List 17. i m v • lecaj XLVIX. I I zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. v Ljubljani 29. aprila 1891. Obseg: Priprosta drevesna povez Nekoliko o nastilu Vprašanj dgo Zemljepisn arodop obrazi Naši dopisi. Novičar. Oo^podari^ke stvari. s svojimi očmi ne vidi. Priprosta drevesna Vremskih ajiv, da bodo priliki hočemo priaesti sliko kmetovalci povez po dragih krajih i Veselje prešinja človeka, ko vidi, kako lepo na- Podoba prednje med videli, kako zelo se sadjarstvo lahko povzpne, ako se ga kmetovalec resno poprime. Ni pa še vse narejeno, akolkmetovalec samo drevo našimi kmetovalci m stvo. roki navskriž sadjar Še no- vsadi, potem je pa prepusti Bogu ter, držeč, čaka dobre sadne letine. Malo delo, ki jo imaš vsako leto z drevesom, nikdar ne zamujaj, poplačano ti beno leto se pri nas ni sa- dilo toliko drevja kolikor letos, in če ga pojde še nekaj vselej stoterokrat. Uže marsikaterikrat smo v našem listu poučevali, kako zvrševati to delo, in tudi z današnjim opozoriti. člankom namerjamo na nekatere take reči Mlada drevesa morajo imeti kole t katerim se privežejo. Koli in povezi so pri nasfnajvečkrat napačno let toliko v nasade, smela sebodeKranj- narejeni, in skoraj bi smeli trditi, da na Gorenjskem nismo še videli pravilno privezanega drevesa. Glede ska meriti z kolov omenjamo, da delajo tako visoke, kakor je drevo sega do prvih vej krone, kakor vsako drugo s krono vred kaže podoba Kol na] 1., a nikdar naj ne gre skozi veje. Ce je deželo. Na Go- kol previsok, drgnejo se veje ob njega posebno ob vetru renjskem J in dobe rane, ki škodujejo. Sploh pa vsak človek lahko zlasti okoli sprevidi, da drog, ki sega skozi veje, nima prav no- Radovljice pričeli so go- benega pomena. Tudi vežnja drevesa h kolu je največkrat napačna ; spodarji spre- največkrat vidimo drevo kar s kako trto ali beko (vrbo) minjati svojo prav priprosto privezano h kolu, tako da se deblo drgne travnike v sa- ob kol. Povez mora biti tako narejena, da gre v podobi dovnjake, in osmice (8) okoli debla in kola, a se križa med kolom to sebi v ve- in deblom. Pod povez na deblu in med deblo in kol liko korist ter doni tudi mahu, tako poveš in kol ne more drgniti debla. v olepšavo svojih krajev. Tako Podoba kaže pa slamno povez, ki se hitro da narediti in ne potrebuje nič mahu, ker je slama sama obilno na sebi dovolj mehka. To povez je sadjarjem prijavil kakor ]e v Vremski dolini, nahaja se gospod vodja Grmske kmetijske šole R. Dolenc in jo popisuje: Kakor podoba kaže, narejena je povez sadjarstvo pa, redko kje na svetu, in je skoraj neverjetno, ako človek tako 130 a i je ovita okoli debla ter pritrjena z beko na kol. Za oko ta povez res ni posebno lepa, prav dobra in ima prednost, da je drevesna lubad iz slame a (vrbo) Vprašanja in «dgovori. Vprašanje 95 Moj kobila ima pod kolenom in varna vsake poškodbe. Razen tega se tako povezi zelo P®^ biceljem kraste. Eni živinozdravniki pravijo aa so hitro dado narediti, ali pa z novimi nadomestiti ter skoraj nič ne stoje. Nekoliko o nastilu. Nastila potrebuje se veliko pri kmeti in zato tudi v prihodnje ga bode mora gospodar vedno skrbeti, da ga za domačo potrebo ne zmanka. Doz daj je kmet dobival nastila, kolikor ga je le potreboval, v gozdu in dobival v njem, pa vprašanje je, ali ga bo tudi zadosti dobival. Po mnogih izkušnjah so postavili v gozdnih rečeh učeni možje to prav da se nastil vsako leto na enem in istem prostoru sme dobivati; če se jemlj nastil bolj pogostoma, škod gozdu ker se drevj v rasti zadržuj posebno Ijami če se grabi z železnimi grab Drevje potrebuje namreč za rast gnoja, kakoi žito in druge rastline; brez gnoja raste drevje zanikrno , katera ni pognojena. Gnoj pa se na kakor žito nareja v gozdu ni IVI iz nastila, kateri, če nekaj časa na in s tem gnilim nastilom se drevju gnoji. Če se nastil jemlje pregosto iz gozda, ne utegne mestu leži segnne J niti in drevj ne gostem grablj dobiva redilnega gnoja zemlji se pa tudi nekoliko Pri po izgrabi J korenike pridejo na vrh zemlje, rast drevesna je medla 5 m naposled se drevj začne sušiti take gozde se gosenice, če pa pride rad knaver vgnezdi, in zaležejo se nad gozd ta nadloga, ne ostane nič drugega, nego posekati ga. Če pa hočeš imeti gozd, moraš, hočeš ali nočeš, jemati nastila iz njega po malem > to je > ne vsako leto na enem in istem prostoru Gledati mora torej vsak gospodar, da si planjave zasadi z drevjem in jih tako premeni v gozd. Tako po planjavah ne bo rasla praprot, vresje in druge rastline, ki rabijo zdaj v nastil. kami Kaj bo po tem takem začeti gospodarju? Strehe pri hiši in poslopjih moral bo kriti z ope-a slamo, ki jo je deval dozdaj na nje, polagal to mahovnice drug pa imenujejo bolezen „mavko 44 Kobila zaradi tega ni kruljevi zdravna in kako jo zdraviti? (A Ali je ta bolezen o- G. na Štajarskem.) Odgovor : „Mahovnica" ali „mavka" je eno in tisto, prvo je slovenski, drugo pa nemški izraz za eno in isto bolezen. aša kobila ima dve bolezni. Kraste pod ko lenom so „vrape'^, kraste pod biceljem pa „mahovnice Vrape so zelo podobne mahovnicam, a toda arede se na koži v podkolenci in sprednji nogi, na zadnji nogi Vrape se pri- se upogiblje skočni člen. / pa tam, koder kažejo v podobi ene ali več garjevih vrsc (tako in se na tem lahko spoznajo. Mahovnice so pa kožni izpuščaji na zadnji strani pod biceljem. Vzroki obema boleznima so zelo eni in tisti: Prehlajenje, nesnaga, hoja po snegu in blatnih potih, močvirna paša, slabo vreme pomladi in jeseni itd. Razen tega so pa nekateri konji posebno podvrženi tej bolezni. Vrape kakor mahovnice so ozdravne, le prve teže, ker tisti deli konjske noge pri hoji veliko več trpe. Zdravljenje vrap, ki je enako zdravljenju mahovnic, pa je obširno popisano v knjigi sv. Mohorja. v Domači živicozdravnik^, katero je izdala družba Vprašanje 96. Imam dve kravi (ena je storila prvikrat in ima šele dobri dve leti), ki sta se oteletili skoraj ob istem času. Ker zaradi mleka rad, da se kravi s teleti za naprej nekoliko zvrstita, prosim sveta, če smem kravo, ki je prvič storila, dvakrat ali vsaj enkrat zadržati, kader se goni, ter jo šele ob tretjem " , v Z.) Odgovor: Gotovo smete to narediti, in če jo ob tretjem pojanji pojanji gnati k biku ? (J. pripustite, ni se bati 5 da se krava iz- jalovila. Ob kremljenji je pa skrbeti, da se krava preveč ne debeli, da zlasti na jajčnik ne pride preveč masti, ker to lahko naredi kravo jalovo. Vprašanj9 97, Pri nas se letos krave splošno ne obreje, dasi jih po trikrat do šestkrat pripuščamo. Po Krasu in v Tržaški okolici slišimo enake pritožbe, a ne vemo, kaj je temu krivo. Res je naš najbolj bližnji bik ] /2 uro oddaljen. pa to je bilo tudi druga leta krave so se vender obrejile. večjemu smo jih in po m smrek, katere pridejo kmalu na dvakrat pripuščali. Letos pa nekateri ženo kravo po naj bo pod živino. Od starih hoj vrsto sekiri, sekal naj bo veje za nastil, kar se do po- devetkrat k biku, a zastonj. Naš deželni zbor in c. kr. lovice drevesne visokosti brez škode zgodi; sekati bo kmetijsko društvo se premalo brigata za povzdigo živi- moral veje od mlajših dreves, pa le do tretjega dela vi- noreje, a vendar je živinoreja tudi v nas najvažnejša sokosti, ne pa do vrha, kakor je dozdaj delal s smre- panoga. Povejte nam svoje misli o tem in kaj je storiti, kami in hojami. Če si zasadi okoli vrtov > živ plot senožeti, potov in njiv (F. St. v Šmariji). Odgovor: Vzroka ni težko najti. Pomanjkanje bikov > tudi on mu bo nekoliko pripomogel k nastilu. je tega krivo. V Ajdovskem okraji nimate na okoli 3000 Če si zaseje ali zasadi mlad gozd, moral ga bo trebiti, krav in junic niti 20 bikov. Ako bi bili ti biki enakomerno porazdeljeni, prišlo bi na enega bika 150 krav, da bo bolje rastel, in tako bo spet dobival nastila še enkrat več, nego jih umna živinoreja pripušča. t. Ker pa biki niso enakomerno porazdeljeni 9 pride na 131 i takšnega io morda ravno na Vašega tudi 200 ali celo 300 krav. Naravno le, da tako izdelan bik krave ne vsadi. Igličevje in trnje brani mišim rovati pod zemljo, ker jim rani rilce. more obrejiti, in krava se vrne po trikrat in, kakor sami pravite, tudi po devetkrat k biku nazaj. Kako naj bik, ki gre na leto do 500 krat in tudi večkrat po ple- 'oclu^fie j^tvari. menu, krave oplemeni ? Sami priznavate, da gonite biku poldrugo uro daleč; toda dolga pot nič ne de, a dokazuje, kako daleč na okrog ni nobenega bika. Enake razmere so sploh na Primorskem, in če vzamete še v poštev lansko sušo, trpela, t Zemljepisni in narodopisni obrazi ob kateri je živina gotovo mnogo , Glejte, ni čuda, če so bili biki posebno slabotni Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 220, alta. da doboste vsaj na vsakih 100 krav sposob o bika J pa ne boste eč imeli takih neprilik e bi posestniki Da si je Malta toliko potov premenila svoje go 100 morali žrtvovati za bika po gld od krave spodarje, stanovniki njeni se vend niso dosta spre ne bi bilo to preveč, ako premislite, da posestnik izgubi najmaüj 20 gld., če se krava ne oteli. Pa toliko niti ni treba žrtvovati, ker je ceneje. dobiti bika. Pri Vas se res premalo stori brez za pospeševanje živinoreje, oasi je ni. da Vzemite glejte, živine, oziroma gnoja 9 tudi vinskih SI za vzgled kranjski del Vipavske pomisliti, letin doline, in Vašim deželnim zborom in kmetijskim društvom si pa nikar ne jezite, ker ti zastopi so povsod taki, kakeršnih minjali. Maltez pravo za pravo ni arabskega pokolenja, ali ker je živel dalje čase pod arabskim gospodstvom, zato si je prisvojil marsikaj arabskega; hiša njegova je zaprta tujcu. Čudno, da je v Lavalleti toliko malih go- stilnic, v katerih se največ žgane pijače točijo, pa tudi da se Vam enaka nc primeri. Nad večji hoteli niso dosta prida. Ali pustimo mesta in stopimo mal po A nas vodi v staro gla esto Civita vechia želi ki Pot stoji nekako sredi otoka. Prva znamenitost tu je staro gro- Ijudstvo vred Kedaj se bodo d Primorski bišče, v katerem so našli mumije, prav take kakoršne kmetovalci vzdramili ter izkušali s svojo pomočjo doseči ker se jim sedaj dosledno odreka. Vzemite si slo- ono venske Korošce in Štajarce za vzgled, kako si ravno v tem prizadevajo napredovati, in s svojimi močmi. Pri- morci in zlasti Goričani pa ste v veliko boljšem polož so egipetske; nekatere so prenesli v knjižnico. Druga znamenitost so katakombe, kjer so prvi kristjanje tudi stanovali. Tretja in Maltezem največja znamenitost pa je jama sv. Pavla. katerem ozadju te jame kažejo altar, na baje sv. Pavel maševal; tudi stoji tu lepa statuva tega apostola, katero je izklesal Melhijor Cafta. Vprašanje 98. Imam svinjo, ki je storila G zdravih Ako nastrgaš sipe s stene in popiješ, preženeš mrzlico, prašičkov. Čez tri dni potem je pa svinja le ležala, in veli domačin, videlo se je, da jo noge bole in da ne more vstati. Svinja je drugače zdrava prikazuje in potom v Civita vechio smo pogledali tudi letni Ta bolezen se nekaj let uže dvorec guvernerjev, ki stoji sredi temnozelenih cipres in tudi letos pa ne samo pri meni, ampak duhtečih naranč Sploh pa le na Malti malo drevj tudi pri drugih. S čim in kako je zdraviti tako bolezen? videti, v skupinah skoro nič. Vsa zemlj (M. N. v St. G.) dob ob delana vsak kosec je ograjen s surovim od a Odgovor: Ta bolezen je omehčanje kosti, otečejo menja zloženim zidom Prst so dovažali, in jo še, s Si pa tudi členi. Bolezen pa prihaja od tod, če je žival cilij da so mogli pokriti gole skale. Ali prav radi tega preveč v krvnem sorodstvu plemenjena in če pomankuje v krmi apna. Zadnje je glavni vzrok. Ta bolezen se zdravi, če se poklada prašičem na krmi koščena moka ali pa se meša med krmo apnena voda. ker ni drevja peh ni pov Kedar dojdejo nali 5 takim krmljenjem bodete svinjo kmalu ozdravili, če je res tako bolna, česar pa ne moremo za trdno vedeti, ker svinje nismo videli. Prav zelo Vam pripuščamo vprašati tudi kakega živinozdravnika. pobere in odnese dežnica rodovito prst, in tako je Malta vedno polugola velikanska skala. Pa tudi navadne rastline ne uspevajo tako povoljno, ker ni drevja. Prav ima •ier, ki veli: „Previdnost božja je dala oazam a drevesa ne samo radi tega, da se ljudje ž njihovimi plodovi hranijo, temveč tudi radi tega, da v nji- Duvey datlje\ hovej senci žito uspeva ti ;VIaltez pa noče zasaditi drevja in raje leto na leto dovaža prst s Sicilije. Tudi plug Vpramnje 99. Ker nam je bilo mnogo hrastov po- njegov je še celo priprost. sekanih, naredili bi ladi nov sadež. Kupili smo želoda, j)^ Civita vechie smo prišli peš, in ker bi bili katerega hočemo posaditi. Kedaj naj ga sadimo in kako, ^^^^ tistega dne še pogledali Kalipsino jamo na severo-da želoda ne bodo miši pojedle? (P. N. v N.) zahodnem koncu Malte, zato smo sedaj najeli voz. Ali tudi vozovi so na Malti še zelo jednostavni; voz ima dva kolesa, sedeti ne moreš v njem, samo ležati. S potom smo si ogledali zanimiva grobišča pri Ben Djemmi. Takih grobišč je več tudi na drugih krajih. Ko smo se Odgovor: Želod je najboljše saditi jeseni, a koder je nevarnost, da ga miši pojedo, boljša je pomladanjska saditev. Drugega sredstva, želod varovati v zemlji miši, ni, nego da se dobro pomešan z igličevjem ali trnjem pripeljali v Mellaho, bila je že trda noč. Sreča, da smo bray. Poslovivši se od prijaznega poveljnika, sedli smo dobili prav dobro gostilnico. Sobe in postelje so bile v ladjico, in v pol ure, ker je pihala ugodna sapa, bili snažne, jed in pijača uijusna, vsa postrežba prav pri- smo na Malti. V pristanišču Šent Pavelskem smo najeli « jazna. Kdor hoče vedeti, kakošen je Maltez, mora ga voz, in še tistega due smo se pripeljali že bolj pozno opazovati doma na Malti sredi otoka, zunaj doma, v v Lavalleto. Tega dne smo opazovali tudi izredno pri Egiptu, Tripolu, Tunisu in Alžiru je ves drugačen. Tudi rodno prikazen. Etna se je čez dolgo časa, čez 130 let jaz nisem rad se spuščal v posle z Maltezi na tujem, zopet vzbudila in začela metati iz sebe. in angleški konzuli so mi več potov potožili, da imajo z malteškimi podaniki največ situustij. Zato pa pravijo sami Maltezi: „Kar je dobrih Maltezev, ostanejo doma, (Dalje prihodnjič.) kar je slabih, hodijo z doma na tuje." Vender Laval-letčanov ne morem pohvaliti, in tujec mora biti oprezen, če ne ga koj ukanijo. Za vsako stvar zahtevajo trikrat toliko kolikor je vredna. Noben guverner jim ne ustreže in njihovi listi pri vsakej najmanjšej priliki napadajo vlado in jo črnijo občinstvu. Drugega dne smo šli v jamo Kalipsino. Nekateri Politične stvari. Državni zbor. Poslanska zbornica je imela sejo dne 23. t. m. Najprvo je rešila vladni zakonski predlog glede pro računskega provizorija za meseca maj in junij t. 1. s učenjaki so ugovarjali J češ da ni na tem otoku Kalip- sina jama, temveč na nekem drugem. Vender se ujemajo odličnejši zemljepisci, da je na Malti, toda ali je ta jama prava, o tem niso jedini. V jami smo videli v skalo vsekane sobe, večje in manjše. Posebna znamenitost je to, da še dandanes ljudje stanujejo po teh brlogih. Ker je začel dež iti, vrnili smo se v Lavalleto. Tretjega dne prvim, drugim in tretjim branjem. Potem se je prebral predlog poslanca dr. Steiowenderja in tovarišev glede Uiitanovitve državne banke za zadruge. < Poslanec Vošnjak misli, da ne bi bilo treba take banke, ako bi se bolj ozirali na posojilnice in bi zadruge pri njih iskale potrebnega kredita. Taka banka, nadaljuje Vošnjak, bi tudi preveč stala državo. Poslanec smo šli pogledat še več drugih jam in vsedlin na drugih Pattai podpira predlog dr. Steinwenderja ter, odgovar krajih. Pri Krendi, malej vasi, videli smo tudi znarae- Vosnjaku na opazko 5 da banka nekaj denarja nite razvaline nekdanjih Feničanov. To so ogromni okrogli templi od kvadra zloženi; še danes se poznajo ostanki žrtvenikov. Po zunanjih stenah se vidijo zvezde potrebovala od države, pravi, da oa nič proti temu nima, da je celo dolžnost državi, da kaj stori za malega obrtnika in kmetovalca, posebno ko se ne upira temu, kjer v kamen vsekane, pa druge reči z bajeslovja. Več iz- J® ^^eba pomagati velikim kapitalistom, na pr. pri že- kopin kopali. imajo v muzeju ) a) i do sedaj so še vse premalo Ker smo imeli še dosta časa, sklenili smo, da se prepeljemo na Gozzo. potom smo stopili v Musto ? malo vas, ki ima pa tako veličastno in krasno cerkev, da bi se vsako mesto v Evropi moglo ž njo ponašati. Velika kupola ni dosta manjša od Šent' Pavelske, in je 14 an- od kamenja. Potem smo prišli v Marfo ki je leznicah, pri katerih jamči podjetnikom za gotov dobiček Po nekaterih opazkah dr. Kramara, kateri je tudi Vošnjakovega mnenja, da bi se namen, katerega zagovarja dr. Steinwenderjev predlog, ki se mu pa v predloženi obliki zdi neizvršen, najlaže dosegel s tem, da bi se posojilnice nekako organizovale, izroči se predlog gospodarskemu odseku v pretresovanje. Na dnevni red pride za tem prvo braoje predlogov gleških milj oddaljena od Lavallete. Radi bi bili najeli poslanca Bilinskega in tovarišev, ter poslanca Pradeja in čoln > ali ga ni bilo dobiti Iz zadrege nam je pomagal tovarišev glede uvedenja borznega davka, koja se iz star, ondi nastanjen vojak. Zakuril je z mokrim lesom, ročita posebnemu odseku 24 članov. Ravno tako se je da se je zelo kadilo, in na to je koj od nasprotne strani sklenilo, da se predlog poslanca Scharfschmidta in drugov, odveslala ladjica po nas. Ker nam je veter nasprotoval, ki zahteva službeno pragmatiko za državne uradnike, potrebovali smo poldrugo uro e. Šli smo v gostilnico, izroči posebnemu odseku 18 članov. Poslanca Pradeja katerej vele pri Kalipsi, in prav dobro so nam postregli, predlog glede zavarovanja delavcev za starost in one- Drugega dne smo šli pogledat orjaške stolpe. No nismo moglost izroči se obrtnemu odseku. Na to prebere dr. se kesali, vredno je, da jih človek pogleda, ako ima pri- Trojan sledeči predlog: Visoka zbornica naj sklene: ložnost. Tudi tu so bile stene nekdaj porisane z zve- 1.) Poziva se vlada, da nemudoma natančno pozve o zdami. Ko smo se nagledali, pridrdral je voz, na katerem škodah^ katere so napravile zadnje povodnji na Češkem, je sedel poveljnik, mlad anglešk častnik, kateremu sem ter naj porabi potrebni kredit v to, da se pomaga bil poprejni večer doposlal priporočilno pismo. Povabil njim po povodnji poškodovanim: 2.) ta predlog naj se me je, naj grem pogledat še drugo Kalipsino jamo na izroči proračunskemu odseku, kateri ima o njem poro- severnem kosu. šli smo in si jo ogledali, in zopet ne čati v zbornici najkasneje v 8 dneh. Predsednik obljubi > verujem J da bila to prava jama, kakor ne ona na da bode poslal ta predlog takoj v tisk ter tako omo Malti. Potem smo sedli na voz in se odpeljali v Cham- gočil, da bode mogočo o njem kmalu razpravljati J \ „ « » \ » * f r ..' • ^ .v • v a; 4 • 133 Načelniki posameznim državnozborskim odsekom iso'.Adresnem klanec Heilsberg; se dovršile v 7 semestrih. Čehi so porabili to priliko pa d s e k u grof Deym, namestnik po- zahtevajo po svojih listih od naučne uprave, da otvori b r t n e m dseku vit. Bilinski, na češkem \8eučilišči stolio za češko državno pravo ) namestnika Moro in Zallinger; legitimacijskemu katero se je uže razlagalo kot obligaten predmet od odseku grof Cernin , namestnik Wenger; peti tiijskemu odseku poslanec Ruczka, namestnik dr. Stöhr; vojinskemu odseku: Lupul, namestnik grof Gvido Dubsky; vgospodarskemu odseku: Lupul, namestnik Chrzinowski; pravosodnemu odseku Madejski, namestnik dr. Fanderlik; leta 1805. pa do leta 1849. Adresna komisija gosposke zbornice je imela dne 27. t. m. sejo, v kateri je bil soglasno vzprejet Nunskemu odseku dr, Kathrein in Bilinski. dr. pi. p r o r a - Pleuer, namestnika: adresni načrt, ki ga je bil izdelal grof Falkenhayn. Tadan je zborovala tudi poslanska zbornica. Adresni odsek poslanske zbornice snide se pa šele te dni. Načrt adrese, katerega je izdelal poslanec Bilinski 1 Stavili potem še nekateri predlogi. Med njimi «e nahaja tudi interpelacija poslanca barona Malfattija, ^ katero se interpeluje ministerski predsednik kateri, nagibi so provzročili tako nepričakovani zaključek zadnjega zasedanja tirolskega deželnega zbora. Dne 24. t. m. sta zborovali obe zbornici s p o s k i z odobril poljski klub, priobčil je Bilinski tudi načelništvoma konservativnega kluba in zedinjene levice. Mladočehi bodo predložili, kakor kaže, SVOJ posebennačrt. Uže v prvi seji adresnega odseka se je poka bo članov Wierzbicke ici seje predsednik spominjal umrlih ^a in barona Scharfschmieda. Na novo vstopivša člana knez Czartoriski in grof Ervin Nostiz-Rienek sta storila obljubo. Ker je vit. Arneth zaradi l)olehnosti izstopil iz adresne komisije, izvolil se je na njegovo mesto član Dumba. Vladni predlog zakona o proračunskem provizoriji za mesec maj in junij se je vzprejel brez debate. zala needinost glede tega načrta. Poslanec dr. Plener je zahteval, da se v adresi niti ziniti ne sme v narodnih ali verskih željah posameznih strank. Naš po slanec prof. Šuklje pa ni bil tega mnenja, ampak je oporekal dr. Plenerju, ki je trdil, da takih želj in sploh takih stvari ne omenja prestolni govor. Opomnil je na mesto v pre-stolnem govoru, kjer se govori o ustavno zagotovljeni enakopravnosti vseh narodnosti. Rekel je, če so tudi zagotovlj po ustavi take pravice, da jih pa narod katerega on zastopa to je slovenski narod do danes p o s 1 a n s k b o r n i C i so stavili poslanec Proskovitz in tovariši predlog o uvedenji živinske in o znižanji kuhinjske soli. Utemeljeni predlog dr. Trojana Klaiča razburile so jako levičarje, in pisali so njih listi ne uživa še in da se mora v tem oziru kaj izpregovoriti v adresi. Te in še neke opomnje dalmatinskega poslanca dr. o podpori na Češkem vsled povodnji poškodovanim se je izročil proračunskemu odseku. > da bode levica izdelala tudi svoj adresni načrt. čudno Predlog poslanca dr. Richterja in drugov, ki pre tilagajo, naj bi se razveljavila prepoved glede uvažanja ameriških trt, izročil se bode posebnemu odseku 24 članov. Pri tej priliki je poslanec Vošnjak sprožil misel, da so se pa ponašali levičarji pri volitvi glavnega referenta. Dogovorjeno je bilo med vsemi strankami, da se izvoli za referenta vit. Bilinski. Ali pri volitvi so pokazali levičarji, da jim ni dosti verjeti, kajti svojih glasov niso oddali vit. Bilinskemu, ampak dr. Plenerju ) ki jih je Vi nasadili tobak po onih krajih ) kjer je trtna uš po- dobil 15, vit. Bilinski pa 16. Ker ni bilo absolutne ve- polnoma pokončala vinograde. Potem se je prebral pred čine, volilo se je v drugič, in ker sta Mladočeha » ki log poslanca Marcheta in tovarišev, po katerem naj se premenil zakon z dne 15. junija 1890. 1. in dovolile nekatere olajšave onim občinam, po katerih je trtna uš uničila vinograde. Po zakonu z dne 15. junija 1890. 80 davka oproščeni le oni vinogradi, ki so bili po trtni uši popolnoma uničeni in ki obsegajo najmanj V. hekta- ra. Poslanec Marchet pa predlaga, da bi se dovolil odpis davka za vsak vinograd 5 ki je nista pri prvi volitvi volila, oddala pri drugi volitvi svoj glas vit. Bilinskemu, bil je še komaj pri drugi volitvi izvoljen vit. Bilinski z 19 glasovi za glavnega poročevalca. Do danes ni še gotovo, ali bosta predložena zbornici samo dva adresna načrta, namreč načrt poljskega, konservativnega in levičarskega kluba in pa načrt kluba Mladočehov, ali pa celo trije, ako se namreč levica loči okužen po trtni od ostalih dveh klubov. uši, ker na tak način bode pomagano večini vino gradnikov. Občinam pa J po katerih je trtna uš okužila na polovico vinogradske parcele, treba je posebno tam, kjer je vino glavni pridelek, s tem pomagati, da se jim dovolijo posojila, ki bi jih morale državi najkasneje po -desetih letih v letnih obroKih brez obresti povračati. Naučno ministerstvo je predložilo gosposki zbornici Uči nas pa to, da ne more dolgo trajati tako stanje, naj bi se tudi morebiti udala ostala dva kluba levičarjem ter se izdelal adresni načrt, v katerem bi ne bile izražene — seveda v skromni obliki — želje posl. Šukljeta in Klaiča v narodnem, drugih konservativcev pa v ver- poveljem se vender ne bodo mogli oziru, daljnim 3iačrt zakona, vsled katerega se bi predrugačil učni načrt na naših pravoslovnih fakultetah. Po tem načrtu skim klanjati konservativci ob najboljši volji in največem zatajevanji. bi se skrajšale pravoslovne študije za pol leta, ker bi ov' — Bs«'. . 'J' 'I h ■. ■ . / tV- I -V r ^ • u 4 A J >T i t • ' • * - ifi '(v- • < 'J 5 I . < ^ v i < SL t. I ti ^ - v ^ \l J \ • rf' ' • " "I ' r * C v- 1. v T- t ( i 1. I ^ u 's o < • 4?» t . * «. < > k i ^ , ^ ^ ^ v. .A , » |V C A < , «K « X, m t y A •« /1 H • % s. K A- < ■ K II h 134 f ' r > i i s • t Naši dopisi. > Na Dobrovi 27/aprila. {Nasledki zime.) Kakor je bilo lansko leto o svetem Juriji prijetno in vse v bujni I < rasti tako je letos otožno. Zelenja ni še, travniki se klaverno preoblačijo, po njivah je strn izredno redka ; večino njiv, osobito onih, ki so nasejane z ržjo, obsejali 80 tod ali iz nova, ali so jih pa popolnoma preorali in z jarino nasejali. Pomladanskih setev in saditev pa kar pregovor pa vali: ^^Kadar se v izvršiti moči ni. Star prida hotela žeti.'' Da bi se pač do časa ravno v nasprotnem smislu blato seje, ni kaj žetve ta prislovica sponesti ! Mladega drevjiča, osobito jabolčnega, je med preteklo zimo tod prav veliko popolnoma pozeblo; samo v šolski drevesnici nam je mraz pokončal 230 dreves. Hruševo drevjiče jeseni svojo rast brzeje dožene in počiva po zimi, zato seje pa tudi dobro in čvrsto upiralo hudemu mrazu. Letos smo tukaj zopet posadili na novo 9000 vr- hovih sadik, ki so pričele uže sploh gibati in poganjati. Lanskega suhega majnika dobri nasledki se pa kaj lepo kažejo; vse drevje je s cvetnimi popi prav dobro nasuto. Bog daj skoraj lepih jasnih dni, ugodnih kme-tovskemu delu na polji in cvetju po sadovnjakih ! Rant. % Iz Vipavske doline ob Goriški meji (Izv dopi dne 26. aprila 1891.) okolo 50 županov in strani Vipavske dolin Pred nekaj dnevi se je zbralo drugih veljavnih mož z ter so se posvetov Goriške o raznih rečeh, jako važnih za tamošnje prebivalstvo. Sklenili so. da se bodo obrnili do državnih poslancev ki naj se potegovali za železniško progo iz Logatca po Vipavski dolini v G in za znižanje zemljiškega davka ki je tam skoraj dvakrat tako visok, kakor na Kranjskem, akoravno so si zemljišča podobna in Kranjska celo boljša. Tudi obrtnikom na deželi naj bi se pridobnina premerno znižala itd. Ne moremo pa, da ne bi nekoliko bol] natančneje omenili predmeta » ki so ga razpravljali na tem shodu. ker je tudi za nas in sploh za vsa županstva in občine posebnega pomena Govorili so mreč o vednem na kopičevanji dela, ki prihaja občinam od političnih državnih oblasti in katero morajo one opravljati v izro-(^enem področji, in prišli so do zaključka rebiti pravično in umestno, > da bilo mo RO zato država pa tudi kaj prispevala k plači občinskih tajnikov. Ne da se tajiti, da imajo naše občine več posla z reševanjem dopisov m opravil, ki spadajo v izročeno področje, nego pa z rečmi, ki spadajo v lastno področje. Nepobitna je pa tudi resnica, da so opravila izročenega področja večkrat jako Zar a tega je skrajni čas, da bi se v tem oziru kai predrugačilo od kompetentne strani. Koroško. Kako se koroškim Slovencem v narodnem oziru godi, pojasnuje nam najbolj kratek dopis iz Hodiš, katerega je priobčil zadnji Mir U in ki slove tako le Ljudje so zelo nevoljni, da venščine tri ure več v šoli 5? morali otroci zavolj slo-ostajati, opoludoe južino za- nemarjati ali pa popoludne tako pozno domov prihajati^ da bi pri paši nič več ne pomagali. Nemški liberalci pa še bolj podpihujejo to nevoljo in tiščijo vse to na slo- vensko stran, češ, ona je tako hotela imeti. To je pa grda laž. Slovensko-katoliška stranka le to hoče, naj bi se otroci tudi po slovenski brati m pisati naučili. m sicer tako, da bi se toliko ur nemščini vzelo, kolikor se^ jih slovenščini da, da bi tedaj ne bilo nič več šolskih ur. Zdaj se morajo otroci 22 ur na teden nemški učiti slovenščina pa nima nobene ure. Ali bila to taka krivica, če bi se nemščini vzele tri ure, da bi se 19. ur nemški učilo in ure slovenski? Da hočejo zdaj več šolskih ur napraviti tega slovenska stranka ni kriva, ampak šolska oblast je tako zaukazaU. Namesto Slovence zmerjati, naj možje rajši pro sili šolsko oblast, da to stvar drugače uravna? No da ugaja dr. Plenerju v narodnih vprašanjah status qua, kdo bi ne verjel tega, ali toliko naivnosti mu vender le ne smemo prisojati, da resno misli, da bi morali tudi mi adovoljni biti s takim položajem ! z Iz I(jub]jane. — Presvetli cesar je podelil svet niku pri okrožnem sodišči v Celii gosp. Petru Levizhnika povodom njegovega umirovljenja za njegove posebne zasluge naslov svetnika deželnega nadsodišča je dovolil, da se sme odslej tudi kuratom podeljevati naslov „župnik Dalje. u Pravosodno ininisterstvo hoče svoje pisarje (diurniste) zavarovati, da bodo dobivali nekaj podpore o bolezni. Potovanje škofov v Rim četrtek 16. t m popoludne so se odpeljali v Rim prevzvišeni knezoškof Ljubljanski dr. Jakob Miasia, knezonadštiof Solnograški dr. Haller, knezoškof Graški dr. Zwerger in pa knezoškof Mariborski dr. Napotnik, od koder se povrnejo prve meseca majnika. Knezoškof dr. Zwerger bode letos petindvajsetič v Rimu. — Za nadškofa in metropolita Zaderskega namesto uže pokojnega Maupasa bode baje imenovan dr. Staaler, sedanji nadškof v Serajevem. — Volitve v mestni svet Ljubljanski. Od 604 vo lilcev L razreda jih je prišlo pretekli petek volit 372 kočljiva in da je neogibno po- Izvolj 80 Grasselli Peter z 268, Gogala Ivan z 2-48, dr. Stare z 242 in Vekovrh Ivan z 236 glasovi trebno natančno poznati zakone, ako jih hoče človek dobro opravljati. Da pa zahtevajo dobri tajniki od dne manjšini so ostali kandidatj Katol pol društva do dne vedno boljših plač, popolnoma je umevno in na- Mathian Iv s 13 Pollak Karol s 131, Fabian Ivan a ravno. S tem pa se večajo tudi bremena našim občinam 123, Cešnovar Lovro s 86 glasovi I • v 'ff? f 'f. ri .. C k t -i > • 1 K- p 135 soboto dne 2. maja prirede tukajšnjih ^^imnazij na korist ubožaemu gimnazijskemu zalogu v najpotrebnejšo in katero graditi. naj vlada začela najprej redutni dvorani koncert z deklamacijami, pri katerem tode sodelovala iz posebne prijaznosti vojaška godba. Dolenjska železnica. Dolenjska železnica Božja pot na Trsat. Na Trsatu pri Reki se bo praznovala dne 10., 11. in 12. majnika t. 1. šestoletnica tamošoje božje poti. Skof Posilovič bo imel tam ob tej priliki slovesno sv. mašo. Te slovesnosti se bode udeležilo tudi več Ljubljančanov, ter se bo za to priliko "Odpeljal poseben vlak iz Ljubljane v Reko. bo w držala po dopedaj dodelanih načrtih od kolodvora državne železnice za sv. Krištofom proti južne železnice tiru, izpod katerega bode krenila proti Vodmotu, šla tam preko Ljubljanice ter blizu mestne klavnice črez Gruberjev kanal, potem pa pod Golovcem proti Zelenemu Hribu, blizu katerega bode postajališče. Za tem bodo nastopne postaje: Lavrica (postajališče), Lanišče, Šmarje, Grosuplje, Višnja Gora, Setičina, Radohova Vas, Trebnje, Red usmiljenih bratov, ki streže brezplačno ^i^na Peč, Novo Mesto in Straža. V Kočevje bode krenila železnica pri Grosupljem ter imela na tem potu na- tibogim bolnikom, ne glede na njih vero, narodnost in «tan, oskrboval je v 15 bolnicah avstrijskih 1890. leta 14.385 bolnikov. Umrlo jih je 925 1 ozdravelo 12.692 > ♦drugi pa so koncem leta še ostali v bolnici. (Slov.) slednje postaje: Cobelsperg, Ortenek, Vas in Kočevje. Ribnica,' Srednia 3Iestni občinski svet Ljubljanski je imel v petek — Velik požar čelo v nedeljo dn rednjem Bitnjem blizu Kranja 19. t. m. goreti v svislih po- imenu finančnega odseka je poročal odbornik sestnika Franceta Porente Oge se je pa tako nagloma ^ejo. Stare ob instalaciji vodovoda v novi mestni vojašnici razširil, da so pogorela v štirih urah enajstim posest ter nasvetoval, naj se iz zdravstvenih ozirov in zaradi nikom skoro vsa poslopja. Zavarovani so bili sicer vsi varnosti proti ognju vpelje vodovod v novo vojašnico, ako pa se primerja škoda, ki znaša blizu 20.000, z za- J nju ^ bi stalo 1200 gld. ker bodo vojaki brezplačno po- varovanim zneskom 7550 gld., trpeli bodo nesrečneži .•« • -li l i wt • r^ 1 ^ ka- ®Qagali pri delu, instalacijska dela uaj se oddado potom veliko škodo. Kdo je pa bil temu oguiu kriv? omejene konkurence ter povabijo vsi instalaterji, stroški vende Zal 5 a le spet stara pesem : 5 V2 leten deček, ki se je pa pokrijejo iz loterijskega zaklada. Ti nasveti so bili igral z žveplenkami! sprejeti Odbornik Valentinčič poročal o prošnji gimnazijskih ravnateljstev glede prepustitve prostora za dijaško igrišče ter nasvetoval, naj se v ta namen prepusti travnik za kolizejem med železnico in drevoredom. Odbornik dr. vitez Bleiweis dostavi, naj bi se ta prostor Draždanih je izšla te dni politična brošura, katero je spisal neki Bever. Pisatelj piše v tej knjižici a proti o sploš ropski politiki. Naperjena je pisav sedanjemu nemškemu dižavnemu ministru. Znano pa ? ^ploh prepustil občinstvu za otroško igrišče. Mestni da je pisatelj te broš pred nekoliko časom obiskal zastop je sklenil, da se omenjeni prostor prepušča ob sredah in sobotah dijakom, ostale dni pa občinstvu sploh za igrišče. kneza Bismarcka v Friedrichsruhe ter ostal nekaj dni pri njem Zato pa pravijo J da je vsebina te brošurice Bismarckovo maslo ter da Bismarck Beverj naj el J da ga pro slavij Med drugim govori brošura tudi o Tretja skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih trojni zvezi in pravi, da ta zveza Nemčiji ni tako po društev" bode o binkoštih v Trstu. Za glavno zborovanje trebna, kakor bi bilo trdno prijateljstvo Nemčij z Ru so do sedaj ogl sledeči predmeti: l.J Pravne raz SIJ o Vsa ta prememba naj se godila seveda na mere ljudskih učiteljev; 2.) važnost obrto'h nadaljevalnih škodo Avstriji. Rusko prijateljstvo s Francozi bi se dalo šol; 3.) o socijalnih razmerah slovenskega učiteljstva v kakor misli pisatelj te brušure, takoj razdreti. 9 ako sedaniih časih; 4.) latinica in nemščina ekciiah se Nemčija bila zadovolj da sede Rusija Carigrad bodo po sklepu direktorija z dne 28. marcija obravna- itali bi tako početje pridobili, ako • • je] ti le predmeti: a) O zavarovanji pri banki ;,Slaviji" ; potem bi pa Nemčija smela narediti s Francosko dali Trst, kar o jednotni pisavi v šolah na Slovenskem 9 o po bi se jej zljubilo. Mi sicer ne verjamemo da so začele gradi sebni m postavno število otrok učiteljic na Kranjskem za tiste učitelje, kateri poučujejo čez po Bismarckovih možganih cvesti take fantazije. Ali čudno o volilni pravici učitelj in 1 Premembe v garnizijah. Govori se, da pojd bataljon št. 19 po končanih vojaških va je vender, da občuje, ali recimo, da dovoljuje knez Bismarck v zadnjem času do sebe takim političnim šarlatanom, kakeršen je ta Bever, kajti človeku. pravi na ah v Dolnjo Tuzlo, na njegovo mesto pa pride lovski bataljon ^t. 31, ki se nahaja sedaj v Travniku. Trije bosensko-iercegovinski bataljoni bodo premeščeni na Dunaj, eden enem mestu svoje brošure, da zadostuje sedanja vojna sila Nemčiji, da lahko sama uniči Rusijo in Francijo, ako bi se vnela vojska, pristoji najbolje tak izraz. Kaj mana? Znano je iz sv. pisma da so se pa v Budimpešto. Izraelci na potu iz Egipta v obljubljeno deželo hranili Proga Divača-Škofja Loka svetu za državne v puščavi nekaj časa z mano, katera bila pala z ne- ^eleznice, ki se je te dni posvetoval na Dunaj , priporočati vladi progo Divača-Skofja ? sklenilo besa. Meseca avgusta 1890 padala je v turški Aziji Loka kot blizu Merdera in Diaberkira kakor gost dež neka stvar 9 f 136 podobna svetopisemski mani, ter pokrila okolico neko- ko ni še vedelo kaj pomenja ta pok. Kmalu se je pa liko kilometrov daleč. Ljudje so jo zbirali in delali iz zvedelo, da se je vnel smodnik v smodniškem in dina nje kruh, ki je baje jako tečen in prebaven. Po pre- mitnem skladišči blizu Pozzo Pantabo pri Porta Pertese iskavah botaniških se je izkazalo, da je to pravilna ter se razletelo skladišče v zrak. Brž po nesreči sa rastlina ter pripada lišajem (lecamora escunta). prišli na dotičoi prostor kralj in ministri. Eksplozija je^ — Pr\i maj. Spet se bliža dan prvega majnika, bila tako silna, da so se porušile vse hiše en kilometer katerega hočejo praznovati delavci. Oblasti, tovarnarji, daleč na okoli. Ranjenih je bilo nad 120 ljudi, med njimi gospodarji rudnikov, velikih mlinov in drugi podjetniki veliko vojakov, največ pa deč kov. Stala je namreč tan^ svarijo delavce, naj ne praznujejo ta dan, ter jim žugajo, prav blizu kmetijska šola. tako zvana „Vigna santa'\ da jim bodo delo odpovedali, ako ne bodo delali tudi v Ranjence so prepeljali takoj v bolnico „Consolazione^. dan prvega majnika. Hujskačev pa tudi ne manka, ki Celo na kraljevih vozovih so jih vozili vanjo. Tudi mrt begajo delavce z vsakovrstnimi praznimi obljubami, ki vih bilo nekoliko zahodnem delu mesta so popo-pa večinoma sami svoje koristi iščejo. Ne da se tajiti, kale šipe pri mnogih poslopjih, tako na pr. so se „Monte da se godi delavcem mnogo in velikih krivic od gospo- Citorio", kjer so bile šipe po cel palec debele, razletelo- darjev, ali priznati se pa vender tudi mora, da se je na drobne kosce. Tudi v Vatikanu se je razdrobila mnogo storilo in se še mnogo dela na to, posebno pa veliko šip, poškodovane so jako slike na .steklo, med pri nas v Avstriji, da bi se krivice odpravile in pri- njimi tudi one jako dragocene na tako zvanih „kraljevih stopnicah", katere je podaril papežu Piju IX. bavarski memo uredilo razmerje med gospodarji in delavci. Ali to pa bode vedno ostalo na celem svetu, da se bode kralj Maksimilijan. enim bolje godilo nego posebno drugim, da bodo eni bogati. Kako je nastala ta nesreča, ni še znano. Med go zato, ker nismo vsi niti enako voricami, ki lahko vznemirjajo lahkovrno ljudstvo, širi se drugi pa ubogi varčni, niti vsi enako spretni v gospodarstvu ter v pod- tudi ooa, po kateri jetjih. govorilo. Mi pa hočemo na tem mestu samo še omeniti. bila ta nezgoda predigra tem bi se dalo in se je uže veliko pisalo in strašn-m prizorom, ki se bodo vršili dne 1. majnika 1.1 Naš knezoškof dr. Missia je ravno ta čas, ko se je pri glav da se po našem mnenji dandanes ljudje preveč shajajo to zgodilo, bral sv. mašo v cerkvi AH' Arima in zborujejo in da taki zbori in shodi marsikateremu ni nem oltarji. Vsled močnega stresa zdrobile so se šipe korenito izpraznijo žepe, kar se ne zgodilo, ko nad altarjem ter usule po oltarji, tako da je moral naš doma ostal. In skoraj ni nič smela naša trditev, da se knezoškof iti k drugemu oltarju nadaljevat sveto opravilo včasih pripeti, da zapravi družinski oče pri takih shodih toliko, s čimer Berlin. se preživila mala družina morebiti Feldmaršal grof M o 11 k e je umrl dva ali še več dni, kajti družba tako nanese ia pa raz-urjevost tudi, za katero navadno uže dobro skrbe sklicatelji takih shodov. — Sredstvo proti opeklinam. Neki zdravnik, ki je je grof Moltke v 3 minutah zdrav in mrtev, več let živel v bližini premogokopov, kjer trešči rado nagle smrti za kapjo dne 24. t. m. Popoludne je bil še v gosposki zbornici, zvečer je pil čaj pri svojem nečaku in adjutantu pl. Moltkeji, kjer je stanoval, in ob 10. uri zvečer je bil uže mrtev. Kakor se iz Berlina poroča, bil Grof Moltke se je porodil dne 26. oktobra 1800. pogostoma in so posledice temu večkrat opekline, pri- , v Parhinu na Meklenburg-Šverinskem. Leta 1819. je na- poroča kot najuspešnejše sredstvo proti opeklinam rute stopil kot kadet v Kopenhagenu vojaško svojo karijero. pomočene v vročo vodo, s katerimi naj se ovijajo rane. Deset let kasneje ga pa uže vidimo poročnika v pruski Na tak način zdravljene rane izginejo popolnoma, in je armadi, kjer se je tako dobro vedel, da je bi uže leta poklican v generalni štab. Cez tri leta kasneje je sploh ta pripomoček boljši nego olje in druga taüa mazila 1832 Tudi bombaž, pomakan v vročem špiritu, je dobro de- popotoval po Orijentu, seznanil se tam s sultanom Meh- vati na rane, posebno na obraz, na ta način se olajšajo metom in vsled ^iobljenega dopusta ostal pri njem da hitro bolečine. njegove smrti ter Novičar iz domačih in tujih dežel. mu pomagal reorganizovati turška vojsko. Leta 1839. se je vrnil spet v domovino ali kmalu odpotoval v Rim, kjer je pa le malo časa bival. Potem» Koroško. ima sv 01 naborni Pešpolk grof Khevenhüller št. okraj ) ki se vrne spet domov, vstopi v generalni štab, reorgani- na Koroškem, praznoval bode Pr- na meseca junija t. 1. dvestoletnico svojega obstanka, votni naborni okraj temu polku je bil iz početka Moravskem, a uže leta 1817. odredila se mu je za na borni okraj Koroška. Mestni zastop Celovški ie sklenil, feldmaršala. zuje in zboljšava vojinske razmere, snuje vojne načrte,, in glejj! leta 186G. smo poskusiti morali mi Avstrijci, kaj mož vse zna, 1. 1870. pa Francozi. V grofovski stan je bil Moltke povzdigoen dne 28. oktobra 1870. 1., in dne 16.*junija 1871. 1. imenoval ga je cesar za generalnega da mu bo čestital pri tej priliki župan v imenu glavnega Moltke je bil največji nepresežni vojsko mesta. Rim. Iz Rima se poroča o strašni nezgodi, o O'; t. m. ob 7. uri zjutraj je počil strahovit, g:omu podoben čislali vsi, ampak tudi ljubilo ga je vse vodja sedanjega veka, in njegova je zasluga, da je Nemčija zedinjena. Pri vsej slavi pa in pri vseh uspehih ostal je Moltke jako skromen. Zato so ga pa ne le silno n. pr. a česar strel. Prebivalstvo je bilo zbegano v prvem trenotku ^Bismarcku ne moremo reči. Odgovorni urednik Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki