/ v 256. številka. Trst v sredo dne 11. novembra 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedei in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna*a: za vse leto 34 K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Narcnhnno e plačevati naprej. Na naroćbe brez priložene naročnine se upravniStvo ne ozira Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične Številke po 6 sto; 13 ntč.); izven Trsta pa po S st. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko. F iidinasti je moč i Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači otriasi itd., ae računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo it. 7. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo In tiskarna : ulica Torre Bianca 12. Razširjenje deželnega realnega m nazila t Pazinu t više realko. Govor podi. Vetoilivi 8 p i d č ia v seji deželnega zbora istrskega dne 3o. oktobra 19U3. Visoka zbornica ! Ako tudi smo morda do sedaj govorili ob katci točki zato, da nekoliko zategnemo razpravo, in to rato, ker ste nas užalili — ali ob tej točki, ne bomo govorili, tudi če podaljšamo razpravo z namenom, da isto zategnemo, ampak, ker čutimo vrečo potrebi, da damo izrara čutstvu večne prebivalstva te pokrajine nasproti vsemu, kar je tu r«čeno v poročilu deželnega odbora 10 poročilu komisije. Da se bo vedelo, o čem je govora in da bo prebivalstvo v Istri moglo mati, za kaj gre tu in kako se dela in kako troai, bodi mi dovoljeno, da najprej konstatiram nekoliko toček iz poročila deželnega odbora na to zbornico. Pred vsem pravi, da Je deželni zbor sklenil že 1. 1^12, da osnuje v Pazinu kako srednjo solo. Konstatujoči to, pravim nadalje, da je, kakor je videti iz tega poročila, bil oni sklep deželnega zbora izve len ša le leta 1898, torej po 2* letih ! Za sedaj samo konstatiram, ali pozneje se povrnem k temu. Poročilo pravi, da je deželni odbor leta 1*98 uresničil ta sklep od leta 1^72 in da mu je pritrjevalo prebivalstvu vr-e Istre in tako rekoč ploskalo. Jaz j>e pravim, da to ni bilo nikakor spi pno pk -Kanje, občno odobravanje, ker vemo, da večina prebivalstva te dežele, vsi Hrvatje in Slovenci, ki čutijo za svojo kri in svoj jezik, ne odobravajo tega, ampak obsojajo, kakor s ► izrekli to v raznih protestih. Trdi se nadalje, gospoda, da bi ooi, ki sedaj zahajajo v realni g mnazij v Pazinu, morali obiskovati ali višo gimnazijo v Kopru ali v Trstu, ali v Tndentu: ali pak realko v Trstu. Vidite torej sami, da imate vi za italijansko narodnost razmerno mnogo zavodov, v katere morete rabajati in ki so dovolj bi za. Imate realko, če tudi ni cesarsko-kra-ljevska, ampak jo vzdržuje mesto tržaško, ki je vam vladajoči stranki sorodno, in morete torej obiskovati to realko. Mi pa doli do Spijeta nimamo mkake realke. Na dalje hočem povdariti iz poročila, da se je deželni odbor, razmišljajoči, ali nsj bi se odloč i za viši gimnazij ali realko, odločil za realko radi t* ga, Ker bi v prot i vnem s učaju škodo-val Kopru. To je resnica. Ali treba dodati ee drugo rtsn 00, da v Pazinu sploh ni trebalo ustvarjati ne gimnazija, ne realke, v obče mkake srednje šole, ker bi Koper po- P O I) L I S T E K. Ženska tridesetih let. Francoski spisal: H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. V. Dvojno snidenje. Neki star Napoleonov ordoDančni čast ms, ki ga boeemo imenovati le markija ali generala, in ki se je b:l za časa restavracije povspel do visoke čast', je preživel lepih do J v Veraaillesu, kjer je stanoval v poletni hiš.ci mej cerkvijo in barijero de Montreui), ob poti, ki vodi v drevored Saint Clouda. Siužoa na dvoru mu ni pripuščala, da bi se odstranjal t evora Ta paviljon je bil (postavljen nekoč v zavetje za ljubezenske spletke kacega viso-cega gospoda) jako prostoren. Vrtovi, sredi katerih je stal, bo pa oddaljevali na desno in levo od prvih hiš Montrenila in od koč, po stavljenih pri barijeri. Tako so imeli gospodarji tega posestva, ne da bi bili preveč osameli, v najbližji bi žini mesto in vse prijetnosti samote. V čudnem nasprotetvu sta pročelje in glavni portal hiše vodila neposredno ve n na pot, ki Je bila morda nekdaj malo pola$ma zadoščal. Oni učenci, ki bi hoteli obiskovati realne nauke, morejo iti v Trst na italijanski zavod. Jaz spominjam zopet, da se je deželni odbor odločil za realko, a da ni jemal nikakega obzira na potrebe, ki jih ima hrvatski in slovenski narod. Pravi se, da bi se moglo prigovarjati, da je bilo na vsej niži realni samo 42 dijakov, a samo 7, ki bo do .-ršili nauke. Čemu naj bodo razredi samo za 7 učencev? Ia potem se govori, da prigovor ne velja radi tega, ker v Trstu obstoji mestna realka, v kateri je italijanskih učencev iz Utre. Pravijo nadalje, da je v Puiju nemška mornariška niža realka, v katero še zahajajo učenci italijanske .narodnosti ali »Istrarci«, ker deželni odbor nikjer ne pravi, kjer navaja dijake. 60 li ti te ali one narodnosti, ampak pravi le, da so Istranci. Pravi te nadalje, da jih je nekoliko na realki v Gorici, a da jih je tudi na državni nemški realki v Trstu — pak se sklepa na t>, da, akc bi se vsi ti učenci združili ali *vsaj večina njih iz vseh teh zavodov, ako bi vsi prišli na višo realko v Pazin, ali vsaj dober del njih, da potem ne bo več 7 dijakov, marveč toliko, da bo dokazana potreba 5 razredov, v obče više realke. Ali jaz mislim, da to umevanje deželnega odbora nima mnogo podlage. Kakor so se ti učenci učili do sedaj na družin zavodih, zadosti blizu, v Trstu in v Pulju, tako bi se mogli vzgajati tam tu li na dalje brez bremena za deželo, kateri jih hočejo naprtiti. (Pride še.) Poiitični pregled. V Trati, 11. novembra 1VJ03 Državni zbor. Duri deželnih zborov so se jele zapirati. Včeraj so se zaprle v Inoirostu in Crnovcih. Deželnozboreka kampanja se zaključuje in bl.ža te državnozbor ska. S tem postaja zopet pereče vprašanje : bo-li 1 jnkcijoniral naš osrednji parlament ? Avspicije, ob katerih se bliža otvoritev istega so vse pr«J, nego ugodne. Dr. Xoerber je se svojo nemško-strankarsko pobarvano državno politiko izbil dno sodu češke potrpežljivosti, da so se združile vse tri glavne češke stranke, da store konec tej pol tiki h pokrize, t-j politiki z nemš&o-naoijonalmmi namerami, Ki ee skriva pod krinko, neke vedno zatrjace vladne »objektivnosti«, ki je pa na sredi votla, okolo pa je nič ni. Državni zbor bo funkcijoniral kakor mlin, ki ropo'a, a nič ne melje. Praška >Po-;it.k« pravi, da se bi »delovanje« državnega zbora omejalo le na reševanje nujnih predlo- obljudena. Ta krasni paviljon je dal posta, viti Ljudevit XV. za gospico de Romane. Ntcega zimskega večera so bili marki, njegova s< proga in otroci sami v tej samotni hišci. Njihovi ljuije so dobili dovoljenje iti v Ver>ailles obhajat ženitovanje jednega svojcev ; in meneč, da jim obha'anje božičnih praznikov, zvezanih s to okolnostjo, da pri gospo Jarjih dovolj opravičenja, so brez po mis eka slavili to svečanost dlje časa, nego jim je bilo dovoljeno po hišnem redu. Ker pa je general slovel kakor človek, ki ni nikoli opuščal, da ne bi z neupogljivo voljo izpolnjeval svoje besede, n;BO nepokorneži plesali brez vsake vznemirjenosti potem, ko je bil potekel čas za povratek. Ura je odbila jednajst, a nobenega služabnika ni bilo od nikoder. Grobna tišina je vladala na deželi, in lahko je bilo slišati, kako je sever od časa do časa zapiskal skozi Črno vejevje, tulil okr< g hiše ter se lovil po dolzih hodnikih. Mraz je bil očistil zrak do dobrega, premrazil zemljo ter ae polotil hodisč, da ie zadobilo vse neko zvonkost, čije pojavi nas izneoadjajo vsikdar. Težki koraki zakasnelega ponoče-valca ali drdranje v Panz vračajočih se vos izvožČekov je glasno odmevalo in bilo je čuti še v večji daljavi, nego po navadi. Ovenelo listje, katero je rti kal nenadni piš, je šumelo na tlaku dvorišča. Skratka, bil je jeden onih gov. Opozicija da se bo izdatno posluževala materijala, ki ga nudijo dogodki na Ogrskem v obilni meri. Pa glejte: tudi listi, ki so interesiram na obstanku Koerberjeve vlade, se sklicujejo ravno na te dogodke na Ogrskem, da bi pre govorili državnozborske stranke, da ne bi preprečale delovanja državnega zbora. To je zopet poskus, da bi radi interesov države in monarhije stranke ustrezale Koerberjevi vladi. Narodi v Avstriji naj bi se eami podrejali postu, naj bi zapostavljali svoje aspiracije in naj hi ustvarjali proti težje proti ogrskim pre-tenz jam in — naj bi v ta namen pozabljali na rane, ki jim jih Beka Koerberjeva vlada ! Dr. Koerber je sploh izgubil pravico do klicanja na boj proti Ogrom. On je tudi kriv, ako ostanejo Madjari požrešni in neodjenljivi. On je zaklical industrijalcem, naj besede »ločitev od Ogrske« niti ne izgovarjajo, ker da pogodba se mora skleniti na vsaki način. Če se torej ^ispod Koerber nadeja, da s kazanjem na Ogrsko zagotovi funkijonira-nje parlamenta, ao njegovi računi bržkone zgrešeni. Dr. Koerber je Ćehe in nas Jugoslovane prisilil, da moramo misliti le na-se in svojo obrambo pred nevarnostjo njegovega, K< erberjevega zistema. Proti volji Cehov in Jugoslovanov pa parlament ne bo deloval. Dr. Koerber misli vedno le na-se in svoje Nemce; Nenemci pa morajo biti toliKo možje, da bodo tudi brez njegovega dovoljenja in proti njegovim računom — mislili na-se ! ! Zjedinjenje čeških strank in možni nasledki Včeraj smo odgovarjali na grožnje dru. Koerberju prijaznih listov s § 14. Iglasti smo zavrnili trditev, da bo za Koer-berja še ugodneje, ako bo vsled obstrukcije Ćehov mogel vladati brez parlamenta. O tem pa pozabljajo ta Koerberjeva glas la, da parlament voli delegacijo, katera ima dovoljevati sredstva za skupne stvari in posebno za vojaštvo, katera reprezentira — kar ravno ti listi vedno in posebno povdarjajo — moČ in jedinstvenost države. Kaj, ko bi združene češke stranke, česar do sedaj niso storile, obstruirale danes ali j u tri tudi volitve v delegacije?! Kaj ko bi Čehi, posnemaje izgled brezobzirnih Madjarov, začeli odre kati sredstva, ki jih potrebuje skupnost monarhije, istotako kakor država odreka nenemškim narodom ekzistenčne pogoje? Bi seli gosp. večerov, ki nam delajo zatišje pri kaminu prijetno. V tem hipu v sobi zbrana rodbina se ni menila ne za odsotne služabnike, ne za ljudi brez ognjišča, niti za poezijo, :zvirajočo iz zimskega večera. Zaupajoči v varstvo starega vojaka, so se udali žena in otroci radosti, ki jo povzroča družinsko življenje, če nikdo ne moti čustev, če pogovore, poglede in igre vživJjati ljubezen in odkritosrčnost. General je sedel, ali bolje rečeno ležal v visokem, prostornem naslonjaču v zakotju kamina, kjer je svetil dobro podkurjen ogenj, razširjajoči dobrodejno toploto, znak hudega mraza izven hiše. Sloneči na robu naslonjača in drže se lahno naprej, je zavzemala glava tega vrlega očeta lego, katere malomarnost je izražala popoten mir in sladko zadovolj-nost. Njegovi na pol odrveneli, lahno i*- naslonjača viseči roki sti izpopolnjevali izraz njegove sreče. Opazoval je najmlajšega svojih otrok, komaj petletnega dečka, ki se, na pol nag, ni hotel dati sleči od matere. Deček je bežal pred spalno srajčico in ponočno čepico, s katerima mu je večkrat zapretila markiza; branil je čipkasti ovratn k in se nasmihaval materi, kadar ga je klicala, ker je zapazil, da se sama smehlja otroškemu upiranju. Nato se je jel igrati znova z istotako ljubko, toda še bolj nagajivo sestrico, govorečo bolj razločno, nego on sam,, čegar Koerberju tudi tak dogodek zdel tako »prijeten« ? ! Mi menimo, da ne. Mi pa smo osvedočeni, da Cehi začno rabiti skrajna sredstva, Ko že vidijo, da Be v naši državi ne prihaja do pravice drugače, nego se silo. Naše slovenske poslance pa morajo siliti že dogodki na Koroškem, kjer se brutalno zatira naš narod, da se brezpogojno in brezobzirno pridružijo taktiki Ćehov. Ako te to zgodi, čemur Be nadejamo, potem pač ne bo imel g. dr. Koerber povoda za veselje na »prijetni« Bituvaciji, katero mu pripravljajo češki poslanci. Da vidimo, da-li bo res dr, Koerber tisti »zadnji«, ki se smeje, in sicer ; opravičeno smeje ! Shod avstrijske socijalno demo« kratične stranke. Kakor so čitatelji izvedeli že iz brzojavke v predvčerajšnji šLe-vilki našega lista, pričel je istega dne na Dunaju shod avstrijske socijalno-demokra-tične stranke. Predsednikom sta bila izvoljena Tomžik z Dunaja in Nemec iz Prage. Ko so se izvolili še prisedniki v predsedni-štvo in tajniki, zapričel je strankin tajnik Skaret svoje poročilo o delovanju ogrednjega ; strankinega vodstva. V istem je rečeno, da se stranka med vsemi avstrijskimi narodi razširja. V poletju letošnjega leta zopet zapričeti boj za splošno volilno pravico da je prinesel stranki mnogih agitatoričnih vspehov.*, V popoludanski seji istega dne razvila se je obširna debata o tujnikovem poročilu. Iste so Be udeležili delegati Seliger (Toplice), Nemec (Praga), Dorbio (Spljet) in Schloss-nickl (Sternberg). Po zaključnem govoru tajnika Skareta je shod na Reumannov predlog dal strankinemu vodstvu abaolutorij. O parlamentanem delovanju socialističnih poslancev poročal je državi.ozbcrski poslanic Hannich. Povdarjal je, da avstrijska socijalna demokracija ne more ničesar doseči od parlamenta, ki sloni na privilegijah. — Glavni postulat soctjalietov je uvedenje splošne in direktne volilne pravice. Kadar bo ta dosežen, potem bodo poročila o vspehih socijalno-demokratičnih poslancev v parlamentu mnogo ugodnejša. Temu poročilu sledila je razprava, v kateri se je ojstro kritiziralo delovanje socijalist čnih poslancev. — Delegat AVinarskv (Dunaj) je kritiziral stališče Bocijalističnih ' poslancev nasproti predlogi glede novincev. V mnogih okrožjih da so zahtevali socijalisti, naj bi njih poslanci v parlamentu obstruirali vojaško predlogo. Poslanci so se takrat izgo- nejasne besede in zmedene misli so bile sta-rišema skoro nerazumljive. Majhna Milica, dve leti starejša od njega, je že vzbujala z žensko nagajivostjo brezmejen smeh, ki je navidezno brez vzroka izbruhal. A, če si ju videl valjati se pred ognjem, brez srama ka-žoča svoji ljubki, obilni telesci, svoje bele, nežne oblik«, in videl, kako so se zmešali njuni črni in plavi kodri, kako sta trkala drug ob druzega njuna obrazka, na katerima je tvorila radost dražestne jamice, tedaj sta gotovo razumevala oče, izlasti pa mati, ti majhni za njiju značilni in od njiju ljubljeni srci. V primeri z živimi barvami njunih oči, njunih radostnih ličic, belih polti, ee je zgu-bivala krasota cvetlic na mehki preprogi, po-zorišču njunega radovanja, kjer sta padala, se prekucevala, se borila ter valjala, vee brez nevarnosti. Možu nasproti je sedela na drugem koncu kamina mati na malem divanu, obdana od raztrošenih oblek, ter čakala mirno z rudečim čeveljčkom v roki. Njena omahljiva resnost seje spremenjala v lahen smehljaj, kažoči se na njenih ustnih. V svojih šest in tridesetih letih je bila še vedno lepa, kar je morala pripisovati redki dovršenosti potez njenega obraza, kjer bo gorkota, razsvetljava in sreča povzročali v ta hip neki nadnaravni čar. (Pride še.) % varjali s tem, da ne bi bilo koristno obstru irati, ker se na ta način onemogočijo izboljšanja predloge. Vendar pa socijalisti tudi z ogibanjem obstrukcije niso ničesar dosegli. Govorniku je odgovarjalfpoel. Schuhneier, ki je menil, da se se samim povdar'anjem svo jega stališča ničesar ne doseže. Tudi delegat Austerlitz (Dunaj > je pobijal \Vinarskyja in njegovo trditev, da je socijalist Čna stranka pakt rala s parlamentarizmom, imenoval otročjo. Socijalistični poslan«-! niso hoteli dovoliti re-krute, marveč so hoteli preprečiti zvišanje kontingenta novincev. Ko je govoril še delegat Tušar (Brno), bila je seja zaključena in nadaljevanje razprave preloženo na včerajšnjo sejo. Začetkom včerajšnje seje poročal je de-iegat Vac<"c, da je na shodu navzočih 140 delegatov in sicer : 14 členov osrednjega vodstva, 8 p islancev in 118 zastopnikov volilnih okrožij in industrijelnih grup. Po narodnosti delijo se delegati tako le : 74 Nemcev, 39 Cehov, 15 Poljakov, 6 MaloruBov, ■3 Slovenci in -i Italijani. Tudi delegat Pia-hauser (Solnograd) obsojal je postopanje so-cijalističmh poslancev nasproti vojaški predlogi. ' Njemu in \Vinarskemu odgovarjal je poslanec Daszvnski in očital radikalcem, da ravno tisti socijalisti, ki najglasneje pro-povedujejo o radikalizmu, prihajajo potem k svojim poslancem s tako oportunističnimi in praktičnimi zahtevami, da ni mogoče pojmiti, kako naj se organizirane delavce vodi k istim ministrom, katere se v zbornici zasramuje za zločince. Se samimi radikalnimi načeli in radikalno politiko, kakoršao priporoča \Vi-narskv, se obstoj razredne države ne skrajša niti za en dan. Govornik je povdarjal, da je ravno v vojaških stvareh stranka mnogo do- ' segla v parlamentu. Dan za dnevom dobiva pisma, v katerih se mu zatrjuje, da te v vojski obrača mnogo na boljše. Na to je govornik izvajal, da se je socijalisti čna stranka tudi v odseku za plovne kanale potegovala za deseturno delo, dasiravno se je že neštevil-nokrat dokazalo, da je mogoče u vedenje csemurnega delavnka ; tudi to mogel bi AVinarskv prikazovati kakor izdajstvo. Takozvani radikale! poživljajo se radi na »priproBtega delavca«, kateri ne more razumeti taktike posiancev ; ali ta » priprosti delavec« bo lažje razumel tudi malo ssrajšanje dnevnega delavnega časa, nego povdarjanje programa. Pusi. Datzvnski zaključil je s trditvijo, da je pc.lit ka »radikalcev« politika praznih besed. Slednjič je govoril še dr. A d 1 e r, ki je tudi pobijal »radikalce«. Izjavil se je za to, da bi vsi oni, ki morajo nositi orožje, morali biti eno leto v vojaški službi, to da zahteva z iravje in vzgoja. Seveda b. se morala vojska demokratizirati. Govornik je povdarjal, da eo oni socijalisti, ki so bili v vojakih, za razredni boj mnogo sposobnejši, nego ps. ostali. Škofovske konference. V knezo-nadškulijski palači na Dunaju pričele so ee včeraj jesenske konference škofov tostranske državne polovice. Navzoči so bili: predsednik kardinal knez >nadškof dr. Gruscha, kardinal knezonsdskof Škrbenskv (Pragi), ekscelenca nadškof Blczevski (Lvov), ekscelenca škof Bauer (Brno), ekscelenca knezoškof Khan (Ceoveci, knezc&kof Napotnik (Maribor), knezoškof Jeglič (Ljubljana), škof Nagi (Trst) in škcf Dobrava (Kraljevi Gradec). Škofovske konference trajale bodo bržkone ves teden. Iz deželnih zborov. V deželnem zboru ni ž e-a v atrijskem je posl. dr. M e d i n ge r uložil predlog, ki poživlja vlado, naj spopolni telefonsko mrežo v vsej Avstriji. Do viharnih prisorov je došlo radi i o pa na Volkla v St. Poltenu, ki je hud sovražnik Krščansko-socijalne večine tega deželnega zbora. Letele eo psovke »lažoik«, »tat«, »defraudant« itd. Ko so se izkričali, so prešli na dnevni red V deželnem zboru štajerskem so včeraj vsprejeli načrt volilne »reforme«, s katerim se uvaja direktna in tajna volitev in se uvaja tudi peta kurija z mandati, po eden na vsako volilno okrožje. Služl>ena brzojavka trdi, da je bilo vsprejetje tega načrta radostno pozdravljano od vseh strani zbornice. Zasedanje dežel, zbora tirolskega je bilo včeraj zaključeno v znamenju premirja. PosL Malfatti je izjavil v imenu italijanske manjšine, da bo ista v zmislu dogovora, glasovala za vsprejetje vseh zakenov, da se pa s tem nikakor ne odpoveduje svojim zahtevam po avtonomiji. Zaključeno je bilo včeraj tudi zasadanje deželnega zbora b u kovinskega. Položaj na Ogrskem. Zadnje dni začele so se stvari na Ogrskem obračati za Tiszo navidezno ugodno in optimisti so že prorokovali, da Be Tiszi vendar posreči ureditev ogrskega parlamentarnega življenja. — Predvčerajšnji sklep Košotove stranke, s katerim ee je poslancem dalo na svobodo, ako se hočejo posluževati obstrukcije ali ne, pa je bliskoma podrl vse Tiszove zračne gradove in v ogrski zbornici je zopet obstrukcija pred vratmi. Morda ne bo več tako silna, kakor je bila do Bedaj, a vendar bo onemogočila redno parlamentarno delovanje. Ministri so se že posvetovali, kako stališče naj vlada zavzame proti obstrukciji, a do sedaj menda niso še prišli do defioitivnega sklepa. Zagotavlja se. da misli Tisza nasilno zatreti obstrukcijo in spraviti tako pod streho državni proračun in vojaško predlogo. Tržaške vesti. Je li kdo, ki misli res — pošteno ? Iz delavskih krogov smo prejeli: Zadnje čase čitamo v primorskih listih — slovanskih in italijanskih — stvari, o katerih smo često raz mi šije vali tudi mi, pa si nismo upali žnjimi na dan, videči, kako se z našimi sodeželani italijanske narodnost', ne daje govoriti kaj pametnega. Sedaj pa so se menda — vsaj videz je tak — stvari obrnile na bolje v toliko, da se more vsaj pisati o koristi, ki bi jo imeli vsi skupaj od sporazumljenja med domačimi Italijani in Slovani. V Trstu smo sicer imeli že pred 15—16 leti Italijanov, ki so v zaupnih pogovorih eatrjali, da bi želeli sloge med obema avtoh-tonniana plemenoma. Ali to je bilo le tako teoretično, v praksi pa je bilo nasprotno. Čim smo jim mi omenjali svoje narodne zahteve, potrebe in pravice — med temi v prvi vrsti slovenske šole — so se ti pre-tvezni apost »li miru zgražali nad našimi željami, in so nam, ako smo energično pov-darjali te zahteve svoje, odgovarjali kar naravnost: »Sole, slovenske šole v TrBtu vam ne damo n i k <1 a r ! Slovensko šolo zahtevajte v — Ljubljani, ali v laškem Trstu je ne dobite!« Dovoljevali so nam milostno, da moremo v svojih ožjih krogih svobodno govoriti svoj materini jezik : zagotavljali so uam bratstvi* in prijateljstvo, toda s pogojem, d a ne zahtevamo nikakih narodnih pravic v laškem Trstu! Sedaj pa se je — kakor rečeno — razpoloženje nekoliko spremenilo, vsaj ca videz. Sedaj je začelo tudi ultra-italijansko časo- | pieje (izvzemši ono, ki je strogo židovsko) pisati bolj spravljivo. Sedaj so začele nastopati v Trstu tudi neke stranke, ki nam ob- , ljubijajo enakopravnost. Za Slovence navstaja vprašanje, kako naj se vedejo nasproti tim strankam, nasproti tej spremembi v mišljenju, ki Be je jelo pojavljati vsaj v enem delu italijanskega meščanstva ? Nam ni znano, kako mislijo naši voditelji, tudi nočemo nikakor prejudicirati njihovim morebitnim sklepom. Le avoje mnenje hočemo povedati na skromen način, kakor moremo po svojem priprostem razumu. Prva dolžnost naša je, da smo skrajno previdni in da ne zaupamo Blepo nikomur, dokler ne dobimo garancij in gotovosti. Kdor nam hoče biti prijatelj in bi hotel, da smo mu mi prijatelji, mora izjaviti slovesno, d a priznava enakopravnost Slovencev in Italijanov na tržaškem ozemlju in v vsem Primorju sploh. Zato zahtevamo od onih, ki se nam kažejo sedaj nekako prijazne in spravljive, da v bližjji bodočnosti in na način, ki bo izključal vsaki dvom, izjavijo izliisti : a 1 i priznavajo našo pravico do slovenskih iol v mestu tržaškem?! To je kardinalna naša točka in preko te točke ga ni sporazumljenja z nikomur! Le oai, ki bo javno, na shodih in v listih, priznaval to našo pravico in ki bo pripravljen javno in odljčno podpirati našo zahtevo po slovenski šoli v mestu — le oni sme računati na nade simpatije! Ali povda-riti moramo, da ne mislimo morda na kake posamične osebe, morda kakega Slovenca, ki je člen kake italijanske stranke. Z izjavami posamičnikov, katerih izjave niso nikakor obvezne za stranko, nam ni ustreženo nimalo ! Stranka kakor taka nam mora podati zadovoljivo izjavo! » Dokler nam Italijani ne priznajo, ozi- roma ne dovole prepotrebnih slovenskih šol za tisoče naše slovenske dece, do tedaj ni in ne more biti govora o kakem zbližanju obeh plemen. Tako izjavo nam morejo podati prav lahko, ker mi zahtevamo svojo šolo, le za slovenske otroke in ker nit? v sanjah ne prihaja na misel nikomur med nami, da bi hotel poslovenjati italijanske otroke. Mi bomo vsikdar spoštovali svoje sosede, ali tudi oni morajo spoštovati nas in nas priznavati enakopravnimi žnjimi ! ! Naroden delavfc. Nemška šola v Opatij! podržavljena! Iz verodostojnega vira smo izvedeli, da je dunajska vlada zagotovila Nemcem v Opatiji, da v kratkem podržavi tamoŠ-njo privatno nemško šolo. To je zopet kričeč dokaz vladine pristranosti. Slovenci, katerih je v Trstu toliko tisoč, morajo akoravno so siromašni narod, sami vzdržavati svoje tamošnje šole, a peščica opatijskih Nemcev, ki se vedno bahajo s svojim bogatstvom, h(-če vlada z našim denarjem priskočiti na pomoč. V Opatiji ni niti vojsšaih niti uradniških nemških rodbin, in vlada niti nima tega razloga, s katerim skuša opravičiti svoje nemške šole v Trstu, Pulju, Zadru in drugod. Cisto jasno je torej, da namerjano podržavljenje privatne nemške šole v Opatiji ni čisto nič druzega, nego korak na poti do germanizacije, katera je glavni cilj vseh naših vlad. Neka ljubljanska hranilnica ! Pišejo nam: Najviša instanca v Trstu —to je, >go-vernoc na Goldonijevemu trgu — piše v obeh svojih izdanjih, v katerih poroča o nesreči, ki se je dogodila minolo soboto na gr*idbi »Narodnega doma«, da to zgradbo zida — neka posojilnica iz Ljubljane ! Jaz bi se še nadalje smejal bedastim čitateljem teh židovskih glasil, da ni med nagim nižim ljudstvom ljudi, ki niso mojega mnenja v tem oziru. Vsi mi tržaški Slovani in z nami vsi ostali naši bratje dobro vemo, da tržaški »Narodni dom« zida »Tržaška posojilnica in hranilnica« z denarjem Tržačanov. Kakor mi, vedo to tudi tržaški Italijani in žnjimi tudi tržaški Židovi. Da pa »P,cculo« piše tako, kakor piše, je znamenje, da piše za bedake, kateri mu verjamejo vse in bi mu tudi verjeli, ko bi pisal, daje morje zmrznilo o sv. Jakobu ! Po mojem mnenju je tu nepotreben vsaki popravek, ker nehvaležno delo je, kaj dokazovati, ko vedo, da lažejo, a vedo tudi, da imajo za sabo take čitatelje, ki jim verujejo vsako in tudi najdebelejo laž. Vspričo tega občinBtva ne preostaja nam »za bitim« Slovanom druzega, nego da se jim smejemo pomilovalno ! Pa tudi v slučaju, da bi nam res kaka ljubljanska banka zidala narodni dom, ne bi nas to čisto nič ne ženi ralo, ker mi potrebujemo »Narodni dom« in bi ga vsprejeli tudi od ljubljanske banke, ko bi ne imeli svoje vrle »Posojilnice«, ki nam pripravlja lepo narodno ognjišče ! 0 ljudskem javnem shodu pri sv. Ivanu dne S. nov. 1903. nam je došlo nastopno poročilo : Predsedoval je Peter Duu, zapisnikarje bil sklicatelj shoda Fr. Mekinda. Oblast je zastopal policijski viši komisar Pertot. Shod se je otvori 1 ob 2l/e- uri pop. V otvoritvenem govoru se je poživljalo zborovalce na mir in red ter se je izrekel pozdrav vsem domačinom okolice sv. Ivana. Prvo besedo je dobil tajnik društva Fran Mekinda, ki je v jako dolgem govoru pojašnjeval položaj današnjega delavstva v okolici ter rekel da so v okolici pravi do-msčini-Tržačani, a na uživanju pravic bo vendar zadnji. Govornik je ostro prijemal italijansko camorro in je vskliknil, da bi bili bolje storili, »tko bi namesto italijanske tri-kolore razobesili na magistratu hleb črnega kruha za brezposelne ljudi. Druga tečka je bilo vprašanje, da-li ima domačin pravico do dela ? Govornik je povdarjal, da to se ne da deseči s silo ; pač pa je doseči to s slogo veeh domačinov-Tržačanov. Žigosal ie italijansko brezumno gospodo, in izlasti Žide. — Sramota da je za vsakega trgovca al« podjetnika, ako Bi tu nabira kapital, a zaslužka daja tujinoem, dočim smatra domače delavce za nesposobne ničvredne že. Dalje je govornik napadal so-cijalno-demokratično stranko in nje internaci-jonalizem, ki da je v pogubo domačim delavcem. (Viharno pritrjevanje.) Govornik je očital izlasti voditeljem italijanske demokracije, da je v zvezah z vladajočo italijansko stranko. Shod je bil zaključen s priporočilom domačim delavcem, naj se drže gesla : Najprej mei:i, potem tebi. Živelo delo in kruh ! Podporno društvo za slovenske vi-sokošolce na Dunaju (v pisarni dvornega in sodnega odvetnika gospoda dra. Klem. SeshuDa, Dunaj, I., Singerstrasse 7) vabi na XV. občni zbor, ki bo dne 14. nov. t 1. v dvorani »Slovanske Besede« na Dunaju, I., Brauaerstrasse 7, I. ndstr. Začetek ob «> uri zvečer. Dnevni red. 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov. 5. Volitve. G. Slučajnosti. Odbor vabi na ta občni zbor z ozirom na to, da je to društvo prepotrebno zaradi zel6 slabih gmotnih razmer na Dunaju učečih se naših akademikov, katerih število narašča leto za letom in prosi rodoljube, naj pristopijo k društvu kakor členi s primernim zneskom. Veselica »Zarje«. Odbor pevskega društva »Zarja« v K >janu naznanja slavnemu občinstvu, da se za veselico, katero priredi to društvo v nedtljo, dne 15. t. m. v »Narodnem domu« v Barkovljah, ne bodo razpošiljala posebna vabila. Pevsko društvo »Zastava« v Lonjerju naznanja, da je svojo veselico, naznanjeno za dan 15. t. m., preložilo na dan 21. t. m., ker bo dne 15. t. m. veselica bratskega društva »Znria«. »Tržaška sv. Jakobska godba v Trstu«. Na občnem zboru prijavilo se je nekoliko novih Členov in podpornikov. Vse kaže. da se vzbudi zanimanje za našo godbo v širših krog h. Podpisani odbor se obrača ponovno do VBeh, ki imajo veselje do godbe, da bi pristopili našemu društvu. Godba je plemenit šport, ki razveseljuje tudi tiste, ki niso godc:. Vpišite se kakor členi našega društva, podpirajte nas, privedite nam šj drugih moči, da bomo z združenimi močmi dosezali čim več. Sedež društva je v ulici Sette Fontane št. 4. pri gostilni »Al Spazzacamino«. — Na občnem zboru bili so voljeni v odbor sledeči gg.: Josip Ri.že, predsednikom, Tomaž Hrast podpredsednikom, Josip Zadnik tajnikom, Fran Šubic blagsjnikom, Josip Durnik in Kil i«.11' Kompara pregledovalcema računov, Fran Šešek odbornikom. Vaje se bodo vršile odslej trikrat v tednu : ob torkih in petkih za vajence, ob sredah pa za stare člene. — Veselica, ki se je imela vršiti na 25. novembra, je radi zaprek na strani g. učitelja preložena na dan 3. januvarija 1904. 1. Odbor. Javna zahvala. Podpisani si šteje v prijetno dolžnost, zahvaliti se vsem, ki so, ka-korsibodi pripomogli k tako veličastnemu vspehu veselice niinole nedelje. Posebe se se izreka topla zahvala slavnemu pevskemu zboru »Bratovščine sv. Cirila in Metodija«, kakor tudi ostali gospodi, ki je blagovolila prepla-eati vstopnino, oziroma kaj podariti na koiist društvenega fonda. Dalje se izreka zahvala gcspici igralki in gg. igralcem za trud za uprizoritev igre in gg. Škrinjarju, Škedlju, Stoku in Ružetu za pomoč pri blagajni in v dvorani. ODBOR pev. društva »Kolo« v Trstu. Na koncertu »Kola< so darovali, oziroma preplačali vstopnino gg. : Vatovec Jakob 4 K, Ivaniševic F.lip, Srečko Bartelj in Purkard Jakob po 1 K 50 st.; Furlan Josip, Aharedo (?) in Košir Fani po 1 K; Barbič 80 st., I. I., Kamuščič Miloš, Vekoslav Ko-drič, JoBip Kocijančič, Sešek, Starašinič, Stanko Godina in I. I. po 50 st.; Rapotec 40 st., I. L, Luka Bajt, Siegmund Ivan, I. I., I. Krebel po 20 st., I. I., I. I., I-, L L» Bč., Gr., N. N., N N, I. L po 10 st. — Valentin Vrabec 60 st. Ker se niso mogli vdeležiti, so podarili gg.: Prunk Josip, Bratina A. in Neimenovani, po 1 K. Slavni pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metod»ja« v isti namen 10 K. Okrajni predstojnik pri sv. Ani je preložil svoj uradni lokal v ulico deli' Istria št. 28. Zaporedoma dvakrat so tatovi ulo-mili v stanovanje samskega zidarja Josipa Bogatca v Zavijah. Ko je B >gatsc prišel v ponedeljek zvečer v svoje stanovanje, je zapazil, da je okraden; zmenjkalo mu je več obleke. Hitel je v Boljune javit orožnikom tatvino. Predno je odšel, je Beveda skrbno zaprl Btanovanje. A glej, ko se je Bogateč po po- I u noči povrnil iz Bolju t. ca, je zopet našel vrata odprta. Vžgal je luč, da se ogleda po sobi in zagledal je — tatu, ki je klečal v nekem kotu in t ščal ugasnjeno svečo. Raz-Ijučeni Bcgatee je malo obračunal z lopov< m, priloživši mu par gorkih, a potem ga je zaprl v stanovanje in btžal zvat soseda Deluca. Ta je prinesel vrvi seboj in mt ža Bta oba z združenimi močmi povezala tatu in ga zaprla v neko sobo. Tu sta ga obdržala včeraj zjutraj do 7. ure. V tem je prišel redar iz Skednja, ki je a-etiral tatova. Na to so prišli tudi orožniki iz Boljunca. Po cenitvi od strani policijskega nadzornika, znaša škoda, ki jo trpi Bogateč, 132 kron — a t o p o -menja vse njegovo premoženje. Za to je potreben in vreden, da mu po-morejo kaka usmiljena srca. Napad in samomor. Včeraj dogodil se je v Skednju veletrag čen čin. Ob 10. uri z utraj došel je namreč 21 letni delavec v tam sojem plavžu, neki Anton Rauch v hišo domač na M haela Sancina Starca in dvakrat ustrelil na Sancinovo soprogo, .'J 1 letno Marijo, katera je ranjena na ustih in na prsih padla na tla. Na to je Rauch pobegnil na svoje stanovanje »n se ustrelil. V hišo San Starca sta kmalu po dogodivsem se cina zh.^inu došla dva redarja, ki sta Marijo . Sanc n nesla ležečo na tleh v kuhinji. Jeden redarjev tekel je po okrajnega zdravnika, dr. Lavrinsicha, drugi pa je šel iskat Raucha, katerega je našel umirajočega. Zdravnik je podal najprej raojenki prvo pomoč, ko pa je prišel k Rauchu, bil je isti že mrtev. Ra-njenko prenesli so v mestno bolnišnico. Na tozadevna vprašanja odgovorila je Sancin, da je b lo med njo in Rauchom le prijateljsko razmerje, dasiravno jo je Rauch večkrat oa ilegoval z ljub mskimi ponudbam', o čemur pa ni hotela nikoli ničesar slišat'. Mala tržaška kronika. — Bog na« varuj pred prijatelji. Mornar P. N. Novak iz Makarske je razpolagal predvče rajanj i m z dvojnim, kar je potrebno za za bavo ; imel je vso potrebno vol,o za to in nekaj bankovcev v listnici. In izpolnil se mu je tretji pogoj: našel je tudi dobrega prija telja v osebi nekega Tomaža S. — Prijatelja sta prej ubili rala vse popoludne, a na večer je nane^el slučaj, da sta mtvarila »kolegij«, ker se jim je pridružil se tretji dober pri jatelj Janez Jaašič. in pili so ga, v neki gostilni tako dolgo, da je Novaka silila ven nevarnost, da mu vince prekip:, kakor prekipeva lonček, če je — prepoln. Naslonil se je bil na zid in čaksl potrpežljivo, da mu odnehajo bolečine. Mej tem je priiel iz gostilne tudi Tomaž, a kmalo za njim Jakšič. Ta |>oslednji pa je opazil kako je prijatelj Tomaž brskal po žepih prijatelja slonečega ob zidu. In res : iz listnice Novakove je iz ginilo bankovcev za «0 gld. Tomaž je tajil in prisegal, da nič ne ve, kam so prišli Novakovi bankovci. Ali preiskali so ga in na^li pri njem več kron denarjev. To je za doščdlo. Tomaž je moral z došlim redarjem na p licijo. Tudi tu je tajil. In še potem, ko je fK>Iicijski uradnik našel pri njem, v pasu hlač, še druzega denarja, je prilegal, da on ne more umeti, kako so mu pr.šle krone ravno na to mesto hlač. — Da se pojasni, česar ni m' gel umeti prijatelj Tomaž, so na pol:>*ji tega poslednjega pridržali v obiskih. Prijateljstvu med njim, ki je slonel na zida, in njim, ki je napravil ekskurzijo v njegove žepe, pa je bržkone konec. — Ljubitelj lepih uhanov je neki 25-le to i Josip B., sicer trgovski agent — brez službe po svojem poklicu. Izlasti uhani v ušesih mladih deklet so mu ugajali zelo. Kar ni ulici je ustavljal dekletca in j»m odjemal uhane. Toda policija je zasledila tudi n ega in je ostala gluha za njegove prisege o svoji nedolžnost . — Z voza je padel 16-Jetni Fran Prelc nekj« od Divače. Poškodoval se je tako, da so ga prepeljali v tukajšnjo bolni šmeo, kjer so ga vsprejeli v deseti oddelek. Vremenski vestnlk. Včeraj toplomei ob 7. zjutraj 10.1, ob 2. uri popoludne 15.0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 770.1 — Danes plima ob 10.12 predp. ia ob 11.11 pop.; ocena ob 4.34 predpoludne in ob 4.32 po polu o ne. Vesti iz ostal« Primorske X V Ajdovščini se je poročil g. dr. Anton Breeelj, privatni zdravnik, s go-spico Alice C a s a g r a n d e. Bilo srečno! X Premeščen j i oziroma imenovanje notarjev. Notar v Ajdovščini dr. Marko Pascoletti je premeščen v Gorico; notar A rtu r L o k a r, desedaj v Kanalu pa je premeščen v Ajdovščino. Notarjem v Kanalu je imenovan notarijatski kandidat v Gorici Ferdinand T r k i č. x Službe državnopravdniških funk eijonarjev eo ras-.pisane na okrajnih s( dišSib v Kanalu, Kobaridu in Tržiču. V Kanalu znaša remnneracija 100 K, v Kobaridu 60, v Tržiču 280 K. Prošnje je predložiti naj dalje do 15. decembra državnemu pravdni štva v Gorici in morajo prositelji dokazati izlasti poznanje deželnih jezikov. Vesti iz Kranjske. * Za Korošce. »Splošno slove n sko žensko društvo v Ljubljani« priredi veselico za siromašne Korošce. Društvo apeluje na rodoljubje in človekoljubje slovenskega občinstva. * Slovensko gledišče v LJubljani. Nedavno smo bili priobčili soglasno sodbo tudi pokrajinskih Slovencev, ki prihajajo v L ubjano, da je letos tamošnje slovensko gledišče na taki umetniški všini kakor še ni bilo doslej. Dane3 pa moremo zabeležiti na-daljno z®dovoljivo dejstvo, da narašča tudi zanimanje med občinstvom za slovensko gle dališče. Obisk je letos mnogoštevilneji od predstave do predstave. V nedeljo sti b li n. pr. slovenski predstavi: popoludne in zvečer — a na obeh je bilo gledališče natlačeno polno. Tudi sleherni obmejni Slovenec se • mora le radovati na povzdiganju tega našega kulturnega zavoda : z napredovanjem sre dišča napreduje — ves nar< d. — Namesto 7 K 700 K po poštni nakaznici. Na naslov mesarja Božiča v Sevnici je nekdo v Ra dečah oddal 7 kron. Na doslej oepojašajen način pa je številka 7 mej potjo spremenila se v številko 700, k B žču je pa prišel neki mož ter ga nagovarjal, naj zanj vzdigne 700 kron. OblaBt je zaprla sevniškega pismonošo Jelerja in Bjžičevo deklo, ker jih sumi, da sta kriva te sleparije. Razne vesti 0 samomoru italijanskega min stra Ro- Sano. Milanski »Corriera della Sera« od dne 9. t. ne. pravi, da bi mogel pisati o pokojniku hudih stvari. Ali noče tega, da se mu ne poreče, da meče kamenje na grob. Vendar pa si ne more kaj, da ne bi zabeležJ, da je sedaj pokojni italijanski finančni minister Košato rešil .z zap ira anarhista Ber gamasco, ali s pegojem, da mu Berga-mascof ali kdo drugi izplača svoto 4000 lir kakor nagrado. Sedaj je dotični anarhist objavil vso stvar v listu »Roma« in to je baje, največ uplivalo na pokojnika, da si je vzel življenje. Zraven tega pa je imel pokojni Rosano grenkih uric s svojo družino, osobito s sin >vi, kateri so mu delali toliko in takih dolgov, da je moral pokojni nastopiti javno v časnikih proti razsipanju od strani njega sinov! Gotovo pa je toliko, da je moralo takemu možu, ki se je povspel na toli visoko mesto v državi, postati življenje res neznosno, ako si je končuje z lastno roko. Ali nekaj se nam vidi uganjka. Rosano se je usmrtil malo dni potem, ko je postal minister. Vzroki pa, izlasti rodbinske razmere, radi katerih se je usmrtil, gotovo niso bili novi, niso nastopili še le zadnje dni, marveč so gotovo datirali od poprej in psihologiČno zelo verojetno je, da ga je že kdaj poprej obhajsla misel na samomor. Ne umejemo torej, kako je mogel Rosano vsprejeti to visoko mesto ob polni zavesti, kako stoje stvari žnjim ? ! Naše mlekarstvo. (I »opis 8 Kranjskega.! I. Temelj našemu slovenskemu narodu je veekakor dobro podprl kmetijski stan. In vsa zemlja, kjer biva Slovenec je vstvarjena nekako za pravi razvitek racijonelnega kmetijstva. Sicer oi se naši kraji, kjer imamo po lnjžji previdnosti toliko prirodnih vodnih močij, lahko spremenili v najlepše in najro-dovitnejše industr jalne kraje, a kdor posna nas narod, bodisi od dobre ali slabe strani, ta ve, da našemu narodu manjka k temu dvojega : 1. Naš narod je konservativen od kože do mozga — torej plava in hodi najraje v onem milejti, kjer je taval že njegov stari oče in praded. In 2. naš narod nima v svoji sestavi ni mož-kapitali-stov, ki bi ■ • lahko bahali s takozvanim duhom podjetnosti. Kar imajo, to tišče z vsemi močnimi AVertheimovimi blagajnicami. A naše hranilnice in posojilnice, ki bi morale biti nekako osrčje, od Koder bi se morala ravno taka podjetja najkrepkejše podpirati — pa zbirajo in zbirajo ogromne rezervne fonde, mesto da Ki stopale v nekaka ospredje, kadar je treba spraviti v tir kako velevažno industrijalno pod j e t j e. Po časopisih tarnamo in tarnamo, tujci nam pa pred negom jemljejo najboljše kose kruha, na« pa silijo, da smo jim aluge. In kako smo slednjič še veseli in zadovoljni, ako nam kak tak tujec-pritepenec kaže pri-azen obraz, ali pa izreka v svoji oholosti kako prijazno besedo ! Podlaga — trdna in prava — pravega, racijonalnega kmetjstva, posebno pa slovenskega, so po našem mnenju edino-le nasolid nem temelju sloneč« pridobitne zadruge. Konjumi in slična pod j e t j a, s katerimi je hotela kranjska kato-l ška nirodna stranka o-rečiti v dolgove hiteče kranjsko prebivalstvo — niso pa niso za nas Slovence, kar nam kažejo le premnogi žalostni slučaji iz minolega ča*a na Kranjskem. Torej nam preostajajo edino le pridobitne zadruge in te so mlekarne. Mlekarne na Slovenskem se sicer porajajo kt.kor gobe po dežju, a žal, da te mlekarne le nekako vegitirajo in 'hirajo, in nekaj jih je že storilo žalosten konec ! In bojimo se, da jim bo v kratkem sledilo še več — z manjšim ali večjim pompom. Krivde tem žalostnim pojavom pa nimamo iskati na dotičnih odbornikih in predsednikih, temveč edino le v sistemu usta-novljanja in nadaljnega razvoja vsega našega zadružnega gibanja, posebno pa, kar se tiče — mlekarnic. Našim mlekarnam manjka prave jedaotne centralizacije! — Dokler te ne bo, odhajale bodo naše mlekarne druga za drugo v krtovo deželo, kljubu vsem vrlinam priznane kvalitete mlečnih izdelkov slovenskih mlekarnic. Prva napaka naših mlekarn je, da se vse upravljajo po istem kopitu, o tem se ne gleda ne na kraj in ne na množino mleka. Naše mlekarne morajo si b ti podobne kakor vinar vinarju. In to ie zopet oni vzrok, kakor smo ga navedli že prej : centralizacije ni. Druga, istotako pogubna napaka je ta, da so naši kmetje premalo poučeni o pravem pogoju in o pravem pomenu obstanka naš'h mlekarn. — In vzrok ? — Pomanjkanje jednotne centrali zacije ! Kako se pri nas na Slovenskem sploh uatanovljajo mlekarne, bo gotovo znano vsem. Kak, v resnici za blagor vneti vaščan skli cuje za to in to ned-djo ustanovni shod mlekarne, tiskana pravila se odobre, da se napraviti načrt ali po kakem strokovnjaku, recimo od firme »Separator«, premnogokrat pa tudi po prvemu cestnemu inženirju, ki pa najčsšče še pravega pojma nima o tem. Na te se naročajo ravnotaki stroji, ki jih ima sosednja mlekarna — in stvarje gotova! Ali sedaj še le pričenja pravi krvavi pot našim mlekarnam. Kam z robo ? Hoja v Trst ali na Reko ! Tu se hodi iz prodajalne v prodajalno, a slednjič naj zahvali Boga dotični obrtnik, Če odda gotovo množino mleka oziroma surovega masla. In cena ? V gotovo izgubo ! Doma se pa kupiči roba, da prostorov zmanjkuje, kmet ne dobiva plačila in slednjič je — polom pred vrati. Seveda na izvažanje pa niti misliti ni, ker nase mlekarne niti niso vstvarjene za izvažanje, kerjimpravza prav pri* manjkuje vsega za izvažanje. na Donu došli so Eemkaj zastopniki nekaterih velikih trgovinskih fcvrdk, da sklenejo trgovinske zveze se skrajnim Vztokoni. Štrajk zidarjev v Opatiji. VOLOSKO 11. (B.) Radi diferenc v vprašanju dnin za zimske mesece so v ponedeljek stopili v štrajk vsi v Opatiji nahajajoči Be zidarji, katerih je kakih 400. Štraj-kovci so prišli pred okraj no gl i varstvo v Opatiji in so prosili za posredovanje. Okrajni glavar je še istega dne dosegel sporazumlje-nje, vsled tega bo se delavci v torek podali z >pet na delo. Nemirov ni bilo. Strajki na Spanjskeui. MADRID 11. (B.) Brzojavka prefekta v Huelva javlja : Število štrajkujočih rudarjev v Rio Tmto ie naraslo na 7000, Mnogim delavcem je delo zabranjeno. Strajkovci so poskušali zaustaviti neki železniški vlak ter zapaliti neko zalogo žveplene kisline. — Prefekt se je podal v Rio Tinto v spremstvu 200 orožnikov. Izgredi v Santandru. MADRID 11. (B.) V Santandru je nastopil mir. Med zadnjimi izgredi so bije tri osebe ubite in 12 ranjenih. Bolezen cesarja Viljelma. POTSDAM 10. (B ) Včerajšnji sprehod je na cesarja dobro upljival. Rana izgleda dobro in se pričenja manjšati. Nova struka na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 11. (B.) Ogrska ko-' respoodeačna onarna javlja: >Biadapesti hir-lapc javlja iz Kološvara, da stranka Dezi-derja Bartfyja, ki ee bo oficijelno nazivala »Nova stranka«, v nekoliko dneh objavi manifest do meščanov v Kološvaru, naj ustanove stranko. — V manifVstu je rečeno, da j8 ta stranka potrebna, ker sedaj nedostaje za ! vlado sposobne opozicijonelne stranke, ki bi puščala na strani neplodne državnopravne boje in ki naj bi vršila kontrolo v izmeno liberalni in nar)dni smt-ri. »Nova stranka« temelji na podlagi nagodbe od 1. 1867. in nje končni cilj je : ustaiova jednotne, enojezične ogrske narodne države. Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN tiUUNiK. Lastnik konsorclj lista „E d I n o s t". Natisnila tiskarna konsorclja lista „Edinost" v Trsti Grlobol, kašelj, nahol, upadanj? glasu. katar itd ozdravite z večkrat odlikovanimi Prendinijevimi paštiljami (od al u minirane sladke skorje) koje izdeluje že nad 40 let P Prendini v Trstu. Preskušene tukaj in na vnanjem od zdravniških oblastij, ter poraščene se zahvalami visokih oaeb. Opazka: Varuje naj se ničvrednih ponarejanj ter zahteva vedno „P r e n d i n ij e v e p a št i 1 j e* katere se vdob • v boljših lekarnah vsake de/.ele Kavama ROSSI ulica S. (jiovanni št. 16. Telofon št. 1632.--— - Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi Brzojavna poročila. Prihod novega srbskega odposlanca na Dunaj. DUNAJ 11. (B) Danes je do*pel semkaj novoimenovani srbski odposlanec, Vuic. Stanje naučnega ministra Harteia. DUNAJ 11. (B) Biljetin o stanju mi-bistra Harteia. i/.dan danes zjutraj, ae glasi: Nofi j« prebil precej dobro. Kašelj ponthuje. Hrupe oje desnih pljuč ni več tako močno. Vnetje se manjša. Na skrajnem Tztoku. PETROGRAD 10. (B.) Ruska l»nsojavna agentura poroča iz Port-Arturja : G.asi se, da neka tajna družba pripravlja u4tajo v dolini reke Jangee. Ia Petrograda in Roetova ^ _ ulica Tesa št. 52. A. . (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Dua tro van oenlk brezplačno in franko X X X X X n M X n x x x x x x x x Svoji k avojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tofarne mizarste zadruge t Gorici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroitvom prej jflnton Čemigoj Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosario) it. 1. hiša Marenzi. MTečja toTarna pohištva primorske dežele. Solidnost zajamčena, kajti lea se osufil ▼ to nalašč pripravljenih prostorih b temperaturo 60 stopinj. — Najbolj ndobM, ae* derai ustav. Ksakareadae oea«. •T Album pohlitov braspladan X M X n K K n * * * X X X t n n x XXXXX»KX»yMxxxxx Sprejem« zavarovanje Človeškega živ-jeoja po BajratnorratnejSih kambiai-n-jah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena drug« zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s zmanj-ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po Telikosti draga t zajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prito požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenfuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Zalivala. Podpisana izrekam v svojem in v imenu vseh sorodnikov poktne ure po jako zmerni ceni. 30 malih stanovanj SSLTtJ: Kuhinjo se takoj odda v ulici Jndustria iu ul. (uiardia v Li*ah Stolfa. H*ania v ul. Giuliani št _'0 A, 1. na^str. od 1—2 in 5—7 pop. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - al les deU'indiiAtria st. 1. - Trst. Cementne plošče omeđene od 25 in 33 cm, šestvegaine pl.»šče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji mkake konkurence bod si glede cene ah kakovosti blaga. Oglas natječaja! Razpisuje se natjeraj na sistimizi-nina mjesta 1 obeinskog n?dre'inske blagajne u mjesečnih posteeipatnih obroeih. l oli nad-redar koli redari dobivaju kod nastupa službe odjeću (službenu odoru) u naravi. a sliediM:ih godina prvi M H) kruna, a ostali SO kruna godišnjih za nabavu iste. Molitelji će imati dokazati ako su ve<- bili namješteni i dobro vršili redarstvenu dot i r no vojnirku službu, imaju biti kriepkoira zdravlja i muževne dobe. te poznavati hrvatski ili slovenski jezik u rieči i pismu, a po mogućnosti i talijanski u rieei. Molbe neka se šalili ovomu ob«'in- J skomu glavarstvu do .'iO. novembra ove godine. PAZIX, :i<>. septembra liM>3. Občinski glavar: l>r. kurelie. JAKOB BAMBIC - trgovec z jedilnim blagom - 1 Via Giulia žt. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, koloni jali j, vsakovrstnega olja, navadnega 1 in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih eenali ter moke, žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blaga tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. XXXXXXyxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx K -U9UJ od a>|e|qo bz — aoA^jap -bz T2?Bqujoq po ap^iH JC X '—z op 09'Z "P|B P° BUJjns t6auoom po 3E|i| emzouiu b>h|9A JC K -uapo-j 'afu3|ns afusjAod 'a3iox;o ui a^zoui bz 33f3iqo Joqzt i^suB^na^ X XX • _—__jc J* ' 't 7? - XSUX * OSH3AI.MI1 ili V * g ^'|UJH>|a|qo |UJiuafjAoq.oJ§zi z huiaoJSj^. haojsj ) J Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn ===== Borzni trg* št. 2 II. nadstropje ===== (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tu
  • zi na dom.......» » nad 10 litrov......» dalmatinsko I. vrste ...» 36 » za na dom.......» :)2 » nad 10 litrov......> 2S > Priporoča se krčmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinah u pa za mnogobrojni obisk. Na razpoltgo s.» vedno topla in mrzla jedila. Krčma ie oriprtu vfak veetr do polnoči. Udsni Josip JFurlan, krčmar. ----- 1 1 - / : :] v Mnop taja! ^ do 1000 kran na mesec zanio-rejo častno zas užiti osebe vsakega dtanu, (tudi kot postranski zas užjk). Natančneje pod ..Reell 107" na Annoncen - Abthe (ung des MERCUR, Stuttgart. Rergstr. 1 1 3 < B < Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 4-7. — TRST. Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine. »rebrnine in žepnih nr. — Sprejema ^vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. ooooooooooooooco -------Prodaja manifakturnega blaga podpirajte Družbo Cirila in JKetoda! salarini X- Novo otvorjenje najbolj poznane trgovine z obuvalom — TR.ST — Via delle Poste št. 3. — TR>T — — TRST — Via delle Poste št. 3. — TRST — Specijaliteta : oficirska obuvala. vrinnninnnrv^v * E it * it it v ulici Ponte della Fabbra št. m jMulružniea „fi\h citta 3i £on9ra" uiica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiši ------ :«5- I/.go;ovljeue obleke tu. mo-ke. • do 24 gM; za dečke o,{ 4 da 12 gld. Jopici it snovij od 3 tlo 5! gld. Hlače iz snovij od 2—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4.50 do 8 gld. Velik izbor finih površnikov v barvah od Sdo 24 gld. Volnene obleke zi otroke od 3—12 let od 2.5*~» do 9 gld ; isti iz platna od i do 5 gli. Haveloki (Lođen) za mo-ke, dečke in otroke po zelo zmernih cenah Hlače od moleskina za delavce (iz lastne predilnice v Kormimi). Močne srajce lastnega izdelka po 1.20 gld. Zaloga jopičev Orleans, platna, črnega ia barvanega satena za pisarniško osobje. Bogat izbor snovij za mo~ke obleke toli na medtr koli za naročbe po meri, koje .se izvrse v slučaju potrebe v 24 urah. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI == Špitalske ulice štev. 2. == Polnovpl&Čani akcijski kjkpit&l K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse mu rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunaiEih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz FromeM Udaja k mktma Zamenjava in •akomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovČuje zapale .: kupone. - Vlnkuluje in divinkuluje vojaško žonitninsko kavcije. trn Inkmmmo menie. mgF Bor—im bmtočUm. = Podružnica v Spije tu Daje predujme na vred- papirje. (Dalmacija.) zavaruje srečke proti kGrzni Denarne vloge vsprejema ________ izgubi =Z= * tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet e čeki