PRIMOFJKI DNEVNIK - Cena 40 lir PARLAMENTARNE VOLITVE V VELIKI BRITANIJI Leto XX. St. 234 (5917) TRST, četrtek 15. oktobra 1964 Danes odločitev: Home ali Wilson? Obe stranki sta prepričani v zmago, dejansko pa je vsaka napoved zelo tvegana mm k IT, vstop v skupno tržišče pred dvema letoma sprejeli zunanjo politiko, «ki bi jo narekovali drugi«. Na koncu je Wilson izrekel prepričanje, da bo laburistična stranka jutri «dobro opravila svoje«. Tretja angleška stranka, t. j. liberalna stranka, ki bi utegnila imeti odločilno vlogo, računa, da bo dobila večje število poslancev kakor sedaj; imela jih je sedem. V sedanjem parlamentu je 630 poslancev. Konservativci in njihovi zavezniki jih imajo 350, laburisti 256, liberalci 7, neodvisni pa 2. Nezasedenih je štirinajst sedežev, en sedež pa pripada predsedniku. Na volitvah leta 1959 so konservativci " ALEC HOME LONDON, 14. — Home ali Wilson? Tako se danes sprašujejo v Veliki Britaniji v zvezi z jutrišnjimi parlamentarnimi volitvami, Toda to vprašanje si zastavljajo tudi drugod po svetu, plasti ker so vse dosedanje napovedi v korist laburistom, če se napovedi uresničile, bi laburisti prišli znova na oblast Po trinajstih letih vladanja konservativcev. Odločali bodo verjetno tisti volivci, ki se odločijo šele zadnji trenutek, za koga naj volili0- Ves čas volilne kampanje so razne ankete, ki so jih vodile Pristojne ustanove ali pa posamezni časopisi, kazale bolj ali manj ravnotežje sil med obema strankama, v zadnjem času pa s° se rahlo nagibale na stran laburistov. Laburistično zmago je včeraj napovedal tudi voditelj liberalne stran-ke Grimond. Wilson je sinoči pohval po radiu volivce, naj s svojimi glasovi ne dovolijo, da bi še da-'je ostala na oblasti konservativna stranka, kot «stranka, katere edini Kriteriji blagostanja so račun do-oička in poslovnih izgub«. Jasno je, da se na konservativni strani trdi, da je njihova zmaga zagotovljena. Desničarski konservativci «Daily Express» je skušal to podkrepiti tudi z rezultati ankete, ki jo 16 njegovo uredništvo izvedlo med volivci. Po njegovi anketi vodijo Konservativci pred laburisti za 0,9 odstotka. Ta majhna razlika bi mo-81a konservativni stranki zagotoviti Večino 60 poslancev v spodnjem do-*CU> spričo britanskega volilnega sistema. Nekaj dni prej pa je Gallupov zavod sporočil, da laburisti vo-mjo za šest odstotkov. Ce bi se te Napovedi izpolnile, bi laburisti ime-P * * * * v Parlamentu večino 50 ali 60 Poslancev. , Y°lllna kampanja po radiu in televiziji se je zaključila sinoči z govorom Wilsona in Homa. Danes se je kampanja nadaljevala po trgih m Ulicah. Londonski «Times», ki do sedaj ni še zavzel stališča za eno mi za drugo stranko, je danes v vojem uvodniku podprl konservativno stranko. V uvodniku pravi, da bi bila izbira lažja, če bi bil laburistični voditelj Gaitskell še živ. ifajje pravi list, de. je sedaj treba ““'••ati med Homorp, «ki nima vekih lastnosti reformatorja, toda '°di skupino, ki vključuje številne j-forrnatorje«, ter Wilsonom, «ki je ‘Ormator, toda nima nobene pri-‘erne skupine«. List se sprašuje, km® bl lzv°litev ministrskega pred-®dWka, kakor je Wilson, bila previ-ka cena za reforme, ki jih on predlaga, ker da bi še bolj postroj il gospodarstvo dežele in zakasnil stop Velike Britanije v Evropo«. . m*0 pravi list, da osebnosti v kon-fvativni stranki, kakor so Heath, n,ddcjling, Boyle in drugi, «spremt-jajo ravnotežje v. korist konserva-cev«. Na drugi strani pa je znano, »o, e u?ledni časopis «Economist» kel stališče za laburiste. Veliv spl°^no Pa vlada še vedno litev negotovost o rezultatu vo- oditelj konservativne stranke nW Home Je v svojem današ-m govoru izrazil zaupanje ” stranke zmagala HAROLD VV1LSON Zarota za umor predsednika Johnsona Aretacije in zaplemba mnogo orožja Johnson nadaljuje volilno propagando po mestih ZDA CORPUS CHRISTI (Texas), 14. — Policija v Corpus Christi, kamor bo v nedeljo prispel predsednik Johnson, je bila obveščena, da se pripravlja atentat na predsednika in je s tem v zvezi aretirala 29-letnega Juliusa Schmidta. Zaplenila je veliko količino orožja in streliva. Aretirani Schmidt je svoj čas že odsedel daljšo kazen zaradi namernega umora. Šerif Mitchell je izjavil, da je dobil obvestilo, da bi moral Schmidt dobaviti določenemu morilcu orožje za umor predsednika Johnsona. V Schmidtovem stanovanju so sinoči našli eno strojnico, en avtomatični samokres, več raketnih pištol, več ročnih bomb in pušk ter 20.000 šaržerjev. Poleg tega so pri njem našli nacistične zastave in uniforme ter nemške sleme iz druge svetovne vojne. Policija javlja, da so našli orožje in strelivo tudi v nekem drugem stanovanju in da se predvidevajo še druge aretacije. Policija v Waldwidku v državi New Jersey je aretirala dva moška v zvezi z današnjim obiskom Johnsona v mestecu Paramus. Javni tožilec je izjavil, da »gre za veliko zadevo, toda ne morem povedati več«. V okviru volilne propagande je predsednik Johnson govoril danes tudi v New Yorku. Ponovil je, da morajo ZDA biti močne, da bodo lahko »vodile svobodni svet* in se »uspešno borile proti komunizmu«. Dodal je, da je »komunistična nevarnost« različna »glede na pogoje v katerih nastaja« in zato »so potrebne različne politične akcije in različni odgovori«. Kar se tiče Sovjetske zveze, je Johnson izjavil, da so sovjetsko-ameriški odnosi mnogo napredovali, »odkar je leta 196Q nekdo tolkel s čevljem po klopi Združenih narodov in odkar je konferenca na vrhu propadla, še preden se je začela«. »Morda se bliža trenutek, je dodal Johnson, ko bodo storjeni odločnejši in trajnejši koraki na poti popustitve in omilitve napetosti in zmanjšanja oboroževalne tekme«. Predsednik je zatem ponovil, da bodo ZDA še dalje »pomagale a-zijskemu ljudstvu«. Poskus upora v Nigru NIEAMEY (Niger), 14. — Oblasti države Niger so sporočile, ua so zatrle poskus upora političnih beguncev. Predstavnik vlade je sporočil, da so sinoči usmrtili v prestolnici štiri upornike. Bivši predsednik vlade Bakary, ki je voditelj stranke Savaba in ki živi v begunstvu, je pozival svoje pristaše, naj začnejo oborožen upor. Uradno so javili, da so prestregli pismo, ki je določalo, da se mora upor začeti 27. in 28. septembra ter se 3. in 4. oktobra razširiti na vso deželo. Toda vse poskuse upora so zatrli. Na vladi je sedaj progresivna stranka, ki je edina stranka v državi, in ki ji predseduje Diori Ha-mani. Stranka je bila na oblasti pred referendumom s katerim so leta 1958 francoske kolonije Zahodne Afrike odločale, ali naj hočejo popolno neodvisnost ali pa hočejo obdržati vezi s Francijo, Stranka Savaba se je izrekla proti temu, da Niger ostane v francoski skupnosti, toda 58 odstotkov glasov je bilo za ohranitev vezi s Francijo. POSVET ZDRAVNIŠKEGA KOLEGIJA O STANJU PREDSEDNIKA SEGNIJA Predsednik vlade Moro se je včeraj posvetoval v zvezi z vprašanjem predsedstva republike Razgovori Spaak - Saragat - Pred reformo zakonov o javni varnosti Pieraccini sprejel predstavnike delodajalskih in delavskih sindikatov v zvezi s petletnim načrtom - Zasedanje centralnega odbora PSI in KPI v in dejal, da bo t(r .--- “z močno večino«. Kriti- snnrt kburistični program gozdarskega načrtovanja. Trdil je, PortlFasovatl za laburiste, pomeni Podpisati ček in bianco«. je**burističnl voditelj Wilson pa ško ,.SV0Jem govoru pozval angle-Utvo l ui*stvo, naj gre jutri na vo-„n ’ “a odloča o svoji usodi, tem S?m° za prihodnjih pet. let, ral ( za o®10 generacijo«. Krltizi-hiim « konservativce in sedanjega da ,, rske8a predsednika in dejal, zaocioV ,manjka novih idej, ter da lJuri * a ° za trideset let in pred huristov”1 pot'varlaJ° Program la- ata"« s polemiko o zunanji po-son ii ° Jedrskem orožju je Wll-tlvol Zavl'’ da so prav konserva-* bruseljskimi pogajanji za Voditelj liberalcev Yo Grimond dobili 49,4 odstotka glasov, laburisti 43,8 odstotka, liberalci 5,9 odstotka, druga gibanja 0,9 odstotka. Volitev se je udeležilo 78,7 odstotka upravičenih volivcev. V političnih krogih v Londonu so mnenja, da bo odločilno vlogo za opredelitev volivcev imel sedanji gospodarski položaj v deželi in v znatno manjši meri zunanjepolitična orientacija strank, ki se dejansko ne razlikuje mnogo. Obe glavni stranki obljubljata blaginjo in industrijski razvoj z modernizacijo gospodarstva. Razlika pa je v tem, da konservativci dajejo samo meglene izjave, medtem ko labu- risti in njihov voditelj Wilson, ki je ekonomist po poklicu, dajejo v svojem programu najvažnejše težišče na povečanje investicij v gospodarstvu, na gospodarskem načrtovanju in povečanju izvoza. Pon darjajo tudi, da bodo v primeru zmage, ustanovili novo ministrstvo za gospodarske posle, ki bl ustanovilo posebne regionalne uprave za načrtovanje, katere bi bile neposredno povezane s predstavniki krajevnih oblasti. Laburisti predvidevajo tudi na cionalizacijo Jeklarske industrije, prepoved špekulacij z zemljišči, izboljšanje socialnega in pokojninskega zavarovanja itd. Kar se tiče zunanje politike, se laburisti in konservativci razlikujejo samo v dveh bistvenih stvareh: o večstranski jedrski sili NATO in o priključitvi Velike Britanije k evropskemu skupnemu tržišču. Nasprotno od konservativcev, laburisti nasprotujejo ustanovitvi večstranske jedrske sile NATO in opozarjajo na nevarnost, da se s tem nudi Zahodni Nemčiji možnost, da bi imela prst na atomskem petelinu. Laburisti nasprotujejo tudi gospodarskemu združevanju z Zahodno Evropo, ker ne vidijo v tem nobene trgovinske koristi za Veliko Britanijo. Zavzemajo se za večjo povezovanje z državami Common-wealtha in za ponovno okrepitev te skupnosti. RIM, 14. — V zvezd z vprašanjem predsedstva republike je predsednik vlade Moro obiskal danes začasnega predsednika republike Merzagoro, glavnega tajnika Kvirinala prefekta Strana, predsednika poslanske zbornice Bucoiareili Duccija in podpredsednika senata Zelioli Lanzinija. Profesorji Challiol, Fontana in Giunchi, ki nadzorujejo zdravstveno stanje predsednika republike Seganja, so imeli danes posvet pri Segniju, nato pa so ----------------- imeli razgovor z glavnim tajnikom predsedstva republike prefektom Stranom. Podpredsednik belgijske vlade in zunanji minister Spaak je imel danes dva razgovora z zunanjim ministrom Saragatom, hkrati pa se je razgovarjal še s predsednikom vlade Morom in podpredsednikom vlade Nenni-jem. Po razgovorih so izdali skupno sporočilo, v katerem u-gotavljajo, da obstaja popolno soglasje med obema vladama glede vseh vprašanj, zlasti kar zadeva tudi nujnost, da se gospodarska integracija dopolni s politično integracijo Evrope in to na demokratični podlagi; obe vladi pripisujeta posebno važnost »Ken-nedy roundu« in bosta storili vse, da bi dosegli pozitivno rešitev tega vprašanja. Podtajnik notranjega ministrstva Ceccherini je sporočil zbornični komisiji za notranje zadeva, da bo vlada predložila v kratkem zakonski osnutek, ki predvideva reformo celotnega enotnega besedila zakonov o javni varnosti. Minister za državni proračun Pieraccini je začel posvetovanja v zvezi s petletnim gospodarskim načrtovanjem in je sprejel predstavnike Confagricolture, Confindustrije, CGIL, CISL in kmečke zveze; v naslednjih dneh bo sprejel predstavnike drugih sindikalnih organizacij, delodajalcev, zadružnih in obrtniških združenj. V poslanski zbornici so nadaljevali razpravo o vladnih ukrepih proti gospodarski konjunkturi, v senatu pa so po izvolitvi podpredsednika senata (izvoljen je bil socialistični senator Macaggi) in po razpravi odobrili davčne olajšave za kmetijstvo. Na zasedanju centralnega odbora iiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiniii Minister Mattarella na obisku v Moskvi Razgovarjal se bo s sovjetskim ministrom Patoli-čevoni o povečanju sovjetsko-italijanske trgovine MOSKVA, 14. — Italijanski minister za zunanjo trgovino Bernardo Mattarella je prišel danes na uraden obisk v Moskvo; povabil ga je sovjetski minister za zunanjo trgovino Patoličev. Ob prihodu na letališče je Mattarella izrazil upanje, da bo njegov obisk prispeval k ugotovitvi vzrokov za zmanjšanje italijansko-sovjetske trgovinske izmenjave v letošnjem prvem polletju. V odgovoru na vprašanje dopisnika moskovskega radia je Mattarella izjavil, da so se v zadnjih letih, in sicer pred letošnjim prvim polletjem, sovjetsko-italijanski gospodarski in trgovinski odnosi o-krepili, Pripomnil je, da so tudi sedaj možnosti za nadaljnji razvoj, in je dodal: «Storili bomo vse, da bi na sovjetski strani razumeli italijansko stališče.« Na koncu ie Mattarella izjavil, da je zadovoljen, ker je prišel v Sovjetsko zvezo prav v trenutku, ko se slavi pozitiven zaključek poskusa z «Voshodom», ter je izrazil upanje, da bodo med njegovim obiskom postavili' temelje za poživitev gospodarskega sodelovanja med Italijo in Sovjetsko zvezo. Jutri se bo Mattarella sestal z ministrom Patoličevom. Obiskal bo tudi tehnično-znanstveno razstavo v Moskvi. V petek si bo ogledal nekatere sovjetske industrijske objekte, obiskal bo gospodarsko banko in verjetno se bo razgovarjal tudi s predsednikom državnega odbora za znanstveno raziskovanje Grudnevom. V soboto, nedeljo in ponedeljek bo obiskal Volgograd in Leningrad. V torek se bo vrnil v Moskvo, kjer bo imel eventualno nove razgovore. Italijanska delegacija bo zapustila Moskvo v sredo zjutraj. Morove čestitke Hruščovu RIM, 14. — Predsednik vlade Moro je poslal predsedniku sovjetske vlade Hruščovu brzojavko naslednje vsebine: »S simpatijo in z občudovanjem smo sledili uspešnemu letu vesoljske ladje »Vo-shod«, katere uspeh odpira nove poti napredku in vesoljskemu raziskovanju v interesu znanosti in v službi miru. Sprejmite, gospod ministrski predsednik, v tem še posebno veselem trenutku za narod Sovjetske zveze, najiskrenej-še čestitke italijanske vlade m i-talijanskega ljudstva.« Napovedan zakon o blokadi najemnin RIM, 14. — Pravosodni minister Reale je na seji pravosodne komisije v senatu danes sporočil, da bo vlada v kratkem predložila načrt zakona o blokadi najemnin. Podrobnosti niso znane. PSI je tajnik stranke De Martino obrazložil v svojem poročilu stališče stranke glede sledečih točk: 1. vprašanje predsedstva republike; 2. sestava občinskih in pokrajinskih upravnih odborov; 3. levi center po kongresu KD; 4. komunisti in levi center; 5. vprašanja delavskega gibanja. Glede prve točke je De Martino dejal, da so sporazumno s PSDI in PRI določili postopek za ugotovitev stanja v predsedstvu republike; PSI odklanja, da bi najvišjo državno funkcijo mogli smatrati za predmet kupčije med strankami, strujami ali osebami, kakor so mu tuje vsakršne spletke za tako ali drugačno rešitev tega vprašanja, ker mu gre le za to, da se poišče rešitev, ki bo okrepila republiko. Kar zadeva sestavo občinskih in pokrajinskih upravnih odborov po upravnih volitvah, je De Martino poudaril sklep kongresa PSI, ki dopušča sestavo levičarskih upravnih odborov in odborov levega centra, pri tem pa je pripomnil, da je nesprejemljivo mehanično uveljavljanje levega centra, kakor je nesprejemljivo stališče, da so levičarski upravni odbori vedno najnaprednejše rešitve, ker so se taki odbori izkazali včasih za konservativne, v drugih primerih pa je polemika KPI in PSIUP proti PSI tako žolčna, da je sožitje nemogoče. Levi center po kongresu KD: politični dokument glavnega sveta KD sicer poudarja povezanost med ukrepi proti konjunkturi in reformami strukture in gospodarskim načrtovanjem, vendar pa manjšinsko vodstvo KD, iz katerega so izključeni predstavniki leve struje, ki najdosledneje zagovarjajo politiko levega centra, vzbuja dvome in zaskrbljenost. Zato je PSI zahtevala, sporazumno s PSDI, PRI in levico KD, da se naglo in odločno uveljavi vladni program. Komunisti in levi center: Kritika komunistov politike PSI in levega centra «se še nadalje razjvija po običajnih tračnicah, kljub težko-čam po objavi Togliattijevega memoranduma«. Njihova alternativa «je izven možnih predvidevanjih«. «Oe bi PSI odklonil omejitev večine, posledica tega ne bi bila sestava levega centra z vključitvijo komunistov, ampak premik KD na centristične ali desničarske pozicije. Reči moramo, da v’današnji Italiji ne obstaja možnost, na podlagi katere bi komunisti mogli prevzeti odgovornost na ravni državne oblasti«. Vprašanje delavskega gibanja: Nesporno je, da obstaja potreba po ustanovitvi ene same socialistične delavske stranke, tega pa ne dosežemo tako, kot predlagajo komunisti, namreč z novo enotnostjo s PSI, ne da bi hkrati povedali, na kakšni Podlagi bi mogli doseči to enotnost, pri tem še vedno preslišijo vsa velika vprašanja. Ki so razdvojila dve največji stranki delavskega gibanja v Italiji. Socialdemokrati pa ponovno predlagajo združitev v eno demokratično socialistično stranko, kar pa si zamišljajo tako, da bi PSI prešel na njihove pozicije. Zbliža-nje med PSI in PSDI spričo sodelovanja v vladi Se ne zadošča, da bi odpadle vse razlike in nasprotja med obema strankama. Nastanek enotne delavske socialistične stranke je dolgotrajen proces, ker zahteva ((poglobitev značaja nove stranke, njenih teoretskih in filozofskih postavk, političnega programa, or- ganizacijskih metod, mednarodnih vezi in v splošnem poglobitev samega pojmovanja socializma«. Matteotti je obrazložil osnutek volilnega programa PSI, nato pa so preložili zasedanje na jutri. Na zasedanju centralnega odbora KPI je Berlinguer poročal o vprašanjih mednarodnega komunističnega gibanja in dejal med drugim, da KPI sicer podpira stališče KP SZ in Hruščova glede ideološkega spora s KP Kitajske, vendar pa da je zaskrbljena spričo nevarnosti, da bi predlagana konferenca komunističnih strank utegnila potrditi dokončen razkol v komunističnem gibanju. KPI bo sicer poslala svojo delegacijo na pripravljalno konferenco, ki bo decembra v Moskvi, tam pa bo zagovarjala potrebo, da se opravi potrebno pripravljalno delo za morebitno mednarodno konferenco komunističnih strank. Berlinguer je ponovil predlog, ki ga vsebuje Togliattijev memorandum, da se pošlje v Peking delegacija nekaterih komunističnih strank, ki naj obrazloži Kitajcem potrebo po enotnosti in naj jih prepriča o tem, da se najde pot za tako sodelovanje. Berlinguer je hkrati poudaril, da je treba vsekakor postaviti in rešiti vprašanje stika s komunističnimi strankami, ki se ne bodo udeležile konference. Po krajši diskusiji so odobrili poročilo Berlinguer j a in poverili vodstvu nalogo, naj uresniči predloge, ki jih vsebuje to poročilo. Dorticos v Moskvi MOSKVA, 14. — Kubanski predsednik Dorticos je prišel danes na uraden obisk v Moskvo. Na letališču sta ga sprejela predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Miko-jan in član prezidija Nikolaj Pod-gomi. Dorticos je ob zaključku konference nevezanih, v Kairu odšel najprej na obisk v Alžir, od koder je danes prišel v Moskvo. Mikojan je na letališču izrekel Dorticosu dobrodošlico in je pri tem izjavil, da je kubanska delegacija dala v Kairu znaten prispevek borbi proti kolonializmu, za popustitev mednarodne napetosti in za mir. Zatem je Mikojan poudaril prijateljska čustva do kubanskega ljudstva. Dorticos je v odgovoru izjavil, da je zadovoljen, ker je v Sovjetski zvezi. Dodal je, da bo ob povratku s konference nevezanih v Kairu z veseljem proučil s sovjetskimi tovariši mednarodni položaj in sedanje stanje prijateljskih odnosov med Kubo in Sovjetsko zvezo. Zatem je Dorticos čestital zaradi uspeha z vesoljsko ladjo «Voshod» in je zaključil, da Kuba gradi socialistično družbo na novi tehnični in znanstveni podlagi, «ne da bi se brigala za izzivanja severnoameriškega imperialimia in ne da bi upoštevala gospodarsko blokado, ki jo je odredil Washington.i. so podrejeni notranjemu ministrstvu. Zakon določa zatem določbe glede izpuščanja škodljivih plinov iz motornih vozil, pa najsi bo zaradi pomanjkljivosti pri vzdrževanju motorja ali pa zaradi slabega ravnanja z motorjem. Tu gre predvsem za pline, ki jih spuščajo Die-selovi motorji. Te določbe veljajo za vse italijansko ozemlje. Galo Plaza v Atenah ATENE, 14. — Posredovalec OZN na Cipru Galo Plaza je prispel danes v Atene na razgovore s člani grške vlade. Izjavil je, da ne prinaša nobenega jasnega načrta za rešitev ciprskega spora, temveč da je prišel, da ugotovi, stališča, glede katerih je mogoče zbližati prizadete stranke. Pripomnil je, da je treba najti dokončno rešitev, ker bo drugače nastala nova kriza. Zatem je Plaza izjavil, da je ugotovil, da sta stališči Ankare in Nikozije bolj elastični, ter je izrekel prepričanje, da se ciprska zadeva «usmerja na dobro pot.« Ciprski list «Teleftea» piše, da so prvi torpedni čolni, ki jih je Sovjetska zveza izročila Cipru na podlagi nedavno sklenjena sporazuma, prispeli na Ciper. Posadko sestavljajo izključno ciprski Grki, ki so se vezbali na ladjah ZAR. Načrt zakona proti okužbi zraka RIM, 14. — Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo javlja, da je minister za zdravstvo sen. Mariotti podpisal in poslal predsedstvu vlade načrt zakona o ukrepih proti okužbi zraka. O tem bodo razpravljali na prihodnji seji ministrskega sveta. Načrt zakona se tiče dela italijanskega ozemlja, in sicer tistega dela, ki je podvržen ali bi bil lahko podvržen okužbi zraka. Načrt določa razdelitev velikih občin v tri področja: A, B in O, ki so takole razdeljena: Področje A: Verona, Padova, Trst, Bari, Catania, Palermo, Novara, A-lessandria, La Spezia, Savona, Como, Monza, Bergamo, Brescia, Pavia, Cremona, Bočen, Trident, Vi-cenza, Treviso, Videm, Piacenza, Parma, Regglo Emilia, Modena, Ferrara, Ravenna, Forli, Ancona, Luc-ca, Pistoia, Livorno, Piša, Arezzo, Prato. Perugia in Terni. Področje B: Benetke, Bologna, Firence, Genoa, Neapelj, Rim in Turin Področje C: Milan. Ta razdelitev ni dokončna in se lahko spremeni po mnenju ministrstva za zdravstvo. Za sedaj se dela razlika med severno in srednjo Italijo ter kraji južne Italije, ker je na severu in v srednji Italiji vprašanje bolj pereče. Zakon upošteva kot vire okužbe zraka naprave za kurjenje, industrijske naprave in motorna vozila. Zakon predvideva glede kurilnih naprav, bodisi domačih kakor industrijskih, ustanovitev nadzornega organa. Ministrstvo za zdravstvo bo poverilo to nadzorstvo gasilcem, ki iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimmimntiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiMmitiiiiiimiiiimiiuuiiiiiiiiiiiii OB POVRATKU IZ KAIRA Tito bo obiskal Ciper na vabilo Makariosa Včeraj se je Tito zopet dolgo razgovarjal z Naserjem RIO DE JANEIRO, 14. — Pred vojaškim sodiščem v Rio de Janei-ru se je začela razprava proti devetim kitajskim državljanom, ki so jih zaprli na dan odstavitve predsednika Gouiarta. Dva od aretiranih sta časnikarja, ostali pa so čla. ni kitajske trgovinske delegacije. Obtoženi so vohunstva in napada na državno varnost. Obtoženci so izjavili, da so brazilske oblasti prekršile mednarodno pravo in človeške pravice ter so jih samovoljno zaprle, pretepale in poniževale. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Na vabilo ciprskega predsednika Makariosa se bo predsednik republike Jugoslavije maršal Tito s soprogo pri vrnitvi iz ZAR zadržal na Cipru. Ob tej priložnosti bosta državna poglavarja Jugoslavije in Cipra izmenjala misli o vprašanjih medsebojnega interesa. Ciprski tisk, kot poročajo iz Nikozije, posveča veliko pozornost napovedanemu obisku predsednika Jugoslavije. V svojih uvodnikih poudarja velik prispevek predsednika Jugoslavije v pripravah nove konference nevezanih držav in njegovo zavzemanje, da konferenca v svoji resoluciji posebno poudari pravice Cipra do neodvisnosti in celovitosti. List »Mahi« med drugim ugotavlja, da je predsednik Tito s svojo politiko pridobil Jugoslaviji in sebi ugled pionirja med nevezanimi državami, spoštovanje in občudovanje na Vzhodu in Zahodu. Danes se je maršal Tito ponov- no sestal s predsednikom ZAR Naserjem v palačj Kube v Kairu. Razgovarjala sta se eno uro o vprašanjih obojestranskega interesa. Po vesteh jugoslovanske agencije Tanjug se bosta predsednika ponovno sestala in nadaljevala razgovore. B. B. Industrija SFRJ BEOGRAD, 13. — Po statističnih podatkih je jugoslovanska industrija do kanca septembra letos dosegla za 16 odst. večjo proizvod njo kot lani ob tem času. Med najuspešnejšimi industrijskimi panogami so tobačna, katere proizvodnja je letos bila 38 odst. večja, zatem elektroindustrija za 36, kovinska za 27, industrija gume »a 23. Proizvodnja ostalih industrijskih panog je pod povprečjem načrtovanega povečanja (11 odst.). Tako je proizvodnja elektroener-gije v primeri z lansko večja samo za 4 odst., premoga za 8 odst., pisana metalurgija za 4 odst., črna metalurgija za j odst. Predsednik vlade Moro se je posvetoval z začasnim predsednikom republike Merzagoro, glavnim tajnikom Kvirinala Stranom, predsednikom poslanske zbornice Bucciarelli Duccijem in podpredsednikom senata Zelioli Lan-zinijem, kako bi rešili vprašanje predsedstva republike, ker je zdravniški kolegij baje odklonil «uraden» odgovor na vprašanja o zdravstvenem stanju predsednika Segnija, po posvetu pa je imel le razgovor z glavnim tajnikom Kvirinala prefektom Stranom. Centralni odbor PSI razpravlja o volilnem programu stranke za bližnje upravne volitve, centralni odbor KPI pa je opredelil svoje stališče do pripravljalne konference komunističnih strank, ki bo decembra v Moskvi in do mednarodne konference komunističnih strank, ki naj bi zavzela dokončno stališče do sovjetsko-kitajskega ideološkega spora. Za jutrišnje volitve v Vellld Britaniji vlada izredno veliko zanimanje, ker se po trinajstih letih oblasti konservativcev nakazuje možnost zmage laburistov. Eni in drugi poudarjajo prepričanje v zmago, vendar pa ni moč zanesljivo napovedati zmage ene ali druge stranke. Številne dosedanje ankete so bile v prid laburistom, vendar pa je tudi pri tem prišlo do nihanja. Odločali bodd neodločni volivci, ki se bodo zadnji trenutek odločili, za koga naj glasujejo. Ce bo izid prinesel majhno razliko med eno in drugo stranko, bo liberalna stranka, ki ima sicer majhno število poslancev, igrala odslej vsekakor važno vlogo. Za sedaj pa moramo ostati pri vprašanju, ki ga te dni vsak dan, beremo po svetovnem tisku: »Home ali Wllson?» Svetovni tisk še vedno pozitivno ocenjuje rezultate in važne sklepe konference nevezanih v Kairu. Važnost in pozitivnost kairskih sklepov je poudaril tudi predsednik prezidija sovjetske vlade Mikojan ob prihodu kubanskega predsednika Dorticosa na obisk v Moskvo. Predsednik Tito, ki je še vedno na oddihu v Kairu, je imel včeraj nov dolg razgovor z Naserjem. Medtem so javili, da bo Tito na vabilo predsednika Makariosa ob povratku iz Kaira obiskal Ciper. Kakor je znano, je konferenca nevezanih izrekla vso podporo borbi Cipra za neodvisnost in celovitost. V zvezi s sporom med Turčijo in Grčijo o Cipru je posredovalec OZN Galo Plaza prišel včeraj v Atene na razgovore s tamkajšnjo vlado. Dejal je, da je treba najti dokončno rešitev spora, ker bo drugače nastala nova kriza. V ZDA nadaljujeta predsednik Johnson in republikanski kandidat Goldwater volilno kampanjo. V nedeljo bo Johnson prišel v okviru svoje volilne propagande v Texas. S tem v zvezi je poli-cija odkrila zaroto v mestecu Corpus Christi za umor predsednika. Aretirali so več ljudi ter našli veliko količino orožja la streliva. Iiak) bo gospodarsko stanje vplivalo na volitve v ZDA Svojo zadnjo recesijo so ZDA doživele v prvih dneh nove demokratske vlade Johna Kennedyja. Od marca leta 19S1 naprej pa traja ekspanzija, ki nima primere, kar zadeva dolgost, v povojni zgodovini, pred vojno pa je bila daljša samo tista med leti 1933 in 1937, ko se je država opomogla od najbolj katastrofalne krize vseh časov. Indeks industrijske proizvodnje je znašal avgusta 133,5 točke (indeks 100 je povprečje za leta 1957-1959, prva tri leta Eisenhowerjeve vlade). Zlasti pomembno povečanje proizvodnje je bilo letos. Avgusta Je bila na primer za 6% večja kot isti mesec lani. Medtem ko je indeks v drugem polletju lani narasel samo za 1,3 točke, je v osmih mesecih letos narasel za okrog 6 točk. Skoraj vse industrijske panoge kažejo precejšen napredek, zlasti pa proizvodnja trajnih potrošniških dobrin in surovin ca njihovo izdelavo. Avtomobilska industrija je imela npr. rekordno proizvodnjo, čeprav sama ni kdove kaj prispevala k temu, da so indeksi ugodni, pa Je vendarle vplivala na rast drugih panog. Povečana proizvodnja je računala na razširjeno tržišče in v tem se ni zmotila. Povečala se je tudi investicijska potrošnja — za zgradbe in opremo. Za položaj na trgu blaga za široko potrošnjo pa je značilno precejšnje povečanje denarnih skladov. Neto zaslužki zaposlenih so letos na ravni, ki za celotno leto obljublja 33 milijard dolarjev več, kot so znašali zaslužki leta 1963. To je največje letno povečanje zaslužkov v ameriški zgodovini. Dodatna spodbuda za ta gibanja je bilo zmanjšanje davka. Predsedniku Johnsonu se je posrečilo, da je za to dobil privolitev kongresa (kar ni uspelo pokojnemu predsedniku Kennedyju, ki je sprožil to idejo). S tem je ostalo več sredstev poslovnim ljudem, davčna obremenitev povprečne družine pa se je zmanjšala za približno 500 dolarjev na leto. Lahko bi pričakovali, da bodo v takšnem položaju močneje poskočile cene in da bo prišlo do inflacije. Vendar ni bilo tako 'Cene na drobno naraščajo zelo počasi, za okrog 1 do 2% na leto, cene na debelo pa — če upoštevamo povprečje — stagnirajo, četudi srečamo pri posameznih proizvodih fluk-tuacijo. Na gibanje cen ni vplivalo niti popuščanje glede kreditnih restrikcij po maju letos, kar Je gospodarstvu prineslo nova denarna sredstva. Tudi številni drugi ekonomski pokazovalci so ugodni. Proračunski primanjkljaj se Je zmanjšal, Johnson pa obljuolja nadaljnja prizadevanja za njegovo uravnoteženje. Tudi primanjkljaj plačilne bilance ne povzroča toliko glavobola kot poprej. Celo ameriški ekonomski problem štev. 1 — brezposelnost — Je nekoliko olajšan Čeprav Se zmeraj govorijo o približno 5% aktivnega prebivalstva, je število brezposelnih manjše kot kdajkoli po februarju leta 1960. V začetku avgusta se je to število zmanjšalo za 314.000, na 3 6 milijonov, medtem ko je število zaposlenih doseglo rekord — 73,3 milij. (vključno oborožene sile). V nekaterih industrijskih panogah številni delavci delajo nadurno. Problem je brezposelnost črncev, mladih in starih delavcev v nekaterih poklicih, ker jih je izpodrinil tehnični napredek, in v nekaterih področjih ZDA. Zaradi vsega povdeanega je razumljivo, da so v čedalje ostrejši predvolilni kampanji ekonomski problemi razmeroma nepomembni. Senator Goldvvater je osredotočil svoje napade bolj na vladno zunanjo in vojaško politiko, medtem ko govori o gospodarstvu le na splošno, nasprotuje razsipanju denarja davčnih obveznikov, se zavzema za varčevanje (vendar nikakor ne pri vojaških izdatkih), za zmanjšanje pomoči tujini, raznih programov na področju socialne politike, zdravstva, šolstva itd. Vendar pa Je večina Američanov za večjo udeležbo federalnih oblasti prav v teh programih, prt gradnji stanovanj, cest, bolnišnic, za rekonstrukcijo mest, realokacljo Industrije ipd. Johnsonova vlada bi docela lahko prevzela geslo britanskih konservativcev: «Nikdar vam ni bilo tako dobro!» in nastopila z njim pred volivci. Pravzaprav po svoje tudi pove to volivcem. Predsednik Johnson rad govori, da imajo Američani «dobro družbo«, najboljšo, ki Jo Je kdajkoli v zgodovini Imel kak narod. Pri tem navadno doda: «V svojth srcih veste, da vam govorim resnico«. Zato volivci nimajo razloga, da bi zamenjali ekipo na oblasti, da bi preskušene ljudi zamenjali s tistimi, ki jim ponujajo negotovost. To hočejo demokrati dopovedati volivcem. In to drži. kakor je res, da imajo oni zasluge za razdobje napredka, ki ga ZDA doživljajo. Volivci pa to kaj radi verjamejo, če bo senator Goldvvater izgubil na volitvah — in zdaj kaže, da bo premagan — bo svoj poraz v mnogo-čem lahko pripisal temu, da so se volitve ujele z naraščajočo fazo ekonomskega ciklusa. Cim bolj se bližamo koncu leta, tem bolj se navadno množijo napovedi za naslednje leto. Tokrat je te napovedi zadušila predvolilna kampanja, vendar pa -v ZDA vseeno razpravljajo o prihodnosti. Nekateri manj optimistični ekonomisti menijo, da je ekspanzija že trajala izjemno dolgo in da bo kmalu prišlo razdobje, ko bo gospodarski polet upadel, kajti vsi se strinjajo s tem, da Je navzlic prizadevanjem preprečiti to, ciklično gibanje vendarle bistvena značilnost ameriškega gospodarsvta. Gre samo za to, kdaj bo ta «kmalu». Po mnenju nekaterih bi se to lahko zgodilo v začetku, po mnenju drugih pa sredi prihodnjega leta. Da je res tako, priča marsikak pojav, na primer zmanjševanje stanovanjske izgradnje, padec naročil trajnih dobrin avgusta za 9% (za 2%, če izvzamemo letalsko industrijo) itd. Druga skupina ekonomskih stro- kovnjakov pa meni, da se navzlic tako dolgotrajni ekspanziji njen-konec še ne kaže na obzorju. Nekatera znamenja so v prid takšnemu pojmovanju. Gradbena dejavnost, razen stanovanjske, ki je bila lani zelo razvita, se še nadalje razvija. Naročila so bila julija rekordna, tako da padec v avgustu ne pomeni, da so majhna. Zaslužki rastejo — v avgustu so na primer narasli za nadaljnjih 2,5 milijard. Prav tako rastejo promet in dobički družb. V prvih šestih mesecih so bili dobički za 22"o večji kot v istem času lani. Vrednost delnic na borzah nenehno narašča, in to ne zaradi špekulacij, temveč zaradi nadaljnjega povečanja proizvodnje, ki ima svoje kupce. Ekonomski napovedovalci se v svojih predvidevanjih veliko pogosteje motijo kot meteorologi. Zato tudi tokrat ni mogoče reči, kdo ima prav — to bo pokazal čas. To, kar je mogoče pričakovati in kar večina tudi pričakuje, je, da cene ne bodo mogle vzdržati pritiska in da bodo naglo poskočile. Vendar to ne skrbi zaposlenih, katerih zaslužki rastejo veliko hitreje kot cene, pač pa tiste, ki imajo stalne dohodke, razne pokojnine, rente in podobno. Toda ti so v manjšini. Cicognani je hotel razbliniti koneilsko izjavo o Zidih VATIKAN, 14. - zvedelo se je, da je do sestanka skupine kardinalov in ,pisma papežu, s katerim so mu izrazili svojo zaskrbljenost za pravilen potek, koncila, prišlo, ko je državni tajnik kardinal Cicognani poklical v svoja stanovanje v Vatikanu sedem vzhodnih patriarhov, med katerimi je tudi kardinal Tap-potini:’ Cicognani' jim je sporočil, da bo izjava <,o Židih in nekristjanih« zaradi «polltičnlh in diplomatskih« razlogov razdeljena na tri dele. Tisti del, ki govori o skupnem svetopisemskem in duhovnem premoženju kristjanov in Židov, naj bi v skrajšani obliki prišel v shemo «o Cerkvi«; obsodba antisemitizma naj bi šla v shemo «o Cerkvi v modernem svetu«, kjer se govori tudi o rasizmu; tisti del, ki govori o muslimanih, pa bi se priključil shemi «o ekumenizmu«. Prevladuje mnenje, da je tak predlog sedaj umaknjen, ker je papež sklenil, da bo upošteval reklamacijo omenjenih kardinalov, katerim se je pozneje pridružil še afriški kardinal Laureal Rugambwa. Medtem so 'meli protestantski škofje Amerike v St. Louisu zborovanje, na katerem so s posebno izjavo židovsko ljudstvo oprostili odgovornosti za Kristusovo križanje. V izjavi je rečeno, da so Kristusa križali nekateri rimski vojaki, nahujskani po nekaterih Židih. Zato pa ni mogoče kolektivno obtežiti niti vsega židovskega ljudstva tistega časa, še manj pa židovsko ljudstvo v -poznejših generacijah. Izjava zaključuje, da je vsak kristjan s svo. jimi grehi kriv za Kristusovo smrt. Pri današnji razpravi o shemi, ki govori o duhovnikih, so koncilski očetje večkrat ploskali brazilskemu nadškofu Gomesu, ki je shemo dokaj kritiziral. V razpravo je posegel tudi jugoslovanski škof dr. Emilijan Cekada. Kot smo v našem listu že po- (kakor na ((Michelangelu«). Sicer ročali, so na turbinski ladji ((Raffaello«, ki jo opremljajo v ladjedelnici CRDA v Trstu za plovno družbo «Italia», postavili prvi dimnik in sicer na krmi. Ves element, ki tehta 53 ton in je visok več kot 13,5, m, je bil v celoti montiran v ladjedelnici in ne na ladji pa je dimnik po vseh svojih karakteristikah enak že postavljenima dimnikoma na ((Michelangelu«. Drugi dimnik na ((Raffaellu« bodo postavili v kratkem na enak način. (Na sliki postavljanje orjaškega dimnika na transatlantiku ((Raffaellu«.) fin/ir/P ^ rili«! ginbbu ^ bliUu'i,'ilvf* ARTHUR ADAMOV Pomlad 71 (Pismo iz Ljubljane) Avtor te tridejanske igre z neštetimi prizori in intermezzi, Arthur Adamov, je po poreklu Rus, rojen v Kislovodsku na Kavkazu, čigar starše in šestletnega dečka je zatekla prva svetovna vojna v Nemčiji. Družina se je pozneje preselila v Švico, v Ženevo, od tam je šel mladi fant študirat v Nemčijo ter se pozneje preselil v Pariz, kjer se je kot pesnik in pozneje dramatik priključil francoskim umetniškim avantgardistom. Mislim, da se njegovemu delu pozna njegovo rusko poreklo: odsotnost skepse in ironije, ki sta tako tipični za francoskega duha. Ne majka mu prikupnega humorja. Pomlad 71: dramatična pripoved o kratki in krvavi epopeji pariške Komune (1871), v kateri nastopa dolga vrsta oseb, orisanih s skopimi, toda živimi potezami tako v dejanjih kot v besedi. Avtor gleda na dogajanje teh povečini malih - ter človeško simpatičnih ljudi, mož, žena, deklet in otrok, zdaj hrabrih, zdaj prestrašenih, zdaj verujočih in zdaj omahujočih, prav skozi nji- aiiiiiiiiiaiiiiiiiiaiiiif llla■lllllllll•l•lllaa•ll•l■l•llvMllllllll■l>■l■ll•ll••■llllllll■l«lllla«flll■Illllllllllll•utra■>llllllllllllllllllllll■llltl|||||f itiiitiiiiiiiiiitiiiiiirTiiiiiiiiiiititiiiiiifiiiiaiiiaiiiaiiiiiiiii-aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiVTfiiiiiiTMiiiiiiiMiiirfiiiiiiiniiiiivTiiiiiif llallllllll■llllllKItslllllll■llll■■ll•lalll PRIZNANJE ODLOČNEMU BORCU ZA PRAVICE CRNCEV Martin Luther King izbran za Nobelovo nagrado za mir King, ki ga je vesela vest našla v bolnišnici, je tretji črnec, ki je dobil Nobelovo nagrado za mir - Odločitev norveške komisije pomeni moralno pomoč za Johnsona I OSLO, 14. — črnski integracio-nist v ZDA dr. Martin Luther King je prejel Nobelovo nagrado za mir 1964. ", j Kakor po navadi «Nobelov odbor« v norveškem parlamentu, ki mu pripada naloga, da vsako leto določi, kdo naj prejme Nobelovo nagrado za mir, ni navedel utemeljitev za svojo izbiro. King bo prejel nagrado — diplomo in 273.000 švedskih kron (približno 32.760.000 lii) — med slovesnostjo 10. decembra na univerzi v Oslu ob navzočnosti norveškega kralja Olava V., norveške vlade, diplomatskega zbora ter predstavnikov norveškega kulturnega in političnega življenja. Martin Luther King je že 12. državljan ZDA, ki bo prejel tako nagrado ter istočasno tretji črnec; pred njim sta bila diplomat in podtajnik OZN Ralph Bun-che (ZDA, 1950) in Albert Luthuli (Južna Afrika, 1. 1960). Martin Luther King se Je rodil v Atlanti (Georgija ZDA) 1. 1929. Po baptistovskem teološkem seminarju «Grozer» v PennsjdvaniJl Je diplomiral na teološki fakulteti unt- sojen na zapor, ker se je udeleževal mo za belce«. Končno so lahko NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiilliiiiiHiiiniNMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiimiiimitiiimiiiiiviiniiiiiiimiimiiiiiiiiimiiii Letalo padlo na vas: II mrtvih BANGKOK, 14. — Neko ameriško močjo nekakšne žičnice, ki so jo letalo-cistema za oskrbo letal med napeljali med holandsko ladjo in poletom je davi ob zori padlo na neko vas približno 200 km severno-vzhodno od Bangkoka. Po prvih informacijah je izgubilo življenje 11 prebivalcev vasi, nadaljnjih šest pa je ranjenih, šest letalcev je s padali odskočilo iz letala, ki mu je začel goreti motor. Poročajo, da se je vseh šest ameriških letalcev rešilo. verze v Bostonu. Leta 1955 je prevzel pomembno vlogo v črnskem gibanju proti segregaciji v ZDA. Vodil je bojkot javnega transporta v Montgomeryju (Alabama). Kot zagovornika načela nenasilja ga je revija ((Time« leta 1963 proglasila za «moža leta«. Istega leta je prejel častni doktorat univerze Yale. «Od bor za sodelovanje med rasami v Chicagu« mu je podelil nagrado «J. Kennedy». Pred kratkim je King v Londonu objavil knjigo ((Zakaj ne moremo čakati«, ki je posvečena gibanju ameriških črncev za državljanske pravice. King Je tudi tretji med nagrajenci, ki so se odlikovali v svoji borbi za svobodo etntčn*h skupin, ki morajo prenašati omejitve in zatiranje. Ostala dva nagrajenca sta bila že omenjeni Luthuli in J, 1935 nemški prottnacist Karl von Ossietzky. Martin Luther King, ki Je sedaj predsednik «Zveze krščanskih cerkva Juga« v ZDA, je tudi eden izmed voditeljev »Zveze za napredek nebelih ljudi«, že večkrat je bil ob- integracionističnih demonstracij v državah Juga. Bil je v prijateljskih odnosih s pokojnim predsednikom Kennedyjem. V sedanji predvolilni kampanji je zavzel stališče proti senatorju Goldwaterju. Večkrat je potoval po vsem svetu kot zagovornik pravic črncev. Pred kratkim ga je v Vatikanu sprejel papež Pavel VI. Martin Luther King je imel šele 27 let, ko se je postavil na čelo majhne toda odločne vojske mladih črncev in belcev ter pričel prvo «nenasilno» bitko črncev A-merike. šlo je za to, da se poruši plemenska pregraja v občinskih avtobusih v MontegomeryJu (Alabama). Tedaj — bilo je to 1956 —• je malokdo verjel, da bi lahko taka ((direktna« borba mogla roditi kak rezultat. King in mnogi njegovi pristaši so tedaj prvič končali v zaporu in od tistega dne pred osmimi leti pa do danes se Je King še kakih dvajsetkrat vrnil v zapor, včasih tudi za daljšo dobo, tako da je imel čas napisati v jetniški celici celo razlo-žitev metode za borbo, kakršno je vodil Mahatma Ghandi. V teh letih so mnogi vsako akcijo, ki jo je pričel King in njegovi mladi pristaši, pripravljeni iti v Ječo toda nikakor ne popustiti, pozdravljali z nasmehom, v katerem se je izražal dvom o končnem uspehu. Tako je bilo tudi z ekspedicijo «potnikov prostosti« proti rasni pregraji v meddržavnih avtobusih leta 1961. Takrat Je prišlo do vrste dramatičnih aretacij, pretepov in tudi groženj rasističnih množic, vendar pa je izginilo na stotine napisov «sa V Neaplju se je potopila holandska ladja NEAPELJ, 14. — Pred vojaškim pomolom S. Vincenzo se je ob 9.12 potopila holandska trgovska ladja »Doris« (3000 t). Holandska ladja, ki Je prispela iz turškega pristanišča Iskende-run s tovorom 700 ton, se je ponoči zasidrala pred pristaniščem, da bi potem podnevi zaplula v pristanišče. Ponoči pa so valovi vedno bolj naraščali, tako da je ladjo zagnalo na skale pred pomolom S. Vincenza. Pri tem Je bila ladja močno poškodovana, tako da Je začela zajemati vodo. Kmalu se je skoraj ves prednji del trupa potopil. Ker ni bilo mogoče preprečiti, da voda ne bi ladjo zalivala, se Je »Doris« potopila. Posadko so rešili s po- neko drugo ladjo, ki je prišla v bližino za morebitno pomoč. Morje je na mestu, kjer se je ladja potopila, globoko kakih 5 m, in v bližini je postavljena straža. Grška ladja «Dia» (2865 t) je javila, da se potaplja v Biskajskem zalivu. Posadko 19 mož je rešila nemška ladja «Vulkan» (19931 t). SEUL, 14. — Velik ribiški čoln, na katerem je bilo 30 oseb, se je med nevihto prevrgel ob obali Južne Koreje. Po prvih vesteh je 23 oseb izgubilo življenje. mo proti časnikarju, temveč tudi proti odgovornemu uredniku dnevnika. Odvetnik iz Bočna prijavil časnikarja zaradi žalitve Hirohita BOČEN, 14. — Odvetnik Renzu Marchignoli iz Bočna je prijavil državnemu tožilstvu nekega časnikarja, ki Je sedaj kot posebni do pisnlk nekega milanskega dnevnika v Tokiu, zaradi žalitev japonskega cesarja Hirohito. Odvetnik, ki je v mestu poznan kot športni delavec, je povod za prijavo proti omenjenemu časnikarju našel v nekem komentarju o otvoritvi olimpijskih iger, ki Je bil v nedeljo objavljen na prvi strani milanskega dnevnt ka. Dr. Marchignoli Je nadalje za 4ozmos 48> v vesolju BONN, 14. — I? observatorija v Bohumu so sporočili, da so ob 12.30 ujeli znake, po katerih bi bilo sklepati, da so v Sovjetski zvezi napravili kak nov vesoljski poskus. Znaki imajo isto frekvenco kakor znaki z vesoljske ladje. ki je včeraj pristala na Zemlji, in ‘poslušali so Jih približno 6 minut. Predstavnik observatorija je dejal, da še ni mogoče reči, od kod so prihajali tl znaki. Iz Moskve pa se je izvedelo, da so v Sovjetski zvezi davi izstrelili znanstveni satelit «Kozmos». To Je že 48, satelit te serije, ki se je pričela leta 1962. Kot Je znano, proučujejo s pomočjo teh satelitov stanje v višjih sferah. Po nekaterih vesteh je možno, da bo za tem «Kozmosom» izstreljena druga vesoljska ladja tipa «Voshod». Pri tem se navaja, da je bil malo pred «Voshodom», ki )c včeraj pristal na Zemlji, izstreljen «Kozmos 47». PARIZ, 14. — Neka ženska je na Eifflovem stolpu napravila samomor. To je že tretji samomoi v času manj kot enega tedna. Odkar so stolp zgradili 1. 1889, pa Je to že sporočila veselo vest. Iz bolnišnice hteval, naj se uvede postopek ne sa- 337. samomor, *bt moral priti po dveh dneh. Go rasisti in «Klu-Klux-Klan» nastopali le še proti nezaščitenim posameznikom, kot na primer proti pismonoši, ((samotnemu pešcu«, ki ni nikoli prispel v Birmingham, cilj njegovega protestnega pohoda, temveč so ga našli ustreljenega na avto cesti, po kateri je sam korakal. Nekaj mesecev pozneje je sledila akcija «sit-ins»: demonstranti so zasedli restavracije ter ostali tamkaj cele dneve ter tako protestirali proti odklanjanju postrežbe. V tem primeru je bilo malo zmag, toda zakon za državljanske pravice črncev, ki je bil letos odobren, predstavlja glede obvezne integracije v javnih lokalih zakonsko sankcijo za to, kar je hotel King s svojimi prostovoljci doseči. Leta 1963 so sledile demonstracije v Birminghamu, ki so dosegle svoj višek, ko je policija na borce za črnsko emancipacijo pognala policijske pse. V tistih dneh so King in njegovi pristaši opustili sklicevanje na zakonske pravice, da bi dosegli izpustitev iz zaporov. Tako je prišlo do tega, da so bili zapori natlačeni in policija je morala prenehati z aretacijami, ker v zaporih ni bilo več prostora. Tudi v Birminghamu so morale upirajoče se oblasti vendarle nekoliko popustiti. Medtem, je Martin Luther King prestal tri atentate. Ko je septembra 1958 v New Yorku v Harlemu podpisoval svojo knjigo «Pohod proti svobodi«, ga je neka ženska napadla; v eni roki je imela pištolo v drugi pa nož, s katerim ga je ranila. King je moral na operacijo in odstraniti so mu morali nekaj centimetrov neke kosti, da ne bi prišlo do infekcije. Se sedaj čuti posledice rane. Pri drugem atentatu je neki neznanec streljal na Kinga pred vrati njegove hiše v Atlanti. Leto pozneje pa mu je nekdo zagnal na dvorišča hiše dinamitni naboj, jf:i pa ni eksplodiral. Večkrat so pripadniki Klu Klux Klana ponoči pred Kingovim stanovanjem postavili goreči križ, zločesto znamenje grožnje te rasistične sekte. Da je prišlo do raznih zmag v protirasistični borbi, se je treba zahvaliti prav dejstvu, da je in-tegracionistično gibanje s Kingovim nenasiljem ter s svojimi miroljubnimi metodami takorekoč prisililo centralno vlado, da je nastopila v zaščito integracionistov. Mnoge ječe so seveda pustile na Kingu tudi posledice; njegovo zdravje je oslabljeno. Podelitev Nobelove nagrade za mir (kot se je izvedelo iz Osla, je bila dodeljena soglasno) ni samo čast in priznanje Kingu, temveč bo imela velik odziv pri vseh ameriških črncih, ki bodo ponosni ob moralnem, kulturnem in političnem priznanju, ki ga predstavlja nagrada. Prav gotovo bo imela ta podelitev tudi nekaj vpliva v sedanji predvolilni propagandi, saj se je King, kot omenjeno, že Izrekel proti Goldwaterju. ATLANTA, 14. — Luther King Je izvedel, da Je bil Izbran za Nobelovo nagrado za mir 1964 v bolnišnici St. Joseph Prišel je v bolnišnico davi zaradi splošnega pregleda. Njegova žena Je Izjavila, da je mož »zelo Izčrpan« In da skoraj ni hotel verjeti, ko mu je po telefonu spa King je dejala, da je izčrpan zaradi čezmernega dela v zadnjem času — govori, predavanja, potovanje v Evropo — in pa zaradi dela med nedavno konferenco državne konvencije krščanskih cerkva Juga v ZDA. V razgovoru š časnikarji je Martin Luther King dejal, da se čuti v tem trenutku zelo ganjen. «Te nagrade ne smatram za osebno počastitev temveč za priznanje disciplini, čutu za mero in pogumu milijonov črncev in belcev dobre volje, ki so šli po poti nenasilja, da bi zavladala pravičnost ter zakon ljubezni v vsej naši deželi. Ohrabrujoče je, da ima svet gibanje za državljanske pravice v ZDA za dovolj močno kot moralno o-bliko, da je vredno takega priznanja.« King je še dejal, da bo dal vso nagrado na razpolago gibanju za državljanske pravice ter združenju krščanskih voditeljev na jugu. Oddani v Egiptu zavoji z eksplozivom KAIRO, 14. — Zavoji z eksplozivi, namenjeni nemškim tehnikom, ki delajo v ZAR, so bili oddani na pošto v ZAR; tako trdi list «A1 Ahram«, ki objavlja še nekatere podrobnosti o tej zadevi. Eden oa teh zavojev je imel ((glavo« egiptovske državne banke. Prav to je pritegnilo pozornost egiptovske tajne službe, kajti noben nemški tehnik — tako poroča «A1 A-hram« — ni Imel nič opraviti s to banko. Razen tega pa tiska na za voju banka že več let ne uporablja. Potem ko so pregledali zavoj, so ugotovili, da je v njem eksploziv. «A1 Ahram« piše, da je moral zavoje In formularje kak tuj uradnik, ki je dokončno zapustil Egipt/ukrasti. Zavoji so bili pripravljeni v Inozemstvu, nadaljuje list, nato pa so jih potniki prinesli v Egipt ter jih oddali v Kairu na pošto. «A1 Ahram« pripominja, da so bili leta 1962 podobni zavoji, namenjeni tudi nemškim tehnikom, odposlani iz inozemstva. Odkar taka pot, dostavlja Ust, ni bila več skrivnost za agente egiptovske informativne službe, so njihovi izraelski tovariši uporabili to novo tehniko. Odkriti na Poljskem skupni grobovi nacističnih žrtev VARŠAVA, 14. - Poljska tiskov-na agencija poroča da so pri izkopavanju v gozdu pri NIepolomicah blizu Krakova odkrili nekaj skupnih grobov z žrtvami nacistov. V enem izmed teh skupnih grobov so bili ostanki kakih sto žrtev. Pripovedujejo, da so nacisti v začetku oktobra 1943 pripeljali na to področje večje število jetnikov. Nekatere priče zatrjujejo, da so nacisti razen Poljakov in židov pokončali tamkaj tudi italijanske In francoske vojne ujetnike. Izkopavanja Je vodilo vodstvo preiskovalne komisije za zločine, ki so jih napravili nacisti na Poljskem. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii,,,,,,,,!,!,,,,, Pri cestni nesreči zgorele štiri osebe Pri podobni nesreči v Peruju je izgubilo življenje 19 oseb CASTROVILLARI, 14. — štiri osebe so Izgubile življenje preteklo noč v kraju Camerota, kjer je neki «600» zgorel, potem ko se je s ceste skotalil v globino. COPERTINO (Lecce), 14. — Na pokrajinski cesti Leveranno—Coper-tino je neki avto «1500» povozil tri kolesarje stare 14 let Dva sta umrla med prevozom v bolnišnico, medtem ko se je stanje tretjega rahlo izboljšalo Karabinjerji so ugotovili, da so za nesrečo deloma krivi dečki sami. Vračali so se že ptoli jutru s prazno vanja patrona. Vozili so se v skupini In nobeden ni Imel predpisantn luči. Vozač avtomobila je vozil s srednjimi lučmi m je mlade kole sarje opazil, ko se Jim ni mogel več izogniti. LIMA, 14. — Neki avtobus je v bližini Huancayona v Srednjem Pe ruju zletel v neki prepad ln se pri tem vnel. Pri nesreči Je 19 oseb zgorelo, ranjenih pa je 21. Žrtve orkana HONG KONG, 14 — število žilev ..aana «Dot» v Hung Kongu Je na raslo na 22. Razen tega Je 13 oseb pogrešanih in 85 ranjenih. Brez strehe Je ostalo ekrog 500 oseb. Trije mrtvi pri preprečevanju odhoda župnika OPORTO. 14. — Do hudih nerp dov, pri katerih so tri osebe Izgubile življenje petnajst pa Jih Je bilo ranjenih. Je prišlo v Lourosi, vasi s 300 prebivalci kakih 20 km južno od Oporta. Prebivalci so hoteli preprečiti zamenjavo svojega župnika, ki si je pridobil vre njihove slmpa tije. Predvčerajšnjim Je prišel novi župnik, toda prebivalci so postavili stražo, da stari župnik ni mogel oditi. Danes Je hotel župnik oditi pod zaščito orožnikov. Toda skoraj vsi prebivalci so se zgrnili okrog njega. Orožniki so začeli streljati v zrak ln krogle so zadele tri osebe, ki so bile dokaj oddaljene; do smrti Je btl zadet neki inošM, neko 18 letno dekle ln neki otrok. hove oči. Preveč jih je, da bi jih mogli v kratkem poročilu našteti. Skoraj vsi so v tragičnem koncu, v smrti, veliki. Zgradba: dramatični konflikt je samo nakazan — nasprotniki ko-munardov nastopajo samo v simboliziranih lutkovnih prizorih (Bismarck, Thiers, Narodna skupščina, Francoska banka, Pomirjevalec in Komuna). V igri sami raste dramatična napetost v kratkih, hitro se vrstečih prizorih. Od prvotnega vedrega optimizmu do tragično krvavega konca. Tehnika spominja na Biichnerja (Vozzek, Dantonova smrt) in kajpada na Brechta. Vendar bi si ne upal govoriti o neposrednem vplivu. Adamov kaže tudi P” kompoziciji izviren prijem. Tisto, kar v Pomladi 71 ogreje gledalca, je avtorjeva — skoraj bi rekel naivna — zanesenost, ki premaga v inspirativnem zagonu marsikatere čeri in zapreke tehnične virtuoznosti. Gledalec (in bralec) ima vtis, da je celotna igra napisana v enem samem zaletu. Osebe živijo in dejstbujejo, verujejo in se borijo, se veselijo in trpijo, ljubijo in se zapletajo v svoje malenkostne osebne zadeve, — pa vendar, ko je iQre konec, te pretrese nekakšna metafizična groza: krvavi poraz Komune je moral kljub vsemu vsebovati neki višji, da ne rečem metafizični pomen. Vse te žrtve, vse to žrtvovanje se ni moglo, se ni smelo izliti v pesek. Igra s svojimi neštetimi prizori in nastopajočimi osebami ja terjala režiserja, kakršen je Bojan Stupica. Tu so množični nastopi, ki se z naglico vrstijo drug za drugim, tu so lutkovni intermezzi, tu je hitra menjava prizorišč. Treba je podčrtati, da je tudi zamisel scene delo Bojana Stupice, ki je pokazal tokrat nove momente svoje odrske u-stvarjalnosti. Ni bil pritegnjen v igro samo malone ves ansambel Drame, tu je nastopila vrsta gojencev igralske akademije, začetnikov, statistov. Stupica je kot izkušen odrski čarovnik izvlekel za en večer iz vsakega teh nastopajočih vse, kar je kdo imel v sebi. Mislim pa, da bi bil mogel režiser uprizoritev, ki traja skoraj tri ure in pol, skrajšati še za kakšen prizor. Zlasti bi bilo po mojem mnenju koristno črtati nekaj okrutnih scen ob koncu igre, ki se ponavljajo, posebej P® še simbolični zaključek, ki je ne' potrebno vsiljiv in ki ga tudi avtor ni predpisal. Naj omenim samo nekaj vidnejših stvaritev te igre, katere glavni junak je pravzaprav P°‘ riška Komuna. V Tontonu, članu narodne garde in starem revolucionarju, ki je bil že enkrat na barikadah izgubil nogo, je Stane Sever spet ustvaril enega od svojih izrazitih in nepozabnih likov-Robat, neizprosen revolucionar, pa spet mehak in skoraj otroško zaupljiv, prisrčno humoren, junak in bojazljivec hkrati — Hva podoba človeka iz ljudstva. Urednika revolucionarnega časopisa Roberta Oudeta je v raznih nihajih človeške veličine in slabosti pretresljivo podal Bert Sotlar. 2,v in prepričljiv karakter je ustvarila Helena Erjavčeva kot revolucionarka in Robertova žena Jean-ne-Marie. Majda Potokarjeva in Ali Raner sta z otroško prisrčnostjo zaigrala sestro in brata Riette in Ririja. Kavarnarico mi. mater prejšnjih dveh. je Psl' hološko tenkočutno igrala Severjeva, čevrav bi si bil brale teksta predstavljal to ženo 1 ljudstva nckolikan) drugačno. ze Rozman je ustvaril lik R'-err Fournierja živo in pretresljiv ■ Poljsko revolucionarko Poljo je presenetljivo zadržanostjo Poc]n Duša Počkajeva; Slavka va pa je v istem smislu poustv, rila rusko intemacionalistko S J jo. Z nasprotne strani je Rudi Kosmač izrazit in skrbn izdelan karakter patra Villedieu, ■ če sem naštel le nekaj vidvej ših likov in stvaritev, ne pomeni, da niso bili še nekateri drugi n enako pomembni višini. Naj P° črtam, da so bile tudi najmanj še enlzodne vloge pretehtano P stavljene in skrbno izdelane. Navzočnost avtorja, ki s0 ^ igralci za trenutek pritegnili n oder, je ganila. Občinstvo Pr dve dejanji nista posebno °9re..[ Toda ob koncu igre, ko je trapi ni zaključek omogočil gledoic pogledati nazaj preko vsega del nja, je doživela igra glasno oa bravanje. , VLADIMIR BARTOL Mauriarnva knjiga o de Gaullu PARIZ, 14. — Francoski katoliški pisatelj, akademik In No0* lov nagrajenec Frangols Mauri je napisal knjigo o de Oaul . ki bo izšla pri založbi Grasset bo v prodaji od 1. novemu dalje. • • • BEVERLY HILLS, 14. - Am*,, riški pevec Vic Damone )e aretiran pod obtožbo, da ie grabil sina, ki je bil do^el‘k0 materi Animariji Pierangell, se je ta pred petimi leti la od Damona, Otroka bodo m° teri vrnili. 15. oktobra 19M Oporoka gospoda Simona Boris Pahor Nekaj je pripomoglo tudi naključje, vendar je bil predvsem vzgib notranjega nemira tisti, ki me je pretekle počitniške dni vodil, ko sem se poklonil najpoprej pepelu gospoda Primoža, potem pa še tistemu gospoda Simona. In je bila prva od teh dveh poti bolj podobna pravemu romanju, ker je zahtevala predhodno premagovanje odpora do nesrečne domovine evropskega gorja medtem ko je bila druga pot vesela vrnitev v zamišljeno lepoto planinskega sveta, kamor smo nekoč nosili skrivat pred biriči dragoceno mladost naših sanj. A te primerjave mi prihajajo na misel šele zdaj, kakor da se šele zdaj razločno zavedam, da sta bila ta dva naša gospoda obadva duhovna gospoda, in da sta obadva okusila precej grenkobe zavoljo pomena, ki sta ga hotela imeti in ki sta ga tudi imela pri določanju usode slovenskih ljudi. Kajti kljub časovni oddaljenosti, kljub značajskim razločkom, kljub drugačnim, življenjskim pogojem sta si vendar zelo podobna v vnemi, s katero sta se upirala zgodovinskim danostim, zelo sorodna v skoraj nezaslišani veri v prihodnost svojega rodu. V samotni derendingenški cerkvi sem bil sam z gospodom Primožem, nemški ljudje so odšli po svojih opravkih in niso vedeli za najin sestanek. Onkraj ograj so bila na jablanah majhna jabolka še zelena n julijskem popoldanskem soncu; tišina je bila zbrana, po oknih in zidkih so tleli zgoščeni plameni gorečk. Da, bila sva sama in on je bil najpoprej zadržan, ker ni vedel, s kakšnim namenom prihajam, ko pa sem mu govoril o tržaških ulicah, se je njegov obraz razsvetlil. Zbudila se mu je spet podoba majhnega mesteca, ki visi prilepljeno na pobočje strmega griča, videl je soline zdolz brega in božji hram, v katerem je njegova krepka slovenska beseda segala vernikom do srca. Seveda, ni si mogel predstavljati, kakšno je dandanes naše mesto, a zbrano je poslušal pripoved o naši zgodovini, o boju za obstanek skozi štiri dolga stoletja, ki so potekla, odkar nas je zapustil. In stisnil je veke, da bi se še bolj zbral in da bi ga nič zunanjega, niti tišina nemških vrtov ne motila. I In tako sem mu dolgo pravil o napredku, o obveznem šolanju, o omiki tega našega dvajsetega stoletja, da so mu oči zažarele, kakor da je nenadoma zagledal čudežno uresničenje svojih sanj. Ko pa sem mu priznal, da je kljub takšnemu napredku nerazumljivo, kako postaja zmeraj bolj mlačna v nas ljubezen do jezika, ki smo ga s takšno težavo rešili, je nje-Bov pogled postal strog. Hotel je vedeti, če sem zato prišel od tako daleč, da bi vznemirjal njegov pepel s takšnimi vestmi. In razsrdil se je še huje in se zadrl, ali je tam na Nemškem spravil naš jezik v knjigo zato, da bodo nekoč njegovi potomci ta jezik zapostavljali. Njegov globoki glas se je odbijal od sten osamljenega svetišča in me oblegal z vseh strani, da sem bil ujet v valove silne in nepomirljive jeze. In stal sem nem pred pričujočim, a nevidnim sodnikom, in čakal, da bi mu mogel razložiti, kako sem se podal na dolgo pot prav zavoljo upahja in želje, da mi bo Pomagal izruvati dvom, ki skuša zmeraj znova pognati korenike v meni. Stal sem nem, zakaj gospod Primož se je na smrt užaljen, kakor se mu ni zgodilo nikdar v življenju, umaknil, zidovi pa so me hladno opazovali, ko da sem predmet, ki je ozračju tuj in odveč. V Kobaridu je bilo drugače. Množica je bila zbrana ob kipu gospoda Simona, pomembni možje so ga učeno slavili, gorečke na oknih pa so se prazni-ško vnemale. Vse je bilo kakor nalašč tako pripravljeno, da bi se človek lahko prepustil svetlemu razpoloženju in pesnikovi pesmi, ki jo je zbor oddajal ljudem, hišam, zastavam, cvetju in planinam. In toliko bolj je bilo videti, da se bodo razglašenosti v nieni ublažile, ker sem videl gospoda Simona, kako hodi posredi ljudi in se dobrohotno sam pri sebi smehlja, potolažen, da ni več črnih srajc, ki bi oskrunjale planinski zrak, srečen, da njegova pesem o Soči prosto valovi nad strehami in polji v vse smeri. Najbolj pa je njegov obraz spremenjen, ko stopi uied šolarje in ne ve, pri katerem, naj se ustavi, koga naj nagovori, kajti vse hkrati objema z zadoščenim pogledom. In nič jih ne opominja zato, ker klepetajo in ne poslušajo znamenitega govornika, nič jim ne zameri, da se prerivajo ob stojnici s sadjem in bonboni; vse mu je dobro in prav ob zavesti, da so malčki izven nevarnosti in jim nihče več ne vsiljuje tuje slovnice niti pesmi tujega pesnika. A ko sem ga tako opazoval in mi je bilo žal, da sem se Poprej jezil na otročad, ki je tako nespoštljivo zgovorna, a je Oospod Simon nič ne graja, se je njegov korak obrnil v mojo smer. Da, bilo je tako nepričakovano, da sem bil docela nepripravljen, in ko se je ustavil ob moji levi rami. se nisem premaknil, kajti videl sem, da se je njegov obraz zresnil, ko je zapustil otroke. «Kje so vaši?« je vprašal, njegov glas pa je bil kakor glas spovednika, ki šepeta za zamreženim okencem. "Kje so vaši?« je ponovil strožje, a pridušeno, da ne bi motil Poslušalcev. «Zakaj ni bilo tržaškega človeka, ki bi stopil na °der in me pozdravil? Ali pa za vas moja pesem ne velja več, ker ste onkraj meje? Kje so vaši dijaki? Kam ste to tako sončno septembrsko nedeljo peljali šolarje? Čigavi ste prav-zapruv?« Da, stal sem nem in se spomnil besed gospoda Primoža, medtem ko so govornikove besede vrele iz zvočnika in je bila okoli mene šolska mladina še bolj zgovorna, ker ji je gospod Simon dajal potuho. On pa, tako se mi je zdelo, se mi je še bolj približal, se celo z ramo dotaknil moje rame, da sem čutil njegov dih na svojem licu. ■-(Pa ne,« je rekel, «da ste me krstili za slavčka zato, da bi me zdaj v stehniziranem svetu lažje odložili med stavo Šaro? Kuj ste res v svoji sentimentalni ljubezni do hribov sprejeli samo moje stihe o planinah, in ste zdaj, ko vam za naravo ni nič več mar, zavrgli tudi mojo pesem?« Potem se je premaknil in njegova roka se je najprej dotaknila mojega lakta, zatem pa ga skoraj stisnila. In zvišal je Blas, kajti tudi govornik je zdaj bolj razburjeno grmel iz zvoč-nika; pridušeno, a razločno, kakor da zloguje, je gospod Simon nadaljeval. «A saj za božjo voljo vendar ne mislite, da sem ves v ti-stih blagoglasnih rimah, da sem se vsega dal v ljubezen do planin! Kaj pa strah pred neznanko prihodnosti? Kaj pa strah, fa se naš splav, naša majhna domačija ne pogrezne v valovih, ki udarjajo vanjo? Kam ste dali te moje moške klice? Ali pa stc otopeli in oglušeli prav vi, ki ste zrasli ob morju in ste *ato najbolj poklicani, da sprejmete moje simbole in mi kot dobri mornarji vrnete zvestobo za zvestobo?« Premaknil sem se, da bi se rešil občutka krivde, da bi mu kaj odgovoril in mu tako ne pustil nadaljevati. A njegova roka me je pridržala. s Kam pravzaprav greste?« je spet ogorčeno vprašal. «Kam Pdje vaša pot? Pa se vendar le ne pripravljate na to, da me boste zatajili, do boste ukradli mojo pesem svojim potomcem, yh prikrajšali za edino dragocenost, ki ste jo rešili skozi sto-let1a. za slovensko besedo?« Spet sem čutil stisk njegove roke na laktu. <lie' d’Europa» — Technicolor. Fenice 16.00 «11 castello dei morti vi-vi». Grattacielo 15.00 «Scusa, me lo presti tuo m ari to?» Jack Lemmon, Ro-my Schneider. Alabarda 16.30 «Danza macabras Barbara Steele, George Riviere. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.30 «11 chirurgo o-pera» Prepovedano mladini. Aurora 16.30 »La donna di paglia«. Cristallo 16.00 «OSS 117 minaccia Bangkok« Technicolor. Capitol 16.00 «1 vincitori)) George Hamilton, Elke Sommer. Garibaldi 16.00 Charlotovi zabavni filmi. Impero 16.30 «Tra due donne«. Moderno 15.30 «Estasi» Technicolor. Dirk Bogarde, Genevieve Page. Astra 16.30 «Maoiste l’eroe piu forte del mondo«. Astoria 16.30 «Uomini violenti« Glenn Ford. Technicolor. Abbazia 16.00 »Vino, whisky e acqua salata« Technioolor. Raimondo Via-nello; Prepovedano mladini. Ideale 16.00 «Urlo contro melodia* Technicolor. Peppino di Capri. Skedenj 18.00 «Rosmunda e Alboino* Scopecolor. Jack Palance, Eleonora Rossi Drago. Gledališča VERDI Pri blagajni! gledališča Verdi se je začela rezervacija abonmajev za operno sezono 1961-65. Za potrjevanje starih abonmajev in sprejemanje novih je blagajna odprta vsak dan od 9.30 do 13. in od 16. do 19. ure. TEATRO STABILE V Avditoriju, z vhodom Iz Ul. Tor Bandena, danes 15. t.m. ob 21. uri za red A «Komični teater« Carla Goldonija. Tekst Luigija Lunarija, režija Eripranda Viscontija Scene in kostumi Luca Sabatelllja, glasba Doria-na Saracina. Pri osrednji prodajalni vstopnic v galeriji Protti se nadaljuje potrjevanje in sprejemanje novih abonmajev ter prodaja vstopnic. PROSVETNO DRUŠTVO « SLAVKO ŠKAMPERLE » priredi, v svojih prostorih v danes 15. t. m. ob 20. uri PREDAVANJE ŽENA, MATI, OTROK Predavala bo diplomirana babica Vabimo žene, da se udeleže ponoštevilno. Prosimo točnost! VLAGANJE PROŠENJ ZA AKADEMSKO LETO 1964-65 Podporno društvo «Dijaška Matica« sporoča, da se prošnje za dolgoročno brezobrestno posojilo za akademsko leto 1964-65 vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih visokošolci lahko dobijo pri odboru »Dijaške Matice« v Trstu — Ul-Geppa 9. Prošnje se sprejemajo do 16. oktobra t. L Mali oglasi PODI m pokrivala za poae, preproge ln sintetične preproge za nodnlke iz plastike, gume, Mouuette tu raklon. Beneške zavese (tende vene-z.ane) po meri. zastori Clnz lava-tex, prevleke iz plastike A. H- P-ITALPLAST — Trg Ospedale St; *• Tel 95-919. DAKVVIL — Plazza S. Giovannl št > — natančna in vestna popravila “f In zlatnine. DCBiib različne štedilnike na Hr-va in premor, na plin in elektriko, različne peči, tratne-'”" '■če in na usen, pralne stroje in hladilnike najboljših znamk, plačilo po doeovoru, tudi na obroke PRI CARLU BRUSI-NI, Trst, Ul. C. Battisti št. 20. Tel 29041 Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok Grgiča Mihaela-Mihca daruje družina Bole 2000 lir za Dijaško Matico. PRALNI STROJI avtomatični, superavtomatični Jn ultrasuperavtomatični SIEMMENS - MINERVA NAONIS - INDESIT ter vsi elektrogospodinjskl predmeti od sušilca za lase do vseh drugih elektro-industrijskih potrebščin IZVAŽAMO V VSE DRŽAVE fco BIVALIŠČE Radio trgovina SERGI0 R0SELLI TR1ESTE - TRST Ul. Tor San Picro 2 Tel. 31294 UNIVERSALTECNICA RADIO - TELEVIZORJI • ELEKTR0G0SP0DINJSKI PREDMETI Superavtomatični pralni stroji CANDV — REX — CGE Izredne cene za izvoz Dostava na dom brez posebnih’ izvoznih stroškov v vse predele Jugoslavije UNIVERSALTECNICA Corso Garibaldi H. 4 — IM. TR1ESTK - TRST, 41241 ki Trg Goldoni M- 1 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Pri izginotju štirinajste kokoši Gorišfeo-benešfci dnevnik je na kurniku zazvonil alarmni zvonec1 uaun BBČmKm svm r-”g Pri prvi obsodbi so sodniki upoštevali določene duševne motnje obtoženke - Sodni dan zaradi razbitih vaz za rože Pred prizivnim sodiščem (predsednik Palermo, tožitelj Marši, zapisnikar Parigi) bi se morala zagovarjati 51-let,na Lina Trevisiol por. Diana, stara 51 let, iz Pasiana pri Pordenonu, ki je bila obtožena, da je ukradla 14 kokoši. Do obravnave Pa ni prišlo, ker je odv. Montini, ki bi moral zagovarjati obtoženko, bolan. Spričo te upravičene prepreke, so sodniki odložili obravnavo na 26' novembra letos. Trevisiolin primer ne spada pravzaprav v navaden kriminal, na katerega smo navajeni pri skoraj vsth dogajanjih na sodnijskem področju. Gre bolj za patološki primer, kar prvostopni sodniki v Pordenonu vsaj deloma upoštevali pri svoji razsodbi dne 19. septembra lani, ko so jo obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 3 mesece zapora ter na 15.000 lir globe zaradi tatvi-9® ene kokoši. Glede kraje ostalih trinajst kokoši pa so menili, da ne obstajajo dovoljni dokazi za njeno krivdo ter so jo zato oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Primer te ženske pa je toliko pomembnejši, če se pomisli da je bilo hieno gmotno stanje za časa tatvine razmeroma zelo dobro, med dru-tudi zato, ker je žena Giusep-Pa Diane, ki je bil za časa teh dogodkov (ne vemo, če je še sedaj) župan v Pasianu. . Toda poglejmo, kako so se odvijali dogodki, ki sc županovo ženo Pripeljali pred sodnike. 22. marca iani sta brata Luigi in Alvise Dia-n* (ki sta županova brata) slišala, da je zabrnel alarmni električni zvtoec, ki sta ga povezala z neko naipravo ob vhodu v kurnik, ki 1e t‘k njunega doma. Brata sta poskrbela za alarmno napravo, ker se je bilo v preteklosti že večkrat zgodilo, da so neznanci obiskali njun kur-n>k ter odnesli vsega skupaj 13 kokoši. Takoj ko je zvonec zabrnel, sta brata stekla do kurnika in lahko Si mislimo, kolikšno je bilo njuno Presenečenje, ko sta zagledala bratrančevo ženo s kuro v rokah. Prijela sta jo in odpeljala v kuhinjo, kier sta jo temeljito zaslišala, žensko je bilo seveda sram ter je priznala, da je kuro hotela res ukrasti, ker bi se morila naslednjega dne baie odpeljati v neko bližnjo vas, tjda ni imela denarja za vožnjo, ra njen izgovor seveda ni držal, novitev takih razredov predvideva zakon o novi šolski reformi in ustanovitvi nove enotne srednje šole. Vsak tak razred ne bo smel i-meti več kot 15 dijakov, razredni šolski sveti pa bodo morali do 15. novembra predstaviti seznam dijakov, ki bi prišli v poštev za pouk v posebnih razredih. Te dijake bo pred vključitvijo v posebni razred izprašala komisija, ki jo bo imenoval šolski skrbnik in v kateri bo moral biti vsaj en neuropsi-hiater za otroke. Ta komisija bo morala sporočiti svoje sklepe ravnateljem šolskih zavodov do 30. novembra, posebni razredi pa bodo morali začeti delovati od prvega tedna v decembru. za sekiro ter ga hotela udariti. Moški pa je bil urnejši, ji vzel orožje iz rok ter zgrabil za stol, da bi jo udaril. To je zadostovalo policijskim oiganom, da so ga prijavili sodišču zaradi nasilnega vdora v tuje stanovanje. Kazenski sodniki so Falconerja spoznali za krivega ter so ga obsodili na 8 mesecev zapora. Obtoženec se je pritožil proti tej razsodbi, trdeč predvsem, da ni zagrešil kaznivega dejanja, ker je šlo za silobran, če pa bi sodniki ne hoteli sprejeti te teze, gi ba morali oprostiti zaradi pomanjkanja dokazov, ali pa vsaj upoštevati hudo izzivanje s strani ženske. Obravnava se še ni zaključila, ker je obtoženec bolan. Ustanovitev razredov za manj nadarjene dijake Ministrstvo za javno vzgojo je kakor poročajo iz Rima, odredilo, da se v 20 pokrajinah, med katerimi je tudi tržaška, v letošnjem šolskem letu ustanovijo pri srednjih šolah posebni razredi za dijake, ki so manj nadarjeni in imajo lažje anomalije značaja. Usta- VEDNO VEČ TRŽAČANOV HODI ČEZ MEJE 31.596 Tržačanov je letos prvič zaprosilo za potni list Največ novih potnih listov je bilo izdanih za Jugoslavijo Urad za prepustnice je doslej obnovil 80.000 italijanskih in 34.000 jugoslovanskih propustnic žrtev nesreče na delu je postal včeraj 54-letni pristaniški delavec Mario Koblar iz Ul. Puccini 12. Koblar je v starem pristanišču, pri skladišču štev. 14. zavezoval težak tovor. Komaj je žerjav dvignil tovor, se je ta odvil s konopca in padel Koblarju na levo nogo. Ponesrečenca so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi rane na palcu leve noge. Okreval bo v 25 dneh. Večina sprejela predloženi zazidalni načrt ki ogroža slovensko skupnost v Štandrežu in Sovodnjah Dr. Sancin: Ni dovolj za narodno manjšino nemoten razvoj, ampak ji je treba tudi pomagati v okviru zaščitnega zakona - Primer Nabrežine utemeljuje zaskrbljenost ■ Za predloženi načrt so glasovali svetovalci KD in MSI Vedno več Tržačanov hodi na izlete in dopuste čez mejo. O tem pričajo podatki o mejnih prehodih s propustnicami, kakor tudi podatki o številu izdanih potnih listov. Povpraševanje po potnih listih se .ie letos tako povečalo, da so morali v začetku poletja na ____ ... pristojnem uradu na kvesturi po- jte* sta biata dobro vedela, da je množiti število uslužbencev, ki so b‘lo ženskim gmotno stanje razni e- j včasih delali tudi ob nedeljah, da tema dobro 'so čimprej ugodili prošnjam. zn?faua ?a Sta,še "i1Ua V nj°: I Tako so do septembra izdali le- zac-emo ?.HPOl,eg da?^nje tos nad 15 tisoč notnih listov več jtMp tU ! -teteajst drugih •» Ba- ^t v enakem razdobju lanskega let.a. Do konca leta se bo ta razli-P -llii-!Vd°'i-‘'“k nai;n.Pt 00 ka seveda še povečala. Lani so do gff r as?« •ga*s& as v« jriii'1?j. j' tesala', “se 7. 1 ob boncu •"*«* 'r'Hieset ^■Odilo tm 1e n- zna^f ker io ie I Ja !etos >e W1° izdamh 7'4M pot' bilo siam tudiP nekai kar ni za- listov, in sicer približno 5.000 siam, tudi nekaj kar ni za kresila. Pozneje sta tudi županova bra-te&nea skušala omiliti celoten dogo-bok, toda zgodilo se je, kar je nud-za policijske oblasti.' žensko so več kot v istem razdobju lanskega leta. V drugem tromesečju pa so izdali 13.883 notnih listov, to je približno J.0p0 več kot. v drugem tromesečju lanskega leta.__Prj te: I’ Prijavili sodišču zaradi S z je zanimivo da Jej izmed.35300'P* Jeznimi obtesanimi okoliščinami. j nilJ listov, k!oi^or^no-1 ordenonski sodniki so jo spoznaii I polovice septembra, kar 3 • ** krivo, toda priznali so ji vrsto vih, medtem ko_ so bili drugi ob Olajševalnih okoliščin. Trevisiolova se je pritožila proti tej razsodbi, trdeč med drugim, da ^ tern primeru sploh ne gre za tat-'jbo, ker sta ji bratranca baje, če-Prav neizrečno dovolila, da odnese ftere i2 njynega kurnika Spričo tega je njen zagovornik zahteval, f*aj j0 oprostijo, ker ni zagrešila kaznivega dejanja. Na koncu naj pripomnimo, da je "dravnik pregledal žensko še pred Pivo obravnavo ter ugotovil določene motnje v njeni duševnosti To dejstvo so upoštevati tudi prvostopni sodniki. * ♦ * V marcu leta 1982 je Stella živec Por Pierretti iz Ul dellEremo 133 Prijavila policiji dogodek, ki se je odigral pravzaprav že 12. decembra "tejlShjega leta. Tistega dne. ko je Prišla domov, je ugotovila, da ji je k! vandal razbil in uničil posode le knet,lll'P in cvetlice same, ki jih ie ,a Postavila na veži. ženska te in t n° razkačila ter začela vpiti n oa.je nekako namigovati, da je r. tedanje povzročila njena soseda žj®”* Falconer. Ko je ta zaslišala . Pitje, se je s svojo materjo pojavi-a v veži in prišlo je do pravcate “»mIonske zmešnjave. . Najhujše pa se .ie zgodilo nekoliko L?zneje, ko je prišel domov Carlin il« i*3lun° Falconer. Ko je moški baie zal' kovala s tem božanskim l8b0‘ dom, kar pa ni ostalo brez posledic. čez čas Je namreč znesla kar dve oplojeni jajci! iz enega se je potem izlegla Pre" krasna in slavna lepotica Helena, iz drugega pa brata-dvojčka Kastor in Poluks. Ta dva sta zrastla v dvojico Junaških korenjakov, kot lepotca pa nista bila kaj posebnega, zato se bom takoj tu ločil od njiju. Vsa drugačna Je bila Ledina hčerka Helena. Ta frfra je bila tak° prelestna, da je bilo okoli nje zmeraj toliko podjetnih fantov, kot je danes carinikov okoli kontrabantarskega tovora vtihotapljenih cigaret. (Nadaljevanje sledi) v«>. TRST - UL MONTECCH1 6 II. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico l-II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. „ ----------- -------------------_— ........ - . letna 2 250 lir,’ polletna 4 400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, LJubU«* 1 2 3 4* Stari trg 3-T, - , . 22-207 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603 86 - OGLAS!: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda. - Oglasi naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societ& Pubbllcita Italianan. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: 6*trt' in goriške pokrajin* tržaško