361. števt
V Ljubljani, sobota dne 28. decembra 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 150; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon	Številka 118.	:::
- ;• ■
• •• IM
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• •• • ••
Posamezna številka 6 vinarjev.
:i:	Uredništvo	In upravništvo:	u
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
Telefon številka 118.
r rnTii.fcg"
Balkanska vojna.
V	letu krvave zarje.
Gorica, dne 26. decembra 1912.
S pomislekom smo napisali naslov temu članku. Kajti kdor presoja današnjo situacijo vseh evropskih držav s pogledom v bodočnost, ne bode posebno vesel.
Ako presodimo politično preteklost prošlih let, vidimo, kako so sledili dogodki drug drugemu, lepo, mirno, premišljeno. To velja še posebej za 1912 I. Živimo v dobi. ko ne moremo zagotoviti, koliko časa bode trajal navidezen mir, kajti obnašanje vseh evropskih držav je sumljivo, potuhnjeno. Poroča se o mobilizaciji, piše v demobilizaciji, kriči se o vojni in miri ljudstvo. Za vsem tem pa tiči nekaj, kar potrjuje mnenje ljudi: vojna.
Ne moremo zagotoviti, kako konča mirovna konferenca evropskih poslanikov v Londonu; eni govore tako, drugi nasprotno. Turčija }c prosila za premirje in balkanske države so ga podpisale; medtem pa, ko se vrši konferenca, kjer pade odločitev, vozi Turčija neprestano svoje čete i" Male Azije; po teh znamenjih bi morali sklepati, da nam bodočnost ne bode posebno mila.
Drugo vprašanje je, kaj bode tedaj, ko bodo delile balkanske države zavzeto ozemlje bivše Turčije. Kako se bodo obnašale tedaj evropske 'države? Ali bodo priznale zmagovalcem tisto, kar jim gre po pravici? Bodo li molčale?
Staroslavna Avstrija je bila prva, ki je pokazala zavist zmagovalcem; zato pravi sedaj, ko je rešena zadeva Prohaszka: dovolimo luko, ali ne dovolimo, da se utrdi. Srbska luka naj služi samo v trgovske svrhe. In tako se oglašajo 'drug za drugim, in vsakdo ima svoje opazke.
Na Daljnem Vztoku s.e oglaša žolta Kitajska, in skoraj se dogodi, da zarožlja tudi ona z vojnim orožjem; Rusija mobilizira tudi na njeni meji in sibirski.
Presojajoči bodoče 'dogodke s tega stališča, dobimo precej slab in neugoden rezultat. Rogve, da se ne uresničijo besede belgrajskega 'dopisnika »Dneva«, s katerim meni, da bodo morali listi najbrž že na spomlad prememti naslov iz »Balkanska vojna« v »Evropska vajna«.
Kako mislimo o klanju, smo že mnogokrat povedali; in potem pravimo še, da smo kulturni? Nimamo navade, da podajemo svojim čita-tcljem mračne misli o prihodnjosti, ampak v "današnjem položaju ne smemo biti optimisti.
Kdo ima toliko hinavščine v sebi, da bo'de nosil drzno čelo v meglenih dneh? Mi ne! In prav radi tega pravimo, da jadramo med velike dogodke, v leto krvave zarje. *, <
Situacija.
VPRAŠANJE POSREDOVANJA VELE-VLASTI.
Carigrad, 26. 'decembra. Velevlasti close'daj niso podvzele nobenega koraka pri Porti glede mirovnih pogajanj. Mogoče je, da so balkanski zavezniki pripravljeni na tako intervencijo,
V	turških vladnih krogih se zatrjuje, da Turčija odločno vstraja pri tem, da morajo Drinopolje, Dcdeagač, Liilc Burgas in Midija ostati v tur škili rokah.
TURŠKI PROTIPREDLOGI.
Carigrad, 26. decembra. Ministrski^ svet je sestavil protipredloge, katere bodo turški delegati predložili balkanskim delegatom na prihodnji seji mirovne konference.
PRIPRAVE ZA NADALJEVANJE VOJNE.
Carigrad, 26. decembra. Vsi častniki od čataldže, ki so bili na dopustu, so dobili poziv, da se tekom 24 ur vrnejo k svojim polkom.
DANEV OSTANE V LONDONU.
London, 26. decembra. Dr. Danev ni odpotoval iz Anglije, ampak je ostal v Londonu.
TURŠKI MIROVNI POGOJI.
Carigrad, 27. decembra. Turški delegati so že dobili iz Carigrada instrukcije, kakšne protipredloge naj v jutrišnji seji mirovne konference stavijo. Protipredlogi so bistveno sledeči:
Turčija odklanja absolutno odstop Odrina in Dedeagača.
Turčija akceptira avtonomijo Albanije.
Glede Krete opozori Turčija Grčijo, naj se obrne do velesil, ki izvršujejo nad Kreto protektorat. Ako nimajo te nič proti aneksiji, se bo Turčija odpovedala svoji suvereniteti.
Vseh egejskih otokov Turčija ne odstopi.
Nadalje se poroča: Ako bi Turčija Odrin odstopila, nastane revolucija in bi armada izsilila nadaljevanje vojske, ki bi se pa za Turčijo neugodno končala. Zato je Turčija konferenco poslanikov obvestila, naj deluje pri balkanski zvezi na to, da akceptira turške protipredloge vsaj v principu.
»Ikdam« poroča, da bo Turčija tudi predlagala, naj ostali del Tracije in vsa Makedonija s Solunom postane avtonomna pod suvereniteto Porte, Bulgarija pa naj dobi le trgovski dohod k morju. Informirani krogi pa menijo, da Turčija takega predloga ne bo stavila, ker se je že prepričala, da z njim ne prodre. Porti se gre v glavnem le za to, dase meja od Kseroškega zaliva do črnega morja potegne tako, da ostane Odrin turški.
NADALJNO DELO POSLANIŠKE REUNIJE.
London, 26. decembra. Takoj na prvi seji po božičnih praznikih, bo poslaniška konferenca pričela z delom glede določitve mej nove Albanije, ki se ima nevtralizirati. Razpravljalo se bo tudi o usodi egejskih otokov.
ARTILERIJSKI BOJ PRED JANINO.
Atene, 26. decembra. Vojno ministrstvo poroča o hudem artilerijskem dvoboju pred Janino, ki se je vršil včeraj ves dan. E)ruga divizija, ki je bila v boju s predsfražami, ni zapustila svojih pozicij. Desno krilo, ojačeno s četami došlimi iz Aten, je z velikim vspehom pod-vzelo rekognosciranje in našlo na bojišču 120 turških trupel.
BOJI OKOLU SKADRA.
Cetinje, 26. 'decembra. Včeraj je v 'dolini Skadra prišlo med turškimi in črnogorskimi predstražami do krvavega boja. Bitka je trajala celih 18 ur. Turki so poskušali izpad, a so bili s krvavimi izgubami odbiti. Črnogorci so imeli 7 mrtvih in 24 ranjenih.
LISTEK.
M. ZEVAKO:	■	* / /
V	senci jezuita.
(Dalje.)
Rokovnjača, ogoljenejša nego ktfaj poprej, stt bila žalostna, in venomer so zdaj tema, uhajali vzdihi, ki morda niso bili zanimiv razgovor, pač pa kljub temu zgovorni.
Zakaj te vzdihljaje so spremljali žareči pogledi, ki sta Jih upirala pivca v piščance, nabrane na ražnju kakor jagode na rožnem vencu In veselo cvrčeče nad visokimi plameni.
In naša dična znanca nista imela zaman tako dolgih obrazov.
2e nekaj dni ni bilo skoraj več mogoče, služiti si vsakdanji kruh. Ali so bili postali meščani bolj previdni, ali je orožništvo podvojilo svojo paznost, vrla možaka sta pila pravkar za svoje zadnje beliče.
Vrhu tega so se vršila okrog Dvora Čudežev jako čudna gibanja. Videl si častnike, ki so se klatili tam okrog, kakor da bi računali o stra-tegičnih vprašanjih. In celo sam veliki profos se je bil parkrat pokazal v sosednjih uličicah.
Res, slabi časi so bili prišli v deželo ...
Landri, sin gospe Gregoarjeve, je jahal konjsko bruno pred gostilniškimi vrati in se zabaval s tem da je klical mimogredoče s svojini rezkim glasom, ne meneč se za neštete klofute, s katerimi mu je pretil dični gospod Gregoar.
»Glej no, glej,« je zaklical paglavec zdajci, »ali nista tole brat Tibo in brat Luben! Zmerom skupaj! Dober dan brat Tibo! Dober večer, brat Luben! Kako? Ali ne bosta stopila noter? Ali nič ne vohata, kako diše škriančki iz oou*
BOLGARI NISO ZAPUSTILI SOLUN.
Sofija, 26. decembra. Vest, da so bolgarske čete zapustile Solun, je neresnična. Dosedaj je odšla iz Soluna v Scres le ena bolgarska stotnija.
BRZOJAVNA ZVEZA MED CARIGRADOM IN SOLUNOM.
Carigrad, 26. decembra. Brzojavna zveza med Carigradom in Solunom že zopet funkci-jonira.
RUMUNSKA NE MOBILIZIRA.
Bukarešt, 26. decembra. Uradni list »Rou-manie« najodločnejše zavrača vesti o mobilizaciji rumunske vojske. List pravi: Neprestano se morajo pobijati vesti, katere razširja gotovo časopisje o Rumunski. Rumunska bo mobilizirala armado le v tem slučaju, ako bo hotela takoj pričeti z vojsko. A v sedanjem momentu nima za to nobenega povoda.
BOJI V EPIRU.
Carigrad, 27. decembra. Ejabi paša je s celini štabom padel v boju pred Janino. Pri Ko-rici se vrše ljuti boji meil turško armado, ki šteje 20.000 mož, in med dvema grškima divizijama. Ostanki vardarske armade, razbite pri Bi-tolju, hite proti Ljaskodiku, da pridejo pravočasno na pomoč oblegancem v Janini.
BOLGARSKE JADRNICE V MARMARSKEM MORJU?
Carigrad. 27. decembra. Turške topničarke so zapazile danes ponoči 9 bolgarskih jadrenic v Marmarskem morju. Jadrenicc so dovažale Bolgarom živila. Turško vojno brodovje jih je zajelo ter odpeljalo v Carigrad.
KOMPENZACIJE ZA RUMUNSKO.
Dunaj, 27. decembra. Novoimenovani ru-munski poslanik v Londonu Misu, ki bo zastopat na konferenci veleposlanikov interese Rumunske, je dobil naročilo, da se neoficialno posvetuje z bolgarskimi delegati glede kompenzacij za Rumunsko. Rumunska zahteva pokrajino od Silistriic do Kavarne, Bolgarska pa hoče odstopiti le Silistrijo.
PREDRZNI ALBANCI.
Rim, 27. deccmbra. Albanski komite razglasu, da je vsa Albanija zrevoluciiomraua. Povsod se širi upor proti Srbom, da bi jih pognali iz 'dežele.
KOLERA PRI ČATALDŽI.
Petrograd, 27. 'decembra. »Novoie Vremia« poroča: Gučkov, ki je vodil na Balkanu 'delovanje »Rdečega križa« in se je vrnil v Petrograd. izjavlja, da je mi Čataldži 23.000 za kolero in legarjem zbolelih.
RUMUNSKI POSLANIK V LONDONU.
London, 27. 'decembra. Novi rumunski poslanik Misu je imel včeraj dolgo konferenco s predsednikom bolgarskega sobranja 'dr. Dane-vom o razmerju Bolgarske napram Rumuniji
Slovenska zemlja.
Pismo iz Gradca.
»Dan« je prinesel zadnje čase že nekaj poročil o društvenem življenju v Gradcu in tudi o organizaciji mladine.
Mnogo stvari je pri nas, o katerih slišimo zopet in zopet — in vendar ostanejo leta in
ih ■irnr	... ...
leta pri starem. O graških Slovencih se je pisalo že mnogo po časopisih in vendar ne moremo reči, da bi se njih razmere boljšale — nasprotno: vsako leto požre Gradec na tisoče naših ljudij. Ko bi delali račun o letošnjem letu bi nam številke povedale isto, kakor pred nekaj leti: Gradec je grob za naše ljudi.
Kje je pomoč? Kje je rešitev?
Ako pogledamo Trst pred nekaj leti — vi* dimo, kako težko se je razvijalo društveno irt narodno življenje, dokler ni bilo »Narodnega Doma«. Skupno zbirališče je za vsako narodnost v velikem mestu odločilnega pomena.
Graški Slovenci danes niso tako srečni, da bi imeli skupno shajališče. »Čitalnica ima svoje prostore, »Domovina« svoje prostore, akademi-čna društva svoje prostore — tako je vse raztreseno. Vsak drugod — vsak zase — nikaklh zvez, nikakih skupnosti.
Ako bi imeli svoj »Narodni Dam« bi imela lahko vsa društva v njem svoje prostore in bi bilo med njimi več skupnosti. Sedaj skoraj vsa društva trpe, ker nimajo pravih prostorov; posebno za zabave in prireditve bi bili potrebni boljši prostori, »Sokol« ima take prostore, da brani društvu pravi razvoj sploh: ako hočemo v Gradcu dobro napredovati •— potrebujemo pravih prostorov. Slovenci smo v Gradcu po številu prvi med Slovani in bi morali k sebi privabiti druge — posebno Hrvate in Čehe. Slovanski delavski.sloji bi morali v slov. »Narodnem Domu« dobiti svoje zavetje.
Ako bi se stvar resno vzela v roke — bi bila gotovo aktivna, ker bi društva plačala mnogo najemnine; ako bi imeli primerno dvorano, bi se večkrat lahko priredila kaka igra — kar bi privabilo v slovensko sredo tudi one, ki se zdaj zgubljajo izven nje. Treba bi bilo tudi širših prostorov, kjer naj bi bila vsako nedeljo zabava in ples, da bi ne bilo treba našim ljudem iskati zabave po slabih nemških luknjah. Skratka »Narodni Dom« v Gradcu bi rešil polovico slovenskega graškega vprašanja. Marsikaj bi bilo mogoče, če bi bili v svojem. S tem pa ne mislimo na kako veliko razkošno stavbo, ampak na hišo, ki bi našim društvenim potrebam v vsakem oziru zadostovala. Predvsem bi bilo treba misliti na to, da dobimo primerno dvorano za predstave in primerne lokale za ples in zabavo. Ako bi imeli Slovenci kaj smisla za svoj boj — bi tega vprašanja ne odlašali — ampak bi ga skušali tim preje rešiti.
Stojimo pred novim letom. Kaj ko bi resnoi sklenili, da hočemo v prihodnem letu z vso sito delati za svoj dom v — Gradcu. Potem bodo morebiti naše letne bilance boljše — nego bo letošnja.
V	tem znamenju želimo vsem rojakom veselo in uspešno novo leto!
DNEVNI PREGLED.
Našim čitateijem naznanjamo, da ]e vslell nenadnih tehničnih zaprek postala za sedaj iz-prememba oblike lista nemogoča in bo »Dan* izhajal v sedanji obliki. Imel bo le več kolon, s čimer bo list mnogo preglednejši. Pripravljeno pa imamo še drugo akcijo, s katero razveselimo naše naročnike najbrže kmalu po novem letu.	r
»Še nekaj«! Čakali smo, 'da končajo »naša glasila« o tisti srbofilski demonstraciji, ki se je vršila pri nas. In glej kleka! Povrsti so začeli opominjati naše ljudstvo, naj ohrani mirno kri, naj se ne razgreva za take stvari, ker bi moglo to slovenskemu narodu škodovati! Mi pa pisce
vice! Le noter, bratca, le noter!«
Mogočna zaušnica je ustavila kipečo zgovornost nadebudnega mladeniča.
Zadala mu jo je bila lastna roka mojstra Gregoarja ki mu nikakor ni bilo všeč, da vabi v njegovo krčmo goste, ki so ravno tako slabi plačniki kakor dobri jedci in pivci.
Landri je zatulil z žalostnim glasom in se spustil s svojega bruna; a zdaj je kričal nalašč še glasneje, samo da bi dražil očeta:
»Le noter, brata! Zajca imamo, svežo pašteto še od davi, in kopune takšne, da jih Še ni videlo človeško oko!«
Gregoar je hotel skočiti nad paglavca in mu zamašiti usta s cunjo.
Toda žal, bilo je prepozno!
Zaslišavša besedo zajca, sta brata Tibo in Luben nastavila ušesa. Ob besedi pašteta sta se ganjeno spogledala, in ko je Landri omenil kopune, sta si obliznila ustnice.
In zdaj sta stopala noter, veličastno in dostojanstveno; blagoslavjaje pivce, sta prekoračila prag.
Jedva sa bila v gostilniški sobi, že sta se spustila za mizo.
Fanfar in Kokarder, ki sta ju zapazila, sta se kar zdrznila.
»To sta tista dva, ki sva jima zadnjič nasedla,« je rekel Fanfar.
»Berača! Samo neko slabo knjigo sva našla pri njiju!«
»Pa sta vendar srečnejša od naju dveh. Mojster Gregoar jima kreditira!«
In baš se je bližal menihoma mojster Gregoar v svoji lastni osebi, zvijaje vogal svojega predpasnika.
»S čim vama naj postrežem, prečastita?« ie vprašal z vidno zadrego na obrazu.
... »Z dobro .večerjicoL« ie odgovoril .Tibo.
»Vajin sinko nama je pravil o nekakšnih kopunih.«
»In o škrjančkih, ki pojo v kozici.«
Gregoar je zadušil vzdihljej, ki se mu je bil dvignil iz grla, ter iztegnil prst proti malemu Landriiu, ki je stal pri kuhinjskih vratih in kazal seženj dolg jezik.
Nerodno si je bilo nakopati jezo menihov.
Toda priti ob svoj denar je bilo enako nerodno.
Pai hipov je tehtal Gregoar v svoji glavi za in proti junaškega sklepa, ki se mu je bil rodil.
Zdajci pa se je odločil.
»Prečastita,« je dejal, »piti bi vama že še dal, toda z večerjo vama nikakor ne morem postreči, ako ne bosta plačala... To je pravilo, ki se ga držim napram vsem... le vprašajta ta dva gospoda ...
»To je žalostna resnica!« sta odgovorila Fanfar in Kokarder.
»In zatorej, prečastita, verjemita, da se zavedam in v polni meri cenim čast, ki jo izvolita izkazovati moji ponižni hiši — čast, ki bi zadoščala nedvomno že sama po sebi, da poplača obilno...«
Mahoma pa se je Gregor prekinil sredi zavozlane fraze, ki jo je bil začel.
Izbuljil je oči, in skoraj mu je zastala sapa, zakaj to, kar je videl, je podrlo vsa njegova mnenja in načrte.
Brat Tibo je bil že ob prvih besedah krčmarjevih pobrskal po svojem mošnjičku ter izvleke! celo pest zlatnikov in Srebrnjakov.
»Oho!« je vzkliknil Gregoar.
Snel je čepico, priklonil se do tal in brcnil natakarja, rekoč:
»Fakini Ali ne .vidiš, da hočeta prečastita _xjž&rJaft?j* j /.V,V,	‘
Kakor bi trenil, se je pokril namiznik z najsočnejšimi jedmi, in meniha sta se jih lotila s tistim resnim in hkrati nežnim obrazom, ki ga' vselej opažamo na dobrojedcih, kadar sedejo k mizi.
Toda Gregoar ni bil edini, ki je izbuljil oči od presenečenja: Fanfar in Kokarder nista bila izgubila niti najmanjše geste, niti ene same besede v vsem tem prizoru.
»Ali si videl?« je vprašal Fanfar s tihim glasom.
»Tiho! Zmaživa se!« je odgovoril Kokarder.
Rokovnjača sta par minut nato plačala merico začinjenega vina, ki sta jo imela pred seboj, in odšla, ne vzbujaje pozornosti.
»Obogatela sta, kakor kaže!« je menil Kokarder, ko sta bila zunaj.
»To je postranska reč! Glavno je to, da preide njuno bogastvo v najine roke.
»Pa res, brate! Sicer sva pa že zdavnaj zaslužila, da se to zgodil«
»Da; enkrat sta naju speljala na led mro-kleta meniha; toda nocoj nama ne uideta
»Počakajva ...«
Čakanje ie bilo dolgo, zakaj večerja tfašiH pobožnih znancev je trajala do šeste ure.
Toda nihče ni potrpežljivejši od lovca, ki stoji na straži.
Prišel je trenotek. ko sta rokovnjača zagledala brata Tiboja in brata Lubena. ki sta prihajala iz krčme še veličastnejše, nego sta bila stopila vanjo.
Nekam preveč sigurnih in dostojanstvenih korakov, kakor vsi ljudje, ki se ne čutijo ni5 kaj posebno varnih, sta jo mahnila meniha proti Sem.
Ljudi ie bilo. še mnogo po ulicah.
(Dalje.)
Jistih vrst kličemo na odgovor, in jih vprašamo: povejte nam vsaj nekaj o tisti tako nevarni sr-bofilski demonstraciji! Vsaj nekaj! Mari se nismo v vsem točno informirali, in potem poročali svojim čitateliem? Pa še kakšne dodatke, kakšna svarila! človek res ne ve, kaj hočejo imeti. Kaj nismo povedali takoj potem v poročilu, kaj ie bilo, kako daleč je vsa stvar segla? In tudi to, smo pisali, da je policija takoj drugi dan izpustila na svobodo vse tiste, katere je prejšnji večer areirala na kolodvoru. Ljudje naredijo iz muhe konja, in res ne vemo, čemu je bilo treba popisati toliko papirja za tako majhno m skoro brezpomembno reč. — Nismo napisali, teh vrst zato, da bodemo polemizirali; izjavili smo že, da nočemo polemik, da se jih bodemo izognili, ker nočemo prepira nikjer. Ampak taka malenkost vendar ni vredna toliko črnila in papirja.
Divadlo, revija za gledališka vprašanja, prinaša v svoji 5. številki zopet zanimivih stva-rij in slik iz življenja slovanskih gledališč.
Javna zahvala. Kakor že par let, so tudi letos tukajšnji velecenjeni trgovci in čislane trgovke za odkup novoletnih koledarjev darovali znesek 65 K v korist tukajšnje šolske mladine.
V	isti namen podaril je tudi — kakor že nekaj let — 50 K tukajšnji posestnik vile in lekarničar v Ljubljani gosp. Gabrijel Piccoli. Vsem prebla-im dobrotnikom se usoja najuljudneje zahvaliti olsko vodstvo na Breznici, dne 26. decembra 1912. Jos. Ažman, nadučitelj.
Iz Zagorja ob Savi. Na sveti večer je bila pri nas pravcata Št. Jernejska noč. — V pretepih mej fanti sta bila 2 fanta (Habič in Oblak) z noži nevarno ranjena, a neki drugi fant (Savšek) je bil v prsa ustreljen s samokresom. Oblak je za posledicami poškodbe žc umrl, dočim so Savšeka prepeljali v bolnišnico v Ljubljano. Poškodovanih je bilo baje še več pretepačev, ki pa raje ostanejo med »neimenovanimi«. Krivdo na temi krvavimi pretepi se mora razven splošni podivjanosti današne mladine pripisovati nezadostnim varnostnim odredbam. Ne bodemo orožništvu v splošnem nič predbacivali, kajti ono stori svojo dolžnost, kakor vedno, pač se pa tukajšnjemu postajevodju lahko reče, da mu niso znane razmere njegovega rajona, in da on ni vajen tako velikih postaj, kakršna je tukajšnja. — Na sv. večer pride k polnočnicam v Zagorje iz daljne okolice vedno mnogo ljudi, in tudi fantje iz Trbovlja. Na mestu bi bilo to-raj, da bi se odposlale v Zagorje in njeno okolico orožniške patrule in bi se tako mogoče preprečili popisani zločini. Tudi bi bilo bolje, če bi gospod postajevodja to noč raje opravljal svojo stanovsko dolžnost zunaj — kakor da je opravila! svojo versko dolžnost znotraj cerkve. Kako milo in blago mora biti orožniku pri srcu na sv. večer, ko vse hiti veselo v cerkev, on pa v mrzli, temni noči čuje nad imetjem in življenjem prebivalstva. Ne vidi sicer lepo razsvetljene cerkve, a vkljub temu sliši v svojem srcu mili glas: »Tiha noč, blažena noč«. — Gotovo mu bode najvišji gospodar njegovo opravilo enkrat vsaj tako dobro poplačal, kakor onemu, ki se v tem času pokaže v cerkvi. Velika napaka v Zagorju je tudi, da se gostilne redno ne zapirajo. Kdo ima neki to stvar nadzorovati? Marsikaj bi se preprečilo, da bi se gostilne pravočasno zapirale. Konečno poživljamo cestni odbor, naj vendar malo gleda na ceste. Tako slabih cest, kakor pri nas, se najde menda le še — v Turčiji.
Svojo ženo ubil s sekiro. Kakor smo že poročali, je ubil 461etni posestnik Ivan Stelzl iz Sv. Ivana na Štajerskem svojo ženo s sekiro. Surovega in podivjanega moža so te dni prijeli in izročili sodišču.
Aretacija roparja. Kakor je »Dan« že poročal, je bil 9. t. m. ob 6. uri zjutraj na cesti Celje—-Ostrožno umorjen pekovski pomočnik Mihael Sumrek, ki je bil uslužben pri pekovskem mojstru Jožefu Achleitnerju v Celju. Te dni so prijeli orožniki nekega Jurija Krempuša iz Velike Pirošice, ki je na sumu, da je Sumreka umoril. Zločinca je orožništvo izročilo okrožnemu sodišču v Celju.
Osumljen umora. Dne 14. t. m. je neznan človek napadel v obližju Celja oskrbnika Martina Orašovnika. Ker se je isti čas potepal v okolici Celja brezposelni delavec Martin Anto-linc je bil osumljen umora. Slednji se nahaja v bolnišnici v Šent Vidu ob Glinji in ima veliko rano na prsih za katero pa noče povedati, kje
Naproti.
Bolgarski spisal Ivan Vazov. — Prevela Božena Cesar.
Gosta megla in sopara sta ležala v oni jeseni nad Vjetrenom.
Volhko vreme je in mrzlo, droban dežek prši... človeku se zdi, da se je nebo izpreme-nilo v paro, ki visi nizko nad vaškimi poslopji.
Na blatni cesti se čuje šunder in drdranje. Iskri konji peljejo poleg počasnih volov z vo-ijaškim provijantoin obložene vozove.
Skozi ta nered pa se gnete novopotrjeno vojaštvo: eni v vojaških plaščih, drugi v kožuhih, s kožuhovino na zunaj, pretežna večina pa se je ogrnila, kakor s plašči, z debelimi, volnenimi odejami, na nogah pa nosijo z vrvicami prevezane copate ... Na prsih se križa dvoje .vrst patron. na ramah nosijo z zelenikinimi vejicami ožalšane puške, na katerih vise natlačeno polne culice.
Mrzlo je, blato sega do kolen, zelo slabo .vreme ... toda vojaki neprenehoma pojo in pojo ...
Vesela mladina!	%
Na vratih krčme stoji skupina častnikov. Popotniki in radovedni domačini ogledujejo premočene vojnike.
Pred gostilno, čisto sredi vasi, so se zbrale žene, dekleta in otroci... v raztrgani obleki, vsi prepadeni in zardeli od mraza. Slednji Spremljajo novopotrjene Vojake z Vjetrena, se poslavljajo od njih in jim voščijo »srečno pot«. In vojaki hite s svojim polkom v Sofijo, od koder jih pppelje Jilak pa bojno polje, „	.
jo je dobil. Antolinc bo zaradi tega imel po prestani bolezni opravila s sodiščem.
Velika nesreča v opekarni. Velika nesreča se je pripetila te dni v opekarni Bortmann v Glini. Dva italijanska delavca sta kurila peč. Pri tem sta rabila olje, ki pa je pri tem eksplodiralo; oba moža sta bila naenkrat živi baklji, hitela sta iz opekarne na prosto in sta se vrgla tam na tla, da bi pogasila ogenj na sebi. Moža sta zadobila težke opekline po vsem životu in so ju morali takoj odpeljati v bolnišnico. Življenje obeh delavcev visi na niti in zdravniška pomoč bo najbrže ostala brez vspeha.
V	znamenju noža. Te dni so prišli trije delavci, Franc Napotnik, Ivan Zalar in Martin Mlakar, s poleni in z nožmi oboroženi pred neko gostilno v Tepini. Tam so začeli »aufati« in pozivati na boj fante, ki so pili v gostilni. Ker pa so oni trije delavci znani kot silni razgrajači in junaki z nožem, so jim gostje v gostilni zaprli vrata pred nosom. To je pa razgrajače tako raztogotilo, da so pobili vsa okna v krčmi, vlomili vrata in vdrli v gostilno. Tam so razbili vse stole, strgali s stropa gorečo svetiljko in napadli fante, ki so pili z nožem. Pri pretepu so dobili težke telesne poškodbe fantje Jožef Vilčnik, Anton Robič in Florijan Mikša. Orožništvo, ki je prišlo na mesto pretepa, je napravilo temu konec in aretiralo Napotnika, Zalarja in Mlakarja in vse tri izročilo sodišču.
Konica noža ga izdala. Te dni je vlomil I7letni pomožni delavec David Trojer iz Brucka v kovček svojega stanovskega tovariša in mu ukradel par čevljev, na kar je za nekaj dni izginil neznano kam. Ko se je vrnil, so našli ukradene čevlje pri njem. Pri vlomu v kovček je rabil Trojer nož, kateremu pa se je pri tatvini zlomila konica. Ker se je ta čisto prilegala zlomljenemu Trojerjevcmu nožu. je orožništvo tatu prijelo in ga izročilo sodišču.
Smrna nesreča pri podiranju dreves. Posestnik Karol Frajs in njegov hlapec Gašpar Seitinger sta podirala v gozdu drevesa. Pri tem se je podrlo drevo na hlapca in ga čisto zmečkalo. Ubogega hlapca so mrtvega zvlekli izpod podrtega 'drevesa.
Tatinski Julius Caesar. Kakor je »Dan« že poročal, je pred kratkim ukradel delavec Julius Caesar iz Gradca celo vrečo hrušk, ki je stala na nekem dvorišču. Policija je seveda tatinskega vojskovodjo zaprla in ga izročila sodišču, ki ga je zamehurilo za nekaj dni. Ko pa je tat tako slavnega imena prišel zopet na prosto, mu ni dalo, da ne bi zopet vodil vojske in topot proti blazinam neke posestnice. Ukradene blazine je nato prodal. Policija je tatinskga vojskovodjo zopet spravila pod ključ.
Konj ga ubil s kopitom. Delavec Anton Barlič, ki je bil uslužben pri premogokopni družbi v Zagorju, je oni dan strašno pretepal konja. Ta se je vzpel in je udaril hlapca s kopitom po glavi s tako močjo, da je Barlič za-dobil težko telesno poškodbo in vsled rane kmalu na to umrl.
Nasilen krojaški pomočnik. Te dni je prišel v neko gostilno krojaški pomočnik Peter
Jagečič iz Maribora. Ker je bil silno pijan, -to
ga spravili takoj iz gostilne. Jagečič pa se je kmalu vrnil v gostilno in je razbil tam dvoje plinovih svetiljk. Ko so ga nato hoteli ljudje na cesti prijeti, je vzel iz žepa nož in si je hotel ž njim napraviti prosto pot. To so mu pa preprečili vojaki, ki so prišli na mesto pretepa. Jagečič je dobil po glavi težek udarec s sabljo, na kar so ga morali z rešilnim vozom odpeljati v njegovo stanovanje.
Lepi sosedje. 9. t. m. je šel posestnik Ivan Jagodic s posestnikom Martinom Jeričem na polje. Med obema je nastal resen prepir, ki se končal s tem. da je 14letni delavec Mihael Majdič udaril Jeriča po glavi in ga težko poškodoval. Okrož. sodišče v Celju je Majdiča nato kaznovalo s tritedensko ječo. Obenem je sodišče kaznovalo s šesttedenskim zaporom Jeriča, ki je Majdiča napeljal k pretepu.
Goljuf. Te dni je prišel k nekemu poštnemu uradniku v Beljaku mlad, elegantno oblečen mož in je najel pri njem sobo. Na zglasilnici se je podpisal z imenom Fried, tehnik iz Dunaja. Komaj pa je najel stanovanje, je prosil svojega gospodarja, naj 11111 posodi 10 K. Pravil je, da je v momentani denarni stiski in da mora vzeti na kolodvoru svojo prtljago in jo prenesti v svoje stanovanje. Gospodar mu je z veseljem dal naprošeno svoto, toda novega najemnika
»To je vendar Gjergjevatov sin!... Srečno Cvjetan!«
»O... poglej som! Raangiel je šel mimo.«
»In lam-le, Denkovijat ... He, Ivom... tu je tvoja mamica!«
Ročno se pomikajo cvetlice iz rok v roke, in solze polže čez lica... Besede umirajo na drhtečih ustnicah, vojaki odhajajo.
»Moma!... Tam-le gre naš batja,« kliče neka deklica s svetlimi lasmi in rožnatimi lici.
»Bače!... Stojan!... vrišči osemletni otrok in stega svoje roke po vojaku.
»Sinko!... sinček!...« kliče jokaje mati.
Mlad, črnook fant se okrene in stopi iz vrste. Poljub: materi roko, brata in sestro na čelo, vzame cveike, ki mu jih je ponudila neka deklica, jih nekaj pripne na prsi, druge si zatakne za čepico, in urno odhiti nazaj, da se pridruži tovarišem in njihovi pesmi.
»Sinko!... Bog te spremljaj in ti dodeli srečo!...« je ihtela stara mati.
»Stojan! ...« je klicalo zaplakano dekle.
Toda njene besede so se izgubile v hrumu. Stojan je izginil v vrstah, in te so prehajale v meglo.
Mati zre v smer, v katero je odšel njen sin in ne more ničesar več opaziti ... Mlada deklica dvigne krajnik pisanega predpasnika kvišku in zastre svoj obraz.
Ko se je Stojanova mati zopet vrnila domov, je znova pretresljivo zaplakala, odprla staro, na mnogih krajih razpočeno skrinjo, privzdignila perJo in obleko kvišku ter vzela iz dna izpod obleke voščeno svečo ... To je navala. pred feieJM pMobami. poJklekuila in le
ni bilo več nazaj. S seboj je odnesel goljuf tudi ključ od najete sobe. Orožništvo premetenega goljufa pridno zasleduje.
Domač učitelj vstrelil hišno gospodinjo.
V	Kielci je vstrelil te dni v stanovanju tamoš-njega bolniškega ravnatelja 'dr. Szenka 181etni domači učitelj njegovega sina 35letno gospo ravnatelja, na kar si je morilec pognal krogljo v glavo. Kot vzrok umora se navaja nesrečna ljubezen.
Samomor. Predvčerajšnjem je izvršil samomor v nekem hotelu v Florenci znani odvetnik Lctoure. Vzrok samomora je doslej še neznan.
Svojo nevesto vstrelil. V Wittlichu ob Re-ni je vstrelil te dni stavbeni podjetnik Hungert svojo nevesto na nekem sprehodu po gozdu. Morilca so našli ne daleč od mesta umora težko ranjenega. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico.
Velika nesreča v kinematografu. Kakor se iz Bruslja poroča, je v vasi Baragres (Flander-sko) pri Meninu na belgijsko-francoski meji izbruhnil te dni med predstavo ogenj v kinetna-tografičnem gledališču. Požar se je sicer preprečil in pogasil, toda eden izmed gledalcev je bil kriv velike nesreče. Ko je zapazil namreč ogenj, je začel kričati. Med občinstvom je nastala grozna panika. Vse se je gnalo proti izhodu. Pri tem je bilo pohojenih in zmečkanih 12 oseb, 20 oseb pa je bilo težko ranjenih. Med umrlimi se nahaja pet otrok, katerim je bilo manj nego osem let.
Dva tisoč delavcev poginilo v rovih. V premogokopu Ubary in Saporo na Japonskem sc je pripetila te dni grozna nesreča. Eksplodirali so namreč plini, ki so se nabrali v jamah in izmed dveh tisočev delvcev, ki so delali v rovih, so rešili samo tri.
Nesreča v tovarni. V tovarni H. in E. Escherja v Saški Kamenici se je pripetila te dni velika nesreča. Utrgala se je namreč železna galerija, ki se je rabila za transport železnega peska in je podrla nekaj delavcev. Dvema izmed njih so bile zmečkane roke in noge, drugi so bili lahko ranjeni.
Vesela zgodba iz šole. Gospodje šolski nadzorniki so žalibog strah učiteljev, kakor je že znano. Gospod nadzornik se pogosto šele v razgovoru z gospodi učitelji in z gospodičnami učiteljicami razvije v popolnega govornika, čeprav v razredih navidezno zadovoljno kima z glavo. Tako je prišel tudi v neko šolo v X. nadzornik. Bil je sicer zadovoljen z vspehi, vendar je pripomnil gospodom učiteljem, naj skrbi šola tudi za vzgojo učencev poleg svoje učilne naloge. Dečki namreč ne odgovarjajo na stavljena vprašanja dovolj vljudno in ne izkazujejo časti osebam, ki jih vprašujejo. »Na primer«, je rekel gospod nadzornik, »jaz vprašam dečka, kako se imenuje. Deček odgovori:	»Polajnar«,
mesto da bi rekel: »Polajnar, gospod nadzornik.« In gospod nadzornik je na laskav način prosil gospode učitelje, naj posvetijo tej vrsti vzgoje več pozornosti. In drugo leto se je gospod nadzornik zopet pokazal v isti šoli. Stopil
A42 v &0I&U0 fcot>o rti v no Wo >c ttwc4 p-onk ktrioket,
ki je razlagal učencem o podedovanem grehu prvih naših starišev. Gospod nadzornik vzame bližnjemu učencu Polajnarju knjigo in ga vpraša sam: »Kaj je rekel Bog gadu?« Mali Polajnar pove takoj na kratko: »Bodi proklet, gospod nadzornik!« — »Ne, ne, tega jaz ne mislim«, se je zardel gospod nadzornik: »kaj pa je še rekei Bog gadu?« — Polajnar: »Po trebuhu se boš plazil, gospod nadzornik!« — »Kaj pa govoriš? Kaj je torej rekel Bog gadu?« — Polajnar: »Glavo ti bom strl, gospod nadzornik ...« Slednjič je gospod nadzornik zaprl knjigo in je bil zadovoljen z odgovori. Dečki so bili to leto na vsak način bolj vljudni nego prejšnje leto.
O debelih ljudeh. Debeli ljudje z obširno svojo vnanjostjo so zelo pogosto predmet za-smehljivih opobm in pogosto se dvomi o njih energiji. Kakor poroča časopis »London Aus-wer«, se to dogaja po krivici, zakaj zgodovina omenja mnogo genijev, ki so bili znani po svoji obsežnosti in spoštovanja vredni teži svojega telesa. Slavni Napoleon je imel sicer prav prijazen trebuh in vendar je vkljub temu imel tudi velikansko porcijo enegije. Bil je nenavadno telesno in duševno čil in krepak. Balzac, slavni francoski romanopisec je bil prav »obširen« in nekoč je v šali rekel, da bi bile zanj prav šo-
bila mole vedno znovega na novo s čelom ob tla.
Med tem pa so grmeli topovi pri Drago-manu, bilo je to četrtega listopada po starem (sedemnajstega po novem) sistemu leta 1885.
*
n *
Neko noč se je sanjalo stari Ceni:	. velik
oblak... vojaki kotakajo vanj... stari Stojan je bil med njimi.. Sveta mati božja!... Kako strašno!... Oblak bobni... nebo grmi, zemlja se trese ... kakor če se bije boj... Stojan je izginil v oblaku.. ona ga ne vidi več... In sedaj!...
Premetavala se je po blazinah in se zbudila.
Naokoli tema ... črno ... Le veter buči zunaj..	.
Boj!... Gospod Bog, Jezus Kristus, čuvaj nad njim!... Presveta devica, usmili se Stojana!...
Do juti a ni mogla več zaspati.
»Oče Peter, kaj pomeni oblak? ...« je po-
prašala zjutraj.
»Oblak? ... So dvoje vrste oblaki, Cena, nekateri prineso dež. drugi lepo vreme. Kakšen je bil oblak, o katerem si sanjala?«
Razodela mu je svoje sanje.
Stari Peter je razmišljal... Ni se mogel spomniti, če se nahaja v njegovih sanjskih bukvah kakšen tak oblak. Toda ko se je ozrl na prestrašeni Cenin obraz, čigar oči so se plaho upirale vanj, jo je pomiloval in dejal: »Nič se ne boj, Cena... dobre sanje si imela! Oblak pomeni toliko kot kako obvestilo. » pismo boš dobila od Stojana...«
kolske vaje, če bi moral teči okrog samega sebe. In Balzac je bil vendar genij, njegova dela danes s ponosom uvrstimo v najboljša dela svetovne literature. Drugi francoski pisatelj, Eu-gene Sue je bil nenavadno debel in se je stežka obrnil na stolu, kamor je sedel. In vendar je napisal mojstrsko delo »Večni žid« poleg drugih visoko cenjenih literarnih del. Operni pevci, umetniki, so bili vedno debeli. Caruso se lahko prišteva k njim in ravno tako cela vrsta drugih. Skladatelj Rossini je bil tako debel, da ni videl svojih kolen šest let.
Najbogatejša nevesta sveta. Čeprav gredo moški radi za glasom svojega srca, vendar ima žvenket zlata in srebra glas čarobne godbe in zato se kaj neradi obračajo od imenovanih kovin k puščobi dnevnega dela in skrbi. Najbogatejša nevesta sveta je najbrže miss Helena Gouldova, seveda hči srečne Amerike. Miss Helena Gouldova pa ni več mlada pirnica, ki bi očarala zaljubljence s svežo krasoto svoje mladosti; nji je že 44 let in je zrela žena. Dala je »korbico« že marsikateremu evropejskemu kavalirju, ki je prišel v Nev York, da bi tam našel ženo, ki bi osvežila barve njegovega plc-menitaškega odznaka, ki je postal že precej obrabljen tekom težavnih denarnih kriz. Gospodična Gouldova nikakor ne sedi na svojih milijonskih dolarjih, ampak daje neprenehoma velikanske svote v dobrodelne namene in nje ime je zelo razširjeno kot ime najblagohotnejše fi-lantropkc. Njena sestra se je po ločitvi s svojim prvim soprogom omožila z vojvodo Helijem Talreyrandskim in ima s tega zakona sina. ki ima ime vojvode Sagauškega. Bogata gospo-dična-milijarderka Gouldova ne hrepeni po visokem imenu in sc sedaj rnoži z nekim ameriškim veletrgovcem, ki ima sicer znatno svoto denarja, vendar pa ni zapisan na častnem mestu ameriških milijonarjev.
Ljubljana.
— Kako plemenito! Na božični dan zjutraj ob 6. uri so izstopili na ljubljanskem kolodvoru trije gospodje iz brzovlaka. Dva gospoda sta oddala vratarju svoje vozne listke — tretji pa je po kratkem obotavljanju oddal karto, ki sc je glasila za III. razred osebnega vlaka. Portirju se je to čudno zdelo in je hotel imeti pojasnilo. Gospodje so se pripeljali iz Maribora. Gospod, ki je oddal karto za osebni vlak je postal surov in je zmerjal portirja, da to njega nič ne briga, zakaj ima karto za osebni vlak. Portir ie poklical uradnika. Gospod se je konečno udal in je pokazal legitimacijo. Bil je častnik in je nosil pred svojim priimkom tudi »pl.« — Mislimo, da ie malo plemenito, nadlegovati ubogega delavca, ki opravlja svojo službo in vrši svojo dolžnost s takimi nastopi in ga zmeriati s »tepom«. Tako kulturo gospodje lahko na severu obdrže.
— Brez razlike strank pozivljejo lepaki po ljubljanskih oglih udeležence k protialkoholnemu kongresu. Protialkoholno gibanje je mednarodno in nadstrankarsko. Mi Slovenci imamo pa še poseben vzrok, ustavljati se alkoholizmu, Ker nas tudi 11 a r o d n o slabi in uničuje. Majhni smo in šibki, alkoholizem nas pa še bolj slabi. Poleg drugih vzrokov je tudi on kriv. da se slovenska posestva ob meji prodajajo, in prehajajo v tujčevo last. Zato mora vsak, kdor resnično narodno čuti, z veseljem pozdravljati stremljenje za streznenje našega ljudstva in to sremljenje po svoji moči podpirati. — V preddvorani na kongresu se bodo točile gorke in mrzle brezalkoholne pijače. Debata bo iudi mogoča, kolikor jo bo čas dopuščal, in želeti je. da se slišijo razna mnenja. — Opozarjamo tudi na gledališko predstavo »Ubijalec«, ki jo ob priliki kongresa uprizori deželno gledališče. Drama je jako efektna. Želeti je, da bi bila hiša napolnjena.
— Ob priliki III. Slovenskega protialkoholnega kongresa, ki ga — kakor smo že poročali — dne 29. in 30. decembra skupno priredita Društvo zdravnikov na Kranjskem in Slovenska protialkoholna zveza, ima Društvo zdravnikov v nedeljo dne 29. decembra ob 6, zvečer v srebrni dvorani hotela »Union« svoje redno mesečno zborovanje z naslednjim dnevnim redom; 1. Naznanila predsedstva. 2. Kako morejo zdravniki sodelovati v boju proti alkoholu a) s predavanji, b) s sodelovanjem pri oskrbovalnicah za alkoholike, c) s snovanjem protialkoholnih muzejev. 3. Slučajnosti.
Obraz ženice se je razjasnil.
Čez šest dni je prejela po posredovanju nekega prostovoljca, Stojanovega prijatelja, ki je peljal skozi vas srbske ujetnike, pismo.
Pismo je bilo rd njenega sina. Hitela je ž njim k popu, da ji ta prebere pisanje.
Pismo je imelo takole vsebino:
»Mati pošiljam Ti to nujno pisanje, v katerem Te obveščam, da sem zdrav, in da smo premagali Srbine. Slava Bolgariji!... Zdrav sem, in Raangijel Stojanov je zdrav, ter stričev Dimitrij je zdrav ter pošilja svoji materi srčne pozdrave. Pri Srbih sjreljajo vedno kar cele čete naenkrat in vedno salva za salvo, toda oni se ustrašijo, če jih naskočimo s »hura« klicem! Spravi mi moj novi pas v skrinjo, pozabil sem ga namreč spraviti, da ga deca ne razreže na kose. Jutri se udarimo s Srbini v Dragomanski dragi. Če se povrnem, prinesem Kiniji darilo iz'Niša, 1ebi pošiljam en frank, pa ga porabi zase, kjer ga hočeš, in Radulčka bom poučil v igranju z granatami. Ter te srčno pozdravljam,
Tvoj udani sin	.
Stojan Dobrov.«
»Veliko pozdravov tudi še staremu Petru. Nameraval sem mu poslati staro srbsko karabinko, toda ne vem. kako mu naj jo pošljem. Te puške neso daleč, toda ne zadenejo pravilno. Mati, mnogo pozdravov tudi Stojanki!«
(Dalje.)
— Daiilo za mestne uboge. Pokojni g. Valentin Krisper, zasebnik v Ljubljani, je zapustil za mestne uboge znesek 200 K, katere je izročil mestni blagajni gospocl dr. Valentin Krisper, odvetnik itd. tukaj.
— Upravni odbor »Drušva slov. učiteljic« ima svojo sejo danes ob 10. dop. Rožna ulica št. 25.	Vodstvo.
— »Društvo ljubljanskih mizarjev in so* rodnih strok« vabi k XVII. Silvestrovi veselici, ki se vrši v torek, dne 31. decembra 1912 v Švicariji. — Igra priljubljeni češki oktet. Vspo-red bo jako obširen med drugimi tudi srečolov, šalija pošta iti. Po dovršenem vzporedu ples. Začetek točne ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 50 viu. Vstopnice preskrbi lahko vsak član, dobe se pa tudi na dan veselice pri blagajni. Ker j; dobiček namenjen skladu za onemogle člane, vdovam in sirotam, vabi k mnogo-lirojni udeležbi veselični odsek. — Kakor običajno vsako leto. se bodo tudi letos prireditelji potrudili, da bo veselica prav izvrstno animirana. Kdor sc torej hoče na koncu starega in ob pričetku novega leta prijetno zabavati, naj sc potrudi v Švicarijo.
— Silvestrov večer slovenskega pevskega društva »Ljubljanski Zvon« privabi vsako leto toliko občinstva, da je sicer velika dvorana Metnega doma še zmerom premajhna. Tudi letos s? nadejamo obilne udeležbe. Vspo-red bo nudil v pevskem in zabavnem oziru 'dokaj zanimivega, opozarjamo zlasti na lepe mešane zbere in moške oktete ter na komični komad »Laška solatam, ki je pred par leti vzbudil salve smeha. Po končanem vzporedu bomo plesali, kar se da. Kdor pride mu ne bo žal. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K za osebo, društveni podporni člani so vstopnine prosti. Na veselo svidenje!
— Silvestrov večer priredi v torek, 31. decembra restavracija na južnem kolodvoru (J. Schrev) s sodelovanjem Slov. Filharmonije pod vodstvom kapelnika C. M. Hrazdira.
Boji za Taraboš In Skader. Danes bode predvajal kinematograf »Ideal« boje pri Tara-bošu in Skadru. Aparaterju se je posrečilo posneti v naihujšem ognju z največjo življensko nevarnostjo boj, ki je trajal delj časa. Vidi se naskok bajonetov, razpokanje šrapnelov med vojaki. Zopet en lep večer, ki se lahko vsak ogleda krasne naravne posnetke. Ta film se predvaja od danes do torka 31. decembra. Zraven tega ie tudi senzacijska drama »Ženska brez srca« 1. del in ostalih 5 slik prve vrste.
Trst.
Na pravi poii. Trst, dne 26. decembra 1912. Veliko smo že pisali o vprašanju slovenske mladine. Povedali smo razločno in jasno. da je naš pogin gotov, če se šoli odrasla mladina ne združi v močno organizacijo in si potom nje prizadeva priti do spoznanja, do Prave izobrazbe. A vzlic temu nas še velika večina ni razumela. Namesto, da bi zavedni Slovenci podpirali to lepo in koristno stremljenje slovensk? mladine, pa se postavljajo mladini na pot in jej nasprotujejo. Ne vemo pa zakaj? Sicer se nam dozdeva marsikaj in bomo naše misli tudi o priložnosti podali javnosti. Le to ie še razveseljivo, da je vseeno še precejšnje število IJudij, ki stoje mladini na strani. Najhujši nasprotniki narodno-socialnega mladinskega gibanja so oni, ki jim črv razjeda srce vsled tega, ker se zavedajo, da se do danes niso poprijeli najkoristnejšega dela, da so do danes zanemarjali svojo dolžnost s tem, da se niso poprijeli dela med slovensko mladino, ki le vsled njihove malomarnosti duševno in telesno propadala in še propada. Hudo jim je, sratn jih je, ker se je začela gibati mladina sama. Zato hočejo to gibanje zatreti. Mi pa pravimo, da se Hm to ne posreči, ampak da bo Sla mladina preko njih In bo gledala prezirljivo na tiste, ki na eni strani govore o milem narodu. na drugi pa hočejo uničiti cvet naroda, ho-{ejo, da tava mladina še naprej v blatu In temi. Kako je bilo do danes pri nas v Trstu? Slovenska mladina se je poizgubljala v italijanskem morju, slovenska mladina se je vsled neizobrazbe in razmer odtujevala svojemu narodu. In še danes je tako. Kdor dokonča ljudsko šolo in se poda učit, bodisi k trgovcu ali Obrtniku, ta Je izgubljen, kajti v dotiko pride z italijanskimi mladeniči, ki ga uče zaničevati slovenski rod. Ko bi prišel vsak slovenski deček k narodnemu gospodarju, bi bilo morda veliko boljše v tem oziru. Toda veliko je učencev, ki so pri italijanskih gospodarjih, kateri pa ccIo slabo ravnajo z dečkom, ki prizna da |e slovenskega rodu in ga potom groženj in Slabega »avnanja pripravijo do tega, da mu zamrzne srce, da nima v srcu več narodnega čustva, še manj pa narodnega ponosa. In tako propadajo in umirajo mlade moči, in tako se pogreza naš ubogi, naš majhni narod, narod, ki Izgublja cvet — mladino. Zato pa je bila sveta misel, misel polna plemenitosti in lepote, ki le izšla letošnje leto med tržaško slovensko mladino, ki je rekla: Hočemo se združiti, preveč nas boli srce, ko vidimo, kako propada narod; hočemo narod oteti nevihte, ki mu preti Delati hočemo na to. da mladina izpregleda! paziti hočemo, da se noben več ne pogubi. Biti hočemo med seboj pravi bratje, saj pripadamo vsi narodu, k* je teptan in zatiran, ki se v potu svojeRa obraza trudi in trpi, da mu že pmagujejjo moči pod težko pezo, ki mu jo nalaga vlada, v zvezi z drugimi narodi, ki hočejo, ki žele majhni slovenski narod pohrustati. Rekli smo: \ boj proti vsem škodljivim izrodkom v človeški družbi, želimo bratstvo, srečo in enakopravnost! Znali smo, da se to lahko doseže potom izobrazbe mladine, da se to lahko doseže potom mladinske organizacije. Sedaj je stvar v polnem teku. V mladinski organizaciji bo na razpolago dosti izobraževalnih sredstev knjige, poučni tečaji, čitalnica, shodi, predal Vanja, govorniška šola itd. Mladina se mora iVežbati v vsem. Iz te organizacije pridejo šele pravi ljudje. Danes nazadujejo razne zadruge, društva, stranke itd., ker ni mladine, ki bi bila zmožna .dgloy.ati. Temu hočemo odpomoči. Na-
men je blag, plemenit in lep. Zato pa naj bo proklet oni, ki ruva proti tej mladinski organizaciji!! Klerikalci in socialni demokratje so ustanovili mladinske organizacije. Druge narodne stranko pa ne. Sedaj pogum ruvati proti tej mladinski organizaciji. V Trstu napredno glasilo Slovencev agitira za socialno-demokra-tični »Ljudski oder«, od mladinske organizacije pa niti noče objavljati najmanjših notic za sestanke. Torej za socialne demokrate, ki tako gnusno napadajo narodno stranko v Trstu, za te je to glasilo na razpolago, za narodno socialno mladinsko organizacijo, pa ne. Dobro. Mi se bomo o tem še bavili. Za danes povemo le toliko, da bo prišel čas, ko bo narod spoznal, ko se mu bodo oprle oči. In k temu pomore »Nar. soc. mladinska organizacija«. Proti koncu pa omenimo, d« nam prav nič ni hudo, čeravno je pot trnjeva, kajti dobro se zavedamo, da smo na pravi poti.
»Narodno-socialna mladinska organizacija«
sklicuje za nedeljo,. 29. decembra 1912 ob 5. uri popoldne javen shod v konsumnem društvu v Rojami.
Pravljica
Slišal in zapisal Figi Lipe.
Neki oče je imel devet sinov. Ti so vsi skupaj prebivali v eni hiši in sicer tako, da je bila hiša razdeljena na dva dela. V enem delu so bili štirje sinovi, v drugem pet sinov. Da bi vladal med njimi mir je oče odredil tako, da ie v vsakem deiu vladal njemu najljubši sin
— drugi pa so morali biti -pokorni. Onadva najljubša sinova pa nista bila pravična in poštena — zato je nastal v hiši velik prepir. Kar so drugi sinovi pridelali, to sta onadva sinova zase vzela* Kar je hotel oče razdeliti med vse svoje sinove, to sta prva dva sinova obdržala zase. Ker pa sta bila riajljubša sinova in močnejša od drugih, sta delala vse po svoji volji. Vsled tega se je drugim sinovom tako slabo godilo, da so začeli zapuščati skupno očetovo hišo.
Toda s tem sta prva dva sinova pridobivala vedno več moči in sta si prilastila mnogo deležev, ki so bili last drugih sinov. Zato so šli drugi sinovi k očetu in so ga prosili:
»Tako ne moremo živeti naprej. Mi delamo
— drugi žanjejo, mi se trudimo, drugi postavajo, mi pridelujemo, drugi jedo. Pusti, da sj sezidamo vsak svojo hišo, da bomo v nji gospodarili po svoji volji in nas ne bodo mogli odirati naši bratje.
Oče pa s tem ni bil zadovoljen — ampak je rekel:
»Kakor sem naredil — tako ostane. Hočem imeti red in mir.«
In je ostalo tako tudi naprej.
Takrat pa je v sosedni hiši nastal velik prepir. Tudi tam je imel gospodar več otrok
— ravnal pa je z njimi tako, kakor gospod s svojimi sužnji, pretepal jih je in mučil, kolikor se je dalo. Pri tem mu je pomagal zločesti sin po imenu Arbanas, ki se mu je zato prav dobro godilo — kradel je in ropal, kolikor je hotel, očetu pa je rekel, da pokori nepokorne brate.
Arbanas je bil divjega rodu — enak je bil beloglavemu jastrebu, ki živi od plena drugih ptic. Njegove misli so bile nevarne, njegova narava je bila sovražna — zato je ropal in moril.
Naenkrat pa so se drugi sinovi uprli, pognali so krivičnega očeta iz svoje hiše in so sklenili, da bodo spokorili tudi roparskega Ar-banasa, ki jim je toliko stoletij delal škodo. Da bi napravili red in mir, so hoteli sami zavladati v svoji hiši — in tudi Arbanas bi moral enako z drugimi delati.
To pa Arbanasu ni bilo po volji in se je pritožil, da se mu godi krivica. Zato se je obrnil za pcmoč k svojemu sosedu. Rekel je:
»Ako jaz ne bom pokoril svojih bratov, lahko preveč zraste njih moč. Ako bi živel z njimi pod eno streho — bi se moral pokoriti zakonom. Tega pa po naravi nisem navajen. Zato mi pustite svobodo in bom živel, kakor doslej«
Ko je sosed	to	slišal, je	rekel:
»Res je1 to	ne	gre, da	bi brat	gospodaril
nad bratom, vsak naj in:n svojo hišo. Jaz bom tvoj varuh.«
Ko so pa to zaslišali njegovi, so se čudili in rekli:	»Zakaj nal dobi Arbanas to, česar
nam nečeš dati.«
Oče pa ie rekel:
»Vi ste mirni in pohlevni in ste navajeni, da vam gospodarijo drugi. Arbanas pa tega ni navajen, njegova duša je zlobna in uporna — zato mora imeti svobodo; vi ste brez kulture in gospodarstva	—	Arbanas	pa ima	kulturo in
svoje gospodarstvo,	zato mora imeti	svojo hišo
da se bo v nji nemoteno razvijal. Tako zahteva red in mir.
In se je zgodilo tako.
Drama ljubezni in
maščevanja.
(Z ruskega sodišča.)
Pred kijevskim porotnim sodiščem se je v teh dneh odigrala nenavadna drama ljudskega življenja, polna romantike in polna groze. Dne 10. oktobra 1912 je oriše* ‘ut stano-
vanje znanega porodnega zdravnika doktorja Suchoveckega
neznan mlad mož,
ki je neprestano silil in zahteval, naj gre zdravnik takoj k njegovi ženi, ki pričakuje poroda. Zdravnik je brez vsakega sumničenja ugodii njegovi zahtevi in oba sta se odpeljala v vozu. Ki je čakal že pred hišo. Med potjo mladi mož samo molči in ni dosti odgovarjal na zdravnikova vprašanja. Samo kar se je tikalo bolnice. Kakor hiti o pa ie prišel voz na konec Kijeva! je mladi mož nenadoma vzel iz žepa
steklenico žveplene kisline
in je zlil njeno vsebino na obraz doktorja Su-choveškega. Nato je skočil z voza in je izginil v temi. Učinek atentata je bil grozen. Zdravnikov
obraz ie bil ves ožgan in oči oslepljene.
Vzroku in osebi zločinčevi niso dolgo časa prišli na sled. Cela stvar se je nekako zatajila. Slednjič so vendar nekatere okoliščine pokazale krivca in ta
krivec je bila žena,
kakor se v takih slučajih navadno zgodi. Dognalo se je, da je imel dr. Suchovensky več let razmerje z bogato kijevsko meščanko Jeka-tjerino Fedorovo, ki se je
ločila od svojega moža
samo zaradi njega. Eno leto pred atentatom se je ločil zdravnik s Fedorovo in je imel — čeprav oženjen —
razmerje z drugo ženo.
Nadaljuje okoliščine pa so kazale na pravo sled. Po atentatu se je našla oseba, ki je bila ožgana na obrazu in na rokah z žvepleno kislino.
Atentator Je bil študent,
po imenu Rvmjancev, ki je študiral v Kijevu politehniko. Njegova postrežnica je izpovedala pred preiskovalnim sodnikom, da se je dne 10. oktobia -■ v usodcpolni noči — vrnil Rvmjancev domov. Zaprl se je v sobo in ukazal, naj se nikogar ne pusti v stanovanje. Kmalu pošlje deklo h gospej Feodorovni z željo, naj ga ta obišče. Gospa Fcodorovna je prišla s svojo sestrično na študentovo stanovanje, katero sta obe zapustili za nekaj časa, potem pa se zopet vrnili in ostali pri njem v pozno noč. Rvmjancev je ležal v postelji pokrit čez glavo. Zdravnik. katerega so poklicali, je konstatiral opekline z žvepleno kislino.
Študenta so takoj aretirali.
Najprej je tajil, da je izvršil omenjeni zločin. nato oa je priznal obsodbo, ki se je glasila na njegov zločin. Obsodba se je glasila tudi na gospo Fcodorovno kot soudeležnico zločina. Obsojeni Rvmjancev, mlad blondin, je priznal krivdo in je pri
veLikent navalu občinstva,
katerega je bila vsa sodna dvorana polna skesan obžaloval svoje dejanje. Zasebni obtožitelj dr. Suchoverskv je zahteval odškodnino
100.000 rubljev.
Pri obravnavi je mladi Rymjancev izpovedal sledeče: Je sin ubogega kmeta. Na tehniko je vstopil v Petrogradu, toda tamošnja klima ga je čisto pogubila in uničila. S tuberkulozo v prsih je odšel v Kijev, kjer se je živel z instrukcijami. Ko je prišlo poletje, je odšei s svojim učencem na deželo, v zdravnikovo vilo, kjer se je seznanil z gospo Feodorovno in se v njo zaljubil. Mlada žena mu je pripovedovala
žalostno zgodbo svojega življenja.
Ko je absolvirala gimnazijo, se je vesela in bujna hči milijonarjeva obklopljena od ženiinv. omožila s Feodorom. Leto nato se je pičakoval porod, h kateremu je bil poklican dr. Sucho-vecky. In mladi
doktor se je zaljubil v mlado ženo,
ki mu je tudi ljubezen vračala. Mož gospe Feodorove je začel piti ip se ni brigal ne za ženo. ne za nikogar na svetu. Njegov prijatelj je bil le alkohol. Dr. Suchvecky je totliko časa priganjal svojo ljubico, da se mu je popolnoma vdala in bila čisto pod njegovim vplivom. Tako se je slednjič ločila s svojim možem. To razmerje je trajalo dolgo časa, dokler gospa Feo-dorovna ni zvedela, da ima mož razmerje z drugimi ženskami. Izpoved žene, v katero se je Rymjancev zaljubil s prvim žarom mlade ljubezni.
vzbudilo je globok vtis morfiju vdanega moža.
Sklenil je, da maščuje ogoljufano ženo in svoj sklep je izvršil na grozen način. Prizna vse, le to
taji, da ni hotel svojega tekmeca oslepiti.
Hotel mu je baje samo skaziti obraz. Gospa Fcodorova je tajila v vsakem oziru sodelovanje pri zločinu. — Obravnava je bila polna dramatičnih scen. Najbolj globok vtis je napravila prisotnost zdravnikove soproge, ki je svojega slepega moža peljala na klop prič in ki ie bila priča vseh izpovedi o detajlih njegovega pustopašniškega živjlenja.
Pred porotniki je prosil za besedo Rvmjancev in je kot obsojeni
zločinec prosil milosti,
ne zaradi svoje osebe, ampak zato, da bi z bodočim življenjem popravil svoj zločin, katerega je izvršil. Po njegovi prošnji je vstal dr. Sucho-vecky in je prosil sodišče, naj obdolženca opasti. Govoril je:	»Mi	vsi smo trpeli ...
naši živci so uničeni. Jaz odpuščam obdolžencu in obdolženki in prosim, da sodišče oba oprosti. Ne maram tudi nobene odškodnine za bolečine. Dr. Suchoveckv je udaril v jok.
:	j	)	.*	*
*
Porotniki so pritrdili na vprašanje krivde R.vmjanceve z »da« glasovi. Zanikali pa so krivdo namena zločina pripraviti tožnika ob vid, kakor tudi udeležbo tretje osebe pri zločinu.
Ryinjancev je omedlel. Sodišče je nato razsodilo: Gospa Feodorovna se osvobodi in Rymjancev se obsodi na
eno leto ječe,
pri Čemur se mu odračuna trimesečni preiskovalni zapor.
* *
♦
Drama ljubezni in maščevanja, drama uničene rodbinske sreče pred sodiščem. V življenju svojih žalostnih junakov bo našla najbrže — nadaljevanje.
Nainovefša telefonska in brzojavna poročila.
POSLANSKA ZBORNICA.
Dunaj, 27. decembra. Na današnji seji poslanske zbornice se je začela specijalna debata o službeni pragmatiki. Seja je trajala do desete ure zvečer. Predloga je bila končno sprejeta v smislu sprememb gosposke zbornice. Vsi iz-preminjevalni predlogi so bili odklonjeni, med njimi tudi znani predlog poslanca Smerala in predlog o koalicijski pravici. Jutri se prične drugo branje proračunskega provizorija.
MIROVNA KONFERENCA.
Sofija, 27. decembra »Mir« konstatira. da so mirovni pogoji balkanske zveze jasni in kategorično formulirani. Bolgarska mirno pričakuje jutršnje seje mirovne konference, na kateri bodo Turki predložili protipredloge. List konstatira, da so Turki imeli dovolj časa, da se posvetujejo o mirovnih predlogih in upa, da Turčija ne bo sedaj z isto porogljivostjo zavrnila balkanske predloge kakor skupno balkansko noto pred vojno.
SRBI IN ALBANIJA.
Belgrad, 27. decembra. »Pravda« poroča iz dobro informiranih krogov, da bo Srbija pri določitvi mej Albaniji dobila tudi Prizren. Dibro in Ohrid in da v tem oziru tudi Avstrija podpira Srbijo.
PRED SKADROM.
Cetinje, 27. decembra. Skaderska posadka je včeraj ponovno napadla desno srbsko krilo in skušala srbske pozicije odbiti. Srbi so Turke vrgli z vso silo nazaj. Poveljnik posadke Hasan Riza bej je dobil od nemškega poslanika obvestilo, da bodo Srbi in Črnogorci za slučaj, ako skaderska posadka ne preneha z izpadi, dokler je še premirje, smatrali vse vjet-nike kot dezerterje.
RUMUNIJA IN BOLGARSKA.
London, 27. decembra. »Morningpost« poroča iz diplomatienih krogov, da Bolgarska ne bo privolila Rumuniji v nobene teritorijalne kompenzacije.
SRBIJA IN AVSTRIJA.
Belgrad, 27. decembra. »Lokalanzeiger« poroča iz Belgrada: Z ozirom na povečanje srbske države bo morala Srbija znova urediti trgovinske odnošaje z drugimi 'državami, posebno z Avstrijo. Baje so se pogajanja že pričela. Avstrija zahteva znižane tarife za različno sladkorno in steklarsko blago, zato pa hoče privoliti, da sme Srbija povečati število uvoza živine v Avstrijo, uvažati v Avstrijo tudi zaklane in žive prašiče. Srbiji po povečanje živinskega izvoza jako dobrodošlo, posebno, ker se ljudstvo v novoosvojenih srbskih pokrajinah predvsem peča z živinorejo. Vprašanje j« le, če proti povečanju srbskega živinskega izvoza ne bodo protestirale avstrijske agrarne stranke, ki bodo v tem oziru gotovo delale velike težave.
RUMUNSKA ZBORNICA.
Bukarešt, 27. 'decembra. Poslanska zbornica je sprejela predlogo, da se dovoli v podporo vsled vojne na Balkanu v stisko 'došliin Rumimom 100.000 frankov.
NA D ALJ N EM VZTOKU.
Mukden, 27. dece nbra. Uradno se poroča, da hočejo Mandžurji zopet spraviti prejšnjo dinastijo na kitajski prestol. To idejo zastopajo tudi konservativnimi kitajski krogi in precejšen del arma’dr Tudi med Hunguzi se opaža močno gibanje proti sedanjemu sistemu. Vlada je izdala na generalnega guvernerja v Manci/ riji ukaz, da mora to gibanje z vso strogostjo zatreti. Centruma proti sedanjemu režimu sta Mukden in Kirin.
Odgovorni urednik Ra'divoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Mali oglasi.
Odda se majhno stanovanje v bližini pošte za eno ali dve osebi takoj, na željo tudi oprava. Kje Pove_»Prva anon^na Pisarna«.
Dobra šivilja se išče za na dom. Kje pove »Prva anončna pisarna«.
Vizitke in kuverte
priporoča
■ti . A
učiteljska tiskarna
v Ljubljani, r. z. z o. z.
Ves svet' gleda z občudovanjem na Balkan. Vse se zanima za razmere na Balkanu. »Slovenski Ilustrovani Tednik"
bo priobčeval prihodnje leto izviren roman z Balkana
„Za svobodo in ljubezen".
V tem romanu so verodostojno in pretresljivo opisane z idealne in realne strani razmere na Balkanu.
III IJ IIUC^C/II krasen roman,
ki ga je spisal odličen slovenski pisatelj, ki je prepotoval ves ljubezen" so z veščo roko opisane krute razmere, ki so vladale
„Za svobodo
Balkan in ki so mu razmere lam dobro znane. V romanu „Za svobodo in ljubezen- so z veščo roko opisane krute razmere, ki so vladale na Balkanu pod turskim jarmom. Divji zatiralci slovanskega življa na eni, junaški vstaši (komite) na drugi strani, velika napetost dejanja — vso to bo gotovo ustreglo mnogostranskim željam občinstva, po kaki Iepi^m zanimivi povesti z bližnjega juga. — Med temno in viharno scenerijo romana „Za svobodo in ljubezen* se vije kot rudeča nit nežna ljubezen mladih src, ki se po mnogih genlji-vostih in pretresljivih dogodbah pribori do zaželjene zmage. — Kdor hoče leta 1913 čitati velezanimiv roman o naših junaških bratih In sestrah na Balkanu, naj se naroči na »Slovenski Il'u-
strovani Tednik", ki začne takoj po novem letu priobčevati ta roman.   »Slovenski Ilustrovani Tednik" stane za četrt leta le 2 K, za en mesec pa samo 70 h. Razen romana „Za svobodo in
ljubezen" bo priobčeval »Slovenski Ilustrovani Tednik" več krajših povesti, humoresk in novci; ker si je pridobil kot sotrudnike naše najboljše, tako starejše in tudi mlajše pisatelje, bo „Slov. Ilustrovani Tednik" prihodnje leto najbolj zanimiv slovenski list, ter bode ~i;i_ ~ in poročila zanimivih dogodkov doma in na tujem o znamenitih osebah, krajih itd. itd. — Naročite si torej nudil vsakomur obilo zabave in razvedrila. — Priobčeval bo slej kot prej SI1K0	„SLO	VEN	S	lil	ILUSTROVANI	TEDNIK«	in razširjajte ga!
Celo noč odprto
noč odpito
mmm
FR. F* lil JE C
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski Izprašani In oblastveno honcessjcnlrani optik in strokovnjak svoj
optični zavod. <
Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalnlki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na | zahtevo zastonj In poštnine prosto.
! Pozor trgovci!
Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici
pod tovarniško ceno.
Kupujte „DaM‘
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
je edini slovenski neodvisni politiSki dnevnik.
jenajboljeinformiran slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 170.
je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
prinaša interesantne in znamenite zgodovinske romane.
prinaša znamenite sodobne politiške karikature.
je odločen zagovornik vseh zatiranih.
Stanovanja.
V Prcdovičeviii hišah na Selu in Pod Golovcem je več raznih stanovanj za oddati. Odda se tudi s 1. februarjem 1913.
gostilna na Selu.
Lasne kite
po 5, 7, 9 In 12 K. Barva za lase in brado ,Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela.
Največjo izbiro
razglednic
za praznike
od 2 vinarja naprej priporoča
Marija Tičar
Ljubljana, Sv. Petra c. f
41	nasproti	.Zlate kaplje".
Sirite „Dan“ med ljudstvom.
Gramofoni - automati 11
o m d tovarniška zaloga o na o "■ ■ ■ ■ t—"'
■ OBt.
Za vsak gramofon pismeno Jamstvo. Gramofon-Atelijer
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam nr In Hvalnih strojev. Imam flpecljelno samo gramofone, godbene automate In druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
PlSlte p« cenik. — Predno kje knpite, oglejte tt	>1	mojo	zalogo.	n
Vse pfttrcftiCiiic la mksnstno kolesje v zalogi.
elika božična okassion prodaja
damskih paletojev, raglanov, kostumov in bluz v vseh najmodernejših barvah in fazonah. — Nadalje ogromna zaloga raglanov, oblek in klobukov za gospode in dečke.
Cene priznano nizke!	Postrežba	solidna!
»Angleško skladišče oblek“
O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg^štev^^^
Mednarodno »pedfoij»lio podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
TJetanovlJ sno 1S7©.	Telofon	štev.	©O.
Podjetje za prevoznino c. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada
V	Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. Lloyda.
Pisarna v mestu: šelenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7.
Podružnica: Olavnl carinski urad, južni kolodvor.	257
MIHAEL KASTNER, Ljubljana
Kongresni trg štev. 10 ::
dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živiisa sol; petrol ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd.
Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v vtaogt.
V zalogi je vedno do 500 kosov Od 2 do 60 K komad, tako da sl vsakdo lahko Izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v 1. nart str.
Ustanovljeno leta 1900.
Puhlimi
t
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam najTrečjo zaiogro Icrasnita.
nagrobnih vencev in trakov
z napisi.
. '-n,.. Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. ■ ■ ■*■■■■1
::	Cene	brez	konkurence.	n
FR.
Posojilnica v Logatcu
reg. zadruga z omejenim poroštvom,
naznanja, da obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 do preklica
po čistih 5°lo
Obrestovanje je polmesečno, kapitalizovanje celoletno, rentni davek plačuje sama.
Rezervni zaklad 100.000 kron. .t.
EBrzolanr^a.
V italijanski kuhinji
hotela pri Maliču nasproti glavne pošte
se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska,
?orenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 2 v liter za družine na dom postavljeno itd.
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad K 800.000.
Ljjufiliai&ska kreditna banka ir LJnblianl.
Stritarjeva ulica etev. 2, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po Čistih
4U