Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir za pol leta 15 lir. za tri mesece 7 lir 50 stot., za en mesec 2 hrt 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 st. - Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. - Dopisijiaj se pošljejo na uredništvo. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo, -r- Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se naprej. — . ■■ Oglase sprejema InseratnI oddelek .Dela*. =- - -----	. ■ ■■-■:
H
Nacijonalisti govore proti korr-nizmu kakor da je sad želje 4 volje posameznikov. Oni hočejo razumeti, da je komunizem orjaško zgodovinsko no gibanje, proletarskih mas, ki mora prej ali ?lej zmagati.
V TRSTU, petek 26. novembra 1920.
Pred občnim zborom socljaiistične stranke v Italiji
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BEflECIJI
Leto I. - Štev. 77
11
V dneh 20. in 21. t. m. se je vršila v Firenci konferenca one komunistične frakcije v stran* ki, ki noče, da bi se stranka razbila, marveč, ki dela na to, da ostane stranka enotna in, da se da v njej mesta vsem, ki se hočejo rav* nati strogo po sklepih večine na kongresih Pred strankinim zborom, ki se bo vršil dneh 29., 30. in 31. decembra t. 1. ter 1., 2.
3. januarja 1921, je to že druga konferenca strankinih frakcij. Prvo konferenco so sklicali reformisti in centrumaši v^ mesto Reggto Emilia. Drugo so sklicali socijalistični komu nisti v Firenco. Tretja se bo vršila v kratkem v Imoli, ki jo skličejo čisti komunisti.
Konferenco je otvoril sodrug Frola. Navzo* čih je mnogo poslancev, med katerimi so so* drugi; Vella, Bacci, Alessandri, Piloti in drugi. Kot prva točka je bilo na dnevnem redu vprašanje glede enotnosti stranke. O tem je govorilo mnogo sodrugov, med katerimi tiraj glavni urednik »Avantija« sodrug Serrati. V svojem govoru je trdil, da je njegovi frakciji vseeno ali je mnogo* ali maloštevilna. Frak* cija socijailstov komunistov je ona, ki zago* varja program, ki je bil sklenjen lani v Bolo* nlji. Je proti temu, da bi se stranka razbila. Želi, da se ohranijo trdni stiki med politično in strokovno organizacijo in je zato, da se sprejme 21 točk Tretje Internacijonale. Teh 21 točk se pa mora udejstviti v smislu razmer ki se nahajajo v Italiji. Nadalje je dejal, da so bili italijanski socijalisti vedno goreči pri* jatelji in zagovorniki ruske revolucije. Oni pa, ki hočejo stranko razdvojiti, so krivi po* razov, ki smo jih doživeli v Firenci in v Tu rinu. Naposled predlaga, naj se pošlje dele gacijo v Moskvo, ki naj bi imela namen, da omogoči bivanje stranke v III. Intrnacijonali, ne da bi bilo treba radi tega stranko razbiti.
O tej in drugih točkah so govorili še mnogi navzoči in se po dolgih razpravah, ki so tra* jale dva dni sklene:
Da se pošlje deputacijo na konferenco ko* munistov, ki se bo vršila v Imoli in, ki so jo sklicali sodrugi Marabini, Grassi, Graziadei in Casucci.
Da se izpremeni stranki ime, ki se naj ne imenuje več ^ocijalistična marveč »Socijali* stično komunistična stranka v Italiji, sekcija III. Internacijonale.a
Stranka mora ostati enotna. Kar se tiče odnošajev s Tretjo Internacijonalo se sklene sprejeti 21 točk Moskovskega kongresa, ka* terim se naj doda še 22. tičoča se izključitve iz stranke vseh prostozidarjev. Teh 22 točk pa se mora jemati v poštev v smislu razmer, v katerih se nahaja vsaka posamezna sekcija III. Intemacijonale.
Odnošaji med izvrševalnim odborom III. Intemacijonale in med strankami, ki so pri* stopile tej internacijonali, morajo biti direktni in ne indirektni, potom kake nove rdeče di* plomacije.
V boju proletarijata proti kapitalističnemu sistemu je vsako sredstvo dobro.
Končno je bil izvoljen osrednji odbor iz teh sodrugov: Passigli, Licansi, Clerici, Graff, Benso, Baratono, Simonini, Mantanari. Ar* gentieri, Bucchi, Russo, Capazzi, Lo Sardo, Venditti, Gerace, Sargoni in Mariotti. V iz* vrševalni odbor so izvoljeni Alessandri, Bacci, Frola, Manigliano, Serrati, Vella, Zamarini.
Kot poročevalec na strankinem zboru je imenovan sodrug Baratono.
Tej socijalistično/komunistični frakciji je pristopilo v zadnjem trenutku mnogo novih sodrugov, med temi tudi sodrug Tonet iz Monfalcona.
Nam se zdi vsekakor, da si sodrugi niso popolnoma na jasnem glede položaja v kate* rem se nahaja proletarijat v Italiji in na sploh po celem svetu. Je vsekakor čudno, da se hoče po vsej sili držati v enem telesu dve duši. T o ne gre in ne sme se kaj takega niti zgoditi. Saj bi bilo to bolj v korist našim nasprotni* kom kakor nam. Sicer pa o tem prihodnjič.
Itallfanska Ao^ilea
RIM, 25. Poslanska zbornica je pričela raz pravo o mirovni pogodbi, ki je bila sklenjena v Rapallo med Italijo in Jugoslavijo. Večina poslancev, ki so dosedaj govorili ^pri tej raz* pravi, se je izreklo za sprejem pogodbe. Le nacijonalisti niso zadovoljni in bi imeli radi tudi Dalmacijo. Najzanimivejša so bila izva* janja samostojnega poslanca S. •• • • vnija, ki je dokazal, da se pač sme govoriti tdijanih v Dalmaciji, da se pa ne da govorni o kaki italijanski Dalmaciji. V svojem govoru je povedal, da je v Dalmaciji poleg nad 600.000 Hrvatov šele 30.000 Italijanov. Dokazal je, da je italijanska oblast razpustila v Dalmaciji o0 od 31 občinskih svetov in da vse izjave, ki so šle za tem, da dokažejo kako si v Dal maciji vsi želijo aneksijo k Italiji, so bile po* dane od civilnih komisarjev, po nalogi vo* jaške komande. Nadalje je dejal, da bodo on in njegovi prijatelji podpirali vsako akcijo, ki bo šla za tem, da sprijazni italijanski in jugoslovanski narod, ki sta prisiljena živeti skupaj. Z govorom poslanca Salveminija se bomo še pobavili v eni izmed prihodnjih šte* viJk. Pri tej razpravi se socijalisti niso še ogla* sili. Ve se pa, da so soc. poslanci sklenili,"da ne bodo glasovali ne za, ne proti pogodbi.
Med razpravo o rapallski pogodbi, so se pečali socijalistični poslanci o dogodkih v Puli in o dogodkih v Boloniji. Dokazali so, da so v obeh ir.e:;tih povzročili krvave dogod* ke fašisti. Poslanec Vella je pa dejal, da bo povedal, pri razpravi o rapallski pogodbi vse kar se je slabega izvršilo v Julijski Benečiji proti italijanskemu in slovanskemu proletari* jatu. Glede na dogodke v Boloniji je imel krasen govor socijalistični poslanec Turrati,
ki je povedal, da se vežbajo v Boloniji fašisti v nekem podzemeljskem prostoru v metanju bomb. Poslanec Turrati je dejal, da se mo* rajo nehati te vsakdanje krvave praske in, da je dolžnost vseh strank delati na to, da se po* mirijo duhovi. Turratiju so priredili socijali* stični poslanci veliko ovacjo, ki so se je ude* ležili tudi ekstremisti Bombacci, koji je Tur* ratija objel Ministrski predsednik Giolitti je odgovoril, da bo predložil zbornici zakon* ski načrt, po katerem bo onemogočena raba orožja vsem državljanom.
Vsa razprava o pogodbi v Rapallu je bolj akademičnega značaja. Kar se je zgodilo, se je zgodilo in se ne da več popraviti. Pogodbo bo zbornica odobrila. Čim prej se to zgodi, tem bolje. Razprava se vsekakor nadaljuje. — Radovedni smo, kako si misli Giolitti zakon, ki bo onemogočal rabo orožja. Ne bo slabo, ako se mu to posreči. Mož pa naj ve, da je njegova prva dolžnost preskrbeti, da bo onemogočena raba vsem in da ne bo en ded prebivalstva vedno izpostavljen smrtni nevarnosti.
UKREPI PROTI SKRITEMU OROŽJU.
RIM, 25. (T.) Jutri ob 10. uri se sestane ministrski svet, kateremu bo Giolitti predložil v odobrenje napovedani zakonski načrt za predajo vojnega orožja, ki je še v posesti civilnega prebivalstva. — Zakonski načrt se bo nato nemudoma predložil parlamentu v odobrenje. S to novo določbo bo popolnoma prepovedano nošenje, uporabljanje in tajno prodajanje skritega orožja, kakor bomb in enakega eksplozivnega orožja. Oni ki še posedujejo neprijavljeno orožje, so dolžni isto takoj naznaniti, sicer se bo pstopalo proti prestopkom najstrojže.
konferencaIpristaniških DELAV* CEV GEN O VE^rTRST A, BENETK IN *ŠPEZIE.
BOLOGNA, 24. Kbkor <je bilo sklenjeno na zborovanju v Benetkah v septembru lan* skega leta, je določila Splošna delavska zve* za, da se skliče konferenco pristaniških de* lavcev Genove, Trsta, Benetk in Spezie 19. decembra t. 1. — Konferenca se bo vršila v Bologni, v dvorani pokrajinskega sveta in bo trajala od 19.—20. decembra.
Proti povišanju krušnih cen.
RIM, 25. (T.) Socijalistična manjšina vstra* ja na stališču, da se ne sme dopustiti nikakega zvišanja krušnih cen in opozarja zbornico na tozadevni dnevni red Casalinija, katerega je že odobrila. Danes zjutraj je začel bilančni odbor razpravljati o podrobnostih zakon* skega načrta za povišanje krušnih cen in ga je odobril z nekaterimi spremembami. D’ANNUNZIO IN GIOLITTI MEŠETA* RITA.
REKA, 24. V kratkem bo D’Annunzio iz* pustil parnik »Cogne« in sicer na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena med italijansko in DAnnunzijevo vlado. Vsemogočni D’An* nunzio dobi raci- tega samo 15 miljonov lir, katere bo vtaknil v žep.
NEMŠKI NEODVIŠNJAKI ZA ODNOŠAJE Z RUSIJO
BEROLIN, 25. Parlamentarna skupina neodvišnjakov je predložila nemški zbornici spomenico, v kateri zahic-va takojšno vpostavitev diplomatičnih in trgovinskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo, kar bi bilo v interesu obeh držav.
na pot k rešitvi bi bila za vlado ta, da se na* pravi enkrat konec represalijam. Državni taj* nik za Irsko je rekel v svojem odgovoru As* quithu, da so bile kazni, ki so zadele čete, težje nego tiste, ki so zadele storilce umorov. Ni res — je nadaljeval državni tajnik — da bi bilo irsko ljudstvo v vojni proti državnemu vojaštvu, temveč gre samo za manjšino skraj* nežev. Državni tajnik je zagotovil, da ne za* sleduje vlada nikake politike represalij, ter je očital Asquithu, da ni storil nikoli ničesar, da bi pomagal vojaštvu in policiji v izvrševanju njihove težke dolžnosti. Državni tajnik je po* dal nato nekoliko podrobnosti o organizaciji republikanske vojske, za katero je bilo izda* nih od julija naprej 7,500.000 funtov. Nato je obrazložil cilj, ki ga zasleduje ta organizacija: Zarota za uničenje liverpoolskih zalog, zavo* do v javne dobrodelnosti v Manchestru in na* kup vojnega materijala. Minister je ob koncu zagotovil, da bo vladna irska politika uspe* vala in bo imela popoln uspeh šele tedaj, ako bo katoliška cerkev na Irskem sodelovala pri
NADALJNE ZMAGE
Poraz Dkrajinskeso generala Pelljure
BOLJŠEVIKI PRODIRAJO V POLESJU IN PODOLIJI.
DUNAJ, (L. W.) Iz Moskve je došlo sle* deče poročilo z dne 23. t. m.: V pokrajini Sluzk prodiramo proti novi demarkacijski črti. V odseku Mozirja je naša prodirajoča konjenica obkolila Balohovičeve čete seve* rozapadno Kalinkovičev. Srdita borba se na* daljuje. Pri zasledovanju sovražnika smo zajeli par sto mož. Napredujemo proti Sta* remu Konstantinovu. Potolkli smo Petljuro* ve krilne straže in smo zasedli mesto Wolo* čisko. Zaplenili smo 14 topov, 150 strojnic, 3 oklopne avtomobile in nekaj lokomotiv. Ostanki Petljurovih čet se umikajo na polj* sko ozemlje, kjer se jih razorožuje. PAVLENKOVE IN PERAKINOVE ČETE POTOLČENE IN SE UMIKAJO V NE* REDU NA POLJSKO OZEMLJE.
VARŠAVA, 24. Čete generala Pavlenka in Perakina, na katere pritiskajo boljševiške pehotne divizije od spredaj in katere napa* dajo boljševiške konjeniške enote iz boka, se umikajo v neredu proti severozapadu v svrho prekoračenja premime črte in poljske meje. Le na levem boku se skuša še upirati okolu Kufijela prva ukrajinska divizija. Pe* rakinova vojska je že dospela v okolico To* kija ob Zbruču. Generala Petljura in Pavlen* ko se nahajata s svojima štaboma v Wolo* čiski.
RUSI BOMBARDIRAJO PODVOLOČISKO
VARŠAVA, 25. Ruske čete so že zasedle črto ob reki Zbruč. Včeraj je ruska artilerija začela bombardirati mesto. Podvoločisko, v katerem je bilo pet ubitih in 15 ranjenih. — Poljsko poveljništvo je opozorilo Ruse, da pripada to mesto na podlagi mirovnih skle* nov Poljski, nakar ie ruska artilerija obusta* vila nadaljne obstreljevanje.
POHOD RDEČIH ČET.
DUNAJ, 25. (L. W.) Radijobrzojavka iz Moskve javlja sledeče poročilo rdeče armade z dne 24. t. m.: Severno Mozirja so prekora* čili ostanki Balahovičeve vojske, zasledovani od naše konjenice, zmrznjeno reko Ipo in be* iio proti severozapadu. V poslednjih bojih s Petljuro smo zajeli 12.000 mož, 300 strojnic in velike množine municije.
Iz Varšave poročajo: Verodostojni viri za* trjujejo, da je načelnik poljskega generalnega štaba, general Rozwado\vski, predložil o* stavko.
BOLJŠEVIKI ZASEDEJO VILNO.
PARIZ, 25. Agencija Havas dobiva iz Kovna: Zastopnik Sovjetske Rusije v Kovnu, Akselrod, je naznanil litvinski vladi, da bi bile boljševiške čete nanovo prisiljene, da zasedejo Vilno.
ZADNJI WR AN GELOV GOVOR.
DLTNAJ, 25. (R.) »Izvestja« poročajo sle* deče: Glasom carigrajskih poročil, je govoril Wrangel pred fronto Komilovega polka ta* kole: »Ako nas boljševiki potolčejo, ne bo več nobena evropska država v stanu, da za* ustavi prodiranje rdeče intemacijonale.« KONFERENCA SOVJETSKIH FEDERACIJ
MOSKVA, 24. (R.) V Moskvi se vrši 15. decembra t. 1. konferenca zastopnikov sov* jetskih federacij z namenom, da se državno politiko malih republik spravi v soglasje s splošnimi načeli Ruske socijalistične federa* tivne sovjetske republike (R. S. F. S. R.) ••
SOVJETSKA RUSIJA IN KITAJSKA.
MOSKVA, 24. (R.) Ostanki čet reakcijo* namega generala Semenova, ki je bil popol* noma poražen v vzhodni Sibiriji, so presto* pili ozemlje Kitajske republike. Kitajska vla* da se je obrnila na Sovjetsko Rusijo, da ji pošlje vojaško pomoč, katera naj polovi na* vedene ruske kontrarevolucijonarcc na kitaj« skih tleh. Torej rdeče čete bodo prestopile teritorij kitajske republike. Ljudski komisar Čičerin je sporočil kitajski vladi, da pridejo na Mongolsko odposlane rdeče čete tjakaj kot prijatelji kitajskega ljudstva in da se bo* do po uničenju belih oddelkov takoj uma* knile na sovjetsko ozemlje.
BOJ PROTI BOLJŠEVIZMU V INDIJI.
DUNAJ, 25. (R.) Indijska vlada je ustano* vila urad za pobijanje boljševizma. Ta zavod jo stane letnih desettisoč funtov. Uradu na* čeljuje dr. Candler, ki ima nalogo, da upo* rablja v prvi vrsti kinematograf v to svrho. Indijska vlada je izdelala načrt, da ustanovi v vseh trgovski*i središčih Indije potovalne kinematografe.
UNIVERZA ZA RDEČE VOJAKE.
MOSKVA', 24. (R.) V Serpahovu se v krat* kem otvori univerza za rdeče vojake. Vpiso* vanje slušateljev napreduje jako uspešno.
VOJAŠKI NEMIRI ,NA JAPONSKEM.
MOSKVA, 24. (R.) Glasom vesti iz Tokija so izbruhnili vojaški nemiri v številnih krajih Japonske. V mestu Orska se je morala voj a* ška oblast posluževati orožja, da je vsposta* vila mir. Japonska vlada je sklenila povišati plačo vojaštva za stopetdeset odstotkov. Ravnotako je sklenila, da se zboljša vojaška hrana in da dobi vsak vojak en prost dan v tednu.
Poljska demobilizacija.
VARŠAVA, 23. Vlada je izdala naredbo o demobilizaciji sedmih letnikov.
Preobrat v francoski politiki napram Rusiji.
PARIZ, 25. Pariški list »L’ Humanite« za* trjuje, da je ministrski predsednik izjavil, da je odločen odpraviti blokado Rusije in je sklenil, ker je sovjetska vlada dejanska vlada v Rusiji, dovoliti francoskim trgovcem in in* dustrijalcem trgovinske stike z Rusijo, ki so v stanu pospeševati trgovino z Rusijo. List 1’ »Evcelsior« pravi, da je ministrski predsed* nik izjavil, da se mora vlada držati sklepa vrhovnega sveta, ki pušča zavezniškim vla* dam popolno svobodo glede vpostavitve tr= govskih odnošajev z Rusijo.
MINISTER TRUMBIČ JE TRUDEN. 3ELGRAD, 22. Časopisi izključujejo, da bi bila rapallska pogodba povzročila Trumbi* cev odstop, kajti minister Trumbič je ponov* no izjavil, da smatra to pogodbo koristnim za obe državi. Ravnotako izključujejo listi, da bi-povzročilo Trumbi čev odstop kako ne* sporazumljenje v vladi. Ko je Trumbič pred* ložil svoj odstop regentu po ratifikaciji rapallske pogodbe, ie izjavil, da smatra svo* jo nalogo dovršenim s tem, .da je dal meje jugoslovanski državi. Trumbič izgleda v re* snici utrujen po šestletnem neprekinjenem delovanju ter želi na ta način zaključiti to dobo svoiega političnega delovanja. Vse stranke v Dalmaciji so ga stavile na kandi datno listo za konstituanto.
JUGOSLAVIJA IN PEČUH.
BELGRAD, 23. Bivša madžarska ministra pod Karolvjevo vlado, Bela Linder in Jassv, sta prosila jugoslovansko vlado, naj ne izroči Madžarski pečuškega okraja. Izjavila sta željo pečuškeg prebivalstva, da se stvori iz pečuškega okraja posebno upravno enoto in da se s pomočjo madžarskih rodoljubov zač* ne akcijo proti belemu terorju. Jugoslovan* ska vlada je odgovorila, da bo ta vprašanja proučevala.
ČEŠKOSLOVAŠKI VOJNI MINISTER PROTI VOLILNI PRAVICI VOJAKOV.
PRAGA, 23. Vojni minister Husak se je iz* jekel v komisiji za nabiranje vojakov proti podelitvi volilne pravice vojakom, ker je mnenja, da se mora odtegniti vojaštvo vpli* vu političnih strank. Tozadevni Husakov go* vor bo natisnjen in razdeljen na državne stroške.
Irski upor
LONDON, 24. Razlagajoč svoj predlog o Irski je izjavil Asquith, da gre Irska skozi najbolj tragično dobo svoje zgodovine. Go* vomik je dostavil, da je mnogo dokazov, da so se kr. čete dejanski udeleževale represalij v raznih delih Irske. Ašquith zahteva podrob* nosti o vojakih, ki so bili pred sodiščem radi represalij in ki so bili spoznani za krive. Edi*
IZ sooifTSKF
ZUNANJA TRGOVINA SOVJETSKE RU* SIJE.
»Ekonomičeskaja Žizenj« govori v nekem članku o zunanji trgovini ruske sovjetske republike v poslednjih treh letih in opozarja, da so vlade za časa Denikina, Kolčaka in drugih kontrarevolucij onarnih generalov uva* žale le razkošne izdelke in le v najmanjši meri potrebne stvari. Nasprotno se je ozirala Sovjetska Rusija kljub vsem težkočam, s ka* terimi je bil spojen uvoz, na splošne življen* ske potrebščine in je uvažala stroje, kovin* ske izdelke in drugo orodje za gospodarsko obnovo dežele, kakor papir, kemikalije, zdra* vila in drugo. Istočasno so sovjeti pripravili velike zaloge za izvoz.
»Vestnik« piše takole:	»Ruska	vlada bo
nakupila v letu 1921 v Ameriki za 1 milijon dolarjev blaga in bo plačala te izdelke v zlatu, platinu, manganu, bakru, stavbenem lesu, kožah, žitu in drugih surovinah. Velike mno* žine tega blaga so že naložene na ladjah. Amerikanski sindikat Vanderlip je za takoi* šnjo vpostavitev trgovskih odnošajev z Ru* sijo in za popolno odstranitev angleške blo kade. Ruska vlada poseduje popolno zmož* nost, da izpolnuje vsako trgovinsko pogodbo z državljani Zjedinjenih držav. Je v njenem interesu, da pospešuje gospodarske odnošaje, ki slonijo na takih pogodbah. Sovjetska vla* da je danes najstarejša vlada v Evropi. Nje* no ministrstvo je že tri leta neizpremenjeno, česar se ne more trditi od nobene evropske države. Vsi deli Z i edin j enih držav bodo s povzetjem trgovskih odnošajev Ie mnogo pridobili.
KULTURNO DELO.
»Pravda« piše: Osrednji odbor proletar* skega kulta organizira razstavo del delavcev proletarskega kulta. Proletarskokulturnp qr^&* nizacije na deželi so že poslale na razstavo več kot 200 umetniških del. Razstava zirne, ko se otvori drugi vseruski kongres proldvar* skokultumih organizacij, ki se vrši 15. de* cembra. Razstava bo obsegala različne urno* tvore na polju umetnosti in znanosti. VEČERNE ŠOLE ZA DELAVCE.
V svrho povzdige tehnične izobrazbe na polju tiskarske industrije je sklenila konfe renca moskovskih založnikov, da se upelje večerne kurze v vseh večjih obratih za delav* ce 18.—40. leta. Ravnotako se organizira tehnične šole za mlajše delavce, da se izobra* zijo in pripravijo na vodstvo in upravo pro* dukcijskih organizacij.
I n
Ogrski talci v Rusiji Tednik »Proletar«, organ ogrskih političnih beguncev na Dunaju piše: Čičerinova nota na ogrskega ministra, v kateri grozi ruski poverjenik za zunanje zadeve z represalijami proti ogrskim ujetnikom v Rusiji, v slučaju, da bi Horthjeva vlada obesila deset o grških ljudskih komisarjev, je bila poslana brez pregovorov 7. ogrskim revolucijonarnim odborom. Poleg v noti zagrožeinh represalij, je bil takoj zaustavljen povratek vseh ogrskih častnikov. Drugi ogrski ujetniki se bodo do novega ukrepa mogli vrniti, v kolikor je zanje pro štora na nemških ladjah. Ampak tudi povratek teh ujetnikov bo ustavljen, ako bo v Ogrski nadaljeval beli teror. Ako ostane tudi ta odredba brezuspešna bodo vsi ogrski vojni ujetniki, ki niso ne v rdeči armadi, ne v komunistični stranki, in ne v kaki drugi proletarski organizaciji, ponovno internirani v koncentracijskih taborih, tem bi bilo prizadetih okrog 60.000 (pri 100.000) ogrskih ujetnikov, ki se nahajajo še v Rusiji. Govori se tudi represalijah za ubojstva v beli Madžarski, izvršena po Čičerinovi noti. — Od talcev se je nahajalo že mnogo v oddelkih vračajočih. Kapitan konjenice Jankovič in major husarjev Pronay sta prišla že v Petrograd, ko sta bila aretirana. Pronay je poskušal, da bi se izdal za navadnega narednika, ampak bil je spoznan. Neki častnik imena Heyas se je nahajal v zaporih Krasnojarska radi prepovedanega trgovanja z živili, ko je prišlo povelje, da se ga kot talca pripelje v Moskvo. — Del talcev, kakih 200, je bilo pripeljanih v Moskvo in razdeljenih v skupine po deset. Ti so najstrožje nadzorovani.
Za tretjo internacijonalo. Tudi v malih deželah zado biva Tretja intemacijonala vedno več pristašev. Na o-toku Cipru se je ustanovila komunistična stranka, ki bo vodila v tesni zvezi z angleškimi komunisti neizprosen boj proti angleškemu militarizmu in proti tlačilni politiki kolonijske birokracije. Prvo dejanje mlade stranke je bilo preprečenje transporta vojnega materijala za poraženega generala Wrangela.
Tretja obletnica proletarske revolucije. Na dan obletnice ruske revolucije so priredili pariški komunisti v dvorani Wagram veličastno zborovanje, katerega se je udeležilo nad 8000 oseb. Z največjim navdušenjem so poslušale zbrane množice govore Marcela Cachina, Louise Bodina, Torresa in nekaterih drugih znamenitih zastopnikov komunističnega gibanja v Franciji Na koncu zborovanja je bila enoglasno sprejeta resolucija, ki pozdravlja rusko revolucijo. Tudi angleški komunisti so obhajali
tretjo obletnico na najbolj dostojen in primeren način. _____
Komunistična stranka Anglije je sklicala tega dne v Londonu zborovanje, katerega se je udeležilo brezštevilno delavstvo. Slavnostne govore so govorili polkovnik Malone, Hodgson in Robert Williams. — Angeške o-blasti zasledujejo prav pridno polkovnika Malone, ki je navdušen komunist in ki ima veliko zaslombo med vojaštvom.
Komunistično gibanje v Avstraliji. Komunistično gibanje postaja v Avstraliji danzadnevom jačje. Že lansko leto je bil ustanovljen v Sidneyju propagandni urad pod sodstvom sodruga Simonova. Revolucijonami duh avstralskega delavstva je neupogljiv. Iz pogostih delavskih 5klicev se zrcali največja simpatija napram ruskim sovjetom in neomejeno sovraštvo proti angleškemu kapita-izmu. Tukaj praznujejo delavci kot največjo delavsko >ridobitev šestumi delavnik, ki je bil pred kratkim vpe-jan na pritisk delavskih množic.
Ustanovitev belgijske komunistične stranke. V Gentu e bila pred tremi tedni ustanovljena komunistična Stranca Belgije. Nova stranka, ki šteje že mnogo članov, bo zdajala svoj časopis, imenovan »Internationale«.
Nove volilne zmage komunistične stranke v Jugoslaviji. Pri novih volitvah v nekaterih okrajih Jugoslavije, je izvojevala komuni* stična stranka nove, sijajne zmage. V Nišu je dobil komunistični kandidat za mesto mestnega župana 400 glasov več kakor zje* dinjene meščanske stranke. V glavnem me* stu Macedonije, v Skoplju, katero so izvo* ievali pri lanskih avgustnih volitvah radi* kalci, so dobili komunisti pri zadnjih novih volitvah veliko večino, kakor v mestu Ko* martovu.
Danska gospodarska kriza. Mesečni pri* manj kij aj danske trgovske bilance se pomno* žuje v največji meri. V juniju in juliju je znašal 100 milijonov, v avgustu 130 milijonov in proračun za mesec september kaže, da znaša deficit 160 milijonov kron. Te visoke številke primanjkljaja smemo spraviti v zve* zo s novišanjem uvoza premoga. V splošnem je slika trgovskega položaja na Danskem jako žalostna. V zadnjih devetih mesecih tega leta se je uvozilo za 1000 milijonov kron blaga več nego izvozilo. Posebno v prista* nišču Kopenhagen ležijo velikanske zaloge blaga, ki čakajo na izvoz že dolgo časa. Ne smemo se torej čuditi, ako zahtevajo celo najnazadnjaški trgovci, da se vpostavi tr* govske odnošaje s Sovjetsko Rusijo.
Francija nima še dovolj! Dunajska »Rote Fahne« prinaša na prvem mestu sledeči oglas: Kakor ie javil nek sodrug izvrševalnemu od* boru okrajnega delavskega sveta Margare* ten (Dunaj), odide v kratkem iz FeIixdorfa transport s sto topovi in francoskim trenom — seveda pod napačnim naslovom — na Poljsko. — Nadejati se smemo, da bo odbor za nadzorovanje municije na mestu in da bo nreprečil navedeni transnort, ki je v naspro* tiu s kopenhaško pogodbo in je v stanu, da noslabša v Sovjetski Rusiji se nahajajočim avstrijskim vojnim ujetnikom njihovo usodo.
Poljska krši pogodbo. Časopis »Glos« iav* 1 ja, da je prišlo med generalom Balahovičem in skupino beloruskih politikov do sporazu* ma, na podlagi katerega hočejo interesiranci vpostaviti civilno upravo v ozemlju, ki je zasedeno po četah generala Balahoviča.
Kongres Burjatov. V mestu Irkutsk se je vršil kongres burjatskega plemena irkutske provincije. Kongres je sklenil, da se ujedini burjatski narod pod vodstvom ruske sovjet* ske republike.
Poštni sporazum med Češkoslovaško in Poljsko. Češkoslovaška in Poljska sta sklenili sporazum o poštnem brzojavnem in telefonskem prometu. Ukrenilo se je že vse potrebno glede prometa z zavoji in pospešitve pisem-
lian iz društuenoi ropstva
H. Boipipe je -rekaro, dla ie gori- ou mlateče niškirije svaki ona j., kop zna, listčlnu, ta meče da l)e ftšni i pro-
povijiedlat.
LoweJii ije -jedmiom -utz.vikmtuioi: »Štrolgacli miii miitslimia, mar: temo imiatlii odlv&žnositii, da ii|o li dizraizamo!.«
Girčkii miudinaic Eu-ripid je rekao pred imtnrogo srto-Ijeoa: Ko se ne usiudi svicjje misli' Sliolbodtnjo dizmaaiitii1, n'j|je 'druga nego obdani rob!
lA -cPa Ji se dainas, maikon toliko stoječa, usuldi svrjki člian iljuidislkcig .diruš-trvia litoraiziiijii svoje mi:sli » slobadina i'h ipncipovlliediaitiii?
.Mi vidimo, dir-/ 'diairaas -večina lievmjara, dla skriva svoje tprave umisli ti iprtfagodljtuje se tmtaclgiiini stvarima, aa toj.e pozitivno tzna, dla su illoše. Talkictva ebo ilijludi nisu drugo, nego duševni ordbovlii iii tpaik bounuiani mUifore vrsti. Govjek se .je razvito! u naizuirrmo .biče, dašeto do cmcig sbuipnijA igdjje uMože nrialiiikovailiii dobro od zla, h atico meče dla se ts|vtc(i5mi trtaztimom služi, .cm ciije bovj-ek, tniego- slabič.
De: ® se svaki odi vos,- kofli' i&iifea ove inUjebi, usudS zaMmipaiiii svoje u,v]eren|jie?
Da li' se usodil' ziagUuipaillii istimi 51 pravdu?
Da- Ji ise osudii bez sllralh-a poduipirclt® iprctpagandu usiune i pravde?
Da lij imaždia kBjjS fcumjeri rad® nazlioga, koji su mnogo mnnjii tnego idfostajamstva fjedmog čovjeka?
(Da li koji -loutmijert i taiji' svefje urvftemeinje radi prosila, radi mEta u otoitejte, radii tcfeziira prema mribraž-mim irtcidijatecimo, rodi (koj.1i rooeikuOe eveidimalmro felkovu logia-vlštimi? Da te ilEroumijemi1 radiit ttoga, .dla bude veoi -u oSiimia svotje m,:Krožne okolice?
Ko ffbtMrijeni rodil mavedetorfe r-aizk%a, nige čovjek, ■nego belk jjedan aparati z:\ pirčftagoidtjglvatKje.
Covjek mora heachziimio i neutSfcraSaivo zastupaitS sVctje tuivvenetnje i -čuda če gai dlrtugj moči štova-®. N-aravmro, mekfl če ga minzitii, mo mirzlit če ga- ,ciaimia goni rod' mjega. Ako je pak čovjek licuimi&riac mrzi ga svako, diapače ti cini, kojiima služi to njegovo Kau-mljers-tvo.
Sotciljiafeliičlkii ptdkirelt su izmiijeli na svijeilSo s vijeta batš 'Ciaj tjuidii, ko ji su neustirašiva zastopa®! swje uvfjereotie. 'N®1 laikove ste navaiijivallli/ isvatojakiim ,sire-slviima, no ftpaSc trnu ;se mai koncu imioraro pudzinialti, dla su u pctipumicimi sanfisJu irijeoi — iljudiii!
IsJbna je naj veče blago ljudi « ta se mioira propo-viiedati svudia š ana svakom- mijestu! Istima je -smuče; ona ne treba smiokvimog Ijšoa, da 9e bilk* tpred' kitn skrivaj, no laž to itlneba uviijek 1 Dainlais večitna ll-udi žirvai u -laži ti licumjerstviu, mo to ne sirupe plotvuči za- -soboten otne, 'k-oji- su več -došli do istine. Napnoffiv, rovi se mlonaijlu borili protiv le večine i sigu-rtn-o je, da če s vreme:: onr odeti/ poi ifco-iega s'd;amjeig roba laži ii lieumjj-erstva!
Ppdfvn6c4 is-Mtno amiajfci jolke fraze, hmagu dj-elu giiuimia-Sbu uimSetmlclsit .u sipamju pogrda protiv -nosilnica’ isi.ime, no do je ip/ak slabo ortužne. Život i prilike u društvu ruše one fraze f. poktržujiu, tda je socijali-slioka matrika — čifedai listina) fi pravda!
DELAVEC!
Ali ii naročnik Jela", ki ie zagovornik delavskib pravic ia
. x  ....
{panska komunistična stranka za astenzUonlzem
Kakor smo že omenili, se je španska komu* aistična stranka izrekla za bojkot bližajočih ie parlamentarnih volitev. — Sedaj pa smo Mtali v 21. številki njihovega glasila »tl Co* piunista« iz Madrida manifest, ki ga je izdala »tranka.
Ta manifest očrtuje uvodoma situacijo in končuje s trditvijo, da je danes na Španskem iiemogoče izkoristiti parlament. In to tudi 'adi režima nasilstva, s katerim se vlada pri« ara vij a k volitvam. — Komunistična stranka pozivi j a radi tega proletarijat, da se ne samo Popolnoma vzdrži volitev, temveč tudi, da ia vse mogoče načine prepreči da se volitve vršijo. — V dosego tega naj se povsod ovira Vsaki stranki vršenje volilne propagande s tem, da se uprizorijo akcije mas.
Komunistična stranka pa bo izkoristila vo lilno perij odo za propagando ideje sovjetov in za komunistični program: za nasilno za: vzetje oblasti strani proletarijata.
Kot dokaz dejstva, da ni stališče španske komunistične stranke v nikaki zvezi z anar* hističnimi in sindkalističnimi tendencami pa naj se to stalšče ocenjuje kakorkoli z o feirom na disciplino napram Tretji internaci: jonali —, ponatiskujmo uvod, ki je bil ob: iavljen v isti številki glasila »El Comunista« kot predgovor k tezam o parlamentarizmu ki so jih astenzijonisti predložili n kongresu v Moskvi:
»»Ravno v teh kolonah so bile objavljene v eni iz predidočih številk teze o parla* mentarizmu, ki so bile sprejete na kongresu Tretje internacijonale po živahnih disku« zijah med zastopniki obojih tendenc: par* lamentame (elekcijonistične) in astenzijo= nistične. — Ker čitatelji že poznajo prve objavljamo tudi druge, ki jih je sestavi in branil na kongresu naš dragi italijanski sodrug Amadej Bordiga. — Lahko se trdi, da je v njih koncentrirana vsa misel vseh antiparlamentamih komunistov. — V njih je opaziti antiparlamentarno vodilno misel, ki se popolnoma razlikuje od sindikalistič* ne. — Komunistični antiparlamentarizem se identificira z miarxističnimi principi««. (Posneto po glasilu astenzijonistične struje »Tl Sovjet« v Neapolju).
Dotnofi vestnik
IZ STRANKE
Komunistična frakcija — skupina Trsi
Ves proletarijat Italije polaga vse svoje upanje na sestanek komunistične frakcije, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo v Imoli. Šesta* nek si je stavil nalogo, da razkrinka nasprot* nike, ki hočejo za vsako ceno ostati v naših vrstah. Danes ne gre za to, da se zjedini ko* muniste in reformiste, kakor upajo edinstveni komunisti, marveč da se iztrebi iz naših orga* nizacij vse reformistične in oportunistične elemente, in da se stvori resnično komuni« stično stranko.
Izvrševalni odbor Tretje intemacijonale pravi v pismu, v katerem pozdravlja naše sodruge, ki se sestanejo v nedeljo v Imoli, da je naša frakcija edina resna opora Tretje intemacijonale v Italiji in da ne bo radi tega priznaval nobene druge frakcije razun naše in da ne bo prebavil sklepov, ki so v na* sprotju s pogoji in tezami drugega kongresa v Moskvi.
Velika važnost imolskega sestanka je torej očividna. O njegovih rezultatih se bo obširno poročalo na zborovanju, ki se vrši v sredo, 1. decembra 1920, v Delavskem domu. Poziv* Jjamo vse sodruge, ki so vpisani v stranki in “i Pristajajo na program Bombaccija in Bor* dige, da se tega zborovanja zagotovo udeleže.
Izvrševalni odbor komunistične frakcije.
Socialistična sekcija Kontovelj-Prosek ima v petek, dne 26. t. m. ob uri 19.30 v prostorih »Ljudskega odra« na Kontovelju društveni sestanek. Naprošamo člane Sekcije da se sestanka polnoštevilno udeleže. Naj nihče ne
Tajništvo.
manjka.
Vižii kulturni svet
Vsem Ljudskim odrom in duševnim delavcem.
V. K S. je premestil svoj tajniški urad v »Delavski dom« soba št. 28. ter prične v soboto 20. t. m. redno poslovanje. Slovenski tajnik je na razpolago za društvene informacije po starem urniku in sicer vsak pondoljek, sredo in petek od 10—13 ure, vsako sredo od 19—21 in vsako nedeljo od 10.—12. V uradnih urah teh dveh
dnevov deluje tudi knjižnica »Ljudskega odra«. _________
Vsled zadnjih dogodkov je V. K. S. na gmotnih sredstvih močno oslabel in ni moral vršiti svoje naloge tako, kakor si jo je postavil. Upamo pa z vso gotovostjo, da se to še tekom tekočega leta uravna in bo moglo vodstvo V. K. S. z ojačenimi močmi in v polni meri vršiti svojo nalogo. Ljudske odre, kateri želijo imeti predavanja in društvena zborovanja naprošamo, da po možnosti sami krijejo (vsaj za kratko dobo) troike predavateljev. Vsi oni odbon, ki se s tem predlogom strinjajo, naj nam nemudoma to pismeno naznanijo, nakar bo tajništvo takoj uredilo vspored predavanj na deželi. Istočasno naprošamo tudi naše sodruge učitelje in propagandiste, da nam tudi oni nemudoma naznanijo, ako so pripravljeni žrtvovati se v korist delavstva vsaj vsak teden enkrat z enim predavanjem ali primernim poukom. Naznanijo naj nam tudi če le možno predmet svojih predavanj. — Zanašajoč se na požrtvovalnost v »ih naših sodrugov in inteligence, ter upajoč, da bo naš apel našel ugoden odmev vas pozdravljal o s socialističnim pozdravom)
ZA VODSTVO VIŠJEGA KULTURNEGA SVETA:
M. Lovko, tajnik.
Ljudski oder Kontovelj ponovi v nedeljo, dne 28. t. m. Franca Finžgarja trodejanko: »Verigo«. Predstava se vrši v Gospodarskem društvu na Kontovelju. Začetek točno ob 16. uri. — K obilni udeležbi vabi
Odbor.
»Ljudski Oder« Barkovlje. Dramatični odsek: v nedeljo ob 15., v pondeijek in petek ob 19. uri se vrši vaja. Mandoiinistični odsek: vsako nedeljo od 11. do 14. ure in vsaki torek od 19. do 21. ure pouk. Pevski odsek: vsako sredo in soboto d 19. do 21. ure je pevska vaja in od 21. do 22. ure pouk o teoriji, priporoča članom vseh odsekov, da pridejo točno J vajam. V četrtek dne 25. nov.
ob 19. uri se vrši predavanje sodruga Franca Milost. Se priporoča vsem sodrugom in r odru žicam, da se predavanja sklenjeno udeležijo.
Vsi »Ljudski odri« so naprošeni, da naznanijo število jitevilo izkaznic ki jih potrebujejo za XVI.—XVII. dru-jstveno leto, to je, za leto 1921. Takoj ko to naznanijo, Sahko pošljejo svojega zastopika ponje. Ob enem naznanjamo, da bomo takoj priobčili v »Delu« izkaz nabrane uvote vseh »Ljudskih odrov«, ki so dobili nabiralne pole ma »Tiskovni sklad«, ko bodo vsi iste poslali z zneskom pred na mutiov označen na ovitkih.
Slov, tajništvo V. K. S.
Zaplemba. Deželno sodišče v Trstu j’e po* trdilo zaplembo notice, ki je bila objavljena v našem listu od 19. t. m. pod naslovom: Pro* test jugoslovanske soc. dem. stranke v Ljub« Ijani in sicer radi tega, ker je videlo deželno sodišče v oni notici objektivne elemente zlo« čina, ki je previdjen v § 300 kazenskega za* konika.	____________
Sirite delavsko fasopislel
Sodrugi m delavci sploh naj vedo, da je časopisje eno izmed največjih agitačnih sredstev. Zato mora v delavske družine delavsko časopisje. Agitacija zadelavsko časopisje ni sramota, marveč dolžnost. Delavec nima koristi le od tega, da čita sam delavski časopis. On mora skrbeti, da ga bodo čitali, poleg njega tudi drugi delavci. Čim bolj je delavsko časopisje razširjeno, tem bolj so razširjeni nauki, ki hočejo, da pride delavstvo do svojih pravic, tem večja postane armada bojevnikov za te pra-vice. Na svoj list mora biti naročen vsak delavec. Kdor ni naročnik, je znamenje, da mu niso delavske reči dovolj pri srcu. Na delo torej zato, da se delavsko časopisje razširi povsod med delavci in delavskimi druži-e nami
* Vse }e mogoče. Pred kratkim je pisalo meščansko ča-- sopisje, da se je ubil poslanec sodrug Scarabelo sam z
* bombo, ki mu je počila v žepu. — O dogodkih v Bolonji
* pripoveduje to časopisje, da so metali scijalisti bombe . sami med svoje sodruge. — Zakaj niso nekoliko bolj lo-. gični. Lahko bi povedali tudi, da so si sežgali slovenski ’ narodnjaki sami svoj Narodni dom, da so razdejali De-’ lavsko zbornico v Trstu delavci in, da so sežgali tržaški
»Lavcratore« kar sami uredniki tega lista. Na svetu je itak dovolj backov, ki verjamejo, da so streljali v Bolo-2 nji socijalisti na svoje sodruge in bi verjeji tudi v druge 9 oslarije. Res ne vemo kako je neki to časopisje pozabilo j izkoristiti tako ugodne slučaje. Dokler je čas.
s Napačna vest o aretaciji pomorskega kapetana Bitiija.
Včeraj popoludne je krožila po mestu nepričakovana novica, da bi bil ljubljenec delavcev, pomorski kapetan
* Biffi, tajnik pomorske zveze (sekcija Trst) aretiran. Ta vest se je najprvo razširila med pomorskimi delavci, ki so v svoji solidarnosti sklenili, da ustavijo takoj delo v
i znak protesta. Ko so že zapuščali v gručah posamezne , parnike, jim je bilo sporočano: kapetan Biffr opravlja j svoje redno delo in o kaki aretaciji ni govora, so se po-I morski delavci prepričali, da je bila prva vest neresnična in so se zopet podali na prenaporno delo.
Novi poštni urad v Pcdgori. Z dnem 1. decembra t. 1. t se odpre zopet poštni urad v Podgori v goriškem političnem okraju. Ta urad bo opravljal službo za dopisnice,
, zavoje, denarna pisma in nakaznice. S poštno mrežo bo ta urad v zvezi potom dveh poštnih selov, ki bosta hodila dnevno iz poštnega urada v Podgori na centralni poštni urad v Gorici, s katerim bo tudi izmenjal direktne brzojavke. Z gerinavedenim dnem se pridelite Podgora ob Soči in Grojraa, kateri ste se začasno posluževali po- : štnega urada v Pcvmi, podgorskemu okraju.
Odlok o prodajnih cenah sladkorja:	»Gazzetta Uffi-
ciale« objavlja naslednji odlok generalnega komisarja za prehrano: Čl. 1. Maksimalna cena, vštevši pristojbino izdelovanja, po kateri morajo državne tvomice in čistilnice prodajati sladkor, je določena na 500 lir za kvintal; ta cena velja za bel kristaliziran sladkor, naložen na vagon na odhodni postaji. Cena, po kateri morajo tvomice sladkorja prodajati melasni sladkor, ki sc dobiva pri izdelovanju sladkorja, je bila določena na 380 lir za kvintal saharoza, ki ga vsebuje. Ista cena velja za blago, naloženo na vagon na odhodni postaji. Čl. 2. Prodana cena za kvintal kristaliziranega sladkorja razdeljevalnim skladiščem, omenjena v kr. odloku od 17. okt. 1905., ši. 1332, znaša 610 lir za sladkor, ki je določen za potrebe prebivalstva, 875 lir pa za sladkor, namenjen v industrijske svrhe. Cena velja za oddajo v skladišču, oziroma na odhodni postaji. Razdeljevalca skladišča dobe pri vsakem kvintalu sladkorja, namenjenega za potrebe prebivalstva,
9 lir, za sladkor, namenjen v industrijske svrhe pa 10 lir, ki so vštete v goriomenjenih cenah. Taki pridržki se skrčijo na L 650, ako razdeljuje skladišče mesečno n :d 400 kvintalov in ako se dvigne sladkor v državnih tior-nicah ali skladiščih sladkorja, ki niso oddaljene od raz-prodajalnega skladišča več kot 15 km. Skladišče ne s-"c zahtevati višjega pridržka pod kakršnokoli petvez'' razen onega, ki ga določa odlok. Čl. 3. Razlika med oddajno ceno s strani tvomic, omenjenih pod čl. 1., in ceno, omenjeno pod čl. 2 za razprodajo iz skladišč, je vložena v tekoči račun generalnega komisarijata za prehrano; pri emisijskih zavodih pa na tekoči račun kr. fonda zv nakup inozemskega sladkorja. Čl. 4. V teku 10 dni po objavi tega odloka bodo morale vse občine v kraljestvu iz- ; premeniti maksimalne cene določene za prodajo kristaliziranega sladkorja na drobno. Maksimalna cena za prodajo na drobno se določi tako, da se prištejejo prodajni, ceni s strani skladišč, določeni pod čl. 2., znesek lokalnega užitninskega davka, prevozni stroški od kraja, kjer se nahaja skladišče in maksimalna nadcena 10 lir pri vsakem kvintalu. Čl. 5. Kršitve pričujočega odloka sc bodo kaznovale v zmislu kr. odlokov od 6. majnika 1917. šf. 74, in od 1. aprila 1918., št. 497, ter v zmislu zakona od | 30. septembra 1918., št. 1349. Čl 6. Odlok stopi v vc':*vo z dnem objave v kr. uradnem listu (Gazzetta Ufficialc).
Prekop grobov na pokopališča pri sv. AnL V kratkem sc prekopljejo za nove grobove vrste 22., 3., 24. in 25. 1 predela XIII. na pokopališču pri sv. Ani, kjer ležijo o-stanki umrlih od 1. oktobra do 21. decembra 1911. Kdor ima pravico, lahko odstrani s pokopališča do 31. decembra t. 1. spomenike in druge stvari, ki so postavljene na omenjenem predelu, proti predložitvi nakaznice, katero izda IX. oddelek tukajšnjega magistrata onim osebam, ki dokažejo, da so lastniki kakšnih spomenikov na omenjenem predelu. Spomeniki sc bodo lahko odvažali vsak dan, izvzemši sobote in praznikov. Od dne 1. januarja dalje ne bodo privatne osebe mogle več dvigniti spomenikov, kateri ostanejo po preteku tega roka na prosto razpolago.	1
DelrnaM «tiW
Iz dežele
kakor si on misli. Ne gospodin, vi niste či« sti, pač pa zviti! Delavci pri vas — pravite — so dobro plačani, če dobe po 8 lir na dan, — Ali je to dobro plačilo, pri 16arnem dela?! Ha, koliko imate pa vi plače? In še špeknii* rate, da delavce odirate!
Delavci in kmetje! Držite se in ne brigajte se za to, ako vas gledajo po strani. Pride ura, pride dan, in plane, plane kladivar, silni iz nas in takrat bo isti gospod, moral plesati, kakor bomo mi svirali! To naj si zapomnijo vsi oni, katerim je to namenjeno! Delavci in kmetje, Žagarji! Bodite pogumni in ne pustite se strahovati! — Gdč. učiteljica dobi odgovor drugič; ravnotako njen zagovamik.
Več Občinarjev.
IM radarjev a Idriji
Delavci rudarji! V nedeljo dne 28. novembra t. 1. ob 9. uri dopoldan bo javni rudarski shod y telovadnici ljudske šole v Idriji.
Dnevni red: 1) Delavske razmere; 2) slučajnosti. Ker poroča na shohu sodrug Franc Vid mar o razpravi rudarskih zahtev na Gen. dv. komisarijatu v Trstu, naj n;hče ne manjka.
TRST.
Shod stavbinskih delavcev, ki se je vršil preteklo sredo, je bil povoljno obiskan. Shodu je predsedoval sodr. Košane: poročala sta sodr. Budin o opravilniku brezposelne blagajne v Trstu, Petejan o sklepih splošnega Zve-zinega sveta v Milanu. Obe poročili so navzoči odobrili.
DOLINA PRI TRSTU.
V Žavljah je precej stavbinskih delavcev zaposlenih pri neki tvrdki, katera se mora držati naše delovne pogodbe. Pretekli teden je tvrdka vzela nekaj delavcev izven posredovalnice za delo, katera je obligatorična za vse tvrdke. Ko je naš zaupnik to zvedel, je takoj prosil tvrdko, da je te delavce odpustila. Nekateri odpuščeni delavci so se hoteli maščevati nad zaupnikom, ter ga dejansko na cesti samega napadli, kakor tolovaji.
Od naše strani izjavljamo, da župnik ni izvršil nič drugega, kakor to kar je mogel izvršiti kot zaupnik, ki ima nalogo da nepristransko pazi, da se delovna pogodba ne krši od nobene strani. Ako so se dotični odpuščeni delavci čutili užaljeno in prikrajšane, je bila njihova dolžnost, da so se obrnili na posredovalnico za delo stavbinskih delavcev in ne zaupnika dejansko napasti.
Obračamo se do pametnih delavcev v Dolini, da opo-zore dotične, da s takimi argumenti ne bode prav nič dosegli. Njihova dolžnost je, ako hočejo delati v stavbeni industriji, da se vpišejo v posredovalnico za delo in ista jim bode poskrbela delo, kakor mera priskrbeti za vse druge. Izjeme se ne pozna. To naj si dotični zapomnijo.
Največja sramota je, da delavci delavce napadajo, mesto da bi se skupno borili proti skupnemu sovražniku, kapitalizmu. — Upamo, da bo ta opomin zadostoval.
GORICA.
Zveza stavbir.skih delavcev v Italiji. - Sindakat Julijske Benečije. - Okrožno tajništvo v Gorici.
V nedeljo dne 28. t. m. ob 9. uri dopoldne so vrši v prostorih goriške Delavske zbornice sestanek delegatov vseh podružnic stavbinskih delavcev, kr re spadajo pod okrožno lajnišl o v Gorici., Vsaka podrninica naj pošlje po enega delegata.
Okrožnica
Sodrugi cestarji!
Na podlagi tu priloženega poročila o kongresu vršečem se dne 14. t. ro. v Delavski zbornici v Trstu, vabimo člane Cestarskega sindikata Julijske Benečije na sledeča zborovanja-Sodruge stanujoče v Idriji in na Krasu za v nedeljo, 28. novembra ob 13. uri v Ljudski d v Pazinu;
sodruge s Furlanskega, Karuije i: z onega dela Krasa, ii je bližje Gorici, kakor Pazinu za v nedeljo 8. decembra, ob 12. uri v Delavno zbornico 'v 1 urico.
Dnevni red teh dveh sestankov je sledeči:
1. Poročilo o delovanju in gmcdeeia anju Sindikata;
2. razprava o zahtevah, katere bomo predložili vladi i svrho izenačenja s sodrugi cestarji iz kraljestva;
3. čitanje in odobritev društvenega pravilnika;
4. ustan<**riVv pokrajinskih skupin Sindikata in toza-levna izvolitev zaupnikov skupin;
5. izvolitev Sindikalnega sveta in osrednjega odbora;
6. raznoterosti.
Pozor! Zaupniki in člani vodilnega sveta se morajo agotovo udeležiti teh sestankov.
S komunističnimi pozdravi
Cestarski sindikat Julijske Benečije. Andrea Bencich, začasni predsednik.
Opekarskim fclaora
Ker se bo dne 3. in 4. decembra t. 1. v Vogheri vršila [ plošna konferenca opekarskih delavcev v Italiji, na ka- | eri se bo razpravljalo o razmerah opekarskih delavcev • Italiji ter o delavni pogodbi za celo Italijo. (Glej po-ebno objavo.)
Opozarjam delavce vseh opekarn v Julijski Benečiji i c peke, apna in cementa), da odpošljejo svojega zastop-ika na	“
Deželno konferenco
‘pekarskih delavcev, ki se bo vršila v nedeljo	28. t.	m.
>b 9. uri dop. v prostorih Delavske zbornice	v Gorici
s sledečim dnevnim redom:
1. Razprava o splošni konferenci v Vogheri;
2. splošna delovna pogodba za vso Italijo;
3. raznoterosti.
Ker je ta konferenca zelo važna, je dolžnost delav-ev vseh opekarn, da odpošljejo na isto svojega zastopika.
Za Zvezo stavbinskih delavcev
Josip Petejan, okrožni t&jsik.
Prošnja. — Dne 22. t. m. ob 10 zvečer je nastal požar v hiši vdove Marije Žagar, št. 134, kateri se je bliskoma razširil na sosednja poslopja in v par urah uničil tri hiše. Izven domačih družin so stanovali v hišah tudi drugi begunci, kateri imajo lastne hiše poni* šene, tako da je sedaj v tem mrazu pet dru* žin brez strehe.
Od pogorelcev je bM samo eden zavarovan. Vsem tem posestnikom je lansko leto voj. genio popravil hiše. Radi tega ne more nihče pro* pričakovati kake odškodnine. Ta nesreča je spravila vse pogorelce v skrajno bedo, ka* tero povečuje še dejstvo pomanjkanja sta* novanj, vsled po vojni porušenih hiš, po šte* vilu 80. Reveži so na cesti brez strehe, zato se prosijo usmiljena srca, da se spomnijo teh nesrečnikov z darovi v denarju ali blagu. — Vsak še tako majhen, za pogorelce name* njen dar sprejme s hvaležnostjo.
Županstvo na Žagi. Župan: ŽAGAR. BOVEC.
Ustanovitev	sKe	§gs?3tffirske
zednige v VM
„Vedež“ žepni koledar za leto 1921 v zalogi J. Štoka, Trst via Mianu 37. je pravkar izšel, Ta zanimivi obče priljubljeni in edini žepni koledar na zasedenem ozemlju z služi zb g njegove vsakovrstne podučne in zabavne vsebine ter primerne oblike' najlepšega priporočil .
Razdeljen je na štiri dele in sicer:
I. Koledar in njegove protikline. — II. „Za vsaki dan“ prinaša razne ta ele, prerrčunanja anuitet, gospodarske zanimivosti, obresme tabele i. t. d. — III. podaja skrbno sestavljeno statistiko najbolj znanih držav na svetu, ki bo gotovo zanima a vsakega čitatelja. Poleg tega ima raznih poduč ih podatkov. — IV. „Pouk in zabava“ vsebuje „Pa-vliha po Evropi" — ..Napoleonove litanije" — ,,0 kreditu in kred nih zavodih" — „Po Trstu" — Kako pišemo in čitamo cirilico" in mnogo drugega podučnega in zabavnega berila. - V. del,.Zapisnik". Skratka: „Vedež za leto 19*31. prekaša vse svojo prednike ter ga drage volje priporočani našim čitateljem.
Z ozirom na sedanjo draginjo papirja, tiska in vezave stane v lični obliki	le 3 lire.	Kdor	jih	naroči 10 dob enajstega po	vrhu.
Dobiva se ga v Štokovi	knjigarni	v Trstu.	Via
Milano 37 kakor tudi v večjih trgovinah	na	de-
želi.
SODRUG!
Spominjaj ta ob vsa* ki priliki „3 »vašega glasila! Nabira, ,,6tlUu novih naročnikov in odjemalcev I — »Irt povsad „CELO“ med delavce in kmete I!
ITN dl—UH— II MII II ■Ul	d	II
Vipavski kmetovalci smo imeli v nedeljo, 21. t. m. po. poldan v gostilni pri Petrovčiču zadružni shod. — Sodrug Ferjančič je kot sklicatelj nagovoril prisotne, se jim zah valil za obilno udeležbo, ter očrtal v kratkih besedah na men in pomen tega shoda. Pokazal je zlasti na lepe u-spehe belgijskih in italijanskih kmečkih zadrug ter naglasil, da more zadružništvo doseči svoj pravi namen le tedaj, če se v tem delu združita oba produktivna stanova, t. j. kmet in delavec. — Na to je sodrug Ferjančič predstavil sodr. inž. Gustinčiča ter mu podal besedo. _________
Sodrug Gustinčič je najprej izročil navzočim kmetovalcem srčen pozdrav delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo, na to pa jih je seznanil z bojem našega delavstva za svoje gospodarske zadruge in z njihovim obsegom. — Mirno in z bogatimi podatki opremljeno izvajanje sodr. Gustinčiča o organizaciji in veličini prometa delavskih zadrug je izzvalo mnogo glasnih začudenj. — Ko je očrtal sedanje stanje delavskih zadrug, je sodrug Gustinčič prešel na razmotrivanje pomena kmečko-delav-skih gospodarskih zadrug za vinorejsko vipavsko dolino. — Kmet in delavec se morata tako med seboj organizirati, da izključita iz gospodarskega življenja vse rncSe-tarje, vse agente, vse trgovce in verižnike. — Edino ta dva stana proizvajata vse vrednosti v našem gospodarstvu, zato morata tudi popolnoma zavladati nad vsemi pridelki in proizvodi. — Večkrat ponavljamo svetopisemske besede: »kdor ne dela, naj ne je«, toda vse to ponavljanje je iluzorično toiiko časa, dokler se kmet in delavec v svojem izdelovanju in pridelovanju ne organizirata tako, da bosta tudi po svoji lastni moči in volji delila hrano samo tistim, ki resnično delajo n ki se bodo lahko vsak dan izkazali, da resnično so delali in si zaslužili vsakdanji kruh. — Sodr. Gustinčič je izvajal te misli tako živo, da so ga poslušalci opetovano pretrgali z burnim odobravanjem.
Končno je sodr. Gustinčič razloži), kako se ustanovi kmečko-dciavska-gospodarska zadruga, prečrtal je pripravljena pravila in jih raztolmačil. Po Gustinčičevem govoru se je vršila prosta debata, ki je potekla popolnoma stvarno. — Izbral se je tudi takoj pripravljalni odbor in se takoj pričelo z vpisovanjem članov. — Pristopilo je takoj več kot polovico zborovalcev. — Kmetovalci iz sosednjih vasi so povabili sodr. Gustinčiča, da priredi za-družniške shode tudi pri njih, čemur se je sodr. Gustinčič drage volje odzvaL
SOLKAN.
Komaj je minulo par dni, od kar smo tako* rekoč za dobro odrešeni, že čutimo posle* dice svobode naših osvoboditeljev. V ne* deljo, dne 20. t. m. je naš Ljudski oder pri* redii zabavni večer v gostilniških prostorih gospe J. Krpan. Kljub temu, da se je prire* ditev naznanilo na pristojno mesto in da prošnja ni bila zavrnjena, se je moral sol* kanski brigadir ali še bolje rečeno absolutni gospodar v občini pokazati, kakor ob vsaki priliki, da je le on edini bog v solkanski ob* čini, ki sme dovoliti občinstvu, da se veseli, ali tudi če je treba, žalosti . Ko je mešani pevski zbor zapel par pesmic, in tamburaški zbor zaigral par komadov, že se je oglasil mož absolutne postave, da je vsako nadaljno petje in sviranje tamburaškega zbora pre* povedano. Za svoj umazani manever je pri* peljal s seboj finančne stražnike. Ker je občinstvu dobro znano, da ima brigadire edino srčo željo, kako bi mogel na vsak na* čin mirno ljudstvo razburiti in nesrečo na* praviti, so navzoči gostje odšli iz gostilniških prostorov in, potoma pevajoč socijalistično marseljezo, odkorakali v društvene pro* store. Bog vseh bogov je prišel takoj s finan* enimi stražniki pred društvene prostore, ter zaukazal hišnemu gosnodarju. da se s pe* tiem preneha in ljudstvo razide, sicer bo v nasprotnem slučaju dal zapreti hišnega go* spod ar j a. Na prošnjo slednjega so se dru* štveniki mimo razšli. Na takšen način nam izkazujejo bratsko prijateljstvo in svobodo novi odrešitelji! — Delavstvo zapomni si dobro: Kdo pohaja in gostuie s tem gospo* dom brigadirjem, to so bivši sokoli in bivši prvaki »Narodne e?f unice*-. ki so imeli ravno prošli teden sesriu -k z gosp. kaplanom, da ožive nanovo »Narodno čitalnico« in sicer v družbi s klerikalci. Vse se pripravlja na boj proti tebi — proletariat, zato ker nočeš biti več Pavliha in pohlevni sluga gospodi, zavedajoč se. da edino v samopomoči, po* tom zadružne organiizaciie. si se osvobodil nadaljnega izkoriščanja *od ^strani trgovcev, ki hodijo na. tvoj račun ;|3 letovišča in šo* lajo svoje otroke, kateri ovim:o kasneie kot intelektualci delavstvo pri organizatoričpem delu in delajo v prid izkoriščevalcem. Ho* čeio te po svo;e izobraževati, da bi te še nadalje izkoriščali. Naj bode manever bri* gadirja, oziroma buga vseh bo^ov od katere strani si bodi rodmrep in na’ hi sluzil v ka* kršnesibodi nsmerp; Delavstvo	ne*
omajano na potu k^v-.tnj^rna, ki m” dviga zavest in pogum, d- ;e ono ustvarite’? vsega, kar vzdržuie človeško družbo, in ne tako* zvana boliša dv*ha ki lem-Nari in živi od delovnega li”dsrva. Zato kličemo zavednim proletarcem, oe^ehno mladini: Vsi v komu* rusfične orgamrarve. naprej do zmage, do diktature proWari’ata, da odst^ar?mo iz človeške družbe gnile parazite in sbsofuti* stične trinoge, zatiralce delavstva in njego* rih pravic.
AJDOVŠČINA.
Mi delavci tekstilne tovarne v Ajdovščini »mo prejeli 15. novembra draginjske do* dade za štiri mesece in 25 odstotni mezdni povišek za oktober. Sedaj se nam izplačme iraginiske doklade in 25 odstotni povišek ib priliki 14dnevne plače. Sedaj vidi*o naši ielavci in naše delavke, da ostane delavstvo irez organizacije v suženjstvu, in da se vse ioseže s slogo.
V slogi ’e moč, tako so nas učili v šoli in 'ri vojakih! Tn to je res, samo da niso oni, j :i so nas to učili v šoli in pri vofakih, mi* j Mii na delavsko moč in slogo. Delavci se , noreio rešiti le potom samopomoči! Torej , odrugi, roko v roki, ramo ob rami, združi* ] no se v organizacije, v strokovne in nolitične. j Cmerie in delavci, vsi v komunistične orga* 1 »izaciie! Le v komunizmu je naša svoboda. 1 Tu v Ajdovščini in njeni okolici zelo po* rebujemo delavsko zadirugo. Torej \na <fe* o, da se otresemo enkrat za vselej vseh tr* lovskih in verižniških žrel, nikdar sitih! Tudi >ri nas se mora ustanoviti delavsko zadrugo,
'a ne bo bod! naš trdo zasluženi denar v ene trebušnih trgovcev.
Ima organizirajmo se, o delavci, ako Josip Petejan, okrožni fsjsik. hočemo postati svobodni in močni. Obrni*
mu ce na naše sodruge iz Trsta, in oni nas bodo gotovo podpirali pri ustanovitvi naše konsumne zadruge.	Sodrug.
ŽAGA.
Prosimo cenj. uredništvo, za objavo tega dopisa, od nas nadležnih Žagarjev. Ves svet ve, da smo se vsled vojne morali za čas iste potepati po širni Italiji, sedanji naši novi domovini. V naši odsotnosti nam je vojaška italijanska uprava posekala ves naš gozd. Kot odškodnino za to so nam nakazali na naše županstvo 70.000 lir. Ta denar se tudi na* baja v paši občini. Naši občinski možje so imeli tudi sejo, kier je bilo s sedmimi gla* sovi nroti dvema sklenjeno, da se ta denar razdeli med vse enako! In ker je bila večina za to, zakai se denar ne razdeli?! Le župan in en občinski mož sta bila za to, da se raz* deli vsota na način, da kdor plačuje več davka, dobi več: vsi drugi pa so hoteli enak : delež za vse — kar tudi mi zahtevamo! Za* j kaj se sploh drži denar v blagajni, ko je na* ] piemen za vse Občinarje? Kaj mislijo naši mož’e o tei stvari? Opozarjamo jih, da to stvar v naikraišem času urede, sicer smo pri* sibeni, da si poiščemo svojo pravico na dm* rtpni mestu. Možie. zakaj ste bili izvoljeni? Zakaj smo vas nastavili, če nočete zagovar* mti naših pravic? Potem vas sploh ne ra* bjmo., Postavimo pa stare babe mesto vas!
£e enkrat vas opominjamo, da to stvar ure* dite. sicer bodite gotovi, da se obrnemo na drugo stran!
Županstvo opominjamo tem potom še enkrat, da se zavzame za to, da se drži po* godbo, katero je isto sklenilo s podjetjem Palese. V nogodbi stoji, da se na delo vzame v prvi vrsti delavce iz občine Žage, in po* tem druge! Če ta točka ni veljavna, potem pa tudi druge točke niso veljavne! To naj si zapomni občina in županstvo! Vsi živite od nas delavcev, mi pa od vas zahtevamo, da storite kaj za nas! Cenite se! Drugače bomo morali na drug način priti do svojih pravic!
Narodni direktor Klini, naj se ljudstvu nikar ne hlini, ker njegova koža ni več čista,
Sodrugom in sodružicam, ki so se vpisali v naše društvo Ljudski oder, moramo na našo največjo žalost naznaniti, da nam za letošnje leto, pri naši najboljši volji ni mo* goče ustanoviti istega. Krivi nismo mi, ne Višji kulturni svet! Pač pa kleti fašisti v Trstu, kateri so s svojim zadnjim zločin« stvom napravili tudi Višjemu kulturnemu svetu občutno škodo. Nikar pa ne mislite, kar je odloženo, da je že opuščeno! Bodite prepričam, da takoj ob pričetku prihodnjega »eta ustanovimo za gotovo svoj Ljudski oder v našem Bovcu! Delavci, delavke, mi vemo, da vi težko čakate, kje in kedaj se Vam od* pre to društvo. Bodite zagotovljeni, da mi
•ideje ne opustimo! Za sedaj Vam kličemo: »Ostanite zvesti našim idejam kot dosedaj! Izobražujte se. da, kadar pride naš dan. Vas se vse naidemo v naših bojevniških vrstah! Naroc njakom pa povemo, da se jim ni treba vese iti tega. ker mi ne zaspimo več! — So* -rugi in sodružice, korajžno naprej!
S komunističnim pozdravom
Pripravljalni odbor.
IDRIJA.
Delavska katoliška družba la nje samogoliaost
Pri nas v Idriji Se vedno obstoja nekoliko garde kranjskega ŠušterSiča. Duša te družbice, ki se hnenoje »Delavska katoliška družba* sta moosignor Arko in eks-gereot katehet Osvald, člani so pa; mežnar in njegova družina, vse iarovške kuharice in strne uslužbenci is odborniki »Krščanske gosp. xadruge« cerkveni pevci in odpadU godbenega društva ter drugih strank. Dokler je vladal nad našim narodom klerikilno-avstrijski režim, je bila ta družba po članstvu močnejša, ker so vanjo lezli vsi osi elementi, kiso se hoteli potom protekcije po v speti do bdj?šh službenih mesti Poleg tega pa je bila ta družba tudi mogočna is vplivna pri vseh oblasteh. Saj je bita ne samo klerikalna po načelih, ampak je bila skoz ia skoz temeljna opora buržuaanim oblastem. Kadar jo hotelo delavstvo izpeljati kak mezdni boj postavila se j« ta družba vedno nasproti. Vzgajala je	j*
ljudi, ki so brizgali strupeno gnojnico proti aocijalistič-nemu delavstvu po vseh klerikalnih listih in lističih. Nj« podšef Oswald je uganjal proti vsemu, kar ni bilo klerikalnega v Idriji naezaslišane krivice. Po okupaciji italijanske vojske je delo te družbe postalo bolj mirno, prikrito. Le na tihem so kovali med seboj načrte kako bodo nastopih proti socijalistom k pride Jugslavija. Da bo ta -.a.stop lažji, so prenašali preko demarkacijske črte v ljubljanske klerikalne listo dopiso iz Idrije ter v njih klatili idrijsko delavstvo, da paktira z Italijank Ko pa je padla odločitev, da ostane Idrija pod Italijo so hitro zasukali plašč ter začeli vabiti Federacijo rudarjev na veselice Kat. del. družbe, da bi s tem lovili kaline. Zato svarimo zavedno delavstvo ako hoče res delati za svoje osvobojenje in hoče biti komunistično, da ne podpira ne politično, ne materijalno reakcijonarne klerikalne družbe. Delavstvo mora biti samo zavedno mednarodno združeno brez vsacega vpliva razdirajočih klerikalnih mogotcev, ki imajo ra seboj črno preteklost. Kdor čuti potrebo, da pridemo Slovani v Julijski Benečiji do svojih pravic, ta naj vstopi v socijalistično stranko, ki je edina zmožna izvesti to, kar nobena meščanska stranka ne bo izvedla. Koliko ima klerikalna stranka, ki je povsod e-naka, smisla za zaščito naroda, nam je zopet sedaj lepo pokazala. Njeni mogotci pri osrednji jugoslov. vladi niso bili pri reševanju jadranskega vprašanja sposobni udej-stviti niti ene točke, ki bi varovala pravice Slovanov, priklopljenih Italiji. Proč od take garde!
PRESTRANEK-MATENJAVAS.
Pretečeni torek se je vršil pri nas sestanek sedanjih in Ki v šib uslužbencev kobilarne v Prestranekn. Razpravljali so o novem položaju v katerega jih je spravil sklep komisarja, ki gre za tem, da se kobilarno razpusti in da se da polje v najem uslužbencem m kmetom v obliki kolonske pogodbe. Z 31. decembrom so odpuščeni tudi sedanji uslužbenci. Število brezposelnih bo torej naraatlo. Življcr.skc razmere so pri nas hude. Mnogi izmed uslužbencev, ki so bili odpuščeni tekom okupacije od strani italijanske armade, ne dobivajo nobene pokojnine in niso sploh dobili nobene odškodnine. Še večje je število onih, ki niso prišli še do drugih svojih pravic. Bodočnost se kaže vsem še bolj žalostna. Popolnoma naravno torej, da niso smeli več gledati delavci vseh teh reči z mirnim očesom in mirne dušo in tudi niso smeli več čakati, da jih doleti nesreča nepripravljene. Na sestanku so po dolgi razpravi sklenili, da si ustanove zaenkrat organizacijo poljedelskih delavcev, ki se bo pridružila centrali organizacije poljedelskih delavcev v Bolonji. V to svrho je bil sestavljen pripravljalni odbor. Ta ima nalogo, da pripravi vse potrebno za ustanovitev organizacije in. da nabere ves potrebni materijal s katerim se bo podala posebna deputacija k generalnemu civilnemu komisarijatu v Trst.
Bil je res čas, dase je to zgodilo. Ideja o potrebi organizacije pridobiva tla bolj in bok- V slogi je moč. Po teni geslu se moramo ravnati tudi mi, ako hočemo priti 4o svojih pravfe. Našim delavcem voščimo kar največji uspeh, '< j!Tv. ne bo zaostal, ker danes niso več osam-ljeir, luf vi so že člani velike mednarodne delavske družbi' , ki ji j« geslo eden za vse, vsi za enega. O pogajanjih in o nadaljsih korakih naših delavcev bomo Že poročali v našem listu »Delo«.
Ajdovščino.
Javen shod bo pri nas v nedeljo, 28. t- m. ob 15. trn v gostilni Ludvika Curk. Govoril bo sodr'Regent iz Trsta o potrebi in dolžnosti do organizacije. Sodrrge in delavce opozorimo, da se udeleže shoda v naj večjem številu
OPUSTOŠENI KRAS
isi
ako on nema prava uživati svoje d jelo, onda naravno, da rad ne može biti ugodan. Ako j Seljak požanje njivu, ali sav prirod mora [dati arugomu, a sam nema kruha u kuči, naravna je stvar, da mu žetva nije užitak nego teret.
U današnjem društvu su u takovom polo* žaju svi radnici. Oni proizvadjaju sve i sva, aii nemaju pravo, da se koriste svojim proiz* vodom. Oni grade najlepše kuče, no u njima ne stanuju oni, nego razni paraziti, koji ni« šta ne rade. Oni prave automobile, no u njima se voze i opet drugi, a oni se moraju zadovoljiti time, da gledaju na ulici automo* bile i da paze, da jih ne pogazi isti onaj au* tomobil, što su ga načinih za druge.
Radnici provadjaju cijeli život u radu, a nemaju od tog rada apsolutno nista i svša* vaju život kao največi siromaši. Pod tako* vim pr :ikama je rad muka i teret i ne može biti m govora o užitku nakon dovršenog rada.
Kad radnici budu imali korist od svog rada, kad budu dionici svih onih Iijepih i koristnih stvari, koje proizvedu, onda če se u njima javiti ugodan osjecaj nakon dovrše* nagrada, jer če i oni i cijeli svijet živjeti Ijepšim i lakšim životom.
To ali neče biti, dok u svijetu ne zavlada socijalizam!
JANKO JANKOVIČ
Iz dklfl Jlazpaložmia"
v.
Tiho je v moji sobi.
In v solnca zlati svetlobi ždi dvoje rnojih otrok.
S solzami v očeh, a brez besede Se stiskata k meni in v trepetanju rok je skrita misel, ki jo duša prede...
Jaz sam
jo slutim, ker jo poznam odtakrai. kadar dala noč mi gluha
je izpozranje grozno, ko cul sem v uro pozno src tisočerih pesem: Kruha, kruha...
vestnik
Bela cesta, ki se vije is Trsta proti Konto* velju, in od tu »reko Proseka v Sv. Križ, nas pelje v Nabrežmo, od kjer se nam nudi o* bupna slika opustošenja, katerega je povzro* čila štiriletna vojna. Bele hišice, Id so po* zdravljale potnika v predvojnem času ob pr* vih jutranjih solnčnih žarkih, so razbite od i* talijanskih granat in izropane od vojaštva bivše avstrijske armade, Dve ali tri stene ti pričajo, da je stala tukaj hišica, v kateri je živel siromašni delavec ali kmetič s svojo družino. Ponekod spominja na delavsko hiši« co ali kmečko poslopje le kup kamnja, ki je pomešano z izstrelki, vojaškimi skodelicami in cunjami. Skromne kraške njivice, kjer j< prideloval marljivi poljedelec nekaj krom: pirja in fižola za zimo, so razrite od granat in preprežene s strelskimi jarki in žičnimi O: viramL Povsod uničenje, opustošenje; povsod smrt in obup. Vse mimo in na smrt obso> jeno_
Med Repentabrom, Sv. Križvm in Nabreži: no si naletel v mirnem času na številne kam« no-lome, kjer so si služili v predvojnem času kraški kamnoseki vsakdanji kruh. Ti kamno* lomi so sedaj popoinomi zapuščeni in zane* marjeni. Mehanične naprave, ki so služile pri izkopavanju in lomlenju belega kamna, ležijo v kakem kotu kamnoloma razbite in nerabne.
Štiriletna vojna vihra je divjala v tukaj* šnji okolici. Prebivalci so morali na povelje vojaških oblasti kar čez noč zapustiti svoje domove in se podati v begunstvo. Pustili so hišo in njivo, in slavna avstrijska uprava jih je razgnala na vse strani bivše monarhije. In v prazna stanovanja je udrlo vojaštvo, da si poišče pripraven kotiček za prenočišče ali pa za zavetje pred nevarnimi granatami. Raž* bili in uničili so premičnine in ako s jim je zdelo, so odnesli iste v strelne jarke, da si uredi i o drugi dom. Marsikateri oficirji so kar na debelo ropali po zapuščenih stanovanjih in so odvažali drage premičnine v svojo do* movino za spomin na svetovno vojno. In ravnotako se je zgodilo z dragocenim gospo* darskim orodjem in stroji, katere so ob pri* 5ki prodajali privatnim špekulantom m ena* kfm rodoljubom, ki so med vojno v imenu cesarja ali kralja izkoriščevali stradajoče Mudstvo v zaledju in mu izsrkavali zadnje kapljice krvi
V mirnem času je bilo zapos!jenih v tukaj* snih kamnolomih nad 1500 delavcev*domači* nov. Imeli so 5 do 7 kron dnevne plače. Danes dela po teh kamnolomih samo 150 delavcev, ki zaslužijo dnevno 18—26 lir. 2a* lostna plača ob taki draginji življenskih po* trebščin. Vojna je sicer končala, toda ona je štiri leta uničevila, opustoševala in ubijala. Ona ne oživlja, ona ne ustvarja. Nabrežinci so živeli pred vojno večinoma od kamnolo* roov. Med vojno se je nahaialo v Nabrežini etapno poveljstvo. To je naivec pripomoglo, da je vas vas popolnoma izropana. Ko so se prebivalci vrnili iz begunstva so našli v svod rojstni vasi le opustošenje In obup. KmeHe niso mogli obdelovati svo’e«a pičlega pol’a, ker jim 5e bilo poljsko orodie pokradeno. Kamnoseki niso našli v navedenih kamnolo* mih nikakega zaslužka in so si morali poiskati drug poklic. Obnova je iako počasna, oziro* ma je po celem Krasu že zasnala. Beda in brezposelnost nariščate danzadnevom.
Nabrežina je bila v predvojnem času sre* dišče proletarskih organizacij. Organizirani so bili železničarji in klesarji. Te orginizaciie so se po 41etni vojni obnovile. Preveva jih intemacijonalni duh, proletarska solidarnost.
In enake razmere vladajo v vseh kraških vaseh. Šestletna beda in neznosno trpljenje sta vKIa tem trpinom dragoceno zavest, ki jim osvetljuje in narekuje pot do zmage zati* ranih in tlačenih.
Iz Nabrežine nas pelje kamenita pot v Šempolaj. Revna kraška vas, toda vas kreme* nitih in zavednih delavcev. Nekateri se ba* vijo s poljedelstvom, a drugi so zaposleni na železnici. Marsikateri šempolajski kamnosek je moral vsled opustošenja kamnolomov premenjati svoj poklic, da si prisluži vsakda* nji kruh.
Enako velja za bližnjo vas Gorjansko. Kikor Šempolaj, tako je tudi Gorjansko po* polnoma izropano po vojaštvu. Prebivalci Gorjanskega so morali za časa vojne v naj* večji naglici zbežati iz svoje vasi pri prvih italijanskih granatah. Pustili so na licu mesta vse imetje, in ko so se vrnili v lastno vasico, so našli tamkaj grobišče, obup in opustoše* nje. Vlada je popravila do sedaj le 2 hiši in misli, da je s tem že storila svojo dolžnost. Obnova je zaspala. Odškodnino za vojne poškodbe je dobilo le par vaščanov, a ostali morajo čakati, dokler se spomni rimska go* spoda tudi na gospodarsko uničene Kra* ševce.
K temu obupnemu položaju kraških vasi moramo prištevati tudi popolno ppmanjka* nje vode. Kras ima vodovod, katerega je na* peljala bivša avstrijska vojna oblast Voda iz* vira izpod Nanosa in ta vodovod je zalagal Kras celo vojno z vodo. Pred dvema mese* cama je sedanja oblast zaprla vodovod baje iz gospodarskih vzrokov. Gospodje hočejo namreč, da bi že itak izmozgani Kraševci pla* čevali letni davek za vodo. — Ali ni to višek lumparije? Prebivalci Gorjanskega na primer morajo piti vodo iz kala. Vsled suhega vre* mena bo ista kmalu pošla. In potem? Ah niso te razmere neznosne?
i Nedaleč od Gorjanskega leži Komen. Tu narašča danzadnevom brezposelnost. Obno* va počiva in število brezposelnih je ogromno, ker mora stavbinska zadruga odpuščati de* lavce vsled pomanjkanja dela. Tudi pri pre* hrani so vodilne osebe vedno sleparile delav* stvo. Toda vsled odločnega nastopa komen* skega proletarijata so se nrehranjevalne raz* mere nekoliko zboljšale. Prebivalstvo pogre* ša posebno sladkor in mast.
Žalostna Voiščica! Le par hiš je obnovlje* nih. Vlada je sezidala novo cerkev, mesto da bi uporabila razpoložljiva sredstva za korist* nejše stavbe. Kam naj spravi delavec svojo družino? V cerkev? Kam naj spravi revni kmetič svojo kravo ali kozo? V cerkev? — Ako sezidamo v opustošeni vasi novo cer* kev, — je s tem že dovolj storjeno za go* spodarsko obnovo — tako si mislijo vladne kamele. Položaj v tej vasi je nad vse obupen: brez vode, brez življenja. Brezposelnost je velika. Vlada bi lahko dala domačinom nekaj zaslužka. Ne, niti tega ne! Okolu vasi je le* žalo precej vojnega materijala. Istega je vla* da prodala italijanskemu verižniku. Ta ic na* ročil iz kraljestva delavce, da mu nabere in in naložijo ta materija!. In revni vaščani mor*rio gledati, kako jim krr^e vlada izpred oči še ta mpJenkosTn zasluže-' imetje ne .morejo niti obdelovati polja. E— tim je bilo med voj* ško vse orodje pokra*’r-o. Prisiljeni so nahi* rati ostanke vojnega - ‘prijala, da preživijo sebe in družino. Tod* . -ie jim, ako jih o* blast zasači pri nah:	kajti	italijanski
zakoni ne poznajo m1"’ "^a usmiljenja v ta* kih slučajih. — Za maV^- osti se nalaga mese* ce in leta ječe.
Kostanjevice ni več’ Na njenem mestu ležijo kupi kamnja. priče vojne grozote. Vas in niena okolica sti b?N nozorišče najsrditcj* ših bojev. Vlada ni pokazala do sedaj nobe* nega namena,, da obnovi in oživi to umrlo vas. Le par vaščanov se ie vrnilo iz begun* stva. Ti prebivaio v lesenih barakah, katere so si sami sezidali le za silo. Polje *e daleč na* okrog razkopano od Pr*nat in prepredeno s strehkimi jarki in z žičnimi ovirami Povsod na okolu ležijo bombe in granate	^ a’ost en
noP^ed, žalostna popra ?ina. Tam doti V?i fur* lanska ravan s furlanskim ljudstvom drugače. V Furlaniji se obnavlja, se zida nove hiše m ormravlia od granat poškodovane. Zakaj f*ko? Vlada posne?”«e namenoma sovraštvo r*®*1 dvema pleme^rm. ker se boji njiju zhbžanja in pofcra^metva....
Proletarijat zahteva zaslužka in kruha; on zahteva človeške pravice. Mera trni leni a jn stradanja je polna' Vlada se ne zmeni za ta k'ic. ker je nezmožna, da reši tako ^ereča vprašanja. Kmetje in delavci opustošenega Krasa znajo, kie imalo iskati uresničenje svoiih zahtev. Oni znam, da bo Ie komuni* zem osvobodil modeme sužnje iz krempljev krvoločnih izkoriščevalcev in tlačiteljev pro* letarskih mas.
Rad i Pllfak
Često se čuje, da nema večeg užitka od onoga, što ga čovjek osječa, kad dovrši ka* kav posao. U to j tvrdnji ima mnogo istine. i Napredak u svim strukama Ijudskog rada se ima dobrim diielom zahvailiti osječaju užitka nad polučenim uspjehom u radu.
Očito je ugodan osiečaj jednog astronoma, kad nakon dugog promatranja ustanovi, da jedna zvijezda ima te i te osebine. Ugodan je osjecaj čovjeka i kad požanie njivu i uveze prirod u spremište. Ugoda nje osjecaj, kad* god se svrši jedan koristan posao. Taj osje* čaj ugodnosti goni čovjeka na dalji rad.
Pa ipak se ne može reči, da danas večinu čoječanstva veseli rad. Baš naprotiv, ljudi mrze i pomisliti na rad', a kamo li da uživaju u radu.
Radnici danas načine krču, načine divan brod, neizmjeme željezničke proge, no iz* gleda, da oni ne nose u sebi nikakav osjecaj ugodnosti, što su proizveli i načinili tako vebčan ie stvari.
Prema tome ovo ruši gomju tvrdnju, da čovjek mora im ati i korist od rada i od svo* j ega d jela, a ako mu je ta j rad nekoristan.
Narerim s m: ladjslšsiirna mladine .
i Naro :rj k gres italijanske socijalHične mladi e je bil ra ht vo mnogih sekaj in zvez in iz oči-| vidrih :: <kov polititneg i značaja, preložen »a prihodu,; rne tc januar in se vrši po onem iti.fi-lijanike soajs ;stične stranke.
Med em je lenil osredni' odbor v svojih naj-novejšiii t,a a se kliče narodni svet na dneva 5.-6. decem bra v Rim.
Razp a Ijalo se bo o sledečem dnevnem redu: 1. Imeno a je predsedstva; 2. poročila O O.; 3. narodni ( ulinčni položaj; 4. mednarodno gibanje; 5. uprava; 6. ramo...
Narod i Svetniki n j vzamejo to na znanje.
Politični tajnik: LulgI Polano.
K. M. I. na kongres francoske socija-Eis.i.ae mladine.
Tajnik srninega odbo=a K. M. 1. (Komunistične mladi ske interna ij nale) luski sodrng Šackin je poslal na naro i kt ngies francoske socijalistič' e mi oine br oja k , v kateri urek.i kongresu pozdrave komuni tične mladine Rusije, i »Kongres se glasi v brzojavki — se o moral odločiti, ali je z reformisti in ro ijalpatrijoti, ali s Komunistično ml dinsko in ernacijo a!o in z r ečo j mladim > Ru ije. Mi priča ujemo od Vas, da iz-1 občite vse iziiaja:ce in odl.tsa ce iz svojih vrst. B i its vojaki kom m zrna, bodite naši biatje! — Naj živi vesolj a revolucija prod kapitalu !
(Ro ta - Wien).
Kongres francoske socialistične *Rl
Kongres se je sestal dne Si. oktobra in 1. t. m., da odločuje o vprašanju Lntemacijonale. Kongresa se je udeležilo nad 100 delegatov, ki so zastopali kakih 9000 članov. Svoje zastopnike so poslali izvrševalni odbor K. M. I., komunistična mladina Švice, Avstrije in Italije. Po dolgotrajnih viharnih scenah je bil s 5445 glasovi (z Alzacijo s 7000 glasovi) proti 1950 glasov sklenjen brezpogojni pristop h K. M. I. in s tem h III. "Intern. Zveza komun, mlad. Francije izstopa na ta način iz stranke. — Francoska vlada je še tekom kongresa aretirala zastopnika Italije in Švice ter gosta iz Jugoslavije. Ker jih ni mogla obsoditi, je franc, liberalna in demokratična vlada pozneje izgnala vse tri tuje boljševike:	Mlade sodruge
Di Marchija, Vujoviča in Sulbašarja.
Edisonovo mnenje o duši in nenmriočnosti
.Pred nekaj tedni je objavilo dnevno ča* sopisje po vsej Ameriki vest, da Thomas E. Edison, znani iznajditelj, pripravlja aparat, s katerim bo možno občevati z mrtvimi. Vest je izzvala nebroj različnih komentarjev. Oni, ki so neštetokrat čitali in slišali iz zanesljivih virov, da ne da Edison nič na religijo in da je ateist, so smatrali vest za navadno raco, ali so pa zmajevali z glavo, češ, kaj se je zgodilo s starim ženijem? Drugi pa, ki pri* segajo na neumrjočnost duše in na posmrtno življenje, so si zadovoljno meli roke in rekli: »Aii vidite, kako je Edison spoznal svojo zmoto na stare dni in se vrnil k nam? Ha, Edison veruje v neumrjočnost duše.«
Ni ga skoraj človeka v Ameriki, ki ne bi slišal o Edisonu. Fonograf, kino {premične slike), električna luč, električna baterija in neštete druge stvari so njegove iznajdbe. Pravijo — in zakaj ne bi verjeli? — da ima patente za skoraj tisoč iznajdb. Danes mu je 73 let in kljub temu ie še vedno na delu v svoji delavnici v Orsngu, New Jersey. Njegov veleum ne miruje, temveč proizvaja dalje.
Kaj je torej resnice o njegovem aparatu za občevanje z mrtvimi? Ali se je elektriški vizard res namenil, da premaga misterij »one* g* sveta« in nam ga r?zprne pred naše žive ■oči? {Vicah smo. da spregovori sam o tej stvari. Znano ram 'e. da Edison rad govori o svojih iznajdbah jn načrtih za nove iz*, naidhe, govori premišljeno in stvarno kot ve*rak.
Nismo dolgo čakali.. -"The Scientific Arne* rieflja« ie rred nekai dnevi nrinesel intervju, ki ga je »me! Edis&nn ? urednikom te znan* iC+VPne npvrie r ■nrr\tvrr' ,r>« nlbrgerv *T»arat, ki ! fn««! p?dfv*o, mde Invj Krpržične depeše iz svjri"* dnhov.« Tz Edisonove ga intervinva nam je 'esno. da so se er.do morili' vsi oni. ki so mnTi 9z ie slavni ?.zra?djteli zapustil trdna zra.*«:tmr* tla in splaval nekam v oblake mi* aticizrna Ne. Edison ie ostal Edison. Nifi* ’ govg pojsktfšpia. de poseže v »žHdienie on* kraj	ieme*% na nenleih tleh vede.. :|
Toda. čtrimo, kai pravi Edison sam:
»Znanstvene Lkušnic v šestdesetih letih mojega življenja so me prepričale, da 'sestoji človeško telo, kakor vsako drugo organsko b?t;e, iz posameznih živih bitij ali celic, ki so teko ma Kne. da ga še ni mikroskopa, ki bi jih odkrit. Naša telesa niso nič drugega kot organizacije teh malih individiiev- na; mirrade in mirijade jih je v nas. Vsak tak individii ie živi jenska enota sama zase, toda; te enote dehriejo v skupinah, roiih in ceHh armadah. Petindevetdeset odstotkov živ* Jienskih bitij — tako jih imenujem — v te* 'esu človeka, opravlja gotovo delo m izvr*; šuie gotove dolžnosti, medtem ko pet od*| stotkov bitji daje direktivo za izvrševanje dotičnega dela.
Po moiem mn eni u se mora iskati v teh petih odstotkih življenjskih bitij osebnost človeka. Nahajajo se v onem delu možga* nov, ki je znan pod imenom »polje Broce« in nam daiejo duševne vtiske. Kadar človek umrie, se ta bitia razkrope m funkcijoniraio v drugih oblikah. Vprašanje nastane zdaj, kai se zgodi z onimi petimi odstotki in teli* gentnih ali upravliajočih bitij po smrti člo* j veka. Ako si predstavljam, da se individuiii,
I ki opravljajo vsakdanje delo v telesu, razi* deio in si poiščeio novo delo, mora logično slediti, da se tudi vodilna bitja, ki dajejo di* rektivo za delo, napotijo z ostalimi roji v [nov svet. Ta bitja, kakor sem omenil, pred* stavllajo v meni Edisona, daiejo človeku njegovo osebnost, zmožnosti in značaj. Ali ostanejo skupai kot so prej eksistirala, ali se razkrope in iščejo novih funkcij kot indivi* diii in ne kot kolektivna skupina?
To je isto vprašanje,: na katerega iščem odgovo-r s svoiim aparatom Ako se ta bitja razkrope, tedaj se boiim, da je moje delo zastonj, ker to pomeni, da je naše osebnosti konec po smrti; v drogem slučaju, če osta* neio omeniena vodilna bitia v naših telesih v enoti, kakor so bila za časa našega živ* lienja, tedaj je možnost, da živi naša oseb* nost tudi po smrti. Celice same žive večno — in v niih je tista naša neumrjočnost, v ka* tero veniie mnogo ljudi. Ampak neumrjoč* nost celičnih bitii ne pomaga prav nič moji 1 osebi niti drugim osebam, če se omenjena j celična ali življenska bitja razkrope v onem ■aktu, ki mu pravimo smrt, kajti potem je moia osebnost uničena, raztrgana na miri* ■ iade delov. Ravno tako mi nič ne pomaga, ako se življenska bitia mojega telesa ponovno združiio v novem telesu, pomešana z bitji drugih teles, ker to nisem več jaz kot sem bil.
Edino upanje torej leži v vprašanju: Kaj se zgodi z vodilnimi življenskimi bitji? Ako 1 ostanejo ta bitja v enoti, tedaj je mogoče,
da ob dr že v sebi elemente, ki na primer tvo* rijo v človeku aparat spomina, to je vtiske iz življenja. Če je to res, je možno na kak način priti v dotiko z rojem spomin nosečih bitij, ki se bodo zavedala prejšnje osebnosti.«
To je Edisonova vera v neumrjočnost oseb* nosti. Iz njegovih besed je jasno, da on ne ve še nič pozitivnega, temveč šele išče doka* zov za svojo teorijo. V intervjuvu je rekel tudi, da aparat za to poskušnjo mora biti superdelikaten, ako hoče doseči z njim silno nežna življenska bitja. Kakšen je ta aparat, ni pojasnil, toda vsekakor bo poskusil z ele* ktričnimi valovi. Edison je dalje rekel, če se njegova teorija obnese in dobi odgovor, ka* terega išče, tedaj mora odgovor priti od oseb* nosti, ki je imela v življenju malo več znanja o električnih valovih in o operiranju brez* žičnega brzojava.
Rdeči utrinki
Mnogi se pritožujejo, da njihovi tovariši ne vedo že ničesar o socijalizmu. Dolžnost trnih, ki se pritožujejo, da pridobe nevedne tovariše zalo, da se naroče na socijali-stično časopisje. To ni težko delo, pridobiti od časa do časa kakega prijaiedja, da se naroči na liat, ki se bati za interese proletarijata. Vsak zaveden sodrug ima sveto nalogo, da agitira za naš socijalistični tisk.
• * *
Ne čakajte, kadar vam poteče naročnina, da pride tirjatev iz upravništva, nego jo poravnate takoj sami, da ne bodete delali svojemu listu nepotrebnih stroškov in da mu boste dali potrebne krvi.
« * •
Kapitalizem in nacijonalizem sta tako združena, da zaboli drugega če udariš prvega.
10-
Za Tiskovni sklad „Dela“
M. R. . •	.......	-L	10—
Nabrano v Ajdovščini v gostilni pri Lud-vku in Slokarju: Furlan Franc, Škrl Ciril, Škrl Rafael, Furlan Ivan, Vogrič Ral ko, Škrl Angel, Lulik Peter, Krapeš Henrik, Ferjančič Josip po L 1. —
Samsa Janez, Batič Jožef, Ferant Franc,
Ferjančič Josip, Pipan Ivan po L 2. —
Batič Franc L 3, Kermol Peter in Pegan
Jožef po L 5; skupaj ...	,	„	31 •—
Po slov. tajniku Višjega kulturn. sveta
sodr. Lovko: Soban Roza, Soban Jo-
sipina, Vidmar Alberta, Kokelj Štefa-
nna, Dragin Marica, Žigon Roža po L !,
Česnik Anica, okrl Rozina, Faganel Antonija, Fornazarič Bernarda, Bavcon Viktorija, Semič Marija po 2 L, Bratina Ernesta L 3; Skupaj	.	.	„	21’—
Kašča Franc .	 »	5’—
Nabrali učitelji pri neki politični debati pri izpitu v Tolminu: Pahor Karol, Čok Antonija, Turko Alfonz, t »rt-konja Ciril,
Lasič Franc, Prešel Mirko in Mozar
po L 5; Skupaj	....	.	,	35‘—
Da bi Anton Trebeč in Antonija Trebeč
roj. Milkovič iz Orleka-Gropada srečno
živela v zakonskem stanu, darovali
zbrani svatje	 -	»	50’—
Zložili štirje zadružniki Kmečke delavske zadruge v Dobravljah s pripombo: zato, ker je Wrangel od boljševikov
poražen ...	.................. 40’—
Nabrala Zveza stavbinskih delavcev v
Mirnu za obnovo naših listov.......................... 243’40
Novoporočenec Pahor Franc, Miren .	.	10*—
Organizacija čevljarjev, Miren . . • •	„	10*—
Skupaj ... L 455*40 Prej izkazanih ...» 3022*95
Skupaj
L 3478*35
Komunistično posojilo
Pri našem upravništvu je podpisal Komunistično posojilo : Poženel Fran IV. iz Idrije L 25*—.
DAROVI.
Za politične preganjance nabrala Zveza stavbinskih delavcev v Mirnu L 10-50.
Za politične preganjance in Delavski dom v Aiello darovali sodrugi v Ajdovščini:
I Gregorič Martin L 3, Neimenovan L 2, Brazin-! čerič Stefan Štefan 1, Hrovat jožef 2, Marinič | Ciril 2, Vadnjak Anton 2, Kalin Franc 1, Brož Alojz 3, Lulik Franc 1, Stibil Franc 1, Žigon Franc 1, Petkovšek	Anton	1,	Lulik	Avgust 1,
Zorn Zranc 2, Lulik Jožef	2,	Repič	Alojzij 1,
Grum Franc 1, Kostnapfel Henrik 1, Rusija Jožef 1, Šigon Alojzij 1, Šapla Roman 1, ,Curk Anton 1. Gregorc Karol 1, Neimenovan 5, Stibilj Anton 2, Jerše Ignac 3 Besednjak Franc 4, Jan-selutz Viljem 2, Ergavec Kristjan 1, Ferjančič Ferdinand 5, Kreševič Jakob 1, Močnik Mirko 1, Zgonik Franc 3, Simonič Karol 5, Budihna Jožef 4, Majcen Franc	5, Šinigoj	Lovrenc 2, Spetič
Jožef 2, Nussdorfer	Franc	1,	Bevk	Ernes %
Lompare Kristjan 2, Bratoš Anton 1, Batič Albert 5, Černigoj Anton 2, Pižent Franc 2, Nussdorfer Kristjan 2, Fišer Karol 5, Pavlič Anton 1, otefan Kompare 2, Žigon Jožef 2, Gril Alojzij 4; skupaj L 110. — 100 L dobilo upravništvo za politične preganjance, 10 L poslali sodrugi na Delavski dom v Aiello.
TANKO JANKOVIČ:
Nadaljevanje.
NA RIBJEM LOVU
»Zakaj pa nabijate zdaj?« ga vpraša rado* vedno.
»Bomo vrgli ribam za hrano,« je odvrnil tiho in pobesil oči. In res! Po desetih minu* tah je zavozila barka zopet okoli mreže in takrat je posipal Tomažek z neutrudno roko v morje zmes iz kamenite posode. Pri tem je pa vedno strmel vanj, kimal zadovoljno z glavo in se smehljal ves srečen in blažen. Po* tem so zapeljali milo vstran in tam počivali
Luna je že stala visoko nad hribom in o* svetljevala vso tiho pokrajino. Luči v oknih in po cesti so bile že zamrlo in nemo so str* jele samotne hiše na široko, blesteče s« ra* v-n. Kakor da je ugasnilo povsod ž ‘jen j e, 'o bilo zavito vse v tajinstven molk. tupa* tam se je utrgal na morju droben irek in zaplesal po mrtvi gladini. To so bi!o lučke drugih ribiških čolnov, ki so ležaH kakor maj* hni polži tupatam raztreseni, le?h zdaj sem zdaj tja in risali na svoji poti r»o gladki, je* kleni plošči najskrivnostneiša znamenja. A to je bilo le za hip! Potem je zopet vse iz* ginilo, belih stez ni bilo več m polži so zopet stali mimo, nepremično...
»Halo, ha delo otroci!« se oglasi «pet stari Tomaž in se obrne do Glavine: »Zdaj pa pri*
dite vi k meni gospod Glavina. Bova midva vlekla mreže na suho.«
Veselo skoči Bole na zadnji konec barke in prime za krmilo. Mislil si je na tihem: »Bom pa lažje to obvladal.«
Pa se je zmotil tudi tu. Nič ga ni hotelo u* bogati veliko krmilo! Zdaj se je osuknilo na levo, zdaj obrnilo zopet desno, tako da je mo* ral zbrati vse sile, če ga je hotel držati v pra* vi smeri.
»Tu ni življenja, ni moči,« si misli Vida, ko vidi njegovo slabotnost, se obme z zanič* Ijivim nasmehom k Stani in ji pošepeče na uho: »Tinče si bo pa danes zaslužil nebesa, tako se poti.«
A ker ji ne odvrne Stana ničesar, se zagleda v mrežo, ki je lezla počasi iz morja.
Svetlo kakor posuta z biseri in dragulji se je svetilo v lunini svetlobi. Vodne kapljice so se držile njenih drobnih niti, polzele druga za drugo nizdoli in tonile skrivnostno šum* ljajoč v nemirni, nekoliko razpenjeni morski gladini. Sempatja je zamigalo med njimi živo, skoraj obupno kakor da bi se borilo tam življenje s smrtjo. Drobne ribice, vse bele in kovinastosrebrne so otepile tesno za* drgnjene v mreži s svojimi majhnimi, mokri* mi repki, se zvijale preplašene v zadnji, o* bupni uri semintja in obležale končno kot mrtve na barkinem dnu. Spretni prsti To* mažka so jih namreč kar spotomi reševali tesnega objema in jih spuščali v veliko reše*
to, ki je ležalo sredi barke. Tudi konc:pient Glavina mu je pomagal pri tem oprivilu, ko* likor je mogel, tako da se je rešeto kmalu na* polnilo do vrha in so se Vidi zaiskrile oči od samega veselja nid obilnim plenom. Potem jo je prijela nenadoma neka tiha žalost, da je dejala zamišljeno: »Prav kakor pri človeku... vse, prav vse se brani smrti, noči.«
Pa se je v hipu zopet brezskrbno nasme* hnila, dregnila v fanta, ki se je bil sklonil nad rešetom in ga polival z morsko vodo in lju* bila odtakrat še bolj življenje.
Ko je bilo vse delo končano, je zaukazal stari ribič: »Zdaj pa na široko!« In spet so se pogreznila vesla in barka je odplavala na ši* roko morje. Tam se je ustavila in cela druž* ba se je oddahnila od preslanega trudi. Na majhnem železnem ognjišču se je kadila ve* selo rumena polenta in tudi v veliki, sajasti ponvi se je nekaj cvrlo in peklo. Dišalo je po ribah, da je jurista zaščegetalo prijetno pod nos. Mlasknil je oglato z jezikom, poza* bil na ves trud in se obrnil do Glavine: »Pri* jetni večerjiea bo to... da prijetna..
»Seveda, seveda,« je momljal ta in izvlekel odnekodi par debelih steklenic.
Obrnil se je k Vidi in ji dejal s pomenlji* vim nasmehom: »Evo vam, gospodična živ* Ijenja!«
In ona prime za šampan jec, pa meni vendar prepričevalno: »Pa je najbrž vsaj nekoliko ponarejen, gospod Glavina! A' jaz hočem ti* stega pravega, ognjevitega...«
»Vražja ženska!«, pomisli koncipient a ne reče ničesar. Večerja jim je teknila dobro, še celo Stana je nekam oživela. Zdelo se je kakor da bi se bil vn ji spet zbudil rahli klic po življenju. A tudi ta svetli žarek je kmalu zopet ugasnil in potem je nastala temna noč.
Se parkrat so se odpravili tisto noč na delo, ujeli precej plena, tako da je Tomažek začu* deno zmajal z glavo: »Kar same lezejo v mreže... kar same... Mora biti v barki kdo, ki je rojen pod srečno zvezdo, hehehe...« se je zahehetal previdno v brado a na glas ni re* kel ničesar.
Proti jutru so se odpravili domov.
Kljub lepemu doživetju so 'postali vsi ne* kam čemerni. Jurist Bole, je molče čepel v svojem kotu in samo parkrat zakimal odloč* no z glavo.
Stina je, vsa bleda v obrazu a z nekam po* mirjenim srcem, strmela v živahno igranje morskih valov.
Koncipient Glavina je naskrivaj gledal z zavistnjmie očmi zdaj na Vido, zdaj na vesla* jočega fanta.
Le pri nji je silila na dan od hipa do hipa njna vesela narava, a ko je videla, da vsi molče, je potegnila usta v prizirljiv nasmeh in se zagledala v daljavo.
Stari Tomaž pa je skrivnostno zmajal s svo* jo glavo in si mislil na tihem: »Je čudna ta gospoda! Zdaj taka, zdaj diugična... kakor vreme...«
Ko pa se je domislil svojega sina, je pogle* dal proti svoji koči, in nekakšna skrb mu je legla na lice.
Na obrežju so izstopili.
»Zbogom, Stana! Jutri se odpeljem od* tod...« se je obrnil Tinče k dekletu in ji podal roke.
A ona je sklonila svojo glavo, zadržala za hip sapo in odahnila komaj slišno: »Je že naj* boljše tako...« Potem je šla naprej.
»Ej ribica, ej ribica... kako bi te ujel?« je zarecitiral zopet koncipient Glavina in nje* gov pogled je obvisel na drobnem, Vidinem licu.	eo
Ta pa se je samo zvonko zasmejala, mu po* dala roko in se obrnila k fantu: »Ti poneseš te moje ribe z menoj na dom!«
Fant je molče prikimal in plaho zardel.
»Ej, Tomažek! Le govorite s sinom... prav imate zaradi njegove ženitve, prav!« je po* zdravil še na koncu jurist Bole starega ribi* ča in zdrvel hitrih korakov po široki, beli cesti.
»Da, da!« je zamrmral pred se Tomaž in se vzravnal v barki.
Brio je videti, da je to odločen in pameten starec.
■Nebo je zrlo pusto in megleno na prebuja* joče se predmestje. Le na vzhodu za vaškim zvonikom se je zdaj pa zdaj svetlo zabliščaio, Tam se je borilo solnce z meglami...
(Konec.)
K. S. J. in uolitue u konstituanfo
K. S. J. (Komunistična stranka Jugoslavije) je ob priliki volitev v konstituanto izdala na delavno ljudstvo vasi in rneet sledeči manifest. Manifest je prava obtožba vladajočega razreda v Jugoslaviji. Ker je ta voilni proglas obenem slika današnje Jugoslavije, bede delovnega naroda in zločinstva mlade jugoslov. buržuazije, ga priobčujemo v celoti. Pojutrišnjem se vršijo volitve v ustavodajno zbornico. Jugoslov. proletariatu želimo zmago in fx*gum za ustvaritev proletarske državne ustave.
* • *
l Volilni manifest delavnemu ljudstvu vati in mesi t	ZATIRANI)
J Dan volitev v usavodajno zbornico (konstituanto) se približuje. Dve polni leti je buržuazna gospoda absolutistično vladala in kovala usodo Jugoslavije, ne da bi vpra-
Ka ljudstvo. Po dveh letih je vendar razpisala volitve, munistična stranka je bila edina stranka, ki je od Vsega začetka zahtevala, da se razžene takozvano narodno predstavnižtvo, ki ga ni izvolil narod, ter da se takoj razpišejo volitve v konstituanto. Vse stranke brez razlike $o bile proti tem zahtevam komunistov in samo pod pritiskom velike, vedno močnejše in vedno jasnejše vaše nezadovoljnosti so morali vladajoči in njihove stranke te volitve razpisati , In tako boste dne 28, novembra tudi vi, ki ste bili do-sedaj brez vsakih pravic, dobili priložnost, da poveste Svojo besedo, da izrečete svojo sodbo. To bo vaša prva beseda po petletnih vojnih mukah in strahotah in po dveletnem hlapčevanju pod diktaturo, absolutizmom in terorjem samozvanih oblastnikov.
Na ta dan morate zahtevati račune od buržuaznih oblastnikov, kajti oni so vas pognali v klavnico za svoje koristi. Na ta dan morate zahtevati račune od kapitalistov, ki gospodarijo s to deželo, za vse one neštevilne in nepopisne muke, ki ste jih vi v vojni prenašali zato, da bi se oni lahko še bolj obogatili in pod zaščito vaših prs vživali in kupičili milijone. Ta dan morate izreči svojo sodbo nad vsemi vojnimi liferanti, špekulanti, trgovci in verižniki, ki so vas pod okriljem oblastnikov in vzajemno z njimi pustili gole, bose, lačne in bolne na fronti, doma 'pa so vas oskubili do gole kože. In prvikrat po dolgih devetih letih se vam nudi prilika, da glasno protestirate ‘proti vsem vnebovpijočim krivicam, ki so vam jih storili za časa strahovite vojne, kakor tudi po vojni.
To je vaša velika pravica tega dne. In vaša pravica je tudi, da postavite pred svoje sodišče in najbrezobzirnef-'še obsodite vso to tolpo nepoklicanih gospodarjev, ki so zgrabili vso oblast v roke in jo obrnili proti vam, kakor hitro se je na vaših kosteh in žrtvah, na grobeh vaših bratov vzdignila Jugoslavija. Žrtvovali ste vse in prenašali neizrečeno trpljenje, medtem ko so oni vživali in »služili« milijone. Ko pa se je vojna dokončala, so iz vas zopet napravili sužnje, vso oblast so pa vzeli v roke ti bankirji, veleposestniki, veliki duhovni in vojni bogataši! Stare in zloglasne meščanske stranke, stari veleposest- j niki in bankirji, stari goljufi ljudstva in ubijalci so poslali Svoje agente, da prevzamejo vodstvo Jugoslavije. Poslanci in vlade, ki 'ih nihče ni Izvolil, imajo že dve letf oblast v rokah in razpolagajo z ljudskim premoženjem, z vašimi denarnicami in življenji, z usodo vašo in vaše dežele. Ne da bi se vprašalo ljudstvo, se določa oblika dr- i : žave in vladarstva. Peščica kapitalistov in veleposestni-: kov v zvezi z monarhijo in z vojno oblastjo uvaja popolno diktaturo in medtem ko zunaj samooblastno delajo nove milijarde dolga na vaš račun in sklepajo nove zveze za ! vojsko, dopuščajo, da se v deželi pod vodstvom bajonetov, ječ in nasilja vrši nad vami nezaslišano ropanje in ee pleni še to, kar je ostalo od vašega imetja in od sadov vašega dela. Pod varstvom policije, vojaštva in meščanskih postav se že dve leti dogajajo afere in škandali v vseh državnih napravah od ministrskega predsed-ništva do okrajnih glavarstev. Dve leti kraljuje tatvina, draginja, brezposelnost, pomanjkanje in vedno večje za-sužnjevanjc delavnih množic. In kot sad devetletnega gospodarjenja jugoslovanskih bogatašev imate danes gospodarski razpad, financijalni bankerot, umiranje prometa, nebrzdano naraščanje draginje, neomejeno ropanje od Strani kapitalistov, vedno težje življenske pogoje, vedno večjo bedo množic in vedno bolj pregumno uničevanje, že tako opustošenega narodnega imetja in od vojne iz-podjedene narodne moči.
To ste dobili kot plačilo za vsa vojna trpljenja, za dva in pol milijona vojnih žrtev, za cele armade vojnih inva-lidov in sirot, za 48 milijard vojnega dolga naloženega na vaš hrbet. Kadar zaradi vsega tega izražate svojo nezadovoljnost, ali pa poskušate protestirati proti temu neznosnemu stanju, tedaj vas oblastniki potom svojega j časopisja imenujejo agente Nemcev, Madžarov in Italija- j 1 nov, njihova policija in oborožena sila pa vam zamaši usta in odpira ječe. Kadar te ljudi kritizirate zaradi njihovih zločinov, kadar poveste očitno njihovo krivdo, tedaj vas ti ljudje razglašajo za izdajalce domovine. Da bi onemogočila vsako kritiko in kontrolo ljudstva nad njihovimi deli, da bi vam zaprli oči in vas tako v temi lažje oropali in zasužnili, vanr prepovedujejo svobodo govora, shodov, dogovorov, združevanja, svobodo tiska, stavke in političnega odločanja.
28. november je dan sodbe. Vi imate pravico in dolžnost, da na ta dan izrečete obsodbo nad gospodarji te dežele in nad meščanskimi strankami, za katerimi stoje ti oblastniki. Na ta dan ne boste zamudili priložnosti, da s kroglicami tajno protestirate in obsodite cel režim, ker vam do zdaj buržuaziia ni dopustila napraviti to javno.
Vzdignite sc in pojdite vsi na volišča. Z glasovanjem proti njim pokažite, da se zavedate svojih koristi, da poznate svoje sovražnike. Če ne boste glasovali niti za eno bd buržuazrih strank, boste pokazali, da ste vendar spoznali, odkod prihaja zlo in koliko časa bo trajalo. Zlo izvira iz tega:
Ker so vsa bogastva (fabrike, rudniki, banke, železnice, ■skladišča in najboljša zemlja) ter vsa državna oblast v j 'rokah majhne peščice kapitalistov, veleposestnikov in | vojnih bogatašev, ki danes gospodarijo. Zlo bo trajalo, tako dolgo, dokler vi, ogromna večina naroda ne vzamete: v svoje roke Vsega bogastva in vso državno oblast.
Delavno ljudstvo iz mest in vasi! Revni in mali posestniki) j
K vam bodo prišle, navzlic svojim grehom in zloči-1 nom, zopet vse meščanske stranke, da dobijo vaše glaso-j ve, prišle bedo iskat vašega zaupanja in mandate. Polne j nečistosti, grehot in zločinov nad vami bodo prišle pod starimi ali pa prebarvanimi imeni k vam, da vas zopet ogoljufajo, da izvabijo vaše glasove, češ, da oni niso krivi za vse nadloge, ki jih prenašate. Vse bodo nastopile s psovkami in blatom druga proti drugi, vsaka od njih bo borno odkrivala pregrehe, podlosti in zločine drugih. Alij če se še tako kregajo in psujejo med sabo, ko bodo de-bile oblast in ropanje, se bodo poravnale med seboj, kajti j vse so enake, ne zato, ker skupaj sedijo na vladi, temveč, zato, ker so vse enake sovražnice ljudstva. To so vse stranke kapitalistov in veleposetnikov, povetne in cerkvene gospode, stranke bogatašev in gospodarjev nad vami, vse so pomožno orodje buržuazije, ki vlada nad vami. Vse ®o za družabni red, kakor je današnje stanje, za vlado kapitalistov in veleposestnikov —. a za hlapčevanje ljudstva. Parlamentarna zajednica: slovenski klerikalci, srbijanski radikali, hrvaški zajedničari in bosanski agi ter begi zastopajo svojo skupino bank, veleposestev, vejnh bogatašev, a demokratska zajednica liberalci, demokrat)® in njihovi podrepniki socijalni demo-lcratje zastopajo zopet drugo vrsto bank, podjetij, posestev, špekulantov in verižnikov.
Toda vse te tvorijo eno samo sovražniško fronto proti vam in vse skupaj se takoj združujejo/ in stopajo v isto vlado, kakor hitro občutijo, da jim vaša nezadovoljnost postavi v nevarnost oblast in gospodarstvo razreda, kateremu pripadajo. In tedaj so vse složne v uporabi nasil-'stva in oborožene sile proti vam.
Čeprav se krstijo z drugim imenom in oblačijo drugačno oblačilo, so vam vendar sovražne tudi stranka socijalnih patrijotov (ki se krsti za socijalnodemokratično) in »narodno« socijalistična stranka, kakor tudi samostojna kmečka stranka. Vse te stranke so v službi buržuazije, čeprav na vse mogoče načine vabijo v svoje vrste nepoučene delavce in kmete. Socijalni patrijotje so sedeli skupaj z buržuazijo v vladi in kot plačani agenti buržu-
azije in vdani hlapci protirevolucije izvršujejo zahrbtno izdajalstvo nad delavci, s katerih imenom se šopirijo. Stranka narodnih socijalistov ni po svojem bistvu nič drugega kot orodje kapitalizma, s katerim ta hoče razbijati vrste delavnega ljudstva. Tako imenovane kmečke stranke, med njimi samostojna kmečka stranka stojijo v izdajalski službi buržuazije, ker se ravno v času, ko se kapitalistična oblast nahaja pred propadom, vse te stranke se na vso moč trudijo, da odvrnejo kmete od njihovega pravega revolucijonarnega pota, da ga slepe in organizirajo konečno kot poslednjo trdnjavo kapitalistične družbe in ga vržejo protir evoluciji delavnega ljudstva. Stare meščanske stranke kot zastopnice bogatašev, veleposestnikov, velike duhovščine, grofov in verižnikov, prihajajo danes pred vas brez programa, ker so vse programe zaigrale in umazale. One se borijo za oblast in tudi če bodo prišle pred vas s kakim geslom, se bo zgodilo to samo zato, da se zataji tisto resnično vprašanje, za katero se bo šlo na dan 28. novembra. Vse te stranke skrivajo pred vami pravi pomen volitev tega dne. To pa zato, ker se bojijo vaše sodbe in jih je strah odkrito pri-poznati, za kaj se gre in o čemu imate vi pravico, da odločujete tega dne. Strah jih je postaviti vam odkrito vprašanje, za kaj ste:
Za oblast buržuazije ali za oblast delavcev in kmetov? Za njihovo bogataško ali pa za vašo delavsko in kmečko državo? Za meščansko monarhijo ail pa za sovjetsko republiko delavcev in kmetov? Da se obsodi in kaznuje buržuazija in njene vlade za vse zločine, ki so jih izvršile med vojno in po vojni nad vami, ali pa jim izrečete zaupanje, da še nadalje gospodujejo in ropajo? Ali hočete, da o vaši usodi odločuje, vodi zunanjo politiko, napoveduje vojske, prodaja narod Jugoslavije v kolonijalno suž-nost, da razpolaga z državnim financami in z vašim imetjem, z vašo krvjo in življenjem buržuazni razred bogatih lenuhov, ali hočete pripoznati stare in dovoliti nove milijarde dolgov ali nočete? Komu naj pripade zemlja veleposestnikov, cerkvenim imetnikom in bankam, ali pa Vam, ki jo obdelujete? Ali hočete, da pridelki kmetov gredo kmetom, ali pa v žepe bankirjev in veletrgovcev in verižnikov, kakor to zahtevajo klerikalna, demokratska in vse druge meščanske in malomeščanske stranke? Ali naj delavec še naprej dela za kapitalista, kmet pa za špekulante, trgovce in verižnike, mali obrtnik in mali posestnik za velike kapitaliste in bankirje, sluge in duševni delavci za razred zajedalcev, kateri imajo v rokah to državo? Ali hočete, ali nočete: To draginjo, pomanjkanje, ropanje z ene strani in to politiko reakcije, to zatiranje svobode in pravice, to nasilje in diktaturo buržuazije z druge strani.
Teh vprašanj se vam meščanske stranke in njihovi podrepniki ne upajo postaviti naravnost v obraz. In ven- ■ dar se bo na dan volitev odločevalo o teh zadevah in o njih imate pravico razmišljevati in sklepati s tem, da od-date svoj glas za eno, ali pa za drugo stran.
Zato pa vam mi komunisti, ki vam nimamo ničesar skrivati, postavljamo ravno ta vprašanja in vas pozivamo, da ravno ta vprašanja odgovorite, ko boste oddajali svoje glasove. Tu ni mesta omahovanju. Pred vami sta samo dve fronti, ld sta jasno in globoko oddeljeni druga od druge. Na eni strani razne stranke kapitalistov, posvetnih in duhovskih oblastnikov, veleposestnikov in grofov, j na drugi strani Komunistična stranka delavnega ljudstva mest in vasi.
Kdor glasuje za katerokoli meščansko stranko, ta voli kapitaliste, bankirje, vojne bogataše, verižnike, velepo-posestnike, je za njihovo gospodartvo in diktaturo, ta glasuje za današnji kapitalistični nered in za obstoječo buržujsko državo.
Kdor glasuje za komuniste, ta glasuje za uničenje kapitalizma, veleposestništva, privatne trgovine in gospodarstva bogatašev. Ta glasuje za to, da se napravi konec sužnosti delavcev in kmetov, ta glasuje za njihovo osvoboditev, za sovjetsko državo in kmetov, za komunizem.
Ročni in duševni delavci in kmetje, mestni in vaški reveži, mali obrtniki, državni in privatni uradniki in uslužbenci! To pa še ne pomeni, da je za vašo osvoboditev izpod suženjskega jarma zadostno, ako greste na volišče in oddate svoj glas za komuniste. S samim glasovanjem se še ne bodo rešila postavljena vprašanja in se še ne bo dosegla osvoboditev. Kajti volitve v tej državi vodi buržuazija s celokupnim aparatom oblasti in z denarjem, ki ga je odvzela vam in ga odnesla v državne kase. Ona že sedaj določa volilne komisije; prikraja umetno rezultat volitev, jemlje volilno pravico neštetim množicam delavnega ljudstva, z vašim denarjem daje nagrade in za volitve j pridobiva posamezne kategorije svojih uslužbencev, pod-kuplja prodane duše, plaši strašljivce, sili gospodarsko odvisne, da glasujejo ž njo in tako s silo svoje oblasti pripravlja za sebe lažno — večino.
Zaradi tega boste .prišli, ne potom volitev, ampak s j svojo organizirano močjo in pod vodstvom komunistične stranke do resnične in prave rešitve onih vprašanj, kate- j ra se postavljajo pred vas danes in na dan volitev. Samo j s svojo organizirano silo si boste priborili svoje osvoboditev izpod sužnosti buržuazije in za ta boj se morate pripravljati z navdušenjem. Vendar vas pozivamo, da volite svoje zastopnike, ne zato, da bi vam oni v parlamentu prinesli osvoboditev, temveč zato, da potom njih izrazite svoje odločne zahteve, da z njihovo pomočjo prinesete v javnost vso notranjo gnjilobo režima in da jih pošljete z namenom, da podpirajo razredno nasilje buržuazije od znotraj, medtem ko se vi borite proti njemu od zunaj; pozivamo vas toraj, da vsi kot en mož greste na volišče ter da tudi tam nastopite . v obrambo svojih razrednih koristi.
Potrebno je torej, da vsi do zadnjega pridete na volišče in velite zato, da izrazite to svojo edino pravico, ki vam je še ostala, da izrečete svojo močno obsodbo nad tem režimom in njegovimi poglavarji, da svoje zahteve tudi z glasovanjem podprete in vladajočemu razredu jasno pokažete, da so se vam odprle oči in da ima njena lopovska diktatura ogromno armado nasprotnikov.
Proletarci vi, ki so vas oropali in ki ste brez pravic in zasužnjeni! Pripravljajte se na volilni boj na dan 28. novembra pojdite na volišče!
Stare meščanske stranke vam predlagajo svojo ustavo, ki daje še nadalje vso oblast v roke bogatašem, bankam, duhovnim poglavarjem, veleposestnikom in begom, milijone vas pa pušča kot podložniško maso in politične
sužnje.	-j
Nasproti njim pa vaša Komunistična stranka povzdiguje sovjetsko ustavo, ki vso oblast daja v roke sovjetom (svetom), delavcem in kmetom.
Buržujske stranke zahtevajo od vas, da še nadalje o-stane v njihovih rokah diktatorska oblast, da bi mogli dušiti politično svobodo delavnega ljudstva.
Komunisti vas pozivajo, da proti njim glasujete za svo-bdko tiska, shodov, dogoverov in za pravico štrajka in svobodnega političnega glasovanja.
Parlamentarna zajednica s svojimi klerikalci in radikalci zahteva odkrito, demokratska zajednica pritajeno, toda eni in drugi v resnici zahtevajo, da zemljo še nadalje obdržijo v rokah veleposestniki, duhovska gosposka in begi, ali pa da pride v roke bank, kmet pa, ki obdeluje zemljo, ostane tudi v novi obliki navaden suženj.
Nasproti njim hoče komunistična stranka delavnega ljudstva, da vsa zemlja, brez vsake odškodnine in odplačila, z vsem svojim inventarjem pade v roke tistim, ki jo obdelujejo.
Vse buržujske stranke brez razlike vodijo bo) za o-brambo interesov fabrikantov in lastnikov vseh podjetij industrije, prometa in trgovine in zahtevajo, da vsa ta podjetja ostanejo nadalje v lasti kapitalistov.
Komunistična stranka zahteva kontrolo delavskih svetov nad celokupno industrijsko produkcijo in zahteva, da vsa sredstva, za proizvajanje, fabrike, rudnike, železnice, parobrodi in vsa bogastva, vse banke, kapitali, mogočni preidejo v obist celega delavnega ljudstva.
Radikalci s svojimi zavezniki klerikalci se borijo zato, da potom središne zadruge padejo vsi kmetovi dohodki v roke radikalnih in klerikalnih bank in verižnikov, demokratična zajednica pa zahteva, da vsi ti dohodki padejo v roke demokratičnih bankirjev, trgovcev in špekulantov.
Komunistična stranka zahteva, da se izvrši nacijonali-
zacija celokupnega prometa, uvoza in izvoza pod kontrolo kmečkih in delavskih svetov.
Buržujske stranke so nakopale deželi 48 milijard dolga in hočejo zvaliti te dolgjaye na vaše hrbte, delavno ljudstvo iz dežele in mest.
Nasproti njim zahteva komunistična stranka odpoved vseh vojnih dolgov.
Buržujske stranke puščajo na cesti invalide, vojne sirote in tiste, ki jih je vojna onesrečila. Kadar pa jim vendarle določajo sramotno-revno podporo, jo dajejo na ta način, da jo potegnejo iz vaših žepov potom carin, taks, monopolov, trošnin, obrtniškega davka in drugih posrednih davkov.
Komunisti so edini, ki nastopajo zato, da se vsi posredni davki odpravijo, da se vsa vojna bogastva bogatašem odvzamejo, da se na vsa velika imetja in dohodke naloži progresivni davek in da se iz teh dohodkov pristojno in človeško vzdržujejo vsi vojni reveži in vojni nesrečneži in zadovoljijo ostale državne potrebe.
Buržujske stranke kjerkoli so in kadarkoli so na oblasti, zahtevajo odpravljenje osemurnega delavnika in hočejo, da se zvali na hrbet delavnega ljudstva vse breme dela, da bi se njihovo kapitalistično gospodarstvo opomoglo in prebrodila kriza njihove države.
Komunisti delajo in kjerkoli imajo oblast v rokah, u-vajajo splošno delavno dolžnost za vse razrede. In proti zahtevam današnjega vladajočega razreda naglašamo mi zahteve po osemurnem delavniku, dokler trajajo kapitalistični pogoji produkcije.
Vse burzuaske stranke brez razlike vodijo osvojevalno zunanjo politiko, gonijo deželo v kolonijalno sužnjost in pod zakup velikih svojevalnih držav, vedno izivajo nove spopade in vojne s sosedi in nikdar niso v stanju rešiti nacijonalnega vprašanja in vprašanja mej.
Vojna proti vojni! Mir med narodi! Za federacijo so-vetskih republik balkansko-podonavskih dežel. — To naglašamo mi komunisti nasproti vsem buržujskim strankam.
V velikem boju, ki je nastal med osvobodilno rusko revolucijo in svetovnimi kapitalisti stojijo vse buržujske stranke brez razlike na strani svetovnih kapitalistov in roparjev in vodijo proti ruskemu delavnemu narodu.
Prostor delavnega naroda Jugoslavije je na strani o-svobodilne revolucije ruskega delavnega naroda in mi smo za aktivno in dejansko solidarnost z rusko revolucijo, za mir s Sovjetsko Rusijo.	^
In medtem, ko buržujske stranke zahtevajo in tudi vršijo zasužnjevanje in odvzemanje vseh pravic narodnostnim manjšinam te dežele, zahtevamo mi popolno enakopravnost vseh narodnosti v Jugoslaviji.
O narodnem edinstvu vam govorijo srbijanski radikalci, slovenski klerikalci in bosanski begi ravnotako, kakor vam o njem pripovedujejo tudi stranke, ki sestavljajo demoratsko zajednico. Toda zato ker vse te stranke pri-krajajo obliko države po svojih razrednih interesih, v resnici vse skupaj brez razlike podirajo narodno edin-stvo in delujejo za nadvlado te ali one pokrajine.
In medtem ko njihovi konkurentni interesi in prepiri uničujejo narodno edinstvo, zahtevajo koristi delavnega ljudstva edinost, ne samo naroda v okviru ene države, temveč tudi vseh narodov in ras na svetu. In kot predstavnica delavnega ljudstva vas Komunistična Stranka poziva, da udarite po prstih eno kakor drugo skupino buržujskih strank In nastopite za najpopolnejšo edinost delavnega ljudstva v okviru Sovjetske republike delavcev in kmetov.
Sodrugi! Delavni narod Jugoslavije!
Še danes trepeta buržuazija pred našo sodbo, ko pomisli na dan volitev. Ona se zaveda svojih grehov napram vam. Pokažite ji, da se tudi vi zavedate svojih koristi pravic in svoje moči. In vsi vi, ki ječite pod jarmom ka-
pitalistov in zločinsko vlado buržujskih strank, pridite; 28. novembra n« volišče. Vsi vi delavci iz mest in vasi,1 vsi kmetje; duševni delavci, uradniki in uslužbenci, mali obrtelki, hlapci in sluge, reveži, vojni invalidi in vsi vi ki so vam ukradli pravico in imetje, storite svojo razred -[ no dolžnost, vstanite v obrambo svojih koristi in pravic in kakor en mož prihitite k volitvam.
Vaš prostor je pod zastavo Komunistične stranke. Vaša
■ dolžnost je, da za njo date svoje glasove.
Če boste volili Komunistično stranko, boste glasovali , za sebe, za svoje koristi, za resnične družabne interese. Vaši glasovi, oddani za Komunistično stranko, bodo govorili gromko in širom cele zemlje to-le:
Dol s kolonžjalnim suženstvom!
Dol z vojskami! Živio mir s Sovjetsko Rusijo)
Proč z vojnimi dolgovi) — Naj vsa vojna bremena padejo na hrbet kapitalistov, oblastnikov in vojnih bogatašev! — Dol z oblastjo veleposestnikov, posvetnih in cerkvenih, nad zemljo! — Vso zemljo tistim, ki jo obdelujejo!
Dol z oblastjo kapitalistov nad sredstvi za produkcijo • in promet! Naj vsa bogastva rudniki, fabrike, ladje, banke, kapitali pridejo v last delavnemu ljudstvu!
Dol s kapitalistično trgovino, ropanjem in tatvino, ki vzdiguje draginjo! Dol z militarizacijo industrijskih podjetij! — Živela kontrola delavcev in kmetov nad celokupno i produkcijo, prometom in razdelitvijo proizvodov! — Dol i s taksami, carinami, monopoli, potrošninami — vsi davki
■ naj padejo na premoženje in dohodke bogatašev! — Dol z nasiljem buržuazije nad delavnim ljudstvom! — Živela
i pravica štrajka! Živio 8urni delavnik! Živela svoboda ti-i ska, shodov in združevanja!
Dol z buržujsko ustavo! Dol z diktaturo buržuazije) j Živela Sovjetska republika Jugoslavija! Živela federacija balkansko-podonavskih sovjetskih republik! Živela Ko-. munistična intemacijonala!
Živela država delavnega ljudstva! — Živio komunizem!
KOMUNISTIČNA STRANKA JUGOSLAVIJE.
I
PO SVETU
Noblove nagrade. Švedska akademija je podelila No-
■ blovo nagrado za literaturo za leto 1919. švicarskemu i pisatelju Karlu Spittelerju, za fiziko 1920. 1. ravnatelju
mednarodnega urada za uteže in mere Charlesu Edoardu Guillaumerju, zbog njegovih odkritij o anomaliji v spoji-’ nah jekla in niklja. — Medicinsko Noblovo nagrado za leto 1919. je dobil dr. Jules Bordot v Bruslju za svoje izume v stroki imunitete, mehaniško Noblovo nagrado za leto 1920. pa prof. August Kregh v Kodanju za izum motornega regulacijskega mehanizma.
Brezposelnost ▼ Parizu. V Parizu znaša število brezposelnih približno 75.000. Najhujše so prizadeli kovinski delavci, katerih število brezposelnih znaša 40.000. Brez dela je tudi 15.000 delavcev oblačilne industrije.
Nov sv»tovui rekord v letalstvu. Iz Pariza:	V Bucu
je dosegel aviatik De Romanet svetovni rekord v hitrosti. Preletel je 309.12 kilometrov na uro.
Nova odkritja v južnodakotslri jami. Ludlow, S. D. — Wiljam H. Over, kustos državnega muzeja na državni univerzi je odkril nove najdbe v jami blizu Ludlowa, ki pričajo, da so se Indijanci posluževali te jame za svoje bivališče. Med drugim je našel tudi kožo z glave belo-poltnega človeka, ki jo je najbrž indijanski bojevnik hranil koj bojno trofejo v jami Jama je še nastala v pra-; zgodovinskih časih. Njen uhod je tako velil^ kot navadna j soba, na najširšem mestu je pa široka tristo čevljev, na
■ i kar se zopet zoži na dva čevlja visočme zadnjih pet in i sedemdeset čevljev. Uhod je zdaj skoraj popolnoma za-i delan in zapirajo ga skale, ki so se odtrgale. Na stenah - so razna znamenja in na nekem mestu je zarezan v ka-
men bizon. V jami je Over našel razne izdelke iz lese in gline, jelenove zobove in drugo šaro, ki je služila in-dijancem pri čaščenju najvišjega bitja. Over je dognal po najdbah, da so v tej jami najprvo živeli Indijanci Man-danovega plemena, kasneje je pa bivalo v nji pleme Sioux. Oba plemena sta bila zelo bojevita. Sredi jame je postavljeno veliko ognjišče, druga ognjišča so pa ob stenah. Pri teh ognjiščih ob stenah je Over našel tudi največ ostankov prejšnjih jamskih prebivalcev.
Iz uredništva.
Materinstvo: »Ženski list« v našem »Delu« bo izhajal redno po enkrat na mesec. Težave so velike, pa se nadejamo, da jih bomo premagali- Smete pisati in nam poslati. Ako bodo reči dobre jih bomo objavili.
Ljudski oder: Tajnik »Ljudskega odra« je sodrug Lovko. Naslov: Delavski dom, Via Madonnina 15. II.
Učitelji: Zadeva ni še rešena. Nadejamo se pa, da bo rešena v kratkem. Upajmo dobro.
Literat: J. J. Rouseau se je rodil leta 1712. injeumri leta 1778. Napisal je več reči. Med najboljše spada njegov pedagoški roman »Emile* njegovo delo »Družabna pogodba« in njegove »Ispovedi«. V italijanščini je dobiti vsa njegova	dela. —	Slovenci imamo žal	nobenega	leksikona.	Kdove	kedaj	pridemo do	njega. Pri	nas	je	pre-
! malo resnosti za resna dela. Raje pohajamo v gostilne, da rešujemo narodno vprašanje pri kozarcu dobrega vina. Taki smo, da se nas bog lahko usmili.
L B. Gorica: Prihodnjič. Za to številko prepozno.
Dopisnikom: Ostali dopisi prihodnjič!
Izdaja za socij. zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trsta._________
Jutri, v soboto Izide:
lil	V	lol
-	E r
ir vedež
Dobiva se v knjigarni J. ŠTOKA, Trst, Via Milano 37 in v vseh glavnih trgovinah po deželi po L 3.—. Kdor jih naroči ali kupi s:	deset,	dobi enajstega po vrhu us
s: Preprodajalci dobijo znaten popust “
I Zlim ir li zMim ter delavnica	I
|	ALOJZIJ POVH	1
I	sodni	izvedenec
Trst, Piizzi G. Garibaldi 3 (n Barriera) J
- - — — -
emMara i mini
70 tki ffrilčrnih rnjnrrdfcifflRlc — 33.000 ČlOHOV — 16 iOVBlb rflZCTOfillJoIniC. -	00.000	L	VlOff
Ne napravite nobenega nakupa oblačil
če niste preje obiskali našega
S Ti H l@vv II
kli« oblačil
Trst, ulico Reffteie št. 3, L n.
kjer ji velika izbera
manufaktur, konfekcij obuva!, pokrival itd.
Te dni smo postavili v razprodajo veliko partijo oblek, railgiftil in psiletot* najfinejšega dunajskega izdelka po zelo ugodnih cenah: od 20 do 40 odstotkov pod tržnimi cenami.
Trst, dne 26. novembra 1920.	VODSTVO