Nnročnin« mesečno 85 Din. u inozemstvo «0 Din — ne-del i*k* izdaja celoletno <*> Din, n inozemstvo 120 Din
U red n lit v* je » Kapilar jen aLfc/Ul
SEOVENEC
čet. račun: Ljubljana it 10 trto ia 10 im inseratet Sarajevo itv. 7S6J. Zagreb it». VMHt, Praira-I )unaj 24.79*
Uprava: Kopitarjeva b, telefon 299>
Telefoni »rrdaUtvai daevaa slaiba Ml — aotaa mt, »94 \m NN
Izhaja vsak dan sjntraj, ruti ponedeljka la 4icti po praznika
Temelj
V času brezprimerne neznačajnostl, brez-načel nosti iu gonje za dobičkanoaidmi mesti, na katere se skuša rešiti kakor na srečne otoke sredi morja splošne bede takozvani »in-teligenU, je ostala neporušena trdna narodna zavest našega ljudstva
Ta narodna zavest, ki nI kakor nacionalizem liberalne dobe predpravica enega sloja ki se je meščanstvo poslužuje kot orodja v svoj gmotni prid ln za nadoblast kapitala, izvira Iz dna naše ljudske duše, v kateri počiva kot njegova neizčrpna nravstvena zakladnica, To narodno čnvstvo tudi nima nič skupnega z onim, ki ga v današnjih časih projjovedujejo po Evropi neomejene oblasti zeljni vodje brez duhovne tradicije in moralnega od ličja, da si množico zasužnijo, ampak temelji na verskem, moralnem in kulturnem izročilu krščanstva, to je, priznava vodstvo duha nad materijo, izpoveduje brezpogojno veljaven moralni zakon in gradi na omiki, ki že skoro eno tisočletje oblikuje našo narodno nrav. Ta naš ljudski nacionalizem, ako naj ga tako imenujemo, odklanja v enaki meri kakor fašizem tud! židovski socializem Marksa, ki podreja svobodno duhovno življenje človeka in naroda nekim »železnim zakonom« gmote, gospodarstva in slepih natur-nih sil ter hoče ustvariti novo družbo na osnovi živalske borbe razredov, iz katere naj ee mehanično izcimi neko megleno vsečlo-večansko bratstvo brez vsake korenine v našem verskem, nravstvenem in rodnem svetn.
Naša ljudska narodna zavest je vrednota sama v sebi, ne sme nikomur in ničemur služiti samo za orodje in ui le demagoško geslo, 6 katerim bi se igrali po zakonih vsakokratne konjunkture po politični moči hlepeei ljudje in stranke, ampak ta narodna zavest mora biti fundament vsakemu poštenemu političnemu delu in prizadevanju v slovenskem ljudstvu. Zakaj ta narodna zavednost vsebuje v sebi vse, kar je vrednega plodovitega in ustvarjajočega v naši slovenski duši: naravno poštenje našega človeka, ki se je utrdilo v vztrajnem delu in boju zojier nasilje in lokavost tujih mogotcev, ki so si v preteklosti našo zemljo lastili; našo krščansko religijo, ki je tej borbi vedno dajala najmočnejše notranje pobude in jo povzdigovala z zemlje v svet najnosebičnejšega idealizma; vso našo kulturno tradicijo, ki je gradila na naravnih krvnih in nravnih osobitostih našega ljudstva pa na njegovem krščanskem nazoru o svetu in človeku, na čemer je t.reba snovati dalje, da naš rod ne zgubi svojega lastnega duhovnega lica in duševnega bogastva tn se moralno ne izrodi no njemn tuiih in čisto neprimernih vzorih. Nazaj k zemlji, k našemn nravu, k naši ljudski tradiciji, to je geslo, ki nam ga nnjno narekuje naša življenjska korist, k čemur nas poživlja na«a kri, naša zgodovina in napori naših najodlič-nejših delavcev in borcev za lastno izomiko, za moralno zdravje našega ljudstva, ki mora biti vkoreninjeno samo v sebi. v svoji slovenski krščanski narodni in socialni zavesti, v nacionalizmu, ki ima kakor pravkar beremo zelo dobro formulirano od mladinske roke, pravo slovansko širino, etično globino in socialno vsebino. Tnka restavracija v najboljšem pomenu besede je danes kategoričen uka' za našega človeka.
Zakaj to pravo narodno in kulturno zavest je treba buditi, potencirati in postaviti v središče našega življenja kot n.iesra glavno smernico. Ljudstvo je dobro, duhovno in nravstveno bogato in zdravo, potrebuje pa voditeljev, če naj ta nravstveni vrelec ne začenja usihati, zahteva vztrajnega dela v tem praven in globokega iskrenega ter od naših političnih in kulturnih delavcev zavestno negovanega slovenskega krščanskega narodnega čustvovanja, k1 naj prešine slehernega nn?ega človeka V krščanskem socializmu J. E. Kreka, ki ga je treba novim razmeram in potrebam primerno izpopolniti, imamo vse, česar nam na tleh židovskega racionalizma vzrastli socializem ne more nikoli dati. V naši krščanski ljudski kulturi imamo na.i: močnejši branik zoper vsako samovladje, naj bo kapitalističnega izvora ali pa v imenu kolektiva marksistično pobarvano, in v njej je najgloblje zakoreninjena pravn demokracija, ki ne zanemarja načela moralne kakovosti ljudskih voditeljev in potrebne avtoritete ter prvenstva nespremenljivih etičnih smernic-vodnic v narodnem življenju, ampak to prvenstvo in vodstvo naravnost zahteva, ker 60 osnovne svoboščine posameznika in [posameznih ljudskih stanov — kakor nam za-blčuje tak mož kakor je Masarvk — le v taki demokraciji moralno najboljših najbolj trdno zasiirurane. In če pregledamo delo naših največjih tvorcev, vidimo, da so kljub raznim odtenkom vendarle nepretrgano do danes ustvarjali na tej naravni podlagi naše krščanske ljudske omike, na tem plemenitem demokratičnem vzoru, ki je od samega začetka našega preporoda duhovno vodilo slovenski narodni misli. Naša dolžnost je. da to narodno misel poerlabljamo v tej smeri tradicije našega ljudstva in njegovih naj-lioljSih sinov.
Tje. knr je nn ta način v krvi, zgodovini in ljudskem izročilu pa v njegovih najKirih za lastni obraz in izraz v okviru človečnnske kulture zasidrano, more imeti trajnost, ki bo kljubovala vsem nasprotnim silam kapitala, materialistične miselnosti naše dobe. predvsem pn moralni slabosti, nepreračunljivosti in omahljivosti našega takozvanega »inte-litrenta«. ki odtrgan od ljudstva in odtnjen njegovi duševnosti, plove po besnečih valovih naše današnje vsestranske zmede in stiske, grabi zdaj zn to zdaj za ono desko in si odeva po vrsti rešilne pasove zdaj tega zdaj onega izmed jiTogramov, ki so nam danes v tolikem številu na razpolago. Nujna in močna reakcija na toliko desorientiranost in nestalnost ter brezkaraktemost je v oživljenem in okrepljenem pokretn za našo tradicionalno slovensko narodno in krščanr.kc kulturo — honny aoit, Qui mal r peoae. F. T.
Nejasna slika grške revolucije
Oba tabora trdita, da zmagujeta
Vsa Evropa se ie začela zanimati za izidVenizelosovega upora
Belgrad, 9. marca. R. Tudi danes Se ni mogoče dobiti jasne slike v položaju, ki vlada trenutno v Orčiji. Vesti, ki prihajajo iz Orčije, so ali iz vladnih krogova ali pa so prešle vladno cenzuro, na drugi strani pa so brez dvoma tudi pretirana tista poročila, ki jih izdajajo ujiorniške čete bodisi s pomočjo radija, bodisi po trgovskih lad-
jah, ki krožijo med grškimi otoki, kjer so uporniki neovirani gos|)odarji položaja.
Najbolj pametno bo, če v pomanjkanju zanesljivih vesti iz enega, kakor iz drugega tabora, objavimo druge ob drugih poročila vladne fronte in vesti uporniške fronte. Naj si hravec potem sam skuša ustvariti kakšno jasno podobo o stanju grške revolucije.
Poročila iz vladnega tabora
Za stališče vlade je merodajna izjava, ki jo je dal ministrski predsednik Caldaris zastopniku »Avale« v Atenah in ki se dobesedno glasi:
Predsednik grške vlade je zastopniku Avale odgovoril, da je glede končnega izida sedanjega notranjega spopada docela optimistično razpoložen. Venizelos je s tem svojim prevratniškim podvigom spravil državo t hude nevarnosti. Toda ta tragedija, ki je ladela grški narod, ga je notranje združila in ga še tesneje priklenila k pravim interesom svoje domovine in k zakonitemu redu. Prav tako pa so z Grčijo tudi drugi evropski narodi, zlasti pa tndi balkanski narodi, ki so po svojih predstavnikih ie izrazili svoje simpatije grški vladi in tople želje, naj bi se sedanji dogodki čimprej končali. Vse balkanske in druge evropske vlade «n obsodile ta protizakoniti po-kret in nas v tej htidi preizkušnji moralno podprle. Prepričani smo, da bo zakonita vlada končno zmagala.
Nadalje je treba v tem pogledu navesti Se uradno poročilo vrhovnega poveljnika vladnih čet v Macedoniji generala K o n d i I i s a, ki takole označuje položaj na fronti:
Slabo vreme traja šc nadalje. Piha južni veter, ki je tudi prinesel dež. Vzlic tenm pa naše
letalsko sile nadaljujejo svojo jnnaško akcijo in se jim je posrečilo obstreljevati večjo enoto upornikov v Serezu in železniško postajo. Pri tem napadu jc sodelovalo 20 letal. Obenem so naše letalske sile pregledale sereško ravnico, ki jc skoraj vsa pod vodo. Če bo še dalje deževalo, je pričakovati, da ho Struma še bolj narasla in povzročila poTodnji največjega obsega.
Uporniške čete so t bednem stanja. Edino povodenj ovira naše pontonjerje, da ne morejo pripraviti prehodov za naše čete čez Strumo.
Morala naših čet je odlična. Storjeni so rsi okrepi, da zagotovimo posameznim enotam počitek in premeno. Pehota se odlično drži. Prizadevanje za priprave za prehod čez Strumo in čez poplavljeno Kavnim se nadaljuje. Borimo se z elementi, ne pa s svojimi bednimi nasprotniki. Kondilis.
Tekom današnjega dne je vladna stran izdala tudi poročilo, da so uporniške čete v Makedoniji zaprosile generala Kondilisa, naj ustavi obstreljevanje, a se jim je odgovorilo, da se morajo preje vdati. Položaj pa da se na splošno ni spremenil, ker sneži še dalje in vedno huje. tako, da je v tem predelu padlo snega zadnje dni že poldrugi meter visoko.
Poročila iz tabp?a upornikov
Iz cele vrste demantijev, ki jih je izdala danes popoldne grška vlada, sledi, kakšne vesti so razširjali uporniki o položaju. Tako vlada lani-kuje, da bi bila nvedla cenzuro, ali da bi bila koga aretirala ali splošno vznemirjala opozicijo. Nadalje demantirn vest, da bi bili uporniki obstreljevali že mesto Solun in da je le nasprotno res, da general Kondilis noče prelivanja krvi. Ravnotako je zanikana vest upornikov, da so revolucionarne ladje obstreljevale že prestolico Atene in da bi bila Caldarisova vlada že odstopila in da so se žc začela pogajanja med predsednikom republike in Venizelosom. Zanikana je tmll vest, da je uporniški admiral t ultimatu zahteval odstop vlade, kakor tudi vest. da je večji del Grčije t rokah revolucionarjev. Iz vseh teh demantijev lahko beremo, kakšne vesti prihajajo t svet iz tabora upornikov.
Danes popoldne je prišla čez Bolgarijo vest, brez dvoma iz tabora upornikov, da so vladna letala obstreljevala mesto Demir-Ilissar in da se je pokanje bomb slišalo v Bolgarijo. Uporniki baje mobilizirajo 18 letnikov, to je vso od 21 do 38 let stare vojne obvczance in da dobivajo uporniki v Makedoniji pomoč od grških in nekih tnjih ladij, ki odkladajo živež in municijo.
Reuter je poročal s Krete, da so uporniške ladje obstreljevale Atene in da je Caldarisova vlada vsled tega odstopila, vest torej, ki jo je vlada žo zanikala. % ozirom na važnost Reuterja je nemogoče njemn podtikovati lažnjivosti in ostane torej kljub vladnemu demantiju odprto, kaj se je dogajalo te dni pred Atenami.
Venizefosov proglas
Rim, 9. marca, b. Jutranji italijanski listi poročajo, da je voditelj vstaje v Grčiji bivši ministrski predsednik Venizelos izdal na Kreti proglas na ljudstvo, s katerim postane Kreta neodvisna republika, ki se odcepi od Grčije. Venizelos poziva v tem proglasu ljudstvo, naj vztraja od-
lok no v borbi proti današnji vladi, ker bo gotovo zmagalo. Vest o proglasitvi Krete za neodvisno republike se je z bliskovito naglico razširila po vsej Grčiji, oddala pa jo je radio postaja na Kreti. Vlada Caldarfsa izjavlja, da tega nezakonitega in samolastnega postopka Venizelosa ne bo nikdar priznala.
V vsej Grčiji so vse obmejne straže pristopile k upornikom
Nevrokop, 9. marca. b. Dopisnik »United Pre«-sa« poroča, da so sc v vsej Grčiji priključili obmejne straže revolucionar em. Enako je prešlo na stran upornikov šest pehotnih polkov, ki so se
Mednarodni zaptetljaji?
Predsednik grške vlade Caldaris
nahajali na področja južno od Nevrokopa. K vstalem pa je prešla tudi konjenica, ki jo )e organiziral vojni minister general Condilis in na katero je polagal velike nade. Razen tega razpolagajo ▼staši s 24.000 dobrovoljci, ki dobivajo dnevno plačo 50 drahem. Vstaji napredujejo na vsej fronti kljub slabemu vremena in prihaja njihovo napredovanje zlasti do izraza na rajnih področjih proti Solunu, vsled česar se lahko že jutri pričakuj* koncentrični napad opornikov na Solun, kjer jih bo podpirala tndi križarka »Averov«. Iz vstalkih taborišč odločno zanikajo vest, da je bil ob priliki bombardiranja Cancie ranjen aporniiki vodja Venizelos.
Vsfaši napredujejo
Sofija, 9. marca. b. Z grške meje se Se vedno
čuje topovsko stre'janje, streljanje iz strojnic in pušk. Bobnenje tojx>v se čuje proti jugozapadn t smeri proti Solunu. Po včerajšnjem grmenju topov so se menda vstaši pomaknili nekoliko naprej proti Solunu, ki ga hočejo obkoliti z vseh strani.
Vlada zanihuje
Atene, 9. marca. b. Uradno se zanikajo vse vesti inozemskega tiska, da se večji del Grčije nahaja v rokah vstašev in da so zveze med Atenami in Solunom že prekinjene. Tudi ni res da so uj»rniki razbili vladne čete v dva dela in da je vodja vstašev na morju admiral Demotikov jx)slal vladi CaL darisa ultimat, v katerem zahteva odstop sedanje vlade, ker da bo drugače pričel z bombardiranjem Aten in Pireja.
Stališče Balkanskega sporazuma
Belgrad, 9. marca. V zvezi z zadnjimi dogodki na Grškem se je zadnje dni vršila zelo živa izmenjava misli med vsemi štirimi pre-stolicami držav Balkanskega sporazuma, Jugoslavije, Romunije, Turčije in Grčije. Venizelo-sov upor namreč je povzročil močan odmev v kabinetih vseh štirih omenjenih držav. Na mc-rodajnem mestu izjavljajo, da se lahko smatra, da je sporaznm med vsemi štirimi zaveznicami Balkanskega sporazuma, v kolikor gre za presojanje zunanjepolitičnih posledic grških dogodkov, popoln. Ta sjiorazum namreč sloni na temeljnem spoznanju in na trdni ter odločni volji vseh držav Balkanskega sporazuma, da je treba preprečiti vsak poskus, da se sedanji politični red na Balkanu nn kakršenkoli način spremeni, ali samo moti. Države Balkanskega sporazuma so v obrambo tega načela že
Kako misliio o Grčiji velesile
Pariz, 9. marca. AA. Havas poroča: Pariški jutranjiki poročajo o položaju v Grči,i in se boje, da bi utegnilo priti do zapletov, če upora v najkrajšem času ne likvidirajo,
»Echo de Pariš« objavlja poročilo svojega londonskega dopisnika, ki pravi med drugim, da spremljajo angleški politični krogi dogodke v Grčiji s precejšnjo skrbjo. V Londonu se boje, da ne bi morda kakšna tuja država skušala podpreti upornike.
• Journal« je takisto mnenja, da bi nepremišljeno dejanje Venizela utegnilo izzvati resne komplikacije, ki ne bi bile samo diplomatskega značaja. Sedanji dogodki so dokazali, da je balkanski sporazum trdna stvarnost. Stališče Turči e je potrdilo, da hoč« ta država izpolniti svoje obveznosti balkanskega pakta in grško-turikega pakta. List prihaja do sklepa, da bi nepričakovana iz-prememba režima t Grčiji utegnila izzvati doknj«-nje težkoče. S tega stališča so zadnje re«ti iz Grčije dokaj pomirljive. Vrhu tega s« balkanski pakt povsod pravilno izvaja. List na kraju obžaluje, da »o mogli ti dogodki vznemiriti tisti del Evrope, ki je bil do nedavno tega Se najbolj kon-solidiran.
»Journal« prfobčuje dopis iz Sofije, ▼ katere® pravi, da bi težkoče sedanjega položaja na Balkana n« isšls U Bolgarska. Bolgarska idi samo
braniti svoje ozemlje. Tisti, ki tega nc verujejo, naj vpoštevajo, s kakšnimi majhnimi vojaškimi silami razpolaga Bolgarska. To jih bo prepričalo, da so bolgarske izjave točne tn iskrene.
Italija nevtralna
Pariz, 9. marca. AA. V komentarjih, ki jih
pooblaščeni krogi potrjujejo, piše »Giornale dTtalia«. da je Italija glede dogodkov v Grčiji strogo nevtralna. Tri italijanske vojne ladie so odplule sicer v grške vode samo zato, da
zaščitijo interese italijanskih državljanov.
Francija in Anglija nepristranski
Pariz, 9. marca. b. V tukajšnjih uradnih krogih se z največjo pozornostjo zasledujejo dogodki v Grčiji. Po informacijah iz Londona zastopajo tudi tam stališče Francije, da mora grška meščanska vojna ohraniti značaj jpojjolne nevtralnosti. Niti Francija, niti Velika Britanija ne želita, da se vmešavata v to meščanske vojno in da favorizirata eno ali drugo straa. Obe državi pa bosta odločno tndi prepričili, da bi se vmešavale kake druge državt v to Čisto notranjo grško zadevo. Niti francoski, niti britanski uradni krogi niso izrazili želje, da bi posredovali v tem sooru ali obljubili kakšno pomoč.
storile potrebne ukrepe in so mnenja, da so dosedanji ukrepi za obrambo te označene politike popolnoma zadostni in da potemtakem končni izid dogodkov v Grčiji, kakršenkoli bi bil, ne bo mogel imeti nobenega kvarnega vpliva za označeno politiko ohranitve dozdanjega političnega reda nn Balkanu.
V kolikor tiče stališče Bolgarije k grškim dogodkom, so izjave, ki jih je dni bolgarski zunanji minister na diplomatski konferenci, ki
so se je udeležili poslaniki držav Mnle zveze. Balkanskega sporazuma, Francije in Nemčije, vplivale pomirjevalno, ker je Batolov prinesel dokaze, da so bolgarski varnostni ukrepi na grški meji imeli samo nnmcn, dn usposobijo bolgarske vojaške oblasti, do po predpisih mednarodnega prava razorožijo grške čete, uporniške in vladne, nko bi sc pripetilo, dn bi jih medsebojna borba zanesla ns bolgarsko ozemlje.
Glas iz Nemčije
Miinchen, 9. marca, TG. »Miinchener Nenr ste Narhrichten« poročajo i/, Sofije v zvezi i zunanjepolitičnimi posledicami grških dognd kov, da »trdijo v političnih krogih, da bo Ve nizelosov upor, ki ga podpira neka tuja velesila. imel za posledico samo še tesnejše zbli-žanje med Jugoslavijo in Bolgarijo z jasnirr ciljem, da se zaustavijo vsi napori te velesile da bi kedaj zagospodovala na Balkanu.
Bolgari o turški mobilizaciji
Ženeva. 9. muren. TG. K pritožbi, ki jo je bolgarska vlada vložila pri Zvezi narodov proti oboroževanju Turčije na bolgarski meji, so bile z meroefajnega bolgarskega mesta dane še sledeče informacije. Turčija je začela oborože-vati Trarijo približno pred enim letom. Med tem ko je imela Turčija preje v tej Bolgarom sosedni pokrajini samo eno konjeniško in eno pehotno divizijo, je poslala v zadnjem letu šc dve nadnljni diviziji in 500 topov velikega kalibra v Lnlc Burgns in Skntari. Izgovarjala se je napram Bolgariji, da jih rabi za varstvo dardanelskih ožin. Letos v januarju se je zbiranje vojaštva nadaljevalo in je prišla še ena pehotna divizija tik na bolgarsko mejo. Vsa mesta in vse vasi v turški Trncijl so nabiti vo-iaštva ia pokrajina izgleda, kot d« bi bila
Nacionalna ara
Govor ministra g. Vetje Popoviča
Belgrad, 9. marca. AA. Nocoj ob 20 Je imel v belgrajskem radiu notranji minister Velimir Popovič tale govor:
Naše nacionalno edinstva
Najvažnejši element za življenje in razvoj naroda je njegova nacionalna misel in jakost, s katero ta misel prešinja vsakega poedinca in skupno vse sinove tega naroda. Ta misel in njena moč I dajeta pravico narodom do svobodne domovine. Ta misel je najzanesljivejša opora domovine tako v normalnih in zdravih časih, kakor v vseh težkih stiskah in krizah. V normalnih in zdravih časih se iz te misli črpajo življenski sokovi za moralno strukturo iu nadaljni razvoj naroda in države. Pod njenim blagodejnim učinkom se razvijajo vse sile naroda, na podlagi katerih »e šele zavzame zasluženo mesto v mednarodni skupnosti. V nezdravih in hudih časih je pa zanesljiv rešilni čoln. Ta misel je steber, okoli katerega je zbran ves narod, da se ne pogubi in ne zaide in ne razcepi in no propade pod udarci teh nezdravih časov. Zato mora biti nacionalna misel zmerom stalna in dobro izražena, sveža in čvrsta, neskaljena. Kadar ta misel omahuje, nastanejo v življenju narodov klecanja in padci in izginejo narodi t zgodovinskega prizorišča. Če je pa sveža in stanovitna, narodi niti v padcu ne klonejo, temveč naglo vstanejo odločno skozi zgodovino.
Oglejmo si samo zgodovino našega naroda. Nam je ona največje odkritje spoznanja, da je nacionalna misel božanska moč. Kako težka so bila naša trpljenja v zgodovini, toda vseeno nas zgodovina ni izbrisala. Tudi pri padcu smo zmagovali. Zakaj nacionalna misel je t močjo svojih tokov krepila in obnavljala strte sile i novimi napori I državo i celoto naroda tudi tedaj, ko m bili neprijatelji prepričani, da je popolnoma razkosana, razbita in izgubljena. Nacionalna misel, ki je po obliki Izražena v narodnem imenu, vsebuje kolektivno zavest prebivalcev o Istovetnosti tn skupnosti naroda. Ona temelji na moralnih in umstvenih odlikah tn vseh lastnostih in vrlinah, ki n v zgodovini ohranjale narod. * Do osvoboditve in zedinjenja je naša nacio-■atna misel pod vplivom tujih režimov in drugih nenarodnih sil izseparirala tri plemena enega naroda in jih razvijala v tri narode. Toda vzlic vsem tem vplivom ni prišlo do popolnega separiranja narodne misli o edinstvu in celoti. NI prišlo deloma zaradi posameznih gibanj, narodnih akcij in velikih osebnosti pri vseh naših plemenih, po drugi strani pa zaradi zgodovinsko jakega vpliva srbskega dela naroda. Z ustanovitvijo srbske samostojne države je misel o nacionalnem edinstvu vzlic vsemu zatiranju naglo rasla pri vseh na-Sib plemenih. To delo in ta izraz svobode je prišel do veljave i razvojem in z močjo Srbije. In ta misel bi bila prišla do polnega izraza in polne moči, da ni nastal nenadoma bud mednarodni potre«, čigar eden izmed vzrokov je ravno v pospešenem razvoju naše Jugoslovanske narodne misli.
Avstro-ogrska ni mogla i drugimi sredstvi udušiti in zamoriti našo nacionalno misel, ki je naglo dosegla svojo dokončno obliko in stremela k samostojnosti. In zalo je hotela z vojno porušiti ustvarjanje te misli in svobodo Srbije. Iz tega mednarodnega potresa se je rodila narodna država v dobi, ko je narodna misel o edinstvu in skupnosti bila v polnem razmahu, vendar pa še ni bila popolnoma razvita. Prva dolžnost je zatorej bila, da se delo v tej smeri nadaljuje tudi v narodni državi z vsemi tistimi obziri, ki jih to kočljivo delo zahteva. Toda pri obdelavi teh temeljev in najpotrebnejših elementov smo grešili že od prvega dne po ustanovitvi narodne države. Mislili so, da je z zmago nad sovražnikom in z ustanovitvijo narodne države popolnoma zagotovljena in izenačena narodna misel, da je že samo s tem vsako pleme vrglo s sebe sleherno plemensko ekskluzivnost in sprejelo splošne in skupne poteze in stremljenja. Toda vsa tista cepanja in medsebojna trenja, ki jih je neprijatelj za svojega gospostva sistematski ustvarjal in gojil in krepil, so prešla tudi v narodno državo in v znamenju »svobode« so Be neovirano še dalje razvijala, namesto da bi jih odstranili, iztrgali in izvrgli iz zdravega sploSnega narodnega telesa.
Mesto, da so akcijo glede izpopolnjevanja narodne misli v naši državi pospeševali trezno in trdno, se je izgubila tako, da nekateri ljudje še danes tavajo brez vsake nade po raznih teorijah o nacionalni razcepljenosti. Pa tudi pri tistih, ki *o izrečno stali na stališču narodnega edinstva, je bilo tolikšne nejasnosti in popolnoma nerazsodnih postopkov, da bi Be moglo, sodeč po njihovem postopku reči, da so stremeli k popolnoma nasprotnemu cilju. Tako n. pr. so državniki, ki so smatrali narodno edinstvo za dogmo, imenovali naše narodno in državno edinstvo s »kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev« in s tem uvedli trojnost. S tem bo omogočili vztrajanje na podlagah plemenskega individualizma, nestrpnosti in vseh tistih strasti, ki smo jih podedovali od sovražnih vladavin. S takim imenom in a tem najbolj bitnim elementom — i imenom federativne države, so nvedli skrajni in najkrutejši upravni centralistični ■istem, ki je ■ svojimi slabimi stranmi, zlasti pa zaradi svoje slabe obdelave in brez vsakega tehničnega državnega izkustva povzročil takšne spore in ustvaril takšna stanja, da so še bolj razedinje-vali že z uradnim imenom razcepljeno nacionalno bistvo. S tem »o enostavno preprečili posplošitev narodne misli, namesto na bi bili najprvo sestavili j In skonstruirali enotno narodno ime v skladu z j nacionalno mislijo in tej misli prilagodili upravni 1
sistem, ki M ustrezal razmeram in stanju v našem narodu ia državi. V skladu • tem bi bili morali z vsestransko tehnično obdelavo izdelati tudi njeno vsebino v skladu s popolnim izrazom narodne misli. Kakor vidimo, so centralizirali obliko in metodo dela, bistvo in njeno pravo vsebino pa so decentralizirali. Centralizirali so zunanje in prehodne Btvari na ikodo zgodovinsko nepobitnih tivari. Hoteli so, naj se nacionalna misel posploši in izenači, a delali do nasprotno. To je naJboljSi dokaz, da je tvorba narodne države našla vse tedanje državnike in vodilne može is vseh delov našega naroda nepripravljene. Kakina j« bila neusmerjenost in kakšno je bilo celo moralno tavanje pri nekih ljudeh, je najbolje razvidno iz njihovega beganja it skrajnega nacionalizma 7 skrajni separatizem. Imamo pa tudi že take, ki dokazujejo, da ao moralno popolnoma padli, ker tavajo ne le po vseh taborih, kamor slučajno zaidejo, temveč ker postavljajo mnogi tudi zahteve, ki gredo čez meje, ker trde, da bi mogli posamezni deli našega naroda živeti tudi v drugi državi. To dokazuje jasno, da je nacionalna misel nezadostno razvita celo pri tistih, ki so bili apostoli narodnega edinstva. Podobno nezdravo stanje nam odkriva tudi bivSi strankarsko politični sistem. Zavest o strankarsko-političnem pripad-ništvu bo skrbnejfie gojili in krepili od zavesti nacionalnega edinstva in celo na račun narodnega edinstva. Eden naših vodilnih mož je zaradi svoje velike strankarsko politične zagrizenosti in iz osebnih ozirov izražal svoje pojmovanje o nail naciji na način, kakor mu je slučajno prijalo, ne strašeč se niti pred rušitvijo države.
Naša dolžnost je, da te napake vidimo in da jih pravočasno popravimo. Od tega, kako bom ote napake popravili ln izpolnili temeljeiie elemente narodnega in državnega življenja bo odvisna solidnost Jugoslavije in njenega življenja v zgodovini in v stoletjih.
Zgodovinska veličina 6. januarskega dejanja leži v tem, da je med drugim ta tako važni in neposredni element za življenje narodne celote in narodne države tudi formalno uredil lu ustvaril nove pogoje, da iz njega in njegove vsebine pravilno sledi. Naš narod je pojmovali z enim Imenom, ki sta mu ga določila zgodovina in usoda. S tem splošnim imenom je treba posplošiti, izednačiti in dati izraza vsebini nacionalne misli, jo vcepiti v zavest naroda z vsemi dovoljenimi akcijami in z njo kakor z nitjo pretkati vsakega in vse sinove naroda, Čeprav je vodja naroda, blngopokojni kralj Zedinitefj s svojim 6. januarskim aktom opozoril tudi na to važno stran, se doslej ni storilo vse tisto, kar bi se bilo moglo in moralo zgoditi. Odtod tako pogosta klecanja in potresi oelo tam, kjer bi jih bilo najmanj prčakovati. Vsako vprašanje, vsak problem in celo vsako osebno nezadovoljstvo hočejo majati naše narodno edinstvo. Iz vsega delajo nacionalno vprašanje. Vsega je krivo nacionalno edinstvo! Zakaj? Ker narodna zavest o neizbežnosti skupnosti in celote, ki bi izražala splošni zmisel narod pega življenja, še ni zadosti splošna in krepka.	j ji
Delo na tem mora biti zmerom ziliis?jmo in vdano izvršeno. Toda pri vsakem delu v tej smeri si moramo biti na čistem o tem, v čem je jedro naše nacionalne misli in kaj je jugoslovansko nacionalno edinstvo.
V nas še ni ta pojem o jugoslovenstvu vsebinsko izražen, in vsestransko uveljavljen v narodu, in samo zaradi tega je množic nekam strah jnsroslovenstva. Medtem ko gleda del Srbov v jugoslovenstvu razdvajanje srb-stva, gleda velik del Hrvaov v njem prikrito srbstvo. Zato je dolžnost pravih pobornikov jugoslovanske misli, da jo vsebinsko obdelajo in popularizirajo.
Kaj je torej jugoslovenstvo po svoji vsebini? Odgovor na to vprašanje ni bil doslej ja-sen in določen. V tem vprašanju .je bilo zmerom beganje in kolebanje. Najrajši so sprejemali tisto definicijo, ki jo je podal neki predsednik ministrskega sveta na nekem zborovanj n JNS, najbrže uradno v njenem ime-nn. in jo pojasnil: Po tej definiciji je jugoslovenstvo izraz svojstva. Ono je izraz dobrega Srba, dobrega Hrvata ln dobrega Slovenca. »Samo dober Hrvat, ,ie dober Jugos loven,« je vzkliknil ta predsednik. Po tej definiciji se iščejo dobre iti krepko plemenske individualnosti. ki kot take tvorijo jugoslovenstvo. Po našem mnenjn takšno pojmovanje jngoslovenstva najbolje brani in omogoča tezo separatizma o treh posebnih narodih. To vodi v cepljenje, to zahteva dobre dele. ne pa celote. Zabteva sporazumne dele, ne pa edinstvo delov. To je jugoslovestvo v znamenju centrifugalnih sil. Takšno jugoslovenstvo bi se popolnoma skladalo 7, bivšim imenom naše države »Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Samo ta dva elementa, bivše Ime države in takšno vsebinsko izraženo jugoslovenstvo, je zadosti, če ju pogledamo, in bomo lahko ugotovili, kako dolgo in kako so zagovorniki edinstva jugoslovenske nreije tavali, in kar ,je še mnogo hu.iše, se ogibali, da bi zgodovinsko dejstvo odkrito povedali in ga moško izvedli. Oni so najbolje izražali in branili separatistično Ideologijo. Ni dvoma ti trije plemenski elementi i7»s«pari rani izražajo jugoslovenstvo, a ne po zgodovinski vsebini, temveč po zemljepisni orientaciji. Za
etapno zaledje kakšne bojne fronte. 1. marra pa je tnrška vlada mobilizirala še vse traške rezerviste ter jim pridružila Se 21.000 rezervistov iz Istanhula in Anntolije. V Odrinn pa so oblasti prve dni v marcu zbirale neredne prostovoljce, ki jih vadijo v vojaški stroki in so nami njeni za bolgarsko mejo. Po vsej tnrški Trnciji agitirajo proti Bolgariji, kot da bi sovražnosti bile že čisto na tem, da vsak trenutek izbruhnejo.
Dimo Kazasov izjavlja
Belgrad, 9. marca. m. Z ozirom na poročilo, ki ga je objavil« tukajšnja »Pravda« od svojega pariškega dopisnika, da tranooaki politični krogi nepovoljno tolmačijo podvzete ukrepe od strani bolgarskih oblasti na meji, je tukajšnji bolgarski poslanik Kazasov poslal »Pravdi« pismo, ki je objavljeno v nocojšnji številki. To pismo Kazasova se glasi: »V zvezi 1 poročilom vašega pariškega poročevalca, da francoski politični krogi nepovoljno tolmačijo na meji podvzete ukrepe od strani oblasti, naj mi bo dopuščeno naglasitl, da so iran-loaki uierodajul krog! zelo dobre posčssi c značaju ukrepov na bolgarski maJL Predvsem n« ob-
nas j« zdaj važna zgodovina. Jugoslovenstvo kot izraz nacionalne individualnosti pozna dobrega Srba, dobrega Hrvata, dobrega Slo-venoa. Ono pozna dobrega Jugoslovana. Dober Jugoslovan je tleti, ki ima ▼ sebi in nosi ▼ sebi i Srba, 1 Hrvata i Slovenca, ki ran je enako drago arbstvo, hrvatstvo in sloven-bvo in ki vse to izraža hkratu. Ti trije plemenski elementi spajajo in tvorijo eno zgodovino interesov in eno zgodovino nsode: .jugoslovenstvo. Jugosloven ni samo dober Srb, temveč je Jugosloven tisti dobri Srb, ki je hkratu tudi dober Hrvat in dober Slovenec, j To pomeni, da jugoslovensvo ni samo jugo-i slovenstvo dobrega Srba, v nasprotju, t dobrim Hrvatom, temveč dobrega Srba, ki je obenem tudi dober Hrvat in dober Slovenec, | in ki je v sebi pomiril in spravil v dobro har-I monijo Interese srbstva, hrvatstva in slovenstva. Zato tako pojmovano jugoslovenstvo ni proti srbstvu, hrvatstvu in slovenstvu, temveč takšno jugoslovenstvo te troje interese med seboj pomirja in »Iružuje v vsaka-terem izmed nas. Naše jugoslovenstvo ni zoper dobro arbstvo, poleg srbstva je obenem in hkratu tudi hrvatstvo in slovenstvo in po tem te troje interese dopolnjuje in pomirjuje med seboj ter zliva v enotni jugosloven-ski interes. Pravi Jugosloven zato nc bo tajil hrvatstva, srbstva in slovenstva, temveč ako je po rodu Hrvat, se bo trudil, da bo imel isto pojmovanje in razumevanje i za Srba i za Slovenca, kakor ima za hrvatstvo, in bo zato delal z vsemi silami in se boril za ta interes prav tako kakor za hrvatstvo samo. Samo tako pojmovano jugoslovenstvo daje absolutno celoto in ustvarja neusahljiv vrelec za vsa naša prizadevanja in za ustvarjajoče delo v zgodovini. Tako pojmovano jugoslovenstvo vnaša red v narodne dele in vzdržuje ono pravo enakopravnost, ki je po dosedanjem pojmovanju zbujalo največji razdor med plemeni.
Imamo in imeli bomo obtožbe o vzajemni neenakopravnosti in medesebojnem podjar-maljanjn vse dotlej, dokler Srb ne bo razumel, da je obenem Hrvat in Slovenec, in narobe, dokler ne zavlada popolno skladje interesov. To je vsebinski element v bistvu naše nacionalne misli.
Drugi elementi so prav tako važni in nerazdružni z našo nacionalno mislijo. To je monarhičnost in dinastičnost jugoslovenske nacionalnem isli.
Monarhija je vtelešenje domovine, dinastija je vtelešenje naroda, edino v znamenju monarhije je mogoč obstoj domovine, ona nam daje najvišje pogoje in nam jamči temelje za pravilno in varno življenje sedanjosti in za čim večji in lepši razvoj v bodočnosti. Ona je najpozitivnejše poroštvo, da se narodni in državni deli ne bodo razblinili. Ona je okvir, ki zagotavlja državno celoto.
Dinastija je vtelešenje naroda, V tej zgodovinskem pojmovanju jusoslovenstva, kakor sem ga na kratko podal, je naš blago-pokojni kralj ne samo vtelesil takšno jugoslovenstvo, temveč je bil tudi najzanesljivejši in najpozitivnejši zgodovinski tvorec pri izvedbi te nacionalne misli On je bil prvi in popolni Jugosloven, ker je vsak Srb videl v njem dobrega Srba. Hrvat dobrega Hrvata, Slovenec dobreora Slovenca. On je dalje snravil do izraza Srbe, Hrvate in Slo^ venee. On je bil Jugosloven. Pokojni kralj je torej popolno vtelešenje pravega Jugoslo-vena. Zato se naš kralj ln naša dinastija ne moreta ločiti od nacionalnega bistva.
Evo, to je naše jugoslovenstvo in naša jUgoslovenska nacionalna misel, ki jo je treba obdelovati in spraviti do popolnega izraza. Pri obdelavi te misli je eden izmed najvažnejših činiteljev dobra notranja organizacija državnega in narodnega življenja. Naše dr^ žavno in narodno življenje mora po svoji sestavi predstavljati edinstvo in močno državo. To pa zahteva v prvi vrsti srečnega in naprednega življenja vseh delov naroda in vseh kra.iev domovine. To zabteva prav tako naš položaj v mednarodni skupnosti. Zakaj samo ti«tn država, ki je močna po svojih lastnih močeh, zbuja spoštovanje pri neprijar
stoja nobeno prevažanje vojsk« n« jnžno bolgar-sko mejo, temveč je tu samo govor o obrambi me|e, ki jo zahteva dejstvo, da se borba med 1 vladnimi četami in vstail vodi bliža bolgarskega j ozemlja, ter je čisto lahko mogoče, da bi prema- j gane edinice ali oatalo prebivalstvo skušalo pre- ' koračati bolgarsko mejo. Rok1 arija nima nikakega namena in nikake želje, da bi povečavala težave Grčiii ali pa, da bi to izkoriščala na kakršenkoli način. Izjava ministra Batolova. ki jo je dal inozemskim dopisnikom, fe dovolj jasna, da bi se mogla drugače tolmačiti, kakor je bila izgovor- , lena.«
Napetost je polegla
Ženeva, 9. marca. e. Napetost med Bolgarijo m Turčijo >e je danes popolnoma polegla. Bolgarski delegat pri Zvezi narodov je danes namreč izjavil, da bolgarska vlada preklicuje svoj korak pri Zvezi narodov In izjavlja, da želi, da bi se ' smatralo, da sploh ni storila nobenega koraki v Ženevi zaradi zbiranja turških čel t Traciii. Danes sta grški in bolgarski poslanik skupno obiskala generalnega tajnika pri Zvezi narodov Ave-nols In mu »pArmfUji. da unjttrala obe vladi »por sa končan
teljih in zaupanje pri prijateljih. In njene aile, s katerimi živi, morajo predstavljati organizirano celoto. Zato morajo biti gojen« ▼ae enako In skrbno. Ta organizacija temelji ▼ prvi vrati na dobrem administrativnem sistemu. Sistem upravne ureditve mora biti tak, da se po eni strani za goto ve temelji tn interesi države in ji omogoči delovanje, po drugi strani ae pa mora zagotoviti neposredna skrb vseh krajev domovine za njihova interese v skladn z njihovimi krajevnimi pogoji in potrebamL Tak sistem dviga na pravo višino splošne in skupne interese in jih kot take zavaruje ln daje posameznim delom vsa poroStva, da žive v skladnosti in da se razvijajo vsak po svojih razmerah in okoliščinah. Takšen sistem na.ipozitivneje skrbi in varuje stanje in red vseh njih, s tem se pa oživlja ln krepi misel narodnega edinstva. Toda da ta npravni sistem uspe in zaiamči popoln izraz narodnega edinstva, je eden izmed osnovnih potrojev dobra tehniška organizacija države. Ta organizacija se ima izvesti tako, da se država in vsi deli čutijo enako povsod in na vsakem krajn kot celota ln kot en orga-nizem. Sistem prometne mreže vseh vrst in vsi drugi tehniški pripomočki morajo biti tako izvedeni, da bodo vsi deli države med seboj ln s središčem čim neposredneje povezani, da bodo vsi kraji države in vsi deli naroda v neprestani ln nepretrgani zvezi v vseh manifestacijah življenja in da se bodo zmerom med seboj združili in izpopolnjevali, da bi se povsod čutili kot deli in popolna celota. Le tako bomo mogTi vsi drug drugega pojmovati ln porvolnoma spoznati in spraviti v sklad medsebojne Interese in razumeti splošne interese. Zakaj pozabiti ne smemo: to hudo stanje v našem nacionalnem razvojn ni samo posledica slabega upravnega sistema, temveč prav tako tudi od precejšnjega medsebojnega nepoznavanja in nerazumevanja. Todabrea popolnega in vsestranskega spoznavanja in razumevanja med vsemi deli ni moči pojmovati celite. Pazumevanje delov izpopolnjuje celoto. Edinstvo naroda, ki je za nas končno urejeno šele tedaj ne bo več problem po svojem bistvu in le po oblikah, ki so se jih zmerom ogibali in jin delali zaradi nepoznavanja in nerazumevanja delov narodnih odnošajev do celote naroda.
Edinstvo naroda ne pomeni obdelovanja naroda po oblikah, temveč razvijanje vseh delov naroda, vseh kra.iev države po njihovem bistvu in v znamenin Izpopolnjevanja in krepitve celote. S takšnim medsebojnim spoznavanjem in razumevanjem bomo med nami rnzvlli dobro voljo in toplo ljubezen za vse dele in za celoto. Dobra volja in velika ljubezen do naroda in vseh n.iearovih delov so pn temeljni elementi za narodno delo.
Naša sedaniost je preobremenjena s tei-klmizmotami. Pogledali ji bomo v oči z medsebojnim _ spoznavanjem in razumevanjem, »poznali jih bomo z dobro voljo in bratsko ljubeznijo. To jvisebno velia za državnike in vodilne osebe. Ne more biti pravi drž-avnik, tudi ne more voditi ne govoriti v imenu tega ali onega dela naroda tisti, ki je poln sovraštva do d m iri b delov naroda in zle volie do celote. Ta ne samo ruši celoto, nego — in to je še mnogo hniše — uničuje vprav tisti del. o katerem misli, da mn služi, zakaj vsi deli se morejo razvijati in srečno živeti samo v ee^ti naroda.
Zato delajmo z veliko ljubeznijo in vdanostjo do celote za zadovoljno in srečtin življenje vseh delov naroda in vseh krajev domovine.
Jugosloven!!
Jugoslavija je zgodovinska usoda celotnega našega naroda. Huda in krvava prizadevanja tolikih stoletij so jo rodila. Toda naši rodovi so podrli poslednje meje in porušili dve veliki cesarstvi, da jo ustvarijo. To je velika in sveta naša vloga v zgodovini. Toda ena je še večja ln težja ln slavnejša vloga našega rodu: pripraviti Jugoslavijo in usposobiti jo za njeno veliko vlogo, ki .io je namenila usoda. Bodimo »i zmerom in povsod tega svesti.
Nadškof Diaz aretiran
Pariz, 0. marca. AA. Iz Mehike poroča;o. da je mehiška vlada izjavila, da jc bil nadškof Dia/ aretiran, ker je kršil zakon o veroizpovedi v Mehiki.
Kardinal Szeredy o volitvah
Budimpešta, 9. marca. c. Madjarski prima« in kardinal Szeredy je danes objavi! pastirsko pismo o bodočih volitvah v parlament. V tem pismu pravi, da katoliki ne morejo glasovati za tiste kandidate, ki ne nudijo dovolj jamstva za zdravo moralno in versko obnovo madjarskega naroda. Zato priporoča vernikom, da agitirajo in volijo samo one kandidate, ki nudijo dovolj jamstva, da bodo v parlamentu ščitili krščanske temelje narodnega in socialnega življenja.
Madjarshe reforme
Budimpešta, 9. marca. AA. Madjarski dopisni urad poroča: V govoru, ki ga je im'1 po radiju, je predsednik madjarske vlade Gdmbds navedel tudi glavne točke svojega reformnega načrta. Ta načrt obsega reformo javnega prava; izpopolnitev re-genlovih atributov, reformo volivnega prava, gornjega doma. reformo tiska, veleposestev, notranjo ko'onizacijo, reformo fidejkomisov, zaščito rodbinskih pravic, odstranitev anarhije v državi in na kraju obnovo prosvetne vzgoje.
Abesinshi spor
Pulj. 9. marca. b. Koncentracija italijanskih čet na jugu Italije se še vedno nadaljuje. Od ranega jutra so prihajali danes vlaki z bataljoni gavinanske divizije iz Firenze in okolice, ki je izpopolnjena z rezervisti in določena zn vojni pohod v Abesiniji. V prvem vlaku so prispeli vojaki iz vse države, nato pa so prihajali vlaki z bataljoni gavinanske divizije. Ljudstvo je bilo obveščeno o prihodu teh bataljonov ter se je v velikem številu zbralo na ulicah ter prirejalo došllm vojakom velike ovacije. Zaenkrat so bili ti bataljoni razmeščeni po vojašnicah onih polkovnij, ki so že odšle v vzhodno Afriko.
KOT VEDNC
nudimo velik 1 izbiro trenehoatov, spomladanskih plnščev, v trnih jopi-čev, športnih oble . in vsa druga oblačila za gospode po nainižjih cenah
nWiO s<:hwA», Liubliona
Šahovski turnir v Moskvi
Moskva, 9. marca.
Dosedaj je bila končana iz prejšnjih kol tudi partija Lovvenfiscli—Čehover iz XIV. kola. v kateri ie osvojil Čehover kvalileto in zmagal. Iz XV. kola je partija Lilienthal—Roma-novski končala remis in partija Bogatirčuk— Botvinik je pa končala z zmago ukrajinskega prvaka Bogatirčuka Danes so bile odigrane prekinjene partije. Alatorcev je prekinjeni partiji s Kanom in Bosotirčukom remi/.irnl. V partiji Rjumin—Lilienthal, v kateri je imel pred prekinitvijo Rjumin že mnogo boljšo pozicijo, toda je pozneje pogrešil, je zmagal Lilienthal. Flohr je premagal danes Roma nov -skega in tako dosegel Botvinika. Partija Stahl-berg—Alatorcev je bila remis. Partiji Lisičin— Kan in Lisičin—Goglidze nista bili končani. Stanje po XVI. kolu: Botvinik in Flohr 11,4, dr. Lasker 104, Lowenfiscli 10, Capablanca 94, Rogozin in Spielmann 9, Lilientlial in Roma-novski 84, Kan 8 (I), Alatorcev in Rjumin 74, Lisičin 7 (2), Goglidze 7 (I), Stablberg 64, Bo-gatirčuk in Pire 6. čehover 5, Menšikova 14.
Jutri je prost dan. v ponedeljek pa igrajo v 17. kolu sledeči pari: Spielmann—RomanoV-ski. Rabinovič—Lowenfisch, Flohr—R jumin. Lilienthal—Botvinik. Čehover—Alatorcev, I3o-gatirčuk—Goglidze, Lasker -Lisičin, Kan—Rogozin, Pire—Stahlberg in Capablanca—Menši-kova.
Menšikovn jc igrala v Moskvi simultanko s šnhistinjami in je dosegla mnogo bolji uspeli, kot preje Capablanca in Flohr s šahisti.
Osebn« ves>'*
Belgrad. 9. marca. AA. Premeščeni so pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubliani: za višja kontrolorja v 6. skupini Stanislav Likar in Janez A n d o 1 j š e k , kontrolorja v 7. skupini, in za kontrolorja v 7. skup. Bruno Borštnik, upravni uradnik v 8. skupini.
Za načelnika gradbenega oddelka pri direkciji drž. železnic je postavljen Vladimir Žakič, dosedanji načelnik gradbenega oddelka pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu.
Belgrad, 9. nfarca. m. Z redom belega orla 5. stopnje je odlikovan kapetan fregate Ivan Leveč, z medaljo za voaika vrline pa poročnik fregate Matija Podkrajšek.
Dunajska vremenska napoved. Nadnlino zvi-Sanje temperature, na zapadu še lasno, oblačnost nestalna.