00 Glasba po željah (vodi Roby); 17.10 Koroške pesmi in zbori (vodi Vinko); do 18.00 Glasba; 18.30 Ponovitev A-erobike; 19.00 Listajmo po časopi- V. sodelovanju s Primorskim dnevnikom bo danes, 22. t.m., na radiu Opčine prvič stekla oddaja o športu. Poleg neposrednih prenosov Jadra-novih tekem boste lahko v oddaji, ki sc bo pričela ob 20. uri, sledili večini športnih dogodkov v zamejstvu. sih (vod; Vinko); do 20.00 Glasba; 20.00, Športna sobota V sodelovanju z redakcijo Primorskega dnevnika; 21.00 Udinenord - Jadran (neposreden prenos); Po tekmi nadaljevanje Športne sobote v sodelovanju z redakcijo Primorskega dnevnika do 24.00; dalje Glasbena noč. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro. Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, Cestne razmere. Ekonomska priporočila; 6.45 Prometni servis. Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Žaklju ček jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev Kruh in sol radia Kofier, Predstavitev popoldanskega programa. Glasba, zanimivosti, pogovori, reportaže; 13.30 Zamejska reportaža, Objave, kinaspored, ekonomska priporočila; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Glasba; 15.45 Ekonomska priporočila 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik, Objave; 17.30 Pomembnejši dogodki: festivali, tekmovanja. . . RADIO KOPER (ltall|anskl program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 7.00 Horoskop; 9.15 Orkester Casadei; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Siamo tutti nel pallone; 15.45 Glasbeni weekend; 19.00 Zaključek programov. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Jutranji variete; Black - out; 10.55 Glasba; 11.10 Glasbena srečanja; 11.44 čudežna svetilka; 12.26 Zgodovinske o-sebnosti; Kleopatra; 13.20 Master -posebna oddaja; 14.03 Fant iz Pariza: Maurice Chevalier; 14.35 Ma ster glasba dan za dnem; 15.03 Mikrofoni in lutke; 16.30 Radijska priredba; 17.30 Autoradio; 18.00 Objektiv Evropa; 18.00 Radijska priredba; 19.15 Start - športne vesti. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00 Poročila; 6.20 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6,50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matinejski koncert; 9.45 Poje z nami; 10.05 Svetovna reportaža; 10.25 Panorama lahke glasbe; 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.35 Srečanja republik in pokrajin; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Godala v ritmu; 12,30 Kmetijski nasveti; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav ljajo; 13.00 Danes do 13.00, Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, ob vestila in zabavna glasba; 13.30 Na ši poslušalci čestitajo in pozdravlja jo; 14.05 Kulturna panorama; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrti ljak; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Poročila; 17.05 Sjx>znavajmo svet in domovino; 18.30 D. dela Glasbene mladine Slovenije; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je e-na, 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 - 23.00 Za Slovence po svetu. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Največ škode je voda povzročila na javnih zgradbah in premoženju Ambiente 7 tudi za ljubitelje starinskega pohištva in opreme Pet dni po poplavi postaja slika o obsegu materialne škode, ki jo je voda povzročila na zasebnem in javnem premoženju že precej jasna. Po dosedanjih ugotovitvah znaša škoda, pri tem je mišljena samo material na škoda, okrog pet milijard lir. V tej vrednosti seveda ni zapopadena škoda na muzejskih zbirkah, starih dokumentih in drugem materialu, ki jo je v tem trenutku še nemogoče s številkami opredeliti, nasploh pa je vprašljivo, če jo je sploh mogoče o-ceniti, kajti reševanje in odpravljanje posledic bo trajalo še dolgo. Prav spričo naravne nesreče se spet postavlja vprašanje o nujnosti preselitve pokrajinskega muzeja iz Palače Attems na varnejše mesto. Seveda je taka rešitev — muzej naj bi premestili na grad — združena z velikimi finančnimi sredstvi, ki jih v tem trenutku menda ni na razpolago. Pretežni del ugotovljene škole je na javnem premoženju, zgradbah, cestah, napeljavah itd. Samo škoda na poslopju Attemsove palače in v zavodu za gluhoneme, obe stavbi sta last pokrajinske uprave, znaša o-krog 400 milijonov lir. Narasla voda je spet načela pregrado na Soči, pri Podgori, ki so jo v prejšnjih mesecih za silo popravili, kar znova odpira vprašanja povezana z oskrbo z vodo. Od 200 do 300 milijonov lir znaša škoda v podjetju Safog, kjer so poleg materialne škode tudi drugačne posledice, saj je 70 delavcev v dopolnilni blagajni. Na približno 1300 milijonov je o-cenjena škoda, ki so jo, bodisi na zgradbah bodisi na opremi utrpeli zasebniki. Okrog milijarde lir je oce- njena škoda na sami opremi, pa hištvu, oblačilih itd., na okrog 400 milijonov pa je ocenjena škoda na stavbah. Kako bodo priskočili na pomoč prizadetim občanom? To je v teh dneh najbolj aktualno vprašanje, o katerem razpravljajo tudi na sestankih strokovnih združenj in organizacij. Za gospodarske dejavnosti bo mogoče poiskati primerne olajšave v okviru zakonskih možnosti de- Jutri, 23. t.m., ob 17. uri v Katoliškem domu v Gorici koncert mešanega pevskega zbora « S O Č A » iz Kanala. Na, prireditev vabi zbor Lojze Bratuž. žele in države, najbrž pa bo zelo težko nadomestiti škodo za izgub Tjeno opremo, pohištvo in drugo zasebno lastnino. V zvezi z nedeljsko poplavo in z raznimi novicami o' vzrokih popla ve, je komisija za ugotavljanje vzrokov poplave na novogoriškem območ ju včeraj objavila pojasnilo. Osnovni vzrok za poplave je v obilici padavin. Gre za pojav, ki ga še niso zabeležili v zadnjih sto letih. Tolikšno količino vode ne bi zmogla požreti niti najsodobneje urejena kanalizaci ja in so torej povsem neutemeljene govorice, da je za poplavo v Gorici bila kriva rešetka v pretočnem kanalu na potoku Koren, na meji z Italijo. (Na sliki:, čiščenje poškodovanega arhiva v Palači Attems) Med novostmi letošnjega sejma Am biente 7, ki ga bodo v soboto, 29. t.m. odprli na razstavišču ob Ločniškem mostu, bo tudi razstava starega pohištva in drugih predmetov. Gre za povsem novo področje, ki doslej še ni našlo mesta na goriški sejemski prireditvi. Menda se bo tokrat predstavilo kakih 20 razstavljalcev iz Veneta, Lombardije in Emilie Romagne, pa tudi iz naše dežele, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. Antikvariatu, razstavljene predmete bo mogoče tudi kupiti, bosta posveče- Tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL in sindikata usluž bencev v zdravstvenih ustanovah je v zvezi z obsodbo štirih članov upravnega sveta goriške krajevne zdravstvene enote izdalo daljše tiskovno poročilo, v katerem ponovno izraža solidarnost z obsojenimi upravitelji ter potrjuje pravilnost dosedanjih smernic izvajanja javne zdravstvene službe. Slednja je v naši deželi dovolj dobro organizirana in tudi razpolaga s sredstvi, da zadovolji vsem potrebam prebivalstva. Sodelovanje, oziroma preusmerjanje raznih storitev in zasebnim klinikam ali laboratorijem, je luksus, ki si ga posebej v tem trenutku, ko vlada krči razpoložljiva sredstva za zdravstvo, ne moremo dovoliti. Sindikati poudarjajo, kako so pozdravili odprtje področnega centra za analizo v Tržiču in kako so bili solidarni s člani upravnega odbora KZE, ko so le-ti spre- na kar dva dneva, in sicer 5. in 6. november. Če bo odziv med obiskovalci takšen, kakor ga napovedujejo, oziroma pričakujejo, potem bo sejem starinskih predmetov postal nekako tradicionalen. Slišati pa je že tudi mnenja, naj bi ga odslej prirejali kar dvakrat na leto, spomladi in jeseni. Ob koncu velja opozoriti še na resnost pobude. V dogovoru med razstavljala in prirediteljem, bodo razstavljali in ponujali pohištvo, opremo in druge predmete stare več kakor 50 let. jeli odločitve v prid javne zdravstvene službe. Vsekakor bo o zadevi P° vsej verjetnosti spet govor na ponedeljkovi tiskovni konferenci, na kateri bodo predstavniki sindikatov uslužbencev zdravstvenih ustanov obrazložili svoj predlog organizacije zdravstva na Goriškem in bo tej pri; ložnosti prav gotovo ne bodo mogl' mimo vseh dosedanjih afer in sodnih postopkov. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443. Prispevki Za društvo prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah so prispevaj! Miro in Majda Corsi 30.000 lir, 604etrtu° iz občine Sovodnje 28.000 lir in družina Mužič iz štmavra v spomin na Marinota Brainija 70.000 lir. Sindikalna zveza solidarna z obsojenimi upravitelji KZE STROGA KAZEN ZA MLADE PRETEPAČE Na tri meseca zapora, kazen bosta morala v celoti odsedeti, sta bila vče-daj na goriškem okrožnem sodišču obsojena 28-letni Alessandro Clansig iz Gorice, Tržaška cesta 325, in 29-letni Luciano Braidotti iz Ločnika, medtem ko so sodniki 18-letnemu Massimu Speranzi iz Gorice, Ul. Garzaroli, prisodili 4 mesece zapora pogojno in denarno kazen v višini 30 tisoč lir. Vsi trije so bili v priporu od petka zvečer, ko so jih aretirali na Travniku zaradi pretepa, upiranja javnemu funkcio- narju in povzročitve telesnih poškodb. Sodili so jim po hitrem postopku. Rajonski svet na Rojcah Rajonski svet na Rojcah se bo sestal v sredo, 26. t.m. ob 18.30 v prostorih v Ulici Pasubio. Razpravljali bodo predvsem o javnih delih na tem območju mesta. Predvidoma se bo seje udeležil tudi odbornik za javna dela Mario Del Ben. Napovedi o glasovanjih proti županu Bomo imeli demokristjansko «©pozicijo » ? sklepom goriškega občinskega odbora/ V goriškem občinskem svetu bo najbrž v tem letu in pol, ki nas loči od upravnih volitev, ki bodo spomladi 1985, bolj vroče kot je bilo doslej. To ne po zaslugi opozicije, ki ne zna najbrž biti tako glasna kot bi bilo včasih treba, marveč po zaslugi nekaterih demokristjanskih svetovalcev, Orion Kaj pravzaprav lahko zahtevate od banke? Našim obrtnikom! Prav gotovo že veste, kako banka podeljuje obrtniške kredite, ki utegnejo biti silno pomembni za razvoj vaše današnje in jutrišnje dejavnosti. Morda pa še ne veste za številne usluge, ki vam jih lahko nudi moderna banka - sodobna banka, kot je vsaka devetih bank članic Konzorcija Ljudskih bank Furlanije Julijske Krajine. Pomaga vam pri ugotavljanju šibkejših in trdnejših elementov v vašem obrtniškem podjetju in pri uvajanju najprimernejših ukrepov za njegovo izboljšanje in uspešnejši razvoj. Nadalje vam svetuje pri izbiri najugodnejše kreditne linije in najboljše naložbe vašega denarja; lahko vam tudi priskrbi stroje v leasingu s posredovanjem Italease po izredno ugodnih pogojih. Predvsem pa vam pomaga z različnimi obrtniškimi krediti po izredno ugodni obrestni meri, saj so naši uslužbenci dobro poučeni o vseh državnih in deželnih zakonih in o raznih oblikah finansiranja obrtništva. Nadalje se naše banke zavzemajo, da vam omogočijo vse predvidene kreditne olajšave -saj delujejo z vami v tej deželi in so z vami zainteresirane za razvoj njenega obrtništva in gospodarstva na splošno. V deželi je več kot 70 bančnih okenc Ljudskih bank, teh pa je devet in nanje se lahko obrnete za vsako informacijo in potrebo: Banca Popolare v Čedadu, v Codroipu, v Huminu, v Latisani, v Pordenonu, v Tarčentu, v Vidmu, Delavsko Zadružna Banka v Pordenonu in Kmečka banka v Gorici. Sedaj verjetno veste, kaj lahko zahtevate od vsake Ljudske banke! Banche Popolari del Friuli venezia Ciulia Ljudske banke Furlanije-Juliiske Krajine vam ne nudijo samo denarja! kj pravijo da so presiti načina dela župana in odbornikov. Že nekajkrat so ti svetovalci pokazali zobe, nekajkrat so se vzdržali, na zadnji seji so bili zelo hudi zaradi županovih in nadškofovih izjav časnikarju La Stampe, potem pa so se pri glasovanju o ljudskih gradnjah vedli tako kot komunistična opozicija. Tarča teh svetovalcev ni le župan, ki pripada isti njihovi stranki, marveč podžupan in odbornik za javna dela, ki je socialist, ter socialdemokratska in republikanski odbornik. Svetovalci so se baje odločili, da bodo odslej ostreje nastopali na vsaki seji, pri razpravi o vsakem predlogu odbora, da bodo zelo kritični in da bodo marsikdaj glasovali tudi proti odboru. To utegne poslabšati odnose v večinski koaliciji, ki je itak krhka, če moremo verjeti vsem polemikam v tiskovnih poročilih strank ter izjavah raznih odbornikov. Zadnja se je vnela nad demokristjanskim odbornikom za socialna vprašanja Baresijem in novopečenim socialdemokratskim od bornikom Gentilejem, ki sicer odgovarja za osebje, je pa zelo vešč o stanovanjskih vprašanjih in je to dokazal s posegi do pred nekaj meseci ko je bil še svetovalec. Baresi je dejal, da je občina v Gorici poskrbela za osebe, ki so bile izgnane iz stanovanja, Gentile trdi nasprotno in polemika se bo iz časopisnih stolpcev prenesla brez dvoma v odbor. To je brez dvoma v zvezi z zahtevo socialdemokratov po preverjanju in spremembi nekaterih odborništev. Tarča njihovih napadov je odborni-štvo za javna dela, ki ga ima socialistični podžupan. Sicer pa so od nosi vedno bolj napeti, tudi kot posledica dolgotrajnih pogajanj za sestavo novih občin in levičarski upravi v Tržiču in Ronkah sta pustili precej hudih posledic med demokristjani. Bodo vsaj seje občinskega sveta bolj zanimive od sedanjih. Družabno srečanje upokojencev Vrsta družabnosti bo danes in v prihodnjih dneh na Goriškem, v organizaciji raznih društev. Na tradicionalno družabnost vabijo drevi, ob 22. uri, goriški upokojenci. Prireditev bo v Kulturnem domu v Gorici, kulturni spored bosta oblikovala tamburaški orkester iz Trbovelj in Sovodenjski nonet. Drevi ob 20.30 pa bo v Domu An- dreja Budala v štandrežu praznik el nov gospodarskega združenja. IJrife _ -tev ima tokrat še poseben pomen, s® bodo prav danes, ob 16. uri, no odprli tudi prostore novega se0 ža v Ulici Morelli 14. • V dvorani Bergomas v Gradišču .^ danes ob- 16. uri aktiv upravitelj socialistične stranke. Razpravljali do o politiki, ki jo skuša uresn1 ^ vati Craxijeva vlada ter o org»nl^,0 cijskih vprašanjih v zvezi s priP1-8^ 34. vsedržavnega kongresa stranke, bo spomladi. Silili SLOVENSKO jJgledaušče V V TRSTU razpisuje ABONMA ZA SEZONO 1983-84 V GORICI Vpisovanje abonentov pri bjjj gajni Kulturnega doma v Gori > Ul. Brass, telefon 33288, vS*£ delavnik razen sobote, in sic od 12. do 15. ure do 28. oktobrd' Opozarjamo, da je abonma za red B že razprodan Kino «A1 bar deU" Gorica VERDI 18.00—22.00 šport*. hlu*- VITTORIA 17.30—22.00 «Tuono o* CORSO 18.00—22.00 «Flashdance Tržič PRINCIPE 18.00—22.00 «Vig»-**5fli*> EXCELSIOR 18.30-22.00 «TurW>£ Nova Gorica in okol* SOČA 18.00-20.00 «Inšpektor Ner*^. Francoska komedija. 22.00 ljivi Oskar*. Ameriški eroticri ^ji-DESKLE 19.30 «Nemir». Jug05 ska drama. Arturja* SVOBODA 19.30 «Meč kralja Ari angleški spektakel. 20.30 «Očarljivi Oskar*. erotični film. POGREBI n -t-pisl^ Danes v Gorici: ob 9.30, * et)^ Leban iz splošne bolnišnice v v Stražicah ih na glavno pokop* neri^ Razgovor s predsednikom deželne družbe prof. Vladimirom Nanutom FRIULIA-FACTOR: njene finančne usluge so namenjene vsem, tudi našim podjetnikom t Kljub nedvoumnosti določil italijanske ustave, ki vsem državljanom od kazujejo dolžnosti, a tudi zagotavljajo enake pravice, se moramo zamej ski Slovenci vsa povojna leta vztrajno boriti ne le za to, da nam parla jnentarna demokracija omogoči ne moten vsestranski razvoj, ampak ce-o za sam obstoj naše narodnostne kupnosti v Furlaniji - Julijski kraji n Nekaj je bilo za nas storjenega, da mnogo premalo, zato smo si do-( oj morali pomagati predvsem sami, ako na kulturnem kot na gospodar-on1 področju, ki sta za naš obstanek Mjenjskega pomena. Tako v enem kot v drugem primeru ubadamo s finančnimi težavami, e‘' nam država odmerja sredstva z Vladimir Nanut t,. ^ntško tehtnico: v bilancah kul v ‘ m ustanov zevajo primanjkljaji, (jgl^Podarskem aparatu pa nismo Podri11-! ra:'n° vrstnih prispevkov in (•■i, ?l?r v enakem merilu kakor ve-veri. ^ojavn>ki. Diskriminacija? Šemi n- morc'a Pa kdaj pa kdaj tudi sa-Pril , rn°. znali izkoristiti te ali one ki’šn>/n0St' s t’rrno *n odločnostjo, ka-in d nam brhko velevata podjetnost -Posobnost naših ljudi. Ixrta že skP ‘lrJamo, d;i brez trdne gospodarji H°in?Ve kot «manjšina» ne bomo mim ' u ’ *"°^a osnovo si moramo Preti? 1Val°VI'ednega delovanja- in Pretln ‘?I'-Vi(.nnega aeiovanja- m natur -Vani? naših gospodarskih struk-zavp or‘ti tudi kot posamezniki v lijsk;. i.^a. bi dežela Furlanija - Ju- do im ^ra-Pna brez naše prisotnosti °mon,l-'a Podobnega statuta; ta pa ji čan ^K il vem kot misli poprečni ob prim( ■To je or? FRIULIA FACTOR. druioJL’I-Ernanaeija deželne finančne ljen., ', RIULTA, ki je bila ustanov-*' eb> 1QCC - namenom prispeva ti, C,1966 z sPodar v njenem statutu, h gorske i/0niu razvoju Furlanije - Ju dicah a^’.ne s soudeležbo pri glav-^edam- • kkih družb in siceršnjimi go v operacijami, vendar stroške n e 111 deželne razvojnoprogram PoUtike. FRIULIA FACTOR je nastala šele marca letos, predseduje pa ji Slovenec, prof. Vladimir Nanut. Obiskali smo ga v njegovi pisarni v petem nadstropju poslopja v Ul. Trento 2, kjer je tudi sedež deželnega ravnateljstva za industrijo in obrt, da bi nas podrobneje seznanil z dejavnostjo in značilnostmi družbe. «Factoring» se je v Italiji rodil u-radno pravzaprav že pred dvajsetimi leti na pobudo finančne družbe zavoda Banca Nazionale del Lavoro 1FI, toda šele v poslednjih dveh, treh letih se je pričel zares uveljavljati, in to na podlagi tovrstnih izkustev v tujini. Današnji obseg poslov znaša 6.500 milijard lir, v bodoče pa se bo nedvomno močno povečal. Kaj je faetoring? Vsak podjetnik, pa naj bo to mali industrijec, obrtnik ali ponudnik za' jetnejših služnosti, sam ve, kakšni križi in težave so pri usklajanju računov med dobički in dolgovi. Če je uvoznik ali izvoznik ali oboje hkrati, so sitnosti še večje. Ko nabaviš surovino ali polizdelek, moraš dobavitelja plačati; ko prodaš izdelek, morajo drugi tebe plačati in tedaj se domeniš za odplačilni rok, ki gre od 30 ah 60 do 90, 120 in še več dni. Pogodba s kupcem - dolžnikom terja birokratsko - administrativno obremenitev, ki pomeni čas in denar, saj moraš za vse to razpolagati s sposobnim osebjem, poleg tega predpo-s*avlja, da boš 30, 60, 90 ali več dni brez tistih, denimo, 100 milijonov lir, ki ti jih mora odjemalec odšteti za kupljeno blago. Kaj storiti, posebno v današnjih razmerah inflacije, viso- ke cene denarja, slabe likvidnosti? Obrneš se za kredit na banko (kljub zajetni obresti), toda banka ugotovi, da nisi zadostno «likviden» in ti po sojilo odreče. Tedaj zaprosiš za pomoč eno izmed približno 30 finančnih družb (kolikor jih je danes v Italiji), ki se ba-vijo s «factoringom» in katerih vsaka se naslanja na ta ali oni denarni zavod. Med njimi je najmočnejša že omenjena IFITALIA (BNL). Družba ti bo «odkupila» fakture in poslej skrbela za vse birokratske in administrativne zadeve, ki so dotlej bile v tvoje breme. Skrbela bo za finančne operacije s tvojimi odjemalci, posodila pa ti bo tudi vsoto dena rja, ki ti jo dolguje odjemalec za kupljeno blago. Vrnil boš, ko ti jo bo dolžnik poravnal. Kje je prednost faetoringa nasproti bančnim operacijam? Prvič v tem, da ti IFITALIA poleg posojila nudi popoln «servis», tako da ti ni treba vzdrževati ustreznega osebja pa še elektronskih naprav. Drugič pa (v odgovor na vprašanje, kako to, da ti taka družba laže da posojilo, kot pa banka), ker IFITALIA ne gre br skat v tvojo likvidnost, saj moraš itak biti soliden, pač pa pošteno prečeše finančno trdnost tvojih odjemalcev; in čim je enkrat to trdnost dodobra preverila, bodo nadaljnje operacije tekle kot po olju. Toda takšne uslugo «factoringa» krepko stanejo, razen tega se jih do nedavnega marsikateri podjetnik ni rad okoristil iz nezaupljivosti. In tako je nastala družba FRIULIA-FAC- it ilotisu S. n. r.'" aluminijaste zasteklitve bo predstavilo nov tip zasteklitve s profilom ALPHA 2P. 2P 3P. oktobra v svojih poslovnih prostorih Nova industrijska cona pri Orehu - MILJE TOR. Namreč z namenom, da podjetnikom prositeljem ublaži stroške z olajšavami pri odplačevanju obre sti na posojila. Medtem ko znaša o-brest za redni faetoring 21,25 od sto, se po zaslugi te družbe obrest zniža na 18,25 od sto, torej kar za tri odstotke, pri čemer pa treba upošteva ti, da olajšava poleg kredita zaobjema tudi celoviti birokratsko admini strativni servis. To je še zlasti značilno, če ugotovimo, da banka servisa ne nudi in da za posojilo kot ta ko terja obresti od 19 do 22 odstotkov. In še: FRIULIA-FACTOR prevzame nase tudi rizik za primer, da ti kupec blaga ne more plačati. Kolikšne so navedene prednosti še posebno za mlada podjetja, je na dlani. Družba IFITALIA ima za tovrstna financiranja na razpolago 31,5 mili jarde lir, tem pa gre prišteti še 3,5 milijarde posebne deželne dotacije. kar znese skupno 35 milijard lir, namenjenih poprečno operacijam s 120-dnevnim izplačilnim rokom. Pri podeljevanju kreditov daje FRIULIA-FACTOR izrecno prednost malim in srednjim podjetjem, tako je 65 odstotkov razpolžljivih sredstev namenila obratom, v katerih je zaposlenih manj kot 300 delovnih moči. Kakšna naj bi bila porazdelitev teh sredstev po pokrajinah? Videmski pokrajini pojde 35 od sto, pordenonski 30 od sto, tržaški 20 od sto in goriški 15 od sto, vendar, kot meni upravni svet družbe, cum granu salis: FRIULIA-FACTOR hoče zadovoljiti čim večje število prosilcev, zato bo po potrebi zaprosila deželno upravo še za dodatna sredstva. Pripomba: družba ne finansira javnih ustanov, ker so znane po tem, da sila počasi plačujejo dolgove. DRAGO GAŠPERLIN apiprostatin' APiPROSTATIN lajša težave pri hipertrofiji prostate APIPROSTA TIN priporočamo moškim pri težavah pri uriniranju, ki jih povzroča povečana prostata in nebak-terilna vnetja prostate h(i£&medex„o • le *> l) živil«*« industrij« l|ubl|«na, |ugo«lavlj« B ru"o Križman 1. Amerika, Amerika ha jeta Brniku že poldrugo uro z Duškom čakava blja alo. Namtinion« Qvn \r Amprikn v 7.DA V Lill- Namenjena sva v Ameriko, v ZDA. V Lju- hahrbtnaiu )e dež premočil in prisilil, da sva iz terjm nikov povlekla K-way in celo dežnik, s ka-Voljo v glavnem preganjava dež. Za najino neje-Z OC-m morda krivo tudi dejstvo, da bomo leteli torjj o katerih pravkar teče razprava, ali so mo-°volj trdno pritrjeni na krila. BC-l0°^n° pride preko zvočnika opozorilo, da se teli o Zbližuje Ljubljani. Do New Yorka bomo le-apretrgoma 9 ur. Tam naj bi imela dve uri a Prideva v mesto do avtobusne postaje, dodala ,ume informacije in kupiva karte. Zamuda z henv ? VSe -to precej zapletla. Začelo se bo torej 2ae^vtdenimi težavami. Sahj0 ^upno potovanje v ZDA sva se dogovorila ^okaj , .irno. Le malo pred odhodom sva izdelala ?1'Veiših>Cen na^rt' ki je predvideval obisk najzani-s^e drn-uZnamenltostL spoznavanje ljudi in ameri-ahtha uZbe- Nekaj znancev na strateških točkah ZDA dob° nucBl° možnost oddiha in drugih material-Vsakodnrin' Istočasno naj bi tam spoznala tudi del i ^ zdT6®0, živl)enia- ?forhia • °dhajava v glavnem s predsodki. Bogate h0tr°šni6f6’ k* od tam prihajajo, coca cola, glasba, a*ha Itd., ki jih Evropa iz Amerike uvaža, vtis, da ameriška družba za navadnega dajejo človeka morda ni najbolj primerna. Vsaj za Evropejca ne. Sadovi delovanja ameriške družbe v svetu pa tudi niso taki, da bi iz ZDA delali obljubljeno deželo. Na potovanju bova skušala ugotoviti, ali so najini predsodki upravičeni. Naravne lepote in krajevne zgodovinske zanimivosti naj bi napolnile preostali čas najinih 28 dni hitrega tavanja od New Yorka do San Francisca in nazaj. Na spisku so narodni parki, indijanska naselja, puščave, gore, mesta ter še in še. Šele na mestu samem se bo izkazalo, da ti strahovite razdalje ne omogočajo ogleda tolikih zanimivosti in da bova morala najin načrt precej skrčiti. Medtem sva na letališču že v vrsti pri dodeljevanju sedežev. Najini sopotniki so v glavnem starejši ljudje, slovenski izseljenci, ki so bili na obisku Letalo, ki naju bo odpeljalo z Brnika v domačih krajih. Mnogi nosijo veliko značko z napisom «Yankovic», ki je gotovo potovalna agencija. V hipu jih vse prekrstiva v Jankoviče. Iz njihovih pogovorov izhaja zadovoljstvo, da so bili v domačih krajih, vendar tudi, da se radi vračajo v Ameriko. Slikovita je njihova ameriška slovenščina in ko eden od simpatičnih Jankovičev s krepkimi besedami napade trojico Nemcev, ki hočejo na zvit način priti do prvih mest v vrsti, je smeh neizbežen. «Jeb. .. boga. Če jaz lajkam (iz angl. like) stat u lajni (iz angl. line - vrsta), tudi ti moraš lajkat stat u lajni.» Nemci, doma prototip discipline, se skoraj pogreznejo od sramote in priznajo poraz. Vzletimo. Oblaki nam zastirajo pogled na Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Anglijo in Irsko, čez katere letimo. Tudi Atlantik je pokrit. Pogled večkrat zdrsne na uro v upanju, da bova kljub zamudi le pravočasno prišla do avtobusne postaje. Nad ameriško obalo je jasno. Letimo vzdolž Nove zemlje, morje luči pa nam že uro pred pristankom najavi New York. Letimo nad Long Islandom, ki meji na velemesto. Zaskrbljena sva zaradi poznega prihoda. V obupu se obrnem do mladega Kranjčana, ki se vrača prav v New York po počitnicah doma. Mož se izmika in zadevo opustim. Bo, kar bo. Potovanje z nahrbtnikom terja svoje dogodivščine. Letimo ^že tako nizko, da jasno vidimo dolge vrste avtomobilov po magistralah predmestij. Končno pristanemo. Mehko. Poveljnik Bogataj in posadka sta deležna toplega aplavza. V temi ni jasnih obrisov letališča John F. Kennedy, dolge vrste raznobarvnih luči pa dajo slutiti, da gre za objekt strahovitega vrveža in razsežnosti. Dan kasneje bereva v časopisu, da je na letališču tudi sovjetski iljušin in da Američani ugotavljajo, ali hoče plesalka Vlasova res domov. Danes v Vidmu v 4. kolu italijanske košarkarske C-l lige Jadran odločen iztržiti še nov par točk v gosteh Srečanje se bo pričelo ob 21. uri v telovadnici v Ulici Marangoni Po razburljivem derbiju s Servola-no bodo Jadranovi košarkarji drevi gostovali v Vidmu, kjer se bodo pomerili z domačim moštvom Abitare (bivši Eurocar). Videmsko moštvo je letos zapustil playmaker Bettarini, ki 'e ponovno v vrstah videmskega prvoligaša Gedeca, za Abitare pa bo zopet nastopil Zaggia, ki je igral skoraj za vse deželne tretjeligaše. V Jadranovem taboru se še ni povsem polegla grenkoba zaradi nedeljskega poraza, zato pa bodo Žagarjevi varovanci odslej morali igrati mnogo bolj zbrano in prisebno, tako v gosteh kot na domačem igrišču. Moštvo mora izboljšati obrambo in zapiranje prostora pod košem, v napadu pa morajo beki zaigrati učinkoviteje, metati natančneje, tudi zato, da razbremenijo Bana in Viteza, kj sta vedno de- ležna posebne pozornosti s strani nasprotnikove obrambe. Vsekakor je treba prinzati, da so imeli jadranovci letos najbolj neugoden začetek prvenstva, odkar nastopajo v tretji ligi, saj menimo, da bi odsotnost dveh standardnih igralcev, kot sta Ivo Starc in Robert Daneu (ki še ni povsem nared z nogo) negativno pogojevala igro vsakega moštva. V Vidmu bodo «plavi» jurišali na zmago, o tem ne dvomimo in upamo, da bo današnje srečanje sovpadalo s koncem letošnje «začetne* krize Jadrana. Obveščamo Jadranove navijače in ljubitelje košarke, da bo srečanje med moštvom Abitare in Jadranom v Vidmu, v telovadnici v Ulici Marangoni, s pričetkom ob 21. uri. (Cancia) bllbij fb** ] v MED MLADINCI Prestižna zmaga Sloginih odbojkarjev Sloga — Volley 80 Duke 3:1 (10:15, 15:13, 15:10, 15:7) SLOGA: Filipčič, Milkovič, Ipavec, Bandelj, Simonič, Krpan, Marko in Albert Komar, Hrovatin, Kralj, Gulič, Bitežnik. V prvi tekmi mladinskega prvenstva je Sloga osvojila prestižno zmago. Premagala je namreč ekipo Vol-ley 80 Duke, katere igralci nastopajo v deželni D ligi. Zmaga naših fantov ni bila nikoli v dvomu, ker so zaigrali v izrednem slogu, razen kratkih pavz v prvem setu, ki so bile posledica treme. Za zmago moramo pohvaliti vse, posebno pa mladega Marka Komarja. (Inka) • EUGENIO FERRARI je na včerajšnji tiskovni konferenci med drugim povedal, da v novi sezoni računajo na dva nova motorja, 126 B in 154 na štiri cilindre. Poleg tega bodo še vnesli druge izboljšave, z gumami pa jih bo še naprej oskrbovala Goodyear. Za namiznoteniške igralke Krasa V Cagliariju le gola formalnost? Krasove igralke čaka danes naj daljše (in tudi najdražje) gostovanje v letošnjem prvenstvu ženske namiznoteniške A lige. Ob 18.30 bodo nastopile v sardinskem glavnem mestu Cagliariju, kjer pa ne bi smele imeti velikih težav za osvojitev druge prvenstvene zmage. Z ozirom na razpoložljivi igralski kader in tudi dosedanje nastope je Cagliari najšibkejša ekipa v prvoligaški konkurenci in zato menimo, da je dejansko nemogoče vsako neprijetno presenečenje. Za Cergolovo, Doljakovo in Sedmakovo bi to morala biti le prvenstvena formalnost in obenem priložnost, da še bolj izpilijo svojo taktično igro pred iz redno pomembnim nastopom, ko se bodo 5. novembra v Repnu pomerile z nevarnim neapeljskim Stetanom. MOŠKA C LIGA Jutrišnji nastop Krasa v moški namiznoteniški C ligi bo jasno pokazal, kakšne so možnosti za obstanek v družbi tretjeligašev. V Repen prihaja ob 10. uri novinec Italcantieri iz Tržiča, ki je pred tednom dni prepričljivo zmagal in si tako zagotovil prednost dveh točk. Kras tokrat nima alternative in mora odločno star- tati na zmago, s katero bi dohitel na lestvici svojega tekmeca. Pred nekaj meseci šo na kvalifikacijah za prestop v C ligo krasovci prepričljivo premagali Tržičane in tudi se bodo jutrj potrudili, da bi zmaga ostala doma. (B.S.) MOTOKROS — Osrednji dogodek športnega značaja na Novogoriškem je prav gotovo tekmovanje v motokrosu, ki bo jutri s pričetkom ob 12.30 na tekmovalni stezi v Šempa su. V predpisanem roku se je prijavilo kar 84 tekmovalcev iz Slovenije, Furlanije Julijske krajine in Koroške. Na sporedu bosta dve dirki v treh kategorijah. V kategoriji do 80 ccm bo nastopilo 12 tekmovalcev, med katerimi bo tudi letošnji republiški prvak Vindiš. V kategriji do 125 ccm se bo po merilo 33 pilotov, med temi tudi jugoslovanski podprvak Urbani, domačin Simčič ter Italijan Caccia, ki je zmagal že dvakrat na dirkah za svetovno prvenstvo. V kategoriji do 250 ccm pa bo tekmovalcev kar 40 in med temi jugoslovanski prvak Avbelj. ODBOJKA — V 1. SL bo jutri ob 10. uri srečanje med Novo Gorico in Palomo iz Branika. NOGOMET — V 1. SL bo domača ekipa Vozil igrala jutri ob 14.45 proti Železničarju iz Maribora. V okviru goriške lige so pari naslednji (danes): Bilje - Adrija, Vozila - Vodice: (jutri): Komen - Tolmin, Brda Renče. ROKOMET: v primorski ligi bodo rokometaši Nove Gorice igrali jutri dopoldan proti ekipi iz Ilirske Bistrice. • «TROFEJA BARACCHI«. Na da našnji kolesarski dirki za trofejo Ba-racchi, na kateri bodo tekmoval® dvojice, bodo med profesionalci le trije Italijani: Contini bo dirkal sku; paj s Švicarjem Gisigerjem, Tarell* in Gradi pa bosta tekmovala skupaj- • AMERIŠKI KOŠARKAR KEVIN MAGEE, ki je lani igral pri Star Va-rese, bo lahko tudi letos nastopil v Evropi. Tako sta se domenila ameriško društvo Phoenix Suns, pri katerem je nastopal Magee in društva iz Vareseja, ki je do igralca imel® opcijo. Jugoslovansko košarkarsko prvenstvo Olimpija pri Partizanu Derbi kola (TV prenos) v Zagrebu: Gibona-Zadar Četrto kolo jugoslovanskega košarkarskega prvoligaškega prvenstva ponuja že nekaj zelo zanimivih dvobojev med ekipami, ki so na čelu začasne lestvice. Presenetljivi beograjski novinec IMT igra doma proti državnemu prvaku Bosne, ki je v prejšnjem kolu uspešno gostovala v Titogradu. Derbi kola pa bo vsekakor v Zagrebu, kjer se bosta pome rili Cibona in Zadar, ki sta doslej zabeležila vsak po dve zmagi. Zagrebčani igrajo letos brez pravega centra, saj ni Knega, Zadrčani pa se opirajo predvsem na zelo razpoloženega Skročeja, enega zadnjih veteranov jugoslovanske košarke. Pred ’ dokaj težko nalogo je tudi ljubljanska Olimpija, ki bo v Beogradu igrala proti Partizanu. Drva-ričevi varovanci so prejšnjo soboto le polčas kljubovali Ciboni, nakar so vidno popustili, tudi zavoljo pomanjkanja enakovrednih menjav za začetno peterko. Vilfan, ki je zaradi poškodbe zapestja igral s polovično močjo, je okreval in utegnp biti a- dut, vendar tudi Beograjčani potrebujejo točke, saj jim doslej ni šlo kdove kako od rok. SPORED 4. KOLA V Beogradu: IMT - Bosna; v Šibeniku: šibenka - Budučnost; v Skopju: Rabotnički - Crvena zvezda; v Zagrebu: Cibona - Zadar; v Beogradu: Partizan - Olimpija; v čačku: Borac -Jugoplastika. • DISCIPLINSKA KOMISIJA ITALIJANSKE nogometne zveze je zaradi izjav tisku v «zadevi Zico» (stvar je stara že nekaj mesecev) do 21. decembra letos izključila predsednika Udineseja Lamberta Mazzo in do 21. januarja prihodnjega leta glavnega ravnatelja Franca Dal Cina. • ŽICO OSTANE. V zvezi z govori cami, da se bo prihodnje leto vrnil k svojemu nekdanjemu klubu Fla-mengo, je brazilski as izjavil, da je za Udinese podpisal triletno pogod bo in da svojo obvezo namerava tudi spoštovati. Juan Antonio Samaranch velik optimist GENOVA — Priprave na olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v Los Angelesu, tečejo kot po maslu. Tako je včeraj dejal predsednik mednarod nega olimpijskega odbora Juan Antonio Samaranch, ki je na obisku v Genovi. Samaranch je tudi izrazil upanje, da bodo našli rešitev tudi za nogometni turnir, na katerem ne bi smeli nastopiti profesionalni igralci kot tudi ne tisti, ki so se udeležili svetovnega ali evropskega prvenstva. Tudi glede nastopa sovjetskih tekmovalcev je Samaranch menil, da ne bi smelo priti do zapletov; dejal je, da se je Sovjetska zveza obvezala, da ne bo nikoli izrabila bojkota kot političnega orožja, poleg tega pa bo že prihodnje dni neka sovjetska delegacija obiskala Los Angeles. Iger v Los Angelesu se bo udeležilo 12.800 atletov, kar je največ doslej. Nobenih težav nimajo niti s prodajo vstopnic (za atletiko: so jih na primer že razprodali) in računajo, da bodo v najslabšem primeru zagotovo krili vse stroške. De Falco in Romano v državni reprezentanci MILAN — Za prijateljsko nogometno srečanje, ki bo 26. t.m. med italijansko in švicarsko državno B reprezentanco «under 21», sta bila med drugimi sklicana tudi igralca Triestine Francesco Romano in Francesco De Falco. Igralci se bodo pod vodstvom trenerja Valcareggija sešli v ponedeljek v Trstu. Brazilija in Urugvaj finalista ameriškega pokala BUENOS AIRES — Brazilija in Urugvaj sta finalista ameriškega nogometnega pokala (ki odgovarja evropskemu prvenstvu). V polfinalu je Brazilija tudi v povratni tekmi izenačila proti Paragvaju (0:0), vendar jo je rešil žreb. Urugvaj je prav tako v povratni tekmi proti Peruju izenačil (1:1), vendar je prvo srečanje tesno odločil v svojo korist (1:0). Brazilija je nastopila v naslednji postavi: Leao, Leandro, Marcio, Andrade, Mozer, Junior Renato Gaucho (v 46. min. Careca), Jorginho, Roberto, Renato (v 46. min. Tit), Eder Prijateljska odbojkarska tekma Meblo - Paloma Branik drevi v Nabrežini Odbojkarice Palome Branika iz M3 ribora bodo prispele v Trst že ®a nes. Kot je znano, bodo jutri nast® pile na 4. ((Memorialu Nede MiJ®L in prisotnost odličnih odbojkaric ' Maribora so izkoristili tudi za Pr,J teljsko tekmo z našo združeno ekjPr Meblo, ki bo že drevi v Nabreza^ Varovanke trenerja Jurmana Bo®, tako imele odličen test pred jn jj, šnjima nastopoma na memorialu ^ pred samim pričetkom prvenstva italijanski B ligi. Tekma bo še liko bolj zanimiva, ker bodo zast®^ niče Mebla nastopile z najboljšo P® stavo. Če bo domači trener Jurman slal na igrišče najboljšo postavo. V - - - fihkO bo njegov kolega Edo Dolinšek 1 tudi taktiziral in bodo imele ^a^ bodo imele ^ možnost igrati tudi rezerve, ki ujCj. med prvenstvom samo občasno L. skočile soigralkam na pomoč. 1 ma se bo pričela ob 20. uri. • VEČINA PERUJSKIH NOGOM^ NIH DRUŠTEV je v izrednih .. __ ^ nih težavah zaradi vse višjih stf ^ kov in skromnega obiska. Položaj ^ tako težak, da celo dvomijo, da do do kraja speljali letošnje P1^ stvo. Že štirje Italijani v finalu RIM — Na svetovnem boksarskem prvenstvu v Rimu je sinoči Italijan Romolo Casamonica v supervelter kategoriji povsem nepričakovano premagal Kanadčana Shawna 0'Sulli-vana in se tako uvrstil v finale, V finale so se uvrstili tudi Maurizio Stecca (petelinja kategorija), Lucia-no Bruno (velter kategorija) in Noe Cruciani (srednja kategorija). V finalu se bo Stecca srečal s Terapo-nom (Tajska), Bruno z Američanom Essettom, Cruciani pa s Korejcem Shinom, ki je v polfinalu odpravil Jugoslovana Redžepija. • V SAINT VINCENTU se bo sve tovni prvak v peresni kategoriji (WBA) Panamec Eusebio Pedroza drevi pomeril z izzivalcem, Dominikancem Josejem Cabo. Domači šport Danes SOBOTA, 22. OKTOBRA NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 18.30 v Cagliariju: Cagliari - Kras KOŠARKA C -1 LIGA 21.00 v Vidmu, Ul. Marangoni: A-bitarc - Jadran PROMOCIJSKO PRVENSTVO 17.30 na Kontovelu: Kontovel - Li-bertas TS NOGOMET NAJMLAJŠI 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Romans CICIBANI 14.30 na igrišču S. Andrea v Gori- ci: Juventina Audax S. Anna; 14.30 pri Giarizzolah: Giarizzole - Breg; 14.30 na Proseku: Primorje - Costa lunga MLAJŠI CICIBANI 15.15 pri Giarizzolah: Giarizzole -Breg ODBOJKA DEKLICE 15.30 pri Banih: Sloga - Kontovel PREDPRVENSTVENI TURNIR 15.30 v Repnu: nastopajo Sloga, OMA in Prata PRIJATELJSKA TEKMA 20.00 v Nabrežini: Meblo - Paloma Branik Jutri NEDELJA, 23. OKTOBRA NOGOMET L AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - Muggesana 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Repnu: Kras - Aurisina; 14.30 v Bazovici: Zarja - Primorje 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trebčah: Primorec Sagra- do; 14.30 v Ul. Guardiella: Union -Gaja; 14.30 na igrišču S. Andrea v Gorici: Juventina - Villesse; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Piedimonte; 14.30 v Dolini: Breg - Chiarbola NARAŠČAJNIKI 9.00 v Gradišču: Torriana - Sovodnje; 10.30 v Bazovici: Zarja Zaule; 10.00 v Dolini: Breg - S. Luigi FY NAJMLAJŠI 11.30 v Dolini: Breg - San Vito; 8.00 na Opčinah, Ul. Alpini: S. Andrea -Primorec; 8.45 v Križu: Vesna - Opi-cina; 10.30 v Repnu: Kras - Roia nese ZAČETNIKI 9.00 v Dolini: Breg - Costalunga; c li>v 9.00 na Proseku: Primorje -vanni ODBOJKA DEKLICE M’ 9.30 v Trstu, telovadnica Morpu CGS Sergio - Friulexport MEMORIAL NEDA MIJ01 {j. 9.30 in 15.00 v Trstu, stadion maj»: nastopa tudi Meblo PREDPRVENSTVENI TU ----------------- turnJž 9.30 v Dolini, občinska telovau' nastopajo Breg, OMA in Vič INTERLIGA . _kal: 9.30 v Kanalu: nastopa tudi 15 ^ 9.30 v Kopru: nastopata tudi in Kontovel; 9.30 v Gorici: na tudi 01ympia KOŠARKA 0 PROMOCIJSKO PRVENSTVUjfri 12.00 v Miljah: Edera Časa de* go - Bor Radenska: 11.00 v M'rpoetskem drevoredu: Ferroviario - NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 10.00 v Repnu: Kras - I‘alc^ Tržič V Bazovici drugi letošnji slovenski derbi druge amaterske lige Zarja-Primorje: točka bi obema ekipama dobro zalegla V1. amaterski ligi Vesna proti nevarnemu novincu Muggesane - V 3. AL gostuje le Gaja - Mladost počiva Zarjani (na sliki proti Radio Sound) bodo v slovenskem derbiju igrali doma s Primorjem 1. AMATERSKA LIGA VESNA - MUGGESANA Čeprav jutrišnji nasprotnik Vesne je lansko sezono igral še v 2. AL, naloga Križanov tokrat ne bo lahka. Enajsterica Muggesane, katero vodi bivši član Triestine Giorgio Ive, kljub temu da je letos precej pomladila svoje vrste, je do sedaj dokaj presenetila. Muggesana je namreč do sedaj doživela en sam poraz (2:0 z Gra-desejem), ter je v petih tekmah zbrala kar sedem točk. Priznati vsekakor tooramo, da tudi Vesna se je do sedaj še kar dobro odrezala, saj je klonila le S. Giovanniju ter dosegla šti-ri remije. Tudi jutri bi točka za Vesno predstavljala lep uspeh, čeprav mn°gi računajo na prvo prvenstveno zmago. 2. AMATERSKA LIGA ZARJA — PRIMORJE Osrednja tekma nedeljskega zavrt-Oaja bo nedvomno derbi v Bazovi-C1' za katerega seveda vlada veliko Zanimanje, saj sta ekipi v tem začetnem delu igrali s spremenljivo srečo. Zarja je namreč še kar dobro startala, saj je doživela en sam po-raz m §e tega na domačih tleh (Ra-010 Sound 1:0). Primorje pa se ne niore ponašati z dobrimi rezultati, aj imajo Prosečani le dve točki. Po-eS tega pa je proseška enajsterica dobesedno odpovedala v napadu. Primorje je namreč v 450 minutah igre doseglo le dva gola, eden je celo padel iz avtogola. O jutrišnjem derbiju nam je odbornik Zarje Stojan Metlika dejal: «Der-bi je pač vedno derbi in zato je vsako predvidevanje nemogoče. Nekoliko bolj favorizirani smo seveda mi, predvsem ker igramo na domačih tleh. Pozabiti pa ne smemo, da je Primorje na repu lestvice ter da ima le dve točki. Zato bodo Prosečani prišli v Bazovico s trdnim namenom, da iztržijo najmanj točko. Tega se seveda mi dobro zavedamo in prav zaradi tega nam bi tudi ena točka še kar dobro zalegla.» KRAS — AURISINA Težka naloga čaka tudi Kras, saj Aurisina se je do sedaj dobro izkazala. Ekipa Krasa pa je prav v četrtkovi prijateljski tekmi pokazala, da je v dobri formi. Kras je v četrtek igral proti izbrani reprezentanci 2. in 3. AL in jo je premagal s 4:1. Med strelci se je vpisal tudi Lo Faro, ki je v tem tednu prestopil od Staran-zana h Krasu. Po Vidaliju, Coviju, Rosettiju, Di Noiju in Lo Farom, je Kras verjetno končal z nakupi nogometašev za letošnjo sezono, saj se «borza» amaterskih nogometašev konča 31. t.m. 3. AMATERSKA LIGA PRIMOREC — SAGRADO Po visokem porazu, ki so ga Tre-benci doživeli prejšnjo nedeljo, bo tokrat zmaga obvezna. Vendar v goste pride ekipa, ki letos ni še doživela poraza in prav s Poggiom in Ital-cantierijem deli prvo mesto. Točka bi zato že zadovoljila Trebence. UNION — GAJA Lažja naloga vsekakor čaka Gajo, ki proti Unionu ne bi smela imeti problemov, da pospravi novi par točk. Gajevci pa nikakor ne smejo računati, da imajo točki že v žepu, kajti vsako podcenjevanje nasprotnika bi jih lahko tudi drago stalo. BREG — CHIARBOLA Po izredno slabem začetku (trije porazi, en remi) Breg tokrat res ne sme zatajiti. Nasprotnik sicer ne bi smel predstavljati nemogoče ovire. «Plavi» pa bodo morali igrati bolj zbrano in dinamično kot doslej. (B.R.) SOVODNJE — PIEDIMONTE Sovodenjcem pridejo na obisk Podgorci, ki so letos precej obnovili ekipo in to (če gledamo dosedanje rezultate) dokaj uspešno. Gostje so namreč na drugem mestu razpredelnice in so se verjetno vključili v krog e-kip, ki se bodo borile za napredovanje. To dejstvo bo precej otežkočilo nalogo slovenskim nogometašem, ki se bodo spoprijeli z borbenim in odločnim nasprotnikom. Sicer bodo morali Marsonovi varovanci igrati na vse ali nič, kajti točki na razpredelnici sta očitno premalo. JUVENTINA — VILLESSE štandrežcem, ki so doslej okusili štiri zaporedne poraze, se obeta druga težka preizkušnja. V goste bodo namreč sprejeli enajsterico iz Vileša, ki sodi med najboljše ekipe in je trenutno s Podgorci na drugem mestu razpredelnice. Spričo dosedanjih negativnih rezultatov je težko napovedati, kako se bo srečanje izteklo. Štandrežcem (da bi razbili led) bi verjetno prijal tudi remi: Mladost počiva. l i" o i. K> i- ifl v a F a a pa v> J«0 & it>- eK- Gio- tri0'' ,* 18 , nica' •M $ 3V $ Ob koncu letošnje zelo uspešne sezone Prijeten društveni večer JK Čupa Društvenim prvakom podelili nagrade - Vzpon jadralnih desk Pred pričetkom odbojkarske C-l lige Danes turnir Sloge Nastopali bosta tudi OMA in Prata Društvenim prvakom so podelili pokale stian ^Upa ^ Priredil v hotelu Si-čla a y Sesljanu društveni večer za zVai ,ln Prijatelje. Vabilu se je od-ob „ .P? število jadralcev, ki so si r^ku ogledali tudi film o vib tv«en* sl°vesnosti ob otvoritvi no-jadtw m°lov ter o regati za kajutne lce. Odbor je izkoristil priliko, da je nagradil društvene prvake. Na grajeni so bili: v razredu Optimist Tom Hmeljak, v razredu lahkih jadrnic Aleksander Semen, v razredu FJ Egon Štoka in Sonja Rupel, za kajutne jadrnice pa so bili nagrajeni Dario Faggin v tretjem razredu, Darko Malalan v četrtem ter Dario Bensi v petem razredu. Sobotni društveni večer je praktično zaključil sezono, ki je bila letos zelo uspešna. Število članov JK Čupa se je letos znatno povečalo in to predvsem zaradi zanimanja za jadralne deske. Poleti se je na društvenem prostoru v Sesljanu zbralo veliko mladine in število društvenih jadralnih desk ne zadostuje več. Novost je bila letos tudi reditelj na društvenem prostoru, ki je bil vsak dan od 9. do 19. ure odprt vsem članom. Reditelj si je moral zapisovati imena uporabnikov čolnov in jadralnih desk, morebitne škode ter paziti, da so bila vsa jadra in jadrnice po uporabi primerno po spravljene. Prav zaradi velikega zanimanja mladine, se je letos ustanovil mladinski odbor, ki se redno sestaja in aktivno sodeluje pri delovanju JK Čupa. V bistvu pa se sezona za nekatere člane JK Čupa ni končala. Deskarji bodo morali skozi vso zimo vestno trenirati, da bodo v najboljši formi, ko bodo spet stopili na jadralne deske. Nekateri prostovoljci pa se bodo ukvarjali z manj prijetnim delom, se pravi s popravilom in barvanjem jadrnic. (S.R.) Od prvenstva v C-l odbojkarski ligi nas loči še točno teden dni. Ta konec tedna zato razna društva izrabijo tako, da prirejajo razne turnirje, na katerih bodo preizkušala moči svojih ekip. To velja tudi za ŠZ Sloga, ki bo danes v repenski občinski telovadnici priredilo turnir, katerega se bo sta udeležili šp tržaška OMA O.im-pic in Prata iz Pordenona. Vse tri ekipe so se na prvenstva skrbno pri pravile. OMA, ki je lani napredovala v B ligo, nastopa z nekoliko spremenjeno postavo, saj so nekatere lanskoletne igralke ekipo zapustile. Kljub temu ima v svojih vrstah več dobrih igralk in po našem mnenju v B ligi nikakor ne bo odigrala podrejene vloge. Prata bo nastopala v C-l ligi, ven dar ne v isti skupini kot ostali naši tretjeligaši. Pordenonska ekipa ne skriva svojih ambicij za prestop v višjo ligo. V njenih vrstah bodo nam reč nastopile tudi nekatere igralke, ki so lani branile barve Fiume Veneta. Za Slogo je turnir seveda še kako koristen, saj bo trener Drasič na njem lahko ugotovil dejansko moč in vred nost svojih varovank, s katerimi mis li letos naskakovati mesto čim bližje vrhu skupine za napredovanje. Razen obvestila wifarkarski odsek šz ob j} a’ se v ponedeljek, : majo t,U.r' na stadionu 1. maj rtjave ža ženski minila °d“k sz tiva ‘j ’ “a bo seja trenersk tiva ’ , I*0 seja trenerk stadift„seka v 'orek, 25. okt bo o j ? “Ervi maj» ob 20.3 ŠK Jmnib inovacijah. oh Kras -- Sek otroško teloi - *a točnost in udeležbo. X«?6v'" 30. t.n, .a’ da bo orientacij ŠtJ d ne 23. kot prvotni S>uie k69 deljek of' redni občni zbo toni k,.,, tn»-. ob 20.30 v F-1 '"tone v Jr ao11 * Vab|jcni! ik,.-..,'ras da j, dnici toi tozrej)! ?reda od 16.15 ( tee): tototok od 16.15 , Pe‘ck od 16.00 do °bvešč*'ras. V toluv ’ ,<‘a I® tečaj otrošk "jih dnVadnf OŠ v Saleži tozr^b-^ torek od 16.15 d 11. razred). V občinski telovadnici v Repnu pa je urnik naslednji: torek od 15.30 do 16.15 (vrtec); sreda od 15.00 do 16.00 (osnovna šola). ŠD Dom Sekcija za orodno telovadbo obvešča, da so treningi orodne telovadbe za fante ob torkih in petkih od 16. do 17.30 ure. Vsi treningi bodo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Možen je še vpis fantov, ki obiskujejo 2. in 3. razred osnovne šole. ŠD Dom Sekcija za ritmiko obvešča, da vadba športne ritmične gimnastike poteka ob ponedeljkih od 16. do 17. ure ter ob četrtkih od 15. do 16. ure. Vadba je v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Vpišejo se lahko dekleta, ki obiskujejo 1., 2. in 3. razred osnovne šole. ŠZ Bor - minibasket sporoča urnike treningov za igralec letnika 1972 in mlajše: ponedeljek (licej), sreda in petek (1. maj) od 15. do 16.30. Igralci se lahko vpišejo neposredno na trenigu ali v tajništvu društva. Športna šola - Sv. Ivan telovadba za osnovnošolske otroke je ob torkih in petkih in sicer: od 15. do 16. ure za prvi in drugi razred, za višje razrede pa od 16. do 17. ure. V prvenstvu mladincev Prvi uspeh OK Val OK Val Štandrež - Voli. club Cormons 3:1 (15:8, 5:15, 15:10, 15:12) VAL: Bastiani, Vogrič, Cej, Za-vadlal, Bensa, Brajnik, Mučič, Gri-novero, Zavadlal. Za odbojkarski klub Val iz Štan-dreža se je začelo letošnje prvo prvenstvo, to je prvenstvo mladincev. V prvem nastopu so plavo-rdeči zabeležili tudi prvi uspeh nad dokaj skromno ekipo iz Krmina. Varovanci novega trenerja Borisa Jelaviča se niso še navadili na nov sistem igre, zato niso blesteli. Poleg tega so nekateri igralci podcenjevali nasprotnika tako, da je le ta iztrgal našim set in jih spravil v težave v zadnjem setu. Pozitivno je, da smo opazili velik napredek pri nekaterih posameznikih in gotovi smo, da se bo izboljšala tudi igra, ko bo ekipa bolj uigrana. (Zip) Med mladinkami samo 01ympia Istočasno kot moško se je na Goriškem v teh dneh pričelo tudi žensko mladinsko odbojkarsko prvenstvo. V tej ligi od slovenskih šesterk bo letos nastopila le ekipa 01ympie iz Gorice. Skupno pa bo sodelovalo šest šesterk: Italcantieri in Volley Club iz Tržiča, Mariano, Torriana iz Gradišča, Libertas in 01ympia iz Gorice. Prvenstvo se bo končalo 19. decembra. Prvouvrščena ekipa se bo uvrstila v deželni finale. 01ympia igra domače tekme v telovadnici šole ITI «G. Galilei» v Gorici (Ulica Puccini), in sicer ob četrtkih zvečer s pričetkom ob 20.30. MLADINKE NA TRŽAŠKEM Sloga — CUS 3:1 (15:9, 15:8, 13:15, 15:12) SLOGA: Adam, Drnoušček, Gorkič, Kokoravec, Križmančič, Milič, Bizjak, Morpurgo, Peršič, E. in K. Pu-rič. Tudi v drugem kolu mladinskega prvenstva so slogašice osvojile celoten izkupiček. Tekma je bila lepa in tehnično na dobri ravni. CUS, ki je prvo tekmo gladko izgubil, je tokrat presenetil, saj se je izkazal za solidno in zlasti zelo borbeno ekipo, ki zlepa ne položi orožja. Vendar so bile tudi slogašice tokrat dobro razpoložene in so prikazale zrelejšo igro od svojih nasprotnic, katere so povsem zasluženo premagale zlasti z dobro igro ob mreži, saj so se izkazale tako v napadu kot v bloku. Maruške Grgič, ki še ni okrevala po poškodbi na gležnju, bodo na turnirju nastopile vse razpoložljive igralke. Urnik tekem: 15.30 Sloga - OMA; 16.30 OMA - Prata; 17.30 Sloga - Prata. (INKA) Jutri pa še turnir Brega Ob današnjem turnirju Sloge pa bo jutri v Dolini podoben troboj, ki ga organizira domače društvo Breg. Poleg ekipe trenerja Rada Grudna bosta nastopila še tržaška OMA (ki se bo ta konec tedna očitno podvrgla pravemu maratonu setov) in ljubljanski Partizan Vič, s katerim goji dolinski klub tesne prijateljske stike. O ekipi OMA velja poleg zgoraj^ napisanega omeniti, da je prav v četrtek odigrala prijateljsko trening tekmo z Bregom in ni kdove kako zadovoljila. saj sta se ekipi razšli pri 2:2 in Breg, ki nastopa v nižji ligi, je osvojil oba seta, v katerih sta nastopili prvi postavi. Kar zadeva Partizan Vič pa velja omeniti, da je v sobotnem prvem kolu druge zvezne jugoslovanske lige, v kateri je novinec, tesno izgubil v Splitu s 3:2. Spored jutrišnjega turnirja je naslednji (začetek ob 9.30): Breg - OMA, Breg - Vič, OMA - Vič. Šah v Novi Gorici Jutri ob 9. uri bo v Novi Gorici e-kipno šahovsko prvenstvo Primorske. Tekmovanje bo v organizaciji šahovskega društva Nova Gorica v prostorih hotela Sabotin. Šahovsko društvo Videm (Udine) bo 12. novembra organiziralo šahovsko srečanje ekip iz Celovca, Vidma in Nove Gorice. Prireditev bo v počastitev 1000-letnice mesta Videm in v okviru drugih prireditev, ki jih mesto priredi ob tem svojem jubileju. (B. F.) ŠAH Uspeh Sežančana Štefana Hozjana IDRIJA — šahovska zveza Slovenije je pod pokroviteljstvom zdravilišča Rogaška slatina organizirala v veliki dvorani zdraviliškega doma letošnje delavsko šahovsko prvenstvo članov in članic Slovenije. Sodelovalo je 150 šahistov in šahistk, ki so tekmovali po švicarskem sistemu devetih kol. Z odlično uvrstitvijo je presenetil mojstrski kandidat Štefan Hozjan (ŠD Sežana), ki je v članski konkurenci s 7,5 točke delil prvo do tretje mesto, vendar je zaradi slabšega seštevka točk po Boholcu osvojil drugo mesto za zmagovalcem Marjanom Lasičem. (Silvo Kovač) Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11 -5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M. dnevnik 22. oktobra 1988 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgoyorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT ^,an i,al'ianske in tiska Trst |r||3l] *ve*e časopisnih založnikov FIEG V Pekingu usmrtili 54 kriminalcev PEKING — Pekinško srednje sodišče je obsodilo še nadaljnje štiri osebe na smrtno kazen. Gre za ljudi, ki so jih obtožili posilstva. umorov zaradi ljubezenskih povodov ter tudi zaradi navadnega pretepa. Te obsodbe je treba prišteti drugim, ki so jih izrekla okrajna pekinška mestna sodišča. V Pekingu je šest okrajev. V dveh okrajih so obsodili na smrt v zadnjih dneh pet ljudi. Na splošno je šlo za napade na ljudi in posilstva. V nekem primeru je bil obsojen na smrt mladenič, ki je skušal posiliti neko žensko ter je pri tem ranil moža, ki jo je branil. Z obsodbami srednjega sodišča in okrajnih sodišč se je število justificiranih kriminalcev povzpelo v Pekingu od prejšnjega četrtka do včeraj na 54. V Benetkah simpozij o rakastih obolenjih BENETKE — še vedno ne moremo dati «končnega odgovora* o raku, lahko le bolje izrabimo izkušnje, ki jih je na onkološkem področju dobilo zdravstvo. V bistvu je treba bolj smotrno in v sintoniji uporabiti razpoložljivo orožje od kirurgije pa do radioterapije, kemoterapije in najnovejše hormon ske terapije. To so končne ugotovitve primarija onkološkega oddelka na vsedržavnem inštitutu za rakasta obolenja v Milanu Giannija Bonadonne na 6. simpoziju «Bristol Myers», ki ga je v Benetkah organiziral milanski inštitut. Iz simpo zija izhaja ugotovitev, da so prav klinične študije omogočile odkritje novih terapij, ki so predvsem pri raku dojk omejile drastične kirurške posege obenem pa zvišale verjetnost popolne ozdravitve. Prav tako so zabeležili viden napredek pri zdravljenju malignih linfomov (rak bezgavk) in pri levkemijah. Kot izhaja iz simpozija so sedanje raziskave osredotočene predvsem na izredno izpopolnjene statistične študije, ki po analogiji omogočajo hitrejše ukrepanje in boljšo izbiro primernejše terapije in s tem tudi večjo verjetnost ozdravitve. Pri novotvorbah pa ostane še vedno glavna postavka bitka s časom, saj le rana ugotovitev omogoči večjo verjetnost popolne ozdravitve. Seveda pa je treba biti pri tem izredno previdni. Saj si nista nikoli dve novotvorbi popolnoma enaki. Tudi ozdravitve niso vedno izključno rezultat medicinske terapije. Zgodi se tudi, da človeški organizem sam zaustavi in morda celo odpravi bohotenje rakastih celic. Prav tako je treba s precejšnjo mero previdnosti sprejeti beneške trditve o uspehih kemoterapije. Tajski kralj na ogledu Tajski kralj Bhumipol Adulyadej (tretji od leve) si je ogledal položaj na kanalih Bangkoka, saj tajsko glavno mesto pestijo v zadnjih desetih dneh izredne padavine (Telefoto AP) Železna lady se upira plačevanju obveznosti LONDON — Angleška vlada ima v svojem predalu zakonski osnutek (gre predvsem za «belo knjigo*, v kateri se zagovarjajo njene teze), k; bi ga utegnila uporabiti, da bi blokirala angleške prispevke proračunu evropske skupnosti v primeru propasti pogajanj glede bodočega razvoja skupnosti. V tej zvezi je včeraj pisal londonski «TimeS», prav gotovo ne slučajno, ob priložnosti o-biska francoskega predsednika Mit-terranda v Londonu. Prav včeraj sta se Margaret That cher in Mitterrand spoprijela v Downing streetu z žgočimi problemi skupnosti, med katere sodi v prvi vrsti reforma kmetijske skupne politike. Na stuttgartskem vrhu je bilo sklenjeno, da bi poiskali rešitev na daljši rok o problemu prispevkov držav članic v roku 6. decembra. Po pisanju «Timesa» je Anglija pri pravila zakonski osnutek že pred stuttgartskem srečanju, toda ga je začasno zanemarila, ker je dosegla določeno povračilo angleških prispevkov. Pustošenje «Tica» . MAZATLAN (Mehika) — Na mehiški obali ob Tihem oceanu je zaradi orkana «Tico» ostalo brez strehe nad glavo 25 tisoč ljudi. Silovito neurje je obenem uničilo vse posevke na ogromnih površinah preko 1,1 milijona hektarjev, da znaša škoda po prvih ocenah nad 200 milijonov dolarjev. Nagrada najbolj dobremu dijaku RIM — Tudi letos so v Italiji podelili posebno nagrado dijakom, ki so se odlikovali med šolskim letom s svojo dobroto. Nagrada najbolj dobremu dijaku je tokrat šla v Perugio, kjer stanuje in obiskuje učiteljišče 18 letna Fran-cesca Caringi. Dekle si je že od rosnih let prizadevala pomagati nekemu svojemu handikapiranemu vrstniku. Leta in leta mu je pomagala na poti v šolo in tudi v razredu je bila vedno ob strani prizadetega dijaka. Poseben napoj im srečo MBABANE — Včeraj je pred sodiščem v Mbabanu, glavnem mestu Svvazilanda, «pričal» neki čarovnik, ki je obtožen, da je na drobne koščke se-sekal 2-letno dekletce. Čarovnik je otroka kupil, da bi pripravil poseben napoj «muti», ki prinaša srečo tistemu, ki ga pije. S tem je skušal čarovnik rešiti lastnika neke majhne trgovine, ki je plul v slabih finančnih vodah. Oče dekletca, ki je bil prisoten v sodni dvorani, ni mogel zadržati solz, čeprav je priznal, da je prodal hčerkico čarovniku. Kakšna bo razsodba, ni znano. Vendar si bo moral čarovnik najbrž izmisliti drugačne napoje, ki dodeljujejo srečo, kajti «muti» je proti vsem humanim in razsodnim načelom. Leonardove pravljice v ruščini MOSKVA — Sovjetska založniška hiša «Detskaja literatura» je pripravila za tisk knjigo Leonarda da Vincija «Pravljice, legende in parabole». Izid knjige je v Sovjetski zvezi precej odmeval in časopis «Komsomolskaja pravda» ugotavlja, da se v Leonardovih pravljicah dovršeno stapljata znan stveni in umetniški talent Leonarda: «Gre za svojtsveno prepletanje jasne misli s fantazijo in artistično plastičnostjo, vsemu temu pa je pridan pridih skrivnostne magije, ki je podoben nasmehu Mone Lize». Kaj o vsem tem menijo sovjetski otroci, ki jim je knjiga namenjena, pa ni znano. Pande se selijo zaradi lakote PEKING — Več orjaških pand od skupnih 80 primerkov, ki še živijo * naravnem rezervatu Wolong v osrednji kitajski pokrajini Sičuan, se je za-teklo nižje od 2800 m nadmorske višine, ker jim je grozila smrt zarod• pomanjkanja hrane. Pande so zapustile svoj naravn* okoliš, ki se nahaja navadno v višini 2800 m, kjer pa je posebna vrsta bambusa, s katerim se živali branijo, že odcvetela in se posušila. fa' ko so pande, vrsta živali, ki izumira, ostale brez svoje priljubljene brane- Agencija Nova Kitajska poroča, da se živali težko prilagajajo ■ novemu okolju in so nemirne, čeprav ima] na izbiro neko drugo vrsto bambusa, ki pa jim ne prija preveč. Zdi se, da bi se rade čimprej izselile. Doslej * ni poginila nobena panda. Da bi P privabili v nižje ležeče kraje so P1" delavci pripravili ustrezno hrano ne koliko nižje od njihovih bivališč. Pred^ videvajo tudi ulov betežnih živali fč. mladih in starih —, da bi zaščit1 rod. Zasedanje kongresne stranke Predsednica indijske vlade Indira Gandhi na zasedanju svoje kongresne stranke v Bombayu (Telefoto AP) Le Arktika kriva za izgubo ladij • MOSKVA — Je samo Arktika kriva za dramo v Čukotskem morju, sprašuje sovjetski tisk zdaj, ko se je večina ladij rešila ledenega objema in je na poti v matične luke. škoda, ki jo je pretrpela sovjetska daljnovzhodna trgovska flota, je namreč ogromna: ladja «Ni na Sagajdak» je potonila, trideset ladij je močno poško dovanih, sedem pa je še vedno vkovanih v led nad Be rrngovim prelivom, med njimi tudi dva ledolomilca. Že skoraj tri tedne traja reševanje tovornega kon voja, ki ga je v začetku meseca nepričakovano zajela ledena ujma v Čukotskem morju na poti iz sovjetskih severnih pristanišč v Vladivostok. V ledu se je zna šlo čez sedemdeset ladij, ki so se zadnje dni septem bra odpravljale proti Beringovemu prelivu in Vladi vostoku in ki so jih prve dni oktobra, po hitri spre membi vremena, nedaleč od pristanišča Pevek okovale dva metra debele ledene gmote. Čeprav je bilo med njimi tudi osem ledolomilcev, je zaradi hudega vetra in mraza celoten konvoj obtičal. Kot zdaj poroča sovjetski tisk, so ladje pred Peve kom res čakale na ugoden trenutek za plovbo, saj je bi lo meteorologom že takrat jasno, da so razmere zelo negotove in da se lahko konvoj iz zaliva prebije samo ob jugovzhodnem vetru. Toda napovedi meteorologov so se pokazale za netočne, jugovzhodnik ni pihal tri dni, kolikor so pričakovali meteorologi in kolikor bi ladje potrebovale za prehod, marveč samo štiriindvajset ' potem pa je popolnoma spremenil smer in začel s ■ ^ vera prinašati velike količine ledu, ki so se spopjf -n tri velikanske plošče, s premerom od 20 do 30 mili vklenile vse ladje. . g. Zadnjih sedem ladij, ki so še ujete v led, zdaj 7 suje šest ledolomilcev, med njimi tudi dva na,nga drski pogon — «Lenim in «Leonid Brežnjev». AJ1" usoda sicer menda ni več ogrožena. Toda nihče tančno ne ve, kdaj bo reševanje pri kraju, ker se me v Čukotskem morju spet slabša. 7fla Sovjetski tisk zaradi tega že postavlja nervo .._ vprašanja, kdo je kriv za to, kar se je zgodilo- ■ kakor ne samo meteorologi, pravi Pravda, ki res“°Jgfi-znava , da takšno neurje ni zapisano v 177 skem koledarju v vsem zadnjem stoletju, ki Pa trdi, da je treba bolje organizirati transport v sevenMi-predelih dežele. Konvoj se je zaradi slabe organ ^ cije dela v pristaniščih baje predolgo zadrževal v vernem morju. «To je poučna lekcija za vse, ki skrbijo za tarr\Zji;0 njo oskrbo», opozarja Pravda in kar po imenu naZl(fr-vsa ministrstva, ki so poleg daljnovzhodne P07' na ske uprave kriva za nastale težave. Vsak gleda jg. svoje koristi, je rečeno, namesto da bi uprave vale povezano. DANIL0 SLlVN>* Jack London: MehikSin6C : Radiša Milošev^ mm