GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, ?. JANUARJA 1958 LETO V., ŠTEV. 2 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POROČILO O DELU OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V LJUBLJANI OD 1. JANUARJA DO 30. SEPTEMBRA 1957 (Nadaljevanje) Zanimivo jc, da so nesreče v porastu predvsem pri visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcih, in sicer pri prvih za 15%, pri drugih Pa za H «/o. Največ nesreč se zgoldi v ponedeljkih, glede na čas pa odpade največ nesreč na četrto uro dela. litvijo zborov proizvajalcev pričakuje OZSZ, da bodo intenzivnejše sodelovali pri reševanju vseh vprašanj s področja zdravstvene zaščite v podjetjih. Poživeti je treba delo 11TZ komisij pri občinskih ljudskih odborih (pri nekaterih ljudskih od- lo dnevni obrok enolončnic tako, de. borih je treba te komisije še imeno smo tudi glede na družbeno prehrano napravili korak naprej. Razveseljivo je dejstvo, da je od 15 podjetij v okraju, med njimi večina nagrajenih, znižalo število nesreč pri delu od 1155 v letu 1956, na 1023 v letu 1957, čeprav se je število Kateri so glavni vzroki za porast zaposlenih v teh podjetjih povečalo, fce.sreč pri delu? I’o ugotovitvah število varnostnih tehnikov je po- vati), delati na razširitvi mreže obratnih ambulant, po potrebi tudi več podjetij skupaj, če so za to podani pogoji in težiti za tem, da podjetja nameste čim več varnostnih tehnikov. Delavski sveti in upravni odbori, zlasti pa direktorji bodo morali ojačili higiensko tehnično zaščito pri delu z aktivnimi komisijami HTZ in uspehi ne bodo izostali. Okrajni zavod pa bo še tudi v bodoče po vseh svojih močeh podpiral in pomagal delati na vseh področjih HTZ pri delu. Pokojnine, invalidnine in ugotavljanje delovne dobe Zavod je imel v evidenci na dan 30. septembra 1957 naslednje število uživalcev pokojnin in invalidnin: Vrsta uživalcev --- pri delu? Po ugotovitvah D/SZ so glavni vzroki za porast sledeči: 1. Večji dotok novih delavcev, ki so po navadi neizkušeni in za katere Podjetja še vedno premalo poskrbijo. da bi se spoznali s pravilno metodo dela in nevarnostmi na delovnih mestih. 2. Nezadostni zaščitni ukrepi na nekaterih delovnih mestih, zlasti v gradbeništvu (postavljanje odrov), slaba kvaliteta nekaterih zaščitnih sredstev, ki jih delavci neradi upo-rabljajo in premajhna previdnost delavcev samih. 3. Pomanjkljiva skrb direktorjev, upravnih odborov in delavskih svetov nekaterih podjetij za delo HTZ ter opuščanje predpisanih in °d inšpekcije zn delo odrejenih n k repo v pri delu na nevarnih delovnih mestih. Večkrat tudi pomanjkanje finančnih sredstev za boljšo ureditev higienskih pogojev v podjetjih. *. Oddaljenost delavskih stano-Vanj od kraja zaposlitev, kar ima za Posledico, da pride delavec že utrujen na delo; odtod tudi številne ne-s,reče na poti na delo in na poti z je poraslo od 9 v letu 1956, na 23 v letu 1957 in večina tistih podjetij, ki so namestila varnostne tehnike, kaže napredek v organizaciji HTZ in je že dosegla znižanje števila nesreč pri delu. Tudi zdravstveni domovi posvečajo letos več pozornosti podjetjem. V prvem polletju so zdravstveni delavci pregledali 44 podjetij in na podlagi njihovih analiz so bili pod-vzeti že številni ukrepi za odpravo raznih pomanjkljivosti pri zaščiti dela. Pohvale je vredna pobuda Z.a obdohje pr Zdravstvenega doma Moste, ki je za- ve ga pokojninskega zakona je zna- Invalidi II. skupine . . . Invalidi III. skupine . . . Invalidske pokojnine . . . Starostne pokojnine . , . Družinske pokojnine . , . Skupaj Po priključitvi OZSZ Kočevje k tuk. OŽSZ je bil istočasno-prenesen ves pokojninski arhiv, tako da se je celotno število uživalcev pokojnin in invalidnin povečalo še za 1475. actad, v urnih iumlh umlhovvvuml Za obdobje pred sprejemom no- Izdatki do Povpr. vii. Število 30. IX. 1957 mea. prej. din din 872 9,393.526 1.197 849 23,249.885 3.043 4.811 282,027.530 6.513 12.227 936,542.517 8.507 6.688 267,417.821 5.431 25.447 1.518,631.279 6.631 dolžil nekaj zdravstvenih delavcev izključno za preventivno delo v podjetjih. Tudi nekateri drugi zdravstveni domovi opravljajo preventivno delo v podjetjih, vendar je do-sedaj ukrep zdravstvenega doma najsmelejši od vseli in želimo, da bi ga tudi podjetja z vso resnostjo podpirala. Obratne ambulante, ki že obstajajo, bi morale delati po zakonu o obratnih ambulantah, to je zlasti preventivno, kar pa je v praksi redko, kajti dejansko se posvečajo še vedno pretežno le kurativnemu zdravljenju. Uspehi dela obratnih dela; pomanjkanje tople prehrane ambulant bi bili večji, če bi razši-!'d., namesto malice uživanje alko- rile preventivno delo, in ti uspehi bi hola. bili velika vzpodbuda za ustanavlja- 5. Nezadostna in premalo sistc- nje takih ambulant tudi pri drugih n,utičnu varstvena vzgoja kadrov v podjetjih. strokovnih šolah in pri strokovnem Za izboljšanje zdravstvenega sta-zobraževanju delavcev v podjetjih n ja delavcev je zavod poslal na pre-"? .tako dalje ter pomanjkanje so- ventivno okrevanje v Šiljevico. Cu- cinlndi delavcev, ki naj bi se uk var- farjev dom in še v nekatere druge .......- 7- -----j- —i...........-..... - — j JO h izključno s skrbjo za delovnega kraie 300 delavcev iz proizvodnje, končanem dokaznem postopku je bi- jetno je, da se pod plaščem takšne __ J. ... 1 , . . ' L, »..L..,«!..« . 1 ,x 1 „,11. . 1 _ • 1 . . 1 . 1. * * . 1. .v. . čilno, da je število pokojninskih zahtevkov v tekočem letu znatno padlo. Tako da je bilo do 30. septembra 1956 sprejetih 1538 pokojninskih zahtevkov, v istem času tega leta pa le 1097. Mnenje pretežnega dela zavarovancev, ki imajo že pogoje za upokojitev torej je, da bo novi pokojninski zakon mnogo ugodnejši. Med izrednimi deli, ki jih je v letošnjem letu izvedel pokojninski oddelek, je omeniti revizijo delovne dobe bivših redovnic, ki prejemajo pokojnino in revizijo invalidnin in invalidskih pokojnin pri koristnikih do 35. leta starosti. Revizija pokojnin bivših redovnic.je bila predvsem potrebna vsled tega, ker so jim bile po prejšnji praksi priznane zaposlitve, ki sc danes ne štejejo v delovno razmerje. Revizija je zajela 77 redovnic. Po Tega dejstva se popolnoma zaveda tudi zavod, zato je na iniciativo njegove skupščine že podvzel mere, ki bodo vsaj deloma, če ne že v celoti, omilile sedanje stanje. Da bi se ugotovilo, kakšna je dejanska delovna zmožnost posameznih invalidov, oziroma za kakšno delo so posamezniki glede na invalidnost še sposobni, je bila večina invalidov do 35. letu starosti ponovno pregledana po IPK. S tem v zvezi je bil pri OZSZ formiran odsek za rehabilitacijo invalidov, ki je za vsakega invalida naložil osebni karton, ki vsebuje razen ostalih podatkov, tudi mnenje IPK, za kakšno delo bi bil dotični invalid sposoben. Paralelno s tem je bilo po podjetjih organiziranih 32 predavanj, ki so vsebovala pomen rehabilitacije invalidov in o možnosti zaposlitve na posameznih delovnih mestih. Trenutno je v teku drugi del akcije, da se namreč ugotovi v posameznih podjetjih število delovnih mest, na katerih bi se lahko zaposlili invalidi. Dosedanja izkustva kažejo, da so nekatera podjetja sprejela iniciativo OZSZ z velikim razumevanjem, je pa tudi nekaj takšnih, ki se branijo zaposliti invalide. Ver- človeka. Res je, da je bil tudi na vseli teh P°dročjih dosežen korak naprej, saj Pi^jietja vlagajo znatna sredstva za HI/ in zn izboljšanje delovnih po-6°jcv, vendar zaradi še vedno premajhnega zanimanja vseh odgovor-n|h organov v podjetjih še niso bili ti,)seženi zaželeni uspehi. Zlasti se je tu način zdravljenja pokazal koristen za delavce, ki bolehajo na silikozi. astmi ali revmatičnih obolenjih. Pokazalo se je že v minulem letu, do so delavci, ki so bili na preventivnem okrevanju, obdržali delovno sposobnost vse leto, (ločim so bili v prejšnjih letih po več mesecev v bolniškem staležu. Anketa je pokazala, da je le 17 To potrjujejo tudi podjetja, v kate-Podjetij organiziralo obratne men- nh so zaposleni m je zavod mnenja, ’ ' da jc treba urediti čunvečicmti šte- vilu zavarovancev tako zdravljenje tudi v letu 1958, in sicer sporazumno z gospodarskimi organizacijami in sindikati, ter da se mora preventiv- Zn’ kjer delavci prejemajo kosila po 1 Cnj od -tO do 75 dinarjev. Od 20 anuliranih podjetij imajo v osmih Podjetjih malice po ceni od 20 do 40 ."'arjev. Rudnik kaolinn Črna daje 1 IVV, i> im 111 k Kumina vrini im je ....................... ••• •••••• > - ... . ,lri‘zplnčiio malico. Imamo tudi vrsto 110 zdravstveno delo se razširiti in r,,gili podjetij, ki dajejo dodatno 1,11 ta načni znižati bolehanja neku-Prphrano zaposlenim vsaj na zdrav- terih delavcev. p VRno ogroženih delovnih mestih. V zvezi z izvolitvijo novih ob-r°cejšnje število podjetij je uvod- činskih ljudskih odborov In z izvo- lil 26 redovnicam pravica do pokojnine odvzeta, 13 redovnicam je bila znižana prej priznana delovna doba. v 32 primerih pa je bilo ugotovljeno. da je upravičenost do pokojnine podana. S to revizijo je bila končno likvidirana tudi umestna kritika zavarovancev, češ, da mnogo redovnic neupravičeno prejema pokojnino. Glede na to. da je vprašanje zaposlitev invalidov vedno bolj pereče, posebno, ker se teinu problemu v prejšnjih letih ni posvečala posebna važnost, so bile v tem letu pod-vzetc mere, ki so pravzaprav prvi začetni korak k rešitvi tega problema. Razen tega število delovnih invalidov sled večjega števila nesreč stalno narašča, tako da so številni invalidi res postali družbeni pro-. blcm ga od kolu il nega stališča skriva vprašanje rentabilnosti delovnih invalidov. Rili so celo primeri, da so se nekatera podjetja branila zaposliti celo borce-invalide. Kljub vsem dosedanjim začetnim težavam je Zavodu, zahvaljujoč se tudi dobremu sodelovanju s posredovalnico za delo. že uspelo zaposliti 320 delovnih invalidov. Pričakuje se, da se ho število zaposlenih invalidov v kratkem dvignilo. Glede na to, da zaposlenost invalidov ni samo vprašanje, ki zadeva samo socialno zavarovanje, bi bilo prav, da o tem problemu razpravljajo tudi ostali forumi, posebno pa sveti proizvajalcev pri občinskih ljudskih odborih. Prav bi bilo tudi, da bi pri Svetu z.a socialno varstvo pri 01.0 pričela z delom komisija. ki bi v sodelovanju z Okrajnim zavodom za socialno zavarovanje v Ljubljani in Posredovalnico za delo v Ljubljani poskrbela za zaposlitev čimvečjega števila invalidov. Zavod je letos prejel 1405 zahtevkov za izstavitev osnovnih odločb (lani 2015) in 2121 vlog (lani 3492) za izstavitev dodatnih odločb za priznanje delovne dobe. Število zahtevkov za priznanje delovne dobe pada, kar pomeni, da ima večina zavarovancev delovno dobo že urejeno. Glede na novi zakon o splošnem upravnem postopku, ki zahteva temeljiti dokazni postoriek pred izstavitvijo , take odločbe, sc vsled manjšega dotoka zahtevkov delo ni prav nič zmanjšalo, temveč je celo naraslo. Tako se je prej pri vsakem zahtevku zaslišalo povprečno 2,4 priče, v letošnjem letu pa 4,1 priča.* Razen tega so zapisniki v letošnjem letu mnogo bolj razširjeni in kvalitetnejši. S tem v zvezi je tudi strokovna komisija, ki obstoji pri Zavodu, zavzela ostrejši kriterij, kar se odraža pri kvaliteti izstavljenih odločb. Zavzemanje ostrejšega kriterija je predvsem potrebno vsled tega, ker se največ zahtevkov nanaša na zavarovance, ki jim je bila pred časom že -odklonjena delovna doba, sedaj si pa ponovno prizadevajo, da bi dokazali določeno delovno razmerje in je potrebno zaslišati tudi več kot 50 prič. vplivala na razvoj dela, tako da so se marsikatera prej nerazčiščena stališča razjasnila. Koristnost teh se zrcali tudi v tem, da se vloženi zahtevki rešujejo tekoče. Oddelek za otroške doklade je v tem obdobju izdal 7482 odločb ter rešil 12884 spisov. V okraju je prejemalo OD (brez Kočevja in Ribnice) 31397 upravičencev za 54.317 otrok, katerim je bilo v devetih mesecih izplačanih 1.217,024.065 din. Omenjeni znesek je zadosten dokaz, kakšno veliko skrb posveča družba našim najmlajšim, za njihov pravilen telesni in duševni razvoji Poseben problem predstavljajo ugotovljena preplačila otroških dodatkov. Tako je prejelo do 30. septembra 1957 1576 zavarovancev skupno 45.675.980 din neupravičenih otroških dodatkov, ki jih bodo morali seveda v smislu uredbe o otroškem dodatku vrniti. Navedeni podatki potrjujejo, da se zavarovanci, koristniki OD še vedno ne zavedajo v zadostni meri posledic, ki sledijo v primerih, ko na primer m- prijavijo Zavodu pravočasno vseh sprememb, ki vplivajo na upravičenost oziroma na višino otroškega dodatka. Prav bi bilo, da bi tudi podjetja vodila malo več računa o koristnikih OD in pravočasno obveščala Zavod o ugotovljenih spremembah, ki so nastopile pri upravičencih. Na ta način bi lahko pravočasno preprečili neupravičeno prejemanje, kar pa bo tev materialne resnice v teli primerih nikakor ni lahka, ker se pač zavarovanci trudijo, da bi dokazali stanje, ki ne vpliva na spremembo otroškega dodatka. V teh primerih je torej potrebno, da se ugotovi dejansko stanje na mestu samem s po-močju uslužbencev Zavoda, kar pa zahteva mnogo časa. Po uveljavitvi novega zakona o splošnem upravnem postopku je značilno tudi to, da občinski ljudski odbori ne opravljajo več poslov s področja službe socialnega zavarovanja, n. pr. da ne dajejo več pravne pomoči pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka. Stališče občin v Sloveniji je v tem primeru nasprotno praksi v republiki Hrvutski, kjer je Sabor Hrvafske sprejel sklep, da so občinski ljudski odbori še nadalje obvezni nuditi pomoč pri delu službe socialnega zavarovanja. vati. To pa je docela zanemarjeno; z gospodarskega vidiku ugotavljamo, da nastaja na teh objektih z le-, ta v leto večja škoda, ker jih nihče zadostno ne vzdržuje. Ce bomo še naprej zapirali oči pred dejstvom, da so tudi ti objekti Splošna ljudska imovina, se bomo nekega dne znašli v težkem položaju, ko bo morala celotna družba vložiti neprimerno večja sredstva, da bomo ob-stoječe objekte ponovno usposobili. bčini Ljubljana-Bežigrad želimo na primer svetovati, da bi z rešitvijo Stadiona na Titovi cesti ne odlašala, ker sc vzdrževalni stroški iz leta v leto večajo. Ker je takih primerov več, jih ne bom našteval. Otroški dodatek Za obdobje prvih devet mesecev tega leta je značilno, da je delo na tem oddelku potekalo normalno, ker ni bilo bistvenih sprememb zakonskih predpisov in uredb, kar se je redno ponavljalo v prejšnjih letih. Ta pozitivna okoliščino je ugodno samo v korist zavarovancev. Novi zakon o splošnem upravnem postopku, ki je stopil v veljavo v mesecu aprilu t. 1., je vplival tudi na način reševanja zahtevkov za otroški dodatek, zlasti v onih primerili, ko koristniki OD živijo pri starših oz. pri bližnjih sorodnikih, ki posedujejo premoženje. Ugotovi- Gled na vedno večje število tožb in odškodninskih zahtevkov, ki se uveljavljajo pred rednimi sodišči, je bil pri Zavodu formiran tudi pravni odsek. Samo podatki, da se je v 9 mesecih tega leta obravnavalo na sodiščih 190 odškodninskih zahtevkov v znesku 20,772.000 din, dokazujejo, da je bilo formiranje tega odseka potrebno. Naloge pravnega odseka pa niso samo. do zastopa Zavod pred sodišči in drugimi državnimi organi, temveč da nudi tudi strokovno pomoč drugim delovnim enotam Zavoda in podružnic, da skrbi za pravilnost postopka za priznavan je pravic in socialnega zavarovanja ter da daje pravdne obrazložitve v zadevali, ki spadajo v pristojnost Za- voda. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani 2. skupna seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 910 (Dne 27. decembra 1957) POROČILO SVETA ZA TELESNO VZGOJO 0 UPRAVLJANJU TELESNGVZGOJNIH NAPRAV (Poročilo je na seji podal predsednik Sveta Niko Kavčič) Svet za telesno vzgojo pri Okrajnem ljudskem odboru namerava na eni izmed bodočih sej Okrajnega ljudskega odbora podati izčrpno ‘analizo stanja v telesnovzgojnih organizacijah in v tej zvezi podati tudi predlog za nadaljnji razvoj telesne vzgoje v okraju. Z današnjo krajšo oceno kritičnega stanja vas želimo samo opozoriti, da bi čas, ki vam je odmerjen zn pripravo občinskih proračunov delno posvetili tudi problemom telesne vzgoje v občinah. Večina občin v ljubljanskem okraju ima formirane Svete za telesno vzgojo. Vprašanje pa je, če so ti Sveti našli pravo vsebino dela v naših občinskih odborih. Razlogov je več, ki so vzrok stanju, kakršnega danes v telesnovzgojnih organizacijah več ali manj vsi poznamo. V procesu našega družbenega razvoja smo v preteklih dveh, treh letih dosegli velik napredek. Medtem, ko sc vse naše družbeno življenje vse bolj in bolj združuje v odgovarjajočih komunalnih skupnostih, tega ne čutimo v tolikšni meri na področju našega tclesno-vzgojnega življenja. Prvič: posamezni telesnovzgojni delavci se ne morejo otresti starih in preživelih oblik dela, in še vedno v poedinili gospodarskih organizacijah iščejo svoje podpornike, namesto da bi utrjevali zvezo z odgovornim organom v komuni. Drugič: kakor že rečeno, se večina svetov pri svojem delu ni znašla, niti niso za svoje delo vselej našli potrebne pomoči in razumevanja pri višjih-organih. To dobo moremo smatrati kot prehodno dobo, v kateri pa je končno že napočil čas, da krenemo v novo smer, ki naj gre vzporedno z ostalim razvojem družbenega življenja v naših občinah. Svet zn telesno vzgojo smatra, da je fizkulturna dejavnost sestavni del našega življenja, ki je za zdrav fizični in umski razvoj osnovni poemi za našo napredno generacijo. Kolikor bolj bomo'vlagali napore in sredstva v ta razvoj, s toliko večjim upanjem lahko pričakujemo, da ho tudi večji delež telesne kulture k družbenemu razvoju. Da se ho hkroti s tem dvignila tudi obrambna sposobnost našeen naroda, bi bilo odveč poudarjati. Vsled tega smatramo, da naši novi občinski odbori, ki danes prevzemajo na sebe že vso odgovornost za napredek in razvoj družbe v- občini, ne morejo in nc smejo več prezreti teh perečih nalog, ki so postavljajo pred nas vse s problemom razvoja telesne kulture. 7 vso odločnostjo zagovarjamo stališče, da v naši družbi pripada telesni kulturi enakovredno me- sto kot ostalim kulturnoprosvctniin dejavnostim. Zato poudarjamo, da je že skrajni čas, da sc tudi telesna kultura obravnava z isto odgovornostjo, kot druge dejavnosti. Sele takrat, ko bodo ta nuziranja uresničena, bo telesna kultura postavljena na pravo mesto. Danes pravtako ne moremo več prezreti dejstva, da je v društvih in klubih v našem okraju preko 25.01)0 aktivnih članov tclesnokulturnih organizacij. Političnodritžbena vloga te aktivne množice po omenjenih telesnovzgojnih društvili je tolikšna, da je ne smemo več prepuščati preživelim oblikam pomoči in podpore, ki ic omogočala le materialni obstoj teh društev, temveč je naša skupim dolžnost, da omogočimo telesnovzgojnim društvom lak razvoj. da bo ustvarjalna sila te množice v političnodružbenem smislu prišla do resničnega izraza. Za uspešen športnoslrokovni dvig so potrebni določeni pogoji. Ti pogoji so med drugim v veliki meri odvisni od dobrih športnih objektov. Tu moramo upoštevati dvoje: obstoječe objekte zn telesno kulturo (v našem okraju jih je preko 160. v približni vrednosti I milijarda 600 mili ionov dinarjev), bi bilo potrebno, kot vse ostale objekte, vzdržc- Zusledovati pa ne smemo samo cilja, da obstoječe športne objekte le vzdržujemo, ampak z razvojem telesne kulture in splošnega družbenega razvoja na splošno, so nam nujno potrebni novi objekti za telesno kulturo. Upoštevajoč naše materialne zmogljivosti, predlagamo, da'naj bodo novi objekti enostavni, ceneni m take vrste, ki so za množični razvoj telesne kulture neob-hodno potrebni. To pa naj bodo pravtako naloge občin, kot so gradnje drugih komunalnih naprav. Naj na primer občina Ljubljana-Center prevzame iniciativo za gradnjo no-vega zumskegu kopališča, občina Ljubljana-Šiška bi lahko bolj sodelovala pri izgradnji športnega parka v Tivoliju, kot to že dela občina Ljubljann-Moste. 1 rikazano stanje, kot ga navajamo za telesnovzgojiia društva, tako v pogledu obravnavan ju samega razvoja telesne kulture; kot načina reševanju materialnih problemov, pa j c vprašanje telesne vzgoje v naših suhih še bolj kritično. Čeprav bi morala biti šola zlasti v napredni družbi osnovno torišče razvoja telesne kulture, pa ugotavljamo nasprotno, da v pretežni večini šol sploh ne obstojajo potrebni telesnovzgojni objekti. da hi šole lahko vsaj zadovoljivo izvrševale osnovni urin program, To še posebej velja za samo mesto, kjer je v ozkem predelu skoncentriranih več šol. Iz tega kritičnega stanja, v kakršnem se danes nahaja naša telesna vzgoja, tako v društvih kot v. šolah, vidimo edini izhod v tem, da občinski ljudski odbori prevzamejo vso skrb za 'nadaljnji uspešni razvoj telesne kulture. Tu navajam kot primer občine Ljubljana-Center, Ljubljana-Vič in Kamnik, ki že z uspehom uveljavljajo principe komunalnega sistemu v svojih občinah. V teh občinah se že nekateri telesnovzgojni objekti obravnavajo enako kot ostali objekti komunalne dejavnosti. V imenu Svetil se obračam na naše občinske odbore, nuj bi po vzgledu Okrajnega ljudskega odbora že na svojih prvih sejali obravnavali z na j večjo resnostjo probleme telesne kulture v svojih občinah, Svelom ali komisijam za telesno kulturo pa naj hi v političnem in materialnem smislu nudili potrebno pomoč. Svet za telesno vzgojo predlaga Okrajnemu ljudskemu odboru, da bi tudi on v svojem imenu priporočil in podprl utemeljeni predlog Sveta, da občinski ljudski odbori prevzamejo materialno skrb nad telesnovzgojnimi objekti, obenem po učinkoviteje vplivajo na nadaljnji razvoj splošne telesne kulture v svojih občinah. Okrajni ljudski odbor jena svoji seji soglasno sprejel predlog, ki ga je tov. Kavčič navedel v zaključku poročila. Na osnovi določil 11. in 43. člena Temeljnega zakona o proračunih z one 26. marca 1956 (Ur. list FLRJ št. 15-56)izdaja Okrajni ljudski odbor Ljubljana po sklepu 2. skupne seje 27. decembra 1957 in zbora proizvajalcev dne 27. decembra 1957 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvuh statuta okraju Ljubljana z dne 27. septembra 1957 ODLOK 0 začasnem finansiranju proračunskih potreb Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana za čas od 1. januarja do 31. marca 1958 1. člen fotrebc okrajnih organov in proračunskih ustanov ter zavodov v tromesečju januar—marec 1958 se 1 finansirajo tako, da se; 1. sredstva za osebne izdatke za-, gotovijo zn število uslužbencev po dejanskem stanju v mesecu decembru 1957; 2. za materialne izdatke zagotovi največ toliko denarnih sredstev, ko-hkor so znašali dejanski materialni izdatki v tromesečju januar—marec 3. za zavode in ustanove, kolikor So bili ustanovljeni med letom 1977, zagotovijo potrebna denarna sredstva zn osebne in materialne izdatke v višini povprečne potrošnje treh mesccv»v letu 1957; L Odstopanje od določil iz 1. do 3- točke tega člena odobrava Svet zn družbeni plan in finance Okrnj-ncga ljudskega odbora Ljubljana. 2. člen . Dohodki in izdatki po tein od-™ku so sestvani del proračuna '^krajnega ljudskega odbora za leto 3. člen l'a odlok velja od dne 1. januar- ja 1958.. Predsednik OLO: Dr. Marijan Dermastia 1. r. 2. , Na podlagi 7. člena splošnega za-gonn o ureditvi občin in okrajev 'Lradni list FLRJ št. 26-269/55) je 'jkrajni ljudski odbor Ljubljana na rugi skupni seji okrajnega zbora 1. člen 88. člen se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: Okrajni ljudski odbor ima tale tajništva: — tajništvo za notranje zadeve, — tajništvo za narodno obrambo, — tajništvo za finance, — tajništvo zn industrijo, obrt in promet, — tajništvo za blagovni promet, — tajništvo za kmetijstvo in gozdarstvo. — tajništvo za komunalne zadeve, — tajništvo za urbanizem, — tajništvo za gradbeništvo in industrijo grabenega materiala, — tajništvo za delo, — tajništvo za socialno varstvo, — tajništvo za šolsko in izven-šolsko izobraževanje. — tajništvo zn kulturo, — tajništvo za zdravstvo. 2. člen Besedilo 97. členu se spremeni in se glasi: Tajništvo zn industrijo, obrt in promet sodeluje pri sestavi okrajnega družbenega plana s področja industrije, obrti in prometa, spremlja njegovo izvrševanje, predlaga pristojnemu svetu ukrepe za izpopolnitev okrajnega družbenega plana ter opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti s področja navedenih gospodarskih dejavnosti (industrije, obrti in prometa). 3. člen 7-a dosedanjim 97. členom sc doda nov 98. člen s sledečim besedilom : Tajništvo zn blagovni promet sodeluje pri sestavi okrajnega družbenega plana s področja trgovine, gostinstva in turizma, spremlja njegovo izvrševanje, predlaga pristojnemu Svetu ukrepe za izpopolnitev okrajnega družbenega plana ter opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti s področja navedenih gospodarskih dejavnosti (trgovina. I gostinstvo in turizem). V sestavu tajništva za blagovni promet je okrajni tržni inšpektorat. ✓ 4. člen Za novim 98. členom se doda nov 99. člen s sledečim besedilom: Tajništvo za kmetijstvo in gozdarstvo sodeluje pri sestavi okrajnega družbenega plana s področja kmetijstva in gozdarstvu, spremlja njegovo izvrševanje, predlaga pristojnemu svetu ukrepe za izpolnitev okrajnega družbenega plana ter opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti s področja navedenih gospodarskih dejavnosti (kmetijstvo in gozdarstvo). V sestavu tajništva za kmetijstvo in gozdarstvo sta okrajni kmetijski inšpektorat in okrajni veterinarski inšpektorat. Tajništvo za kmetijstvo in gozdarstvo izvršuje nasproti okrajni upravi za gozdarstvo pravice in dolžnosti, ki so določene v 58. členu zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji. 5. člen , Dosedanji 98. člen postane 100. člen. 6. člen Dosedanji 99. člen postane 101. člen s sledečim prečiščenim besedilom: Tajništvo za urbanizem opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju urbanizma. 7. člen Za novim 100, členom se doda nov 102; člen s sledečim besedilom: Tajništvo zn gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala opravlja gospodarske in upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju gradbeništva in industrije gradbenega materialu ter proučuje problematiko proizvodnje gradbenega materiala. V sestavu tajništva za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala je uprava za investicije in okrajni gradbeni inšpektorat. 8. člen Dosedanji 100. do 150. člen se preštevilčijo v 103. do 153. člen. • 9. člen Ta sprememba statuta velja, ko jo potrdi Ljudska skupščina LRS, uporablja pa se od dneva objave v »Glasniku*, uradnem vestniku OLO Ljubljana. Ljubljana, dne 24. decembra 1957. Številka: 01/6-1191/4-57. Predsednik OLO: Dr. Marijan Dermastia 1. r. 3. Na podlagi 2. člena zakona o pooblastitvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS in okrajnih ljudskih odborov, da določajo, katere rastlinske bolezni in škodljivci veljajo za nevarne na območju LRS oziroma okraja (Ur. 1. LRS št. 21-92/56), je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na 2. skupni seji Okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 27. XII. 1957 sprejel ODLOK o nevarnih rastlinskih boleznih in škodljivcih 1. klen Na območju Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana veljajo poleg v zveznih in republiških predpisih navedenih za nevarne še naslednje bolezni in škodljivci: 1. Ribezljeva rja (cronartium ri-bicola). 2. Ribezljeva listna pegavost (psendoperiza ribis). 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana. Predsednik OLO: Dr. Marijan Dermastia 1. r. Vsebina Poročilo o delu Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani od I. I. do 30. IX. 1937. Poročilo Sveta za telesno vzgojo o upravljanju telesnovzgojnih naprav. 1. Odlok o začasnem finansiranju proračunskih potreb okrajnega ljudskega odbora za čas od 1. I. do 31. III. 1958. 2. Odlok o spremembah in dopolnitvah Star tata okraja Ljubljana. 3. Odlok o nevarnih rastlinskih boleznih in škodljivcih. Zaključni računi za leto 1956 gospodarskih organizacij: Izvleček Iz poročila o poslovanju trgovine »Tekstil-galanterija«, Cerknica, v letu 1956 1896 A Trgovina -Tekstil-galanterija- Cerknica se je ustanovila dne 1. julija 1955 ko je bila izvršena reorganizacija v trgovini na drobno. Do tega dne je spadala v sklop Trgovskega podjetja »Nanos- Postojna. Trgovina je v 1056. letu poslovala normalno in je dosegla promet v višini 32,203.729 Omarjev. Realizirana razlika v ceni je znašala 1,732.024 dinarjev, kar je zadostovalo, da je trgovina krila vse svoje stroške. Trgovina ni imela med letom nobenih večjih težkoč razen kredita, ki pa se je med letom povečal in je bil dan trgovini v zadostni višini. Trgovina je med letom nabavila iz sredstev investicijskega sklada pisalni stroj za 145.000 din. To je edino osnovno sredstvo, ki ga je trgovina v letu 1950 nabavila. Iz sredstev investicijskega sklada je trgovina plačala tudi stroške za napeljavo neonske razsvetljave v znesku 32.199 din. Pri letni inventuri blaga je bila ugotovljena zaloga v višini 6,397.840 din ter višek v višini 9104 din, ki tvori izredni dohodek trgovine. AltTrVA BILANCA na dan 51, decembra 1956 PAStVA Nailv postavke Znesek v 000 din Zap. št Naziv postavke A. Osnovno In Izločena sredstvo l- Osnovna sredstva I. Investicije v teku l. Izločena sredstva tn druga investicijska sredstva B. Obratna sredstva i. Skupna obratna sredstva 242 382 252 A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2 Dolgoročni krediti za dokončane investicije 8. Razni skladi I. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 1. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev Znesek v 000 din 242 382 C Sredstva v obračunu In druga aktiva |. Kupci ln druge terjatve Druga aktiva O. Finančni uspeh f. Razporejeni dobiček *. Izguba Skupaj,- 73 €.416 1. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva t. Dobavitelji ln druge obveznosti 8. Druga pasiva 79 7.444 9. Dobiček 10. Kritje Izgube O. Finančni uspeb Skupaj: 4.560 1.867 314 79 7.441 Vodja računovodslvai Urbas Francka Predsednik upravnega odborai Klančar Ivanka Direktor podjctjai Majer Jožefa Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »čevljarna«, Ljubljana, Tobačna 3, v letu 1956 1834-A Podjetje je v letu 1956 poslovalo v redu, knjigovodstvo je bilo na tekočem. Skupno je bilo zaposlenih 24 oseb, od teh 22 delavcev in dva uslužbenca. Podjetje upravlja upravni odbor. AKTIVA BILANCA na dan 3L decembra 1956 PASIVA Zap. St. Naziv poatavke A, Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva L Investicije v teku S. Izločena sredstva tn druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva t, Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 1. Kupci ln druge terjatve 8. Druga aktiva D. Finančni uspeh f. Razporejeni dobiček 8. Izguba Skupaj: Znesek v 000 din Zap. et Naziv postavke 153 173 375 1.313 3.431 A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev za dokončane Investicije Investicij Znesek v 000 din Z. Dolgoročni krediti 3. Razni skladi 1. Dolgoročni kredit za finansiranje 8. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 8. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva f. Dobavitelji ln druge obveznosti I. Druga pasiva D. Finančni uspeh 0. Dobiček 10. Kritje Izgube Skupaj: 153 348 1.300 73« 8.431 Vodja računovodstvai Orli Dragica Predsednik upravnega odborat Gantar Jože Direktor podjetja’ WrnvAt A (tlort AKTIVA Izvleček iz poročila o poslovanju trgovine »Karlovica«, Cerknica, v letu 1956 Trgovina je samostojno podjetje od 1. julija 1954. Zaposlovala je 4 osebe. Poslovanje je aktivno. BILANCA na dan 3L decembra 135« 1895-A PASIVA Zap. St. Naziv postavke Znesek v OOO din Naziv postavke Znesek v ooo din A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 313 t Sklad osnovnih sredstev 193 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 316 S. Razni skladi 299 4 Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 9. Drugi viri finansiranja Investicij 120 3.903 B. Viri obratnih sredstev 8. Vin obratnih sredstev (skupno) 3.366 28 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 68 T. Dobavitelji In druge obveznosti 650 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 0. Dobiček • 10. Kritje Izgube 4.628 Skupaj: 4.628 A. Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva in druga Investicijska sredstvi B. Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu to druga aktiva B. Kupci ln druge terjatve 8. Druga aktiva D. Finančni uspeb 7. Razporejeni dobiček B. Izguba Skupaj: Vodja računovodstvai Gorjup Milka "redsednik upravnega odboru Šajn Fani lllrcktoi podjetjai IlreSčak Gabrijel Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »Elektrodvlgalo«, Ljubljana, VVolfova 6, v letu 1956 Poslovno leto 1956 je bilo ugodno zaključeno. Vseh zaposlenih je bilo 19 delavcev in uslužbencev. AKTIVA BILANCA na dan SL decembra 1958 GASIVA Zjtf' Naliv postavke Znesek v ooo din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln Izločena sredstva A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 1.368 I. Sklad osnovnih sredstev 1.368 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. Izločena sredstva in druga investicijska sredstva 2.091 3. Razni skladi 3.248 f 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij H, Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja Investicij 4. Skupna obratna sredstva 5.809 II. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 8. Vin obratnih sredstev (skupno) 5.770 J. Kupci In druge terlntve 6.038 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 8. Druga aktiva 22 1 Dobavitelji ln druge obveznosti 6.913 O. Finančni uspeb 8. Druga pasiva 7. Razporejeni dobiček 206 D, Finančni uspeb 9 Dobiček 206 8. Izguba 10. Kritje Izgube Skupaj i 15.534 Skupaj: 15.534 Vodja računovodstvai Schwarzbartl Karl Predsednik upravnega odbora* Godič Brane Direktor podjetjai Čretnik l-Jdo