LETO SL, ŠTEV. 31
LJUBLJANA, BEDELI A, 8. FEBBUABJA 1988
Izdaja in tiska Časopisno podjetje Slovenski poročevalec — Direktor: Rudi Janhnba — Glavni In odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 1 in S telefon 23-522 do '23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št l/II, telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 1, telefon 21-896 — Naročninskl oddelek za ljubljanske naročnike telefon 20-463, za znnanje naročnike telefon 21-832 —^ Poštni predal št. 29 — Žiro račnn pri 'Komunalni banki Ljubljana 600-704-1-367 — Mesečna naročnina 230 din
*«
Krepitev družbene obrti
Nezadostno razvita obrt in no škodljiva. Zato se gospodar-pomanjkanje njenih zmogljivo- ske organizacije ne bi smele &ti zelo vpliva na življenjsko dogovarjati s takimi zasebniki raven prebivalstva. Mnogi po- za kakršna koli naročila, ki datki namreč kažejo, da prav presegajo dejansko zmogljivost pomanjkanje raznih vrst obrt- obrtnikov obrata oziroma naj nih zmogljivosti slabša živ- bi prekinila vsako dogovarja-Ijenjske pogoje prebivalstva in nje z zasebniki, ter naj bipred-rmanjšuje blagodejni učinek vsem razvijale neobhodno po-izrednega napredka, ki smo ga trebno kooperacijo z obrtnimi dosegli v naši industrijski pro- obrati družbenega sektorja, izvodnji in družbenem razvoju Pogoji za razvoj obrti so se sploh.	v zadnjih letih že močno iz-
TaJco povzroča pomanjkanje boljšali, kar je razvidno tudi ustreznih obrtnih zmogljivosti iz višine investicijskih sred-veltko povpraševanje po uslu- stev, ki jih je prispevala obrt gah in storitvah na primer ljudskim odborom. Na podlagi stavbnih, raznih instalacijskih analiz in razprav o obrti, se tn drugih obrti, kar močno po- je izkristalizirala tudi jasna daljšuje in odlaga dokončno smer nadaljnjega razvoja obrti usposobitev objektov družbene- in njene strukture. Potrebna ga standarda in stanovanjskih je le še organizirava konkret-sgradb, dviga cene tem stori- na akcija, česar je bilo doslej tvam in zmanjšuje učinkovi- mnogo premalo, tast vloženih sredstev.	Nedvomno	bo	treba	uvelja-
Spisek kritičnih obrti pa je viti vrsto ukrepov, pri čemer seveda precej obširnejši. Raz- se bo treba poslužiti poleg eko-voj raznih servisev, ki naj bi nomsko političnih tudi admi-služtli kot pomoč gospodinj- nistrativnih ukrepov organiza-stvom, in velika potreba po cijskega značaja. Vsekakor pa njih, je razvidna iz podatka, sedanji vpogled v problematiko da je od 400.000 samostojnih obrtništva in v perspektivo gospodinjstev v LRS najmanj njegovega nadaljnjega razvoja 50 % takih, kjer sta zaposlena že dopušča takojšnje uveljav-oba zakonca. Potreba po vla- Ijanje nekaterih nujno potreb-ganju sredstev v razvoj ome- nih ukrepov in njihovo izva-njenih servisev pa bo še toliko janje takoj v začetku letošnje-večja, če računamo še z uva- ga leta.
janjem deljenega delovnega	Med take ukrepe nedvomno
časa v mnogih javnih ustano- sodi konkretizacija ukrepov za va-h.	razvoj obrti in potrebnih sred-
Razkorak med rastočimi po- stev v ta namen v občinskih trebami po uslužnostni obrti in in okrajnih družbenih planih, njenimi zmogljivostmi pojas- Dani so vsi objektivni pogoji, njuje tudi dejstvo, da so bila da se poveča storilnost v druž-usmerjena investicijska vlaga- benem sektorju obrti s širokim nja ljudskih odborov pretežno nagrajevanjem po učinku de-v proizvodne obrtne zmogljivo- la, enoti proizvoda itd. ter uvesti, mnogo manj pa v obrate Ijavi stimulacijo vodilnih oseb uslužnostme obrti. Precejšnjo v obrti z določanjem ustrezne-enostranost pri vlaganju inve- ga razmerja med njimi in osta-sticijskih sredstev v obrt nam- Umi skupinami delavcev na reč kažejo podatki za leto 1957 podlagi tarifnih sporazumov, in prvo polletje lani, iz katerih S političnimi sredstvi je takoj je razvidno, da je bilo vlože- mogoče vplivati np, tiste gonih v proizvodno obrt 64 % spodarske organizacije in nji-vseh investicij za obrt, v usluž- hove organe upravljanja, ki se rtostno obrt pa samo 36 odstot- dogovarjajo z zasebnimi obrt-'<ov.	niki za prevzemanje večjih na-
Največja potreba po usluž- ročil, da taka dogovarjanja nostnih obratih je nedvomno v opustijo in se tesneje povežejo mestih in industrijskih sredi- z obrtnimi organizacijami druž-ščih. Vendar pa odpade po po- benega sektorja, datkih Obrtne zbornice LRS	Za nadaljnje urejanje notra-
na enega zaposlenega delavca njih odnosov in razmerij med v uslužnostni obrti na pr. v posameznimi strokami in vr-Celju /47 prebivalcev, v Kra- stami obrti, kakor Midi za ražnju 132 itd., medtem ko od- mejitev obrti od industrije ter pade na celotnem področju družbenega sektorja obrti od LRS na enega zaposlenega de- zasebnega, so pomembni pred-la-vca v uslužnostni obrti le 131 Jogi Obrtne zbornice LRS, ki prebivalcev.	zahtevajo ustrezno akcijo. Med
Veliko povpraševanje po take ukrepe, ki jih predlaga uslugah in storitvah v kritic- Obrtna zbornica, sodi predlog, nih obrtih ima za posledico riaj se k) okviru družbenega tudi nekatere druge negativne sektorja obrti razvije predela-pojave. Podatki namreč kažejo,	umetnih	mas	in	smol ter
proizvodnjo raznih drobnih galanterijskih predmetov iz tekstila, lesa, usnja in kovin. Zbornica zastopa dalje stališče, naj bi kot novo področje dela v štirih strokah, mizarstvo, kro- obrti razvili tudi konfekcijo — jaštvo, čevljarstvo in sedlar- predvsem otroško — iz ostan-stvo) pa znatno zmanjšalo, kov blaga, s katerimi razpola-Največ' novih dovoljenj za gajo vse tekstilne tovarne. Ra-redne in obrti podobne stroke Zen tega pa naj bi izključili je bilo izdanih za žaganje drv, zasebno proizvodnjo .obrtništva izdelovanje tekstilne galante- iz udeležbe na licitacijah, po-rije, avtoizvoščke, voznike, za slovanje takih delavnic pa naj izdelovanje kravat, kleparstvo, 5j se opravljalo preko družbe-tzdelovanje kovinske galante- nih obrtnih gospodarskih orga-rije, lesne galanterije, predme- nizacijah.
tov iz organskih snovi in pla- Kolikor intenzivneje in kon-stičnih mas ter za izdelovanje kretneje bo torej urejevan predmetov iz polivinila.	razvoj obrti, toliko večji bo
Pri tem vključevanju zaseb- prispevek obrtništva k izbolj-nikov v donosne obrti, oziroma šanju življenjskih pogojev pre-pn njihovem opravljanju teh bivalstva in njegovega standar-obrti, prihaja do posameznih	Z-ek
da se vključujejo zasebni obrtniki samo v donosne obrtniške stroke. Tako se je povečalo število zasebnih obrtnikov v letu 1957 v 37 strokah, v
pojavov, ki so družbeno škodljivi. Posamezni zasebni obrtniki, čeprav maloštevilni, namreč ustvarjajo zelo velik promet na ta način, da prevzemajo od proizvodnih organizacij in trgovin velika naročila, za njihovo izvedbo pa organizirajo delovno silo izven svojega obrtnega obrata. S tem opravljajo dejansko podjetniško, ne pa obrtno dejavnost, za katero imajo dovoljenje.
Ti posamezniki kot zasebni obrtniki nimajo takih družbenih obveznosti, kot jih imajo podjetniške dejavnosti. To pa jim omogoča nedopustno bogatenje na račun tujega dela, kar ustvarja omejeno konkurenčno sposobnost obratov družbe-Tie obrti in neenakopravnost do vseh tistih zasebnih obrtnikov, ‘ ki pošteno izvajajo svojo obrtno dejavnost in katerih ie velika večina. Zasebni obrtniki, ki organizirajo delovno silo izven svojega obra-ta, organizirajo s tem v bistvu tudi šušmarjenje oziroma občutno povečujejo število šušmarjev. Čeprav so torej taki zasebni obrtniki maloštevilni in v finančnem merilu ne pomenijo ekonomske nevarnosti za skup-
rit, pa j« njihova dejavnost Omenjeltth razlogov družb e-
OBISK PREDSEDNIKA REPUBLIKE V ETIOPIJI
Velika pozoraost obiska
Predsednik Tito bo preživel nekaj dni počitka v jugozahodnem delu Etiopije — Ves etiopski
tisk obširno piše o Titovem obisku
MADJI, 7. febr. (Tanjug). Predsednik republike Tito je	»Etiopija Dimce«, dnevnik v
predvčerajšnjim prispel s svojimi sodelavci v mesto Madji amiuarščini in angleščini, pa po-
v jugozahodnem delu Etiopije.
Tito bo prebil tu nekaj dni počitka in si bo ogledal te dele Etiopije, ki jo odlikujejo bogata favna in izredno pestri predeli. Ob prihodu predsednika Tita v Madji so mu prebivalci priredili prisrčne manifestacije.
Vsi etiopski Usti. ki izhajajo v amharskem, angleškem ali francoskem jeziku, obširno pišejo o Titovem obisku v Etiopiji. Titov obisk spremljajo tudi listi, ki izhajajo v italijanščini v Asmari. Tednik »Ethiopie d’aujourdhui«, ki izhaja v amharščini in francoščini, je posvetil danes prvo in večji del druge strani vestem o obisku predsednika Tita v Etiopiji. Objavil je tudi komentar pod naslovom »Prijateljstvo med Jugoslavijo in Etiopijo ni samo prazna beseda,« ki pravi, da bo drugi obisk predsednika Tita Etiopiji dal velike rezultate in hkrati okrepil začetek nove faze v prijateljskem sodelovanju med
Etiopijo ln Jugoslavijo.« Komentar poudarja tudi neumorno delo predsednika Tita pri ustvarjanju zdravih in tesnih stikov med narodi ter miro-
sveča pozornost predvsem razgovorom med predsednikoma Titom in, cesarjem Halle Sel&ssi-jem. List pravi, da sta oba državnika v večurnih razgovorih izmenjala mnenja o različnih svetovnih problemih ter o vpra-
Ijubne koeksistence v medna- šanjih, ki zadevajo odnose med rodnem sodelovanju. List ob- obema državama.
javlja tudi popolno besedilo zdravic, ki sta jih 'izmenjala cesar Haile Selassie ln predsednik Tito.
Tudi dnevnik v angleščini »Ethiopian Herald« posveča skoraj celo. stran predsedniku Titu. List prinaša .udi članke o gospodarskih in trgovinskih odnosih med obema državama, poudarjajoč,- da se lahko" ti odnosi že bolj razvijejo in razširijo, kar bi- prispevalo k nadaljnjemu razvoju stikov med obema prijateljskima državama. List objavlja tudi fotografije predsednika Tita- ln Jo-vanke Broz, ko sta obiskala nekatere zdravstvene ln socialne ustanove v etiopskem glavnem mestu.
»U Quotidiano Britreo«, ki izhaja v italijanščini v Asmairi, pa priobča številne informacije o oibisku predsednika Tita, ki so ilustrirane z mnogimi uspelimi fotografijami iz Massaue, As-maire in Adis Abebe.
V prostorih sudanskega kulturnega oentra v Kartumu pa je hiiLa danes odprta razstava »Jugoslavija v fotografiji«. Otvoritvi razstave so prisostvovali člani vrhovnega vojaškega sveta Sudana, vodilne sudanske oblasti in člani diplomatskega zbora.
Razstavo je odprl član vrhovnega sveta in minister za informacije Mohamed Talat Farid, ki je v svojem govoru poud-aral obojestransko željo za čim boljše medsebojno spoznavanje.
Razstava bo odprta 10 dni. Med razstavo bc»d<3 predvajali tudi naše dokumentarne filme »Dokumenti neke dobe«.
Demanti Forehjn Offteea
London, 7. febtr. (APP). — Predstavnik britanskega zunanjega -ministrstva je danes odločno zanikalo vest, da so med ZDA in Veliko Britanijo nesoglasja gletde ukrepov, ki bi jih bilo treba 'starati, če bd prišlo do ponovne bloikade Berlina.
V Londonu so danes potrdili, da je neki visoki predstavnik britanske vlade nedavno obiskal Washington, da bi se z ameriško vlado posvetovalo načrtih za zagotovitev komunikacij z Berlinom v primeru, da bi se sovjetske čete umaknile iz vzhodnega Berlina. Potrdili so tudi, da se ie ta predstavnik vinil, ne da bi kaj opravil. Ameriški načrti za tak primer verjetno še niso bili izdelani. Tq je bil britanski odgovor na ameriške obtožbe, ki pravijo, da so Britanci ifcrivi za to, če ti načrti še niso izdelani.
PREŠERNOVE NAGRSDE
Upravni odibotr Prešernovega sklada je odločil, da prejmejo letos 'Prešernove nagrade za svoje pomembne stvaritve naslednji umetniški m kulturni delavci:
Miško Kranjec za kuj igo »Mesec je dioma rua Bladovici«;
Dr. Danilo Lokar za zbirko novel »Sodni dan na vasi«;
Slavkp.Pengov za freskio-^Zgo-dovirna’ Slovencev« v poslopju Ljudske skupščine LRS;
Zdenko Kalin za plastiko na poslopju Ljudske skupščine LR Slovenije;
Karel Putrih za planiko na poslopju Ljudske skupščine LR Slovenije;
.lačrt zahodnega odgovora
Nem? Yorkt 7. febr. (Tanjug). V Washingtonu je danes končala delo oziroma prvi del študijska skupina, sestavljena iz . predstavnikov ameriškega zunanjega ministrstva ter veleposlanikov Britanije, Francije in Zahodne Nemčije. Skupina ie izdelala načrt zahodnega odgovora na sovjetsko noto, v kateri je Sovjetska zveza predlagala mednarodno konferenco 28 držav za sklenitev mirovna pogodbe z Nemčijo. Načrt odgovora bodo poslali članicam Atlantske zveze v proučitev.
Nehru na tiskovni konferenci
New Delhi, 7. febr. (AFP).
Ladko Korošec za pevski vlogi Sanchia Panse in Don Pasquala;
Anton Hudaiin za dirigentsko in glasbeno vzgojno delo pri Delavski godbi v Trbovljah;
Mileva Zakrajšek za vlogo babice Eugenie v Oassonovi drami »Drev>e»av*j®a&raijo stoje«; '
Stane Sever za"'vlotgb Alekseja Gornika v Cankarjevi komediji »Za narodov bla®ar«;
Ing. arh; Branko Simčič in
njegovi sodelavci za stavbo Gospodarskega razstavišča v Ljubljani.
Kot vsako leto, so bile tudi letos podeljene ob Prešernovem prazniku nagrade najzaslužnejšim kulturnim delavcem 1* 1. 1958. Na sliki: Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Tone Fajfar Izroča s toplimi čestitkami diplomo nagrajenemu pisatelju Mišku Kranjcu.
Dnlles Je prispel v Bonn
OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA BONN, 7. febr. (Po’ telefonu). Štirimotorno vojaško priti do besede. »Macmillan še vlh pogojev, za kakršno koli
transportno letalo, s katerim je ameriški zunanji minister Dulles prispel iz Pariza na tretjo postajo svoje evropske »Blitz-turneje«, se je spustilo na bonnsko letališče danes
tu ovira sporazumevanje«, so rešitev, v teh napovedih niso komentirali zbrani novinarji zajeti. O potrebi demilitariza-ozračje, v katerem je prisrčno cije se je zvedelo danes tu
popoldne. Kljub gosti megli in mrazu je kancler Adenauer sprejeti gost prispel na boam- skoro istočasno z Dullesovim
tudi tokrat obšel predpise protokola ter prekosil svojega londonskega in pariškega kolego: zunanjega ministra ZDA je v Bonnu tudi tokrat sprejel sam predsednik vlade kot v
ske razgovore.	prihodom. — Izjava senatorja
Kaže, da so prav metode Humphreya, da izstop Zahod-osnovni problem, ki bo v sre- ne Nemčije iz NATO ne bi po-
lepem idiličnem času, polnem ameriško-zahodnonemškega dišču pozornosti dvodnevnih menil slabljenja te organizaci-
 .1 * „	*~_x--rpvd mrnTrvv	il	1	pcnm	in	4	~	—---------
soglasja. Prisrčen stisk rok, spremljan z obojestranskim nasmehom ob sprejemu, je bil ponovno ponovljen pred
razgovorov med Dullesom	in	je>	Stassenovi	načrti o	prede-
______________________________       _	^	Adenauerjem.	Niti	en	niti	drug	lani coni v Evropi ter izjave
fotografskimi,	filmskimi	in televizijskimi kamerami.	Vsi,	ki	državnik	nrnikjer pov&dal,	kaj	Kennana	in	drugih ameriških
bodo jutri na	prvih straneh	listov zrli vedro sliko, se bodo '	~	J ~u~
morali resno	vprašati:	ali	izgledajo tako tisti, ki	se	ne
Indijski premier Nehru je na današnji tiskovni konferenci izjavil, govoreč o mednarod-
razume pod metodami, ki bi	strokovnjakov za nemška
bile v sedanjem času lahko	vprašanja o potrebi uresniče-
učinkovite pri reševanju ber-	nja plana Rapackega za bonn-
.	,	lrnske m nemške krize. Vsi	gj^a u^esa v nobenm primeru
Protokolarni del pozdravnih -tode, kako se postaviti po robu	znaki kažejo, da obstaja prav	niso pril-etna soremlievalna
besed je bil prav tako v znaku skupnemu nasprotniku. Kanc- v načinu reagiranja na sovjet- j	Dullesovih	naDorov	za
strinjajo?
prisrčnosti, inscenirane pred- ler je po Dullesovem mnenju ske predloge, tudi brez vmeša-kamerami. Sele »delovni del-* našel prave besede za cilj nje- vanja tiska, precejšen prepad nem položaju, da je »tempera- je pokazal sled nesporazumov, govega obiska. Prišel je, da se med stališči. Sodeč po vsem, je tura popustila«. O Macmilla- Adenauer je, pozdravljajoč sporazume o teh metodah.	to prišlo do izraza že včeraj
novem obisku Moskvi je dejal, svojega gosta, obtožil tisk, ki	Dvogovor pred mikrofonom	v Parizu in težko je pričako-
»da je to dobra stvar«, o po- je v zadnjem času poskušal po- je bil za trenutek moten z vati, da bo v Bonnu drugače, vabilu, ki ga je Hruščev na- globiti prepad med zahodnimi oglušujočim brnenjem težkega Medtem ko je po sedanjih slovil na Eisenhowerja, pa je zavezniki, ko je delal kombi- dvomotornega potniškega leta- znakih v Bonnu možno pri-rekel: »To je prijateljska po- nacije or nesporazumih. Cilji la z britansko oznako na kn- čakovati odločno zavrnitev teza in vedno je dobro, kadar zahodne politike so v osnovi lih, ki se je spustilo na progo, vseh sovjetskih predlogov, toda se ljudje sestajajo.«	iasni in soglasni, gre le za me- Dulles nekaj sekund ni mogel ne vztrajanje, da s tem soglaša
tudi Washington, je na dosedanjih postajah Dullesove turneje prišlo do izraza popolnoma drugačno pojmovanje me-»tod zahodne politike v prihodnjih - mesecih.
Prvič, ZDA žele na vsak ______________________________________
PARIZ, 7. februarja. Včeraj je bil peti dan sojenja	vedno v spominu incident,	ki	Vojaški tožilec odgovarja:	na^j£ onemogočiti zaostritev	edino na Washington. »Sode-
Alžircem, ki so obtoženi za atentat na ministra Jacquesa	se je dogodil^v sredo, kp	je	»Da- Ob napadu na ministra	položaja v zvezi z Berlinom,	lovanje Bonn—Pariz je lepo in
Soustella. Trije Alžirci — Uragi. Šedruk in Adur — so	obtoženi Bakuš s prstom poka-	ni nihče od njih nosil vojaške	prj tem bi bila glavna poga-	dobro,« piše list, »toda misel
sodelovali pri atentatu. Uragi je trikrat ustrelil iz revol-	zal človeka, ki ga je mučil	na	uniforme ali kakšnega vo-	janja Vzhod—Zahod, na kate-	na nasprotovanje Washingto-
verja, Šeduk je ustrelil rafal iz puškomitraljeza, Adur pa	centralni policiji. Včeraj se	je	jaskega razpoznavnega znaka.«	rih bi bilo treba nevtralizi-	nu ali Londonu se upira po-
bi moral s svojo avtomatsko pištolo kriti umik svojih tak incident ponovil.	Obramba	pravi:	oni	so	raj.j a-^ ublažiti ukrepe, ki jih zitivnemu pojmovanju intere-
Sojenje Alžlrcem v Parlzn
sprejem washingtonskih metod. Težko je reči, ali smemo računati na nemško popuščanje. Na včerajišnjem sestanku Adenauerja s predstavniki strank v Bundestagu ni bil dan noben konkretni namig o namerah in načrtih vlade, kar je sprožilo ostre napade opozicije na zmedeno bonnsko zunanjo politiko.
Ta zmedenost je značilna in v današnjem uvodniku vladi bližnjega »Frankfurter Allge-meine Zeitung« je rečeno, da se lahko Bonn v prihodnjih zelo kritičnih mesecih nasloni
Na vprašanje, če ga je ko- pripadniki oboroženih sil so- je napovedala Moskva, tudi misar Chevalier med zasliševa- vmžne vojske. Tudi vojaki morebitni prenos sovjetskih njem mučil, je Bakuš dejal: francoskega odpora niso nosili funkcij na vzhodnonemške or-»On me ni, pac pa tisti tamle.« uniform.« _	~	.	... gane. To, za Bonn prvorazred-
misarja 'Cocherella, ki 'se je jev, pa takole pojasnjuje, zakaj ^^^^“^sidaSje^^SožL-približal sodni mizi in dejal: ni streljal, čeprav je imel v 1	,r
»Njega sem zasliševal in z rokah avtomatsko puško: »Bil šele drugorazredno, njim je bil lahek posel. Takoj sem na takem mestu, s kate- Drugič, v programu razgo-je vse priznal in nam ponudil rega nisem mogel meriti na vorov bi mogli biti všteti tudi
tovarišev.
Prva dva so ujeli že nekaj Edina žrtev neuspelega aten-minut po neuspelem atentatu tata pod Slavolokom zmage je	.	.	s«u«.-*u, « ^ ^vuiomcu-
v hodniku podzemne železni- neki civilist, ki ga je ubila Pokazal je na policijskega ko- Adur, eden izmed atentator-	varašanie. ie do ameriških
ce, tretji, Adur, pa je bil are- krogla iz policijskega revol-	1,0	nAia,"i,,,# ,atai
tiran po 15 dneh. Obtoženci verja. Obtožene Alžirce verjet-priznavajo dejanje, ki jim ga no vseeno čaka 10, 20 ali 30 očita obtožnica, se ne kesajo let robije, dosmrtna ječa, dvo-
intere-
sov naše dežele. V tem primeru je »os Pariz-Bonn« usodna prevara. Bonn se mora predvsem držati Washingtona,« piše list Ni lahko doumeti, v kolikšni meri temelji tako gledanje na dobri volji in v kolikšni meri bo prišlo do izraza v razgovorih v Dullesom. Go-
in lim ie žal le to, da niso do jico pa celo morda smrtna ka- j^ vse	m	iiam	^„ .	,	— ...	,	w,
konca izvršili ukaza svojih ofi- zen. Toda obsodba ne bo dala sodelovanje.« — »S čevlji ste ministra. Imel pa sem izrecen razgovori ^o kOTfCTeMi.^ tem. tovo Paje^da se bo_ v Palači cirjev. »Mi smo vojaki alžirske odgovora na osnovno vpraša-	"	”
narodnoosvobodilne vojske,« nje:	ali je moč z alžirskimi
Ostali obtoženci niso sbdelo- uporniki še dolgo ravnati kot z vali v septembrskem napadu, ljudmi, ki so izven zakona. To-Obtožnica jih dolži, da so že da odkod upornikom tolikšna
gazili po meni in z električ- ukaz streljati samo na njega.-nim tokom ste me mučili,« ie Policijski oficir Gandiot je odgovoril Bakuš. .	’	indirektno potrdil to izjavo,
Obtožene Alžirce niti naj- mu segel v roke in se mu za-manj ne straši vzdušje izred- hvalil.
da so za to temo predloži za- Schaumburg vodil oster dvo-hodna varianta Vzporedno s boj za pridobitev nasprotnikov tem bi bile svobodne volitve za svoje stališče ln za odstra-črtane z dosedanjega seznama nitev nesoglasij.
nrei	dobili nalogo, naj	»spra-	hrabrost, da	sredi Pariza, ob-	nega	sodišča, navzočnost viso-	»Da,	gospod predsednik,	ko
“ J	..	.	.	1. v •	_	*___J.'	_	1_:	2 *- 2	_	1—nfinimnTT <•« mm	nnvn	n-lrt	olan.fnfil
vijo s poti« tedanjega mini- kroženi z javnostjo, ki jim je
_ i _____:_r---------------------------------------------------------------
zahodnih pogojev za razgovore, ki • verjetno ne bodo kratki, po washingtonskih in londonskih pojmovanjih pa bi
Djordje ZelmamovM
VREME
Napoved za nedeljo: V notranjosti Slovenije nizka obiafiaort ali megleno, v Primorju in v viJ-
o	..... ......................... ...	.....	_	.	kih francoskih oficirjev in so- sem takoj po atentatu stekel
stra za informaciji in^sedanje-	sovražna,	obtožujejo policaje,	vražna publika, ki navija za	za Uragijem, da bi ga aretiral.
m podpredsednika v francoski	da so jih	mučili z električnim	tožilca. »Smo vojni ujetniki	bi nas Adur mimo lahko vse	se morali vsekakor	začeti pred	_	.	_
vladi Soustella Obtoženci za-	tokom in	jih prisiljevali, da	in zahtevamo, da z nami tako	postrelil. Rekel sem mu, da	sovjetskim rokom	27. majem.	Uh	legah	pretežno	jasn-o._ Tempe-
vračajo obtožnico, solidarizira- jedo milo. .	^	ravnate,« govore mladi Alžirci. njegova poteza zasluži vso mo- Razgovori o problemu ev- jggg®	'
jo pa se s prvo trojico.	V**m	pneoteiim	je	Ul	§e	Ali	»o	ti	AHteei	teroftsti?	-	jo hviWSBO»t«	ropdK varnosti, enetn od pr- —s in —i, V Primorju
ju 1 ilUMi
2	S tl. f SLOVENSKI POBOCFVRLEC f St. 31 - s februarja 1959
SKLEPI SKUPNOSTI JUGOSLOVANSKIH UNIVERZ
PRED OBČNIM ZBOROM SINDIKATA GRADBINCEV
Izpolnjevanje študija na univerzah
Fakultete in univerze noj prilagods svoje delo potrebam skupnosti, kakor tudi strokovnemu m kulturnemu izobraževanju čedalje večjega števila naših ljudi
delati po učinku
BEOGRAD, 7. febr. (Tanjug). Plenum Skupnosti jugoslovanskih univerz je nadaljeval včeraj popoldne razpravljanje o izvajanju poročila zvezne ljudske skupščine zaradi ustvaritve nadaljnjih pogojev za redno izobroževanje visokokvalificiranih strokovnjakov. Govorili so tudi o vlogi in organizaciji podiplomskega študija, ki je prav tako predmet tega priporočila. Izraženo ščina postavila državnim in je bilo mnenje, da bi morali sestaviti določene učne načrte in nnivoT-7itotnim n-ronnnm programe za podiplomske študije in omogočiti, da bi bili predavatelji pri tem v najtesnejšem stiku s prakso.
skega leta 1958;59 določijo ne-obhodni pogoj, da bodo študenti končali študij v določenem roku. Ker se bliža rok, ki ga je zvezna ljudska skup-
Predlagali so, naj bi dobili ljudje, ki bi na ta način izpopolnjevali fakultetno znanje, tudi nekatere zakonske pravice. Skupnost jugoslovanskih univerz bi morala aktivno koordinirati organizacijo te vrste študija za vso državo in pripraviti podrobno gradivo o celotnem vprašanju.
Razpravljali so tudi o vpisovanju študentov na univerze v zvezi s tistimi določbami splošnega zakona o šolstvu, ki nudijo možnost širšemu krogu ljudi, da si pridobe univerzitetno izobrazbo. V razpravi so poudarili potrebo in koristnost določanja splošnih jugoslovan-
skih okvirov za vpis na univerzi. V okviru teh osnovnih
pogojev naj bi dobili univerzitetni organi pooblastilo, da lahko predpišejo podrobne pogoje pod nadzorstvom izvršnih svetov, pri čemer naj bi upoštevali posebnosti ' in potrebe po kadrih v vsaki republiki posebej.
Plenum Skupnosti jugoslovanskih univerz je končal danes svoje delo s sprejetjem sklepov o skrajšanju študija in o gmotni preskrbi študentov. Udeleženci plenuma so tudi proučili priporočilo zvezne ljudske skupščine, naj se do začetka poletnega semestra šol-
HOV DELOVNI ČAS ¥ ZABBEBO
Zagreb, 7. febr. (Tanjug)
Okrajni ljudski odbor Zagreba je sprejel na seji obeh zborov sklep o novem delovnem času v podjetjih in ustanovah, kar bo razbremenilo mestni promet.
Delo v industrijskih podjetjih v Zagrebu se bo začelo med 5. in 5.45 uro. v ostalih gospodarskih podjetjih med 7. in 8. uiro. v ustanovah in ban.kah pa po 8. uri. Na ta način se ne bo zboljšal samo prevoz delavcev in uslužbencev z vozili mestnega
prometa, ampak bodo delavci vsak dan imeli uro časa za svoje opravke v ustanovah.
Odborniki so prav tako razpravljali o gradnji stanovanj v letošnjem letu in bili mnenja, naj se poleg sredstev iz stavbenega sklada v večji meri uporabijo tudi sredstva podjetij in. poedincev. Na področju mesta Zagreba je bilo lani dokončanih okoli 2.600 stanovanj, okoli 3000 stanovanj pa še gradijo.
univerzitetnim organom, da opravijo potrebno za normalen pouk in redno dokončavanje študija, je plenum ugotovil, da je bilo v celoti precej storjenega za izvajanje priporočila. Na nekaterih fakultetah so bistveno, izpremenili strukturo in organizacijo pouka, način sodelovanja predavateljev in študentov ter sploh stališča predavateljev glede na naloge šole. Nekatere fakultete so priporočilo sprejele bolj s formalne strani, nekatere pa so neupravičeno razpravljale o dolžini študija.
Ker izvajanje priporočila še ni popolnoma dokončano, je plenum pozval vse fakultete in univerze, naj skrajšajo pouk, pri čemer naj upoštevajo strokovno usposobljenost kadrov, ki ustreza pogojem in potrebam našega razvitega gospodarstva in drugih družbenih delavnosti.
Plenum je mnenja, da morajo fakultete in univerze prilagoditi svoje delo vedno potrebam skupnosti in pomagati k iskanju stvarnih delovnih oblik, obenem pa tudi k strokovnemu in . kulturnemu izobraževanju čedalje večjega števila naših ljudi. Glede na to morajo izpopolnjevati pouk kakor tudi strukturo šole ter ju prilagajati namenom socialistične družbe.
Razpravljali so tudi o gmotni preskrbi študentov na podlagi obsežnega elaborata delovne skupine, v kateri so bili
v glavnem zastopniki Zveze študentov. Udeleženci plenuma so odobrili oceno stanja, navedenega v elaboratu, in zavzeli stališče, da je treba zboljšanje gmotnih pogojev odločno nadaljevati v okviru splošnih vprašanj univerzitetnega živ- • ljenja, kakor so učni načrti in programi, učne knjige in drugo. Obenem so poudarili potrebo, naj se v vseh študentskih ustanovah — domovih in menzah — uvede družbeno upravljanje.
Ko so razpravljali o sistemu štipendiranja, so udeleženci plenuma podprli predloge študentov, naj se bolj razširi kreditiranje in stimuliranje študentov, ki kažejo dobre uspehe v učenju.
Na današnjem obenem zboru republiškega odbora sindikata delavcev in uslužbencev industrije gradbenega materiala in gradbeništva bo gotovo najvažnejša razprava, kako dvigniti v podjetjih teh' strok proizvodnost oziroma storilnost dela. V zvezi s tem vprašanjem pa je seveda tudi nagrajevanje ljudi, ki so zaposleni v teh gospodarskih organizacijah. Načelo; za višjo storilnost in večji učinek pri delu naj bo tud! osebni dohodek večji, bo gotovo tudi na tem občnem zboru gibalo razprave in sklepov.
Ze lani so se posamezna gradbena podjetja dosti trudila, da bi izvedla nagrajevanje po učinku, vendar pa so
to bili le poskusj nekaterih gospodarskih organizacij, dočim sq ostala podjetja še vedno oddajala dela v režiji. Se danes je mnogo teh podjetij, ki se ne morejo odločiti za delo po učinku. Za to imajo tudi dosti izgovorov, ki pa so več ali manj neutemeljeni. Eden izmed osnovnih izgovorov in kolebanja: bi ali ne bi je prav gotovo subjektivni člnitelj. Tehnična vodstva in tehnični kadri v gradbenih podjetjih bi nagrajevanje po učinku lahko izvedli, če bi hoteli. Res je,
da je tehničnega kadra v teh podjetjh na sploh premalo in da na njih sloni ogromno breme, kar marsikje nehote povzroča neke vrste površnost m
ZAKLJUČEK PLENUMA CENTRALNEGA KOMITEJA LMS
5400 mladincev iz Slovenije na gradnji avtomobilske ceste
LJUBLJANA, 7. febr. Danes donoldne je plenum Centralnega Ce bo akcija LMS, ZKJ, SZDL, komiteja LMS končal svoje delo. Najprej so razpravljali o letoš- zadružnih organizacij, aktivov njih mladinskih delovnih akcijah, nato so bile na vrsti nekatere mladih zadružnikov m ostalih spremembe v kadrovskem sestavu CK LMS, končno pa je bil družbenih organizacij na vasi pro„6u„. CK IMS z. ...o IMS.	™otna.	^gelen
končali svoje delo murskosobo- niji je 852 vaških aktivov
Urejevanje komunalnih financ
Fred letno skupščino Stolne konference mest na Reki
BEOGRAD, 7. febr. (Tanjug). V Stalni konferenci mest zne proračune zadovoljiv Jugoslavije so v teku obsežne priprave za letno skupščino kakšna naj bi bila osnova te organizacije, ki bo od 6. do 8. maja na Reki. Na reški novo razdeljevanje proračun-skupšeini bodo predvsem razpravljali o komunalnih finan- sklh dohodkov. Pri tem bodo cah. Odbor za gospodnrsko-finaučne zadeve pri Stalni kon- upoštevali kriterije, po katerih ferenci mest je izdelal te dni osnovne teze za referate na naj bi se Izvajalo to razdelie-skupšeini. že ob koncu prihodnjega meseca pa bo vse gra- vanje, kakor je tn že storjeno divo dostavljeno ljudskim odborom in drugim zainteresira- pri skladih in razdeljevanju
Clan CK LMS, Jože Predi-kaka je najprej govoril o vlogi in pomenu mladinskih delovnih akcij v preteklem letu, nato pa o sodelovanju slovenskih mladincev in mladink v letošnji zvezni mladinski akciji: gradnji avtomobilske ceste iz Beograda v Makedonijo. Na tej gradnji bo sodelovalo 420 mladinskih delovnih bri-
ška in goriška brigada.
Propaganda in agitacija za mladinske delovne brigade morata postati vsakodnevna politična dejavnost slehernega mladinskega aktivista. Propaganda mora sloneti na popolni prostovoljnosti, na realnih ob-ljubah vsega, kar bo mladina gamzirano akcijo to na delovnih akcijah dobila, vi- mogoče izvršiti, kajti
LMS, kar pomeni, da naj bi vsak aktiv poslal štiri mladince v MDB. Po socialnem sestavu je 18.668 članov LMS iz vrst kmečke mladine, kar bi pomenilo, da bi se 12 % članov udeležilo akcije. Ti podatki dokazujejo, da bo z dobro or-
nalogo lanska
gad iz vse Jugoslavije. Krneč- dela in doživela. Letos se bo- udeležba kmečke mladine ni
in
za
nim ustanovam zaradi vsestranske javne razprave.
Popolno obravnavanje finansiranja družbenih potreb v komuni naj predvsem pokaže na ukrepe, ki bi bili potrebni, da se hitreje rešujejo mnogi sedanji problemi in da se odkrijejo notranje rezerve za napredek tega finansiranja. Udeleženci skupščine se bodo zlasti bavili z uresničenjem postavk perspektivnega plana razvoja družbenega standarda v mestih
Smrtna žrtev pod Kinom
Nova Gorica, 7. febr. Ko je 59 letni Franc Sivec iz naselja Krn pod Krnom pripravljal na svoji senožeti nad vasjo drva za kurjavo, mu je pri prenosu drv na kolovozno pot spodrsnilo na gladki skali, da je padel. Pri tem se je valil kakih 25 metrov po strmem pobočju in padel nato v približno 10 metrov globok skalnat prepad in obležal mrtev	-.1p
Sporočamo žaiostno vest. da nam je umrla naša draga mama, stara mama
ELZA SCHAUTA
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek. D. februarja na pokopališču v Novem mestu.
Žalujoče družine Schauta 1 n Knez
in industrijskih središčih-
, Gradivo., ki se pripravlja za skupščino. bo obsegalo tele osnovne elemente komunalnih financ: ' proračun in proračunski skladi, družbeni investicijski skladi lokalnih organov. • občinski skladi za kreditiranje stanovanjske gradnje, sredstva gospodarskih organizacij, hranilne vloge državljanov, kakor tudi del sredstev socialnega zavarovanja in DOZ. Obenem bo analizirano uporabljanje dotacij. ki iih komune In njihovi skladi prejemajo iz sredstev politično teritorialnih enot in federacije.
Da bi povsem spoznali sistem in prakso finansiranja družbenih potreb v komuni oo zveznih merilih, bodo proučili proračunsko potrošnjo v zadnjih
treh letih in letošnjo oceno te potrošnje v 30 občinah in okrajih.
Razprava o komunalnih financah naj bi poleg drugega odgovorila, kako se razpoložljiva sredstva, ki ostajajo občinam in okrajem usmerjajo s predpisi federacije in republik. Prav tako je treba pojasniti, koliko je sedanji sistem raz-ipilevania dohodka na posame.
in
sredstev gospodarskih organizacij. V okviru teh vprašanj bodo zlasti obdelali sistem finansiranja šolstva, '
kih delovnih brigad bo 237, srednješolskih in študentskih 184, 3 mladinske delovne brigade pa bodo iz JLA. Skupaj bo v brigadah 50.000 mladincev in mladink iz vse države.
Iz Slovenije bo odšlo na to mladinsko akcijo 5400 mladincev in mladink v 45 brigadah, od tega bo 25 kmečkih brigad s 3000 brigadirji in 20 srednješolskih in študentskih brigad z 2400 mladinci. Prvi dve brigadi — celjska in novomeška — bosta odšli na delovišča 1. marca. Sledile-jima bodo brigade iz vseh slovenskih okrajev, 30. novembra pa bosta
mo morali pri mobilizaciji bila dejanski odraz pripravlje-mladine za dvomesečne MDB nosti in razpoloženja kmečke usmeriti na kmečko mladino, mladine do delovnih akcij.
Fčeraj	in
Pomoč Zveze sindikatov alžirskim beguncem
Beograd, 7. febr. (Tanjug). Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavijo je sklenil, da bo poslal alžirskim beguncem v Tunisu zdravil, oblek in obutve v
Standardi v industriji
Pri združenjih industrijskih proizvajalcev naj bi ustanovili strokovne svete, ki bi se bavili z uporabljanjem jugoslovanskih standardov
BEOGRAD, 7. febr. (Tanjug). Upravni odbor Zvezne industrijske zbornice je včeraj popoldne razpravljal o problemih strokovnega kadra v industriji in rudarstvu. Kakor je bilo rečeno v razpravi, dosedanji sistem šolanja strokovnjakov za delo v tovarnah ne jamči, da bi mogli kriti čedalje večje potrebe po kvalificiranih strokovnjakih v tej gospodarski panogi.
Danes je upravni odbor Zvezne industrijske zbornice razpravljal o uvajanju standardov v industriji, o pripravljanju programov proizvodnjo opreme za posamezne industrijske panoge in gospodarska področja ter o organiziranju odkupa Industrijskih odpadkov.
V razpravi o siandardih so poudarili, da se kaže največje zanimanje za uvedbo standardov v metalurgiji, predelavi kovin, strojegradnji in elektroindustriji. V farmacevtski industriji, v industriji za prede-
Zato je treba razen rednemu posvetiti glavno pozornost tudi izvenšolskemu Izobraževanju, ki je dobilo z novim zakonom o šolstvu enakopraven položaj z rednim šolanjem. Nosilci te akcije naj bi bila podjetja sama.
Kar se tiče vzdrževanja rednih strokovnih šol, naj bi jih finansirali iz proračunov poli-tično-teritorlalnlh enot, šole v
podjetjih pa naj bi se vzdrževale na račun materialnih stroškov.
lavo usnja in v nekaterih drugih panogah »e kaže odpor proti uvajanju standardizacije, s katero se dejansko vsklajajo odnošajl med proizvodnjo in potrošnjo, ker olajšuje izpolnjevanje naročil in omogoča, da ustreza izdelek določenim zahtevam, obenem pa odstrani a vzroke za spore med kupci in prodajalci.
Da bi napredovala služba standardizacije, predlagajo, naj se pri združenjih Industrijskih proizvajalcev ustanove strokovni sveti, ki bi ae bavili z organiziranjem izdelave In uporabljanja jugoslovanskih standardov. Menijo, da bi delo teh svetov vplivalo na učinkovito Izvajanje predpisov o standardizaciji v proizvodnji.
vrednosti 2 milijonov dinarjev-
Splošna zveza alžirskih delav cev je pozvala vse sindikalne organizacije na svetu za pomoč alžirskim delavcem.
Egiptovska delegacija ca gospodarsko sodelovanje
Beograd, 7. febr. (Tanjug) Danes je prispela v Beograd delegacija ZAR na drug sestanek jugoslovansko-egiptovske mešane komisije za gospodarsko sodelovanje. Delegacijo vodi podsekretar v ministrstvu za narodno gospodarstvo ZAR Mohamed Bhadavi el Shlaty. Posvetovanje jugoslovansko-egiptovske komisije za gospodarsko sodelovanje se bo za-začelo 9. t. m.
Uspeh jugoslovanske pianistke v Varšavi
Varšava, 7. febr. (Tanjug) Jugoslovanska pianistka Melita Lorkovič je z uspehom nastopila pred varšavsko koncertno
publiko. Jugoslovanska umetnica, ki jo je publika nagradila z dolgotrajnim ploskanjem, je morala ponoviti svoj nastop. Orkestru je dirigiral eden izmed najbolj znanih poljskih dirigentov Stanislav Skrova-čevski.
Jugoslovanska umetnica bo gostovala tudj na Finskem, nato pa še v Švici.
Priprave za zakonsko ureditev investicijske gradnje
Zaradi investicijske gradnje po smernicah perspektivnega in tekočih planov razvoja gospodarstva izdelujejo sedaj pospešeno zakone o investicijski gradnji, o projektiranju in grajenju investicijskih objektov, kakor tudi o urbanizmu. Pri izdelavi teh osnovnih zakonov upoštevajo vse vrste projektiranja in vso problematiko grajenja, to se prava ne samo gradbenih del, temveč tudi projektira-nja ter izdelave opreme, njenega vgrajevanja iji montiranja. Ti osnovni zakoni bodo uredili materijo investicijske gradnje, projektiranja in grajenja glede na vse probleme, ki so skupni in osnovni za te delavnosti vseh področij in panog gospodarstva. Posebni pogoji za posamezna gospodarska področja in panoge bodo predpisani s potrebnimi pravilniki, kakor 'na primer za železnice, ceste, elektroenergetske ofcr-ekte. industrijske	'	"ktr
itd. Pred izročitvijo teh zakonov in pravilnikov v javno razpravljanje je njihove osnovne postavke in načela pro-
učila strokovna komisija, v kateri so bili zastopani strokovnjaki iz industrijske, kmetijske, gradbene in prometne zbornice, društva arhitektov in gradbenih inženirjev Jugoslavije, urbanistični strokovnjaki, gradbene inšpekcije, združenja projektantov in upravnih organov. Na ta način so bili v centralni komisiji zastopani tudi proizvajalci in potrošniki ter vsi organi regulative, da bi izdelavo zakonov in pravilnikov proučili z vseh vidikov. Pri izdelavi štirih zakonov in 42 pravilnikov dela sedaj nad 130 strokovnjakov.
Zakon o investicijski gradnji bo poleg materije, ki jo je doslej delno urejala uredba o izdelavi in odobravanju investicijskih programov, urejal vsebino in način izdelave in odobravanja investicijskega programa ter investicijskih projektov za vse gospodarske panoge Dosedanji predpisi so
v	glavnem urejali samo probleme investicijske gradnje. Sedaj se uvaja nova kategorija — investicijski projekt, namrpč na podlagi tehnične
dokumentacije izdelana ekonomska koncepcija predvidene investicijske gradnje. Razpravljanje o izdelavi zakona o investicijski gradnji je pokazalo, da ie treba urediti tudi tehnično izdelavo investicijskega projekta, kakor tudi
koiavd-acijo investicijske izgradnje. Tehnična izdelava in kolavdacija sta bili doslej predpisani samo za stavbne objekte.
Razprava o tezah za izdelavo splošnega zakona o projektiranju je pokazala razna mnenja, katere organizacije in posamezniki naj bi imeli pravico projektirati.
Privatno .projektiranje bi moglo biti dovoljeno samo za izdelavo načrtov hiš v vaseh, kjer nimajo urejenih ulic, organizirali pa bi ga ljudski odbori. To stališče so v razpravi potrdili kot enotno. Prav tako je bilo enotno mnenje, da projektiranje ne bi smeli izenačiti s proizvodno delavnostjo in ga urediti po zakonu o delavnicah.
Osnovni problem, ki ga mora zakon urediti, je način povezovanja projektantske de-
lavnosti s proizvodnjo, namreč z industrijo gradbenega materiala in z gradbenimi podjetji samimi.
Glede na jo sta dve mnenji: Del projektantov je mnenja, da bi bilo potrebno ločiti projektiranje organizacijsko in vsebinsko načelno od gradbenih podjetij, in sicer zaradi ureditve razmerja med investitorjem. projektantom in izvajalcem. Proizvajalci in potrošnika, planerji in upravni organi pa so mnenja, da je vsak napredek v gradbeništvu in investicijski gradnji direktno odvisen od tega, kako bomo projektiranje povezali s proizvodnjo. Treba ie že končno spoznati resnico, da je za družbo uporabna vrednost gradbeni ali v večini primerov investicijski objekt.
Projekt sam, ako ni izdelan v tesnem sodelovanju s proizvajalci, lahko postane zelo naglo samo nekoristna ri9ba. Zelo važna je tudi sama revizija investicijskih elaboratov. kakor tudi vseh vrst glavnih projektov. Doslej so vse revizije opravljale posebne reviziske komisije. Predlagajo, naj se v bodoče opravlja revizija investicijskih elaboratov kompleksno z vseh vidikov tn se v načelu organizira tako, kakršna je bila tudi doslej. V tem oziru so mnenja enotna, dvoje mnenj pa ie o reviziji glavnih projektov. Medtem ko del stro-
kovnjakov zastopa mnenje, naj opravljajo tudi revizijo glavnih projektov kakor doslej posebne komisije, zahtevajo drugi, naj revizijo organizirajo bodisi organi gradbene inšpekcije ali pa upravni organi za gradbeništvo s stalno zaposlenimi strokovnjaki Tako so takšno revizijo organizirali že v beograjskem mestu in okraju ter še v nekaterih drugih okrajih. V tem primeru bi se dejansko izognili včasih neodgovornim pripombam posameznih članov komisije za revizijo projektov, zlasti pa bi preprečili nezadostno strokovno in odgovorno .revizijo. Revizija glavnega projekta naj bi se opravljala zaradi varnosti in stabilnosti, kakor tudi zaradi uporabljanja vseh predpisanih noijnativov in tehničnih predpisov. Na ta način bd oprostili projektante raznovrstnih na*vetovanj, na drugi strani pa bi omogočili družbeno strokovno kontrolo s polno odgovornostjo reviden-tov glede izvajanja določene ekonomske politike na področju investicijske gradnje.
Zakon o izvajanju investicijskih del naj bi predvsem preprečil tako imenovana režijska dela.
Režijsko delo bi bilo potrebno povsod preprečiti, kjer niso podani tehnološki in organizacijski elementi. Dosedanje povečanje revizijskih
zato se ponekod branijo dela po učinku. Vendar pa osnovna^ ugotovitev ostane, namreč, 4* se delo po učinku in' nagraje- r vanje, po učinku da izvesti, kar najbolje kažeta primera iz Celja in Maribora, kjer so ta način vpeljali že lani In dosegli izredno lepe uspehe tako glede storilnosti kot glede nagrajevanja.
Dosedanji način dela in nagrajevanja je poleg ostalih težav in problemov povzročal tudj izredno fluktuacijo delovne sile prav v gradbeništvu, ker ni bil stimulativen za dobre delavca, temveč je prijal In ugajal predvsem slabim delavcem. Oddajanje dela v režiji, kot je običajna praksa doslej, je podpiralo lagodnost in ni povzročalo večjih zapletenosti, skratka, bilo je najbolj enostavno. Kolektiv pa od tega ni imel ničesar in so delavci šli raje tja, kjer so lahko delali po učinku in zato tudi imeli boljše ekonomske pogoje.
V gradbeništvu so izredne možnosti, da ee s čim manjšim številom zaposlenih napravi kar največ. Delavci pa bodo imeli tudi zadoščenje, ker bodo več zaslužili. Seveda, zahteva delo po učinku soitdno notranjo organizacijo v podjetjih In več naporov. Zlasti morajo biti operativni plani realni jn zagotovljen gradbeni material. To pa prav gotovo terja določenih naporov tehničnega in vodilnega kadra. In od politične zavesti in pripravljenosti le-teh je tedaj odvisno delo in nagrajevanje po učinku.
Eden izmed namenov nagrajevanja in dela po učinku je sprostitev rezerv v gradbeništvu. Manj bo nadur in zmanjšalo se bo šušmarjenje. Vzbudilo pa bi tudi večje zanimanje za strokovno usposabljanje brez katerega v gradbeništvu ni mogoče misliti na večji in širši razvoj ter napredek. Storilnost je namreč v veliki meri odvisna tudi od višjega nivoja strokovnega kadra in od večjega števila strokovnjakov v gradbeništvu sploh. Statistika nam pove, da je danes v gradbeništvu na 100 do 200 delavcev en sam delovodja, kar je več kot premalo. To tudj vpliva na organizacijo dela in konec koncev na obračunavanje učinka.
Sindikati ugotavljajo, da je precejšnja zavora pri oddajanju dela na akora oziroma na učinek tudi mnogo preširoka fronta gradenj. Ta namreč ni postavljena na razpoložljive količine osnovnega gradbenega in instalacijskega materiala ter obrtnih kapacitet, temveč le na finančni pokazatelj. To pa povzroča, da se rok za oddajo stavbe namenu po tretji gradbeni fazi vedno bolj podaljšuje, do enega leta in pol.
Med kolektivi je izredno zanimanje za delo po učinku, ker delavci veao, da tako lahko več zaslužijo. Vodstva podjetij pa se boje, če nekje tako delo uvedejo, da bodo potem vsi delavci hoteli delati samo tam. Res je, da na mah ni
mogoče na vseh gradbiščih uvesti dela po učinku in da ta prehod terja postopne ukrepe. Vendar pričeti je treba. Pritisk delavcev, ki želijo delati po učinku, pa bo ta proces samo pospešil. To pa je v Interesu družbe, ki ji ni vseeno, ali gradnja stavbe traja leto dni ali pa le šest mesecev in še manj.
del je nastalo zaradi tega, ker so taka dela izvrševali s privilegiji, ako jih primerjamo z dedi, ki Jih opravlajo na tržni in pogodbeni podlagi s proizvajalci — gradbenimi podjetji.
Glede družbene strokovne kontrole nad gradnjo je čvrsto skupno mnenje, da bi bilo potrebno okrepiti delo vseh vrst strokovnih inšpekcij. Prav tako bi morali bolje organizatorsko urediti tako upravno kakor tudi inšpek-
torsko službo na področju investicijske gradnje in v gradbeništvu. Izdelava pričakovanih zakonov in pravilnikov ie zelo velikega pomena za nadaljnji razvoj in ureditev investicijske gradnje. Zato jo tudi forsiraio družbeni, kakor tudi upravni organa. Meseca marca letos nameravajo organizirati širše razpravljanje o omenjenih zakonih in predpisih.
Ing. T. Valentmčii
SLITOOSIM AKADEMIJA
V	PR0SLHV0 PREŠERNOVEGA DNE
bo v ponedeljek, 9. februarja ob 20. uri v dvorani Slovenske Filharmonije s sledečim sporedom: Slavnostni govor — letošnji Prešernov nagrajenec Miško Kranjec;
Marij Kogoj: Trenutek;
Marijan Lipovšek: Letski motiv;
Danilo Lokar: Sodni dan na vasi — odlomek iz knjige bere Mileva Zakrajšek;
Slavko Osterc: Cvetoči bezeg;
Marijan Kozina: A cappella zbor iz opere »Ekvinokcij«
—	Izvaja zbor Slovenske Filharmonije, dirigent Jože Hanc;
Miško Kranjec: Mesec je doma na Bladovici — odlomek iz knjige bere Stane Sever;
Blaž Arnič; Samorastnik — VI. simfonija. — Izvaja simfonični orkester Slovenske Filharmonije dirigent Bogo Leskovic.
Vstop proti vabilu.
SVET ZA KULTURO IN PROSVETO IS LRS
St. 31 — 8. februarja 19») / SLOVENSKI POROČEVALEC / str. 3
1
I
Iskanje smeri
Sovjetski predlogi za rešitev berlinskega vprašanja, ki so sedaj stari nekaj manj kot dva meseca, so še vedno takšni, kakršni so bili in — formalno — »kriza«, ki so jo po mnenju Zahoda povzročili, ni nič manjša. Vendar pa je sedaj preteklo že dovolj časa za približno oceno položaja, ki je nastal zaradi sovjetskega koraka: ocena je pozitivna, v smislu, da s& je Zahod po dolgih letih začel resno ukvarjati z nemškim vprašanjem in da se počasi pojavljajo zamisli protipredlo-gov, ki bi utegnili postati osnova za bodoči sporazum.
Diplomatska dejavnost, ki se je razvila okrog nemškega vprašanja in berlinskega še posebej, je sila živahna in raznolika, tako, da jo je v celoti skoraj nemogoče opisati. Treba je samo omeniti »potovalno mrzlico« diplomatov in državnikov različne stopnje in vpliva, saj je le-ta najboljši znak. da je vsa zadeva »v postopku«. Macmillan potuje v Moskvo, berlinski župan Willy Brandt je v Kanadi, Hruščev je povabil Eisenhovverja, vlade se posvetujejo s svojimi diplomatskimi zastopniki in ameriški zunanji minister■ Dulles je spet na turneji, tokrat po Evropi, in sicer obiskuje države, ki so neposredno prizadete pri reševanju berlinskega in nemškega vprašanja.
Od vseh poti je v zvezi z Berlinom gotovo zanimivo Dul-lesovo potovanje, ki je po svojem namenu strogo omejeno na nemški problem, česar ne bi mogli trditi, denimo, za Macmillanovo pot. Se bolj zanimivo pa je, da potuje Dulles v Evropo kot posrednik, da bi prodrl s svojimi predlogi, ki niso tako nepomirljivi, kot so bila skoraj vedno doslej njegova stališča.
Dobro obveščeni krogi trdijo. da bo Dulles skušal prepričati zahodnoevropske zaveznike, naj sprejmejo protipredlo-ge. ki bi obsegali približno naslednje: predvsem bi bile baje ZDA pripravljene odstopiti od zahteve, da se inorata obe Nemčiji združiti s splošnimi volitvami, ampak naj bi bile splošne volitve le končni korak v združevanju. ZDA bi bile tudi za nekakšno splošno sodelovanje med obema Nem-ijama, kolikor bi Vzhod privolil na točno določen načrt za postopno združevanje, ki bi se končalo z že omenjenimi volitvami. Med tem časom bi deloval nekakšen vsenemški svet, ki bi skrbel za vedno tesnejše gospodarsko in politično sodelovanje, pri čemer bi o vseh važnih zadevah odločali državljani Vzhodne in Zahodne Nemčije s plebisciti. Dulles pa nikakor ni pripravljen privoliti na kakršne koli dogovore o bodoči politiki združene Nemčije.
Vse to, pravijo, so zamisli, o katerih se bo Dulles posvetoval v Evropi. Glede na z narta stališča zahodnonemške vlade je torej upravičena trditev, da prihaja Dulles z idejami, ki so tako za Bonn, tei-kor tudi za Dullesa naravnost radikalne. Odkod ta sprememba? Spomniti se je treba na to, da imajo ZDA sedaj demokratični kongres in da je postal predsednik senatnega zunanjepolitičnega odbora senator Fulbright, ki je znan po svojih ostrih kritikah dosedanje ameriške politike. Tik pred odhodom v Evropo se je Dulles na dolgo posvetoval s Eulbrightom in po sestanku je le-ta izjavil, da Dullesa predvsem skrbi, da evropske države na njegove predloge ne bodo privolile, in dodal, da je po njegovem mnenju Dulles »preveč pesimističen« glede možnosti, da bi evropski zavezniki sprejeli njegove zamisli.
Seveda je še prezgodaj, da bi karkoli napovedovali. Usoda vseh predlogov in protipred-logov je odvisna predvsem od tega, ali zares obstoja volja, da bi problem ^spravili z dnevnega reda, ali gre spet le za prestižno vojno, ki se najbolje razvija prav na nerešenih svetovnih problemih. Kolikor je res prvo, potem ni preveč tvegana ugotovitev, da se stvari razvijajo v pravi smeri.
-af
Pomoč španskim političnim preganjancem
London, 7. febr. (AP). Predstavnik laburistične stranke je danes izjavil, da bedo laburisti in Trade-Unioni nudili vso pomoč žrtvam političnih preganjan v Španiji. Poseben odbor bo skrbel, da bo britanska javnost obveščena o položaju v Španiji. Ista odbor bo zbiral denarna sredstva za obrambo v Španiji preganjanih socialistov in članov sindikatov, ki so jih aretirali lani pod obtožbo, da so izpod-kop avali Francov režim.
Domneve o novi vladi
MIROVNI MARATON
OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA
RIM, 7. febr. (Po telefonu). Po desetdnevni vladni krizi je predsednik republike Gronchi sinoči izročil mandat za sestavo nove vlade Antoniu Segniju, ki. bo v ponedeljek zjutraj začel posvetovanja s predstavniki parlamentarnih skupin vseh političnih strank.
Segni je sodeloval skoraj v vseh povojnih italijanskih vladah, najprej kot podsekretar v ministrstvu za poljedelstvo, nato pa kot minister za poljedelstvo in gozdarstvo ter v zadnjih De Gašperijevih vladah kot minister za prosveto. Od julija 1955 do maja 1957 pa je bil predsednik vlade. Po poklicu je jurist in univerzitetni profesor. Napisal je tudi več del iz civilnega in trgov-
kanci. Vsekakor pa bo njen življenjski rok kratek, največ do aprila, ko' bo kongres kr-ščansko-demokratske stranke. Skoraj vsi politični krbgi namreč ocenjujejo sedanjo vladno krizo kot krizo krščanske demokracije in ne države, kajti Fanfanijeva vlada ni padla zaradi nezaupnice v parlamentu, temveč zaradi notranjih nasprotij v krščah-sko-demokratski stranki. Od
škega prava ter s. področja tod torej sklepanje, da bo se-
kmetijstva. Po njem nosi ime tudi zakon o začetku izvajanja agrarne reforme.
Ce bi sodili samo po njegovih strokovnih kvalifikacijah, bi bil Segni vsaj ' navidezno lahko primerna . osebnost za rešitev najbolj perečih problemov dežele, toda v danih okoliščinah je taka ocena popolnoma napačna, kajti Segni ni bil izbran za Fanfanijevega naslednika zaradi svojih strokovnih kvalifikacij, temveč zato, ker je predsednik republike verjetno menil, da bo on najlaže pomiril duhove v kr-ščansko-demokratski stranki in zbral okrog nove vlade vsaj minimalno večino.
Kakšna bo vlada, kj jo bo sestavil Segni. bi bilo danes še težko reči. čeprav najbolj prevladuje mnenje, da bo sestavil enobarvno krščansko-demokratsko vlado, ki bi jo podprli z ene strani liberalci, z druge pa socialni demokrati in morda celo tudi republi-
danjo krizo lahko rešil le kongres najmočnejše stranke v državi. Generalni sekretar italijanske socialistične stranke Nenni bo imel jutri dopoldne v dvorani »Adriano-« v Rimu predavanje o temi »V krizi je krščansko-demokrat-ska stranka in ne dežela«.
Izročitev "mandata Segniju n; presenetila, kajti že po zaključku prvih posvetovanj predsednika republike s predstavniki političnih strank, preden je zavrnil Fanfaniiev odstop in pozval bivšega premiera. nai v parlamentu zahteva "glasovanje, je prevladovalo mnenje, da bo mandat dobil Segni. Ta rešitev vladne krize je. kakor kaže, naibolj razočarala socialnodemokratskega voditelja Saragata, ki v vladi, kakršno bi lahko sestavil Segni. ne vidi možnosti za udeležbo svoje stranke. Stranka je namreč uradno zavzela stališče proti štiristrankarskl vladi, kakor tudi proti eno-
Neurfa in
LONDON, 7. febr. (Reuter). Zaradi neurij in goste megle je prišlo v Britaniji, Franciji in v nekaterih drugih severnih deželah do številnih nesreč, ki so terjale tudi človeške žrtve.
Gosta megla, ki že tri dni leži nad Britanijo, velja Britance po uradnih podatkih dnevno 30 milijonov funtov. Posebno veliki stroški gredo za vzdrževanje prometa. Londonsko letališče je bilo zaprto 24 ur. Mnoge ladijske družbe so utrpele veliko škodo zaradi ladijskih zamud. Londonska megla pa je posebno škodljivo vplivala na zdravje Londončanov. V bolnišnicah sprejemajo samo najnujnejše primere, ker so vse bolnišnice prenatrpane z bolniki, ki bolehajo na bronhitisu in na pljučnici.
Nad Parizom je danes ležala gosta megla, zaradi česar je prišlo do številnih avtomobilskih nesreč.
V baltskih državah je prišlo zaradi goste megle do trčenja ladij. Ze tri dni ne vedo ničesar o majhni danski ladji, v kateri so bile tri osebe. V bližini Bornholma je sinoči švedska petrolejska ladja »Mer-cia« trčila v zahodnonemško tovorno ladjo »Wilhelm Fla-vin«. Posadka je morala nemško ladjo zapustiti.
V kjobenhavenskem pristanišču je nasedla potniška lad-
Obsodba dveh vojnih zločincev
BONN, 7. febr. (Tanjug). —
V Bonnu so danes obsodili na dosmrtno ječo dva podoficirja bivših SS-čet, Wilhelma Schu_ berta in Gustava Zorgeia. Med vojno sta bila stražarja v koncentracijskih taboriščih Sa-chsenhausen in Esterwegen. Sodelovala sta pri uboju ali pri hujskanju na uboi 113 ujetnikov. večinoma ruske narodnosti. V omenjenih taboriščih je bilo skupno ubitih 11 tisoč ujetnikov.
Oba je sovjetsko sodišče leta 1S47 obsodilo na dosmrtno ječo kasneje pa sta bila izročena z ah od non eniškim oblastem
»Hedtoil« dokončno izgubljen
KjSbenhaven, 7. febr. (Reuter) Danska vlada je danes uradno sporočila, da je treba ladjo »Hans Hedtoft« Imeti za dokončno Izgubljeno. Ladja se je potopila pred enim tednom v bližini Groenlandije skupno s Posadko in 95 potniki.
Včeraj so prenehali iskati to adjo. ki je Imela nosilnost 2875 ton. Po vsej verjetnosti je zadela ob ledeno goro ln se potopila. O potnikih ln posadk' niso našli nobenega sledu.
Verjetno bo kanadsko vojaško letalstvo še nadaljevalo Iskanje morebitnih preživelih potnikov ln posadke. Včeraj so Stlrl ameriška lovska letala preletavala področje, kjer domnevajo. da se je ladja potopila. Zaradi slabega vremena so se morala vrniti. V bližini Groen-iandlje piha veter s hitrostjo 80 km na uro. Vidljivost na morju je enaka ničli. Zato tudi ni bilo mogoče ugotoviti kaj predstavila 10 metrov dolg predmet, ki so £a letala prejšnji dan odkrila v bližini ledene gore.
ja z 225 potniki. Po vesteh iz Hamburga pa je majhna za-hodnonemška ladja utonila po trčenju z izraelsko motorno ladj'o »Negbar«, ki ima 11.000 ton. Potnike in posadko so rešili.
Sedem milijonov delavcev v Egiptu
Kairo, 7. febr. (Tanjug). Po uradnih podatkih ie v egiptovski pokrajini Z AR 7 milijonov kmetijskih in industrijskih delavcev. Egipt šteje 24 milijonov prebivalcev. Leta 1956 je egiptovsko prebivalstvo naraslo za pol milijona.
barvni krščansko-demokratski vladi. To sta pa tudi edini alternativi za vlado, ki bi jo lahko sestavil Segni, seveda, če bi v prvem primeru dosegel privolitev liberalcev, socialnih demokratov in republikancev, kar pa je skoraj izključeno, kajti četudi bi liberalci in socialni demokrati privolili, republikanci ne bi. Zatorej ostane le druga možnost — enobarvna vlada. Sodeč po izjavah, ki sta jih dala voditelj liberalcev Malagodi in sekretar republikanske stranke Reale, obstojajo možnosti, da bi ti dve stranki v parlamentu podprli enobarvno kr-ščansko-demokratsko vlado ali pa vsaj ne bi 'glasovali proti. Malagodi je namreč izjavil, da je imel v 22 mesecih preteklega Segnijevega vladanja priložnost ceniti politično tenkočutnost profesorja' Segnija, medtem ko je Reale dejal, da bodo republikanci počakali in da bodo zavzeli svoje stališče šele. ko bodo videli, kakšna bo vladna formula, kakšen bo njen program in kako bo sestavljena.
Program pa bo tudi za Segnija najtrši oreh. Ce bo hotel pomiriti »ostrostrelce« v svoji stranki in pridobiti glasove liberalcev, se bo zameril levemu krilu svoje stranke in izgubil tudi znaten del glasov socialnih demokratov, čeprav Saragatovega verjetno tudi v tem primeru ne. Krščansko-demokratska časopisna agencija RADAR, ki zastopa stališča baze, to je dela levega krila stranke, ostro nasprotuje vsaki povezavi z liberalci, direktni, pa tudi indirektni. — »Segnijev uspeh je možen samo v primeru, če se ne bo pustil zapeljati od centrističnih teženj, to je, da bi skušal skupno z liberalci sestaviti programsko osnovo,« piše agencija v svojem komentarju ter poudarja, da je edini možni politični program usmeritev finančne politike v produktivne investicije, krepitev državne udeležbe v gospodarstvu in obvezno izboljšanje kmetijske politike. To pa je program, ki je v preteklosti ločil krščanske demokrate od liberalcev. Vsaka oddaljitev od tega programa bi bila po mnenju te kr-ščansko-demokrgttske agencije izdaja volivcev.
Toda le malo je verjetno, da bi lahko prevladovale programske težnje, ki jih zastopa ta agencija. Glavno vlogo pri sestavljanju vlade bo igrala politična stranka.
Aca Stanovnik
IlONDON- MOSKVA
— NEKAJ PA TUDI MI ANGLEŽI SE ZMOREMO... —
Debr6 potuje v Alžir
Francoski premier bo proučeval predvsem gospodarske probleme v Alžiriji — Koloni proti »posebnemu privilegiranemu mestu« Hlširije v
francoski afriški skupnosti
PARIZ, 7. febr. (Tanjug). Francoski ministrski pred-450 milijard frankov letno pove-sednik Michel Debre bo jutri odpotoval na štiridnevni obiskčali industrijsko proizvodnjo do v Alžir. Na mestu bo proučil možnost za »hitro uresničenje«take stopnje, da bo alžirski de-vladnih gospodarskih načrtov, ki naj bi gospodarsko dvig- lavec na socialnem področju nili deželo, v kateri že štiri leta besni uporniška vojna. lahko izenačen z delavcem v
metropoli. Letos bodo investi.ra-vlada kljub nadaljevanju voja- u v ta na6rt 120 milijard fran-ških operacij »storila vse«, da kov Toda zaradi nestabilnega bo še to leto začela uresničevati vojaškega položaja si strokov-tako imenovani »konstantinski njaki niso edini v tem> v kakš_ načrt«. Le-ta določa, da bodo v ne Qhjekte je treba prvenstveno naslednjih 10 letih od investicij vložiti investicije.
Zblževanfe stališč
ZURICH, 7. febr. (Reuter-AP). Zunanja ministra Grčije Ln Turčije, Averof in Zorlu, sta danes nadaljevala razpravljanje o Cipru. Pred sestankom je Zorlu izjavil, »da sedanji razgovori utirajo pot rešitvi ciprskega vprašanja«. Kot se je zvedelo, bosta zunanja ministra razpravljala o podrobnostih kompromisnega načrta, po katerem naj bi Ciper dobil neodvisnost.
V Parizu pripisujejo Debre j e-vi alžirski turneji velik pomen. Zgladiti bi morala ostra nasprotja v vladi zaradi še nezadostno razčiščenih političnih načrtov predsednika De Gaulla, kako rešiti alžirski problem. Pravijo, da bo Debre večji del svojega obiska prebil v mestu Alžiru s poslanci, ki so bili izvoljeni pod parolo »integracija Alžira in Francije«. Nekatera kolonialistična združenja so ob tej priložnosti objavila proglase proti »zgrešenim koncepcijam« o tem, da bi imel Alžir »posebno privilegirano mesto« v francoski afriški skupnosti. Ta združenja so zahtevala od vlade, naj javno in odločno razglasi, da je integracija cilj njena politike v Alžiru.
Ti razglasi so dejansko kriti ka De Gaulla, ki je nedavno ponudili alžirskim upornikom pogajanja o prekinitvi sovražnosti, če bi uporniki privolili v častno
kapitulacijo. V takem primeru bi po De Gaullovi ponudbi dobil Alžir posebno vidno mesto v
okviru nove skupnosti, ki zdru-ozir. parlamentarna - žuje metropolo in bivše prekomorske posesti.
V Parizu poudarjajo, da bo
PISMO IZ CELOVCA
Usoda dveh manjšin
CELOVEC, februarja. List avstrijske vlade »Wiener Zeitung« je te dni objavil uvodnik o položaju na Južnem Tirolskem. Napisan je bil ob prihodu predstavnikov južno-tirolske avstrijske manjšine, ki so prišli na Dunaj prosit za podporo Avstrije pri uveljavljanju manjšinskih pravic iz tako imenovane pariške pogodbe med Italijo in Avstrijo.
»Wiener Zeitung« piše, da so južni Tirolci po letu 1918 doživeli že hujše čase kot danes, ugotavlja vrsto pravic, ki jih ta manjšina uživa, in priznava, da »je videti skoraj tako, kot da imajo prav italijanski državniki, ko trdijo, da so Južni Tirolci v Evropi manjšina, s katero najbolje ravnajo«. — Kljub vsem tem formalnim pravicam pa tirolska manjšina upada, kakor kažejo številke. Zato avstrijski vladni list ugotavlja, da se pariška pogodba ne izvaja na način, kakor je bilo leta 1946 zamišljeno. »Ta pogodba,« piše list, »je imela namen ohraniti narodnost na Južnem Tirolskem. Kar se pa dogaja, je pravo nasprotje tega.« — Skratka, list avstrijske vlade se postavlja na stališče, da za manjšinsko zaščito ni dovolj samo formalno izvajati pogodbena določila, marveč da je treba obstoj manjšine tudi dejansko zagotoviti.
To je prav tisto stališče, ki ga poudarjajo koroški Slovenci, samo s to razliko, da oni še vedno zaman čakajo, da bi jim Avstrija priznala tudi vse tiste formalne pravice, ki so jim zagotovljene z državno pogodbo. Se več. v Avstriji skušajo celo zanikati njihov obstoj in tega n« delajo morda kakšni zakotni neodgovorni liudie marveč državni uslužbenci. katerim daje vodilna avstrijska vladna stranka poslanski mandat in jih pri tem vsestransko podpira. V ta namen je bila ustanovljena celo posebna organizacija. tako imenovana Zveza koroških vindišarjev. katere glavni namen je preprečiti izvajanie manjšinskih pravic za velik del koroškega slovenskega prebivalstva s tem. da zanika njeeov slovenski narodnostni značaj Ta organizacija, ki nastopa samo tedaj, kadar je treba ovirati izvajanje manjšin-
skih pravic in priznanje ko--■roških Slovencev kot enakovrednih državljanov, se je pojavila v javnosti zopet v trenutku, ko se je na Koroškem mudila komisija prosvetnega ministrstva zaradi proučevanja vprašpnj manjšinskega šolstva v koroški praksL
V četrtek je ta groteskna organizacija. ki obstoji dejansko samo v društvenem registru, •nastopila celo s tiskovno konferenco na Dunaju. Govornik je bil gimnazijski profesor in deželni poslanec ljudske stranke Valentin Einspieler. Znova je skušal prikazati koroške Slovence kot sovražen in do Avstrije nelojalen element s tem, da je poudarjal, da so »vindišarji« stali vedno na strani Avstrije, čeprav tudi sam dobro ve, da gre za vprašanje narodnostne jezikovne pripadnosti, ne pa za kakršno koli politično usmerjenost prebivalstva na Koroškem. Pravi smisel njegovega nastopa je moral vsakomur postati jasen tedaj, ko ie priznal, da ljudje, o katerih govori, niso nemškega materinskega jezika, zahteval oa ie zanje v šoli izobrazbo edinole v nemščini, katera naj bo njihov knjižni je-7.-‘k Pri tem se je skliceval na Število odjav od slovenskega pouka no odpravi obveznih dvojezičnih šol lanskega septembra. čeprav ie avstrijska in trna demokratična javnost to odjave pravdno ocenila kot posledico nezakonitega organiziranega nacionalističnega pritiska.
O žalostni komediji na Dunaju ne bi kazalo izgubljati besed. č° ne bi bila del vztrajne in sistematične akcije nasprotnikov demokratičnega sožitja med naredi in sploh kj žbomeva napredka, akciji, vi hoče že v nanrei Izigrat’ pravice manišine. ko bi h končno po državni pogodbi vendarle bile formalno prizna-
ne. Da s takšnim ravnanjem ovirajo demokratično rešitev tudi drugih vprašanj, na katerih je Avstrija interesirana, recimo južnotirplskega, tega ti akterji in njihovi zaščitniki menda niso sposobni dojeti.
Koroška javnost je tudi izvedela novico, da se je po dolgem času zganilo dunajsko notranje ministrstvo v vprašanju obnove spomenika padlim partizanom na pokopališču v St. Rupertu pri Velikovcu. — Spomenik so še vedno »nezna-ni» zločinci divjaško razstrelili pred več kot petimi leti, 10. septembra 1953. Na povabilo notranjega ministrstva sta 4. februarja dva predstavnika
Danes se bosta ponovno sestala tudi ministrska predsednika Turčije in Grčije, Men-deres in Karamanlis. V krogih, ki so blizu obema delegacijama, pravijo da sta se obojestranski gledišči nekoliko zbližali. Poudarjajo tudi, da obstaja na obeh straneh mnogo dobre volje in želja, da pride do sporazuma.
Ce bo med Grčijo in Turčijo prišlo do sporazuma o Cipru, bo o tem obveščena britanska vlada, nakar bo sledila trojna konferenca.
Popolno diskretnost, ki obkroža zuriške razgovore, tolmačijo grški listi kot željo obeh sobesednikov, da razpravljata o Cipru brez prisotnosti javnosti, ki bi bila za razgovore nekoristna.
Prevladuje mnenje, da želita obe stranki doseči popol-
no rešitev ciprskega vprašanja bodisi stalno ali začasno.
Vladni »Akropolis« piše, da je Ciper važen za varnost obeh držav in da mora zatorej postati osnova, na kateri bo temeljila grško-turška zveza.
»Katimerini« pa meni, da v Ziirichu niso vzeli za izhodišče Macmillanov načrt za Ciper.
Popoldanski atenski listi u-gotavljajo, da so se razgovori o Cipru po včerajšnjem sestanku med Karamanlisom in Menderesom začeli odvijati mnogo hitreje. Zunanja ministra obeh držav bosta po mnenju atenskega tiska danes podrobno proučila	nekatera
vprašanja splošnega načrta za rešitev ciprskega	problema,
vprašanja, o katerih sta včeraj govorila oba	ministrska
predsednika.
TELEGRAMI
DŽAKARTA — Predsednik indonezijske vlade Karta-vidjaja bo obiskal Sovjetsko zvezo. Datum obiska še ni določen.
WASHINGTON — Demokratski senator William Fulbright je bil imenovan za predsednika senatskega odbora za zunanje zadeve. Zamenjal bo 91-letnega Theodora Greena, ki se je iz zdravstvenih razlogov umaknil.
NEW DELHI — Indija bo prihodnje leto presegla proizvodnjo Diesel motorjev, namenjenih za kmetijstvo, ki je določena v drugem petletnem planu. Ta načrt določa, da bodo leta 1961 proizvedli 20.000 Diesel motorjev na leto. - , PARIZ — Svet organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje je iz fonda 600 milijonov dolarjev, namenjenega Zveze koroških partizanov evropskim državam, odobril 21 milijonov dolarjev Turčiji, pristojnemu oddelku na Du- Grčija je dobila -iz tega fonda 15 milijonov dolarjev, naju razložila stališče Zveze CAPETOWN — Danes je v 84. letu nmrl v Capetownu glede obnove spomenika. -j bivši predsednik vlade Južnoafriške unije Daniel Malan.
Desnica se zdražnfe
V Parizu so ustanovil! novo »nacionalno stranko«, ki zajema pristaše skrajne desnice iz metropole in Alžirije
PARIZ, 7. febr^(Tanjug). V Parizu so danes sporočili, da je bila ustanovljena nova »nacionalna stranka«. Nova stranka je nastala z združitvijo nekaterib skupin skrajne desnice iz Francije in iz Alžira.
riškega Standard Oil nadzoruje največji del petrolejskih vrelcev v Sahari.
Ustanovni skupščini je prisostvovalo preko 1000 delegatov, ki so temeljili svoje govore na nedeljivosti interesov Francije in Alžira ter na francoski navzočnosti v Severni Afriki. Dan pred ustanovno skupščino so aktivisti nove stranke raztrosili letake s pozivi, naj ljudstvo podpre vojaške akcije v Alžiru, z zahtevo po uvedbi smrtne kazni za vse ujete voditelje alžirskega osvobodilnega gibanja in z zahtevo po intervenciji francoskih čet za ponovno okupacijo Tunisa in Maroka.
Sef nove nacionalne stranke je Pierre Sidos, ki je hkrati šef polvojaške »mlade nacijer-To so ustanovili po vojni po vzorcu pred vojno prepovedane fašistične organizacije »Ca-goule«.
Pariški bankir Albin Cha-landon pa je danes prevzel položaj generalnega sekretarja stranke v uniji za novo republiko. Ta stranka ima po zadnjih parlamentarnih volitvah največje število predstavnikov v parlamentu. Dosedanji generalni sekretar te stranke Roger Frey je namreč odstopil, ker je bil imenovan za ministra za informacije.
»Unijo za novo republiko« sta lani ustanovila Soustellein Debre. Albinu Chalandonu, ki je predstavnik največje banke »Worms«, sta poverila vodstvo gospodarsko-finančne komisije v novi stranki. Na pobudo Chalandona je Wormso-va banka pred nedavnim ustanovila novo družbo »Franca-rep«, ki ob sodelovanju ame-
Subandrio bo obiskal Avstralijo
Džakarta, 7. febr. (AP). V ponedeljek bo odpotoval v Avstralijo indonezijski zunanji minister Subandrio, ki je v tej zvezi izjavil, da pričakuje, da bodo osnovna vprašanja v odnosih med Avstralijo in Indonezijo rešena, kar sedaj ni primer.
Subandrio je dejal, da ne pričakuje od Avstralije, da bo le-ta rekla poslednjo besedo glede zahodnega Irijana (zahodne Gvineje), ki je pod nizozemsko okupacijo. Dodal je, da geografske potrebe zahtevajo tesnejše sodelovanje med Avstralijo in Indonezijo ter da so vznikli skupni problemi, predvsem na področju varnosti.
Sili
KOVA KULTURA
■
mi
evropski kroj obleke. Edino domačinke nosijo večinoma svojo belo narodno nošo. Vendar se tu in tam še vedno sreča okoličan, ki je prišel v mesto bos in ogrnjen s plaščem iz surovo ustrojene kože. Seveda nosi vedno v roki nepogrešljivo sulico in ima obešeno za pasom bodalo. In bolj kot niegova obleka preseneča njegov mir med številnimi Buicki in Chevroleti.
Addis Abeba ima nekaj zgradb, ki se jih ne bi branilo nobeno evropsko mesto. Vendar prevladujejo pritlične in enonadstropne hišice, zgrajene iz lesa in ometane z ilovico. Vse so lepo pobeljene in pokrite s pločevinasto streho. Ta način gradnje je zelo cenen, mogoč pa v izredno milem podnebju, ki ie značilen za Addis Abebo. V mestu so številne trgovine, ki po izbiri blaga ne zaosta’ aj o za evropskimi, na enaki ravni je nekaj hotelov in kinodvoran. Mesto ima tudi veliko in sodobno letališče, klavnico, vodovod, sodobno opremljene bolnišnice, zato pa nobene veterinarske in higienske službe, vsaj ne v pomenu, kakršnega smo vajeni pri precej manjših mestih pri nas.
Se vedno opravljajo pomembno delo čistilcev jate jastrebov podnevi in trope hijen ponoči. Oboji brezplačno in takoj odstranijo vsako mrhovino ali odpadke. In čeprav nihče ne kontrolira vode in živil, so mi vsi zagotavljali, da še ni bilo epidemij niti večjih obolenj.
Omenil sean že, da je vse mesto zavito v zelenje euka-liptusov in nepravih bananovcev. Večina hiš ima vrtove polne zelenja in cvetja. Podnebje je naravnost čudovito, saj 'se povprečne dnevne tem-pea^ture gibljejo skozi vse leto med 16 in 18 stopinjami celzija. Samo v zimskih nočeh pade temperatura pod ničlo, dočim tudi v najbolj vročih mesecih ne preseže 38 stopinj. Snega in ledu seveda ne poznajo.
Ljudje so izredno prijazni. Tujec pa ima seveda kar precejšnje težave z jezikom. Uradni jezik je amharščina in angleščina za tujce. Vendar ni redkost srečati domačina, ki ne razume niti besedice amharščine in razen v uradih, se tujec najlaže pomeni v italijanščini. Domačini imajo sploh prirojen dar za tuje jezike in kasneje nisem bil več presenečen, če me je kdo pozdravil s pravim jugoslovanskim:
»Dober dan. Kako ste?«
Povprečen etiopski izobraženec obvlada po dva, tri evropske jezike. Drugače pa lahko slišite pri razgovoru Evropejca z domačinom čudovito mešanico amharščine, italijanščine in enega ali dveh evropskih jezikov.
Vsekakor: jezik ni bil nikoli ovira, da se ne bi lahko sporazumel z domačini, ki so resnično zelo prijazni s slehernim tujcem, posebno z Jugoslovanom, toda obenem tudi ponosni, da so Etiopci.
Ciril Trček
Abeba lepo razsvetljena in ne manjka številnih, raznobarvnih neonskih reklam. Vendar je živahno samo do polnoči, ker je od polnoči do štirih zjutraj prepovedano vsako gibanje po mestu. Ta prepoved velja še iz časov Menelika II. in zanjo nisem mogel nikakor dobiti zadovoljive razlage. Na vsak način pa ima svoje dobre lastnosti v tem, da so prebivalci o polnoči že doma in se izpraznijo tudi vsi javni lokali. Po polnoči postane mesto pusto in prazno. Po ulicah se sprehajajo samo redki stražniki, na pločnikih mirno spijo, zaviti v svoje odeje številni čuvaji.
Zato pa toliko bolj zaživj mesto sleherno jutro. Prvi se zbude zabanje, ki so »čuvali« preko noči rtzlične lokale in hiše. Na jutranjem soncu se grejejo mladi čistilci čevljev in lovijo svoje stranke; z vseh strani pa prihajajo na trg okoličani s svojimi pridelki. Vajenci in pomočniki pometajo trgovine in delavnice, v nekaterih zažigajo kadilo in razstavljajo svoje blago naprodaj. Na križiščih stojijo otroci ter ponujajo nove časopise, ki se tiskajo v francoščini, angleščini in seveda tudi v amharščini. Ne manjka tudi prodajalcev z narodnim blagom: pisanimi košaricami, slikami in ovčjimi kožami, sulicami in bodali ter prodajalcev opičjih in leopardovih kož.
Živahen promet doseže svoj višek pred deveto uro, ko hite v svoje urade zadnji nameščenci. Delovni čas v uradih je namreč od devetih do ene in od treh do šestih popoldne. Seveda se pojavi ta višek v mestnem prometu ponovno popoldne in proti večeru.
Lahko bi trdil, da prevladuje na ulicah Addis Abebe
tugoslavija je pomagala pri organiziranju trgovine v Etiopiji, Sredi Adas Abebe je velika . trgovska hiša »Jugoetiopija«, ki prodaja tudi precej našega blaga.
ANTJEM
težko določiti. Predvsem zaupanje delničarjev. Velelast-niki delniških podjetij in bank so zainteresirani, da sede v teh podjetjih ljudje, ki jim zaupajo upravo podjetja. Dalje, osebnost mora biti ugledna, v poslovnih krogih, v finančnih ali — niti to ni ovira — v političnem življenju. Sijaj naslova upokojenih predsednikov vlad, ministrov, generalov in manjših stopenj samo dviga ugled foruma in zaupanje pred delničarji ter v javnosti.
Tudi politične osebnosti, ki niso bivše, temveč sedanje, lahko prispevajo k sijaju in ugledu podjetja. Kot se je izkazalo, tako tudi delajo in podjetja, -ki se jim posreči okrasiti seznam članov upravnega odbora tudi z zvenečimi imeni sodobnih političnih osebnosti, lahko računajo na dvojno korist: na eni strani podjetje s tako ugledno osebnostjo na čelu kotira na tržišču več, na drugi strani se s takimi osebnostmi, ki opravljajo tudi visoke upravne in gospodarske funkcije, utrjuje vpliv gospodarskih in finančnih krogov na državno
ka, »katerega nasveti in sodbe, navdihnjene z visokim znanjem in prizadevanjem, so bile zelo koristne«. Slava mu!
Če bi pokojnik tako ne želel, bi namesto te skromne osmrtnice po vseh običajih in pravilih gospodarskega protokola bilo objavljenih v vseh velikih in lokalnih listih devetnajst osmrtnic, na najmanj štirih stolpcih, kot pri-tiče rangu in položaju človeka z devetnajstimi sedeži v nadzornih odborih. Komercialni direktorji listov verjetno niso bili navdušeni nad to zadnjo željo. Okoli 1,5 milijona dinarejv, kolikor znaša oglasna tarifa za eno stran, ne bi bili odveč v blaga5niški knjigi mnogih listov.
V katalogu poklicev, ki jih je v Zahodni Nemčiji evidentiranih ravno 30.000, boste zaman iskali članstvo v nadzornem odboru. Ta poklic ni naveden. To je postranski poklic, ki pa je mnogo bolj donosen kot poklici in funkcije, ki donašajo dohodke s šestimi številčnimi mesti, v markah seveda.
Kvalifikacije? Te bi bilo
Bonn, februarja. Pokojnik je bil skromen in umirjen človek. Njegova zadnja želja odkriva vso skrb za dobrobit in rentabilnost mnogih delniških družb, v katerih je opravljal odgovorno dolžnost predsednika, namestnika predsednika ali člana nadzornega odbora. Njegova želja pred smrtjo je bila, da vsi forumi, ki jih je nadziral, skupno objavijo žalostno vest, da ne bodo brez potrebe zapravljali težko pridobljenega denarja in da ne bodo preveč obremenjevali skladov ali obresti delniških dividend in tan-tijem.
In tako je le ena sama osmrtnica objavila smrt skromnega, toda zaslužnega človeka, pod sporočilom o žalostnem dogodku pa so se vrstili podpisi kar devetnajstih podjetij, ki jih je pokojnik upravljal. Tovarna avtomobilov, tovarna hladilnikov in električnih aparatov, nekaj jeklarn, več kemičnih tovarn, tekstilna tovarna, tovarna tobaka, tri tovarne strojev, zavarovalna družba,! bančni in kreditni zavodi so .Objavili skupaj smrt člove-
Obrtna delavnica
»ELEKTRO - TERMO«
2ibertova 7, šiška
sporoča vsem odjemalcem, da je odprla servisni oddelek za popravila vseh vrst elektromotorjev, transformatorjev avtomatov, elektro-gospodinjskih aparatov in podobno. — Popravila izvršuje hitro, solidno in pocenil 758
Biio je n.a pustni torek 6. februarja 1940. Kljub vojni vihri, ki je že zajela Evropo in pretila vsak čas potegniti v svoj vrtinec tudi Jugoslavijo, kljub intenzivnemu partijskemu delu, ki so ga narekovale te razmere, posebei pa še politični položaj Jugoslavije pod vlado Cvetkoviča in Mačka, smo se celjski komunisti zbrali zvečer tega dne na zabavi v celjskem Narodnem domu. Ob takih priložnostih smo se najlaže sešli. ne da bi zbujali posebno pozornost. Tu so bili: Dušan Kraigher, Slavko Šlander, Franjo Vrunč, Miloš Zidanšek, Peter Stante in še nekateri. Po opravljenih pomenkih smo obsedeli še vsak pri svojih znancih.
Ker sem se čutil nekoliko bolnega, sem se kmalu po polnoči poslovil in se odpravil domov. Toda komaj sem dobro zaspal, me ie zbudilo močno trkanje na vrata.;.
»Kdo je?«
»Policija! Odprite!«
Bil sem nekoliko vajen takih obiskov in sem si mislil: zopet hišna preiskava, nato preiskovalni zapor itd. Sprva sem pomisli! na beg. Toda moja mansarda je bila nekako v višini drugega nadstropja. Ce bi tvegal, bi lahko skozi okno, ki ie bilo obrnjeno na dvorišče, skočil na streho drvarnice in potem — če si ne bi polomil nog — skočil še na dvorišče. Tam pa bi moral zopet preplezati precej visok zid, da bi prišel na ulico.
Ko sem odprl, sta stala pred vrati dva policaja in znan celjski agent. Povabil sem iih v sobo, toda začuda, ostali so kar zunaj. Agent mi je samo izrccil kos papirja, na katerem je pisalo, da mi je na pod-.ag: § 12a Zakona o zaščiti dr žave odrejeno prisilno bivanje v Bileči..,
Tako torej.
Vprašal sem agenta, kdaj moram oditi v novo bivališče Odgovor, ki sem ga. seveda, pričakoval, ie bil: takoj!
Ponovno spm pomislil na . skok sikozi okno. Toda sedaj je bilo to še manj mogoče. Razen tega pa sem se takoj spomnil, da nisem edini, ki ga hočejo odgnati. Vsi moji tovariši. ki jim gotovo preti ista usoda, so verjetno še na zabavi. Treba iih ie naglo obvestiti!
Nalašč sem začel glasno protestirat; in zahteval, da zbudimo gospodinjo da ji izročim svoje stvari. Toda bila je že budna, a si doslej nj upala blizu. Z njo vred pa se_ ie prikazala tudi dijakinja Stckova iz Petrovč, ki je tedaj začasno prenočevala v njenem stanovanju. Bila je naša simpatizerka itj je poznala večino mojih tovarišev. Njej sem izročil v varstvo svojo skromno imovino in ko sem od nje poslavljal, sem ii šepnil, kaj mora storiti.
Ko so me nato odpeljali v celjske zapore in od tam na vlak in sem tam našel ^ samo Korena iz Šoštanja in Vipotnikovo iz Zabukovice, mi je odleglo, ker sem vedel, da se je tovarišici Stokovi posrečilo obvestiti ostale, da so lahko pravočasno izginili To i * do-
A^-cS.
, /f-aa^1'
kazovalj tudi obrazi agentov. Bil sem zadovoljen, obenem pa sem, seveda, svojim tovarišem, ki so ostali na svobodi, čeprav so morali živeti odslej v ilegali, tudi zavidal...
Policiji se je mudilo. Takoj so nas odpeljali v Ljubljano, kjer se nam je pridružila večja skupina iz Ljubljane. Gorenjske. Notranjske in Do-
No, kar nas je bilo »starih robijašev«, smo vedeli, da to ne bo trajalo dolgo. Takle režim se da hitro zlomiti. Toda za to ie potrebna pomoč javnosti in torei čas.
A ta čas je prišel zelo hitro. Partija ie dosegla, da je ljudstvo kar najhitreje izvedelo za ta najnovejši fašistični akt in
tud; reagiralo.
VBILECE
ODLOMEK I/ SPOMINOV
lenjske — in še isti elan naprej preko Sarajeva (kjer smo čez noč spoznali še sarajevske zapore) — v Bileče.
Ko smo se čez dva dni priči j azil j v Bileče, nas je najprej sprejel sreski načelnik — razmeroma mlad gizdalin, re-žimec, ki nam je sprva zelo samozavestno govoril o hišnem redu. Naš takojšen odgovor. da ne priznavamo nobenega hišnega reda, ampak se uklanjamo le grobi nezakoniti sili, ga je zmedel. Zmignil je z rameni, češ ;az vas nisem interniral in mene se to ne tiče — ter izginil v svojo sobo.
Sneli so nam verige in nas v novem spremstvu štirih ali petih žandarjev z nasajenimi ba joneti odgnali v taborišče — v obzidan velik kasamiški prostor z več kasamiškimi zgradbami. V eni od teh so nas nastanili. Tam pa je bilo že precej tovarišev iz Srbije, Bosne, Črne gore in Makedonije, ki So prispeli že prej. Med njimi sem našel mnogo starih znancev iz robije v Mitroviči. Tu sta bila tudi Moša Pijade in Ivan Milutinovič in šo polno drugih. A to smo dognali šele pozneje, ker so nas takoj strogo oddvojili.
Slovenci smo dobili svojo sobo in še tri tovarišice (Pepca Kardeljeva, Angela Dovčeva in Anica Vipotnikova) svojo. Sicer pa so imeli svojo sobo še Makedonci, eno pa Srbi, Bosanci in Črnogorci skupaj. Prehod iz sobe v sobo je bil prepovedan in tudi pičlo odmerjen dnevni sprehod se je odvijal ločeno za vsako sobo posebej. Poleg tega — in to je bilo najhujše — je v vsaki sobi noč m dan stal žandar z bajonetom na puški, tako da se nismo mogli niti svobodno pogovarjati med sabo. Z and ar v sobi. žadar na hodniku, žandar pred straniščem, žandarji pred stavbo in okoli stavbe — kamor si se ozrl, si zagledal ta simbol in edini steber vladajočega režima.
Ti žandarji pa so bili še posebno grobi in surovi. Skora: vsi so imeli mrke obraze, kakor bi bili posebej izbrani za to. kar so tudi bili.
Vse to in pa še slaba hrana, stroga cenzura pisem, prepoved obiskov itd., je seveda še stopnjevalo našo nevoljo. To ni bila več internacija ampak naihujšj zapor!
Jr ha.
, y
'	č5o-l«Vd->-
Z
'*e
!% ia CulKXVi	<7»
^ ji
JU^r	PJPP	K)	us
/-o^Q	r	^
-p^^cU £<P-
© -
<7r>an.
. eri--Z-
Cikio Vc
Isfj Ji
AVte/*	jr
Naslednja skupina Slovencev, ki je prišla dva dni za nami v Bileče, je že pripovedovala o množičnih demonstracijah v Zalogu in Trbovljah.
V Ljubljani si niso več upali voziti internirancev na ljubljansko postajo, ampak so jih vozili s policijskim avtomobi-
lom v Zalog. Tu pa jih je pričakala množica demonstrantov ki je glasno protestirala proti najnovejšemu nasilju bana Natlačena in »demokratske« vlade. V Trbovljah je bilo še
huje in so morali eno skupino celo izpustiti domov.
Toda Bileče je bilo daleč — niso ga izbrali zaman — in cenzura stroga. Kako naj pro-dro v javnost vesti o vsakdanjih šilkanah in incidentih, za katere je skrbel predvsem zagrizeni in surovi žandarmerij-ski poročnik Terzič? Kako naj javnost pravočasno izve za mučenje in pretepanje Moše Pijade in Ivana Milutinoviča (Moši so žandarji zlomili trd rebra), kar se je zgodilo že prve dni po našem prihodu.
A tudi za to se ie našla pot. Tudi v Bilečah je bilo mnogo naprednih in borbenih prebivalcev, tudi tu je bila doma napredna mladina, tudi tu je bila navzoča Partij a!
Pivi spopad Je bil razmeroma kratek. Nekaj protestnih gladovnih stavk, nekaj demonstracij in protestov ob sistematičnem rušenju hišnega reda — vse to ie sreskega načelnika in njegove žandaarje spravilo hitro ob glavo. Kakor
smo v izvedeli, je stalno brnel telefon med Biiečami in Beogradom. Od tam pa so prihajala le dvomljiva in nasprotujoča si navodila, kar je bila po sled ip a čedalje hujšega pritiska javnosti in svojcev ter neštetih protestnih not in pritožb na vsa mogoča ministrstva in osebe, ki so jih pošiljali naši napredni advokati in pravniki ter razna društva in ustanove. Temu se je pridružilo še Kardeljevo odprto pismo Mačku, ki je temeljito razkrinkalo tega prikritega, a toliko bolj zakrknjenega reakcionarja. Partija je delala s polno parol
Režim ni pričakoval takega pritiska in je začel popuščati. Toda samo toliko, kolikor ie moraL Dosegli smo, da so žandarji izginili iz sob in izvaje-vali smo tudi svoboden prehod iz sobe v sobo ter skupen in daljši dnevni sprehod. Tudi cenzura je popustila in lahko smo dobivali obiske in si kupovali dodatno hrano itd.
Tudi zloglasni in osovraženi Terzič je moral oditi. Premestili so ga v Ndkšič. To nam je še posebei dvignilo ugled pri žandarjih, ki niso mogli doumeti, kako smo mogli mi.
interniranci, doseči premestitev njihovega komandanta!
Začeli so tudi počasi izpuščati tovariše. Vsak teden je odšla kaka manjša skupina domov. Vendar se je taborišče obdržalo še do konca oktobra, ko nas je odšlo zadnjih dvai-set.
Ves ta čas pa se je naš boi seveda nadaljeval. To ie bil sedaj boj za že pridobljene pravice, ki bi nam jih bili odvzeli. (kar so tudi večkrat poizkušali) kakor hitro bi le malo popustili in čim bi se javnost prenehala zavzemati za nas.
V takih razmerah smo seveda takoj organizirali sistematično šolo — študij marksizma in leninizma ter aktualnih partijskih materialov, katere smo dobivali redno, preko bileške organizacije. Prejemali smo redno pisma CK in še posebej tovariša Kardelja, z navodili glede naših akcij, predvsem pa' z analizami položaja na terenu in v svetu, da smo bili v vsem na tekočem. Tako smo se učili in izpopolnjevali in se pripravljali za nadaljnje revolicdonar-no delo, ko bomo zopet zunaj.
Milan Apih
MILAN APIH
BILEtAMA
Sredi pušk in bajonetov, sredi mrkih straž, se pomika naša četa. v hercegovski kras.
Cuje se odmev korakov po kamenju hercegovskem. Hejaho, hejaho...
Daleč zdaj si domovina, nas izgnali so, ko da krivi smo zločina, ker te ljubimo.
Cuje se...
Vzeli materi so sina, ženi so moža, lačna ie doma družina, dosti je gorja.
Čtoje se ...
Že v Sibirijo gonili
brate so nekdaj — pa je prišel konec sili, kje tiran si zdaj?
Čvije se...
Ko brez pušk in bajonetov
prosta nam bo pot, stopala bo naša četa svobodi naisprot!
Čuje se...
G. PODPREDSEDNIK KRALJEVSKE VLADE!
tram za enako soodgovornega za vse, kar se danes dogaja v Jugoslaviji, potem delam to 7. februarja 1.1. so ob pod še- predvsem zaradi tega, da bi postih zjutraj organi Uprave po_ magal razbiti varljive iluzije, ki
licije v Ljubljani v spremstvu deloma še zvezane v Vašim
'<o r.\. n. >	~
FOTOKOPIJA PODlibUV INTERNIRANIH KOMUNISTOV NA
RAZGLEDNICI iz bilece
krajevnih orožnikov vdrli v moje stanovanje, s ciljem, da izvrše odlok upravnika policije ali bolje bana dr. Natlačena o moji internaciji v koncentracijsko taborišče v Bileči na hercegovsko -črnogorski meji. Ta dan sem bdi slučajno odsoten in sem s© tako izognil aretaciji in internaciji z namenom, da pri poštenih ljudeh najdem zatočišče pred nečloveškim preganjanjem. Pač pa so to noč namesto mene — kot talca! — aretirali mojo ženo. ki je bila nato dva tni kasneje s težko boleznijo ob povišani i^mperaturi in kljub zdravniškemu protestu brezobzirno odgnana v Bilečo.
Isti dan se je izvršil policijski napad tudi na celo vrsto drugih slovenskih delovnih ljudi, ki jim je bil sP-oročen odlok o njihovi internaciji v Bileče. V naslednjih dneh so bili v verigah odgnani v konc. taborišče Razen vseh teh je bilo na prvem spisku za internacijo v Bilečo še okoli- dvajset Slovencev. ki pa so se — kakor jaz — z begom izognili tej nesreči, predstavljajoč sd usodo preganjanega begunca v peklu koncentracijskega taborišča. Za nj 1-mi so danes, kot za najtežjimi zločinci poslali tiralice, njihove opise in fotografije so sprejele vse policijske oblasti. Toda tudi to če ni vse. Pripravlja se nov spisek žrtev, mnogo številnejši od prvega, kd bi na1 nove desetine najboljših slovenskih ljudi pahnil v konc. taborišče. Nešteti preganjanci, njihove družine in svojci žive danes v popolni negotovosti, v večnem strahu, da jih bo policijsko trkanje sredi noči vrglo iz spanja in da jim bo policijsko nasilje iztrgalo iz njihove srede svojca, hranitelja, očeta, moža. ženo ter ga odgnalo v daljno Bilečo. od koder se morda ne bi nikdar več vrnil. BI-LECA — pomeni najgloblji padec človeške vesti!
G. PODPREDSEDNIK
KRALJEVSKE VLADE!
Ne naslavljam tega pisma na yas, da bi prosil milosti za internirane mučenike. Njihova osvoboditev ni vprašanje Vaše dobre volje, marveč vprašanje zmage človeškega nad nečloveškim, svetlega nad temnim, napredita nad reakcijo, ljudske vesti nad besom protiljudskih sil, ki je danes izgubil sleherni človeški lik. ki slepo udarja okoli sebe in s svojo strupeno slino obrizgava vse. kar Je plemenitega in velikega ostalo v ljudskem gibanju. Njihova osvoboditev je vprašanje notranje = ile ljudstva, ki kljub neštetim razočaranjem, ki jih ie doživelo v dvajsetih letih Jugoslavije. in kljub novemu razočaranju, ki ste mu ga prizadejali Vi, ne more in ne bo zatajilo v sebi večnega hrepenjenja po boljši bodočnosti. Do sreči do-edinca, po miru med ljudmi in med narodi, po človeka dostojnem življenju. Izviri tega hrepenenja so neusahljivi, ker je neusahljiv narod in zato je neuničljiva tudi borba njegovih najboljših sinov in hčera, da uresniči cilje tega hrepenenja. Teh njegovih najboljših ljudi narodu nikoli ni mogoče iztrgati, kajti prav oni predstavljajo njegovo najboljšo misel.
Toda če naslavljam to 1 —to kljub temu na Vas. ki Vas sma-
Imenom, v katerega so leta in leta neštete Ljudske množice polagale vse svoje dobre nade in pričakovanja.
G. PREDSEDNIK HRVATSKE KMEČKE STRANKE!
1930. leta smo trije od Interniranih Slovencev — publicist Kermauner Dušan, zdravnik dr. Lojz Mihelčič in jaz — sedeli v Vami v istih zaporih, Dušan Kermauner celo v isti sobi z Vami, sprehajali smo se na istem tesnem dvorišču beograjskih zaporov, sodili so nas isti sodniki in po istih zakonih, isti žandarji so nas vodili v kaznilnico. V skupnem trpljenju ste tedaj na besedah branili z nami', ista načela ljudske demokracije! dajali izjave o svobodi, obsojali nasilja, da, celo dopuščali, da naj bi svobodno tekmovanje med ljudmi določilo po-
3. Vaša vlada Je uvedla koncentracijska taborišča za osebe, ki naj bi »motile red in mir«. Toda čl. 12a) ne določa nikakega merila za »motenje mir n in reda«. Ali je tedaj mišljenje in prepričanje kriterij? — Toda ustava iz leta 1931 določa, da prepričanje ni kaznivo!
4. Ban dr. Marko Natlačen je dejal, da so koncentracijska taborišča namenjena komunistom. Res so med temi interniranimi tudi ljudje, ki ne taje svojega prepričanja. Toda ban Natlačen je v istem- govoru obenem dejal, da komunisti delajo legalno, da delajo v legalnih organizacijah ca legalen način in da se legalno publicistično udejstvujejo pri legalnih časnikih in časopisih. Ali torej legalno delo, legalna publicistika pomeni »motenje miru in reda«?
5. Ob vstopu v vlado. g. pod predsednik kraljevske dejali, da boste očistili Hrvatsko tistih, ki so skozi vsa leta diktatur dušili Svobodo in prizadejali ljudstvu toliko zla. Toda v koncentracijsko taborišče ni bil poslan niti eden od nosilcev starih diktatur, narobe, isfi ljudje da-
bičke, delavci, ki se bore proti njim, pa morajo v koncentracijsko taborišče.
9. Dejali ste, da Jamčite za »human postopek« v koncentracijskem taborišču. Toda Vam so gotovo znane razmere v koncentracijskem taborišču v Bileči. Taborišče se nahaja na področju, ki je tako oddaljeno, da stanejo minimalni stroški za en obisk iz Slovenije najmanj 1500 din. To pomeni, da so internirani povsem oddvojeni od svojcev, da je torej kontrola javnosti maksimalno otežkočena. Internirani nimajo pravice dobivati časopisov, a od knjig samo tisto, kar jim dovoli upravnik taborišča, ki ne prepušča skoro nič. Niti za svoj lastni denar si internirani ne morejo nabaviti dobre hrane, a pošiljk od zunaj hišni red ne dopušča. Taborišče Je dalje brez sleherne zdravniške oskrbe. Za bolnike s vlade, ste 40 stopinjami temperature se po 8 dni hišni zdravnik sploh ne briga. Tako je bilo s Kovačičem Oskarjem. nekim srbskim internirancem in mojo ženo. Ko so po vsem tem internirani protestirali, je hišni zdravnik odgovoril: »K a-dar imam izbirati med
Iz odprtega
pisma
DR. MfiČKU fLIDIMIRJTJ PODPREDSEDNIKU kraljevske vlade
ta ljudskemu napredku. Izjavljali ste tedaj, da ni nacionalne svobode hrvatskega naroda brez polne njegove demokratične svobode in »socialne pravičnosti«. Izjavljali ste da ni polne nacionalne svobode hrvaškega naroda brez enake svobode slovenskega in drugih zatiranih rarodov. Dejali ste, da bi moralo bistvo politike malih narodov navzven biti v tem, da ne bodo v nobenem slučaju postali privesek imperialističnih velesil, ki bi jih potegnile v Impe-rlaJlstično vojno. Govorili ste, da je moč naroda v njegovem delovnem ljudstvu in da je zveza delavcev in kmetov baza, na kateri mora sloneti resnična ljudska oblast in država. — V imenu istih načel danes internirani zaman na-
v "kateri0 sedite in^f ka^e^e^dem gUo, £	ta_
boriščih internirali tiste, ki skrivajo svoje premoženje ali nočejo plačevati davkov. Ni sl mogoče misliti bolj mizerne laži. Od 24 interniranih Slovencev je 14 delavcev in 10 intelektualcev, ki so jih prejšnji režimi eksistenčno ubili. Vse tri internirane ženske so mlade delavke (23—27 let). Tisti, o katerih je govoril minister Cubrilovič, pa varno počivajo v senci zaščite Vaše vlade.
8. Obljubili ste, da boste pomagali malim ljudem, kmetom ln delavcem. Toda v koncentracijskem taborišču v Bileči se naha-
aes izvajajo nasilje nad ljudstvom
v imenu vlade, v kateri sedite Vi.
6. Dejali ste, da boste s koncentracijskimi taborišči razbili tiste elemente, ki so se s pod vi tim repom hranili od milosti diktatur, medtem, ko so bojevniki za svobodo hrvatskega naroda sedeli po ječah. V resnici ni bil poslan v koncentracijsko taborišče niti ©n Človek te vrste — kajti ti isti ljudje so danes znova Vaša opora — pač pa so odgnani ljudje, ki so v svoji težnji in prizadevanju za lepšo bodočnost slovenskega naroda in delovnega ljudstva trpeli rame ob ramah s hrvatskimi bojevniki.
7. Dejali ste, da boste s koncentracijskimi taborišči udariili po tisti gospodi, ki v krznenih kožuhih hodi med ljudstvo z demago
minister Cubrilovič
ste odgovorni tudi Vi.
Po volitvah 1. 1938 sta bili pred Vami odprti samo dve poti: okrepiti zvezo z delavskim razredom in končati desetletje diktatur .z resnično demokracijo — ali pa ukloniti hrbet pred protiljudskimi silami zadovoljili svoje strankarske ambicije, toda zapustiti pot prave ljudske borbe. Zgoraj navedena dejstva so samo zunanji izraz dejstva, da ste stopili na drugo pot. Logika razrednega boja pa je železna: na pol poti ni mogoče ostati tn ko ste sklenili kompromis s protiljudskimi silami, ste se dejansko uvrstili v protiljudsko fronto. Odpor ljudskih množic, ki zahtevajo realizacijo Vaših
interesom	državnih
oblasti in mojo zdravniško vestjo, potem bom brez oklevanja izbral prvo.« To pomeni, da in teres državnih oblasti zahteva postopno fizično izhiranje in uničenje interniranih! To strašno resnico potrjuje tudi hišni red. Do besedno namreč piše v njem: »Vsako nepokoravanje organom taborišča se bo najstrožje kaznovalo, razen tega se internirani* izpostavljajo nevarnosti, da bodo ubiti z vročim ali hladnim orožjem.« To se pravi, da ima sleherni žandar pravico brez vsakega povoda ubiti interniranca, ne da bi pred komurkoli odgovarjal za svoj zločin. Internirani so dejansko v stalni smrtni nevarnoisti. V koncen-do- tracijskem taborišču se torej namerno vodi kurz na fizično uničenje interniranih. To strahotno resnico potrjuje tudi dejstvo, da so pred 14 dnevj žandarji odvedli na okrajno glavarstvo 2 interniranca, tam jih strahovito mučili in pretepati ter ob tej priliki preko 50 let staremu akademskemu slikarju MOSI PIJADU zlomili nekoliko reber. Toda niti eden od krivcev ni bil kaznovan.
G. Predsednik! Pod takimi pogoji ne žive internirani nikjer na svetu, pa niti ne v zloglasnih Hitlerjevih koncentracijskih taboriš č*i h. Ob teh strahotah ne more in ne sme molčati noben pošten človek, ki
jajo delavci, ki so bili odvedeni
 tja samo zaradi tega, ker so sode-
,jo realizacijo■ vasi	(ovaIi v bojH za 0hranitev svojega je ohranil v sebi trohico spošto-
obljub, pa Vas Je ^el P°polno vsak<fcmJega kruha, ki ga delav- vanja do najosnovnejših pravic ma v naročje najreakcionarnejsin	trgata iz rok draginja in špe-
sil. Vedno drzneje se poslužuj t kulacija. Špekulanti kopičijo do-
vseh sredstev in ustanov diktatorskih režimov proti ljudstvu. Ničesar zlega niste odpravili.
1. Nekoč ste govorili, da ni resnične osvoboditve narodov Jugoslavije brez ukinitve ustave iz leta 1931. — Vlada, v kateri pa Vi sedite, pa je prekršila to ustavo ne s ciljem večje demokratizacije v državi, marveč novega nasilja.. Ustava določa, da se nikogar ne more niti izgnati izven občine, v katen je pristojen, brez sodne razsodbe. VI ste s dodatnim čl. 12 al kršili ustavo, kajti ta člen dovoljuje policijskim organom, da. samovoljno internirajo ljudi.
2. Nekoč ste pozivali ljudstvo, naj se bori proti samovolji upravnih oblasti. — Člen 12a) zakona o zaščiti države, ki ga Je uvedla Vaša vlada, pa tej samovolji tako na stežaj odpira vrata, kakor doslej še nikoli, kar obstoja Jugoslavija. Policija je postala absoluten gospodar nad življenjem ln nehanjem državljanov Jugoslavije Brez števila najboljših ljudi je danes z njihovimi družinami vred v položaju popolne brezpravnosti. Postavljeni so dejansko Izven zakona.
človeka.
10. Nekdaj ste govorili
spošto-
vanju človeških pravic v »kmečki državi«. Toda Vi dopuščate, da se organi Vaše vlade poslužujejo »politike talcev«, ki velja za najbru-tainejšo in človeka nevredno obliko nasilja nad osebno svobodo.
Teh metod se je policija poslu-žila prati meni. Patem, ko ni na-šla mene, je Uprava policije v Ljubljani aretirala in internirala mojo ženo. V Bileči so internirane vsega 3 ženske — 3 slovenska delavska dekleta. Ali Vas ne obilje rdečica sramu, gospod pod predsednik kraljevske vlade, ko konstatirate, da so med 15 milijoni prebivalcev, kolikor jih ima JU; goslavija. od žena nevarne Vaši vladi edino te tri mlade nezaščitene delavke? Ali je kdo, ki bo še verjel, da gre pri Internaciji teh žena za kaj drugega, kakor za »politiko talcev«?
Vsa ta nečloveška akcija se vrši na bazi 51. 12a), ki ga je vlada, v kateri Vi sedite dodala že itak dovolj drakonskemu zakonu n zaščiti države. Cernu vse to nasilje'
Govorili ste. da boste odstr . nili metode diktatur'in dem okra tizirali javno življenje Pripravljate »demokratične« zakone c vo litvah narodnih poslancev, o zborovanju in združevanju itd. Toda Igra je preveč enostavna, da lije ljudstvo ne moglo spregledat’: Pod fasado »demokratizacije« kre pite samovoljo in vsetneč policije, da bi dejansko od spodaj likvidirati še ono formalno »demokraci jo«, ki jo obljubljate od vrha Tako tudi Vaša vlada nadaljuje v najlicemernejši obliki tradicije diktatur:	tradicijo vsemeč-:	vla-
dajočih strauk in fizičnega uniee vanja vseh tistih ki drugače rnj slijo kale ar ta vladajoča stranka To pa pomeni, da so koncentracij ska taborišča samo začetek obče prot.iliudske akcije, k’ bo krniv koncev nedvomno marsikoga zadela, ki ji danes pritrjuje ali jo pasivno dopušča.
Slovensko ljudstvo lahko s po nosom ugotovi, da njegovi zemlji niti najodvratnejši dosedanji re žimi niso uspeli zadušiti njegove ga stanovitnega odpora preti metodam nasilja. Dr. Korošec in tir Natlačen sta morala pognati svoje sonarodnjake v tujo deželo v zavesti, da sredi slovenskega ljud stva koncentracijska taborišča niso mogoča. Tudi to pot je ogorčenje brez primere zajelo vse plasti slovenskega naroda, od trbo celjskih rudarjev, katerim so iztrgali njihove delovnč tovariše ■ C sotrpine, pa do dravobanskib svetnikov, ki so pod pritiskom ljudstva morali priznati, da vlačenje slovenskih ljudi v koncentracijska taborišča šele resnično moti red in mir v Sloveniji. Ce dr. Korošec in dr. Natlačen ven darle uspevata dušiti voljo slovenskega ljudstva, potem je to samo zaradi tega. ker sta našla podporo pri Vas. Dr. Kramer in dr. Korošec sta v Sloveniji vedno živela od nekega Zivkoviča ali Stojadinoviča. To pot ste njuno oporišče Vi, zato Vas slovenske ljudstvo s pravico obtožuje za vse zlo. ki se vrši v Sloveniji.
Iz vseh teh razlogov ne zahtevamo samo mi, interniranj, ne samo naši svojci,' vse slovensko ljudstvo zahteva od Vas:
RAZPUSTITE KONCENTRACIJ SKA TABORIŠČA! UKINITE CL I2a)!
UKINITE ZAKON O ZAŠČITI DRŽAVE! ODPRITE JECE!
LJUDSTVU JE POTREBNO MNOGO IN ZOPET MNOGO SVO BODE, DA SE BO 3IOGLO OHRA NITI MIR V TEM IMPERIALI STIČNEM POŽARU!
V Ljubljani, dne G. 3. 1940.
Kardelj Edvard (Sperans) publicist v Ljubljani
'Aii '-1	k
■	*v:	JMOOOMO	A	..........
7.1.': w -' :	---f";	'V:
:ir; :V': ?f'
; ■ Sir <'• •
.	hi
				
				
POGLED NA TABORIŠČE V BILECI, KJER SO PREŽIVLJALI TEŽKE DNI NEŠTETI BORCI
ION
IN REVOLUCIONARJI
V slavnostnem razpoloženju ponovnega Pre-šernovega spominskega praznika in slovesnem okolju velike dvorane v palači predsedstva Izvršnega sveta Slovenije je danes dopoldne predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Tone Fajfar izročil najvišja priznanja za umetniške in humanistične dosežke v preteklem letu letošnjim Prešernovim nagrajencem.
Tudi letošnji nagrajenci, ki so bili po skrbnem delu sedmih področnih komisij izbrani iz raznih zvrsti naše umetnosti in kulture, iz raznih delov naše republike, so se dostojno priključili vsem tistim, ki so že dobili ta visoka odlikovanja. Tem bolj je bila ta skupnost letos poudarjena še s tem, ker so poleg letošnjih nagrajencev, ki so bili razumljivo v središču pozornosti, tokrat sprejeli častne, v rdeče etuije shranjene diplome, tudi Prešernovi nagrajenci iz leta 1957 in 1958. ko se diplome še niso podeljevale.
Po toplih čestitkah, ki jih je izrekel letošnjem nagrajencem predsednik upravnega odbora
o našem boju za svobodo. Lokarjeve novele so oblikovno skrbno zgrajene, v umetniškem izrazu zgoščene, odlikuje jih skrbna, kultivirana, lirično rahločutna govorica. Danilo Lokar se je s to zbirko nenadno, toda prepričljivo uvrstil med odlične sodobne oblikovalce slovenske besede. Njegova proz« ohranja vse stike in pomembno dopolnjuje najboljše tradicije sodobnega slovenskega realizma.
SLAVKO PENGOV
za fresko Zgodovina Slovencev v poslopju Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Slikar Slavko Pengov je upodobil monumentalno fresko »Zgodovina Slovencev«, kompozicijo, kakršne so po obsežnosti In dovršenosti redke v sodobnem slovenskem slikarstvu. Delo je bilo opravljeno z velikim tehničnim znanjem in umetniškim navdihom. Največja odlika Pengovove freske, ki je vsebinsko vezana vseskozi na zgodovinsko enov, pa je velika razgibanost figuralnih kompozicij, logičen razvoj dogajanja in izrazit smisel slikarja za realistične podrobnosti.
ZDENKO KALIN
za plastiko na poslopju Ljudske skupščine LRS.
Prešernovega sklada Tone Fajfar, so se vsi nagrajenci zadržali še nekaj časa v prijetnem raz_ govoru v prostorih Izvršnega sveta, kjer jim je bila prirejena mala zakuska.
Ne da bi hoteli biti vsiljivi, smo se obrnili na vsakega izmed letošnjih nagrajencev s prošnjo, da bi nam povedali par besed o svojem delu, o priznanju, o čemerkoli, kar jim leži v tem trenutku na srcu.
IN IZJAVE
Pisatelj dr. Danilo Lokar je prip ovedova!:
»Živel sem dolga leta pod fašistično Italijo in težko bi živel, če ne bi imel ventila prav v umetnosti. Trikrat sem dobil poziv, da spremenim svoje ime v italijansko. Heševal me je stik s preprostimi ljudmi, s slovensko vasjo. Preko Trsta pa sem, kolikor je bilo v takratnih razmerah mogoče, iskal stika z naprednimi tokovi v zahodni in svetovni književnosti.«
Resnično srečen je sprejel svoje resnično zasluženo priznanje dirigent delavske godbe iz Trbovelj Anton Hud arin:
»To je bil eden najlepših dni v mojem življenju! Ne gre mi pri tem kakor-koli za samo gmotno nagrado, ampak predvsem za izrečeno priznanje. Jaz nisem noben visok ali poklicem umetnik in v prvem hipu nisem mogel skoraj niti verjeti, da je res. Zdaj je bito prvič, da je bilo tako visoko priznanje izraženo'tudi amaterskemu delu. To me je resnično presenetilo in globoko razveselilo. Hkrati pa tudi mislim, da je bilo to predvsem priznanje našemu celotnemu kolektivu in da gre temu kolektivu tudi nagrada.«
Arh. Branko Simčič je izrazil svoje veselje zlasti v zvezi s svojim delovnim področjem:
»Prvič se je zgodilo, da je bilo dano tako visoko priznanje tudi arhitekturi. Tega priznanja sem vesel še posebej, ker je bilo to priznanje dano sodobni
' arhitekturi, ki je orientirana na človeka. Izhodišče sodobne arhitekture je človek in njegove življenjske potrebe, medtem ko je arhiteKiura v preteklih časih povečevaia razlike med vladajočimi ter ostalim ljudstvom, delala bairiere že po svoji konstruJrciji z mno-
gimi ograjami in tako dalje, pa tudi po družbenih odnosih. Danes pa je tudi arhitektura tista, ki te razlike odpravlja in človek se v takem okolju dobro počuti, pa naj bo kjer koli in pri komer koli, kajti arhitektura in notranja oprema sta v bistvu industrijski in s tem za vse enaki.«
Mileva Zakrajškova, dolgoletna igralka mariborskega gledališča je dejala:
»Pred 11 leti, ko so prvič razdelili Prešernove nagrade, sem bila tudi med tistimi, ki so bili počaščeni s tako nagrado. Takrat sem dobila Prešernovo nagrado za svojo vlogo v filmu na Svoj i zemlji in mater v drami Zene na Niskavourju. Ko so me te dni telefonično obvestili v Maribor,' da naj pridem v Ljubljano, češ da bom brala na akademiji eno izmed Lokarjevih novel, se mi je zdelo čudno, ker sem si mislila, kako to, saj je v Ljubljani gotovo še veliko drugih igralk. Ko pa sem izvedela, da bom tudi sama še enkrat prejela^ Prešernovo nagrado, sem bila’ resnično presenečeiia in srečna.«	»
Mojster naše književnosti Miško Kranjec se je pa odrezat kar na kratko:
»Jaz-,bi pa težko kaj povedal, kajti tiste stavke, ki so kakor koli dobri, porabim sam, drugi pa tudi drugim ne bodo veliko za rabo.«
Priljubljeni basist Ladko Korošec je v svoji skromnosti de-. jal samo to: »Ob tej priložnosti ko sem prejel naj večje priznanje za svoje delo v slovenski Operi, bi se rad od srca javno zahvalil svojemu profesorju, rektorju Juliju Betettu. S svojim ogromnim in odličnim pedagoškim znanjem, s svojb potrpežljivostjo in dobroto mi je največ pripomogel, da sem stopil na operne deske. Ves čas me je poučeval popolnoma brezplačno in zame očetovsko skrbel. Za vse to se mu . prisrčno zahvaljujem!«
Likovni umetniki so bili blizu drug zraven drugega.
Kipar Zdenko Kalin je začel: »O svojem nagrajenem delu, ki predstavlja predvsem idejo Miru, ne bj govori! več kajt' tisto delo, ki je že za r.ami, človeka ne vznemirja več. Seveda sem pa s priznanjem po-
čaščen in sem ga vesel. Z mislimi pa sem usmerjen že predvsem v bodoče delo. V prvi vrsti gre za začeto delo okrog spomenika Borisu Kidriču, ki ga pripravljam skupno z arhitektom Kobetom, in zato se resnično trudim, ba bi bila stvaritev čim boljša.«
Njegov poklicni tovariš, kipar Karel Putrih je dodal: »Vesel in hvaležen sem ob tem priznanju, vendar se mi ne zdi prav, da ni bilo priznanje izrečeno tudi arhitektu Glan-zu, ki je z nama sodeloval skozi tri štiri leta, kolikor časa smo pripravljali ta portal. Zato mi je danes osebno nerodno, ker ni tudi med nami. Kar pa zadeva moje kiparsko delo, se pripravljam na retrospektivno razstavo, ki naj 01 bila v poldrugem letu ob moji 50-let-nici.«
SUkar Slavko Pengov je pa menil:
»O samem sebi in svojem delu bi težko povedal kaj nenavadnega. Pač — morda bi bilo nenavadno to, da sem imel že dvakrat v glavi tumor in da so me že dvakrat operirali; tako sem bil že dvakrat praktično mrtev, pa še vedno živim. In še delam. Da, morda je nekaj razlike vendar v kondiciji ln telesni zmogljivosti. Medtem ko sem včasih freska-ril na terenu po 12 ur dnevno, da na Bledu celo po 14 ur, delam zdaj samo še po — 8 ur dnevno.«
In — za konec še misel starega znanca, našega dramskega prvaka Staneta Severja:
»Jaz pa bi se rad zahvalil
svojim kolegom, vsem tistim, ki so bili pred nami in tistim, ki delaio danes z mano. Zdi se mi namreč, da s tem priznanjem nisem bil nagrajen samo sam, ampak celoten kolektiv v hiši, kjer delam. Se posebej, ko gre za garanje gledališkega igralca, ko ni zmeraj navzven vidno tudi vse ono trpljenje, ki ga človek mora preiti, da pride do končne podobe svojega igralskega izraza. Ce sem torej zdaj prišel do podobe Gornika, ki je bila po sodbi kritike in občinstva pravilna, je bila to tudi zasluga vseh tistih, ki so to, vlogo igrali pred menoj in ml tako s svojimi liki pomagali.«
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, ki je bilo dograjeno v preteklem letu, vnaša v družbeno reprezentativno arhitekturo svež, nov izraz in obenem dokazuje, da je moderna arhitektura popolnoma sposobna za reševanje takih nalog. Delovna metoda, po kateri je vrsta inženirjev in arhitektov delala pod vodstvom in po zasnovi Branka Simčiča, je bila taka, da je v največji meri izkoristila princip skupinskega dela. Tak načrt Gospodarskega razstavišča, kakor tudi njegova izvedba se odlikujeta po lepi urbanistični zamisli ter skladni arhitekturi in estetski rešitvi, kakor tudi po mnogo-stranski funkcionalni uporabnosti.
V Ljubljani, dne 7. februarja 1959.
Alojzij Gangl: France Piešeren
Upravni odbor Prešernovega
sklada je na osnovi določil Zakona o Prešernovem skladu in r.atuta tega sklada ter na osnovi predlogov posameznih komisij sprejel na svoji seji dne 24. januarja 1959 sklep, da prejmejo v letu 1959 Prešernove nagrade naslednji:
MIŠKO KRANJEC za knjšgo »Mesec je dama na Bladovici«.
Črtice In novele, zbrane v lej knjigi, sodijo po svoji visoki umetniški kvaliteti v sam vrh obširnega in dragocenega pisateljskega dela Miška Kranjca. V čvrsto idejno celoto te pravljice iz našega vsakdanjega življenja povezuje predvsem zelo iskrena, življenjsko zrela pisateljeva izpoved njegovih intimnih ter naših skup-
nih radosti in bolečin Ta sugestivna izpoved izzveni v prepričljivo vero v življenje in v močan umetniški apel k humanosti. Knjiga je torej tako po ideji kot snovi izrazito sodobna, naš čas in našega človeka pa je Miško Kranjec upodobil v izvirni, poetični umetniški obliki. Lirizem, odlika celotnega Kranjčevega dela, je v podtekstu zelo prepričljiv. Miško Kranjec je torej združil poetičnost in realno stvarnost in ju privzdignil do umetniško navdihnjene pravljičnosti. Tako so v novi knjigi polnokrvno zaživeli vsi poglavitni elementi umetniškega ustvarjanja Miška Kranjca, ki jih že poznamo iz njegovih najboljših stvaritev.
DR. DANILO LOKAR za zbirko novel »Sodni dan na vasi«.
Kipar Zdenko Kalin je Izoblikoval plastiko obeh pokončnih stranic skupščinskega portala. Upodobil je alegorije znanosti in umetnosti. V razvoju Kalinove kiparske umetnosti pomenijo te plastike važen korak naprej, saj so od kiparja zahtevale izredno precizno oblikovanje, tako s čisto kiparske forme, kakor s stališča zadržane razgibanosti. Zdenko Kalin je oplemenitil svoje delo v veliki meri z močno humano in hkrati tudi sodobno realistično noto.
KAREL PUTRIH za plastiko na poslopju Ljudske skupščine LRS.
Kipar Karel Putrih je upodobil plastiko na gredi portala Ljudske skupščine LRS. V enoten okvir je alegorično povezal glavne dejavnosti v gospodarstvu. To Putrihovo delo je odraz velike umetniške ustvarjalnosti in trdnega kiparskega znanja ter pretehtanosti.
Kalinovo in Putrihovo delo na portalu Ljudske skupščine odlikuje poleg umetniških kvalitet tudi to, da je največja kiparska stvaritev v Sloveniji v zadnjih desetletjih.
LADKO KOROŠEC za pevski vlogi Sancha Panse
in Don Pasquala.
Operni pevec Ladko Korošec je dosegel v letu 1958 izredne umetniške storitve. Njegove kreacije temeljijo na spajanju močnih igralskih in pevskih kvalitet. Ponoven dokaz za njegovo veliko umetniško silo sta vlogi »Sancha Panse« in »Don Pasquala«, ki sta bili kljub zelo širokemu interpretativnemu razponu podani z enako umetniško močjo in intuicijo. Značilnost njegovih kreacij je v izredni dognanosti in trdnosti umetniške koncepcije vsakega njegovega nastopa. Iz teh razlogov so njegove vloge vrhunske storitve v slovenski operni reproduktivni umetnosti.
Na podlagi Zakona o Prešernovem skladu in določil statuta tega sklada (Uradni list LRS nu 34-56-141) razpisuje upravni odbor Prešernovega sklada za študijsko leto 1959-60:
1. tri večmesečne štipendije za umetniško oz. znanstveno izpopolnjevanje ali za dokončanje določenega raziskovalnega dela v tujini, in
2. pet večmesečnih štipendij za umetniško ali znanstveno izpopolnitev oz. za dokončanje določenega raziskovalnega deia v Jugoslaviji.
O višini in o trajanju štipen-nij bo odločil odbor z ozirom na značaj in program študija oziroma dela.
Natečaja se lahko udeleže umetniki in znanstveni delavci
Zbirka novel je dozorevala več desetletij, nastajala je v samoti in za slovensko kulturo skrajno neugodnih razmerah, ob izidu pa je bila presenečenje in resnično pomembno umetniško dejanje. Danilo Lokar v mojstrsko zgrajenih, pre-gnantnih novelah opisuje primorsko predvojno in medvojno življenje z novih pisateljskih vidikov. Snovno so novele zanimive, raznolike in prinašajo v našo prozo nov kos slovenske zemlje. Izpolnjujejo prodoren pogled v elementarno življenje, predvsem pa veliko ljubezen do primorskega človeka in njegovo zakoreninjenost na domači zemlj 1. Ta umetniško prepričljiva izpoved je včasih idilično barvita, v novelah, ki popisujejo vojne dogodke, pa baladno grozljiva in pretresljiva.
V teh novelah je Danilo Lokar dal slovenski literaturi eno najlepših umetniških pričevanj
na področju humanističnih ved. Rok za vlaganje prošenj je do 31. marca 1959.
V prošnji je treba podrobno obrazložiti:	v	kakšne	namene
prosi kandidat za štipendijo, za koliko mesecev, kdaj namerava pričeti z delom, inštitucijo in kraj, kjer namerava delati; pri štipendijah za tujino je treba navesti tudi dosedanje študijsko bivanje v tujin'1. Priložiti je treba pristanek in priporočilo ustanove, kjer je kandidat zaposlen, ter kratek življenjepis.
Kandidati naj pošljejo prošnje, kolkovane s 30 din, na naslov: Upravni odbor Prešernovega sklada — Izvršni svet ljudske skupSčine LRS, Ljubljana.
V Ljubljani, 8. februarja 1059.
UPRAVNI ODBOR PRKSBR-NOtVEOA SKLADA
ANTON HUD ARIN
za dirigentsko in glasbeno
vzgojno delo pri Delavski
godbi v Trbovljah.
Anton Hudarin je nad 30 lei svojega življenja posvetil dirigentskemu in glasbenemu vzgojnemu delu pri Delavski godbi v Trbovljah, ki je po njegovi zaslugi dosegla v svoji panogi najvišjo umetniško raven tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji ter vidne uspehe v tujini. Delavska godba je zaradi Hudarinovega vztrajnega in smotrnega glasbeno vzgojnega delovanja dala slovenski glasbi veliko število reproduktivnih glasbenih umetnikov.
MILEVA ZAKRAJŠEK
za vlogo babice Eugenie v Cas-sonovi 'dramj »Drevesa umirajo stoje«.
Dramska umetnica Mileva Zakrajšek je s svojim umetniškim darom dolga leta prispevata k umetniški rasti SNG v
Mariboru. Prc-teklo leto se je posebno odlikovala v vlogi babice Eugenie v Cassouovi drami »Drevesa umirajo stoje«. V tej vlogi je razvila vse tiste igralske odlike, ki so značilne za njeno ustvarjanje: preprost realizem in toplo čustvo z globoko doživetostjo v prikazani lik, ter s to svojo dovršeno umetniško kreacijo zaključila svoje bogato aktivno igralsko delovanje.
STANE SEVER za vlogo Alekseja Gornika v Cankarjevi komediji »Za narodov blagor«.
Dramski umetnik Stane Sever predstavlja odrskega oblikovalca visokih umetniških kvalitet. Z vsako svojo vlogo dosega široko popularnost ter se uveljavlja kot pristen ljudski gledališki in filmski umetnik. Višek njegove umetnosti v oblikovanju človeških značajev pomeni vloga Alekseja Gornika v Cankarjevi komediji »Za
Slavnostni avditorij ob današnji podelitvi Prešernovih nagrad v Izvršnem svetu
vrsti nagrajenka Mileva Zakrajskova
Tone Fajfar, predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada.
»Tako mladina pesnika slavi...« — S Prešernove proslavo v osemletki v Bežigradu
Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada i’one Fajfar izroča diplomo nagrajencu Stanetu Severju
narodov blagor«. Ta vloga js presenetljivo svojska in prikazana na povsem nov način. Razsežno in raznovrstno umetniško delo Staneta Severja je
bogat doprinos k slovenski gledališki kulturi,
ING. ARH. BRANKO SlMClC
in sodelavci za stavbo Gospodarskega razstavišča v Ljubljani.
Porajal se je nov rod. Stare'*- sem imel vse »v e-videnci«. A nekega" jutra sem opazil tisto majhne polžke s čisto majhnimi hišicami ra hrbtu, skoraj že prozornimi. Začel sem opazovati njihovo življenje. Toliko stvari sem Eledal v svojem žlvljenjiu, kakš-
Polži so se spogledali — zgodilo se je prvič, da jih je novi stanovalec v Kovačevi hiši ogovoril. In že se je
Kar nista imela več 6lna. je Kovačevi mami postajalo čedalje bolj dolgčas v življenj«. Kadar pa 1e človeku dolgčas in ga ne more z ničemer velikim pregnati. <e oprime včasih tudi kaj čudne stvari, ki se nenadoma »spotakne« obnjo. Kovačeva mama se j« »spotaknila« ob polža; se pravi — za las je manjkalo, da ni stopila nanj in bi ga bila zagotovo zdrobila; se pravi — zdrobila bi bila njegovo hišico ki pa brez nje polž ne more živeti.
»Oj, mama,« je zavekal kakor otrok, s spet z nekoliko možatim glaskom. »Nikarte ms streti.«
»Aj. ti božja stvar,« Je rekla Kovačeva mama. »Le kaj te je prineslo k meni?«
»Slišali smo na Bladovlcl. kar nas je živih stvari, da nenehno tarnate, kako vam 1e hudo pri srcu. pa tudi dolgčas, kar nimate več sina. Posvetovali smo se in premetavali misli sem in tja, nazadnje Pa je padla misel. naj stopim jaz k vam ... so ljudje. ki imajo drobne stvari radi. morebiti pa bi vam jaz preganjal dolgčas. No — pa sem prirajžal.«
»Aj, ai aj,« ie rekla spet Kovačeva mama. se sklonila in polžka pobrala. sCe si že tu — no. boš pa ostal. Le ne vem s čim naj te hranim. Menda ne živiš samo od kopriv?«
»Najraje imam solato,« je odvrnil polž. »Gredoč sem pogledal po vrtu. pa videl, da je nimate nič.«
»Zastran solate ne bo težko. Na nji-
vi	je nekaj pridelam. Ti bom že dala kakšno pero. — Zdaj pa ml še to povej — imena menda nimaš, če te bo treba poklicati?«
»O, pa ja — ga imam. Tomaž sem. 2eni pa je ime Lojzka, bo prišla za menoj, če vam bom jaz povšečl.«
»Ime je čisto domače, menila Kovačiča. »tvoje in njeno. Pa še šegav si videti.
»To pa to,« se je pohvalil polžek, »vsi pravijo, da imam žilico za šale, pa tudi za kakšno zbadljivo, mama.
—	No, midva si že ne bova izrekla niti ene žaltave, če ste le za to. da ostanem pri vas.«
»O. boš pa menim ostal? Sina sem izgubila v vojni, mož je kar naprej v kovačnici. Še bog. da ie na Franovem Johana, ki mi kdaj pa kdaj na dan pride v goste; popijeva malo čaja. poklepetava, se potolaživa ln spet vsaka za svojim poslom.«
»Johana je sitna žvirca, mama. To vsi vemo na Bladovici. No, bom že skrbel, da ji pod noge ne pridem.«
»No, le,« je pritrdila Kovačeva mama. »Zdaj pa — kje naj te imam. da tl bo najbolj prav?«
»Ogledal tem sl kraj in prostor — rajtam, da bi tu pred hišo bilo najbolje: po tleh is kar dobra trava, če bj solate ne bilo vedno. V hrib sta vdelani dve podporni skalnati steni, s travo porasli; tam bo dovolj prostora, da se umaknem pred soncem, pa tudi mladiče si človek tam lahko vzgaja,« je menil polžek Tomaž.
In res je pred vhodnimi durmi prelep pravokoten prostor, štiri korake širok, dolg pa kakor hiša. Hiša so s hrbtom naslanja v strmo pobočje, in tu je ta prostor pred hišo zravnan, zato pa hrib podprt s skalnato steno; prelep kotiček z jutranjim soncem. s travo bujno porasel, a ne s travniško, z neko posebno; Kovačeva mama je pa travo tudi pridno zalivala: vsako kapljo vode. ki se 1e nabrala, je pljusknila kar s praga v ta kot.
»In pred očmi vam bomo vedno, mama,« je dodal Tomaž.
»To vas pa hočem,« ie prikimala Kovačeva mama. »Le Johani bom morala kako povedati, da tl ne bi kaj napravila, sploh vam, kor kakor praviš, bo ženka prišla za teboj. Bo že nazadnje kaj mladih.«
»Bog naj ml blagoslovi babnloo, mama. pa bo vse v redu. Kar se pa tiče Johane, je hudo pobožna; recite ji. da ji vsak prijazen pogled na nas
navrtže dva dni odpustkov. Ce bi pa na katerega nalašč stopila, recite -it — se bo za to vicala pet let. In kakor so leta v nebesih kratka kot dan. so v peklu neskončno dolga, v vicah pa ne mnogo krajša.«
»Sam bog te ml je poslal,« se je nasmehnila Kovačiča, »v tolažbo meni, revi zapuščeni; nisi puej m če še siten ne boš. bo pr 11 etn e je s tabo kot z Johano.«
Kovačiča je stvar o polžku povedala Johani in to tudi zaprosila, naj le pazi nanje. Johana {e človeka ni marala pa bi polže! Bilo pa Je »pet res: Kovačevi mami se za vse na svetu ne bi rada zamerila. »Le s kom bom potlej
v.	nebesih pila čai ln s kom klepetala?« Ker Johana je bila prepričana, da ima prostor v nebesih že zaaran in da ga ima tudi Kovačiča. Ko 11 je — lani. ko ie bila Kovačka že na smrt bolna — noga vendarle padla na enega in mu je strla prsni koš z gruštom vred. ga ie skrbno pobrala, se ozirla naokrog, če ie Kovačka ne vidi. ga vrgla daleč v travo, do uljnjaka. ln sl rekla: »Presneta reč — še ob prijateljstvo bi lahko bila. na še zdaj tik pred njeno smrtjo; to pa vemo, da se bo večno vical tisti, ki le tako rekoč ' umirajočem« storil kaj žalega, umirajoči pa mu ni odpustil.« In če je Johana rekla tako j e že mora^s biti res; v verskih stvareh je bila bolj doma kot v zemeljskih. Zagnal- ga je torej s svojo koščeno roko daleč proti ulj-njaku. Toda ko je Kovačeva mama naslednje jutro preštevala polže, ji je od
j«
prerinil v ospredje največji po vsem sodeč. twdi najstarejši. njihov vodja, če že ne kralj, ki 1« pomnil vso zgodovino svojega rodu. rekoč:
»Jaa — nas je pa Kovačeva mama vzredila.« Nato se ml ie lepo predstavil: »Tomaž ml jo ime. Kovačevi mami je bilo tako dolgčas v življenju, kar je izgubila sina. Vsi ki smo na Bladovici. smo jo. radi imeli. Pa smo na posvet« Sklenili: jaz naj ji grem delat družbo «
»O, pa ne?« sem dejal začudeno. »Ravno polž?«
»O, pa ja. Ravno polž.« je odvrnil samozavestno, pa vendar z neko Pohlevnostjo. dobričina, kakor sem ga kasneje spoznal. Povedal mi je modro resnico: »Ljudje si izberejo najrazličnejše zabave in razvedrila. Motiš se, če misliš, da ie polž najbolj neumno ln smešno razvedrilo.« Temu sem moral pritegniti, on pd je dejal z nekim ponosom:	»Kovačeva mama
nas je sprejela, nosila nam je solato, dokler je je bilo kaj. Pripeljal sem še mamko sem, no — in zdaj lahko vidiš, koliko nas je.«
»O, vidim, vsako jutro vas vidim, ln čedalje več,« sem vzkliknil. »To ste morali biti Kovačevi mami v veselje.«
»Kaj hočeš,« je odvrnil polž Tomaž pohlevno. »Eeneea samega sina je imela, pa še tistega je darovala domovini. Leta ji niso podarila drugega. Pa sl je Izbrala nas.«
MIŠKO KRANJEC
petintridesetih eden manjkal. »Poml-1 sli. Johana« ie potožila tej. ko je soseda prišla na Ča1. »enega ni in ni.«
—	»Je že bolan,« je menila Johana in zmignila z rameni. »Navsezadnje — prava reč. Se človek umre, pa nič takega.« — »In ravno Alenka je zmanjkala. Tako priljudna je bila. kar naprej se je opletala človeku pod nogami. In kar je povedala, 1e bila čista resnica. Ko bi veaj Tončko... taka
klepetulja ln obreklj ivka je « —
»Saj, saj,« je pritrjevala Johana in premišljala, če ie dovoli daleč zagnala tisto razbito Alenko, nato pa io je obšla skrb; »Presnet nazaj, da me le ni kateri od teh njenih faranov videl: če zna klepetati z njimi, ji bodo povedali.« Johana pa je imela srečo,: nihče je ni videl, se pravi — noben polž. in tako je Kovačiča zaman objokovala pridno Alenko.
še zadnji dan. ko ie mogla ven, jih je Kovačiča priklicala preda® in se pomenila z njimi z vso ljubeznijo.
»Pomislite,« ml 1e mnogo kasneje povedala Minka, »vsakterl je imel svoje ime, po ljudeh. po živih: klepetavi po klepetavih, obrekljivi no obrekljivih, pridni pa po njenem srcu. Ampak — imela jih je vse rada.« Minka se je nasmehnila: »Se Johana je bila med njimi. Le da uboga Johana tega ni nikdar izvedela.«
Ko sem se jaz naselil v Kovačevi hiši. je bila zima in od vseh polžev sem našel le enega, ki se je bil prilepil na hrbtni strani kletnih duri in tam prezimoval; pa ga 1® tam zima tudi vzela.
Prišla pa le pomlad ln kadar sem zgodaj zjutraj. kakor sem vstajaj, stopil na prag in se ogledal po vremenu in po dolini, sem zagledal zdai tu, zdaj tam kakšnega. Nekega dne jih je bilo že toliko, da sem osupnil: živ dan jih nisem videl toliko na kupu, razen nekoč na Jesenicah, ko so se a transportom v zabojih peljali v Nemčijo na ekskurzijo.
Ko sem jih preštel. te tu pred hišo. sem i ih naštel kakih trideset. Počohal sem s® za ušesom, kakor to piše po knjigah, in dejal:
»Presnet nazaj 1 Od kod p« vas toniko? Saj tu ni "olžje farme!«„
Da, kaj hočemo — moral sem utihniti iz spoštovanja do Kovačeve mame. ki je imela enega samega sina. preprosta ženica, pa še tistega je darovala domovini, in ki sl 1e izbrala za uteho svojem« življenju polže.
»Navsezadnje,« sem rekel, »je to čisto v redu. Le ne morem sl misliti, kako ste ji preganjali dolgčas in otožnost.«
Polži so se spet spogledali, vsa, velika čreda', veliki in majhni; zamigali so tisti dolgi rožički z očmi ln njihov kralj, ali kaj naj bi že bil, o čemer dvomim, ker je bil slovenskega rodu ln še socialist povrh«, in rekel: »O — preprosto. Na večer nam je nametala solate, ponoči je imela okna odprta. In iker ni mogla spati, ie celo noč po-ii. slušala, kako hrustamo perje. In rada nam ie rekla: Ml vsaj ni treba poslušati samo čuka. ki poje na Bladovici.
—	Zjutrai je vselej postala na prag« ln nas sklicala, vsakega po imenu, če smo vsi.«
Spet sem se počohal za desnim ušesom, kakor ie že to predpisano po dobrih pisateljih v vseh povestih, ln ko sem stvar premislil, sem zmignil z rameni ln dejal:
»Da ostanite še naprej tu.«
»Ne bomo nadležni.« io odvrnil Tomaž. polži Pa ponovili za njim,
»No, da le ne. Ampak solate vam ne bom nosil. Je nimam.«
»Je kar dobra trava tu v kotu, zavetje prijetno — bo kar za vse dovolj prostora pri Kovaču, zate in za nas.«
»No, da le.«
Prostora je bilo dovolj. Tudi nadležni niso bili. Le popoldne, kadar sem že stopil pred hišo, sem moral paziti, da n® bi katerega pohodil. Rekli so mi. da se je samo enkrat zgodila takšna nesreča; da je najbrž Johana pohodila Alenko; hudobna da je bila dovoli in da se zagotovo zdaj vica na onem svetu tudi zastran polža.
Ko sem Minki povedal zgodb- o polžih ln Kovačevi mami. je pomislila in rekla: »Mama so res gojili polže ln vem. da tudi sebi v razvedrilo, da so ponoči, ko niso mogli spati poskušali, kako polži hrustajo solato. Razvedrila so različna, gospod. Vsakdo si kakšno izbere, ki mu Je najbolj pri srcu.« Moral sem Minki dati prav.
sto
raj še prozornimi, vati njihovo življenje, sem gledal v svojem življenj«, ne navade imajo, sploh vse, kar je z njimi v zvezi — živali, ptice. ribe. celo žuželke, take drobne, ki jih ’-o-mai opaziš. Polži dotlej še niso »stopili« v moje življenje. Opazoval sem njihovo silno preprostost, in vendar nekai čudnega, a tudi čudovitega, nekaj, česar nisem opazil ne pri pticah ne pri živalih ne pri ribah: kako so tisti majhni, ki so komai »prišli« na svet. že natanko vedeli, kdai le treba na pašo. kam je treba, kdaj se ie treba vračati, kam se je treba vrniti, zakaj se podtakniti pod skalo; kako le so vedeli, da »producirajo« neko lepljivo slino, ki se je treba z njo zalepiti na skalo; gledal sem jih, kako so širili svoje hišice; ali ie vse to prirojen nagon ln sami nič več ne morejo pri tem. da bi karkoli spremenili. kar so milijoni let utrdili? Gledal sem njihove preproste ženitve.
In nekega dne sem gledal, kako se je eden od njih odločil za dolgo pot. Sel je po neverjetno ravni črti. ni se vrtel v nekem večnem krogu. A zakaj ravno tam? Kako je vedel, da se tam sploh kam pride? Ni iskal naokoli, ni taval; kakor da hodi po cesti. Pred hišo je šel najprej na desno, nato se je vrnil ln šel na levo; potem jo je mahnil kratko malo čez pot. A tam se ml je izgubil y visoki travi; tudi utegnil nisem več. Po dveh urah pa sem ga našel, ko se 1e vračal ek oral Po natanko isti poti. do skal, ln se stisnil pod eno.
Zakaj j,e šel?' Kam? Zakai se la vrnil med svojce? In ali dim ja sploh kai »povedal« o tel svoji poti? A kaj? Katerem«? Vsem? Kako jim je r»o-vedal?
Nekega dne Tomaža ni bilo več na Spregled. Dognal sem to ne le po štetju, temveč j tudi. ker sem Tomaža od vseh najbolj poznal. Bil de vendar najstarejši, tudi najbolj »resen«. Ampak tisto jutro ga ml bilo.
»Presneto. Tomaž, kje pa sl?«
Nihče mi ni odgovoril. Pregledal 6em oba zida, vse skale, dokler ga nisem našel, kako se ie skril pod eno. v najgostejšo senco.
»Bolan sem,« ml je odvrnil, ko sem ga- povprašal, kaj m« ie.
'"Presneto — nič bi ml ne bilo Hubo. če bi ravno e Tomažem prišlo kaj narobe. A kako nal človek pomaga polžu? Fenalgola. ki ga vedno nosim s seboj, mu ne morem ponuditi.
»Tl nad prinesem solate?« sem W vprašal, misleč, da z njegovim želod_ cem ni kaj v redu.
»O. hvala,« ml je odvrnil. »Bo le bolje, kaj bi h® —	* A. to je pove-
dal tako, da sem vedel, da bo kvečjemu še slabše. Spet sem premišljal, do ki e f mu nisem ponudil: »Na Joštu živi zdravnik, čudodelne čale kuha. z ministrskim dovoljenjem; doslej je vsakomur pomagal — če hočeš, skočim in ti prinesem ta čaj.«
»O, hvala,« je spet rekel. »Bo že bolje, kaj bi ne. Če koga rosa z Blado-vlce ne pozdravi, m« nobena stvar ne pomaga.« No, sem sl mislil: če gre le še za roso. potem že vem, koliko je ura, kakor se temu reče v povestih.
Postajal je bled. zoprna slina ee.m« je nabirala okrog velikih vrat, sam pa je naglo hujšal, nič ga ni bilo več v hlačah, kakor pravijo Pri nas.
»Si še živ, Tomaž?« sem ga vpraševal, kadar sem že pogledal ven; Isto sem ga spraševal vsako jutro.
»O, še,« je dahnil slabotno. Toda zdai ni rekel svojega »bo že bolje, kaj bi ne«, pač pa je dejal: »Vsakomur pride nekoč ...«
Naslednje jutro mi ni več niti odgovarjal; ampak — živ je še biL Ce sem se ga dotaknil z bilko, se je skušal skrčiti, dan kasneje pa ni kazal niti teh znakov življenja. Bil je mrtev. a ie vendar slinav, moker — še vedno polž« podoben.
Moral sem na pot. Ko sem se Po nekaj dneh vrnil, sem ga našel, kako se je čisto ves zategnil v hišico shiran in kako se je že slina okoli vratu sušita. Na skalo Pa je oetal še dolgo prilepljen.
»Umrl ,je, Tomaž,« sem rekel Minki, ko mi je prinesla zajtrk.
»Kako ste rekli, gospod?« Nagnil* »e je čisto k meni kakor v ljubezni. Ponovil sem. Kimala ie z glavo, ponavljala »voj prikupni »ja. ja. j*« nato pa vprašala: »Kateri? Oni spod Mohorja?«
»Kaj tisti! Tisti bo ato let učakal. Ta, Kovačeve mame; tisti, ki je znal vso zgodovino svojega rodu m še šs-gav je bil malce -----------
»Ja. ja. ja« 1e spet ponovila Minka, nato pa dodala modro, kakor prel Tomaž:	»Vsakomur	pride nekoč, *o-
spod ---------
Da, kaj hočemo? Vse gre svojo pot; ni več Kovačeve mame, ni Johane, da bi pili močan ruski čaj; razen če so jima dovolili, da ga pijeta še dalje v nebesih, kakor 1e Johana verjela, da ga bosta.
Sojo sem bil sam ustrelil, ko ml ie začela vedriti samoto, pplžek Tomaž pa je umrl pod skalo. Polžjega zaroda je ostalo ie. da 1® lepo videti; a takega. kot je bil Tomaž, ga ni med njimi. I« prijatelja sva bil*.
In tako smo ostali spet sami: Minka, samota ln jaz.	„
MIŠKO KRANJEC KOT RIBIC OB ZIMSKI SAVI
(Iz zbirke »Me*ec ]• dom* n* Bladovici«)
Viljem, se je zbudil dodobra šele tretji dam -po aperaciji. Slabosti so minile. Čutil se je šibkega in šlo mu. je na spanje. Ko so se vrata odprla, je pogledal v sobo dolg, črn karabinjer in spet sedel pred prag. Bolničarka je prinesla malo čaja, drugič čiste juhe, pozneje mleka. Govorila ni. Ozrla se je po praznih stenah, postavila skodelo na posteljno omarico, odšla. Tako je bil popolnoma sam. Redko je zajel žličko , tekočine in jo držal v ustih. Zgubil je okus.
Po dolgih tednih je jel premišljevati, kaj bo ž njim. Pri-morij mu je- zagrozil, do go bodo umetno hranili, če ne bo sarm jedel. Treba se je zrediti! Kajti č»to bo še težko in treba je nabrati moči! Drugič pa je prinesel gumijevo cevko in pokazal, kako bi jo vtaknili skozi nos v golt in požiralnik. Tekočina sama teče po nji.
Viljem se je zamislil.
Ranta v koži se ni bila popolnoma zaprla, za mezinec širok precep je zazijal, če se je napel.	.
Zrediti me — ustreliti me — mu je vijugalo skozi mozeg.
Odvadil se je bil jesti in zdelo se mu je, da bi mogel prenesti tiho počasno smrt od lakote.
A trajalo je dokaj dolgo.
Nekoč je vstal, da bi se preizkusil, a se je onesvestil. Karabinjer pred vrati, ki ni razumel, kaj se godi, je planil v sobo in ga vzdignil in kakor perče položil na posteljo.
Tri ga je po prsih im ko se je Vilko ovedel, je oni bolščal varaj.
»Stu-pido! Bedak, kaj pa hočeš?!«
Juho je mogel včasih zliti v posteljno posodo, a riž je ostal.
-Ne gre,« je odkimaval z glavo.
Mleko je včasih zlil s postelje z velikim pljuskom skozi okno, a usmiljenka je opazila progo na steni in se grdo znesla nad njim.
»Kakšna nehvaležnost! Življenje so ti podariti, ti pa tako. Grdo, grdo!«
Mar ni razumela?
Potem so ostajali krožniki polni, nedotaknjeni.
Pristopili so k -postelji štirje zdravniki in ga ogledovali.
Bil je že dokaj splahnjen. Koža je bila tesno napeta čez močne kosti, tudi sama se je krčila in na sklepih svetila. Oči so bile velike, trudne, bolj črne kot prej in so molčale. Lahen mah na bradi in gornji ustni ga je delal še bolj resnega in odljudnega. Zobje so se zdeli večji, beli, suhi.
Primarij mu je zavihal rokav pri srajci in objel s palcem in kazalcem nadlaket.
»■Tu poglej, kaj si storil.«
Bil je obseg nadlakta pri detetu. Kite so počasi, a trajno kopnele. Včasih se mu je vse dneve v glavi vrtelo in zdelo se mu je, da je zastrupljen. Oči je imel zaprte in se je učil počasi, površno dihati.
»Tako lahko živim še dolgo,« je mislil.
Ker rama še hi bila zaprta, je segel s kazalcem vanjo. Vrtal je nekaj časa v živem, ni ga posebno bolelo im mlada brazgotina se je odprla. Potem se je pridružilo vnetje, in veselil se je, ko je zdravnik z vato in tančico sušil gnojno sluz. Zadnja sila telesa, se mu je zdelo, mu tu izgoreva-
Dežal je v dremavici in slabo razločil, kaj so mu govorili. Prihajal je karabinjer izpred praga in ga gledal, gledal. Ko je bolnik mislil, da bo spregovoril, je orožjel kimati z gla-Viljem je zaprl
Vstopila je bolničarka in govorila:
»Inbecile! Norec si, da nikoli tega.«
A hrano je vendarle prinašala in odna-
p^,a[	Tn»s"ec	,02-
glednico iz Torina.«
Imela je vlažne oči — on se je nazadnje domislil — a zveza mu je manjkala.
»Zadnjič si celo zapisal — poljubčke « — je posku-
ševalo dekle v solzah in silni rdečici vztrajno dalje.
Hotel je govoriti, a preveč se je bil odvadil, jezik se mu je lepil. Ona pa ga je hotela vrniti življenju in je premagovala svoj sram. Na moč se je trudila.
Nato je dekle sedelo im zrlo nepremično vanj.
»Ne bi te bila poznala, da me niso pripeljali k tebi, mimo tebe bi bila šla, kakor mimo neznanca,« je govorila.
Toda on se ni več trudil. Videl je, da ne doseže onega daljnega sveta.
Naslednji dan mu je karabinjer povedal, da je včerajšnje dekle aretirano — »taka nevarna špijonka« — je pristavil.
Viljem je zrl brezizrazno predse v belo steno in ni trenil. To je trajalo spet dolgo. Včasih se je vprašal:
»Živim? Še živim?« ®
Ganil je z nogo v kolenu, trenil s prstom na roki in pomislil:
»Kako dolgo traja to.«
Po hodniku so odmevali koraki, zdeli so se mu oster šum, drdranje gumijastih koles je šlo vrh linoleja — medlo, nemo, iz strašne daljave, nerazumljivo. Včasih so udarila vrata na veži, včasih je kriknil nekdo za bolnišnico, tudi ptica je zacvrkutala v preletu z drevesa na drevo — vse tako ostro, tako glasno, rezko, nepojmljivo.
Moči so pojemale počasi, neopazno, kakor se gubi voda v pesku, v presušeni prsti. De včasih so bolele kite, a tudi bolečina še je umikala neopazno, kakor je -prišla.
Zgodilo se je, da je pomislil:
»Prijel bi! Zamahnil proti sebi.«
A misel je bila kratkoživa, v naslednjem trenutku se mu je videla nedoumna, tuja.
»Udaril bi! Ugriznil!«
Nemo se je nasmehnil in zrl dalje v belo steno. Tudi lahen nasmeh je bil naporen, boleč.
Majhna pajčevina se je bila nabrala visoko v kotu pod. stropom in če je povlekel zrak od odprtega okna, se je zazibala. Zanimalo ga je to ziba/nje in mu je sledil ure in ure. Iskal je -pajka v mreži, a -pajka pravzaprav ni bilo.
Najbolj čudno pa je bilo, da je dan prihajal vedno znova, zmerom eden in isti sončen, svetel, veder dan.
Ustrašil se je zjutraj luči, ko je prosto lila z vrta v ' belo sobo in se smehljala sama sebi. Zdelo se mu je, da jo sovraži. Skušal je predremati vse te glasne, poldanske ure, polne zlatega žara in opoja, in postalo mu je lahko, ko so proti večeru legale prve sence, postajale vse daljše. Od mize, od obeh stolic so se zarisale _ čez pod im, se skoro dotikale nasprotne stene.
Da, -prihajala je -noč, mirna, dobrotna, krotka in ga -previdno, kakor maži, povijala v svoje tančice, čutil se je popolnoma varnega im si želel odkrito, da ne bi šla nikoli več od njega, nikoli.
Hotel se je skloniti s postelje. Zdelo se mu je, da nekaj škrta pod njim, A kakor se je nagnil čez rob, tako je obviset. Ena roka je segata do Uti. ln tako ga je našla usmiljenka, ko je čez dve uri stopila v sobo.
(Odlomek iz novele »Brata«, ki je IzSla v zbirki »Sodni dan na vasi«.)
8 str. / EL0VDJSKI POROČEVALEC /	*>■	rasRSTARJA	i«»
jLžtija s ceste proti Smartnemu (Foto: Šelhaus)
Polovico izdelkov v tujino
Tovarna pohištva »Oprema« v Mariboru se hitro uveljavlja
Tovarna furniranega pohištva »Oprema« v Mariboru je lani prodala za 90 milijonov deviznih dinarjev furniranih dnevnih sob v Zahodno Nem-čljo. Francijo,'Anglijo in ZDA. To pomeni, da so okrog 60%
svojega brutoprodukta prodali na tujih tržiščih. Letos se obetajo še večje možnosti izvoza v ZDA, Anglijo in v nekatere druge zahodne države v vrednosti okrog 120 milijonov deviznih dinarjev. Podjetje iz-
§e o šoli na Portizcmskem vrhu
V zadnjem poročilu s seje ljudskega odbora v Trbovljah je bila omenjena tudi šola rta Partizanskem vrhu. Ker pa je raz-prava na zboru proizvajalcev premalo osvetlila težave na omenjeni šoli in da si ne bi javnost ustvarila napačne sodbe o predlogu sveta za šolstvo, je treba o tem še spregovoriti.
Svet za šolstvo je res razpravljal in sklenil predlagati, da bi šolo na Partizanskem vrhu do prihodnjega šolskega leta zaprli. učence pa ta čas vozili z avtobusom s Cebinovega v trboveljsko šolo, ker bi to bilo v interesu vzgoje otrok in, ker je težko najti učitelja, ki bi ga že tedaj — sredi šolskega leta — poslali na Partizanski vrh.
Pred tem pa je svet storil še razne druge ukrepe, da bi pomagal odpraviti razne pomanjkljivosti na šoli, vendar vse ni nič zaleglo. Sola na Partizanskem vrhu zaradi malomarnosti tamkajšnjega učitelja ne dosega vzgojnega namena. Učitelj ni sestavljal učnih načrtov, dnevnikov, priprav in drugih dokumentov, in to kljub večkratnim opominom in pomoči inšpektorja, zlasti pa vodstva šole v Zg. Tirbovljaih. Res pa je tudi, da živi v težkih družinskih razme-rah in ravno te so otežkočale,
da bi svet predlagal boljšo rešitev od tiste, ki je bila predlagana na seji ljudskega odbora.
Oba zbora občinskega ljudskega odbora sta — kakor smo že poročali — sklenila, da se šola tudi začasne ne zapre, ampak da se pošlj-e enega učitelja v pomoč.	-	nc.
Dobrepolje
Cland Ljudske tehnike in Av-to-moto društva so imeli te dni redni 'letini občni zbor. Pri pregledu dela so ugotovili viden napredek. Uspešno so se udejstvovali na področju Ljudske tehnike največ skrbi pa so posvetili tehnični vzgoji voznikovem ate rj ev in mladih zadružnikov v upravljanju s kmetijskimi stroji.
važa svoje izdelke že šest let istim kupcem, kar Je vsekakor dokaz visoke kvalitete izdelkov. -
Sedaj je podjetje raztreseno po vsem mestu, saj imajo proizvodna obrata v Cankarjevi in Vinarski ulici ter skladišče v Melju. Razširitve obratov zaradi utesnjenosti niso možne. V zadnjih dveh letih so popolnoma spremenili tehnološki proces z uvozom novih strojev. Tudi letos bodo od Jugobanke dobili nov kredit za nabavo strojev. Do leta 1961 je predvidena gradnja nove tovarne, ki bo omogočila večji razmah podjetja.
Po eni varianti naj bi bila nova tovarna med Tovarno avtomobilov in Tovarno poljedelskih strojev, kjer že imajo zagotovljeno zemljišče. Prav tako obstaja možnost,' da bi tovarno zgradili tudi v Limbušu. Glede te lokacije imajo v podjetju pomisleke zaradi omejitve v zemljišču in glede prevoza ter namestitve delavcev, čeprav so tudi o tej lokaciji pripravljeni razpravljati.
M. X.
PHVI DIN IX. EVROPSKEGA PRVENSTVA V KEGLJANJU NA LEDU NA JESENICAH
Naslov številka 1 - za Avstrijo
JESENICE, 7. febr. (Od našega posebnega dopisnika.) Točno ob 8.15 je davi na umetnem drsališču pod Mežakljo predsednik mednarodne zveze za kegljanje na ledu Alois Schober (Avstrija) začel letošnje IX. evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu. Prireditve se udeležuje 76 aktivnih tekmovalcev, prisotni pa so tudi številni ugledni funkcionarji ustreznih športnih zvez in športnih vodij iz Avstrije, Nemčije, Švice, Italije in Jugoslavije.
Predsednik Schober, ki Je spregovoril kot prvi, je poudaril po uvodnem pozdravu, da mednarodna zveza za kegljanje na ledu resno pričakuje, da bo letošnje prvenstvo vsestransko pripomoglo k uveljavljanju tega športa v svetu. Prvi delež za tako priznanje je pravzaprav že sama udeležba .številnih tujih in domačih tekmovalcev na letošnjem nastopu in njegova organizacija. Predsednik je nato zaželel vsem nastopajočim čimveč uspehov. Zbrani udeleženci so nato z enominutnima molkom počastili spomin nedavno umrlega podpredsednika te mednarodne športne organizacije Dolza (Zahodna Nemčija), ki je mnogo storil za popularizacijo te igre po svetu.
Godba je nato zaigrala Jugoslovansko državno himno, nakar pa je stopil na govorniški oder predsednik ObLO Jesenice Franc Treven, ki je dejal med drugim, da so železarne Jesenice počaščene, da se to IX. tekmovanje za evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu poteka letos na umetnem ledu pod Me-žakljo. Tudi on je želel vsem gostom prijetno bivanje v jeseniškem kotu in čimveč dobrih športnih izidov.
Takoj nato je začelo na 11 dobro pripravljenih stezah tekmovati 19 tekmovalcev iz udeleženih držav v prvi disciplini, in
sicer v bližanju in zbijanju, kajti prav toliko tekmovalcev je imelo pravico nastopiti na tem tekmovanju za posameznike- v evropskem merilu.
Po dobrih dveh urah je bilo tekmovanje, ki so ga nekoliko motile saje iz tovarniških dimnikov, pod streho. Največ zanimanja je bilo seveda za meta domačinov, nič manj oči pa ni bilo uprtih na delo Avstrijcev, ki so se zdeli že po prvih lučajih največji favoriti. In res se je proti koncu za najboljše mesto razvila ogorčena borba med lanskim avstrijskim prvakom avtomobilskim prevoznikom Fischerjem in njegovim najnevarnejšim tekmecem rojakom Har-ringerjem. Navsezadnje je bil za zmago odločilen zadnji met
korenjaškega Hairringerja, s katerim je naredil krog več in si tako osvojil naslov svetovnega prvaka med posamezniki za letos. Drugo mesto je z enakim številom točk pripadlo Fischerju.
Zmagovalec te discipline — 44-letni strojevodja Harringer iz Attnaua (Gornja Avstrija), se ukvarja, s kegljanjem na čoke po ledu že 20 let, vendar sl je naslov evropske vrednosti prvič priboril letos. V kratkem razgovoru je dejal vašemu dopisniku, da so mu najbolj stregli po tem uspehu Nemci, pa tudi nekateri Jugoslovani. Med njimi Černe z Bleda, ki bi bil z malo več sreče lahko zasedel še boljše mesto od doseženega. Po končarfem bližanju je bil skoraj čisto pod vrhom (25 točk), pri zbijanju pa je močno zaostal (3 točk), tako da je moral ostati na petem mestu.
Izidi so bili v podrobnem takile: Harringer, Fischer (oba A) po 39 točk, Lenz (Z. N.) 37. dr Kaunz (It) 34, Černe (Jug) 33,
Keberl Dimmling (oba Av) po 33, Win ter (Z. N.) 30, Gabardi (It) 28, Herrmann (Z. N.), Janežič (Jug), po 24, Vidic (Jug) 23, .. -16. Drinovec (Jug) 12 točk.
Predsednik mednarodne zveze Schober nam je po prvem delu tekmovanja izjavil med drugim: »Nadvse sem presenečen, in sicer ugodno, nad skrbno organizacijo te velike evropske prireditve pri vas. Vreme vam je sicer pripravilo nekaj zadreg, toda vzlic temu teče prireditev brez slehernega zastoja in popolnoma zadovoljuje pisano družbo udeležencev. Mislim, da smo letos srečno izbrali prizorišče za to srečanje«.
* * *
Ob 10.15 uri se je nato začelo moštveno tekmovanje v isti disciplini, v katerem tekmujo 19 ekip iz prej omenjenih držav. Boj bo trajal vse popoldne in se nadaljev-ail jutri ves dan na Bledu, tako da je mogoče računati, da bo v poznih popoldanskih urah in še pred mrakom
zaključen.
(u)
TEKMOVANJE TEKAČEV ZA POKAL KURIKKALA
Lep uspeh Rekarjeve
Schladming, 7. febr. — (Posebno poročilo za »Slovenskega poročevalca« — po telefonu). Ob lepem vremenu so se danes začele tekme srednjeevropskih tekačev za pokal Kurikkala. Snežne razmere so dobre, le da sonce zelo pripeka. zaradi česar so organizatorji na predlog izvedenca FIS Jugoslovana Gregorja Klančnika premaknili start članov od 10.30 ure na 9.10 uro. Tekmovanje je na idealnem terenu pod Da ch st e in o m v kraju Ramsau. Vsi občani, ki jih
je kakih 1000, sodelujejo pri organizaciji. Glavni štab organizatorjev v občini, ki pa ima kljub pomembni turistični legi kraja ie dva uradnika! Tekmovanje je vzorno pripravljeno.
Razen Nemcev, Francozov, Avstrijcev, Švicarjev. Italijanov in Jugoslovanov, ki tekmujejo v konkurenci za pokal Kurikkala, nastopajo tudi Poljaki, Bolgari in Angleži. Prvi dan tekem je prinesel naši reprezentanci uvrstitev, na četrto mesto in morda bodo
DVAKRAT PD DVE ERI M RIMALA ji
Premalo delavcev v-
Z zasedanja okrajnega Sveta Svob od in prosvetnih društev v Ljubljani
Te dni je bila v dvorani Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani prva seja okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih dnuštev za okraj Ljubljana po občnem zboru. Seji so prisostvovali i tudi
predsedniki občinskih svetov. Ob konstituiranju odbora je bil izvoljen 11-članski sekretariat. Predsednik Sveta je Miha Berčič, za podpredsednika pa je bil izvoljen Martin Zakonjšek. Dalje so bile
Oei	tee
Ožji gradbeni okoliši v celjskem okraju
Celje, 7. febr. Svet za urbanizem OLO v Celju je na zadnji seji razpravljal o predlogu odloka o ožjih gradbenih okoliših v celjskem okraju. Ocenil je delo posebne urbanistične komisija in ugotovil, da so občinski odbori v veliki večini postavljali nerealno velike zahteve. Svet in komisija sta se postavila na stali-gče, da je treba na vsak način preprečiti preveliko širjenje in raztegovanje naselij,, kar je zadnja leta pojav največ v Savinjski dolini. Za razširitev nacionaliziranega območja se je odločil edino v Celju, in sicer proti tovarni organskih barvil. V primerih Pobme, Topolščice, Rogaške Slatine in Rimskih Toplic je prišla do izraza misel, da Imajo ta naselja predvsem
Zdravniški značaj. V večini
bodo morale občine odobriti
Zlati jubilej
Te dni praznujeta 50 - letnico
gupnega zakonskega življenja Jato ln Marija Amejšek, ki sta morala v dosedanjem življenju ze marsikaj pretrpeti. Kljub vsem težavam sta vzorna zakonca lepo •tzgojila vseh pet otrok. Vsa Uru-JJina se Je aktivno vključila tudi - jjarodnoosvotoodilno gibanje, saj ■ta bila sinova v partizanih, eden Ca v internaciji.
Jubilantoma želimo, da bi skup-jpxoživql* Se mnogo zdravih
gradnje v dosedanjih mestih in tržnih naseljih, s čimer bi se dosegla večja strnjenost ter lepši in bolj urejen videz.
-tig
Podaljšan rok za kooperacijo hmeljarjev
Celje, 7. febr. Čeprav je rok za vključitev za kooperacijo za hmelj ar je v Savinjski dolin že zdavnaj potekel, je opaziti še vedno močno težnjo med kmetovalci, da bi se naknadno prijavili. Kmetijske zadruge so se namreč postavile na stališče, da ie rok nepreklicen in bi zamudnike sprejemali le na podlagi posebnih prošenj. Upravni odbor KPPZ v Žalcu pa ie sklenil popustiti, kjer gre za hmeljarje, k: niso bili dovolj poučeni o vsebini in obliki kooperacije, kar velja predvsem za hribovite kraje, kamor prihaja vse novo redno bolj počasi kakor v dolini.
Po sklepu upravnega odbora imajo torej vsi zadružni sveti hmeljarskega področja možnost, da po temeljitem preudarku še sprejmejo v kooperacijo do 15. februarja, ki so zaostali iz razumljivih razlogov.
Velike Lašče
Za vzgojo po šolske mladine v Velikih Laščah že več let piridno skrbijo. V ta namen, so lani ustanovili kmetijsko gospodarsko šolo, ki kar lepo uspeva. Učenci te šo-le obiskujejo letos drugi letnik, ki ga bodo zaključili verjetno ob koncu marca. Ker je svet za šolstvo preskrbel dobre predavatelje in ker se mladina zelo zanima za šolo, je pričakovati, da uspeh ne bo izostal.	(ar)
Slovenj Gradec
Društvo prijateljev mladine bo tudi letos priredilo maškarado za najmlajše. Mladež se tega veseli, mamice pa kujejo načrte, kako bodo svoje otroka čimbolj originalno »na-
šemile«. Mal^ dimnikarčki. pa* stirčki, škratki, indijančki in kdo ve kaj še, se bodo na pust-ni torek popoldne zvrstili v sprevodu po mestu. Tudj majhno zakusko j im bodo pripra-vili. In »Kurent« bo spet izšel. Tudi to je tradicija v Slovenjem Gradcu. 2e dolgo vrsto let prihaja na pustni torek. Letos bo ta satirično-humoristični list spet izdala »Svoboda«.
Kranj
Kranj, 7. febr. S sinočnjim nastopom instrumentalnih zborov v Prešernovem gledališču je bila končana v Kranju dvodnevna revija vokalnih in Instrumentalnih ansamblov, ki jo je priredil v počastitev 110. obletnice smrtj Franceta Prešerna občinski svet Svobod in prosvetnih društev.
V četrtek (in še v petek zve čer) je zlezlo živo srebro dovolj nizko, da je bilo dvakratno predavanje avstrijskega alpinista, 31-letnega železniškega uradnika He inricha Roissa o zadnji avstrijski odpravi v Kašmir tudi po slikah	od ondod	nekako	v skladu	z zunanjim vzdušjem. Pod Roissovim	vodstvom	je osemčlanska avstrij-
ska ekipa v lanskem marcu zapu stila Evropo in se iz Genove po morju odpeljala do glavnega me sta Pakikstana - Karačija. Po nadaljnjih 1500 km vožnje po žele znici so avstrijski alpinisti prispeli v Ravvalpindi, nato pa se z letali preko Himalaje odpravili do izhodišča svojega vzpona v k ašmirska velegorja — v Gilgit.
Po izrednih naporih, ki so se vse	bolj stopnjevali,	bolj ko	so se
odmikali od naseljenih krajev in	vzpenjali	v svet	snega in	ledu,
so se slednjič — toda samo trije od njih, in sicer predavatelj, prof. Mandl iz Graza in kinoope- rater Pauer — v prvih popoldanskih urah dne 4. avgusta 1958 (do besedno) privlekli na teme gore demonov — okrog 6700 m visoke ga Haramoša.
Bili so po urah in urah ter dnevih in dnevih neizprosnega boja za vsak meter višine do smrti utrujeni, z vrha pa jih je nato čakala še neizmerno težavnejša pot nazaj, toda tudi na njej niso omagali. Jokali so od sreče, ko sp bili snet vsi zbrani med seboj; tudi ta dva večera se ie Roissu poznalo, kakor da govori ves čas o najsrečnejšem dnevu svojega življenja. (Kratek bris poti z nekaterimi podrobnostmi o naj-
večjih težavah med tem delom, posebno zaradi monsumskih vetrov, srno pred dnevi objavili v našem listu z vsemi najpomembnejšimi vložki o poteku samem).
V zvezi z obema večeroma pa ie vredno zapisati še nekaj značilnih opažanj, ki so čisto samosvoja vprav na teh planinskih sestankih, kjeT govori en sam človek in mu je v pomoč še eden, ki njegova pripovedovanja spremlja s slikovnim trakom (ali obratno). Ali ni res nekaj čisto posebnega, da natanko ob napovedani url v dvorani ni nikjer nobenega prerivanja. da vsak poslušalec brez ihte ln neučakanosti poišče svoj prostor ln se nato ves avditorij z govornikom vred preseli v veličastni gorski svet. Tiho ln brez besed ga spTemlja
V prostorih Mestnega muzeja sta trenutno odprti dve zanimivi razstavi, in sicer olj, gvašev in risb akademske slikarke Mire Pregljeve in zbirke starega orožja iz depoja Mestnega muzeja.
izbrane izob raževalna, dramska, pevsko-glasbena in go-podarska komisija.
Tajnik Sveta Niko Lukež je imel za tem izčrpno poročilo o načinih vključevanja novih članov v »Svobode« in prosvetna društva. Čeprav se v Okraju število zaposlenega delavstva veča, število članov v prosvetnih društvih dejansko pada. V ljubljanskem okraju je komaj 3.6% vsega zaposlenega delavstva včlanjenega v prosvetna društva, medtem bo je povprečje v Sloveniji za 100°/o večje. ■Vključiti je treba predvsem mladino in ie treba dati tudi v odborih primerno zastopstvo. Razprava o tej točki ie bila prav živahna. Pokazala je načine, ki jih uporabljajo za pridobivanja novega članstva v posameznih društvih oz. krajih.
V društvih je treba preiti na nove oblike dela in je treba tudi mladini omogočiti ta ko udejstvovanje, kakršno jo zanima in privlačuje. Člani društev naj ne bodo samo aktivni člani posameznih odsekov, marveč vsi, ki so jim »Svobode« in prosvetna društva namenjena. Društva naj najdejo primerne organizatorje, ki bodo skrbeli za pridobivanje novega članstva. V zadnji točki dnevnega reda je bilo govora o proslavah in sodelovanju pri proslavah ob 40-letnici KPJ in SKOJ. 40-letnico delovanja pa bodo proslavljale tudi »Svobode« Zagorje in Hrastnik ter »Solidarnost« v Kamniku, »Svobode« v Ljubljani pa že 45-letnico.	c.	k.
na eni teh lepih, a nič manj nevarnih poteh do vrtoglavih višin in prepadov in skuša z njim podoživljati vse veličastje tega mogočnega stvarstva. Podobe na platnu so samo paša za oči. besede Pa gredo do srca.
Himalajski predavatelj teh dveh večerov je v svojih izvajanjih povedal mnogo več kakor samo suho kroniko te odprave. opisal več kakor samo trdo delo ob premagovanju klimatičnih in terenskih pasti ter zadreg na sto ln sto neznanih krajih, kder je bilo treba storiti korak za »biti ali ne biti«, govornik ie dal med vrstami nedvomno razumeti, kakšen bodi ljubitelj planin: tovariški, plemenit, požrtvovalen in pripravljen tvegati vse za dosego enega cilja. In morda prav zato ga ie nabito polna dvorana oba večera (s prevajanjem sta predavanji trajali več kot celi dve uri) poslušala z nekako spoštljivo pozornostjo
’ in zavestjo, da ima na odru glasnika enega tistih gornikov, ki &o opojnost himalajskega sveta gledali ln uživali od blizu z vsem. kar io sestavlja. 2e po slikah samih so to enkratna doživetja, o katerih so vsai drobček ponesli s seboj tudi hvaležni poslušalci
Prav bi bilo. — ln tudi no komercialni strani račun ne bi utegnil biti narobe — da bi nam naše osrednie planinsko društvo takih vzgojnih večerov pripravilo še kaj. Zanimanje zanje ie v tem letnem času kakor nalašč živo. propagandni učinek za lepote planinstva In njegovo vzgojno vrednost med ljudmi, ki se mu zapišeio. Pa neprecenljiv.	ds)
Hicccirdo Oossin v Ljubljani in Celju
t
V soboto je bilo na trgu mogoče opaziti veliko pomanjkanje solate. V prodajalnah družbenega sektorja je sploh niso imeli, zasebni prodajalci iz Dalmacije so prodajali endivijo po 140 din kilogram, kmetje iz okoiltce Ljubljane so pripeljali nekaj radiča, ki so ga prodajali po 360 din za kilogram.
Ribarnica ob Tromostovju je
imela žive krape po 280 din ln žive postrvi po 500 din za kg.
Cenik z najvišjimi dovoljenimi cenami za soboto je bil naslednji: krompir 16 din, cvetača 72 din,
kislo zelje 46 din, čebula 60 din, česen 170 din, orehova jedrca 500 din. Jabolka la 40 din. jabolka Ha 35 din, grozdje Ia 150 din za kilogram in jajca 21 din za kos.
Zasebni prodajalci so prodajali kislo zelje po 46 din, kislo repo po 34 din, Jabolka po 30—40 din, solato po prej omenjenih cenah, zaklano in očiščeno perutnino po
350—450 din, surovo maslo po 50t —550 din, sir za štruklje po 160 din, smetano po 350 din kg in Jajca po 30—25 din kos.
Kmetijska zadruga Svečina pri Mariboru je prodajala jabolka po 20, 25 in 35 din kilogram.
V prodajalnih trgovskih podje tij »Marelica«, »Kas vrt« in »Povrtnina« so postavili naslednje cene: jabolka 30 in 37—40 din, gTozd-je 160 din, pomaranče 230 din, fižol 70—100 din, limone 295 din, suhe slive 160 ip 220 din. suhe fige 170 din, celi orehi 150 din, orehova jedrca 500 din, suhe hruške 150—160 din, rozine 530 din, pesa 30 din. korenje 26 din kg in Jajca 21 din kos.
Prodajalci družbenega sektorja so prodajali surovo maslo po 600 din, smetano po 320 dni in skuto po 80—100 din za kilogram. »Perutnina« Je imela dovolj svežih Jajc po U din za ko*.	S.	I~
Sloviti itailijanskl alpinist Ri-cardo Cassin bo predaval v Ljubljani in Celju o ekspediciji na Gasherb-rum XV. (7980 m), ki je eden od najtežjih vrhov v Kara-korumski Himalaji okoli ledenika Baltoro.
Ricardo Cassin iz Lecca je že 25 let zveneče ime med svetovnimi alpinisti, znan predvsem po svojem vzponu v Grandes Joras-ses, po severovzhodni steni Pic Badiile, po severni steni Eigerja in po celi vrsti drugih najtežjih
vzponov v Alpah. Pointe vvalker v Grandes Jorasses, ki ga je leta 1958 zmogel Cassin s svojima dvema tovarišema Espositom in Tiz-zonljem, je še danes preizkušnja
najsposobnejših. na jpogumnejšib
in najbolj Izurjenih alpinistov, legitimacija za prvorazredno kategorijo svetovnega plezalstva. —
Od leta 1952 do leta 1958 Cassinove smeri ni ponovil nihče. Na vn. festivalu planinskega filma v Trentu leta 1958 so po pravici z velikimi častmi proslavili 20-let-nico tega znamenitega dejanja in odlikovali Cassina z zlato medaljo. Skozi 2» let Je vzpon obdržal svojo ceno — nedvomna šesta stopnja zaradi izrednih objektivnih nevarnosti.
Cassin pa je še danes med aktivnimi alpinisti In to ne med zadnjimi. To je izpričal leta 1956 s ponovitvijo svoje smeri v Pic Badlle, smeri, ki Je zares pomenila novo epoho v evropskem plezalstvu. Stena je visoka 900 m, vsa v previsih VI -j-, v 29 letih Je smer doživela kakih 30 ponovitev. Izpričal je to tudi s svojim aktivnim vodstvom ekspedicije na Gašerbrum XV leta 1958. Italijani «o po svoji ekspediciji na Ki, ki jo Je vodil prof. Desio, nekoliko popustili o osvajanju visokogorskih gora v Aziji in na drugih kontinentih. Leta 1957 pa so se odločili, da bodo poslali ekspedicije skoraj na vse kontinente, najpomembnejšo na Gasherbrum IV pa so zaupali Ricardu Casslnu. Njega im njegov« ■premijevalee
po pravici imenujejo fior flore svojega alpinizma, saj so bili s Cassinom tudi znameniti vvalter Bonatti, Carlo Mauri. Gobbi, De Frančesch, Marini in Zeni. Iz P:• sem, ki jih je Cassin pisal z ekspedicije in iz raznih poročil vemo, kaj so morale italijanske naveze prestati, da so dosegle ponosni peterostolpni vrh. Jurišna naveza Bonatti in Mauri je iz tabora VI 7750 m po težavnem svetu (III., IV. in celo V. stopnje) 6 avgusta 1958 dosegla vrh. Težave so bile toliko večje, ker so plezali po krušljivem svetu, v katerem klini niso dobro sedeli. Za 230 m višinske razlike sta pri vzponu rabila 8 ur, za sestop pa 6 ur. Z vrha ju je pregnalo slabo vreme, nato je snežilo vso noč. A o vsem tem nam bo dne 12. februarja 1959 pripovedoval Ricardo Cassin sam v kinu »Komuna« v Ljubljani.
Predavanje organizira v Ljub-Ijani Planinsko društvo PTT. ki bo prodajalo vstopnice v predprodaji od .10. do 12. t. m. med 10. in 18. uro na Glavni pošti — pritličje levo.
Jugoslovani to mesto zadržali do konca tekmovanja, kar bi bil zelo lep uspeh.
Največ uspeha so Jugoslovani imeli v tekmovanju članic na 10 km. Mara Rekar je potrdila svojo dobro formo s četrtim mestom oz. drugim v tekmi za pokal Kurik-kala. Tudi Beiajeva je bila dobra, slabše pa so tekli naši mladinci. Jože Juhart je nastopil po bolezni in je pretekel lu km le za 23. sek. hitreje od Rekarjeve, medtem ko po navad; dosega tudi 4 minute boljši čas. Pri članih so se Jugoslovani uveljavili po pričakovanjih. Janez Pavčič je bil zelo soliden, ostali pa so se uvrstili nekoliko slabše. Zanimivo je, da bi bili v moštveni razvrstitvi po prvem dnevu Poljaki pred Italijani, ki veljajo za najmočnejšo srednjeevropsko državo. Vrstni red ekip je tak; Italija 61,5. Z. Nemčija 86. Francija 127,5, Jugoslavija 137,3. Švica 262.1, Avstrija.
IZIDI:
V posameznih tekih pa so bili izidi taki: Članice: 1. Biegun (P) 38:19	2. Czernjavska (P) 38:33, 3.
Czeeh-Blasl (ZN) 30:23 , 4. Rekar (J)	40:10, 5. Kotvalska (P)	40:20.
Prva Italijanka Bellone je bila sedma, Beiajeva deseta, prva Bolgarka Vasiljeva 12.. prva Francozinja Blanc 17.. prva Švicarka Sterchi 13 itd.
Pri mladincih na 10 km je bil vrstni red tak:	1. Misiaga (P)
33:46. 2. Rvtula (P) 34:00, 3. Imbo-den (I) 34:10. Jugoslovani: 17. Gregorič 37:50, 19. Pogačnik 39:13, 20. Juhart 39:42.
Člani — 15 km: Memiet (Francija) je že petič v tej konkurenci ukanil favorizirane Italijane. Vrstni red:	1. Mermet (F) 54:24,
2. De Florian (I) 55:16. 3. Compag-noni (I)	55:20, 4. De Dori.go (I)
55:30. 5. Weiss (ZN), 6. Jankotv-ski (P). Prvi Švicar Rey je bil 15., prvi Jugoslovan J. Pavčič 23. s 57:30. prvi Avstrijec Mayr 26. prvi Bolgar Petrov 35. in prvi Anglež Morgan 45. Ostali Jugoslovani: 27. Hlebanja 5S:29. 33. Seljak 60:97.	41. Robač 62:19,	43. Lakota
63:33".	G.	K.
KANDAHAR V GABJIISCHD
Dve avstrijski zmagi
GARMISCH, 7. febr. — Obe prvi
preizkušnji letošnjega tekmkova-nja alpskih smučarjev za pokal Kandahar sta se končali z zmago Avstrijcev. V ženskem smuku je bila prva Avstrijka Netzer (za 2000 m z v. r. 550 m 1:54,3) pred Švicarko Berthod in Kanadčanko Heggveit. Najboljša Jugoslovanka Zupančičeva je bila 33. Rutarjeva pa 43. Startalo je 62 tekmovalk.
Tudi v smuku za moške je bil najboljši Avstrijec. 20-letni Karl Schranz je ponovno svoj lanski uspeh v Arlberga in pustil za se-bol vso svetovno elito. Njegov čaš je bil 2:43,2. Drugo mesto- je zasedel Švicar Staub 2:44.0. tretji pa je bii Zahodni Nemec Hans Peter Lanig 2:4G,2. Avstrijec Mol-terer je bil četrti, Američan Bud Werner pa ie zaradi hudega padca odstopil.
Od Jugoslovanov je bil uspešen Sumi. ki je s časom 3:0S,7 zasedel 30. mesto, P. Lakota pa je bil s 3:16.5 38. Od 89 tekmovalcev, kolikor jih je startalo. jih je na zaledeneli progi odnehalo 3S.
Kanadčan John Semelinck je med tekmovanjem tako hudo padel. da je v milnchenski bolnišnici nekaj ur kasneje umrl, čeprav so ga tjakaj prepeljali s helikopterjem. Udaril se je na glavo in hrbtenico.
V slalomu za ženske je zmagala Američanka Snite s časom 1:19,2 pred Kanadčanko Heggtveit 1:19,3 in Nemko 'S,perl 1:19,4. V alpski kombinaciji je tako zmagala Kanadčanka Ann Heggtveit pred Švicarko Berthod in Američanko Snite.
*
Hokejska reprezentanca ZDA. Je v Ziirichu porazila Švico 11:2, kanadska pa na Švedskem moštvo Karlstada 14:1.
A povratni tekmi mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu ie Partizan znova zmagal proti Sampdorii — tokrat 3:0.
Na evropskem prvenstvu v dr-
sanju so zaključili tekmovanje v plesnih dvojicah. Prvo mesto sta osvojila Angleža Doreen Denny in Courney Jones. Tudi drugo mesto je pripadlo Angležema, tretje pa Francozoma.
Boj za drugo mesto
Danes ob 15. uri: Partizan (Beograd) - Ljubljana
Na zahtevo Beograjčanov so odločilno tekmo za drugo mesto v zvezni hokejski ligi preložili od 10. na 15. uro. Srečanje bo torej na ljubljanskem ledu sredi popoldneva pod Ce-kinovlm gradom. Partizan se le Po vsej pravici zavzel za to nedeljsko uro. saj bi moral sicer v Ljubljani na drsališče samo dobrih 12 ur po končani tekmi na Jesenicah.
Ce Ljubljana premaga danes Partizana, tedaj j© boj za dru-
go mesto dokotriho odločen njej v prid. Kolikor pa se tekma konča s kakršnim koli drugačnim rezultatom, pa so take možnosti tudi še na strani Partizana. Vendar oa bi v primeru remija Beograjčani morali zmagati v vseh preostalih tekmah, kar pa je komaj, verjetno, saj morajo odigrati tudi še povratne tri tretjine z Jeseničani. Zmaga Partizana pa bi tudi lqw. temu verjetno zagotovila n^«. slov podšamplona.
Ljubljana
Spored v pruttodnfem tednu
6.05
7.00
13.00
15.00
19.30
22.00
23.00
24.00
5.05
6.00
7.00
8.00 10.00
13.00
15.00
17.00 19.30
22.00
23.00
24.00
PONEDELJEK
POROČILA OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH
Poročila in vremenska napoved.
Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda,
Napoved časa. poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila.
Napoved časa. poročila, vremenska napoved in obvestila,
Radijski dnevnik.
Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan.
Poročila in pregled tiska.
Zadnja poročila in zaključek oddaje.
POROČILA OB DELAVNIKIH:
Poročila in vremenska napoved.
Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila,
Napoved	časa,	poročila,	vremenska	napoved	iD	ra-
dijski koledar.
Poročila,
Napoved časa in poročila,
Napoved časa. poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila.
Napoved	časa.	poročila,	vremenska	napoved	in	ob-
vestila.
Napoved časa in poročila.
Radijski	dnevnik.	.
Napoved	časa.	poročila,	vremenska	napoved	in pre-
gled sporeda za naslednji dan.
Poročila in pregled tiska,
Zadnja poročila in zaključek oddaje.
12.25 Igra ansambel Srečka Dražila.
12.45 Odlomki Iz opere Ermanna Wolfa Ferrari]a »Štirje grobijani«.
13 3-0 Vaški kvintet z Reziko in is!l5 Zabavna glasba, vmes obvestila.
Sonjo.
13.45 Solistične skladbe Franza Schuberta.
14.00 Varell in Bailly s 'pariškimi pevci.
14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame.
15.40 Humoreska tega tedna — Ru-dyard Kipling:	Flufflesova
rešitev.
16.00 Promenadni koncert Holly-\voodskega simfoničnega orkestra, dirigent Carmen Dragom
17 10 Zabavna ruleta.
18.00 Družinski pogovori.
18.10 S klavirjem in violino.
18.45 Domače aktualnosti.
19.00 Zabavna glasba, vmes otove-vestila in reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Plesni orkester RTV Ljubljana pred mikrofonom in pred publiko (Prenos javne oddaje iz velikega studia RTVL).
20-30 Pustne zdrahe — (vesela in pestra oddaja za pustne dni)
22.15 V plesnem ritmu.
22.45 Poje Anita 0’Day.
23.10 Igra Ljubljanski jazz ansambel.
23.30 Novi posnetki seksteta in »Big Banda« Counta Basiea.
24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
LOKALNI PROGRAM
14.00 Od arije do arije.
14.45—15.00 Ljubljanska kronika in
obvestila.
in Miro Brajnik, Ljubljanski komorni zbor in orkester RTVL p- v. komponista).
22.30 Iz albuma popevk.
23.10 Nočni komorni koncert.
23.45 pojo »The four Freshmen«.
24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
LOKALNI PROGRAM
14.00 Plesni zvoki.
14.45—15.00 Ljubljanska kronika in obvestila
četrtek
FEBRUARJA
6.00—8.00	Dobro jutro! pisan
glasbeni spored) — vmes ob
B.30—5.40 Reklame in obvestila.
6.40—6.45 Naš jedilnik
8.05 Ernest Dohnanyi:	Valčkova
suita (Klavirski duo E. Doh-nanyi in E. Kilenvi).
8.30 Iz filmov in glasbenih revij.
9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja. sodelujejo: Dravski flo-sarji. Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka in kvintet Otrin).
B 20 Pojo moški zbor »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja.
9.40 Plesne melodije z orkestrom Kurt Henkels.
10.10 Alfredo Casella: Italija, rapsodija.
10.30 S popevkami po Evropi.
11.00 Blaž Arnič: Pustov pogreb.
11.05 Radijska šola za srednjo —
stopnjo — Tone Seliškar: Indijanci in gusarji.
11.35 Operni intermezzi in uverture.
12.00 Slovenske narodne pesmi.
12.15 Kmetijski nasveti — Marica Suc:	Kako pospešuje gospodinjstvo občinski center v Konjicah.
12.25 Sedem pevcev — sedem popevk.
12.45 Bedrich Smetana:	Blanik,
simfonična pesnitev iz cikla »Moja domovina«.
13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila.
13.30 Igra Zabatmj orkester Man-tovani.
13.50 Poje komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom Milka Skobemeta.
14 05 Radijska šola za višjo stop-
njo — za Prešernovo podobo.
1425 Nekaj skladb za violino in
kLavir.
15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame.
15 ao Listi iz domače književnosti.S
Vladimič Kavčič:	Kdor se
vrne sam.
IB.00 V svetu opernih melodij.
17.10 Popevka tega tedna.
17.15 Srečno vožnjo! (šoferjem na
pot).
18 00 Radijska univerza — Prof, dr. Božo Škerlj:	Nastanek
življenja in razvoj človeka —
m.
18.15 Basist Miroslav Cangalovič poje skladbe na narodne teme.
18.30 Športni tednik.
19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame.
1930 Radijski dnevnik.
20.00 Pisan spored zabavne glasbe.
20.35 Kulturna tribuna — Erich Koš: Svoboda in satiri.
20.55—22.40 Lucijan Marijan Škerjanc: Sonetni venec — Izvajajo- Rudolf Franci, tenor, Samo Smerkolj, bariton, Tomislav NeTalič. bas ter mešani zbor in orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Sama Hubada.
22.40 Lepe melodije z orkestrom Wal Beng.
23J.0 Igra trio Dražena Boiča iz Zagreba.
23.30 Ritmi in popevke.
24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
LOKALNl PROGRAM
14.00 V plesnem ritmu.
14.25 Otroške pesmi Cirila Preglja poje sopranistka Ileana Bratuž.
14.45—15.00 Ljubljanska kronika in obvestila
SREDA
FEBRUARJA
20.5« Iller Pattacini s svojim ansamblom.
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
22.15 Nočni komorni koncert.
23.10 Zabavni cocktail.
23.40 Moderna plesna glasba.
24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
LOKALNI PROGRAM
14.00 Zabavna glasba.
14.30 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skobemeta.
14 45 Razgovor z volivci.
14 .'55—15.00 Ljubljanska kronika.
.FEBRUARJA
TOREK
i-EBtiliARJA
)0—8.00 Dobro jutroi pisan glasbeni spored) — vmes ob
SO—6.40 Reklame in obvestila.
10—5.45 Naš jedilnik.
15 Trije odlomki iz Poliče ve opere »Deseti brat« (Solisti in orkester ljubljanske opere, dirigent Samo Hubad).
25 Hammond orgle v ritmu.
40 Potopisi in spomini — Rodoljub Colakovič: Hiša solza — zri.
M Anton Lajovic: Capriccio.
15 Revija zabavnih melodij m popevk.
10 Dva zbora iz tržaške okolice
- Nastopa zbor »Valentin
Vodnik« iz Doline pri Trstu in mešani zbor iz Barkovelj.
30 Igra orkester Andre Kostela-netz.
45 Za dom in žene.
00 Venček narodnih v Izvedbi solistov in duetov.
IB Četrt ure z ansamblom Moj-mira Sepeta.
M Oddaja za otroke — a) Danes Je pust! b) Pojte z nami, otroci! (Peter Bitenc: Pust)
p0 Poje Harry Belafonte.
16 Kmečka univerza — Dr. Jane« Batis: Bolezni vimena ln
proizvodnja..
5.06—8.00	Dobro jutroi pisan
glasben; spored) — vmes ob
6.30—6.40 Reklame in obvestila.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
8.05 Poje učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« pod vodstvom Jožeta Gregorca.
8.25 Igra violinist Igor Ozim, pri klavirju Marijan Lipovšek.
8.40 Zabavna panorama.
9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev).
9.15 Antonia Dvofak:	Jakobinec,
simfonična suita (Simfonični orkester berlinskega radia dirigira Kurt Kretschmar).
9.40 Pet minut za novo pesmico
— Makso Ritnik: Bele snežinke.
9.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe.
10.10 z evropskimi plesnimi orkestri.
10.35 Prizori iz Bizetove opere »Carmen« (Solisti Licia Al-banese. Rise Stevens, Jan Peerce in Robert Merrill).
11.00 Popevke na tekočem traku.
11.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) Za Prešernovo podobo.
12.05 Frano Povia:	Rapsodija za veliki orkester.
12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Nežka Snoj; Razkuževanje satja.
12.25 Nastopata oktet bratov Pirnat in baritonist Lojze Ambrožič.
12.45 Klavir v ritmu.
13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila.
13.30 Pojo zbor primorskih Študentov »Vinko Vodopivec«.
13.45 Igra violinist Helmuth Zacha-
rias.
14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) (Tone Seliškar: Indijanci in gusarji.
14.35 Stanko Premrl:	Simfonletta
— (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Jakov Cipci).
15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame.
15.40 Novost na knjižni polici — Stefan Zweig:	Včerajšnji svet.
16.00 Koncert po željah.
17.10 Sestanek ob petih.
17.30 Od polke do kola.
18.00 Kulturna kronika.
18.15 Mariborski instrumentalni ansambel igra skladbe slovenskih avtorjev.
18.35 Poje Frank- Sinatra.
18.45 Razgovori o mednarodnih
vprašanjih.
19.00 Zabavna glasba, vmes obve-vestila in reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 IVolfgang Amadeus Mozart: Don Juan, 2. dejanje. Solisti, zbor in orkester RAI Torino, dirigent Max Rudolf.
21.00 Alfredo Casella:	Sonata za harfo op. 68. (Izvaja harfistka Lauta Newell).
21.20 Igrajo veliki zabavni orkestri.
22.15 Uroš Rreyoriek: Pleta, kantata — (Solista Bola Glavah
5.00—8.00 Dobro Jutroi pisan
glasben) spored) — vmes ob
6.30—6.40 Reklame in obvestila.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
8.05 Glasbeni album.
8.40 Potopisi in spomini — Rodoljub Colakovič: Hiša solza — — IV.
9.00 Narodne v priredbi Silva Tamšeta.
9.20 Kar radi poslušate.
10.10 Solistične skladbe Isaaca Al-beniza.
10.40 Francoske in italijanske popevke.
11.00 Arije iz slovenskih oper pojo naši solisti.
1120 Oddaja za cicibane — a) Otroške zgodbice; b) »Glasbena slikanica« — otroške pesmi pojo zbori in solisti.
12.00 S citrami v veselem ritmu.
12-15 Kmečka univerza — Ing. Vilko Masten: Za boljšo organizacijo službe varstva rastlin.
12.25 Majhni zabavni ansambli.
12.45 Črnske duhovne pesmi poje kvintet »Jubilee Singers«.
13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila.
18.30 Edouard Lalo: Španska simfonija — (Solist violinist Ja-scha -Heifetz in simfonični orkester RCA Victor, dirigira William Steinberg).
13.55 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška.
14.15 Turistična oddaja.
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame.
15.40 Na platnu smo videli.
16.00 Sprehod po fonoteki zabavne glasbe.
1710 Melodije za vas (pisan spored priljubljenih skladb).
18.00 Matija Malešič: — Gradbeno mizarstvo na novih poteh (repor.)
18.15 Čajanka v ritmu.
18.45 Radijska uiiverza — Dr. Veljko Korač; Problem osvobajanja osebnosti v boju za socializem.
19.00 Zabavna glasba, vmes obve-vestila in reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
20.50 Tema: sodobna tema. (literarna oddaja).
21.20 Joh. Brahms: Trio v B-dura op.' 8	— (Izvajajo violinist Isac Štern, čelist Pablo Ca-sals in pianistka Myra Hess).
22.15 Po svetu jazza.
28-10 Koncert orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Boga Leskovica.
24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
LOKALNI PROGRAM
14.00 Z našimi solisti in skladate-lji.
14.45_15.00 Ljubljanska kronika in
obvestila.
SOBOTA
.FEBRUARJA
5.00—B.uu	Dobro jutroi pisan
glasbeni spored) — vmes ob
6.30—6.40 Reklame in obvestila.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
8.05 »Mladina poje« (Pred mikrofonom sta otroški in mladinski zbor VII. gimnazije p. v. Marije Krč in Slavka Mihelčiča).
8.30 Zabavni potpourri.
9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev): Kdo je našel Jurčka.
9.30 Pol ure s slavnimi pianisti.
10.10 Pesmi tujih narodov.
10.30 Za ljubitelje ■ popevk, melodij in ritmov.
11.00 Nikolaj Rimski-Korsakov: — Šeherezada (Filadelfijski simfonični orkester dirigira Eu-gene Ormandy).
11.45 Pionirski tednik.
12.00 V dvo-in tričetrtinskem taktu.
12.15 Kmečka univerza — Ing. Ivan ; Zaplotnik: Lucerne ali črna detelj a.
12.25 Segava klaviatura.
12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — Sodelujejo: — Pohorski fantje, Kvintet Vitek, pojeta Breda in Vera.
13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila.
13.30 Dueti in ansambelski prizori.
14.15 Evgen Bergant:	O pozdravljajoča da reprezentanta.
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlj ajo.
15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame.
15.40 S knjižnega trga.
16.00 Slovenska pesem or romantike do danes — XVH. Danilo Bučar.
16.50 Poskočni ritmi.
17.10 Zabavni mtermezzo.
17.25 Peter Hjič Čajkovski:	Koncert za klavir in orkester št.
1 v b-molu — (Pianist Geza Anda in orkester Philharmo-nia, dirigent Alceo Galliera).
18.00 Jezikovni pogovori.
18.15 Domače pesmi in poskočnice.
18.45 Okno v svet: Kurdski narod.
19.00 Zabavna glasba, vmes obve-vestila in reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Veseli zvoki.
20.30 »Spoznavajmo svet ln domovino« — (Prenos javne mladinske ' oddaje iz velikega studia RTV Ljubljana).
21.20 Popevke in melodije za prijeten konec tedna.
22-15 Oddaja za našel izseljenoe.
23.10 Zabavni zvotŽi/*'.
23.40 Do polnoči s plesnim orkestrom Allen.
24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
LOKALNI PROGRAM
14.00 Blaž Arnič: Osma Eimfonija »Na domači grudd« (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Samo Hubad).
14.45—15.00 Ljubljanska kronika ln
FEBRUARJA
PETEK
.FEBRUARJA
5.00—8.00 Dobro jutroi pisan glasbeni spored) — vmes ob
6.30—6.40 Reklame in obvestila.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
8.05 Napevi iz Latinske Amerike.
8.25 Johann Strauss:	Življenje umetnikov, parafraza na val-čkovo temo.
8.40 Zavrtimo naš glasbeni globus (ponovitev oddaje z dne 8. H. 1959).
9.40 Pet minut za novo pesmico — Slov. narodna: Majhna sem bila.
9.45 Pozdravi za mlade risarje.
10.10 Franz Schubert:	Simfonija št. 7 v C-duru (Dunajski filharmonični orkester dirigira Herbert Karaj an).
31.00 Za dom in žene.
11.10 Poje Ljubljanski vokalni oktet.
11.30 Opoldanski zabavni spored z orkestrom Cedric Dumond.
12.00 Operetni zvoki.
12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Milko Trstenjak: Odpravimo napake pri rezi vinske trte.
12.25 Poje zbor »Branko Krsmano-vič« iz Beograda.
12.45 Miloje D. Milojevič: 4 skladbe za klavir.
13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila.
13.30 Pet pevcev — pet popevk.
13.46 Igra Trio Bardorfer.
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Kdo je našel Jurčka.
1455 Poje tenorist Nicolai Gedda.
15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame.
15.40 Iz svetovne književnosti — Mary Lavin: Zgodba o vdo-vinem sinu.
16.00 Petkovo glasbeno popoldne.
17.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe (ponovitev oddaje z dne Ul. H. 1959).
17.25 Od popevke do popevke.
18.0 Radijski leksikon.
18.10 Umetne in narodne pesmi poje mešani zbor »Ljubljanski Zvon« p. v. Jožeta Hanca.
18.30 Iz naših kolektivov.
1950 Zabavna glasba, vmes r'
vestila in reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Mehiški napevi .
20.15 Tedenski zunanje - politični
pregled.
20.30 Mojstrska dela koncertne literature — 16. oddaja — Joseph Haydn: Simfonija št. 94 v G-duru »Z udarcem po
— pavkah«.
NEDELJA
6.00—7.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav.
7-15 Reklame.
7.30 Radijski koledar ln prireditve dneva.
7.35 Zabavni zvosL
8.00 Mladinska radijska igra —
A. A. Milne-M. Stanovnik: —
Povesti o medvedku Puju — n. del.
9.00 Heitor Villa-Lobos: Otročičkova družina (Izvaja pianistka Marisa Regules).
9.15 Nedeljska zabavna matineja.
10.00 Se pomnite tovariši . . . Stipe Ugarkovič; Zapiski ilegalca.
10.30 Priljubljeni zbori in samospevi.
11.00 Mali koncert glasbe.
11.45 Stevan Hristlč; Simfonična fantazija za violino in orkester. (Solist Lazar Marjanovič. orkester Radia Ljubljana dirigira Uroš PrevoTšek).
12.00 Naši poslušalci čestitajo to pozdravljajo — I.
13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila.
13.30 Za našo vas.
14.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — n.
16.10 Reklame.
15.23 Narodne v priredbi Cirila Preglja pojo solisti komornega zbora RTV Ljubljana.
15.40 Codrio Dumont s svojim
»Mbcbecherjem«.
16.00 Matija Maležlč:	Elektrogospodarska skupnost Jugoslavije (reportaža).
16.30 Trije Jugoslovanski skalada-telji (Zlatan Vauda, Tihomil Vidošič, Ivo Lhotka - Kalin-ski).
17.00 Popevke, ki jih radi poslušate.
17.30 Radijska igra — Richard Hughes:	Nevarnost; Dylan Thomas: Vrnitev (ponovitev)
18.26 Robert Schumann: Koncert za klavir in orkester v a-molu.
19.00 Zabavna glasba, vmes obve-vestila in reklam«.
1930 Radijski dnevnik.
20.00 Nedeljska ruevija zabavne glasbe.
21.00 Uro pri Glacomu Pucciniju
22.15 V plesnem ritmu.
23.10 Popevke in melodije za lahko noč.
24.00 Zadnja poročila ln zaključek oddaje.
LOKALNI PROGRAM
12.00 Nedeljski simfonični koncert
13.00 Napoved časa, poročila in
vremenska napoved.
13JO Popevke s« vrstijo.
14.00 Ljubljanska kronika in obvestila.
14.15 Pojo slavni pevci.
15.00 Napoved časa, poročila in
vremenska napoved.
15-10—16.00 Iz slovenske solistične glasb«.
Edžcmki dvojčici
Spodnji križanki sta po liku čisto enaki, opisi za obe pa so premešani. Reševalec mora sam ugotoviti, za katero veljajo posamezni.
1	2	3	U	S	6		7	L	8 ‘	9	10-	11	n	
13						m	V*	1S						
16					58$	17						m		
IS				■	19							20		
2.1			m	22						m	23			
2**			25							26				
		27						m	28					
2.9	30						gg	51						
52					n	33								
Vodoravno:	1.	zimzelena	rast-
lina, iz katere pridobivajo dišeče olje — državnik, predstavnik države v tujini; 8. francoska filmska igralka ((Irene) — pogorje v velikem kolenu Neretve v Hercegovini; 13. odsev, odblesk — oblačila; 14. odpad končnega samoglasnika — zveza, združba držav; 16. značaji
— tesno se oprijemajoča pletenina; 17. ime- indijskega politika Menona — zastava; 18. živalska noga — glasbena oznaka za »hitro«; 19. narodno žensko ime — poleg; 20. kratica prejšnje fizikalne enote za moč — kemični znak za aluminij; 21. vzdevek Goethejeve matere — grška črka; 22. kraj na Dolenjskem — seznam, katalog; 23. glas ob strelu — znano belgijsko . zdravilišče; 24. kemični znak za radij — japonska dolžinska mera; 25. rahlo, prikrito gorenje — sveta knjiga starih Perzijcev; 26. tečaji- — ime filmskega igralca Ladda; 27. polotok Severne Amerike, ki so ga nedavno kot 49. državo priključili k ZDA — glasbena oznaka za »naglo, živo« izvajanje; 28. čistiti perilo
— osnova lesnega alkohola; 29. kanadska pokrajina — običajni naziv, za počasni stavek simfonije; 31. priimek Prešernove oboževanke Julije — država v
mesto z rudnikom živega srebra — deli tovarne; 3. jedilni pribor — skupen' izliv južnoameriških rek Parana in Uru-guay (La);	4.	nasprotno	od
»desno« — romarsko mesto mo-hamedancev; 5. podredni veznik— središča vrtenja; 6. kvar-taški izraz — kratica slovensite knjižne založbe; 7. mesto ‘“b istoimenskem zalivu v južni Italijj — dialekti; 8. mlada kura — cvetni nastavek; 9. telesna poškodba — luka' v Izraelu; 10. vrtnina — števnik; 11. začetnic: mesta v Vojvodini — kratica za »avtonomno pokrajino«; 12. pripadnik najodločnej-ših prevratnežev v veliki francoski revoluciji — velika h.1-drocentrala na Neretvi; 15.
znameniti švedsKi naravoslovec (Karl) — mesto v Italiji ob Ti-cinu; 17. prehod iz enega vozila na drugo — na poseben način pečena opeka; 19. pismeno potrdilo — mešanice; 20. črevesna bolezen — mesto v Bački;
22. trske — škodljiva padavina;
23. velika povodenj — omlačena žitna stebla; 25. helenistični pisatelj — pritisk; 26. verski odpadnik v starem veku —
*»	2	3	4	5	6		7	i	č	9	10	11		i
							•u*	15						
M					m	17						m		
13				ms	19						m	20		
21			58$	22						m	23			
2A		Uš	23						n	26				
	Uš	27						m	2a					
19	30						m	31						
						33								
severni Afriki; 32. biti na nogah — mlakuža; 33. indijski ep o junaštvih kraljeviča Rame — duševni bolnik.
Navpično:	1. pristanišče na
Holandskem, eno največjih na svetu — Schillerjeva drama in Verdijeva opera; 2. notranjsko
v—c
pisalna potrebščina; 27. žensko ime — stvarnik sveta Po veri starih Egipčanov; 28. gozdna podrast — predpona za označevanje davne preteklost; 30. avtomobilski znak Holandije — začetnici slavnega jugoslovanskega elektrotehnika, ki je deloval v Ameriki; 31. osebni zaimek — tuja kratica za »popoldne«.
REŠITEV KRIŽANKE IZ ZADNJEČA »NEDELJSKEGA RAZVEDRILA« »VODORAVNO: 1. sožitje, S. Husein, 14. Aravali, 15. atesti, 16. melasa, 17. Oran, 18. ak, 19. agent, 20. grah, 21. Ali, 22. ro, 23. žolč, 24. Brit, 25. Nairobi, 29. kraja, 30. omega, 31. Irena, 32. Troja, 33. tresk, 34. krila, 35. Tristan, 37. rasa, 38. kros, 39. et, 41. PTT (pošta, telegraf, telefon), 42. mast, 43. javor, 46. an. 47. Bert, 48. kamela, 49. Tirana, 51. Bakunin, 52. Ika-rus, 53. aparati.
— Zdaj se bomo peljal! mimo otočka, na katerem brodolomec, ki ga tamle vidite, že sedem let zaman pričakuje rešitve.«
A. O. HERBSTMAN »Sahmati v SSSR« 1953
Hči obiskuje gospodinjski tečaj in pripovedujte doma, kaj vse delajo.
»Ves večer kuhamo razne juhe, meso, prikuhe in pečemo slaščice.«
»In potem vam tudi dovolijo, da vse to pojeste?« jo vprašujejo domači.
»Oe nam dovollijo? Prisilijo nas!«
•
Sosedova krava je zašla na Škotov vrt.
Siln priteče razburjeno k očetu:
»Oče! Tuja krava je na našem vrtu.«
Skot mirno:
»Nikar toliko ne govori! Pomolzi jo!«
»Mama, ali se grem lahko ven igrat s sosedovim fantkom?«
»Ne, saj veš, da mi ta fant ni všeč.«
»Prav, mama, ali ga grem lahko ven nabit?«
*
»Zakaj pa imate tako visoko otroško zabelko?« vpraša obiskovalka mlado mamico.
»Da slišimo, kdaj pade Janezek iz nje in ga gremo lahko pobrat.«
*
»Prav hudo olikan pa res nosi. Kako da si mi prinesel umetne rože?« ujedljivo vpraša Metka svojega fanta.
»Hm, vedno te moram toliko časa čakati, da mi prave že ovenejo.«
abcdefgb
Beli na potezi remizira
Beli; Kh7, Tb6, Lh6, b3, c3 (5) Crai: Kfo, Lb2, a2, b4 (4)
REŠITEV NALOGE ST. 50
1. Ta7! Ka7:2. La8! Učinkovita žrtev trdnjave, da spravimo črnega kralja na a7.
Kdaj bova prišla do mamba?
— Grlej, glej, mama... očka!
— Milost! Milost! Saj vama bom kupil obroč za hooia-hoop.
— Z obliži vred je sto dinarjev.
Kcdeijs
koledar
8.	februarja: Janez
Danes je obletnica smrti naj večjega slovenskega pesnika Franceta iPrešerna. Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je dan Prešernove smrti razglasilo za kulturni praznik slovenskega naroda.
x
Dne 8. februarja 1906 se je končala velika stavka v zasavskem rudniškem bazenu. Povod za stavko je bilo obupno stanje v rudnikih, pičle mezde in revolucionarno gibanje med slovenskim proletariatom.
*
Specialistični izpit iz ftiziologije je uspešno napravila dr. Ustar Majda iz Ljubljane. Čestitamo domači in sorodniki.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20.—7. URE ZJUTRAJ OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstven! dom CENTER;
Dr. Vrbica Milena, Miklošičeva št. 24. tel. SS-ilol. Za obiske otrok ista tel. številka. Zdravstveni dom BEŽIGRAD:
Dr. Suhač Marko, Lavričeva 5 a tel. 31-280. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. Zdravstveni dom VIC:
Dr. Stok Miloš Cankarjeva 10. tel. 21-519. Sobotna popoldanska dežurna služba od 14.—18. ure samo v ambulanti Mirje, Trg mladinskih delovnih brigad in to za nujne primere. Nedeljska dežurna služba v ambulanti mir-je od 8.—12. ure.
Zdravstveni dom MOSTE:
Dr. Petek Anton, ZD. Moste, Krekova 5. tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300.
Zdrav	UNIK:
Dr. Velikonja Tine, Rudnik 80 tel. 23-282. v odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. Zdravstveni dom SISKA:
Dr. Gombač Nevenka Cemetovfo št. 31. tel. 22-331.
Zdravstveni dom LJUBLJANA — POLJE
Dr. Moskon Boris tel. 383-220. —
V	odsotnosti zdravnika kličite tel. 383-100.
Poročila sta se sedna pripravnike Elči Sotler in Marjan Lavrič.
Mnogo sreče želijo prijatelji.
Preostanek od zbirke za venec za pok. IVANKO GREBENC je poklonila Tehnična edinica in uprava Kliničnih bolnišnic 2.600 din za slepo mladino.
Namesto venca na grob pok. FRANCU DVOJMOČU sta poklonila Ferdo in Zlata Juvanec 2.000 din za slepo mladino.
Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino se za poklonjene zneske naj lepše zahvaljuj el
ZAHVALA Prav prisrčno se zahvaljujem vsem članom srnd. podružnice ki. bolnišnic in sploh vsem uslužbencem ki. bolnišnic v Ljubljani, ki so vsak po svoji zmožnosti prispevali gotovo vsoto denarja za pomoč k moji nesreči. Enako se zahvaljujem članom sind. podruž Pediatrične klinike v Ljubljani, torej vsem ki so s vdel o v at; •• -e človekoljubni akciji. Se enkrat
prav prisrčna hvala, iiciv topu,
zahvalo izrekam tov. K^račmovi Rektorat Univerze v Ljubljani sporoča, da bo svečana podelitev Prešernovih nagrad študentom Univerze v ponedeljek 9. februarja 1959 ob u. uri v zbornični dvorani Univerze (Trg revolucije 11-1) — Rektorat Univerze v Ljubljani.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem zdravnikom in sestram na infekcijski kliniki v Ljubljani. Posebna zahvala dr. Kralju, sestram in strežnicam na »B« oddelku za skrbno nego med zdravljenjem. Hvaležna Sobar Dorica.
ZAHVALA Iz srca se zahvaljujemo primariju dr. Slavku Rakovcu, šefu
uroioškega oddelka kirurgične klinike, za neizmeren trud in nesebično požrtvovalnost pri reševanju življenja naše hčerke in sestre — Enako zahvalo dolgujemo tudi dr. Ludviku Ravniku, dr. Borisu Klunu in dr. Janezu Drobniču. — Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim zdravnikom. — Posebej se zahvaljujemo medicinski
sestri Marjanci Pelko za njeno plemenitost in dobroto. Iskrena zahvala tudi fizioterapevtki Dragici. — Prisrčna hvala tudi bolničarkam Boniti, Milki, Karlinici, Ančki, Ivanki, Anici, Jožici, Nežki, bolničarju Lovru in vsemu strežnemu osebju za skrbno nego.
—	G-ojenka Višje medicinske šole Bibi, Marti in Valeriji topla zahvala za njihov trud. — Osebju laboratorijev in vsem ostalim prisrčna hvala za njihovo požrtvovalnost.
Družina Sad jakova.
Jugoslovanski komite za razsvetljavo javlja, da predvajanje filma o barvni razsvetljavi prostorov zaradi tehničnih ovir odpade.
M SAPTOIST MO
iTurTsT; ib?ro.
VAS VABI
V	JU2NO FRANCIJO. NA AŽURNO IN LIGURSKO OBALO: Nica
—	Cannes — Monaco — Monte Carlo — San Remo — Torino — Milano. 7-dnevni avtobusni izlet (predvidoma v drugi polovici marca), ki vam bp odkril nešteto lepot in ga ne boste nikoli pozabili. Ker je število udeležencev omejeno, zahtevajte takoj tiskani prospekt (s programom, pogoji in lepimi slikami) v poslovalnici podjetja SAP - TURIST BIRO v Ljubljani. Miklošičeva 17 (telefon 30-645). Najlepša, najzanimivejša, najudobnejša in najcenejša poto-vania po tujih deželah Vam nudi SAP - TURIST BIRO! Prepričajte ee pri tistih, ki so že potovali z nami!
M R e ! B 0 B
Nedelja, 8. februarja.
Dežurna lekarna:	»Melje«,	Melj-
ska e. 2.
NARODNO GLEDALIŠČE
Ob 11.: Proslava Prešernovega spominskega dne. Vstop prost.
Ob 15.: Benavente »Ideali in koristi«. Red U. (Sedeži tudi v prodaji.)
Ob 13.30: Offenbach »Hoffman-nove pripovedke«. Red LMS — Zeleni.
RADIO
6.00—12.0D Prenos sporeda RTV
Ljublia:	15 ■> —f '0 Mnr borski
tel,
JiTV LjuDijana; 14.15—13.00 Želeli Ste — poslušajte! (prvi del); 15.00 —ra 7« Prenos sporeda RTV Ljubljana; 15.25—16.00 Želeli Bte poslušajte 1 (drugi del); 16.00—24-00 T&eeaoa sporeda RTV Ljubljana.
Zveza vojaških vojnih invalidov Novi bloki — Šiška vabi na veliko družabno prireditev v Domu JLA na pustni torek, dne 10. febr. 1959 od 20. ure dalje. Bogat srečo-lov. Dostojne maske dobrodošle Igrata dva priznana jazza. Predprodaja vstopnic pri blagajni Doma JLA od 17 do 19 ure
Zaradi nujnih del na prenosnih napravah bodo v nedeljo 8 t. m. od 7. ure do predvidoma 15. ure brez električne energije odjemalci, ki so oskrbovani iz sledečih transformatorskih postaj: Struge. Kompolje, Videm. Dobrepolje, Ilova gora. Račna, Boštanj Podtabor in Ponova vas Elektro-LJubljana okolica. NA PUSTNI TOREK boste prijetno pustovali v Osrednji študentski menzi na Miklošičevi 12. — Vstopnice po 150 din so v predprodaji od 9—15 ure pri blagajni menze. — Pričetek bo ob
20.30.	Maske zaželene.
Prikrojevalni in šivalni tečaj ter kroje po meri, nudi salon »Kucler« Tomšičeva 4.
Kurent pozdravlja s kitajskim zidom obdano Litijo, Danes karnevalska senzacija od 15.—17. ure. 250 sodelujočih. Vsi v Litijo. Veselo kurentovanje. Ugodne pro-
metne zveze.
NOV ZAČETNI DRUŽABNI PLESNI TEČAJ tudi za starejše osebe se bo začel jutri, v ponedeljek, 9. t. m. ob 20.30 uri v »CENTRALNI PLESNI SOLI« — Petkovškovo nabrežje 35. Poučuje mojster JENKO. Vpisovanje — posebno zaželene tudi začetnice — je še pred začetkom tečaja. Nov nadaljevalni tečaj s poukom latin-sko-ameriških plesov se pa odpre v petek, 13. febr. ob 19.30. Igra jazz C. P. S.
Najhitreje, najceneje vam posreduje nabavo potnih listov in viz — Slavnik - Ljubljana.
MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, kino dvorana »Soča«
Nedelja, 8. febr. ob 10.30; »Vodnjak želja« Omnibus mladinskih Igric.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni kina Soča od 9 dalje.
EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Križanke Ponedeljek, 9. febr. ob 20; J. Anouilh:	»Cecilija	ali šola za
očete«. Gostovanje gledališča »Ad hoc«.
Vstopnice bodo v prodaji jutri od. 10 do 12 in tri ure pred predstavo pri blagajni v Križankah: rezervacije po telefonu 22-011.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE - MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Nedelja, 8 febr ob u In 15: O Wilde: »Srečni princ«
Prodaja vstopnic pol ure pred zadetkom predstave pri gledališki blagajni.
ROČNE LUTKE Resljeva c. 36 Nedelja, 8. febr ob 17: Fr. Milčinski: »Dve veseli zgodbi«. Zaključena predstava za otroke članov sind podruž podj. Nama.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Kranj
Nedelja dne 8 februarja, ob 16. in 20 uri — Izven ln za podeželje William Shakespeare: »UKROČENA TRMOGLAVKA« v počastitev Prešernove smrti Uprizori SNG — DRAMA -Ljubljana.
GLEDALIŠČE »TONE ČUFAR« Jesenice
Nedelja, 8 febr. ob 19.30 uri: N. Manzarl: »Naši ljubi otroci« — Komedija v treh dejanjih — Za abonma nedelja — Ostale vstopnice v prodaji — Zveze z vlaki ugodne.
KRANJ »STORŽIČ«; ob 9. amer. barv. risanka »SESTAVLJEN SPORED. PROGRAMA Vm« cena 30 din; ob 10 in 13. amer. barv. film »JEZDILI SO NA ZA-ZAHOD«; ob 14.45,	16.50 in 19
»20.000 milj pod morjem« amer. barv. cinemasc.; ob 21. premiera amer. barv. cinemascope filma »POHLEP PO 2IVLJENJU«.
NAKLO: premiera amer. barv. cinemascope filma »SEDEM LET SKOMIN«, ob 16 in 19.
RADOVLJICA:	ital. barv. cine-
mascope film »LEPA MLINARICA«, ob 15.30, 17.30 in 20.
JESENICE »RADIO«; ital. barv. cinemascope film »IZGUBLJENI KONTINGENT«, ob 18 in 20. ob 10 in 16 uri Jugosl. film »DOBRO MORJE«.
JESENICE »PLAVŽ«! slov. film »KALA«, Ob 10, 16, 18 in 20.
DOVJE: jugosl film »MALE RECI«. ob 17 in 19.
KOR. — BELA: jugosl. film »DOBRO MORJE«, ob 19.
MARIBOR POBREŽJE: ital. film »HRABROST«, ob 17. in 19.
MARIBOR »PARTIZAN«:	franc,
film »DVOMLJIVA LJUBEZEN«.
Ob 15.30, 17.45 ln 20.
MARIBOR »UDARNIK«! franc, barv film »4 KORAKE V OBLAKE«, Ob 15.30. 17.45 in 20.
MARIBOR »UNION«: franc. barv.
cinemascope film »PEVEC IZ
MEHIKE«, ob 15-30. 17.45 in 20.
MARIBOR — STUDENCI- sovj. film »KRIŽARKA VARJAK«, ob
17.	in 19.
MARIBOR — RUSE; amer. barv. film »KLEOPATRA«, ob 17 in 19.
PTUJ Mestni kino:	sovj. film
»PRIMER RUMJANCEVA«, Ob
15.30,	17.30 in 20.
koper »soCa«: amer. barv. cinemascope film »PREKO MNOGIH REK«.
PIRAN — PORTOROŽ: sov. barv film »POT NA ANTARKTIKO«.
PIRAN »TARTINI« in »GARIBALDI«: Japonski barv. film »KONJ FANTOM — II«.
MURSKA SOBOTA! ob 10,15,17.30 in 20 amer. barvni film »V SENCI VESAL«.
Leonard Warren, Paul Franke, George Cehanovsky), J. Massenet: Duet in zaključni prizor II. dej. opere »Werther« (Pia Tasslnari, Ferruccio Tagliavini, Vittoria Ne-viani, Marcello Cortis), M. Mu-sorgski:	Borisova smrt iz opere
»Boris Godunov« (Rafael Arie), U. Giordano: Arija iz I. dej. opere »Andre Chenier« (Mario Lanza).
15.00	Napoved časa, poročila in vremenska napoved, 15.10 Lahka glasba. 15.30—16.00 Blaž Arnič: Tri pripovedke, Josip Slavenski: Balkanska suita (izvajajo klarinetist Miha Gunzek in pianista Andrija Preger in Marijan Lipovšek).
TELEVIZIJSKI PROGRAM
Kanal 10 — Krvavec, kanal 9 — Sljeme, kanal 6 — Nanos.
10.00'Kmetijska oddaja — Ljubljana, 10.40 Svobodni liki v umetnem drsanju za žene iz Davosa
—	Evro vizij a, 20.00 TV dnevnik — Beograd, 20.15 Mala scena — Slezi j ska rapsodija — Beograd, 20.45 Glasbena revija — tekmovanje za najboljše plesne melodije »Zagreb 1959« — Zagreb.
je najnovejše sredstvo proti občutljivim zobnim vratovom. Zahtevajte v lekarnah in drogerijah.
ZA NEGO LICA SAMO KVALITETNA KREMA!
, NEZNOSNO SRBENJE med prsti na nogah povzroča glivični lišaj. Razvoj glivičnega lišaja preprečuje »NOGIS«. Dobite ga v lekarnah in drogerijah.
DRAMA
Ponedeljek, 9T febr. ob 15; Cankar: Hlapci. — Za Ekonomsko srednjo solo Ljubljana, torek, iu. lebr. zaprto.
Sreda, 11. lebr. ob 19.oi>; Schiller: Don Karlos. Abonma U. (Preostale vstopnice bodo v prodaji.) četrtek, 12. febr. ob 19.30: Cankar: Za narodov blagor. Abonma E. (i-reostaie vstopnice bodo v prodaji.)
Petek, 13. febr. ob 15.30: Miller: Smrt trgovskega potnika. Dijaški abonma II. (Preostale vstopnice bodo v prodaji.)
Ob 19.30: Brecht: Svejk v drugi svetovni vojni. Abonma G. (Preostale vstopnice bodo v prodaji.) Sobota. 14. febr. ob 19.30: Shakespeare: ‘ Ukročena trmoglavka Izven in za podeželje.
Nedelja. 15. febr. ob 15: Schiller: Don Karlos. Izen in za podeželje.
Nedelja. 15. febr. ob 15: Schiller: Don Karlos. Izven in za podeželje.
Ob 1930: Brecht; Svejk v drugi
svetovni vojni. Izven in za podeželje.
Za izven in podeželje bo Igrana Shakespearova komedija »ukročena trmoglavka« v soboto, 14. februarja zvečer, v nedeljo 15. februarja popoldne bo na sporedu dramsko delo nemškega pesnika Schillerja »Don Karlos«, zvečer pa bo na sporedu Brechtova komedija »Svejk v drugi svetovni vojni«. Obe^ nedeljski predstavi sta
tudi za izven in podeželje. Vstopnice bodo v prodaji od srede, 11.
februarja dalje.
OPISRA
Ponedeljek, 9. febr. zarorto.
Torek, 10. febr. ob 19.30 M. Kogoj: ČRNE MASKE. Abonma red H (Vstopnice tudi v prodaji.)
Sreda, 11. febr. 19.30 Čajkovski: EVGENIJ ONJEGIN. Abonma red A.
Četrtek, 12. febr. ob 19.30 Masca--gni:	CAVALLERIA	RUST1CA-
NA, Leoncavallo:	GLUMAČI.
Abonma Ted TSS.
Petek. 13. febr. zaprto.
Sobota, 14. febr. ob 19.30 Offenbach: HOFFMANNOVE PRIPOVEDKE. Abonma red C (Vstopnice bodo tudi v prodaji) Nedelja, 15. febr. ob 15. Smetana: PRODANA NEVESTA. Izven in za podeželje. (Vstopnice bodo v prodaji od srede, U. od 17. ure dalje.)
MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža
Nedelja. 8. febr. ob 15: D. Rok-sandič. Babilonski stolp Izen Popoldanska predstava.
Ob 20; E. de Filippo. O te prikazni Izven Torek, 10. febr. ob 20: Roksandič Babilonski stolp. Izven.
Sreda. tl. febr. ob 20.30: E. de Filippo, O te prikazni. Abonma TSS II.
Četrtek, 12. febr. ob 20:	Držič,
Tripče de Utolče. Abonma' Četrtek.
Petek, 13. febr. ob 20: Držič, Tripče de Utolče. Abonma Petek. Sobota, 14. febr. ob 20: E. de Fil-lipo, O te prikazni. Abonma Kolektivi D.
Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestnj dom.
Nedelja, 8. febr ob 15: J Spicar »Pogumni Tdnček«, pravljična igra z godbo in plesom Popoldanska predstava. Izven Ob 17: Br. NušiC: »Gospa m Im-strica«, veseloigra Popoldanska predstava Izven Ob 19.30:	Bisson - Carrč:	»Ma-
škarada«. veseloigra Večerna predstava Izven Sreda, 11. febr. ob 19.30: Bisson -Carre« »Maškarada«, Red D. — Vstopnice sc tudi v prodaji. Predprodaja vstopnic v M. domu. Vstopnice lahko rezervirate po telefonu na štev 32-860.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Komenskega 12
Vedelia, 8. febr ob 14 in 16.30 ir -Janko .n Metka« Pravljič na igra z godbo in petjem. Večerne predstave odpadejo zaradi obolelosti v ansamblu Izposojamo garderobo za maške-rado vsak dan od 15. do 18. ure razen nedelj«.
V petek 13. t. m. priredi Slovenska filharmonija koncert mladih glasbenikov. Dika Ranelgajeva,
gojenka angleškega pianista Ken-dall-TaylOirja, bo izvajala Mozartov Koncert za klavir in orkester v Es-duru. Rok Klopčič, ki se je izpopolnil pri angleškekm mojstru Maxu Rostalu, pa Brahmsov Koncert za violino in orkester. Dirigiral bo Samo Hubad. Vstopnice bodo na razpolago pri dnevni blagajni SF od torka dalje.	K
SPORED ZA NEDELJO
KINO UNION: domači film »VRATA OSTANEJO ODPRTA«. Režija: František Cap. Tednik F. N.
6.	Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri. Ob 10 matineja italj. barv. cinemascope. filma »KRUH, LJUBEZEN IN . . .«.
KINO KOMUNA: amer. barv. Cinemascope film s stereofonskim zvokom »PREKINJENA MELODIJA«. Režija Curtis Bernhardt.
Igrata Eieonor Parker in Glenn Ford. Pred stave ob 15. 17, 19 in 21 uri. Ob 10 uri matineja istega filma.
Ki.NO vic: franc, kriminalni cinemascope film »VSI ME LAHKO UBIJEJO«. Režija Henry De-coin. Igrajo E. R. Drago, Fran-cois Perier in Anoufc Aimee. Tednik Nevesta Jadrana. Predstave ob 15, 17 19 in 21 uri uri.
Ob 19 uri matineja istega filma!
KINO SLOGA; oremiera italj. filma »KRONIKA REVNIH LJUBIMCEV« (po romanu Vasca Pratolinija). Režija Carlo Lizza-ni. Igrajo Marcello Mastroianm, Antonella Lualdi m Anna M. Fcrrero Predstave ob 15. 17. 19 in 21 uri. Ob 10 uri matineja istega filma.
KiNo cola; Jugoslovanska kinoteka predvaja v okviru festivala ljubezenskih filmov švedski film »PLESALA JE ENO SAMO POLETJE«. Režija: Arnne Mattson
-	1951. Igrata Ulla Jacobson in Folke Sundquist. Predstave ob
15, 17, 19 in 21 uri.
KINO ŠIBKA:	premiera madžar-
skega filma »POLŽASTE STOPNICE«. Predstave ob 15, 17, 19 istega filma!
Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 ure in od
14	ure dalje.
MLADINSKI KINO »LM« Kotnikova 8: amer. barv. film »DOLINA BOBROV« ob 9. 11 in 17 uri. Ob 15 isti spored za Ljudsko mladino Slovenije, Zadnjikrat.
TRIGLAV:	franc. barv. cinema-
scope film »SAKRAMENSKA BRKLJA«, Tednik. V gl. vlogi: Brigitte Bardot. Predstave: ob
16, 18 in 20 url, Predprodaja vstopnic od 10—11 in od 15 dalje.
-LITOSTROJ«: amer. barv cinemascope film »GOSPOD ROBERTS«. ob 16, 18 jn 20. Zadnjič. Ob 10. matineja filma »LEPC?TE PODZEMLJA«.	Predprodaja
vstopnic uro pred pričetkom predstave.
GUNULJE:	angl film »BEŽNO
SREČANJE«, ob 15, 17 in 19.
ZADOBROVA:	amer film »MO-
DRI PAJČOLAN«, ob 15, 17 in
19.
CRNUCE »SVOBODA«: amer. film »FANT ZA VSE«, ob 17 in 19.
VEVČE: amer barv tim »NOCOJ . BOMO PELI«, ob 17 in 19.
DOMŽALE: amer barv c.nemasc. film »VELIKA KORIDA«. ob 15,
17 in 19.
KAMNIH »DOM«; češki barv. film »DOBRI VOJAK SVEJK«.
DUPLICA: amer film »VOHUNSKI LOV«, ob 16 in 18.
BLED: angl barv vistavision film »HISA SKRIVNOSTI«, ob 10, 15,
18 in 20.
NOVO MESTO »KRKA«:	sovj
film »DOM V KATEREM ŽIVIM«.
ČRNOMELJ: amer. barv. cinemascope film »PRINC ŠTUDENT«, ob 16.30 in 19.30.
KRANJ »TRIGLAV«: Zaprto.
KRANJ »SVOBODA«:	ob 13.30.
premiera amer. barv. risanke »SESTAVLJEN PROGRAM VIII« vstopnina 30 din:, ob 15, 17 ln 19 premiera amer. barv. filma »JEZDILI SO NA ZAHOD«.
Aktiv srbohrvaščine, prireja ob Prešernovem dnevu predavanje »Prešeren v srbski in hrvaški literaturi«. Predaval bo prof dr. Milan Rakočevič. Predavanje bo jutri, v ponedeljek, 9. t. m. ob 19. uri na osnovni šoli v Šubičevi ulici. Vabljeni!	P
Prirodoslovno društvo vabi na predavanje Ing. Velibora Marinkoviča; »Kaj nam danes pokaže elektronski mikroskop?«. Predavanje bo v torek, 10. februarja 1959 ob 20. uri v Prirodoslovni predavalnici na univerzi.	P
RAZPIS
štipendij Iz Prešernovega sklada.
Na podlagi Zakona o Prešernovem skladu in določil statuta tega sklada (Uradni list LRS št. 34-56-141) razpisuje upravni odbor Prešernovega sklada za študijsko leto 1959-60:
1	tn večmesečne štipendije za umetniško oz. znanstveno izpopolnitev. ali za dokončanje določenega raziskovalnega dela v tujini in
2.	pet večmesečnih štipendij za umetniško ali znanstveno izpopolnitev oz. za dokončanje določenega raziskovalnega dela v Jugoslaviji.
O	višini in o trajanju štipendij bo odločil odbor z ozirom na značaj in program študija oziroma dela.
Natečaja se lahko udeleže umetniki in znanstveni delavci na področju humanističnih ved. Rok za vlaganje prošenj je do 31. marca 1959.
V prošnji podrobno obrazložite:
v	kakšne namene prosite za štipendijo. za koliko mesecev, kdaj nameravate pričeti z delom, inštitucijo in kraj, kjer nameravate delati; pri štipendijah za tujino navedite tudi dosedanje študijsko bivanje v tujini; Priložite pristanek in priporočilo ustanove,
kjer ste zaposleni, ter kratek življenjepis.
Kandidati naj pošljejo prošnje,
kolkovane s 30 dni, na naslov: Upravni odbor Prešernovega sklada — Izvršni svet Ljudske skupščine LRS, Ljubljana.	S
V Ljubljani, 8l februarja 1959
UPRAVNI ODBOR PREŠERNOVEGA SKLADA
Prvi orientacijski vpis za šolsko leto 1959/60 na osnovnih šolah v občini Ljubljana Šiška, Zvonko Runko, Ljubljana, Spodnja Šiška, Gasilska 17: Hinko Smrekar, Ljubljana Šiška. Ljubeljska cesta (nova šola). Zgornja Šiška, Ljubljana. Vodnikova 182, bo v ponedeljek, 9. februarja in torek 10. februarja 1959 vsakokrat dopoldne od 9.—U. ure in popoldne od 14. —17. ure.
Vpisovanje bo na matičnih šolah, za novo šolo Hinko Smrekar
pa v Samskem domu Litostroja.
Djakovičeva ul. 10.
Vpisovali se bodo otroci, rojeni
1952. leta in januarja, februarja
1953. leta ter ostali šoloobvezni otroci vseh razredov osnovne šole. Novinci prineso k vpisovanju potrdilo o rojstvu in cepljenju. — Vsakdo se vpiše na šolo v svojem šolskem okolišu oz. terenu!
RTV LJUBLJANA
SPORED ZA NEDELJO
RJUSUSKI PROGRAM
Poročila: 6.0S, 7.00, 13.00, 15.00,
19.30,	23.00, 24.00.
6.00—7.00 Nedeljski jutranji pozdrav. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva, 7.35 Zabavni zvoki, 8.00 Mladinska radijska igra,
A.	A. Milne—M. Stanovnik: Povesti o medvedku Puju, 8.45 Pihalne godbe igrajo, 9.00 Nedeljska matineja zabavne glasbe, 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Ludvik Zupanc-Ivo pripoveduje, 10.30 Tri vokalne rapsodije, Krsto Odak: Medjimur-ska rapsodija, Josip Hatze: Bosanska rapsodija, Stevan Mokranjac: VI. rukovet, 10.50 Igra Zabavni orkester RTV Ljubljana, 11.20 Popularne operne melodije; 11.45 Matija Bravničar: Divertissements za klavir in godalni orkester (solist Pavel Sivic in godalni orkester RTVL, dirigent Uroš Prevoršek),
12.00 Naši poslušalci pozdravljajo
—	I, 13.30 Za našo vas, 14.15 Naši poslušalci pozdravljajo — H., 15.25 Na vrtiljaku zabavnih melodij,
16.00 Po geofizičnem letu (reportaža), 16.30 »Strune, milo se glasite . . .« zbori in samospevi na pesnitve dr. Franceta Prešerna), 17.30 Radijska igra, Lawrence -
Lee: V otroški glavi (ponovitev),
režija: Mirč Kragelj, 18.07 Koncert
lahke glasbe, 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Revija pevcev in popevk, 20.45 Šport v soboto in nedeljo,
21.	Med skladbami in zgodbami (koncertni in operni spored z veznim besedilom), 23.10 Popevke a la carte, 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
II. PROGRAM
12.00	Nedeljski simfonični koncert. Slavko Osterc: Nocturno (orkester Slovenske filharmonije, dirigira Zvonimir Ciglič), Aram Ha-čaturjan:	Koncert za violino in
orkester (solist Igor Oj strah in orkester »Philharmonia«, dirigira Eugene Goosens), Maurice Ravel: Španska rapsodija (Filadelfijski simfonični orkester, dirigent Eugene Ormandy), 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved, 13.10 Popevke na tekočem traku, 14.00 Ljubljanska kronika ln obvestila, 14.15 Pojo slavni pevci, R. Leoncavallo: Odlomki iz I. dejanja opere »Glumači« (Vittoria d« los Angeles, Jussy B J Prilog,
RAZPIS
Razpisna komisija pri Kliničnih bolnišnicah v Ljubljani razpisuje naslednja mesta: Ginekološko-porodniška klinika mesto kvalificiranega vrtnarja. Nastop službe po dogovoru, stanovanja nimamo.
Pediatrična klinika mesto delavca v kurilnici, ki naj bo po možnosti priučen ali izučen elektrombnter, vodovodni inštalater ali podobno, mesto uslužbenke v sprejemnem uradu z znanjem strojepisja z dovršeno administrativno šolo ter z nekaj prakse.
Prošnje vložite — Razpisni komisiji Kliničnih bolnišnic v Ljubljani, Zaloška c. 2.	R
RAZPIS
Univerzitetnega sveta Univerze v Ljubljani o nagradnih temah ob 40. obletnici Komunistične partije Jugoslavije in SKOJ. Univerzitetni svet Univerze v Ljubljani, razpisuje na podlagi sklepa seje univerzitetnega sveta dne 22. decembra 1958 naslednje nagradne teme:
1. Napredni tisk na univerzi.
2. Študentska društva na ljubljanski univerzi (1919—1941) in njihov politični značaj.
3. Delavski štrajki v Sloveniji
1918—1941.
4. Borba Partije za enotnost delavskega ljudstva Slovenije.
5. Napredna literarna - kritika v legalnem partijskem tisku 1920—1941.
6. Cankar in Jugoslovansko vprašanje.
7. Vpliv svetovne	gospodarske krize na slovensko gospodar-
' stvo 1929—1934.
8. Položaj slovenskega kmeta v stari Jugoslaviji.
9. Delavska zakonodaja in njeno izvajanje v kraljevini SHS.
10. Dr. Henrik Tuma kot branilec na komunističnih procesih.
11. Razvoj ljudske oblasti na osvobojenih ozemljih Slovenije.
1E. Mladinski tisk r NOB.
13. Izkušnje partizanske sanitete z medicinskega vidika.
14. Na čem naj bo težišče reforme medicinskega študija in kaj študent medicine od nje pričakuje.
15. Likovna umetnost v partizanih.
16. Velenjsko industrijsko žarišče in njegov razmah.
17. Vzrast in rast industrijskega centra Ravne na Koroškem.
18. Razvoj produktivnih sil v pogojih graditve socializma v no-
vi	Jugoslaviji.
10. Politični in gospodarski pomen mladinskih delovnih akcij.
20. Pomen tehnike za socialistično preobrazbo vasi.
21. Tipiziranje nekaterih gradbenih elementov v okviru velikega gradilišea s ciljem pocenitve gradnje.
22. Regionalna in prostorska obdelava Slovenskega Primorja.
Za vsako od zgoraj navedenih del lahko univerzitetni svet podeli:
prvo nagrado v znesku 50.080 din drugo nagrado v znesku 35.000 din tretjo nagrado v znesku 20.000 din.
Ostala dobro ocenjena dela pa lahko univerzitetni svet odkupi.
Rok za predložitev del je 31. januar 1950.
H konkurenci se pripuščajo študenti vseh fakultet Univerze v Ljubljani in tisti diplomanti, ki diplomirajo v študijskem letu 1958/59.
Dela lahko izdelajo posamezniki ali pa skupine sodelavcev.
Dela bo ocenjevala posebna ocenjevalna komisija univerzitetnega sveta- in jih pošljite na naslov: Rektorat Univerze v Ljubljani. Trg revolucije H.
V	Ljubljani, dne 25. I. 1959.
Univerzitetni svet Univerze v Ljubljani
RAZPIS
Zdravstveni dom Cerknica pri Rakeku, razpisuje mesto zdravnika splošne prakse, prvenstveno za delo na področju zaščite matere ln otroka.
Pogoji: opravljen staž.
Osnovna plača po Uredbi, dopolnilna in položajna plača po pravilniku Zdravstvenega doma.
Nastop službe takoj. Na razpolago je komfortno trisobno stanovanje v novem bloku.
Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na Upravo Zdravstvenega doma v Cerknici pri Rakeku, najkasneje do 15. februarja 1959. R
RAZPIS
Razpisna komisija pri Polikliniki v Ljubljani razpisuje naslednja delovna mesta:
1. šefa računovodstva.
2	finančnega knjigovodje,
3.	ekonoma.
Pogoji: za delovno mesto poo zap. št. 1 Je potrebna srednja strokovna izobrazba z daljšo prakso na vodilnih mestih v računovodstvu; pod zaporedno štev. 2 in
3 Je potrebna srednja strokovna izobrazba s prakso v finančni službi.
Plača po zakonu o Javnih uslužbencih — Nastop službe po dogovoru.
Pravilno kolkovano prošnjo z opisom dosedanjega dela ln življenjepisom vložite na Polikliniki v Ljubljani, Njegoševa c. 4. trakt
B,	II. nadstropje, soba 237 do 21. febr. 1959	R
RAZPIS
ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA — MOSTE
razpisuje v skladu s 33 in 36. čl. Zakona o javnih uslužbencih (Ur! L FLRJ št. 53-57) naslednji mesti.
MEDICINSKE SESTRE za patronažno službo, ADMINISTRATORKE s popolnim znanjem splošne administracije in strojepisja ter predpisano šolsko Izobrazbo.
Pismene ali ustne prošnje naslovite na Upravo ZD — Moste. Ljubljana. Krekova 5.
Temeljna plača po Zakonu o javnih uslužbencih, položajna plača po Pravilniku o plačah ZD — Moste.	R
RAZPIS
Večje Industrijsko podjetje v Ljubljani razpisuje naslednja mesta:
Analitika Pogoj: ekonomska fakulteta ali srednja strokovna izobrazba in
■	daljša praksa v gospodarsko-ra-čunovodski službi Sefa odseka za obračun zaslužkov Pogoj: srednja strokovna izobrazba ter nekaj prakse v finančni službi Strojnega tehnika v pripravi dela na vzdrževanju Pogoj: po možnosti lerajša praksa v tej službi Elektro tehnika Pogoj: 3-letna praksa pri vodenju in vzdrževanju elektro naprav
Varnostnega tehnika
Pogoj:	sanitarni,	kemijski ali
strojni tehnik in veselje do te službe
Administratorke — strojepiske Pogoj: obvladanje strojepisja in po možnosti delno stenografije ter krajša praksa v administraciji.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjih služb dostavite pod »Kemična industrija«.	R
RAZPIS
Komisija za postavitev in odstavitev upravnikov kmetijskih zadrug občinskega ljudskega tabora Kanal razpisuje na podlagi 58. člena uredbe o kmetijskih zadrugah in 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov mesta
UPRAVNIKA kmetijske zadruge — Kanal,
kmetijske zadruge — Lig in
kmetijske zadruge — Levpa. Pogoji:	srednja kmetijska ali
ekonomska šola z najmanj 3-letno prakso; nižja šolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso na vodilnih položajih v gospodarskih organizacij ah.
Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja. najkaseje do 28. februarja 1959 na občinski ljudski odbor Kanal.	R
RAZPIS
Zadružna hranilnica in posojilnica Ljubljana, Miklošičeva 4-1 razpisuje za svoji podružnici na Rakeku m v Litiji štiri prosta mesta in sicer:
mesto knjigovodje — saldakon-tista, potrebna popolna srednja šola z nekaj let prakse — za Rakek.
mesto blagajnika, potrebna popolna srednja šola — za Rakek.
mesto blagajnika, potrebna popolna srednja šola z znanjem knjigovodstva in nekaj let prakse v knjigovodstvu — za Litijo;
mesto knjigovodje — saldakon-tista, potrebna popolna srednja šola z nekaj let prakse — za Litijo.
Nastop službe l. marca 1959. Prošnje s kratkim življenjepisom dostavite na Zadružno hranilnico in posojilnico v Ljubljani.
R
RAZPIS
Komisija za uslužbenske zadeve
Občinskega ljudskega odbora
Grosuplje razpisuje v upravi
ObLO Grosuplje naslednja mesta:
šefa odseka za gospodarstvo in
komunalne zadeve — pogoj: visoka strokovna izobrazba;
referenta za dohodke iz gospodarstva in družbeni plan — pogoj: srednja strokovna izobrazba s prakso:
referenta za delo in obrt — pogoj: srednja strokovna izobrazba s prakso;
administratorja — pisarniškega uslužbenca — pogoj: nižja strokovna izobrazba.
RAZPIS
Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Grosuplje razpisuje mesto UPRAVNIKA KNJIGOVODSKEGA BIROJA GROSUPLJE Pogoji: visoka ali srednja strokovna Izobrazba s primemo prakso.
Nastop službe s 1. junijem 1959 ali Po dogovoru že preje.
Kandidati naj pošljejo predpisano kolkovane prošnje, s točnimi osebnimi podatki in s kratkim življenjepisom ter opisom dosedanjih službenih mest na Občinski ljudski odbor Grosuplje v roku 15 dni po objavi.	R
RAZPIS
Zavod za varjenje LRS, Ljubljana, Erjavčeva 15. razpisuje sledeča mesta elektroinženirja za šibki tok verziranega skladiščnika elek-trokovtnskega materiala.
Dobri delovni pogoji in event stanovanje.	R
RAZPIS
Komisija za postavitev ln od« stivitev upravnikov kmetijskih Zadrug pri Občinskem ljudskem odboru Grosuplje
razpisuje MESTO UPRAVNIKA za naslednje kmetijske zadrugel GROSUPLJE, ŠMARJE. PODTABOR, RAČNA IN POLICA POGOJI: agronom ali kmetijski tehnik, višja ali srednja strokovna izobrazba s 6-letno prakso v kmetijstvu.
Kandidati naj pošljejo predpisano kolkovane prošnje s točnimi osebnimi podatki ln s kratkim življenjepisom ter opisom dosedanjih službenih mest, z navedbo za katero kmetijsko zadrugo kandidirajo, na Občinski ljudski odbor Grosuplje v roku 15 dni po objavi.	R
RAZPIS
Zdravstveni dom Šoštanj razpisuje službeno mesto pisarniškega uslužbenca za vodenje zdravstvene statistike.
Pogoji: nepopolna srednja šola.
R
RAZPIS
Kmetijska zadruga Gornji Logatec, razpisuje licitacijsko prodajo sledečih predmetov; valjčni mlin. hladilnik za meso, dvobrazdnl plug ln večjo železno blagajno.
Licitacija bo dne 11. februarja 1959 od 10. do 12. ure.	R
RAZPIS
Razpisna komisija pri Zavodu LR Slovenije za statistiko v Ljubljani razpisuje službeno mesto STROJEPISKE za pisanje publikacij — lahko Je začetnica Pogoji: administrativna šola ali nižja srednja šola.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 31. člena Zakona o javnih uslužbencih.
Kolkovane prošnje z življenjepisom naj prosilci vložijo pri Zavodu LR Slovenije za statistiko — Ljubljana, Vožarski pot 12, do
23.	februarja 1959.
Nastop službe po dogovoru
R
RAZPIS
Na podlagi čl. 21 Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih LO in njihovih organov razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev in upravnikov pri ObLO Logatec mesto
UPRAVNIKA v Kmetijski zadrugi Rovte nad Logatcem.
Pogoj:	srednja strokovna izo-
brazba z najmanj 5 let prakse v kmetijski ali komercialni službi. Rok prijave do 20. 2. 1959. R
RAZPIS
Razpisna komisija pri Zdravstvenem domu Lj ubij ana-Cen ter razpisuje naslednja mesta:
1. 2 dentista ali stomatologa,
2. 3 zobne instjrumentarke,
3. admm. moč za finanč. knjigo-govodstvo (mlajšo),
4. administratorko.
Pogoji: za delovno mesto 1.—2. je potrebna predpisana strokovna izobrazba, pod zap. št. 3 je potrebna ekonomska srednja šola z nekaj prakse, in pod 4. znanje strojepisja in stenografije z nekaj prakse.
Prošnje vlagajte na naslov: Zdravstveni dom Ljubljana-Cen-ter. Miklošičeva 24-1.	R
RAZPIS
Občinski ljudski odbor Ljubljana - Bežigrad — Svet za prosveto razpisuje
1. upravnika ljudske knjižnice Ljubljana - Bežigrad
2. administratorko ljudske knjižnice Ljubljana - Bežigrad
Pogoji; pod l. srednja šola z diplomo in enoletna knjižničarska šola (eventualno tudi brez knjižničarske šole) ln nekaj let prakse pod 2. nižja strokovna šola (mala matura in 1—2 letna adm. šola ali tečaj).
Pravilno opremljene prošnje pošljite na ObLO Ljubljana - Bežigrad — Svet za prosveto do 21. febr 1959.	R
RAZPIS
Razpisna komisija Fakultete za
splošno medicino in stomatologijo v Ljubljani razpisuje;
1. V Mikrobiološkem inštitutu:
mesto zdravstvenega tehnika —
(laboratorijski tehnik, sanitarni tehnik, medicinska sestra ali oseba z gimnazijsko maturo) ;
2. Na Dermatovenerološki kliniki:
2	mesti laborantov in
mesto bolničarja z bolničarsko šolo in stanovanjem v Ljubljani.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Pravilno kolkovane prošnje vložite na dekanat Fakultete za splošno medicino in stomatologijo v Ljubljani, Vrazov trg 2-1 do 25. februarja 1B59.	R
RAZPIS
Komisija za razpis upravnikov kmetijskih zadrug pri ObLO Senovo, razpisuje na podlagi 58. člena Uredbe o kmetijskih zadrugah (Uradni Ust FLRJ. št. 18-348-58) mesto
UPRAVNIKA
kmetijske zadruge Brestanica Pogoji za sprejem: srednja, višja ali visoka strokovna izobrazba s prakso na vodilnem mestu v zadružništvu.
Prošnje kolkovane s 180 din državne takse in 95 din občinske takse občine Senovo naslovite na občinski ljudski odbor Senovo, do 15 dn; Po objavljenem razpisu.
Prošnji priložite spričevala o šolski in strokovni izobrazbi, življenjepis ter potrdilo o nekaznovanju.	R
RAZPIS
Razpisna komisija pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Miklošičeva c 4-H. razpisuje mesto TEHNIČNEGA RISARJA Pogoji: srednja tehnična izobrazba in sposobnost tehničnega risarja gradbeno - arhitektonske stroke Plača po pravilniku zavoda.
Pismene por.- dbc sprejemamo do 20. febr. 1959.	R
TELEGRAFSKA-TP UFONSKA-TEHNlCNA SEKCIJA IN SINDIKALNA PODRUŽNICA V LJUBLJANI sporočata žalostno vest, da je nenadoma nmrl naš dolgoletni in eden najboljših uslužbencev
DANILO ČERNIČ
REFERENT ZA VISOKOFREKVENČNE NAPRAVE PRI TELEGR. TELEF. TEHNIČNI SEKCIJI LJUBLJANA
Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, 9. februarja 1959, ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Dragega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu!
Ljubljana, 7. februarja 1959»
St. 31 — 8. FEBRUARJA 1959	/	SLOVENSKI	POBOCEVALEC	/	str.	11
a
CENA MALIH OGLASOV:	do	10
besed 200 dm. vsaka nadaljnja beseda 15 din. Ženitveni oglas
—	beseda 50 din. Na oglase, ki so pod šifro, oz. naslov v ogl odd., se pribije 50 din. Za vse nedeljske objave + 20°/i.
OPOZORILO! Oglasi, naročeni za nedeljsko objavo in dostavljeni do vključno petka do 12. ure. se računajo po ceniku. Oglasi, naročeni za nedeljo v petek popoldne im soboto, se zaračunajo z 10'Vo poviškom nedeljske cene.
OPOZORILO! Stranke, ki zahteva-’0 pismene naslove oglasov ali kakršnekoli informacije, naj prt ožijo za odgovor znamko za 25 dinarjev. V nasprotnem primeru r.e bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so poo Šifro, ne izdajamo. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo. Oglase sprejemajo tudi postni uradi.
V9SLITEV
Kmetijska zadruga MULJAVA r. z. z. o. j., razpisuje mesto
UPRAVNIKA po možnosti kmetijskega tehnika ali z večletno prakso v kmetijstvu
Nastop službe takoj ali najkasneje do 1. apr. 1959. Plača po dogovoru, stanovanje samsko ali družinsko na razpolago v Zadružnem domu na Mulja-
vi.	2354
SALDAKONTISTKO 3 KLJUČAVNIČARJA
DELAVCE
za priučitev
sklabiSCnega in
DVORIŠČNEGA
DELAVCA
takoj sprejme
»UNiTAS«
LJUBLJANA, Celovška 224.
792
Komisija za sklenitev in odpovedovanje delovnih razmerij v tovarni
kovinske embalaže
SITURNUS
LJUBLJANA-MOSTE razpisuje naslednja mesta: VISOKOKVALIFICIRANIH
KVALIFICIRANIH
kovinostrugarjev,
orodjarjev
in strojnih ključavničarjev
Pismene ponudbe oddajte in osebno se javite v tajništvu podjetja.	781
PERFEKTNE STROJEPISKE za
priložnostna daktilografska dela iščemo. Pišite na Inštitut za metalne konstrukcije. Ljubljana. Mencingerjeva 7.	2829-1
TOVARNA kovinske galanterije. Ljubljana. Mariborska 4. sprejme v službo knjigovodkfnjo za obračun osebnih dohodkov Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z navedbo strokovne izobrazbe ter dosedanje zaposlitve osebno oddajte v tajništvo podjetja 2409-1
POL KVALIFICIRANEGA DELAVCA za pomoč v delavnici išče 'nštitut za metalne konstrukcije Ljubljana. Mencingerjeva 7.
2827-1
RESNO GOSPODINJO k eni osebi. vajeno dietne kuhe, tudi mlajšo upokojenko, sprejmem. Ponudbe pod »Dietna kuha« v ogl. odd.
ZAKONCA z enim otrokom iščeta -ospodinjo — mlajšo upokojenko. Nudimo hrano, stanovanje in
■	ooo din mesečno. Nastop takoj. Naslov v ogl .odd.	2811-1
DS trgovskega podjetja »GALEB«, Ljubljana, Mestni trg 21,
razpisuje nova ustanovljena delovna mesta:
L komercialista, 2. pom. financ, knjigovodje. Pogoji pod 1. trg. pomočnik galant., modne ali manu-fakturne stroke z daljšo prakso v trgovini; 2. pomožni finančni knjigovodja — od 5—10 let prakse na tem del. mestu. — Plača po tarif, pravilniku in dogovoru. V poštev pridejo moške moči.
gospodinjsko pomočnico —
..dno in pošteno, 'vajeno kuhe, .e mala družina. Nastop službe roj Naslov v ogl. odd. 2808-1 NOVSKEGA POMOČNIKA — irbnega. vojaščine prostega, ■prejmem v službo takoj. Hra-r.a in stanovanje v hiši. Alojz .: e. pekarna, Zagorje ob Savi,
. -pančičeva 5.	2805-1
: ilFEKTNO samostojno kuharico
i	25—35 let Išče družina v Av-.= tri ji. Naslov v ogl. odd. 2795-1 ■KLAVSKO PROSVETNO DRD-PTVO »Svoboda Tabor«, Mari-razpisuje mesto kapelnika Phalne godbe, ki bi obenem prevzel tudi funkcijo upravnika l.iudsko prosvetne glasbene šole. Reflektanti naj pošljejo po-:udbe z navedbo strokovne zobrazbe im njihovih pogojev a naslov: »Delavsko prosvetno iruštvo Svoboda Tabor«. Maribor. Heroja Zidanška ulica 13-1.
P 55-1
TROJNI INŽENIR ali strojni tehnik s prakso, ki ima veselje z s konstrukcijsko ali organiza-: -sko delo. lahko nastoDi služ-■■ tako.1 pri podjetju Elektro-“dicina Ljubljana. Slomškova ca 4.	2833-1
Upravni odbor KZ Lju-bi ja-Mozir je
razpisuje mesto kmetijskega referenta
Pogoj:	kmetijski	tehnik
ali nižji kmetijski delavec z dovršeno 2- ali 3-letno kmetijsko šolo. — Pismene prošnje pošljite na naslov UO KZ Ljubija. Rok do 18. febr. 1959. — Plača po dogovoru. ’757
l	LABORANTA z nižjo strokovnostjo za delo . v centru za de-vktoskopijo išče Inštitut za me-3 in e konstrukcije. Ljubljana, Mencingerjeva 7.	2832-1
STROJEPISKO — pogoj: perfektno znanje strojepisja ln pasivno znanje enega tujega jezika, šče Inštitut za metalne konstrukcije, Ljubljana. Mencingerjeva 7.	2830-1
3	STROJNE TEHNIKE z diplomo TSS: dva za delo v laboratoriju, enega za defektoskopski servis, išče Inštitut za metalne kon-vrukcije, Ljubljana. Mencingerjeva 7.	2831-1
administrativno honorarno moč z znanjem strojepisja za 3 :re dopoldanskega pisarniškega dela sprejmemo. — Pismene ln osebne ponudbe na; Glavni odbor Ljudske tehnike — Foto-zveza. Ljubljana. Lepi pot 6.
2609-1
PODJETJE UMETNA VALILNICA, Šentvid, sprejme administratorko z znanjem strojepisja.
2618-1
FINANČNA KNJIGO VODKIN JARA CUNO VOD JA z 12-letno prakso želi spremeniti službeno mesto. Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd.	2778-1
MIZARSKEGA MOJSTRA preddelavca — z večletno prakso sprejmemo takoj. Plača in ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe na upravo Splošnega mizarstva Stična.	702
KOMISIJA za sprejem in odpovedi službenih razmerij pri Obrtnem podjetju »Metalija« Trbovlje, sprejme takoj samostojnega toplovodnega inštalaterja z znanjem inštalacij vodovoda. Ponudbe pošljite pismeno ali pa se zglasite osebno na gomji naslov. Samsko stanovanje preskrbljeno, v izgradnji tudi družinsko. Plača po dogovoru, nastop službe takoj.	727-1
AVTOTAPETNIKA m avtoličarja, nekvalificiranega delavca ali ho. noramega sprejmem. — Menart Marija, Ljubljana. Pugljeva 15, Kodeljevo.	2479-1
TELA
Ljubljana, Rimska c. 17 sprejme: več kvalificiranih orodjarjev, vis. kvalificiranega ličarja,
delavca za težaška dela, elektro ali strojne -inženirje in tehnike, šoferja Interesenti naj vlože pismene prošnje na upravo podjetje Lj., Rimska c. 17.
—	sekretariat — najkasneje do 14. t. m.	775
»ZELEZO«, trgovina z železnino, Ljubljana, Stritarjeva 7 — sprejme takoj mlajše vojaščine proste
TRGOVSKE
POMOČNIKE
železninske ali mešane stroke
Za samske prenočišče preskrbljeno.	791
KVALIFICIRANEGA mizarskega
pomočnika, ki ima veselje za galanterijska dela, sprejmem takoj. Stanovanje preskrbljeno. — Zavodnik Franc. Vižmarje 241, Šentvid.	2630-1
MLAJŠE skladiščne delavce sprejmemo. — »Javor«, poslovalnica Ljubljana. Gosposvetska c. 13.
-	2653-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO —
pridno ln -pošteno, sprejmem takoj. Belantič, Ljubljana. Ulica
Milana Majcna 29a.	2686-1
TRGOVSKEGA POMOČNIKA, puškarskega pomočnika, delavca za priučitev in vajenca za puškarsko stroko sprejme takoj puškarsko podjetje »JELEN«, Ljubljana, Gosposvetska c. 12. Samsko stanovanje preskrbljeno.
2688-1
DEKLE SREDNJIH LET, ki. ima
veselje do gospodinjstva, sprejmem takoj pod ugodnimi pogoji. Vida, Ljubljana. Goce-Del-čeva 12.	2697-1
HONORARNO dopoldansko zaposlitev iščeta dva mlajša polkva-llficirana moška za nizek honorar. Ponudbe v ogl. odd. pod »Spcuazum«.	2578-1
FOTOGRAFSKO VAJENKO s šolsko izobrazbo sprejme FOTO . PAJK. Velenje Oskrba v hiši.
723-1
KMETIJSKEGA TEHNIKA — sadjarja z morebitnim znanjem čebelarstva iščemo Lahko je tudi kvalificiran sadjar z večletno prakso. Sprejmemo tudi drevesničarske in sadjarske polkvali-ficirane delavce Plača po tarifnem pravilniku Nastop službe takoj. Naslov v ogl. odd. 717-1 GOSPODINJSKA POMOČNICA — dobi službo takoj. Gostilna Pa-vovec. Mengeš.	2457-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem. Malo dela. Rakočev č. Savsko naselje, blok 9.	2490-1
VRTNARIJA MESTNIH CVETLIČARN sprejme vrtnarja. Vprašajte: Ljubljana Orlovo 8 2489-1 ZENSKO od 25—40 let. vajeno kmečkih del. iščem, Hrana in plača dobra. Klemen. Bela 40. p. Motnik.	2345-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO —
dobro plačam za takoj. Možnost še postranskega zaslužka. v ogl. odd.	2416-1
KEMOFARMACIJA
podjetje s farmacevtskim materialom razpisuje naslednja mesta: farmacevtskega pomočnika s srednjo farmac. šolo in nekaj let prakse — 1 del. mesto, nižje knjigovodje s sred-ješolsko izobrazbo in nekaj prakse v mat. fin. knjigovodstvu —
2 del. mesti, fakturista s , srednješolsko izobrazbo in nekaj let prakse —	1	del.
mesto.
Osebni dohodki po tarifnem pravilniku. Ponudbe na upravo podjetja: »Kemofarmacija«, Ljubljana, Metelkova 7.
800
»KARTON«
grafična predelovalna industrija
LjUBLJANA, Wolfova 12 sprejme
2 KNJIGOVESKA POMOČNIKA
in
PISARNIŠKO MOC
z znanjem strojepisja.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Ponudbe na upravo podjetja.
794
NUJNO Iščemo strokovnega de-lavca-ko kemijsko-barvne stroke za samostojno delo v kemični čistilnici manjše kapacitete v Splitu. Vse po dogovoru. Javite se:	Mijanovič Josip, Zagreb,
Zrinjskega ul. 23, Kustošija.
721-1
DEKLE z dežele, začetnico, močno in zdravo, sprejmem. Tavčarjeva 2-rrr.. desno, spodnji zno-
nec.	2793-1
KEMOLABORANT Išče zaposlitev. Pogoj; samsko stanovanje. Naslov v ogl. odd.	664-1
POŠTENO gospodinjsko pomočnico iščem k družini z enim otrokom. Pogoji dobri. Ing. Kotnik Pavle, Vevče, blok 2. Informacije dobite tudi pri vratarju tovarne »Kleja«, Ljubljana. Smar-tinska c. 50.	-1
ČASOPISNO PODJETJE »Slovenski poročevalec« potrebuje takoj dve prazni sobi za stanovanje. Ponudbe pošljite na sekretariat podjetja, Ljubljana. Tomšičeva 1.
3	INŽENIRJE, gradbene in strojne stroke, z veseljem za razvojno delo, ter enega za delo v centru za defektosikopijo. sprejme Inštitut za metalne konstrukcije. Ljubljana. Mencingerjeva 7.	2828-1
KROJAŠKA POMOČNICA išče zaposlitev. Naslov v ogl. odd.
716-1
ANSAMBEL Išče pevca in pevko za domače popevke. Zaželeni so dueti m solisti lahko so začetniki. Resni interesenti naj pustijo naslov v ogl. odd. pod »Tončkov kvintet«.	2551-1
DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA za boljša dela sprejme Smid Jožef, Ravne na Koroškem. 683-1 PERUTNINSKA FARMA ZALOG pri Ljubljani išče verziranega komercialista z znanjem izvoznih poslov. Nastop službe 1. aprila 1959. Plača po dogovoru. Družinsko stanovanje zagotovljeno.
Ponudbe pošljite na naslov podjetja.	2536-1
TEKSTILNI INSTITUT V Mariboru razpisuje zasedbo naslednjih
delovnih mest v oddelku za produktivnost:	1. dipl. tekstilnega
tehnika z večletno praikso v
bompažarskem sektorju, 2. teh-
nično-administrativno moč z večletno prakso v tehnični administraciji. Zeleh je čimprejšnji nastop službe. Plača po posebnem pravilniku. Pismene prošnje dostavite upravi Tekstilnega inštituta Maribor, poštni predal 130.
P 29-1
Tovarna konzerv Ljublja-na-Vič, sprejme takoj ali po dogovoru več mlajših
MESARSKIH POMOČNIKOV in
POMOŽNIH
DELAVCEV
Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Predstavite se osebno v podjetju, Tržaška 13g.	763
KVALIFICIRANEGA pekovskega pomočnika sprejmemo. Nastop službe takoj. Parne pekame-sla-ščičama, Jesenice.	P	21-1
BRIVSKEGA POMOČNIKACO- — dobro moč, sprejmemo takoj. — Združene brivnice Hrastnik.
P 24-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO —
lahko začetnico, nujno potrebujem Naslov: Renko, Kidričeva Št. 6-IV.	2613-1
TRGOVSKA POMOČNICA, mlajša, želi zamenjati službo za delo v pisarni, najraje v blagovnem knjigovodstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vestna«.	2611-1
PRODAJALKO za trgovino s čevlji sprejmemo takoj. Naslov v ogl. odd.	2610-1
MOŠKO MOC za delo na kmetih za hrano in stanovanje sprejmemo. Basaj Stefan. Suha 40 — Kranj.	2600-1
2 PEČARJA za vse vrste zunanjih del sprejme takoj pečarstvo »Kamin«. Ježica. Mala vas 50. 1764-1
V	službo sprejmemo
ADMINISTRATORKO in ŠOFERJA
C kategorije
Ponudbe pošljite na Okrajni odbor Rdečega križa Ljubljana
—	Miklošičeva c. Stili — soba 117 — do 15. t. m.	735
STAREJŠO ZENSKO (upokojenko) k 11 mesecev staremu otroku iščem od 7.—15. ure. Plačam dobro. Naslov v ogl. odd. 2588-1 BRIVSKEGA POMOČNIKA s prakso sprejmemo v Ljubljani aprila ali prej po dogovoru. Ponudbe pod »Brivec« v ogl. odd 258771 VESTNA BOLNIČARKA s trilet-nim otrokom išče službo. Pogoj: stanovanje. Ponudbe pod »Desetletna praksa« v ogl. odd. 2583-1 DEKLE srednjih let honorarno popoldne pomaga v gospodinjstvu, gre tudj k	vrtnarju.	Ponudbe v
ogl. odd. pod	»Poštena«.	2582-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — iščem. Nastop takoj. Naslov v ogl. odd.	2572-1
SAMOSTOJNA gospodinjska pomočnica z znanjem kuhe, poštena, dobi dobro službo pri manjši družini, samo odrasli. Ponudbe pod; »Zdravnik Specialist* v ogl. odd.	SOT-1
TRGOVSKO PODJETJE
V	LJUBLJANI
sprejme:
finančnega knjigovodjo (-kinjo)
prodajalca — blagajnika
(moški)
referenta
za prodajni oddelek. Ponudbe pošljite v ogl. oddelek Slovenskega poročevalca pod »Ljubljana«.	773
»ZMAJ«
tovarna baterij, baterijskih svetilk in ogljeno-grafitnih izdelkov LJUBLJANA, SMARTINSKA 28 sprejme takoj ali po dogovoru:
TERMINOLOGA PRODAJNEGA
REFERENTA NABAVNEGA
REFERENTA MEZDNEGA KNJIGOVODJO
Pogoji: srednješolska izobrazba s prakso ali nižje-
-	šolska Izobrazba z daljšo prakso.
Ustne in pismene ponudbe sprejema sekretariat podjetja.
760
VODJO prometnega oddelka -prometnika, sprejmemo takoj ali po dogovoru. — Pismene vloge osebno oddajte na upravi podjetja »Avtotaksi« — Ljubljana, Slomškova 6.	2786-1
INŠTITUT za elektroniko, Ljubljana, Teslova ulica 30. sprejme takoj ali po dogovoru 2 elektro-' inženirja. 4 elektrotehnike z odsluženim vojaškim rokom
2784-1
VEČJE TRG. PODJETJE v Ljubljani išče nabavno-prodajnega referenta komercialista — kore-spondenta, strojepisko, materialno finančnega knjigovodjo, skla. diščne delavce, transportne delavce. Ponudbe pošljite v oglasni odd pod »Zaposlitev«.	2780-1
VELETRGOVINA v Ljubljani išče za takojšen nastop ali po dogovoru:	finančno.	materialnega
knjigovodjo. stenodaktilografi-njo, prodajalce, nabavno prodajne referente. Ponudbe pošljite pod »Sposoben« v ogl odd 2779-1
DEKLE, ki ima veselje do živine, sprejme takoj:	Kmetijsko po-
sestvo Domžale, Savska 17. 2373-1 GOSPOD. POMOČNICO, tudi starejšo. k eni osebi na Gorenj-, skem Iščem. Naslov v ogl. odd.
2465-1
KVALIFICIRANO kuharico z večletno prakso sprejme gostinsko podjetje »Turist«, Lesce. 2383-1 KOLEKTIV gostinskega podjetja »Turist«, Lesce, razpisuje mesto oskrbnika za turistično postojanko v Dragi, zaželen družinski par. Pogoji: kvalificiran gostinski delavec z večletno prakso, v poštev pridejo tudi zdravi upokojenci, sposobni za zgoraj omenjeno službo. Prijave pošljite do
15.	H. 1959.	2382-1
ZDRAVSTVENI DOM Grosuplje razpisuje mesto laboranta za klinični laboratorij. Razen strokovne izobrazbe mora imeti kan-
■	didat tudi potrebno prakso za samostojno delo. Plača po uredbi. Nastop službe 1. HI. 1959 ali po dogovoru.	2363-1
VARILCA, specialista za elektro ln avtogeno varjenje, sprejmemo. Ponudbe v ogl. odd. nod »Sposoben«.	2346-1
DOBRO UVEDENEGA potnika za prodajp barv za tekstil in jajca za področje Slovenije in Istre iščemo in nudimo dobro provizijo. »ARGO«, Mali Lošinj. 2179-1
2	MIZARSKA POMOČNIKA in 2 delavca za lesno galanterijo sprejmem. Hrana, stanovanje preskrbljena. Plača po dogovoru. Novak, Zg. Kašelj. Zalog. Ljubljana.	2529-1
Upravni odbor Steklarne
»BORIS KIDRIČ«
V	ROGAŠKI SLATINI
razpisuje naslednja mesta:
GLAVNEGA L RAČUNOVODJE
Pogoji: ekonomska fakulteta ter najmanj 5 let službe na finančnih p' ’ib ali srednješolska izobrazba z 10 let službe v finančnih poslih.
TEHNIČNEGA VODJE
Pogoji: fakultetna izobrazba kemične smeri z najmanj 5 let prakse v industriji.
Stanovanje zagotovljeno. — Ponudbe pošljite do do 1. marca sekretariatu tukajšnjega podjetja. 572
UPOKOJENKO k otroku'sprejmem za dopoldne. »Center«. Naslov v ogl. odd.	2514-1
STANOVANJE-HRANO ali po dogovoru nudim za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Ljubljana, Titova 31. I. nadstropje levo.
2506-1
ADMINISTRATORKO sprejmemo. Ponudbe v ogl- odd. pod »Samostojna«.	■“	2503-1
HONORARNO ADMINISTRATORKO z znanjem strojepisja iščemo za dopoldansko delo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zavod«. 2502-1 MATERIALNI KNJIGOVODJA dobi zaposlitev. Ponudbe v ogl. odd. pod »Honorarni ali redni«.
2501-1
GOSPODINJO k mali družini, najraje upokojenko, iščem. Naslov
v	ogl. -odd.	2497-1
TRGOVSKI POSLOVODJA želi zamenjati službo, gre tudi za ekonoma. Pogoj; družinsko stanovanje. Ponudbe pod »stanovanje« v ogl. odd.	2315-1
FRIZERSKO POMOČNICO, dobro, solidno, iščem. — Ponudbe pod »Sdlidna« v ogl. odd.	2125-1
KVALIFICIRANA NATAKARICA, išče službo v boljši gostilni kot točajka. Eventualno gre tudi za točilno mizo honorarno nadomeščati proste dneve. Ponudbe pod »Poštena« v ogl. odd.	2748-1
DVA KROJAŠKA POMOČNIKA za velike komade, sprejme takoj: Krojaška delavnica »Oblačila« — Mokronog. Zaposlitev stalna.
771-1
DEKLICO za delo na šivalnem stroju in gospodinjsko pomočnico, sprejmemo. Ponudbe pošljite SP Kranj pod »Tričlanska družina«.	F	43-1
ČEVLJARSKO PRESIVALKO, kvalificirano, s prakso, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe na podružnico SP Koper pod »Donosna obrt«.	P	37-1
SAMOSTOJNO prikrojevalko ali zelo izurjeno šiviljsko pomočnico za ženskokrojaška dela, za manjši obrat, sprejmemo takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe SP Celje pod »Samostojna«. P 34-1
TRI
ADMINISTRATIVNE
MOČI
po možnosti s srednjo strokovno izobrazbo sprejme takoj
PIVOVARNA UNION Ljubljana.
761
MLADEGA DELAVCA, ki ima veselje pri Izdelovanju lesene galanterije in razna pomožna dela, takoj sprejmemo. Vavpetič, Titova 35, Ljubljana .	2743-1
VE C SLIK ARJE V-RIS ARJE V, samostojnih za lesno galanterijo, sprejmemo. Vavpetič. Titova 35, Ljubljana.	2742-1
IZDELOVALKO KRAVAT takoj iščem. »Kravata«, Ciril-Metodova št. 13.	2737-1
DELAVCA, mlajšega. vojaščine prostega, za razvoz blaga in skladiščno delo, sprejmemo takoj. Stanovanja nimamo! Keramika. Ljubljana, Nazorjeva 8.
2732-1
ADMINISTRATORKO za komercialno korespondenco sprejmemo. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Znanje strojepisja in srbohrvat-ske korespondence«.	2713-1
POTREBUJEMO DVA KOVTNOTI-SKARJA s takojšnjim nastopom. Plača in ostalo po dogovoru. — Hrana in stanovanje za samca preskrbljeno. — Informacije pri Grm Ivan, Hranilniška 8 Ljubljana od 3.. ure naprej.	493-1
ADMINISTRATIVNA MOC za materialno knjigovodstvo dobi zaposlitev. — Ponudbe pod »Lahko začetnik« v ogl. odd.	2712-1
DESET DELAVCEV — nekvalificiranih ali polkvalificiranih, potrebuje Stavbeno mizarstvo — Ljubljana, za svoj obrat »2aga« v Škofljici. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Interesenti naj se oglasijo v obratu »2aga« v Škofljici.	2709-1
ZASTOPNIKA podjetja oz. pre-vzemalca blaga na terenu, potrebuje trgovsko podjetje »Sadje-zelenjava«. Ljubljana. Delničarjeva 4-1.	2707-1
ADMINISTRATIVNO USLUŽBENKO za delo v knjigovodstvu sprejme v službo grosistično trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nastop možen takoj ali po dogovoru.
2706-1
VERZ IR AN SKLADIŠČNIK elek-trokovinskega materiala dobi takoj dobro namestitev (vent. tudi stanovanje). Zavod za varjenje LRS. Ljubljana. Erjavčeva 16.
2699-1
IZURJENO stroj episko-administra-torko za nekaj ur dopoldne sprejmemo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Februar-marec«.	2691-1
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA za serijsko delo iščem takoj. Rimska cesta 21. Zufič. Delo zagotovljeno.	2689-1
TRGOVSKO PODJETJE »Pr! Kek-cu«, Ljubljana, Celovška c. 4b, sprejme materialnega knjigo-vodjo(-kinjo).' Nastop službe ta. koj. Zglasite se osebno na upra-
vi	podjetja Celovška 4b.	2687-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO Z znanjem kuhe iščemo k trem osebam odsotnim ves dan Zglasite se Čopova ul. 22. v trgovini.
.2685-1
OGLAŠUJTE
V	»SLOVENSKEM POROČEVALCU.
Gostinsko podjetje -KRON A«,
Škofja Loka
.išče za takojšen nastop RACUNO VOD JO(-KINJO)
Samsko stanovanje preskrbljeno. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru.	762
DOBRO STROJEPISKO za prepisovanje tehničnih in ekonomskih elaboratov, sprejmemo. — »Agrobiro«, podjetje za projektiranje Ljubljana. Parmova 33.
2775-1
SOLSKI ODBOR na 9. osnov, šoli Prule 13, razpisuje mesto tajnice. Prošnje vložite v ravnateljstvu šole.	2770-1
KOMISIJA za sprejem delavcev ln uslužbencev G. O. P. »Bežigrad«, Ljubljana. Titova c. 71, zaposli šoferja za 3-tonskl kipper in šo ferja traktorista. Traktor ima zaprto kabino. Plača po dogovoru	2756-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe, k dvema osebama, sprejmem. — Naslov v ogl. odd.	2754-1
TRGOVSKO zastopstvo v Beogradu sprejmem. — Ponudbe pod »Beograd« v ogl. odd.	2753-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO Iščem s 15. februarjem. Zglasite se med 16. in 17. uro vsak dan pri Bojc, Gradišče 4-H.	2752-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO k 4-članski družini, sprejmemo. — Mihelič. Ljubljana, Cigaletova U.	2745-1
SKLADIŠČNIKA verziranega v lesni pohištveni stroki — lahko vesten in pošten mizar — sprejme podjetje za fino pohištvo »Hrast«. Ljubljana. Linhartova 49a. Plača dobra.	2684-1
POLITIRKE, vajene politiranja finega pohištva, sprejme takoj podjetje za fino pohištvo »Hrast«. Ljubljana' Linhartova 49a Plača dobra.	2683-1
OBRATNEGA KLJUČAVNIČARJA ln električarja sprejme Podjetje za fino pohištvo »Hrast«, Ljubljana. Linhartova 49a. Plača dobra.	2682-1
NEKVALIFICIRANE DELAVCE, ki imajo veselje, da se priuče v pohištveni stroki, sprejme takoj podjetje za fino pohištvo »Hrast«, Ljubljana. Linhartova 49a Plača dobra.	2681-1
MIZARJE, polkvallflclrane in kva-Liflcirane. sprejme takoj Podjetje za fino pohištvo »Hrast«. Ljubljana. Linhartova 49a. Prednost imajo strojni mizarji. Plača dobra.	2680-1
RAZPISNA KOMISIJA za usluž-benska mfesta v Zdravstvenem domu DSNZ LRS — Ljubljana. Vodnikova 62. razpisuje 3 prosta mesta zdravnikov splošne prakse in 2 mesti medicinskih sester. Pogoji: 2 zdravnika za polikliniko. in sicer eden z večletno orakso. drugi mlajši, zdravnik za bolnišnico: za medicinski sestri dovršena šola za medicinske sestre Osnovna Dlača po Zakonu
o	javnih uslužbencih, položalna do tarifnem pravilniku. Prošnjo z življenjepisom in podatki o dosedanjih zaposlitvah dostavite v 15 dneh po objavi na omenjeni naslov.	2672-1
SOBOST.TKARSKE ln pleskarske pomočnike sprejme »Savica«. Tržaška cesta 5	2665-1
VEC KVALIFICIRANIH ključavničarjev in varilcev sprejmemo Plač? oo dogovoru. Zglasite se pri »Udarnik«. Ljubljana. Vilharjeva 45a. Jama.-	2661-1
VEČJE TRG. PODJETJE
v Ljubljani zaposli
s takojšnjim nastopom
2	skladiščna delavca, vojaščine prosta, za skladišče v Javnih skladiščih na šmartinski cesti. Ponudbe pošljite v ogl. oddelek pod »Dobra
plača«. 804
Komisija za sprejem in odpust delavcev in uslužbencev pri podjetju »ELEKTROD VIGALO« Ljubljana, Karlovška 19 razpisuje naslednja mesta: računovodje, materialnega knjigovodje, administrativne moč j, kvalificiranih elektromonter-jev in ključavničarjev. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Nastop službe je možen takoj.	772
ŠOFERJA za poltovoml avto, sprejme večje trgov, podjetje takoj aij pozneje. Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite do 15. februarja 1S5S v ogl. odd. pod »Marec«.	2623-1
V	OPATIJI Išče tričlanska družina gospodinjsko pomočnico. — ' Naslov: Valenčič Milica. Opatija, Maršala Tita 225.	2617-1
SLUŽBENO MESTO kurirke iščem. Opravljala bi tudi lažja administrativna dela. Naslov v ogl- odd.
2615-1
VERZ IR AN O pisarniško moč za dnevno zaposlitev od 7. do 14. ure sprejmemo. Dobro obvladanje strojepisja. Pogoj; po mož. nostl tudi slovenske stenografije. Nastop 15. H. 1959. Zaposlitev honorarna ln za čas od 5—6 mesecev. Ponudbe pod »Takoj* v ogl. odd.	2862-1
EKONOMIST, srednjih let. z več-letno prakso ln dobrim poznanjem poljedelstva, pozna tudi zunanjo trgovinsko poslovanje, s sedežem v Zagrebu, išče odgovarjajoče predstavništvo in mesto potnika za LR Hrvatsko. Ima poslovni prostor, telefon in lasten avtomobil. Ponudbe s pogoji pošljite na naslov: Ing. Ze-llmlr Zlof. Zagreb. Palmotičeva ulica 68.	2792-1
POMOČNIKA glavnega skladiščnika sprejme Industrijsko podjetje v Ljubljani. Pogoj: ustrezna strokovna izobrazba in praksa v skladiščni službi. Naslov v ogl. odd.	2890-1
ŠOFERJA C kategorije za nov kamion, sprejme tovarna v Ljub-ljani-Moste. Možen takojšen nastop službe. Naslov v ogl.- odd.
2891-1
SLIKE za legitimacije Vam v 2 urah izdela Foto Pauli, Ljubljana, Trubarjeva (bivša Sv. Petra cesta), tel. 20-305, Slikamo tudi na domu.	885-2
UPOKOJENKO za varstvo otrok, nekaj ur dnevno. Ostalo po dogovoru Naslov v ogl. odd. 2773-2 POUČUJEM angleščino in nemščino, tudi konverzacijo. Oraž-nova 3-1.	2772-2
POTREBUJEM MODELE. Intere-sentinje naj pošljejo naslov v ogl. odd. pod »Lep honorar«.
2768-2
INŠTRUIRAM FRANCOŠČINO tudi za višje razrede. Ponudbe pod »Dober uspeh« v ogl. odd.
2757-2
STAREJŠI ZENSKI, nudim hrano stanovanje in honorar za gospodinjska dela. Pečjak Ciril. Metodova 13, lokal.	2736-2
POPRAVILO nogavic dam na dom. Naslov v ogl. odd. 2734-2 GREM na dom šivat in krpat. — Vprašajte: v kiosku pred »Figovcem«.	2720-2
MIZARSKA POPRAVILA sprejmem, (okenska krila in pod.) — Ponudbe pod »Solidna cena« v ogl. odd.	2634-2
GREM pospravljat stanovanja 1-
krat ali 2-krat tedensko. Ponudbe v ogl. odd. pod »Delavna«.
2619-2
POSTRE2NICO 3-krat tedensko,
2—3 ure, išče; Maček, Malgajeva 12	2532-2
ŠTUDENTA -TKO, iščem za izmero stanovanja. Ponudbe v ogl. odd. pod: »ms«.	2498-2
STANOVANJSKI SVETI POZORI Za stanovanja vršim popravila vseh elektroinštalaterskih in termičnih naprav. Ponudbe na naslov v ogl. odd.	2495-2
NUJNO potrebujem žensko za varstvo otrok, najraje upokojenko. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd.	2431-2
PREVLEKE za sedeže koles po meri izdelujem. Streliška ul. 24, »Jelen«.	2467-2
INŠTRUIRAM nemščino, francoščino in angleščino za višje razrede osemletk. — Ponudbe pod »Lepo spričevalo« v ogl odd.
2386-2
MIZARJI! Vsa mizarska dela za enodružinsko hišo oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«. 2538-2 AMERIŠKO konverzacijo iščem. Ponudbe v ogl. odd pod »Ameriški«	2794-2
ŠIVILJO, ‘prikrojevalko. iščem za dom. Naslov v ogl. odd 2815-2
RAČUNOVODJO (-KENJO) išče ustanova. Plača po uredbi in položajna plača. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stalen«.	2660-1
ČISTILKO za čiščenje kavarne v nočnih urah, išče Gostinsko podjetje »Nebotičnik« v Ljubljani, Kidričeva 1.	2657-1
TRGOVINA »KOLESAR«,' Ljubljana. Titova cesta 23, sprejme trgovskega pomočnika in delavca za skladišče. Nastop službe takoj .	2652-1
KOMISIJA ža sklepanje ln odpovedi delovnih razmerij pri Cankarjevi založbi, razpisuje naslednja mesta:	1. saldakontlsta, 2.
fakturista, 3. kurirja-odpremnl-ka z deljenim delovnim časom. Pogoj: pod 1. m 2. nižja srednja šola z nekaj let prakse. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Cankarjeva založba, Ljubljana, Ci-ril-Metodova 5-1.	2650-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini, lahko upokojenko, sprejmem. Seunig. Cesta v Rožno dolino 20-11.	2646-1
TRGOV. POSLOVODJO(-KINJO) za trgovino na Škofljici sprejme trgov, podjetje »Rožnik«, Ljubljana. Titova 18. Samsko stanovanje na razpolago na Škofljici.
2844-1
VAJENKO za čevljarsko prešival-ko, sprejmem. V poštev pridejo z dežele, okolice Ljubljane. Naslov v ogl. odd.	2717-3
VAJENKO pletilske stroke, nadarjeno, najraje z dežele, sprejmem takoj. Ljubljana, Potočnikova ul. 8.	2635-3
KLEPARSKEGA VAJENCA sprejmem. Gradišar Jože, Klepar, Vegova 6, Ljubljana!	2702-3
ELEKTROINSTALATERJE m vajence, sprejmemo. »Elektrovod«, Trnovski pristan 10.	2579-3
TORBARSKO vajenko sprejmem.
Trubarjeva 51.	2505-3
VAJENCA za eiektro-stroko sprejmem. Elektropodjetje. Linhartova 4.	2813-3
PRO
LAMBRETTO 125 ccm, — dobro ohranjeno, prodam. Naslov v Ogl. Odd.	2612-4
STROJ za Izdelavo zidne opeke, kapaciteta 1000 do 1200 kom. na uro, prodam. Naslov v podružnici SP Kranj.	P 45-4
KLAVIRSKO harmoniko, 80-basno, prodam za 59.000, Kneževič, Velenje, Kidričeva 50.	P 35-4
STISKALNICO za vbrizgavanje plastičnih mas, prodam. Naslov
v ogl. odd.	2769-4
MOŠKO, nemško, športno, skoraj novo kolo, prodam. »Pokroma-nje« Vodnikova 176-10. Ogled od 8—13 ure.	2616-4
GLOBOK, otroški voziček, bel, tapeciran, nov, ugodno prodam. -Jesenkova 5-HI, levo.	2767-4
V	TRST STE NAMENJENI? Ne pozabite koristnega naslova: MA-GAZZDJI ALLA STAZIONE, via Cellini 2, velika manufakturna trgovina, nekaj korakov od glavne postaje. Našli boste veliko izbiro manufakture po najugodnejših cenah v Trstu. Samo nekaj primerov; montgomery za ženske in moške 2.900 Lit, dežni plašči 1.800 — Lit, bunde 2.900 —, flanelaste hlače 1.980 —, obleka 7.500, dežniki 850, 6 parov finih nogavic 1.000. 3 metre blaga za moško obleko 5.000 din. Stroške pošiljk v Jugoslavijo krije podjetje. Posebni popusti za izletniške skupine. Ne pozabite torej koristnega naslova:	Magazzini
alla Stazione, Trst. via Cellini 2. S tem odrezkom vam priznamo poseben popust.	352-4
MIZARSKI skobelni stroj, lit, 55 cm širok, 5 operacij, proda: Latki. Zagreb. Crnčičeva 3S.
797-4
STROJ za prešanje valovitih pločevinastih plošč za lesene pral-nike proda tehnična trgovina »Posrednik«. Zagreb. Pod zidom št. 12.	722-4
RADIATORJE m peč za centralno kurjavo, uporabno za večjo etažo ali manjšo hišo z delavnico, proda: šantič. Rijeka. Rendiča 4.
2817-4
OSEBNI AVTO Fiat Topolino. popolnoma brezhiben, prodam. — Mikek Franc. Bočna ob Dreti.
777-4
PECICO, obzidano, poceni prodam. Vprašarte. cesta na Rožnik 11. Jamnik.	2816-4
GLOBOK športni otroški voziček, dobro ohranjen, prodam Dra-bošnjakova 9. Šiška.,	2804-4
POCENI PRODAM elektromotor znamke »Škoda« 5'/sKS. prav dobro ohranjen. Marn Gregor, Šmartno ob Savi 7 Dri Ljubljani.	2797-4
PRODAMO
večjo količino rabljenih, brezhibnih PLOČEVINASTIH ŠKATEL
(od laka), v velikosti 15 do 25 litrov.
Ogled v skladišču prodajalca. Cena po dogovoru.
Lesno predelovalna industrija PODPEČ
693-31
\
12 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 31 - 8. februarja 1959
V	TKSTU v veletrgovini »Al Mer. cato«, Via Carducol 43 (2o metrov od avtobusne postaje, nasproti pokrite tržnice). Vara nudijo Izredno bogato izbiro moškega m ženskega blaga :z najboljših domačih in angleških tovarn; razne vrste platna za rju he v vseh merah, razne vrste žameta, svile, volnenih in bombažnih izdelkov — vse po najnižjih v Trstu obstoječih cenah. Torej:	kadar pridete v Trst,
obiščite veletrgovino »Al Merca-to«. Via Carducci 43. S tem odrezkom vam priznamo poseben popust.	279-4
MOTOR »PASOMA«, vožen 4.700 kilometrov ter radio »Savica 55« prodam. Naslov; Kurivoprodaja, Šentvid. Ljubljana.	2810-4
ZLATO ZA ZOBE prodam. Ponudbe v ogl- odd. pod »Nujno«.
2301-4
ŠTEDILNIK, emajliran, bel, dobro ohranjen, prodam. Eipprova 30-11, vrata 39, Trnovo. 2390-4 PISALNI STROJ Remington por-table, rabljen, prodam. Naslov v ogl. odd.	2798-4
MLINARJI, POZOR! Prodam npve mlinske valjčke S50X Z2o brez stola in kompletne dvojne mlinske valjčke 300X200. še odlično ohranjene. Naslov v ogl. odd.
—i
OSEBNI AVTO znamke »Mercedes«, vozen, dobro ohranjen, prodam. Cena ugodna. Sajovic Hudoli, Kra-nj. Stražiš-ka ulica št. 21.	•	2846-4
VIKTORIJO 200 ccm, dobro ohranjeno, proda; Smrtnik Anton, Kozarje 55.	2843-4
DKH 125 prodam. Naslov v ogl.
odd.	2842-4
VAJENCA za mehanikarsko stroko sprejmemo. Pogoj: 2 gimnaziji. Mehanika, Tržaška c. 8-1.
2841-4
TRIUMPH 325 ccm S teleskopi poceni prodam. Pavlovič. Ob Ljubljanici 62.	2849-4
OTROŠKI VOZIČEK, tapeciran, skorai nov prodam. Ogled v ponedeljek. Hotimirova 12. šiška, Dežman.	2837-4
D03KO OHRANJENO kompletno kuhinjsko opremo, samsko sobo v meiikem lesu, tročLsln-o o m s ro. knjižno polico, zastorn.ee (kar-hiše) in lestence prodam. Na-slov v ogl. o<3d. Ogled. od. 12. do
16.	ure.	2836-4
POCENI PRODAM nov ITKW sprejemnik. Vižmarje 149b, blizu Slovenita-lesa. Mubi Milan.
2834-4
NOVO ŠTIRIDELNO kuhinjsko kredenco in kompletno spalnico ugodno prodam. Ogled od 15. ure dalje. Kordiš Mestni trg 17-1.. desno.	2S25-4
RABLJEN ŠTEDILNIK »TOBI« prodam. Ogled v nedeljo. Naslov- Spetič Linhartova 47. D. vhod.	2824-4
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j.
Ožbalt - Kapla
p Ožbalt ob Dravi pro-da po primerni ceni od svojih osnovnih sredstev 2 kamiona znamke Renauld, nosilnost po 7 ton, v zelo dobrem voznem stanju. Za informacije in ogled kamionov se obrnite na gornji naslov. 782
MOŠKA SUKNJA, angl. cromby, temnomodra, za večjo postavo, skoraj nova, naprodaj. Naslovov Ogl. odd.	2755-4
KLAVIR original stingl, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. Odd.	275D-4
GLOBOK, dobro ohranjen, otroški voziček, prodam. Popit, Rožna dolina c. XXI. št. 8.	2747-4
KRZNEN PLAŠČ, perzijaner, nov, odijčne kvalitete, prodam. Ponudbe pod »Ugodno« v ogl. odd.
2746-4
KUHINJSKO POHIŠTVO, kompletno, zelo poceni prodam. Naslov v ogl. odd.	2741-4
RADIO »SOCA« UKV, prodam. — Andric, Ljubljana, Robbova 21, Bežigrad.	2739-4
LUTZGVO peč, plinsko peč, prodam. Tavčarjeva S-I, desno.
2738-4
ZA 3000 din prodam otroško posteljico in za 2000 din posteljico za dojenčka. Pečjak, Staničeva 37.	2735-4
JABOLKA, prodam. Cirman, — Šentvid 23. Ljubljana.	2733-4
OSEBNI AVTO z vgrajenim motorjem Opel - Olimpijo, ugodno p-rodam. Ogled ob vsakem času pri avtomehaniku Subeij Stanetu v Domžalah.	2730-4
KOMISIJSKA TRGOVINA »Posrednik« — poslovalnica Tehnični predmeti, Mestni trg 8, Ljubljana, ugodno proda naslednje: dva mikroskopa znamke Reichert, dobro ohranjena, štiri komade (ročne računske) ročne računske stroje znamke Original Odhner, Thaies, Feliks, in Hanno Vera, register blagajno znamke RIV, universalni električni merilni instrument znamke Mikrotester komplet, stroj za pobiranje zank na nogavicah, nov, avtomatsko tehtnico Titan, teodolit Starke Kammerer. kotel za kuhanje žganja 45 lit., pisalni stroj (pisarniški) znamke Mercedes in druge tehnične predmete. 2729-KOM1SIJSKA TRGOVINA »Posrednik«, Ljubljana, Mestni tng 7 »Sprejemališče« sprejme v komisijsko prodajo naslednje predmete; porcelan; razni jedilna servisi, > čajni servisi, porcelan figure, in razni komadni predmeti, kristal: vaze, sklede, pepelniki, stare zlate ure, žepne in ročne, vse vrste prstanov, briljante. diamante, zlate verižice, obeske, uhane, zlate zapestnice, srebrne jedilne pribore, rje proste, japonske, kitajske čajne servise, vaze; harmonike: otroške klavirske, diatonične, gramofone, šivalne stroje, damske in krojaške, otroška, moška in damska kolesa — otroške vozičke (dobro ohranjene), električne kuhalnike. odprte in zaprte, razne dele koles, motorjev in avtomobilov, pisalne stroje, računske stroje, škarje za rezanje pločevine, razna orodja, stružnice in agregate, pletilne stroje in razne druge dobro ohranjene predmete. Za nakup in prodajo se poslužujte vedno le Komisijske trgovine »Posrednik« Ljubljana, — Mestni trg 7 »Sprejemališče« telefon 23-175.	2727-4
»REALITETNA PISARNA« Ljubljana, Tavčarjeva 6, proda: razna motoma kolesa, osebne avtomobile Opel Olimpia 1949, DJ(W, Opel Kadet karavan, dostavne in tovorne avtomobile, traktorje, avtobuse, telefonske centrale na 7 in 14 priključkov, električni aparat za varjenje vrečic,
filter za vino, šivalne stroje, vodne črpalke in dinamo za gal-vano.	2726-4
HAK.MON1KO, diatonično, — 3V2 vrsto »Lubaš«, novejšo, prodam. Dovče Franc, Kamniška 34.
2525-4
VCCENI prodam kompletno, ma-lo rabljeno kuhinjsko opremo. Ogled od 10 ure naprej. Korbič, Njegoševa 6. VIH-II.	2516-4
MOTOR »PUCH« GALEB IjU, popolnoma nov, prodam. Ogled v nedeljo od 10 do 14 ure. Bevk Franc, na Gmajni 9.	2504-4
AVTO »LANCIA«, poceni naprodaj. Potrošnja 9 litrov na 100 km, dobro ohranjen. Ogled od ponedeljka dalje od 15. ure. Jež Ivo, Selo, p. Vodice, Lj.	2500-4
OPEL RECORD 1957, kakor nov, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe s ceno v ogl. odd. pod »Niza plav«.	2436-4
OTROČJO posteljico, prodam. Ma-ličnik, Lj . Rožna dol. c. V-37.
2420-4
RADIO »SAVICA«, prodam. Skrij Franc, na Gmajni 8.	2418-4
MOTOR OKU' 175 ccm, novejšega tipa 55, prodam. Bremšak Ivan. Gora 19, p. Komenda. 2313-4 SCANDALLI harmoniko 96 basov,
4	registri, rabljeno, prodam. Vr-hovčeva 8 a, desno.	2453-4
LESENO BARAKO, prenosljivo, krito z opeko za weekend hišico ali garažo 10x3, prodam. Ugodni pogoji ali zamenjava Naslov v ogl. odd.	,	2450-4
BUNDO, italijansko, novo, prodam. Dežutelj, Djakovičeva 10, soba 8 (Litostrojska).	2491-4
KOMBINIRANO žago (vrtanje, fo-lcanje), prodam. Naslov pri kleparstvu. Babnik. Polje. 2488-4 KLAVIR ugodno prodam. Ogled od 16—18 ure. Prule 4.	2484-4
DESNO vzldljlv štedilnik, prodam. Rus Franc, Log 45, Brezovica.
2314-4
POCENI prodam 2 samski opravi. Ogled: ponedeljek, sredo, četrtek. — Naslov v ogl. odd. 2398-4
2 POSTELJI z omaricama, mizo in umivalnik iz hrastovine, prodam. Zupančičeva 2-m.	2392-4
TRI mesece starega ovčjaka, lepega, prodam. Naslov v ogl. odd.
2388-4
ODLIČEN pisalni stroj, primeren za pisarno, poceni prodamo. Šiška, Tugomerjeva 74.	2385-4
TELI O K A, montafonka. z rodovnikom naprodaj. Ljubljana, -
Brdnikova 39 (Brdo).	2384-4
NOV, nemški radio z UKV, novejši tip, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	2561-4
PIANINO, prodam ali zamenjam
za klavir. Ponudbe pod »Piani-
no-klavir« v ogl. odd. 2557-4
3 PARE mlinslkih kamnov z vso pripadajočo opremo za kmečki vodni mlin, prodam. Trč Miha, Rodice 41, Domžale.	2540-4
BARAKO 4x8 m, krito z opeko, uporabno tudi za garažo tovornjaka, prodam. 2ivec Viktor, Lj. Kidričeva ul. 8-6	2539-4
PRVI BLATNIK (d), vetrobran, brzinomer, prtljažnik za lam-bretto, prodam. Kolar, Komenskega 26.	2537-4
OSEBNI AVTO »Opel - 01ympia«, tipa 1952, prodam. Celofiga, Jernej, Slovenska Bistrica. P 16-4 OSEBNI AVTO Steyer-Li-eferwa-gen. vozen, prodam. Ogled pri Maksu Hrovatu, Domžale. Bistriška 4.	2474-4
GUMI VOZ, 20 col, prodam. Grčar Anton, Dobrunje 19.	2723-4
DROMELJi z osjo, kompletni za 20 col, prodam. Naslov v ogl. odd.	2722-4
MLIN za plastične mase, prodam. Sedej, Ljubljana, Bolgarska 2, tel. 31-765.	2719-4
KLAVIRSKO harmoniko in kro-matdčno. znamke »HOhner«, prodam. Naslov v ogl. odd. 2715-4 HLADILNICO, prodam. Kapaciteta hlajenja l ali 2 celice. Cena po dogovoru. Naslov v ogl. odd.
2714-4
KLAVIRSKO harmoniko »Muset-te«. I a novo, 33 basov, nujno prodam za 30 tisoč. Naslov v ogl. odd.	2711-4
POCENI prodam dobro ohranjeno kuhinjsko opravo. Hrenova ul. 3-H	2704-4
SPAJALNI APARAT za tračne žage, prodam. Naslov v ogl. odd.
2698-4
PLETILNI STROJ št. 10.80 cm, di-jamant patent, nizke in visoke igle, in št. 5.70 cm, prodam. — Saje, Stoženska 209, Ljubljana.
2692-4
RADIO »MINERVA«, dobro ohranjen, poceni prodam. Mercina Lj., Poljanski nasip 48 .	2678-4
KLAVIR, kratek, dunajska mehanika, brezhiben, prodam. Naslov v ogl. odd.	2677-4
TRODELNA OKNA 110x150, prodam. Notranje gorice 8L 2675-4 POZOR! Preproge najceneje dobite v Veselovi 31 a za nunsko cerkvijo. V račun vzamemo vse vrste cunj ali kupimo. Delamo iz prinešenega blaga.	2674-4
ŠIVALNI STROJ »Singer«, ugodno prodam. Dernovšek, Lj., Trubarjeva 73.	2670-4
ŠIVALNI STROJ »Hove«, dobro ohranjen, poceni prodam. Lj., Velika čolnarska 15-1.	2669-4
GUMI VOZ, prodam. — Hrome Franc, Ljubljana, Šmartno 58.
2667-4
TRAČNO 2AGO in lesene turnirske stiskalnice z železnimi vijaki, prodamo. Splošno mizarstvo, Moste, Ljubljana, — ulica Vide Pregarčeve 8 a.	2663-4
UGODNO prodam športno italijansko, moško kolo s prestavami. Ljubljana, Kodeljevo, Pugljeva 26	2662-4
OJAČEVALEC, 6 W, za kitaro ali gramofon, z dvema vhodoma, prodam. Rože, Stefanova 16, Sp. Siska.	2656-4
KLJUČAVNIČARSTVO Ciril Podržaj, državni obrtni mojster, Ljubljana, Slomškova 3, proda po zelo ugodni cem vožen, popolnoma popravljen poltovomi avto SPA, nosilnost 1800 kg.
2654-4
Železne NOSILKE — traverze, I. NP. in U profil, 2 kom. dolž. 5^93 m, I. NP. št. 22; l kom. dolž. 5.91	m,	I.	NP. št. 20;	1 kom.
dolž. 5.73	m,	I.	NP. št. 20;	2 kom.
dolž. 4.60	m,	I.	NP. št. 20;	2 kom.
dolž. 3.66 m, U NP. št. 18, prodam. Modema galerija, Tomšičeva ul. 14, pri hišniku. 2649-4 RADIO, 4-cevni, prodam za 10.600 din. Litijska cesta 24.	2648-4
GARNITURO za lažji gumi voz, 15 col obroče (feige), prodam. Karlovška 19 (Dolenjski hram pri dolenjskem mostu). 2647-4 RADIO APARAT »Simens« UKV, 10-cevni, prodam. Humar, Poljanska C. 54-H.	2643-4
KOMPLETNO KUHINJSKO POHIŠTVO in električni kuhalnik na 2 plošči, oboje dobro ohranjeno. prodam. Naslov v ogl. odd.	2641-4
MOTOR »PUCH« 175 ccm, nov, — prodam Naslov v ogl. odd.
2639-4
MAČKE za ženski plašč, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.
2637-4
VELIK KRIZNI MLIN, znamke Olvmpia, za mletje raznih plodov, prodamo. Naslov v ogl. odd.
2633-4
KOMBINIRAN otroški voziček, malo rabljen, ugodno prodam. Ljubljana, Kebetova 24, Šiška.
2632-4
RADIOAMATERJI! Radio poceni prodam. Klešnik, Poljanska 25.
2626-4
2 PERZIJSKI preprogi, baročno
omaro (tabernakelj), prodam. —
Oigled 12—14 ure — Poljanska
C.	77-11.	2622-4
KRZNEN, črn plašč za srednjo
postavo in deški dobro ohranjen
prodam za 15.000 din, Jerala, — Mestni trg 15.	2621-4
VEČJO količino pocinkane pločevine, nove 0,60 mm, odprodam. Ponudbe pod »Solidna cena« v Ogl. odd.	2591-4
DOBRO OHRANJENO spalnico komplet in kuhinjo, prodam poceni. Diklič, Belokranjska 19.
1577-4
..rOCAN, železen štedilnik, puceu, naprodaj pri hišniku Slov. filharmonije.	2606-4
STOJEČ zidan štedilnik, prodam.
Cesta v Rožno dolino 36.	2598-4
RABLJEN štedilnik, prodam. Trg revolucije 16-1, Ljubljana, Tone Avbar, sobar.	2586-4
KRASNO SPALNICO, oreh, imitacija, prodam- Ogled; pleskarstvo, Hrenova 8.	2590-4
NEKAJ STARE OBLEKE za 16-letno dekle, prodam Stepančič, Celovška 72-11.	2576-4
ROČNI pletilni stroj »Rapidex«, 2x160 Igel, plete gladko, razne patente, okroglo, prodam. Ponudbe pod »140.000« ,v ogl. odd.
2568-4
TOVORNI avtomobil Opel - Blltz, popolnoma popravljen, ugodno proda:	Trg. podjetje »Tobak«,
Ljubljana, Likozarjeva 5.	2435-4
SPALNICO, rabljeno, kompletno, prodam po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd.	2419-4
OSEBNI AVTO, odlično ohranjen, prodam. Ogled v Okiškega ulici 27. Kodeljevo.	2405-4
CE Želite za katerikoli predmet, prospekte, cenike, pojasnila, pišite tvrdki: »LUSTRA«, Trst, via Crispi 41. Priložite 100 din za odgovor.	R-4
KOLESA OD 7.000 Lit, motorna kolesa od 44.000 Lit, novi in stari motorji. Velika izbira pri — MARCON, Trst, ulica Pietra 3.
20480-4
RADIJSKE in televizijske aparate, nove in rabljene motorje, kakor tudi vse ostale predmete, nudi po ugodnih cenah strokovno usposobljena trvdka UNI-VERSAL IMPEX. Trieste (Trst) via Cellini 2-H, pri glavnem kolodvoru.	1216-4
20 CEBELNIH DRUŽIN, nekaj praznih panjev in ves čebelarski pribor, prodam. Kristina Puš. Irča vas 8, p. Šmihel pri N. mestu.	1813-4
JEDILNICO, ohranjena .kot nova.
nekaj posebnega, dve kredenci,
plošči rdeči, marmor. stekla brušena, raztegljivo mizo. šest tapeciranih stolov, uro v omarici. les palisander, mahagonij,
vlož-en a bls-erovina (perlmutter)
prodam. Vprašajte; Bled-Zagori-ce 63. »Vila Dobrota«.	720-4
V	TRSTU v veletrgovini »Felice«, via Carducci 41, nasproti pokrite tržnice, so na izbiro vsakovrstne bunde (vetrni jopiči) vseh vrst. dežni plašči za moške in ženske, hlače iz žameta ter že izdelane cele obleke in posamezni Jopiči, vse po najnižjih v Trstu obstoječih cenah. Nadalje obveščamo, da smo pravkar pre-jeli 10.000 montgomery plaščev za dečke, ki so v prodaji za vsakega kupca po reklamni ceni, to Je 4.000 Lit za kos. Torej pomnite, v veletrgovini »Felice« v Trstu dobite bunde po 2.000 Lit. S tem odrezkom vam priznamo poseben popust. 45-4 KOMPLETNI inozemski strojček za preobleko različnih gumbov prodam. Zagožen, poštno ležeče. Maribor I.	P	48-4
VELIKA IZBIRA angleškega blaga po zelo znižanih cenah ob koncu zimske sezone. Cene za Im že od 1.500 Lit naprel. Za reklamno ceno 500 Lit dobite 3 pare ženskih nylon nogavic. Jugoslovanskim turistom nudimo še poseben popust. Londontex, Via Gal at tl 13, pri glavni pošti. Trst.	2552-4
TOVORNI AVTO, 3-tonski, kupim. Ponudbe z opisom vozila in ceno pošljite z ogl. odd. pod »Tovorni avto«.	2790-5
OBEŠALNIK za obleko, večji, — prenosen, kupi: gostilna »Belo-kranjc«, Gornji trg 4.	2765-5
V	KNJIGARNI CZ — Wolfova 5. Kupujemo antikvarne knjige.
2740-5
ELEKTRO — ŠTEVEC, trofazni, kupim. Sedej, Ljubljana, Bolgarska ul. 2, tel. 31-765.	2718-5
OSEBNI AVTO, model 1957-58	—
Volksvvagen — Opel. Recoid Fiat 1100 ali DKW, malo rabljen, kupim. Ponudbe pod »Gotovina takoj« v ogl. odd.	2716-5
AVTO, osebni ali »Liefertvagen«, povojne izdelave »Zastava«, ali podobno, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe v ogl. odd- pod »Avto Zastava«.	2533-5
TELEFONSKI induktorski namizni aparat, kupimo. — Gostinsko podjetje »Savinja« Nazarje.
725-5
MOTOR Galeb »Tomos« 150, kupim. Pogorevčnik Jože, Sele, p. Slovenj Gradec.	724-5
STROJ za avto komplet Opel-Blitz nosilnost 1 Vi t, dobro ohranjen, kupim. Ravnik Jože, Boh. Bistrica 50.	2710-5
Prevzamemo kot prenos osnovnih sredstev ali kupimo kamion TAM
3	tone.
Trg. podjetje »Tobak«, Ljubljana, Likozarjeva 5.
»iVALNl STROJ, dobro ohranjen, po možnosti »Pfaff«, kupim. Kopač, Gaberje 5, Dobrova pri Lj ubij ani.	2421-5
MOTOR »NSU« Pretiš 150 ccm nov ali malo rabljen, kupim.’ Plačam takoj. Gaberc Alojz, Jelendol — Tržič.	P	10-5
MOTOR, 200—250 ccm, malo rabljen, kupim. Ponudbe pod »Takoj denar« v ogl. odd. 2446-5 VETROBRAN za Lambretto, kupim. Jeglič. Podmilščakova 15.
2487-5
FESTO — brusilni stroj, kupim.
Naslov v ogl. odd.	2351-5
GUMI VOZ, 16 eolski, kupim. — Hostnik, Gabrovka 23.	2333-5
AVTO, dobro ohranjen, Volkswa-gen, DKW ali Topolino tipa »C«, kupim. Ponudbe pod »Ekonomičen avto« v ogl. odd.	2410-5
MOPED COLIBRI, dobro ohranjen, malo vožen, kupim (v gotovini). Naslov v ogl. odd. 2378-5 MOTOR »Tomos - Fuch« SGS 250 ccm, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe pod »Do 20.000 km« v ogl. odd.	2563-5
»GALEBA« LAMBRETTO« ali — »NSU Prima«. kupim takoj. Kovačič Jože, Brod, Podbočje.
P 23-5
ZOBCENIK za kardan Zindap. starega tipa 500 cmm, lahko ma-
lo	rabljen, kupim. Kos Jože, Cesta krških žrtev 12, Videm-Kr-ško.	P	22-5
SUHE borove plohe ali smrekove, samo I. vrste, kupim. Zavodnik Franc, mizar, Vižmarje 241. St. Vid. Ljubljana. "	2629-5
MIllHlMlIllI
GARAŽO v Šiški, zamenjam za garažo v centrji- Naslov v ogl. Odd	2562-6
fv n«JEm
PISALNI STROJ vzamem v najem za dobo enega meseca proti odškodninL Naslov v ogl. odd.
2666-8
DELAVNICO ali lokal v občini Vič ali Center, iščem. Ponudbe ned »Plastika« v ogl odd 2292-8
AVTO Olimpija, Volkswagen ali Fiat 500 — dostavni voz, samo brezhiben, povojne izdelave, kupim. Naslov v ogl. odd. 788-5 STABILEN MOTOR od 3—5 KS, najraje Diesel, kupim. Pevec, kovinar, Aljaževa 8.	2826-5
NOVEJŠI AVTO kupim takoj. — Naslov pri vratarju tiskarne. —
Slov. Poročevalec.	2814-5
MOPED kupim, lahko tudi z manjšo okvaro. Naslov v ogl. odd	2822-5
MALI POGONSKI ZOBCAOTK (Tribling) ali kompletni diferencial za motor BMW R-12 kupim’. Naslov v ogl. odd. 789-5 MENJALNIK (Getriebe). 4—5 br-zin od Fiata ali podobnega vozila, kupi: Pastuovič, Zagreb, p. Stenj evec, Perjavica 38.	2693-5
RABLJENO mizarsko mižo (ponk) kupim. Notranje gorice ai. AVTO Volkswagen ali Fiat 600, kupim Gotovina. Naslov: gostišče. Škofljica 79.	2673-5
DVIGALO (vinto) za vozove kupim. Istenič Franc, Gor. Logatec 57.	2664-5
AVTORADIO za Fiat — 600, 12 V po možnosti z anteno, novejši tip, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Antena«.	2658-5
AVTO, dobro ohranjen z navedbo cene in kilometraže, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brezhiben«.	2627-5
RADIO kupim. Ponudbe z natančnim opisom pod »Brez napak« v ogl. odd.	2574-5
ZNAMKE zahodnih držav, predvsem poštnosveže, ev. tudi zbirko kupim. Za specialno zbirko iščem staro Avstrijo in staro-nemške države. — Ponudbe pod »Znamke« v ogl. odd.	2584-5
AVTO FIAT 500 C. Lieferwagen, kupim. Ponudbe v ogl- odd. pod »Liefenvagen«.	2585-5
TROKOLO kupim . Bokavšek Vinko, Koblarjeva 7.	2515-5
LAMBRETTO, novo ali dobro ohranjeno, kupim. Gale Franc. Ljubljana, Pod Trančo 2-IV.
2838-5
POZOR! Kdo mi proda motorček s prestavo za moped. Ponudbe z navedbo cene v ogl odd. pod »Nujno«,	1823-5
it --	UaL»i-il ali UKuLCl, ag-
pim hišo (tudi nedograjeno). — Ponudbe na podruž. SP na Jesenicah pod »Sončno«. P 39-7 ENODRUŽINSKO HISO z vrtom na Bledu, ugodno prodam. Naslov V ogl. odd.	P	38-7
NJIVO IN GOZD ob cesti v Loki pri Zusmu, prodam. Vprašajte: Plevnik, Celje, Linhartova 5.
P 32-7
V	SPODNJI ŠIŠKI, prodam dve stanovanji, eno takoj vseljivo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vseljivo«.	2789-7'
TAKOJ prodam majhno posestvo z vinogradom. Malečnik 25, Maribor.	2785-7
ENODRUŽINSKO hišo, pripravno za manjšo obrt v Ljubljanski okolici, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »1,500.000«.	2781-7
HlšO ali vseljivo stanovanje, tudi prostor za preureditev v stanovanje, kupim. Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd. 2749-7 REALITETNA PISARNA v Ljubljani Tavčarjeva 6, telefon 21-011, proda naslednje nepremičnine: 422. Dvosobno stanovanje z vrtom v novejši hiši Ljubljane
550.000 din; 454. Polovico hiše, dva dvosobna stanovanja m enosobno z dvoriščem in souporabo pralnice Ljubljana 1,300.000 din; 435. Dvosobno komfortno stanovanje z vrtom v novejši hiši Ljubljana 1,000.000 din; 494. Dvo-družinska hiša z vrtom, dvosobno in trošobna stanovanje, cela vseljiva, Žirovnica, Gorenjsko
2.200.000 din; 097. Nova hiša, enodružinska, cela vseljiva, z vrtom Dobrova pri Ljubljani
1.040.000 din; 421. Dvodružinska hiša z vrtom v Ljubljani 1,200.000 din ugoden nakup. — Prodajalce in kupce opozarjamo, da posredujemo prodajo in nakup vseh nepremičnin, ki ne spadajo pod zakon o nacionalizaciji. 2728-7.
OB MORJU kupim malo hišico ali dvosobno stanovanje. Obširne ponudbe z navedbo cene pod — »Obala Istra« v ogl. odd. 2651-7 HISO V PRIMORJU — Selcah in čoln z motorjem prodam in dam v najem 8—12 ležišč. Vodovod in elektrika. Ponudbe v ogl. odd; pod »Primorje«.	728-7
NEDOGRAJENO VTLO v centru Ljubljane, prodam. Ponudbe v ogl odd. pod »Vrtača«. 2594-7 ENODRUŽINSKO HISO ali stanovanje, vseljivo, kupim v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 2608-7 DVOSOBNO komfortno stanovanje v Ljubljani vseljivo\ 10. februarja 1959, prodam. Ponudbe pod »Idealna polovica novejše vile«, v ogl. odd.	2604-7
E N O S T AN O V A N J S KO hišo v — Ljubljani vseljivo do 1,800.000, — kupim. Ponudbe pod »Užitkar ni izključen« v ogl. odd.	2534-7
HISO, enodružinsko vilo z vrtom v Celju, prodam. Sest sob s pritiklinami, vse podkleteno. Možnost delitve na dva kupca. Vselitev zagotovljena s pogodbo. — Pojasnila: Ločnikor, Celje, Oblakova 6, med 10. in 12. uro. 2519-7 LOKAL kupim ali vzamem v najem, primeren za vodovodno inštalacijo, pisarna in skladišče. Naslov v ogl. odd.	2513-7
ENODRUŽINSKO HISO v Ljubljani ne več kot 10 km iz mesta. kupim. Ponudbe pod »Zanesljiva kupčija« v ogl. odd.
2512-7
DVO ALI TROSOBNO komfortno, vseljivo stanovanje kupim v Ljubljani: Bežigrad, Šiška. Rožna dolina ali v Kranju. Ponudbe v ogl. odd. pod »Opis in cena«.
2437-7
HIŠICO, nedokončano (manjka pod in šipe) med Koprom in Trstom, prodam za 760.000. Ogled vsak dan. Cok Minko. Plavje, — Škofije.	2470-7
DVOSOBNO komfortno stanovanje kupim v Kranju ali periferiji, v novejši ali deloma še nedograjeni hiši. Ponudbe pošljite SP Kranj pod »Gotovina«. P 9-7 DVOSTANOVANJSKO hišo z malim vrtom in garažo v Ljubljani prodam. Dvosobno stanovanje vseljivo. Ponudbe pod »2,200.000«
V Ogl. odd.	-	2396-7
DVOSOBNO komfortno, stanovanje
prodam proti zamenjavi enakega, enosobnega. Ponudbe pod — »Pomlad« v ogl- odd.	2553-7
MODERNO trosobno stanovanje v vili v Kraljeviči, prodam. Vseljivo v maju. Milan Milinovič, Proleterskih brigada 13. Rijeka.
2547-7
DVOSTANOVANJSKO hišo z vrtom v Ljubljani, prodam ali zamenjam za enodružinsko z vrtom v Novem mestu proti doplačilu. Eno stanovanje vseljivo proti zamenjavi. Naslov v ogl. odd.	2541-7
NOVEJŠO HIŠICO z vrtom kupim. Lahko nedograjeno. Zaželena Je okolica Šentvida. Ponudbe pod »Lepo in moderno«
V Ogl. odd.	2847-7
VSELJIVO enostanovanjsko vilo ali hišo v Ljubljani kupim. Ponudbe v ogl. odd pod »Vseljiva«.
1	2894-7
KMEČKO HISO s šestimi prostori. hlev in senik ter pol hektara oudelovalne zemlje (pretežno vinograd) v Fiessi pri Piranu, prodam -za 2,600.000 din Krivrčlč Jože, Pacuh. pošta Por torož.	P	53-7
POSESTVO, površina 20 ha, oddaljeno od železniške postaje 30 minut, prodam. Cena Je ugodna Radež 14. Loka prj Zid. mostu.
778-7
VISOKOPRITLICNA hiša v Ljub ljani naprodaj. Ponudbe pod »Sp. šiška« v ogl. odd. 2799-7
SOBO ISCEM, dam visoko nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepa nagrada«.	2442-9
3	in POLSOBNO, novo, komfortno stanovanje v centru Reke, zamenjam za enako ali 2 in pol-sobno v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Rijeka« 2439-9 SOSTANOVALKO, ki mi nudi posojilo, sprejmem. Ponudbe pod »Posojilo« v ogl. odd.	2430-9
SOBO za visokošolca iščem, nudim
v zameno sobo s kuhinjo v Kamniku. Ugodno za upokojenca.
Ponudbe v ogl. odd. pod »Miren dom«.	2425-9
SOBO v novi hiši nudim proti posojilu 200.000 din. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »šmarno goro« v ogl. odd.	2456-9
SOBICO iščem in zanjo pomagam tudi v gospodinjstvu. Delam v izmeni. Horvat. Trubarjeva št. 23 e.	2451-9
ŠIVILJA išče stanovanje, po službi šiva ali pomaga pri gosoo-dinjstvu. Ponudbe pod »Gluhonema« v ogl. odd.	2447-9
SOBICO oddam dvema solidnima lnteligentoma. Naslov v ogl. odd.
2445-9
VRTNAR Išče sobo ali prostor, ki se da preurediti v Ljubljani ali bližnji okolici. Plača dobro. Završnik, Ulica Majke Jugovičev Št. 8.	2477-9
LJUBLJANČANI! Kdor ml odstopi prazno enosobno stanovanje ali sobo, ali zamenja v Kočevju, nudim visoko nagrado, pomagam v gospodinjstvu. Samska Inteligentna oseba. Ponudbe v ogl. odd. pod »Resno«.	2327-9
veliko HISNISKO, lepo stanovanje. zamenjam za nehišniško, manjše v centru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«.	2415-9
MEDICINKA išče opremljen kabinet. Ponudbe pod »Bližina bolnice« v ogl. odd.	2376-9
DVE KMEČKI DEKLETI bi radi pomagali za hrano in stanovanje. Ponudbe pošljite. Naslov v ogl. odd.	2362-9
MEDICINSKA SESTRA Išče sobo.
V	popoldanskih urah pazi na otroke. Ponudbe pod »Dobra plačnica« v ogl. odd.	2360-9
STANOVANJE ln hrano nudim za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Vencelj Tilka. Blok 1, Šiška, Runkova 8.
2555-9
SOBO v centru in hrano nudim za dopoldansko gospodinjstvo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Znanje kuhe«.	2550-9
GEOMETER nujno išče prazno ali opremljeno sobo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«. 2549-9 DVE VEZANI SOBI (50m») s posebnim vhodom, v centru, zamenjam za komfortno garsonjero. Ponudbe v ogl. odd. pod »April«.
2548-9
DVOSOBNO STANOVANJE, zamenjam proti visoki nagradi za dvosobno komfortno ali pa od-, kupim. Naslov v"ogl. odd. 2545-9 SOBO s posebnim vhodom v centru Reke zamenjam za enako v Ljubljani ali tudi brez posebnega vhoda. Ponudbe pod »Cim-prej« v ogl. odd.	2544-9
SOBO, opremljeno oddam v najem 4x4m v novi enostano-vanjski hiši v Mostah. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada«.
2542-9
DVOSOBNO komfortno stanovanje v Zadru (novi bloki), zamenjam za odgovarjajoče v Kopru ali Piranu. Pišite: Blažič, Benkova-ča 7, Zadar.	P	19-9
SOBO ISCE mlad Intelektualec. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Plača za 4 mesece vnaprej«.
P 36-9
KOMFORTNO trosobno stanovanje v centru Celja, zamenjam za komfortno enosobno s kabinetom v mestu. Naslov SP Celje.
P 33-9
DVOSOBNO sončno stanovanje s kopalnico v Ptuju, zamenjam za kakršnokoli v Ljubljani. Nasi. v ogl. odd. SP.	P	31-9
ENOSOBNO stanovanje v Piranu, zamenjam za Ljubljano. Ponudbe pod »Piran« v ogl. odd.
2783-9
NA STANOVANJE vzamem starejšo žensko. Šimnovec Fani, Obrtniška 7.	2782-9
ZA SOBO, najraje prazno, plačam
leto dni vnaprej. Najemnino plačam dobro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada«.	2771-9
KRASNO ENOSOBNO komfortno stanovanje v centru zamenjam za 2 in polsobno v centru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada«.	2126-9
DVA MIRNA in solidna študenta iščeta boljšo sobico. Ponudbe pod »Mir zagotovljen« v ogl. odd.
2766-9
SOBO vzamem v najem. Za uslugo poučujem harmoniko. Ponudbe pod »Bližina centra« v ogl. odd.	2763-9
ZA TRISOBNO komfortno stanovanje v centru, nudim visoko nagrado in enosobno. — Ponudbe v ogl- odd. pod »Lepa nagrada«.	2761-9
SQBO, opremljeno, iščeta dva mlada obrtnika, kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro plačilo«.	2759-9
SOBO IN HRANO, nudim pridni in pošteni ženski za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd.	2758-9
STANOVANJE ODDAM iteligentu z znanjem angleščine. Naslov v ogl. odd.	2751-9
OPREMLJENO sobo išče uslužbenka. Ponudbe pod »Lepa nagrada« v ogl. odd.	2731-9
MIRNA nameščenka išče stanovanje, sobico ali kabinet, opremljeno ali prazno. Gre tudi kot sostanovalko. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo nujno«. 2721-9 DVOSOBNO komfortno stanovanje v Kranju zamenjam za enosobno komfortno v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	2700-9
ABSOLVENT strojne fakultete, pred diplomo, skromen, ne pije, ne kadi, išče sobo. Plača dobro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brez stanovanja«.	2679-9
GARSONJERA v centru, zamenjam za enosobno stanovanje s
kabinetom ali dvosobno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cimprej«.
2645-9
K DOBRI DRUŽINI sprejmemo pošteno dekle za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskih urah.
Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod »Pomoč« v ogl. odd.
2642-9
STANOVANJE in delno hrano, nudim za pomoč pri učenju niž-
ješolki, samo študentki. Naslov
v ogl. odd.	2638-9
SOBO s posebnim vhodom iščem v Ljubljani. Možnost nagrada -odkup pohištva ali posojilo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodno«.
2631-9
SOBO s centralno kurjavo dobi dekle, ki pomaga v gospodinjstvu v dopoldanskem ali izmeničnem času. Naslov v ogl. odd.
1422-9
ZAMENJAVA! Zamenjam sončno stanovanje v Mariboru v n. nadstr. v centru za stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Lepo stanovanje — 780« V. kategorija
V	Ogl. odd.	726-9
ZELO VISOKO nagrado nudim tistemu, ki mi odda oziroma preskrbi enosobno stanovanje. Naslov v ogl. odd.	2567-9
DVOSOBNO komfortno stanovanje v centru, zamenjam za enako v komuni Moste. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zamenjava«.
2614-9
ZA SKROMNO SOBICO pomagam v gospodinjstvu od 11.30 ure dalje. Zglasite se na naslov: Kobe Marija, Pražakova 11-III. Ljubljana.	2607-9
POŠTENO DEKLE z lastno posteljnino. išče skromno sobico ali gre za sostanovalko, takoj ali s 1. marcem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vsaj do septembra«.
2601-9
NUJNO potrebujem prazno ali pol opremljeno sobico. Nudim primerno nagrado ali posodim denar. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«.	2599-9
DVA STAREJŠA, resna študenta. Iščeta sobo v bližini centra. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Resna«.	2596-9
ENOSOBNO stanovanje v Zagrebu, zamenjam za enako v Ljub-
il	ani. Poizvedbe pri hišniku Ulica talcev 5. Lj.	2006-9
ZA STANOVANJE in hrano, pomagam v gospodinjstvu. Delam v dveh izmenah. Ponudbe v ogl odd. pod »Pomagam v gospodinjstvu«.	2580-9
ZA VARSTVO otroka v dopoldanskih urah, nudim stanovanje, hrano in nagrado. Naslov v ogl odd.	2573-9
SOBO iščem ali grem za sostanovalko. Tudi pomagam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Bolniška sestra«.	2570-9
MIRNA, solidna uslužbenka išče prazno ali opremljeno sobo pri mirni družini alt upokojenki. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«.	2472-9
DVOSOBONO stanovanje v Kranju z vsemi pritiklinami, zamenjam za Ljubljano. Naslov v ogl. odd
2444-9
SOBO in mesečno nagrado, nudim za redno dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Prednost imajo ženske s stalno popoldansko službo (snažilke itd.). Ponudbe v ogl. odd. pod »Rožna dolina«
2271-9
KOPER—LJUBLJANA. Zameni am komfortno novo, moderno dvosobno stanovanje v novem predelu Kopra za enakovredno v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd
pod »Poletje«.	2136-9
PRAZNO SOBO potrebujem takoj Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada SP«.	—9
LEPO opremljeno sobo oddam 3 študentom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Angleščina«.
2531-9
SOBICO IN HRANO za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu — nudim pošteni ženski. Zglasite se v nedeljo: Ušaj Franc, Obir-ska 11.	251R-9
ZA NEOPREMLJENO sobo plačam za dve leti vnaprej. Nudim brezobrestno posojilo, visoko nagrado. Ponudbe v ogl. odd pod »Razne usluge«.	2511-9
INTELIGENTEN upokojenec želi v bližini gozda sobico z domačo hrano za 6 mesecev. Ponudbe pod »Mir« v ogl, odd. 2509-9, SOBO ISCEM kot sostanovalka ali pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno rabim«.	2496-9
SKROMNO SOBICO kjerkoli v Ljubljani, išče študent prava za eno leto. Nudim nagrado ter dobro plačam. Ponudbe v ogl odd. pod »Študent prava«.
2438-9
SOBO oddam visokošolcu, ki b: bil pripravljen inštruirati. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd MARIBOR—LJUBLJANA! — Cimprej zamenjam komfortno dvosobno stanovanje v vili v Mariboru za enako ali večje v Ljubljani. Ponudbe podružnici SP Maribor pod »Plin«. P 47-9 SAMSKO SOBO v Izoli, zamenjam za enaiko v Ljubljani, Celju ali Mariboru. Ponudbe na podružnico SP Koper pod »Le pa soba«.	P	54-9
ENOSOBNO stanovanje, komfortno v Sp. šiški. Zamenjam za dvosobno komfortno. Ponudbe pod »Visoka nagrada« v ogl odd	2835-9
SAMSKO STANOVANJE v Ljub ljani ali bližji okolici Iščem. Za nagrado poučujem tuje Jezike: francoščino, nemščino in italijanščino. Ponudbe v ogl. odd pod »Instrukcije«.	780-9
MLADA ZAKONCA iščeta začasno neopremljeno sobo kjer koli v Ljubljani proti visoki nagradi. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepa nagrada«.	2821-9
KISA ali večje stanovanje prepleskam na svoje stroške. Grem tudi za hišnika, takoj ali pozneje. Predpogoj; skromno stanovanje ali večja soba. Ponudbe pod »Pleskar« v ogl. odd.
2819-9
ŠTUDENTA ali študentko brez obiskov, sprejmem v kabinet Ponudbe pod »Center« v ogl-odd.	2812-9
SKORAJ NOVO, boljšo samsko sobo. prodamo. Vprašajte popoldne "na naslov v ogl. odd. 2809-9 DVA MLADA ZAKONCA brez otrok, iščeta skromno sobico. Mož je odsoten ves dan. žena bi pomagala pri gospodinjstvu od
7.	do J.4. ure. Ponudbe v ogl. odd pod »Skromna sobica«.
2807-9
SOBO, opremljeno, oddam samski osebi. Ponudbe pod »Prostorna« v ogl. odd.	2806-9
DVE KOMFORTNI SOBI v centru zamenjam za 2-sobno stano vanje, tudi izven centra. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Centralna kurjava«.	2803-9
DVE NAMESCENKI iščeta sobo v bližini centra. Za nagrado nudita brezplačno letovanje na lepi planini Uskorvnici v Bohinju Ponudbe pod »Mirni« v ogl. odd.
2802-9
PREUREDIL bi za (skromno) stanovanje. Resne ponudbe pod »Inženir« v ogl odd.	2820-9
CIIN DOLGODLAKI nemški ovčar, se Je izgubil. Sliši na ime Kalo. Oseba, ki ga najde, dobi lep« nagrado. Javite: Klemenčič, Titova 143/B, Ljubljana. 2724-1» ZATEKEL se je pes bokser. Poizvedbe: Resljeva 28, pritličje.
2846-10
PSICA doberman, črna se Je izgubila. Vrnite prosim proti nagradi: Za gradom 1, Kisel. 2668-1» NAŠLI so se avtoplašči. Dobijo se pri Dolenjskem gradbenem podjetju Ljubljana, Smartinska 23.
2708-10
PSIČKA, črna španjelka, se je zatekla. Vprašajte pri; Ivo Tarman, Verovškova 23. Šiška.
2876-10
SLIKE ZA LEGITIMACIJE vam v dveh urah Izdela Foto Grad, Miklošičeva 36.	749-11
28-LETNO pošteno dekle z dežele, dobro situirano, želi spoznati poštenega, visokega fanta do 38 let.
Ponudbe: SP Kranj pod »Iskrena ljubezen«.	P 42-11
OPOZARJAM, da nisem plačnik dolgov, ki bi Jih naredila moja šena Kristina. Tomše Anton, Blejska Dobrava 117.	P 46-11
POSOJILO 60.000 din iščem. Garancija, visoka nagrada. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd.
2764-11
PREKLICUJEM neresnične besede, katere sem govorila o Žnidaršič Marici in Adolfu, stanujoč St. Jarše 17. proti mojim in njihovim sorodnikom in tovarni in se Jima zahvaljujem, ker sta odstopila od tožbe. Babič Fani, St. Jarše 17, Ljubljana. 2762-11 VEČJO VLOGO sprejmem v dobro opeljano obrt. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prilika«.	2499-11
NUJNO POTREBUJEM 260.000 din posojila. Garancija hiša. Naslov v ogl. odd.	2494-11
30-LETNI fant išče pošteno kmečko dekle v bližini Ljubljane. — Ponudbe pod »Lepo življenje« v
Ogl. odd.	2556-11
MORNARIŠKI OFICIR, zaposlen v inozemstvu, pred vrnitvijo v domovino, želi spoznati čedno, dobro situirano dekle 20—25 let. Pismene ponudbe s sliko pod »Sidro« v ogl. odd. SP - Mariobr.
P 28-11
INTELEKTUALEC na zelo dobrem položaju, simpatične zunanjosti, bi se rad spoznal z lepo in značajno ženo v starosti okrog 35 —42 let. Ženitev je možna. Ponudbe s sliko, ki bo diskretno vrnjena, pošljite podružnici SP Maribor, pod »Simpatija«.
P 27-11
NUJNO potrebujem 85.000 din posojila za krajšo dobo. Ponudbe pod »Visoka nagrada« v ogl. odd.
2524-11
PREPROGE vseh vrst sprejmemo v popravilo in čiščenje. Brezplačno pridemo k vam, da jih prevzamemo. Selman, Ljubljana, Poljanska 13/n, tel. 32-680.	—11
SLOVENKO, staro' od 19—24 let, po možnosti šiviljo, želi spoznati v svrho ženitve 24-letni Slovenec. Ponudbe s sliko pošljite na naslov:	Charle Curnjek. 51
Frances Street, Winnipeg-Mar Canada.	718-11
ORUZABNIKA k zidavi hiše, iščem. Naslov v ogl. odd.
2659-11
>00.000 din brezobrestnega posojila nudim za dvosobno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dogovor«.	2625-11
USTANOVE, podjetja in lastniki avtomobilov pozor! Karamboie. generalna in tekoča popravila vseh vrst avtomobilov, predelave in novoizdelave raznih karoserij, kabin In kasonov, izvršuje strokovno, hitro in po konkurenčnih cenah »Avtoobnova-, Celje, Medlog št. 14. V servisu »Zastava« je organiziran poseben oddelek za strokovno popravilo karamboliranih avtomobilov »Fiat — Zastava«. V servisu »Vesna« vršimo polnjenje, formiranje in. prezidave avtomobilskih akomulatorjev.	715-11
PETINDVAJSETLETNA izobra-ženka želi spoznati izobraženca. Slika proti vrnitve zaželena. — Ponudbe v ogl, odd. pod »Srečna bodočnost«.	719-11
MLAD DJTELIGENT želi poznanstva z mladim, solidnim dekletom. Ponudbe s sliko pod »V dvoje je lepše« v ogl. odd.
2581-11
VDOVA, sam-netojna. neodvisna, brez otrok, želi sebi primernega prijatelja, inteligenta, od 53 do 65 let. Ločenci in poročen: izključeni. Samo resne ponudbe pod »Srčna kultura« v ogl- odd.
2725-11
JUGOSLOVAN, že dalj časa v Kanadi, želi spoznati mlado Jugoslovanko do 24 let, zaradi ženitve. Slika zaželjena. — Loiv.s Tovic. West End Grocery, Fort Frances — Ontario — Canada.
808-11
KSENIJA, nisem v Ljubljani. -Prosim oddajte naslov v os'.. odd. pod »Glasbenik«.	779-11
NAD 50-LETNI, z duševnim bogastvom. želi prijateljico podobnih lastnosti. Ponudbe SP Celje pod »Tajno«.	2845-11
UPOKOJENCA, Intelektualca, do 60 let. želim spoznati. Dopise v ogl. odd. pod »Neodvisna posestnica«.	2844-11
ŽELIM SPOZNATI moškega od 55 let. Biti mora lastnik hiše ali stanovanja. Imam prihranke. Ponudbe pod »Jesen« v ogl. odd.
2428-11
OSAMLJENA VDOVA, dobro situirana. išče starejšo, solidno, inteligentno družbo. Ponudbe pod »Dobrosrčna« v ogl. odd.
2458-11
SITUIRANA z domom, želi spoznati obrtnika ali uslužbenca od 32—38 let iz ljubljanske oko. lice. Ločenci izključeni. V poštev pridejo resni S polnim naslovom. Slika zaželena. Ponudbe pod »Gorenjsko« v ogl. odd
2356-11
FANT srednjih let želi spoznati dekle aii ločenko do 32 let Ponudbe v ogl. odd. pod »Sporazum«.	2565-11
ŽELIM DOBREGA prijatelja od 50 do 60 let. Ponudbe pod »Sreča« v ogl. odd .	2566-11
MLADENIČA z dobro službo v Ljubljani želita spoznati simpatični dekleti do 24 let. 2enitev ni izključena. — Ponudbe pod »Dobro vzgojena« v ogl. odd
2575-li
MLADA INTELEKTUALKA išče
sebi primernega resnega prijatelja od 27 do 31 let. Slika zaželena. Ponudbe pod »Iskrenost*
V	Ogl. Odd.	■'	2796-11
Sporočamo žalostno vest. da le nenadoma umrl član našega kolektiva
IVAN RAJAR
uslužbenec Narodne in univerzitetne knjižnice
Dragega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. — Pogreb bo v nedeljo, dne 8. februarja ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. Ljubljana, 7. februarja 195'9.
Uprava in sindikalna podružnica Narodne in univerzitetne knjižnice
St. Sl — 8. FEBRUARJA 1959 / SLOVENSKI POROCEVfilEC ' Ril- 13
S A VRKM EN A A DMINfSTI
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Tiskarna
»JOŽE MOSKRlC«
Ljubljana,
Nazorjeva 6
s prej me
ADMINISTRATORKO v tajništvu, po možnosti z znanjem stenografije '
KNJIGOVODKINJO v blagovnem in obratnem knjigovodstvu ozir. začetnico VODJO EXPEDITA
visokokvalificirane ozir. kvalificirane TISKARJE pomožnega DELAVCA za priučitev v ročni stavnic: EXPEDITORKO
Plača po tarifnem oravilniku.
Razpisna komisija pri
Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje Koper,
razpisuje naslednja delovna mesta: REFERENTA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJ-: s popolno srednjo šolo ADMINISTRATIVNO MOC s popolno ali nenepopol-no srednjo šolo
STROJEPISKO s popolno ali nenepopolno sred. šolo Pismene ponudbe morajo biti vložene do 23. februarja 1959 na upravi Zavoda.
Pripomba uredništva:	Prosi-
mo brale© ln naročnike, naj k vprašanjem prilagajo kupone in poštnino v znesku 30 din (v znamkah ali denarju) ter navedejo točne in polne naslove. Na vprašanja brez naslovov in ki jim navedeno ni priloženo ne odgovarjamo.
Zaradi nepravilnega naslova nam je pošta zavrnila naslednje odgovore: Š. Jonko. Sevnica; Jelica Kravanja. Dolnji Ml_ hoLjac; Jenko Ludvik. Ljubljana, Parmova 33; Kopriva Milenko, Trbovlje:	Savinjska
cesta 18; Rakovec Marija. Ankaran pri Kopru. Bolnišnica Valdoltra; Počkaj Mira. Maribor, Prešernova 14; Penca Marija. V id em-KrSko. Vsem navedenim so odgovori na razpolago v našem uredništvu.
P0Z0RIL0
Prosimo ustanove in podjetja, da oglase do vrednosti 3000 DIN plačajo VG010VINI TAKOJ PRI NAROČILU, in to: v Ljubljani v oglasnem oddelku, v ostalih krajih v naših podru2nl* cah oziroma na poštnih uradih. — Na željo vam pošljemo cenik oglasov.
Uprava »SLOVENSKEG* POROCFVALCi«.
Večje zunanjetrgovinsko podjetje v Ljubljani
sprejme takoj ali po dogovoru
KNJIGOVODJE IN SflLDJIKOMTISTE
Pismene vloge z opisom šolske in strokovne kvalifikacije in dosedanjega službovanja dostavite oglasnemu oddelku pod »STALNOST«.	811
Tovarna kovinskega pohištva in otroških vozičkov,
ZAGREB, Krollinova štev. 3
Tovarna v Ljubljani
Moste,
sprejme s takojšnjim nastopom službe:
POMOČNIKA GLAVNEGA SKLADIŠČNIKA s primerno šolsko in strokovno izobrazbo in prakso,
USLUŽBENKO ZA VODENJE EVIDENCE V EMBALAŽI in za strojepisje komercialnega oddelka,
STROJEPISKO po možnosti z znanjem stenografije In enega tujega jezika,
KLJUČAVNIČARJE,
ŠOFERJA C kategorije za nov kamion.
MLAJŠE NAVADNE DELAVCE za delo v proizvodnji.
Naslov v oglasnem oddelku.	802
Vprašanje: Ali in kateri invali-dl so oproščeni radijske naročili-
ne7
Odgovor? Po 3. čl. pravilnika o
plačevanju radijske naročnine so
radijske naročnine oproščene ose-be, ki so popolnoma in za vselej izgubile vid in invalidi I. ter n.
skupine (100% invalidi), ki dobivajo invalidske prejemke po predpisih o vojaškikh in in mirovnih vojnih invalidih.
»Krim«
Vprašanje: Ali so tujj državljani upravičeni do dedovanja v naši državi?
Odgovor: V smislu 5. člena zakona o dedovanju ima državljan določene tuje države v Federativni ljudski republik) Jugoslaviji enake dedne pravice, kakor domač državljan, vendar pa le ob pogoju, da se uporablja načelo vzajemnosti, t. J., da imajo tudi naši državljan] v tej tuji državi enake dedne pravice kot držav, lani te države.
razpisuje natečaj za Izpopolnitev delovnega mesta
ZASTOPNIKA Zfi LE SLOVENIJO
Pogoji: dokončana Ekonomska fakulteta s 3-letno prakso, Ekonomski tehnikum s 5-letno prakso, trgovski pomočnik kovinske stroke z daljšo prakso.
Plača po tarifnem pravilniku. — Prošnje vložite do 25. februarja 1959. leta upravi tovarne v Zagrebu.
798
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju
Imporl »CHEM0« Export, Ljubljana,
Mojstrova 10
razpisuje naslednja mesta:
BLAGAJNIKA PODJETJA SALDOKONTISTA ŠOFERJA tovornega avtomobila TRGOVSKIH POMOČNIKOV VEC DELAVCEV — TEŽAKOV
FI_?a po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Pismene prošnje pošljite na upravo podjetja do 14. februarja 1959.	811
KUPON
ZA PRAVNO POSVETO VALNTCO SP — »ODGOVORI NA VPRAŠANJA.
Razpis
delovnih
mest
Komisija za sprejemanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju
Komisija za nameščanje in odpovedi delavcev in uslužbencev pri podjetju
»INSTALACIJA«, Ljubljana
TURISTIČNO DRUŠTVO LJUBUAiNA OBVEŠČA da prireja izlet na Pohorje dne
15	februarja t. 1. z avtobusom in vzpenjačo. Prijave do 12. t. m. v društveni pisarni.
Izlet v Italijo z avtobusom konec meseca aprila z ogledom kulturnih znamenitosti: Padova, R.a-venna, Rimini, San Marino, Fi-renze, Pisa, Bologna, Verona, Benetke. Rok prijave do l. marca t. 1. Pohitite s prijavami, ker je število mest omejeno.
Člane vabimo, da poravnajo članarino za tekoče leto in s tem izkoristijo ugodnosti, ki jih nudi društvo.
Ljudska univerza obvešča vse delavce v kovinski stroki, kakor tud; UDrave podjetij in sindikalne organizacije, da prireja dopisni tečaj za pridobivanje kvalifikacij v kovinski stroki. Tečaj se bo pričel
v	začetku februarja. Učna snov bo izhajala v zvezkih ter bo deljena na splošni in strokovni del, ki bo. spremljan tudi s seminarji.
Prijave sprejema Uprava Ljudske univerze, Ljubljana, Cankarjeva c. 5-LLI do 15. IX. 1959. Vsa podrobna pojasnila dobite istotam.
KomisJja za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri avtobusno-turističnem podjetju
Ljubljana, Hajdrihova ul. 2
razpisuje
delovno mesto
obratnega knpgovodje
Pogoj: večletna praksa ter poznavanje obratnega in materialnega knjigovodstva. — Nastop: 1. aprila 1959 ali po dogovoru. — Družinsko stanovanje v Divači na razpolago.
2 delovni mesti TEHNIKOV ZA TEHNIČNO DOKUMENTACIJO
Pogoj: srednja tehnična šola s 3-letno prakso. Lastnoročne pismene ponudbe pošljite do 25. februarja 1959 na podjetje »ELEKTROPRENOS«. Ljubljana, Hajdrihova ulica 2.	-	7”0
SAP-TURIST BIRO v Ljubljani
razpisuje naslednja mesta za
SEKRETARJA PODJETJA
Pogoj: pravnik ali popolna srednja šola z najmanj 5-letno prakso na takšnih ali podobnih delih VISOKOKVALIFICIRANIH in KVALIFICIRANIH MONTERJEV za centralno kurjavo VISOKOKVALIFICIRANIH in KVALIFICIRANIH VODOVODNIH INŠTALATERJEV VAJENCEV — NEKVALIFICIRANIH DELOVNIH MOČI za priučitev k tem navedenim strokam. 803
razpisuje naslednja delovna mesta:
referenta za gume v komercialnem oddelku 2 kvalificiranih avtoelektričarjev
visokokvalificiranega obratnega električarja za visoko napetost
Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Kandidati naj se osebno zglasijo oziroma oddajo pismeno prošnjo v sekretariatu podjetja SAP-TURIST BIRO v Ljubljani, Središka ulica 13, in sicer najkasneje do 20. februarja 1959.
SAP-TURIST BIRO — LJUBLJANA
Nenadoma je umrl moj ljubi mož, zlati očka in brat
DANILO ČERNIČ
referent za VF naprave
Pogreb bo v ponedeljek, 9. februarja 1959, ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: žena Mimi, hčerka Judita, sestra Ruža Robič in ostalo sorodstvo.
BOLNICA ZA TUBERKULOZO ORMOŽ
ElektroteUnlško društvo LRS
sporoča vsem prijavljencem za tromesečni popoldanski tečaj za visokokvalificirane TT mehanike, da se bo tečaj pričel v ponedeljek, 16. februarja 1959 ob 15.30 v Šoli za TT mehanike. Ljubljana
— Robova ul.	O Elektrotehniško društvo LRS -
sekcija praktičnih tehnikov sporoča vsem zainteresiranim, da priredi V sklopu nadaljevanja krat-kodnevnih tečajev trodnevni tečaj »O transformatorjih«. Predavatelja ing. Hrovatin Janez in ing. Zaplotnik Janez. Pričetek tečaja je 11. febr. 1959 ob 16. uri v Sindikalni dvorani Elektro Ljubljana
- mesto. Krekov trg 10-1.	O
DOTISKANE SO NAŠE NOVE IZDAJE:
PRIBOČNIK ZA IZRADU Z Ji VRŠNIH RAČUNA privrednih organizacija za 1350 g.
Blažija'Popovič, Slavko Lisavac in Antun Jung. Izdaja v latinici.	Cena 1.200 din
PRIRUČNIK ZA RAD PERSONALNE SLUŽBE u privrednim organizacijama
Dragoljub Raičevič in ing. Nedeljko Guč. Izdaja v latinici.	Cena 1.200 din
NOVI SISTEM INVALIDSKOG OSIGURANJA Nikola Dilber.
Izdaja v latinici.	Cena	300	dii:>
Naročite se pravočasno na naše nove izdaje, ki bodo skoraj dotiskane:
ZBIRKA PROPISA O RASPODEL1 UKUPNOG PRIHODA I DOHODKA PRIVREDNIH ORGANIZACIJA U 1959 GODINI naša poznana, velika, stalna, letna izdaja, ki bo obsegala vse veljavne predpise o razporeditvi skupnega prihoda in dohodka gospodarskih organizacij v 1959 letu z vključenimi izpremembami in dopolnitvami, novimi predpisi, zveznim družbenim planom za leto 1959 in drugo.
Izdaja v	latinici.	Cena v predplačilu	1.200	din
PRIRUČNIK ZA INVESTITORE Peta dopolnjena izdaja po predpisih za 1959 leto.
Momčilo Pejovič in Radoslav Niketič.
Izdaja v	latinici.	Cena v predplačilu	1.300	din
PRIRUČNIK ZA IZRADU PERIODIČNIH OBRAČUNA PRIVREDNIH ORGANIZACIJA ZA 1959 GODINU Izdaja v	latinici.	Cena v predplačilu	1.000	din
PRODAJA IN DOBAVA
OBRAZACA ZA ZA VRŠNE RAČUNE (BILANS) Izdaje »Uradnega lista FLRJ* kakor tudi posebnih obrazeov naših izdaj, kot priloge za dokončni račun:
Ob. št. 2/2110 — obrazec za specifikacijo čekov, valut, deviz in odprtih kreditov v tuji valuti.
Ob. št. 2/2120 — obrazec za specifikacijo terjatev od kupca v državi.
Ob. št. 2/2220 — obrazec za specifikacijo obveznosti do dobaviteljev v državi.
Ob. št 2/2000 — splošni obrazec za specifikacijo vseh drugih postavk v zaključnem računu.
Naše izdaje prodajajo vse knjigarne v državi. Vsa neposredno dobljena naročila izvršujemo samo po povzetju.
Naše prodajalne: v Beogradu — Maršala Tita 66, Knez Mihailova 21 in Zeleni Venac 10, v Zemunu — Maršala Tita 11, v Novem Sadu — Zmaj Jovina 22.
ZDRAVNIKA FTIZI0L3GA MEDICINSKE SESTRE SOCIALNEGA DELAVCA ADMINISTRATORKE
ZAHVALA
Ob smrti naše nepozabne mame
AMALIJE PIRC
roj. Holešek se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, govorniku tovarišu Cviklju in vsem, ki so jo spremljali na njeno zadnjo pot.
Žalujoči: sinovi Ivan, Jože, Filip, hčerka Angela in ostalo sorodstvo.
Trbovlje. 7 febr. 1959.
Po določilih 143. člena Zakona o delovnih razmerjih razpisuje UPRAVNI ODBOR
Gradbenega podjetja »GRANIT«, Slov. Bistrica
delovno mesto
VODJE OBRAČUNA IJLAČ
Pogoji: srednješolska izobrazba z 2 leti prakse ali nepopolna srednja šola z daljšo prakso.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Ponudbe dostavite do 15. t. m. na gornji naslov.
Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, dne 9. februarja 1959 ob 15.30 z Zal.
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi ljubljene žene, skrbne mamice, sestre, tete, svakinje
NEŽKE VOVK, roj. SteblaJ Sene kirurgomehanika in nožarja se najtopleje zahvaljujemo zdravniškemu osebju aseptičnega oddelka kliničnih bolnic za njihovo skrb in prizadevanje, da bi jo nam še ohranili. Zahvala za venec terenske organizacije terena >Kolezija«, kakor tudi za vse številne vence in šopke, za sočutne Izraze sožalja in vsem. ki so jo v tako velikem številu spremili do prihodnjega poslednjega doma.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči mož otroci in sorodstvo.
Ljubljana, dne 3 februarja 1959
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega dragega moža. očka
CIRILA KOPITARJA
»e iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč kolektivu Lesno -galanterijskega obrata, organizacijam ZK. SZDL in ZB terena Plavž, dalje tovarišem ribičem, godbi iz Hrušice in Jesenic, pevskemu zboru terena Plavž ter vsem govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu. I>alje se zahvaljujem dr. Tancarju, dr. Tepeju in sestram, ki so mu lajšali zadnje ure trpljenja ter upra-
vi	jeseniške bolnišnice, upravi doma onemoglih za isicreno pomoč. Vsem ustanovam, podjetjem, kolektivom iz Ljubljane. Kamnina, IJesc in Jesenic ter vsem sorodnikom in znancem za darovane vence in izrečena sož*alja ter spremstvo na njegovi zadnji poti prisrčna hvala.
Prav iskrena hvala vsem dobrim sosedom in z- pr.(■‘•ir ki mi v teh težkih dneh nesebično staii ob strani.
Žalujoči: žena Karolina, otroci: Ciril, Darja, Vital. Sašo ln Rajka. Jesenice, 5. febr. 1&59.
UPRAVA PODJETJA ZA PTT PROMET V LJUBLJANI
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše nepozabne mame
ANE POZNIČ roj. 2URGA
se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeno zadnjo pot in ji darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Josipu Lužarju, ki ves čas njene bolezni ni štedil truda in naporov ter ji lajšal trpljenje. -Vsem iskrena hvala!
Družini POZNIČ - ŠKERJANEC
ZDRAVSTVENEM DOMU TOLMIN
2	zdravnika za splošno ambulanto Tolmin in Most na Soči.
Pogoj: opravljen staž in po možnosti opravljen strokovni izpit.
Zdravstvenega tehnika (sanitarnega) za higiensko postajo Tolmin.
Pogoj: šola za sanitarnega tehnika — vsaj dvoletna praksa in po možnosti strokovni izpit.
vledicinske sestre za otroško posvetovalnico Most na iŠočL
Pogoj: šola za medicinske sestre.
Nižjega zdravstvenega tehnika za zobno ambulanto Tolmin oz. Most na Soči.
Pogoj: enoletni tečaj za zobno instrumentarko..
Statistika za higiensko postajo Tolmin.
Pogoj: popolna srednja šola ali nepopolna z vsaj dvoletno prakso v statistični službi.
Pomožnega pisarniškega referenta za tipravo Zdravstvenega doma Tolmin.
Pogoj: mala matura ln obvladanje strojepisja.
Za zdravnike družinsko stanovanje v Tolminu ln Mostu na Soči zagotovljeno. — Prejemki po Z JU in pravilniku
o	plačah. — Pismene prošnje kolkovane s 30 din ln življenjepisom pošljite najkasneje do 28. februarja 1959 n« upravo Zdrav, doma Tolmin — Tumov drevored 11.
ZAHVALA. Vsem, ki so s tolikim cvetjem, sočutjem in obiskom počastili spomin predrage
MIRJANE KREGAR roj. GREGORIČ
prisrčna hvala! — V močno uteho nam ostanejo poslovilne besede delovnega kolektiva »Veledrogerija« Ljubljana in množičnih organizacij Ježice ter ganljiva zahvala za njeno obilno sokolsko delo. Hvala zvezi borcev Ježica, godbi LM in domačim pevcem, posebno pa vsem zdravnikom in strežnemu osebju, ki si je požrtvovalno prizadevalo , da nam jo ohrani.
BOSELKA in JOŽE KREGAR s sorodstovom.
Ljubljana, 8. februarja 1959.
ZALOZNIŠKO-TISKARSKO PODJETJE BEOGRAD, p. p. 479
Komercialni oddelek Crnogorsk« št i Telefoni: 27-953 in 21-314 Tekoči račun 101—11 1—972
;x:x:X'
NA TERENIH
XIV. DIVIZIJE
V	spomin prvoborcem in žrtvam fašizma
praznuj ej o.
Dvanajstega februarja ponovno praznujejo svoj občinski praznik prebivalci občine Slovenske Konjice. Njihove misli se bodo tega dne vračale nazai v mrzli 12. februar 1945, ko so nemški fa-šisti zverinsko usmrtili v Stranicah pri Frankolovem 100 talcev.
Pobrali so politične zapornike iz celjskih zaporov, jih strpali v kamione in prepeljali
v Stranice. Tam so jih zverinsko obesili na veje obcestnih jablan in tako maščevali smrt zloglasnega kreLsftihrerja Dorfmeistra.
Rdeči lepaki so naslednji dan potrdili, da je bilo rabeljsko delo zares opravljeno. Tik pred svojim dokončnim porazom je krvoločna zver še uspela uničiti sto mladih življenj . . .
Matere, sestre, očetje in bratje, vsi rodoljubi v Sloveniji so z grozo sprejeli to strašno vest in v uporu stisnili pesti . . .
Dve rdeč; tabli 6 faksimilom .usodnih lepakov na obeh množičnih grobovih pri Frankolovem še danes opozarjata potnike na grozljiv zločin fašizma nad slovenskim ljudstvom . ..
Ob obeh grobovih se bodo 12. februas^a
zbrali svojci talcev, predstavniki oblasti in množičnih organizacij. Počastili bodo spomin mladih mučenikov, ki so našli skupen grob v Stranicah in vseh tistih, ki so jih v najtežjih dneh naše zgodovine bodrili ter jim ohranjevali vero v zmago nad fašizmom.
Na predvečer praznika bo v Konjicah slavnostna akademija s sodelovanjem Mestnega gledalIšča iz Celja. Na sam praznik bo slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, za tem pa še otvoritev razstave dokumentarnega gradiva iz narodnoosvobodilne borbe.
Z občinskim praznikom v Konjicah, pa v občini še ne bo konec spominskih dni na junaško borbo za obstoj slovenskega ljudstva
v teh. najbolj izpostavljenih predelih naše domovine, boja za pravice delavcev. Ob štirideseti obletnic; ustanovitve ZKJ bo ljudstvo Dravinjske doline in Pohorja priredilo še vrsto proslav. Osrednja prireditev bo proslava v Konjicah 19. gprila. Na to proslavo se pripravljajo vsa kulturno-prosvetna društva in Svobode ter fizkultume in športne organizacije.
Razen teh proslav bo še posebna proslava v Vitanju 14. februarja v spomin na pro-boj XIV. divizije na Štajersko. Zadružniki in fužin a rji v Zrečah bodo slavili svoj krajevni praznik 9. marca, v spomin na junaškega domačina Borisa Vinterja, komandanta Šlandrove brigade, v Špitaliču pa bodo počastili spomin padlega komandanta XIII. brigade Milana Kneževiča. Programi organizacij Zveze borcev širom konjiške občine vsebujejo še vrsto drugih proslav. To kaže. da bodo jubilejnemu letu Komunistične partije Jugoslavije dali dostojno obeležje.
Vsako leto korak naprej...
Popotnik, kj pozna Konjice le iz avtomobila. nemara ne bo niti opazil na svoji poti skozi staro mesto, kaj vse ie zraslo novega pod Konjiško goro v minulem letu.
Vrsta starih, tesno stisnjenih hiš. oster ovinek in znameniti hudournik po sredini glavne ulice — to je vse. kar ostane v bežnem spominu na mesto, ki ga vsak dan prečka več sto avtomobilov. Tisti, ki žrtvuje za ogled mesta nekai časa. pa bo moral zapaziti v njem in okoli njega mnogo zanimivega. Starega in novega ...
Stare spomenike rimske in poznejše dobe. Staro gotsko cerkev in druge zanimivosti, ki pričajo, da sega zgodovina mesta daleč nazaj. Tu je še veličastna Konjiška gora. za katero pravi Aškerc, da ie skrivala groznega zmaja, ki
»golf lačni te vedno odpiral, slovenske otroke požiral . . .«
Zadnjikrat je ta zmaj zagospodaril v Konjicah od leta 1941 do 1945. Potem pa so ljudje pod Konjiško goro in Pohorjem začeli mirno graditi svojo bodočnost.
Novi stanovanjski "bloki, povečane tovarne, vzorno urejeni sadovnjaki in vinogradi — vse to so vidne priče napredka v veliki občini. ki sega od Zbelovega do Špitaliča ln dalje do Doliča pri Vitanju.
Seveda, problemov, s katerimi se srečujejo ljudje v občini, ne manjka. Zlasti zdaj, ko stopajo z naglimi koraki iz zaostalosti, jih želja za napredkom in boljšim življenjem vsak dan znova poraja.
Vendar ne gre podcenjevati tega. kar je bilo na poti k boljšemu storjenega v minulem letu. Na občinskem ljudskem odboru, v tovarnah in zadrugah so nam povedali marsikaj razveseljivega, marsikaj smo zapazili sami.
Samo za popravila Sol v občini so lani Porabil; nad 7 milijonov din. Povsem je obnovljena šola v Vitanju, v Rakovcu in Ločah. Delavci se vozijo na delo v Konjice z udobnim avtobusom. Asfaltirana je cesta v Zrečah, regulirana Dravinja, za ureditev hudournikov SO porabili lani nad 12 milijonov
din. Za potrebe zdravstva so nabcvllj 2 nova rentgenska aparata.
V	industriji
Industrijski delavci sp v zadnjem letu dosegli nove uspehe v povečanju proizvodnje in osvajanju novih izdelkov. Blizu 3000 delavcev vlaga svoje napore za dvig industrije v Tovarni usnja »Konus«, v »Kostroju« v Kladivarni in livarni v Vitanju, v obratih Lesno-lndustrijskega podjetja in drugod.
»Konus« najbolj znana konjiška tovarna, je postala tudi največii proizvajalec umetnega usnja pri nas. Zaradi vedno večjih potreb na tržišču so v tovarni že pripravili elaborat za povečanje proizvodnje umetnega usnja. Po rekonstrukcij i bi se povečal brutto-produkt za več kot 1 milijardo dinarjev, količinska proizvodnja pa za več kot dvakrat.
V	pripravi imajo tudi večja popravila, modernizacijo strojnega oarka in tehnološkega procesa, kar bo vse prispevalo k nadaljnjemu uveljavljanju tega podjetja na domačem in tujem trgu.
Sosed Tovarne usnja. »Kostroj«. je lzre-
rede-n primer vzpona sposobnega kolektiva. Iz stranskega obrata Tovarne usnja se ie razvila nova, samostojna tovarna usnjarskih in čevljarskih strojev.
Število zaposlenih je poraslo od 6 ljudi v letu 1945 na 150 zaposlenih. Letos bodo prvič izvažali v Jordanijo, s katero so sklenili pogodbo za dobavo strojne opreme za usnjarno v vrednosti 40 milijonov din. Prvič bodo letos, tudi samostojno razstavljali svoje izdelke v tujini, v Poznanju in Casablanci.
V	samih Konjicah je močno razvita tudi lesno predelovalna industrija, ki ima v pohorskih gozdovih močan izvir surovin. V obratu Lesno-industrijskega podjetja ie pred letom pogorela žaga, ki je bila zgrajena še v prejšnjem stoletju. Zdaj stoji na njenem mestu nov. sodoben žagarski obrat, ki je bil predan svojemu namenu že ob koncu leta.
Nova žaga ima že letos planiran razrez 5400 kub. metrov hlodovine vseh vrst. Razen moderne žage opazimo na delovišču LIP Konjice še marsikatero novost. V glavnem objektu predelovalnih obratov, v moderni mizarni. izdelujejo kvalitetno, drobno, sobno pohištvo za izvoz. Nova je tudi sušilnica z dvema komorama in dve lopi za vskladišče-nje lesa.
Zadnja štiri leta so vse bolj usmerjali proizvodnjo v končne Izdelke. Medtem, ko so leta 1955 predelali od celotne proizvodnje žaganega lesa le 30 odstotkov v končne izdelke. se ie lani ta odstotek dvignil že na 50 odstotkov. Število zaposlenih pa je poraslo od 35 ljudi na 225 v letošnjem letu.
Novo žago s polnojarmenikom bodo še izpopolnili z modernimi stroji ter uredili krll-šče za žagani les in gotove Izdelke.
Kovinarji v Zrečah so postali znani po vsej državi, zemljevidi v tovarniški upravi Pa zgovorno pričajo, da si njihovi Izdelki vztrajno širijo pot na tuja tržišča.
Ustvarjalna sposobnost kolektiva se odraža tudi na zunanji podobi kraja. Vrsta novih stanovanjskih stavb se vse bolj širi, lepo
je urejeno središče Zreč z brezprašnim tlakom in lepim spomenikom borcem za svobodo. To in še marsikaj opozarja da je tovarna postala važen činitelj gospodarskega in kulturnega življenja v tem predelu.
Z njimi v korak gredo v svoilh naporih
pohorski kovači v Vitanju. Čeprav se po velikosti, obsegu in načinu proizvodnje ne morejo meriti s tovariši iz Zreč po svojih močeh prispevajo k napredku domačega kraja. Izdelujejo zavore za kmečke vozove, vse vrste kovanega orodja za kmetijstvo, rudarstvo ln gradbeništvo ter odlitke iz sivega liva vseh vrst in najrazličnejših oblik.
Podobni so napori delavcev v Opekarni Loče. na deloviščih Gozdnega gospodarstva, v obttnih delavnicah. Povsod sl s požrtvovalnim delom postavljajo solidne temelje.
V kmetijstvu ne zastajajo —
2e bežen pogled na okolico Konj ic daje slutiti, da kmetujejo tod skrbni, napredni kmetovalci. Sama občina posveča kmetijstvu vso skrb, saj predstavlja kmetijstvo glede na število zaposlenih, glavno gospodarsko panogo.
Lani so v konjiški občini Investirali za kmetijstvo 105 milijonov dinarjev. Uredili so 27 hektarjev hmeljskih nasadov in zgradili potrebne sušilnice. Za mehanizacijo kmetijskih del so nabavili 10 traktorjev in kombajn.
Kmetje so postali dostopni za ukrepe ki jim zagotavljajo večie pridelke ln dohodke. 2e lani &o v tekmovanjih za večje pridelke dosegli lepe uspehe, saj je bilo razdeljenih 350.000 din« nagrad pridelovalcem krompirja in 170.000 din pridelovalcem pšenice. Zadružnik iz Vitanja je dosegel celo 400 in 500 metrskih stotov krompirja na hektar.
Plan setve italijanske pšenice so lani v občini -dosegli in zasejali 100 ha površin. Sadjarstvo ie ena pomembnih kmetijskih panog. Letos bodo kmetijski proizvajalci sklenili pogodbe z zadrugo ln uredili 100 ha plantažnih sadovnjakov. To je načrt za dobo dveh do treh let. I-zdelani so tudi že načrti za melioracije na površini 300 ha. V tem načrtu je zapopadena melioracija Žičnice, ki jo bosta izvedli KZ Konjice in Loče.
Od ostalih obsežnih načrtov za povečanje kmetijske proizvodnje naj omenimo še nekatere konkretne zadolžitve za letošnje leto:
V letošnji jeseni bodo zasejali z italijansko pšenico še nadaljnjih 200 ha površin. V sodelovanju z zadrugo bodo pridelali 50 vagonov jedilnih'sort krompirja. 60 ha hibridne koruze in krmo na površinah 300 ha travnikov.
V hlevih naprednih živinorejcev bodo letos spitali 50 ton mlade živine in 900 baco-nov. Perutninarska farma Loče bo letos povečala svojo proizvodnjo za 200 odstotkov. Poleg piščančkov za vzrejo, bo redila tudi večje količine pohancev.
Omembe vredni so tudi uspehi Kmetijskega gospodarstva Konjice. Tu so že dosegli povprečno mlečnost 3200 litrov. Še letos bodo uredili nov čredinski pašnik na Goliču za 40 glav živine.
Veliko pozornost posveča Poslovna zveza Konjice melioracijam. Živinorejci namreč še vedno tožijo nad škodo, ki io povzročajo poplave in zamočvirjena zemljišča, ki so leglo metlljavosti. Vse te zemlje je blizu
2	tisoč hektarov.
Ena Jzmed najbolj aktivnih pobudnic za sanacijo zemljišč je nedvomno Kmetijska zadruga Zreče. Lani so zadružniki mellori-rali 8 ha zemljišč, v načrtu pa imajo še nadaljnjih 20 ha površin. Na osušeni zemlji v Zrečah in Radani vasi so že novi sadovnjaki. Podobne melioracijske skupnosti delujejo še v drugih predelih občine.
Se nekaj podatkov o kmetijski zadrugi Zreče: Novo leto je začela združena s sosednjo zadrugo Pohorje. Zdaj šteje 390 kmetijskih proizvajalcev, ki obdelujejo 5200 ha površin. Glavna panoga je gozdarstvo, vendar pa vztrajno uvajajo tudi druge kmetijske panoge, da bi obvarovali svojo gozdno bogastvo.
Lani so med drugim zasejali italijansko pšenico na površinah 140-hektarjev. Vzredili in prodali so 18 ton debele živine in 5 ton pršutarjev. Prav tako so v sodelovanju z zadrugo zasadili liha mladih sadovnjakov,
3	ha malin in 5 ha hmelja. Pri tem so nudili znatno pomoč zadrugi mladi zadružniki in žene-zadružnice. ki so vselej na čelu borbe za napredek vasi.
Tudi v novem zadružnem svetu, ki se sedaj pridno udeležuje predavanj v okviru zimskega izobraževanja, je 15 mladih zadružnikov in 7 žena. Izdelali so tudi že proizvodni načrt za letošnja leto. ki vsebuje med drugim nadaljnje utrjevanje sodelovanja ihed zadrugo ln zadružniki. Tako bodo skušali doseči čim večje pridelke na površini 80 ha travnikov, zasejali bodo 12 ha koruze, 16 ha krompirja, 2ha lanu in 2 ha hmelja. Živinorejci pa bodo vzredili 130 pršutarjev in 10 ton mlade živine.
Za izpolnitev teh naloe. kažejo mnogo dobre volje in optimizma. Edino težave, ki se pojavljajo pri Izvedbi načrta za setev pšenice, jih resno skrbe. Parcele so namreč zelo majhne in raztresene in zato neprimerne za strojno obdelavo. Najlažje bodo plan dosegli pri travniški proizvodnji.
Pri vseh obsežnih načrtih v kmetijstvu konjiške občine imajo močnega zaveznika - — sistematično izobraževanje kmečke mladine.
V	občini je 5 stalnih kmetijsko-nadaljeval-nih šol. skozi katere gre vsako zimo nad 70 mladih kmetijskih proizvajalcev. Sola v Konjicah je ena najstareiših. saj deluje neprekinjeno že celih 10 let.
Kmetje pod Pohorjem se vse bolj zavedajo, da brez znanja ni napredka, da pridelek ni odvisen zgoli od letine, marveč od sposobnosti gospodarja. In to ie najboljši porok. da bodo v doglednem času dosegli zastavljeni načrt — povečati dohodek iz kmetijstva do leta 1961 za 1 milijardo dinarjev.
boljši vsak dan
Seveda nista le Industrija in kmetijstvo področji, ki najboli neposredno vplivata ra zadovoljitev vsakdanjih potreb občanov. Zato bo prav. da posvetimo nekaj besed tudi tistim panogma, ki krijejo vsakdanje potrebe ljudi.
Letošnji družbeni plan občine predvideva znatna sredstva za napredek obrti, trgovine ln gradbene komunalne dejavnosti. Skupna vsota investicij v družbeni standard presega 100 milijonov din.
Med najpomembnejšimi investicijami na tem področju je vsekakor nova pekarna v Konjicah, kjer bodo že letos zgradili novo
3-etažno peč. S tem bo rešeno vprašanje preskrbe s kruhom ne le za Konjice, marveč za vse okoliške kraje
V okviru Stanovanjske skupnosti bodo uredili servisno pralnico In krpalnlco ter razširili prostore sedanjega otroškega vrtca tako. da bo lahko sprejel v varstvo še enkrat toliko otrok.
V obrtništvu je predvidena ureditev večja ključavničarsko-mehanične in inštalaterske delavnice. Med investicijami za gostinstvo je vredno omeniti razširitev »Pošte«, ki bo pridobila s tem nove tujske sobe.
Stanovanjski sklad se bo formiral v višini 55 milijonov din. Dograjeni bodo med drugim trije večji stanovanjski bloki, ki jih gradijo Tovarna usnja, Lesno industrijsko podjetje in Narodna banka. Več novih stanovanj bo zgradila tudi Tovarna kovanega orodja v Zrečah kjer bo dograjen letos tudi Zdravstveni dom.
Med komunalnimi del; je najbolj vidna regulacija konjiškega hudournika in cestišča ob njem. Ko bodo ta dela končana, bo staro mesto dobilo prikupnejšl videz.
Konjičanl. še bolj pa okoličani, bodo posebno veseli novega sodišča, ki ga nameravajo še letos odpreti n.a sedežu občine. Tako
l-injdem ne bo več potrebno po teh poteh v oddaljeno Celje.
Razen tega razmišljajo o ureditvi sodobnega obrata družbene prehrane v Konjicah.
Ob koncu še nekai besed o aktivnih članih kluba Ljudske tehnike. Avto-moto društvo v Konjicah ima letos v načrtu zgraditev lastnega doma z garažami ln učilnicami. Tudi ostali klubi Ljudske tehnike v občini imajo polno načrtov in Poleta. Želimo iim obilo uspeha!
Merilni stroj izdelek »Kostroja«
T*> STRAN SMO ODSTOPILI ObLO SLOVENSKE KONJICE
Ob občinskem prazniku v Slovenskih konjicah čestitamo vsem občanom, prijateljem in vsem ostalim ljudem ter jim želimo tudi v bodoče dosti uspehov in zadovoljstva:
Slovenske
OBČINSKI L0 OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI KOMITE IMS
ter ostale množične organizacije:
KONUS, usnjarski kombinat, Slovenske Konjice
KOSTROJ, tovarna usnjarskih in čevljarskih strojev, Slov. Konjice TOVARNA KOVANEGA ORODJA, Zreče TRGOVSKI DOM, Slovenske Konjice KMETIJSKA ZADRUGA z o. j./ Pohorje - Zreče
ELEKTROINSTALACIJE, MEHANIKA, FINOMEHANIKA, Slov. Konjice
OPEKARNA, Loče pri Poljčanah
MESTNA PEKARNA, Slovenske Konjice
Gospodarsko podjetje MIZARSTVO, Slovenske Konjice
KMETIJSKA ZADRUGA, Slovenske Konjice
Trgovsko podjetje DRAVINJA, Slovenske Konjice
GAP - AVTOPROMET, Maribor, poslovalnica Slov. Konjice
KMETIJSKA PRVIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA, Slovenske Konjice
KMETIJSKO GOSPODARSTVO, Slovenske Konjice
TAPETNIŠTVO, Slovenske Konjice
KMETIJSKA ZADRUGA, Vitanje
KLADIVAR, Vitanje
Trgovsko podjetje FUZINAR, Vitanje
POGLED NA USNJARSKI KOMBINAT »KONUS«
St. 31 — 8. FEBRUARJA 1959 / SLOVENSKI POROČEVALEC I 8tl- 15
Komisija za sklepanje 'n odpovedovanje delovnih razmerij
BELOKRANJSKEGA GRADBENEGA PODJETJA ČRNOMELJ
razpisuje naslednja mesta:
ADMINISTRATORJA(-KE)
Pogoj; znanje strojepisja, stenografije GRADBENIH TEHNIKOV - PRIPRAVNIKOV, dve mesti
GRADBENIH DELOVODIJ — dve mesti
Samska stanovanja preskrbljena.
Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja do 20. februarja 1959.	692
OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA SENOVO. 9. FEBRUARJA 1959, PRAV LEPO P0ZDRAVUAJ0 VSE SVOJE OBČANE IN JIM ČESTITAJO:
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR	g
OBČINSKI ODBOR SZDL	V1"*
OBČINSKI KOMITE ZKS	^
OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZB NOV	-»»
OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI SVET SVOBOD OBČINSKI ODBOR ZVVI
IN OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA TER KOLEKTIVI USTANOV IN PODJETIJ:
TRGOVSKO PODJETJE »PRESKRBA« SENOVO S SVOJIMI POSLOVALNICAMI	r
ZDRAVSTVENI DOM, SENOVO LEKARNA, SENOVO RUDNIŠKA RESTAVRACIJA, SENOVO
ZDRAVSTVENI DOM JESENICE
razpisuje naslednja prosta mesta:
mesto ZDRAVNIKA v Šolski ambulanti na Jesenicah,
nastop službe s 1. marcem 1959.
2	mesti STOMATOLOGOV ali ZOBARJEV za sobno ambulanto na Jesenicah in za šolsko zobno ambulanto na Jesenicah, nastop službe takoj.
mesto materialnega KNJIGOVODJE za upravo Zdravstvenega doma. Pogoj: srednja šolska izobrazba ali nižja izobrazba in vsaj pet let prakse v knjigovodstvu. Nastop službe takoj.
mesto MEDICINSKE SESTRE za patronažno službo,
nastop službe takoj.
mesto ADMINISTRATORKE za IV. splošno ambulanto na Jesenicah. Pogoj: nižja srednja šola, nastop službe s 1. marcem 1959.
mesto POMOČNIKA UPRAVNIKA. Pogoj: višja izobrazba oz. popolna srednja šola in najmanj 5 let prakse v vodenju upravnih poslov. Nastop službe s
1.	aprilom 1959.
Pismene ponudbe je treba poslati upravi Zdravstvenega doma na Jesenicah najpozneje v petnajstih dneh po objavi razpisa.	696
STOL, tovarna upognjenega pohištva Kamnik
PRODAMO:
SPIRALNO TURBINO * regulatorjem in generatorjem, 30 KS, DVOCILINDRSKO TLAČNO ČRPALKO, kapacitete 17 l/min
CENTRIFUGALNO ČRPALKO, kapaciteto 400 l/min
TRICILINDRSKO TLAČNO ČRPALKO, kapacitete 17 l/min
PHALNIK, ROČNI DOLBILNI STROJ MLIN ZA KORUZO z elektromotorjem STROJ ZA BRUŠENJE TRAC. ZAG, znam. »Vollmer«
3	KOM. ROČNIH POLITIRNIH STROJEV, znamke AEG, 0,14 kW 16 KOM. ROČNIH ELEKTRIČNIH VRTALK od 100 do 250 W
I	KOM. ROČNI ELEKTRIČNI IZVIJAČ, 150 W 7 KOM. ELEKTROMOTORJEV od 0,75 do 44 kW
Prednost nakupa imajo gospodarske, zadružne in družbene organizacije do 28. februarja 1959. Po tem roku bomo prodajali stroje tudi privatnim osebam.
Delavski svet podjetja »AVTOPROMET« KRANJ, razpisuje mesto
računovodje
Za razpisano mesto je potrebna večletna praksa samostojnega računovodje. Plača po dogovoru. Prijave sprejema
UO podjetja.
»AVTOPROMET« KRANJ
Savska cesta 28 704
ZA OBČINSKI PRAZNIK SENOVO, ČESTITA OBČANOM
MIZARSKA DELAVNICA BRESTANICA
laaazzmo delle stoffe IN6LESI E NfiZIONfiLI
TRST — Viti Voldirivo št. 13
Komisija za razpis delovnih mest Trg. podjetja na debelo »GALIS«, Ljubljana, Vodnikova 17, razpisuje mesto:
GLAVNEGA
RAČUNOVODJE
ADMINISTRATORKE
Nastop službe 1. marca ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe z navedbo strokovne izobrazbe in opisom dosedanje zaposlitve pošljite na upravo podjetja.	701
ZAVOD S SAMOSTOJNIH FINANSIRANJEM
računovodio
Komisija za »klepanje In odpovedovanje delovnih razmerij pri VELETRGOVINI
razpolaga z veliko Izbiro
\SGLF.SKIU IN ITALIJANSKIH, MOŠKIH in zenskih VRST BLAGA. BALONSKIH PLAŠČEV, BUND, ČEVLJEV, LUTK IN RAZNOVRSTNIMI OBLAČILNIMI
PREDMETI
Prepričajte se o najboljši kvaliteti in najnižjib cenahl
LJUBLJANA
RAZPISNA KOMISIJA
OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVA BOR1 C A
razpisuje
na podlagi 33 in 37 člena Zakona o javnih uslužbencih natečaj za naslednja mesta:
1. upravno pravnega referenta za delo na zadevah pokojninskega zavarovanja:
2. upravno pravnega referenta za delo na zadevah invalidskega zavarovanja;
3. referenta za delo na zadevah higiensko tehnične zaščite;
4. pisarniškega uslužbenca za delo na zadevah otroških dodatkov;
5. strojepisca s znanjem stenografije;
6. finančnega uslužbenca za delo na zadevah zdravstvenega zavarovanja pri podružnici v Tolminu.
Pogoji: pod zaporedno štev. 1. popolna srednješolska izobrazba s 3-letoo prakso v upravno-pravnih zadevah;
pod zaporedno štev. 2. popolna srednješolska izobrazba, zaželena praksa, lahko pa je tudi začetnik;
pod zaporedno štev. 3. absolvent Srednje tehnične šole; pod zaporedno štev. 4. nepopolna srednješolska izobrazba s 4-letno prakso v pisarniškem poslovanju;
pod zaporedno štev. 5 srednješolska izobrazba s prakso v strojepisju in stenografiji;
pod zaporedno štev. 6. nižja strokovna izobrazba. Osnovna plača je določena po ZJU, dočim bo položajna po odloku Zavoda. Za delovno mesto pod 1. zagotovljeno dvosobno komfortno stanovanje ob koncu polletja 1959. Nastop službe 1. marec 1959 oziroma po dogovoru.
Pravilno kolkovane prošnje opremljene s kratkim življenjepisom in podatki o dosedanjem službovanju dostavitev roku 15 dni po objavi, na uvodoma omenjeno komisijo.
naslednja mesta:
SEFA prodajnega oddelka SEFA engro skladišča PRODAJALCEV za engro in detail
POLKVALIFICIRANIH DELAVCEV, ki imajo veselje do priučitve v trgovini (nudimo možnost za strokovno izpopolnjevanje)
—VAJENCEV za uk v trgovini za letnik 1959-60 (nudimo finančno pomoč po dogovoru)
STEN OD AKTTLOGR AFIN JE
FIN AN CN O-MATERIALNE GA KNJIGOVODJE SKLADIŠČNIH in TRANSPORTNIH DELAVCEV
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »OLJARNA« tovarna tehničnih olj, Ljubljana, Tovarniška ul. 41, razpisuje delovna mesta in sicer: administratorko za delo v tajništvu izprašanega kurjača vratarja
delavce za delo v obratu in transportu. Pismene ali ustne ponudbe za razpisana delovna mesta pošljite na tajništvo podjetja.	799
Ponudbe naslovite na Komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Trgovskega podjetja VOLAN, Ljubljana, oddajte pa osebno v splošnem oddelku podjetja v Vošnjakovi ul. 9 do 15. t. m.	872
Ponudbe pošljite na upravo veletrgovine »ASTRA« — Ljubljana, Bežigrad 6, najkasneje do 15. februarja 1959. Nastop službe po dogovoru.	765
KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE
p. PETROVČE — CELJE
Montažno podjetje »TOPLOVOD«, Ljubljana
črtcmirova 6,
zaradi povečanja proizvodnje, sprejme takoj: strojnega tehnika — kalkulanta,
izvežbano strojepisko z znanjem administracije ld po možnosti stenografije,
strojnega ključavničarja za popravila obdelovalnih strojev — plača po dogovoru, monterje za vodovodno instalacijo, monterje za centralno kurjavo, monterje za elektroinstalacije, strojne ključavničarje, strugarje,
večje število nekvalificiranih delavcev, ki bodo
imeli možnost priučitve za razna dela.
Delavci imajo možnost prevoza na delo in z dela z avtobusom podjetja.
Pismene ponudbe ali osebne prijave sprejema uprava podjetja v Crtomirovi ul. 6.	733
razpisuj e
na osnovi Pravilnika o delovnih razmerjih čl. 28., 69. in 73, naslednja delovna mesta, štipendije in vajenska mesta:
RAZPIS
Komisija za delovna razmerja pri trg. podjetju
»EMONA« - Ljubljana
Borštnikov trg 3
razpisuje naslednja mesta:
embalažnega referenta
Pogoj : ustrezna srednješolska izobrazba ali ekonomska srednja šola, samostojno vodenje embalaže.
materialnega knjigovodje za vodenje skladiščne kartoteke Pogoj:	srednješolska
Izobrazba ali nižja srednja šola s 5 let prakse na tem ali podobnem delovnem mestu.
Plača po tarifnem pravilniku.
Pismene prijave na upravo podjetja.	R
DELOVNA MESTA:
TEHNOLOG — ing. kemije s 5-letno prakso v industriji
Več KEMIČNIH in STROJNIH TEHNIKOV z vsaj
2-letno prakso v industriji (za vodilna delovna mesta v proizvodnji)
STROJEPISKO II. razreda — zaželena praksa pri administrativnem delu 2 KURJAČA PARNEGA KOTLA — opravljen izpit, 2 leti prakse
STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA — z opravljenim izpitom
II.
ŠTIPENDIJE:
Srednja tehnična šola, oddelek za kemijo Srednja ekonomska šola
IH.
VAJENCI:
2	slikarja keramike — dovršena nižja šola modelarja mavčevih modelov — dovršena nižja šola
5 strugarjev keramike — najmanj 6 razredov nižje šole
6 žgalcev keramike — najmanj 6 razredov nižje šole šamoter — najmanj 6 razredov nižje šole
I. Kandidati za razpisana delovna mesta vložijo prošnje na naslov Komisija za delovna razmerja, Keramične industrije Liboje, p. Petrovče, najkasneje do 1. marca 1959. Prošnji priložite ustrezna dokazila o šolski in strokovni izobrazbi.
II.	Prednost pri podelitvi štipendije imajo kandidati, katerih starši so v delbvnem razmerju pri podjetju, otroci padlih borcev in socialno ogroženi. Pri Izbiri se bo upošteval šolski uspeh, kakor tudi to, če je kandidat že opravil izpit čez enega ali več letnikov šole, za katero glasi ta razpis. Prošnjo dostavite Komisiji za delpvna razmerja Keramične industrije Liboje, p. Petrovče-Celje in ji priložite zadnje šolsko izpričevalo ter ustrezne 'dokumente za dokazovanje razpisanih pogojev, najkasneje do 1. marca 1959.
III. Za kandidate, ki vložijo prošnjo za uk v Keramični stroki valjajo isti splošni pogoji, kakor pod' številko II. Prošnje lahko vložite najkasneje do 31. maja 1959 na lati naslov.	770
CENTRALNI OBRATI LJUBLJANA
ŠMARTINSKA 32
V	TAKOJŠNJO ZAPOSLITEV NASLEDNJO DELOVNO SILO:
5 STROJNIH TEHNIKOV za strojne referente gradbliC (Ravne na Koroškem, Jesenice, Koper, L|ubl|ana, Maribor, Celje)
TEHNIKA avtoprometne stroke SKLADIŠČNIKA 2eleznlnarske stroke KALKULANTA za kleparska iif ključavničarska dela
EVIDENTIČARJA za strojno sluibo 5 kvalificirane STRUGARJE 5 kvalificiranih AVTOMEHANIKOV 5 kvalificiranih STAVBNIH KLJUČAVNIČARJEV ELEKTROMEHANIKA - PREVIJALCA za sploSna dela
OBRATNEGA ELEKTRIČARJA z večletna prakso ORODJARJA za vzdrževanje orodja ORODJARJA za popravilo obdelovalnih strojev MIZARJA za vzdrževalna dela
3	SKLADIŠČNE DELAVCE ČUVAJA
Družinskih stanovanj ni na razpolago. Na razpolago bodo
le stanovanja v samskih domovih.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih
razmerij gradbenega podjetja
»GRADBENIK« IZOLA v
razpisuje naslednja delovna mesta:
a) sektor LJUBLJANA:
gradbenega delovodjo z daljšo prakso, administrativno moč z znanjem knjigovodstva:
b) sektor ILIRSKA BISTRICA:
gradbenega delovodjo z daljšo prakso:
c) sektor KOPER:
gradbenega tehnika — pripravnika; administrativno moč z znanjem knjigovodstva; č) UPRAVA PODJETJA:
pomočnika glavnega računovodje, gradbenega tehnika — pomočnika kalkulanta, gradbenega tehnika za pripravo dela z najmanj 5-letno prakso, prometnika za razporejanje in kontrolo prevozov.
Pogoj: nižja strokovna izobrazba in praksa, knjigovodsko moč za likvidacijo računov, administrativno moč z znanjem knjigovodstva in uslnžbenca za komunalna podjetja.
Plača in stanovanje po dogovoru.
Ponudbe pošljite na naslov Gradbeno podjetje »GRADBENIK«. Izola. Tomažičeva 16/a v 15 dneh.
Industrijsko podjetje v Ljubljani sprejme
NORMIRCA — TEHNIKA
za proučevanje organizacije dela
VODJO PRIPRAVE DELA • prakso
VODJO REMONTNIH DELAVNIC
(strojni tehnik ali visokokvalificiran kovinar)
STROJNEGA
KLJUČAVNIČARJA
OBRATOVNEGA
KNJIGOVODJO
s prakso
Naslov v oglasnem oddelku!
16 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 31 — 8. FEBRUARJA 1959
Orouiž
V Ukrajini so začeli graditi nov plinovod, ki bo daljši kot 1000 kilometrov in bo ena naj-
večjih plinskih magistral v Evropi.
Do marca bo končana gradnja največjega hladilnika v Evropi. Hladilnik Je v Zahodni Nemčiji blizu mesta Kai-serslauten, gradnja bo stala 8,4 milijonov mark, podzemni hladilnik bo pa imel 3200 ku-bikov prostornine.
Sovjetski znanstveniki so konstruirali originalno opremo za pridobivanje polietilena iz naravnega plina. Polietilen pridobivajo na popolnoma nov, zelo preprost in' cenen način.
Iz celice so ga privedli ob enajstih. Možak je bil navzlic zagotovilu, da se mu ne more nič zgoditi, nemiren in zaskrbljen. Vrhu tega je bil prehlajen in je venomer kašljal. Bržkone je bil tudi njegov prehlad posledica živčnosti.
Ob četrt na dvanajst so odprli vrata jetnišnice. Najprej so zapeljali skoznje trije motoristi. Sledil jim je zaprt avto s spuščenimi zavesami. Na obeh straneh avtomobila sta se peljala na motorjih dva oborožena motorista, sledil pa mu je avto z oddelkom centralnega urada.
Sprevod je privozil brez nezgode do Scotland Yarda. Ko so se za njim zaprla širokokrilna vrata, so Millsa odvedli 'v poslopje. Zastražila sta ga Elkov pomočnik Balder in policist s činom seržanta. Jetnik je bil bled in se je le s težavo držal pokonci. Sprav ilDso ga v malo sobo z gosto zamreženimi okni, ki je mejila na Elkovo pisarno. Vanjo so med vojno zapirali vohune. Dva moža sta se postavila pred vrata, a nerazpoloženi Balder je šel poročat Elku.
»Tega tička smo zaprli v čakalnico, gospod Elk.« *
»Ah je kaj rekel?« je vprašal Elk, ki se je vrnil z zasliševanja Hagna.
»Ne, gospod — prosil je samo, da bi zaprli okno. Zaprl sem ga.«
»Privedite jetnika,« je rekel Elk.
Nekaj časa je moral čakati, slišal je rožljanje ključev, nato pa razburjeno govorjenje. Tedaj pa je planil noter Balder.
»Bolan je...' Zdi se, da je omedlel,« je sopihal in Elk je planil za njim, zdirjal po hodniku in planil v čakalnico.
Mills je pol sedel, pol ležal, sloneč z gornjim delom telesa na steni. Oči je imel zaprte, obraz pa mrliško bled.
Dick, ki je pritekel takoj za Elkom, se je sklonil nadenj in ga položil plosko na tla. Nato je zajel zrak.
»Pruska kislina,« je rekel. »Mož je mrtev.«
Zjutraj so bili slekli,. Millsa do golega in mu natančno preiskali sleherni kos obleke. Iz posebne previdnosti so mu še zašili vse žepe. Detektivoma, ki sta ga spremljala v avtomobilu,
je poln upanja govoril o svoji bližnji preselitvi v Kanado. Razen policijskih častnikov se ga ni nihče dotaknil, z nikomer drugim ni prišel v stik.
Prva stvar, ki jo je pogledal Dick Gordon, je bilo okno, ki je o njem Balder dejal, da ga je zaprl. Sedaj je bilo spodaj za kakih šest palcev odprto.
»Pa, gospod, prepričan sem, da sem ga zaprl,« je dejal Balder s poudarkom. »Seržant Jeller me je videl.«
Seržant je njegovo izjavo potrdil. Dick je na stežaj odprl okno in pogledal venkaj. Štiri poprečne železne palice so pregrajevale okno in izginjale v opečnatem zidu. Ko je previdno pomolil glavo skoznje, je videl kak čevelj od okna na steno pritrjeno dolgo železno lestev. Po vsej priliki je vodila od strehe do tal. Soba je bila v tretjem nadstropju, spodaj pa je bila vrsta vrtov, polnih grmičja, onkraj njih pa visoka mrežasta ograja.
»Kakšni vrtovi so to?« je vprašal Dick, kažoč s prstom na vrtove onkraj ograje.
»Del Onslow Gardensa,« je rekel Elk.
»Onslow Gardensa?« je ponovil Dick zamišljeno. »Ali niso z Onslow Gardensa 2aibe streljali name?«
Elk je nemočno prikimal.
»Ste se česa domislili, stotnik Gordon?«
»Ne vem, kaj naj si mislim,« je priznal Dick. »Prav nič razumno se mi ne zdi domnevati, da je kdo splezal po lestvi do okna in dal Millsu strup. Se nespametneje pa je domnevati, da ga je bil ta voljan vzeti. Balder prisega, da je bilo okno zaprto, ta čas pa je odprto. To drži! Ah lahko zaupate Balderju?«
Elk je prikimal. Kmalu zatem je prišel policijski zdravnik in potrdil, kakor je Dick pričakoval, da je Millsova smrt posledica kisline. »Ta kislina ima poseben vonj,« je rekel. »Mislim, da ni nobenega dvoma o tem, da gre za zastrupitev, pa najsi ga je zastrupil kdo drug ali pa se je sam.«
Ko so odnesli truplo, je Elk spremil Dicka v njegovo pisarno na Whitehallu.
»Se svoj živi dan se nisem bal,« je rekel Elk, »toda te Zabe so mi že zrasle čez glavo. Tako rekoč pred očmi ti ubijejo človeka! Bil je zastražen, niti za hip ga nismo spustih iz oči, razen tistih nekaj minut, ko smo ga pustih samega v sobi. A Zaba je vsemu temu nakljub prišel do njega. To me že začenja plašiti, stotnik Gordon.«
Dick je odklenil vrata svoje pisarne in povedel Elka v udobno notranjost.
»Nič boljšega ne poznam za pomiritev živcev kot cigaro Habana Cesare,« je rekel vzpodbudno. »In ne da bi se široko-ustil, vam lahko rečem. Elk, da se jih ne bojim nič bolj kot vi. Navsezadnje je tudi Žaba samo človek in se boji kot vsi ljudje. — Kje je prijatelj Broad?«
»Amerikanec ?«
Dick je prikimal in Elk je, ne da bi se le za hip obotavljal, potegnil telefon k sebi in zavrtel številčnico.
»Ste vi, gospod Broad? Kaj počnete ta čas?« je vprašal Elk z dobrikajočim se glasom, s kakršnim je vedno telefoniral.
»Pa ne, da bi bili to vi, Elk? Ravnokar se odpravljam ven.«
»Kako, saj sem vas šele pred petimi minutami videl na Whitehallu,« se je zlagal Elk.
»Tedaj ste gotovo videli mojega dvojnika,« je odgovoril drugi, »zakaj ni še deset minut, kar sem prišel iz kopeli. Kaj bi pa radi od mene?«
»Nič, nič,« je zagrulil Elk. »Hotel sem se samo prepričati, če se dobro počutite.«
»Ali je kaj narobe?« je sledilo zvedavo vprašanje.
»Vse je v najlepšem redu,« se je spet zlagal Elk. »Nemara ee boste kak dan zglasili pri nas in me obiskali v moji pisarni. Na svidenje!«
Odložil je slušalko, vzdignil oči k stropu in naglo računal.
Sv&iska plcznu proti hemofiliji
Britansko podjetje Crookes Laboratories je izdelalo nov globulin proti hemofiliji, t. j. bolezni, pri kateri se krj ne more strditi in zato lahko bolnik izkrvavi že pri najmanjši ranici. Novi globulin sicer zelo učinkovito pomaga prj strjevanju krvi, njegova pomanjkljivost pa je v tem, da lahko to snov sprejme bolnik samo enkrat, ker je drugič nekoristna. Zato je običajni način zdravljenja še vedno transfuzija. Sodelavci laboratorijev Crookes upajo, da bodo kmalu odstranili t° pomanjkljivost novega globulina. ko bodo odkrili
činitelj, ki povzroča, da postane bolnik čez čas odporen proti temu globulinu iz svinske krvi.
Plastične hiše
Sovjetski znanstveniki preizkušajo novo plastično snov, ki bo primerna za gradbene namene. Pravijo, da ni več daleč dan, ko bo hišni lastnik lahko tu pa tam nekoliko spremenil obliko hiše. V ZDA pa so napravili novo vrsto betona, ki je trikrat lažji od navadnega, se da žagati in sekati, pa tudi polirati. Izdelali so ga iz mešanice navadnega betona, silicija, lesa ter azbestnih vlaken, pri čemer je imel najpomembnejšo vlogo zračni pritisk.
Zagrebški muzej umetnosti in obrti ima zelo zanimivo zbirko cerkvenih zvonov. V zbirki je zbranih 76 zvonov. Večina ima vlite napise s podatki o mojstru, ki je vlival, nekateri tudi o kraju vlivanja in kateri cerkvi je bil zvon namenjen. Mnogi zvonovi so okrašeni z dekorativnimi motivi in svetniškimi podobami, celo s svetopisemskimi prizori.
Najstarejši zvon iz te zbirke je vlil mojster Vivenci.ie v drugi četrtini 14. stoletja. Drugi je izpod roke mojstra Mihaela iz leta 1363. Večino zvo-
19. Ko sta se Tiki in Kiki najedla medu, sta postala strašno
žejna. Toda vode ni bilo nikjer drugje kot na domači jasi v jezercu, vse druge kotanje je vroče poletno sonce že zdavnaj izsušilo. Kljub slabi vesti zaradi jutranje tatvine sta se morala vrniti domov. Na poti ju je srečal zeleni Kakaduj in razburjen zakričal: »Bežita!«
20. Prijatelja sta presenečeno obstala in prisluhnila Kaka-duju, ki je vsemu pragozdu oznanjal novico: »Veliki gorila Kakan prihaja z vsem svojim rodom k jezercu! Poletna vročina jim je izsušila potok! Vse nas bodo pregnali!« Ko je Kakaduj utihnil, se je zdelo, da je ves pragozd vztrepetal ob tej hudi novici. Gorila Kakan prihaja!
21. Ob jezercu je že prestrašena begala Bela in iskala mala potepuha. Ko sta prišla, ju je Bela sicer pokarala, toda ozmerjala ju ni. Saj ni bilo časa za to. »Hitro domov!« je dejala Bela. »Še danes se bomo morali preseliti drugam. Skupaj s Kakanom ne moremo živeti!« »Kam bomo šli?« je hotel vedeti Tiki, a Bela mu ni znala odgovoriti.
V Tokiu na Japonskem so postavili televizijski stolp, ki je
višji od Eiffelovega. Ob otvoritvi
so ga slavnostno razsvetlili.
Ameriška televizija je zaprosila slavnega Walta Disneya, naj izdela film o prihodnosti prometa. Disney je ponudbo sprejel in izbral skupino strokovnjakov, ki so proučili najnovejše pridobitve sodobnega prometa in mu o tem poročali. Disneyev studio, v katerem dela več tisoč slikarjev in risarjev, je dodal svoj pečat — ne-prekosljivo domišljijo. Tako je nastal film, ki ga že predvajajo v Ameriki.
V mestih ne bo več preobremenjenih ulic, ker bodo avtomobili drveli po podzemnih av-tostradah ali visoko nad strehami. Nad ulicami in bulvari bodo strehe iz stekla pleksi varovale ljudi pred padavinami in vetrom. Velikanske klimatske naprave bodo vzdrževale enakomerno temperaturo. Namesto hodnikov za pešce, bodo gibljivi trakovi pospeševali promet. Hoja bo reducirana le na prečkanje cest.
Zunaj mest bodo avtomobili vozili avtomatično s pomočjo
| v zagrebškem | muzeiu
nov so vlili domači mojstri !z Istre, Hrvaškega Primorja, Zagreba, Varaždina, Pakraca, Kamenice, Ljubljane in Ptuja. Nekaj jih je tud^ od beneških mojstrov 16. in 17. stoletja.
Livarji pa so vlivali tudi druge predmete. Znani mojster Ivan Rabljanin je vlil leta 1505 za dubrovniški senat poseben top ki ga je okrasil z verzi in dekorativnimi motivi. Franjo Lastovac je vlil leta 1590 v Gandinu v Severni Italiji dve veliki cerkveni ograji, za katere menijo strokovnjaki, da so med najlepšimi deli te zvrsti.
magnetičnih tirnic, kar bo izključilo trčenje. Sicer pa sovjetski znanstveniki napovedujejo, da je avtomatično vodenje avtobomilov že stvar bližnje prihodnosti.
Celine bodo po Disneyevi zamisli povezane s predori, v ka terih bodo hoteli, servisne postaje, kino dvorane kakor ob ameriških avtostradah, garaže, trgovine in ostalo. Oceani ne bodo več ovirali prometa med celinami.
Vse to se zdi povprečnemu človeku nestvarno, utopija, strokovnjaki pa, ki so gledali film, trdijo, da 'je v njem veliko tistega, kar je ustvarljivo v najbližji prihodnosti. Sicer so se tudi Jules Vernova prerokovanja uresničila v neverjetno kratkem času, čeprav so jih dolgo šteli za utopijo. Zakaj se torej ne bi v doglednem času ostvarile tudi Disneyeve ideje?
znanstveniki so originalno opremo polietilena iz Polietilen popolnoma nov, preprost in* cenep način.
Prvo želeniško progo na svetu so zgradili leta 1824 v Angliji. E>olga je bila enajst milj. Nek angleški novinar je ugotovil, da potrebuje dandanes vlak 1 minuto več,.da prevozi to progo, kot je potreboval ob zgraditvi.
Požar je zajel tisti del francoskega mesta Lyon, kjer so stanovali v zasilnih bivališčih Sevemoafrikanci. Pri nesreči je izgubilo življenje nad 100 ljudi.
Picassoj3ve slike za otroške klinike
Londonski zdravnik dr. John Burkinchaw je predlagal, da bi iz otroških bolniških, sob na klinikah odstranili tValt Disne-
yeve podobe kot je to storil v
svoji otroški kliniki. Pravi, da postanejo take podobe otrokom dolgočasne ln jih po nekaj urah ne zanimajo več. Pač pa
bi abstraktne podobe dovoljevale otrokom, da si razgibljejo domišljijo in bi male bolnike
nenehno zabavale in kratkočasile, saj bi si lahko izmišljali zmeraj nove »razlage. Dr. Bur-kinchaw piše v neki strokovni zdravstveni reviji, da bf bile Picassojeve in druge moderne abstraktne podobe mnogo primernejše za otroške sobe, ker imajo prav otroci s takimi podobami veliko več veselja kot odrasli.
V ZDA so izdelali najmanjši termo električni generator, ki dobiva energijo od radioizotopov. Baje je dvajsetkrat manjši od vseh do sedaj znanih generatorjev, ki pretvarjajo toplotno energijo v elektriko. Ker so generatorji izredno majhni in lahki, jih bodo uporabljali v medcelinskih in medplanetarnih raketah za radijske oddajnike. Da si laže zamislimo, kako veliki so novi generatorji, leži v levem spodnjem kotu posnetka nalivno pero.
ISRECA
na Severnem Atlantiku
Nehvaležni dediči
Bogati milanski čudak Giuseppe Pitti je pred kratkim umrl, star 72 let. Vse življenje je sovražil tehnični napredek, posebej pa še avtomobile. Zato se miti enkrat v življenju ni usedel v avtomobil.
Svoje sovraštvo do tehničnega napredka je dokazal tudi v> svoja oporoki. Dediči njegovega znatnega premoženja so postali zadnji trije izvoščki, ki so še ostali v Milanu.
Srečni dediči so takoj po izplačilu dediščine razprodali komije in kočije ter si kupili modeme avtomobile.
narodnosti in tudi Helikopterji, vendar so našli le — ladijsko desko. O ljudeh ni bilo sledu.
V zadnjih 100 letih so se pripetile samo tr| podobne nesreče, da so potonile ladje po trčenju z ledeno goro. Leta 1912 se je to zgodilo »Titanicu«, prav tako na njegovi prvi vožnji, pri tem je izgubilo življenje 1517 ljudi. Leta 1933 se je podobno potopila »Lady of the Lake« in potegmla s sabo 5215 življenj. Leta 1943 je doletela enaka usoda trgovsko ladjo ter ni ostal pri življenju nihče cd posadke. »Hans Hedtoft« je četrti . . .
Po nesreči »Titanica« je 14 zainteresiranih držav organiziralo v Severnem Atlantiku
Mednarodno patruljo za led,
ki jo vodi ameriška obalna straža.
Na levi sliki vidimo kapetana ladje Rasmussena, enega najboljših danskih pomorščakov, ki je bil posebno izkušen v plovbi po severnih morjih. Desno je zadnji posnetek »Hans' Hedtofta« tik
pred njegovo prvo in zadnjo vožnjo.
na radijskem sprejemniku klice na pomoč, ki jih je oddajal »Hans Hedtoft«. Ladja je trčila ob ledeno goro in se začela potapljati. Zvečer je nehala oddajati znake. Ker je bila v tistem območju precej huda nevihta, se ji hi mogla nobena ladja dovolj hitro približati. Po nesreči je pomagalo iskati brodolomce 6 ladij različnih
Zbirka zvonov zagrebškega muzeja za umetnost in obrt je avtentičen in bogat dokazni material o delu naSih livarjev brona med 14. in 19. stoletjem. Največji del te zbirke so rešili hrvaški muzeologi in konservatorji iz sto vagonov brona, ki jih je rekvirirala vojaška oblast v prvi svetovni vojni, da bi dala ta material v tovarne orožja.
Danska tovorna ladja »Hans Hedtoft« je imela na krovu poleg 40 ljudi posadke tudf 55 turistov, med njimi '15 žena in 6 otrok. Ladja je nastopila svoje prvo potovanje letošnjega 7. januarja. Konec januarja se je vračala iz Gronlanda v domače pristanišče Kjoben-haven. Dne 30. januarja je neka nemška ribiška ladja ujela