Kako so se Šiškarji izmikali vraticam
Bili smo (dvakrat) mokri
Sobota, 12. februarja. V Ljubljani zjutraj lije kot iz škafa. Toda kljub temu lahko vidi-mo številne Šiškarje z dilcami na avtomobilih ali ramah. V Kranjski gori je letošnje občin-sko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Pri-reditelji — ZTKO Ljubljana-Šiška in komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov — so napovedali štart ob 10. uri.
Na Hrušici nas »pozdravi« zemeljski plaz, na cesti je polno blata, toda počasi le pridemo čez nevarno območje. Cez pol ure ne bi več! Tudi nekateri tekmovalci niso in njihova uvr-stitev je splavala po vodi, oprostite, plazu. Dež počasi začne prehajati v sneg in v Kranjski gori nas pozdravi okrog 20 cm novega, južne-ga snega. Stevilni tekmovalci nemo zrejo v kranjskogorske smučarske poljane in se vpra-šujejo — bo ali ne bo — prvenstvo namreč. Sneg še vedno pada z nezmanjšano močjo, pa vendar številni tekmovalci odidejo na Prese-ko, Podles, Mojco, Brsnino, kjer so že postav-ljene štiri veleslalomske proge. Vsi se posta-vijo v vrste in preteptajo proge in kmalu po deseti uri se je prvenstvo lahko začelo.
Še zadnji posvet pri izbiri maž, nato vsak na hitro podrgne svoje dragocene dilce s ta-ko ali drugače obarvanim voskom, si nadene startno številko in na starterjev »smuk* že vi-juga med rdečimi in modrimi vratci. Nekateri bolj spretno, drugi manj, vsem pa je značilna velika borbenost in želja čimprej priti do ci-Ija.
Tistega tako znaeilnega vrveža na takih tekmovanjih z množično udeležbo — na letoš-njem prvenstvu je nastopilo 319 tekmovalcev in tekmovalk — tokrat ni bilo. Močno sneže-nje in megla na nekaterih delih kranjskogor-skih terenov so storili svoje. pa tudi »hot dog-gerji«, ki so imeli v Kranjski gori v soboto in nedeljo evropski pokal, so šišensko prvenstvo naredili nekoliko manj vidno in slišno. Sicer pa bi tudi nekatere tekmovalce lahko progla-sili za »hot doggerje«, saj so težave na progi premagovali s pravimi akrobatskimi potezami. Desetinke sekunde so sicer lekle, v sneg pa le ni bilo treba!
Še posebej veselo pa je bilo ob zaključku prvenstva v hotclu Špik v Martuljku. kjer so razglasili rezultate. Vsi so seveda z nestrp-nostjo pričakovali vest o svoji uvrstitvi. Naj-bolj veseli so bili seveda tisti na čelnih pozi-cijah, pa tudi drugi se zaradi boljše ali slab-še uvrstitve niso dosti menili — bo pač na prihodnji tekmi boljše. Pa kaj, ko vsi ne mo-rejo biti pri vrhu!
Prvi trije uvrščeni v posameznih katego-rijah (štiri moške in tri ženske kategorije) so prejeli medalje. Najbolj veselo je bilo seveda za omizjem Litostrojčanov, saj so imeli ob koncu razglasitve rezultatov na svoji mizi vse tri razpoložljive pokale — za ekipno uvrstitev med moškimi in ženskami ter za skupno zma-go. Dokazali so, da imajo najbolj izenačeno ekipo, saj so imeli v vseh kategorijah svoje predstavnike uvrščene do desetega mesta, pa vendar so kljub temu osvojili le dve kolajni za posamično uvrstitev.
Ko so se zvečer tekmovalci vračali v Ljub-ljano, je tudi dež že pojenjal, vsi pa so se zadovoljni vračali, pa čeprav tudi nekoliko vlažni — od zunaj (od snega) in znotraj (od vinske kapljice seveda).
Bojan Grm