194. številka. Trst, v četrtek 14 julija 1B04. Tečaj XXIX; lznaja vsaJc dan ta3 Ob nedeljab in prazrikih) ob S.^uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. riaaczne številka se prodajajo po 3 bovč. (6 stotink) ~inorih tobak srnah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, «l|i, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. 9 In naročbe sprejema oprava lista „Edinost", il>« Moi:n piccolo atv. 7. — Uradne are ed 2 pop. do 8 zvečer •■t oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON ftv. 870. inost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina, znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 «ron, 3 mesece 6 kroa, Na naročbe brez dopoalane naročnine se apiave. ne otirm, Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefrankovaM pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračalo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo iiits. UREDNIŠTVO: Ulica Torro bianoa *tv. 13. izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kocsorcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torro bianca 5tv. 1» Poštno-hranilnični račun št. 841.652. Rusko-japonska vojna. Napad Japoncev na Port Artnr odbit. Japonci zgubili 30.000 mož. PETROGRAD 13. (Uradno.) — i Glavni ^tal> je priobčil sledeče poro-! ilo : Glasom vesti iz japonskega vira, J ki so dospele glavnemu štabu namestnica Aleksejeva. so Japonci v noči od 11. t. m. napadli ruske pozicije pri l'ort Arturju, a bili so odbiti z velikanskimi zgubami. Težko je, če tudi približno določiti število zgnb sovražnika. ki dosega, kakor se zdi, ogromno število 30.000 mož. Izpred Port Arturja. PETROGRAD 13. »Ruska brz. agen.« e prejela včeraj iz Mukdena poročilo : Kako' se je :z Pori Arturja izvedelo, je gen-ral Fock dne 5. t. m. napadel desno krilo J a pODeev ter ga potsail iz njega pozicije. Naše čete so prodrle do Mangalina. Japonci izkr-cavajo čete pri Siaopintao. V Port Arturju bo trdoo prepričani, da trdnjava De pade. Ruska križarka »Novik« nesposobna za boj ? LONDON 13. »Daily Teiegraph» ima s Tokija p r.>čilo : Po nefceai poročdu ad nirala Togo je baje ruska križarka »Novik<, Ivi je dne 9. t. m. z drug mi br žarkami zapustila Port Artur, postala nesposobna za boj. Iz Gensana. Ruske utrdbe. LONDON 13. »Reuterjev biro« je prejel včeraj iz Gensana sledečo brzojavko: T a do-sjeli japonski izv^stitelji poročajo, da bo Rusi zgradili blizo Lionheuoga utrdbe. Ruski parnik »Petrograd« v Črnem morju. PERIM 13. (Reuterjev biro). Včeraj »opoludne semkaj dospeli angležii parnih » Menelaus« je por čal, da sta bila on in še neki lrugi parnik dne 11. t. m. južno od Djedde zavstavljena od psrnika »Petrograd« ruskega iobrovoljnega brodovja. Na »Petrogradu« je >:lo 8 top.v in ftevilno možtvo. Ruski častniki so se podali na krov obeh parnikov, §o tregiedali list ne ter bo dovolili potem obema »arnikoma po 4-urnem zadržavanju nadaljevati vožnjo. »Petrograd« je odplul proti se-erc. .'Perim je primorsko mesto v južnem de'u rudečega morja v cžini Bab-el Mandeb. Op. ured.). Japonske zgube pri Kaipingu. TOKIO 13. (Uradno). General Oku je poročil : Japonske zgube ob zaeedenju Kai-inga od 5. do 7. t. m. se cenijo na 24 mož, med temi so 4 mrtvi. Zgube od 8. in 9. t. m. so znašale približno 150 mož. Car Nikolaj na potovanju. UFA 13. (Ruska brz. agentura). Car •ikolaj m veiiki knez-preBtolonaaledniic sta •e na potu v Z.aroust tukaj vstavila. Na po-f- »ji sta bi!a sprejeta od načelnikov cblastnij n zastopstev razaih narodnosti. \ sako *a B^opstvo je car pcsebej nagovoril. Ko je bil r zvedel, da sa je vstavil na postaji tudi ebni vlak, b katerem se je vcz.lo 6 voja-k .v, ki eo bili ranjeni v boju pri Turenčenu, Je izrazil želja jih videti. Car te je z vojski 'jibeznjivo razgovarjal. Preklicana vest. Tolstoj. PARIZ 13. Tukajšnje rusko poslaništvo j* priobčilo depešo iz Petre grade, v kateri ^ prekliouje vest, da je ministersk; svet - -inil preganjati Tolstoja radi nekega članka 1 ti vojni ter da je stavil minister Pieve l ^llcg, naj se Tolstoja radi veleizdaje Zapre. Kuropatkin ostane v Dačičavu. LONDON 13. — »Daily Coronicie« in »Mjrning po9t« eta prejela iz NiuČvaDga P r čilo, da je Kuropatkin odločil držati pr»-'c je v Daččavu, k.er gradi 5000 Kitajcev noč in dan nove utrdba, kamor bodo postavili velike topove. Rusi imajo, po =atrddu teh dveh listov, okolo Dačičava vsaj 80.000 mož. Ruska ladija predrla blokado. LONDON 13. Iz Cifu so daneB sporočili, da je neki ruska vojna ladija iz Port Arturja predrla blokado in da je ušla Japoncem. Sicer bo jo ti poslednji videii ia zasledovali. Iz Šacgjja so bizojavili, da ne pričakujejo Japonci, padca Port Arturja pred koncem julija. Boji okolo Kaipinga. PETROGRAD 13. Dopisnik »B rs. Vje-domosti* je dne 11. t. m. brzjjavil iz Dačičava : Z utraj dne 10. t. m. se je naše levo krilo pričelo um kati od Kaipinga z namenom, da zvabi sovražnika v ravnino. Japonci niso dolgo časa pustili topništvu delovati. Zvečer je pričelo streljanje s topov. Japonci bo, kakor se je dognalo iz najdenih komadov krogelj, streljali s topovi malega kalibra in Btarega sistema. Na maršu proti Kaipingu so imeli Japonci velikanske zgube, zlasti pri prehodu reke. Ko bd se Japonci ustavili, so ae Rusi umaknili na pcz cije, katere eo Bi že prej izbral*. Prsni oklopi za rusko armado. MILAN 13. Ruska vlada je pri tukajšnji delniški tvrdki »Monopolio Curazza Benedetti« naročila za pehoto 100.000 trdnih 500 gramov težkih prsnih oklopov. Tvrdka mora zvršiti to naročbo v 6 tednih. Bolezni v japonski vojski PETROGRAD 13. V japonski armadi vlida zelo griža, v F^ngvangčengu pa kolera. —— > Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 13. Zbornica je nadaljevala debato o predlogi glede zvišanja civilne liste. Pos . Baraba? je izvajal, da ee ima določiti civilna lista poiebej o i glasovanja 13. zvišanje. Nato je govornik obširno po-lem ziral proti izvajanjem p )ro?e ;alca. Ko-nečno je govornik izjavil, da je pripravljen glasovati za ogrski dvor ogrskega kralja za vsako žrLev, toda avBinjskernu cesarju ne dovoli niti krajcarja. Ptsl. S>atmary (Koautova stranka) je pripomni), da goji dinastična čutstva, toda zahteva za zvišanje civilne liste zamore ob sedanj h neugrdn h tiaanc jelnih razmerah dežele omajati zvestobo do kralja. Na to je bila debata prekinjena. Pri-hcdnjn seja jutri. Brzojavne vesti. Avstro-os;rska-italijan*ka trgovinska pogajanja. RIM 13. Avstro ogrs&i odposlanci za pogajanja o novi trgovinski pogodbi so odpotovali danes v Vali* Ombrc«), kamor pojdejo jutri tudi italijanski odposlane . Protest Neincev v Inoinostu. INOMOST 13. Včeraj je bil v mestni dvorani shod, ki sta ga sklicala poslanca dr. Erler in \Venin in kjer se je razpravljalo vprašanje o italijanskem vseučilišču. Neki dr. Rohn je kr t,koval načrt vlade, po katerem naj bi ostale italijanske katedre v Inomostu sicer oddaljene od vseučilišča. Ta ukrenitev da krši narodni značaj nemškega Inomosta, Konečno je predlagal dr. Rjhn resolu-cjo, v kateri se protestira proti izzivalnemu vedenju italijanskih d jakov. Italijanske katedre npj se takoj odpravijo. Sicer žugajo Nemci, da bodo z vsemi sredstvi branili nemški značaj meate. Nek: dr. Mader, uradnik trgovinske zbornice, je dokazal s stat stičnimi podatki, da se Italijani v I«, o m op t u ?imdalie bolj množe; v enem desetletju (1890—1900) so se na množ.li cd 21 do 43 na tisoč v meBtu in od 15 do 29 na tisoč v todcijskem okrožju Inomosta. Ako bi se tukaj ustanovila italijanska pravna akademija, bi ta kakor središče Italijanov postala za In<-mcst velika nevarno3t. Neki dr. Lantschner je predlagal naj skupščinarji protestirajo proti ustanovitvi italijanske akademije v katerem koli mestu ne&danje Oatmarke. Ruski minister Witte v Norderneyu. NORDERNE\ 13. Državni kancler grof Bii!ow in minister AVitts sta se danes pređpoludDe dve uri razgovarjala. Popoludne so imeli ndposlanci obeh držav konferenco. Iz Makedonije. Nov atentat na železnico. CARIGRAD 13. Pri Amatogu, drugi železniški postaji od Soluna na prugi Solun-Skcplje, je bila najdeta mina z 10 kilogrami dinamita. Govorica, da je bila ta mina namenjena za atentat namestnikoma civilnih agentov, ki sta odpotovala v Gimendše, ni dosedaj še potrjena in sa zdi neverjetna. £ Nemška esk&dra na Angležkem. PLYMOUTH 13. Nemška eBkadra je danes ob 5. uri zjutraj oiplula v Vlis-singen. Vatikan in Francija. PARIZ 13. Šk.fje, katere je rimska kurija pozvala, naj te odpoved<5 svojim škofijam eo nadškofje v Rouenu, Albi, Avinjonu Alžirju in škcf;e v Tarentaisi, Mende, Dijonu in Lavalu. Zatrjuje se, da j3 francozka vlada pri kuriji piotestirala radi njenega vedenja, ki je v nasprotju z konkordatom. Štrajk. BORVSLAV 13. Včerajšnja pogajanja med podjetniki za proizvajanje nsfte in štrajkuiočimi delavci bo ostala brezvspešns. Ko je po'eiel rok, da delavci zopet prevzamejo delo, je uprava pričela opoludne izplačevati dnino ter vračali delavske knjižice. Mir se ni kalil. 1500 štrajkujoč.h je odpotovalo. Vse jame varuje vojaštvo. Nov bolgarski diplomatieni agent. SOFIJA 13. Bolgarska vlala je imenovala predstojnika upravnega oddelka v vojnim ministeratvu general-majorja Nikiforova, diplomatičnim agentom v Berolin. Sklep trgovinske pogodbe med Italijo in ŠfIco. RIM 13. Trgovinska pogodba med Italijo in ŠHco je sedaj popolnoma gotova. Po rešitvi nekih formalnosti polpišejo odposlanci pogodb« danes ali iutr-. BERN 13. »Švicarska brz. agentura« poroča : Kakor se sliši, se danes zvečer pod piše trgovinska pogodba med Italijo in Švico. ! Stara pogodba ostane še po 17. septembru, za kateri dan je bila odpovedana, v moči. Nova prgjdba se predloži zvezni skupščini za ratifikacijo še le v decembru in sa Eeiaj ne priobči. Preklicana vest. RIM 13. >Agenzia Štefani« jo priobčila sledečo izjavo : Francozka poalaništvo je bilo pcoblaščeno preklicati vesti, katere so razširjali neki listi ter izjaviti, da nista francoska vlada in francozki glavni štab niti vedela za ;me stotnika Ercolessi ter sta zanj še le zvedelo, ko je prišla vest o njegovem aretovanju. Državne ljudske šole v Trstu, i. Dne 5. t. m. je b lo sklenjeno šolsko leto na tižaških c. kr. državnih nemških ljudskih in meščanskih šolah. Iz letnih poročil teh zavodov — izdanih izključno v nemščini — posnemamo te le podatke : Petrazredna ljudska šola v ulici Fontana je imela v minolem šobkem letu 1903—04 11 deških in 9 dekl ških razredov. Ob zaključku šolskega ieta je bilo 619 učencev in 522 učenk, skupaj 1141. Po narodnosti je bilo 315 Nemcev, 327 Slovencev, 478 Lahov, ostali pripadajo raznim drugim narodnostim, med temi so : 4 Hrvatje, 5 Čehov, 3 Pol,aki, torej vseh Slovanov je bilo 339. Rasven petorice protestantov, 4 pravoslavnih in 33 Židov bo vei katoličani. Slovenski in laški se učita kakor neobvezna predmeta za vse, torej tudi za one učence in učenke, katerim je jeden tah jezikov materini jezik. Torej : materini jezik neobvezen •ični predmet. Komensky očevidno z* ta šole ni živel. — Tega neobveznega pouka ee je udeleževalo 230 v slovenskem tečaju, 537 v leškem tečaju. — Za višji razred je sposobnih 933 otrok, nesposobnih 191 in neiz-prašanih 17. Učiteljsko osobje zavoda je bilo sestavljeno tako-le : 1 ravnatelj, 12 učiteljev in učiteljic, 7 podučiteljev in podučiteljic, 6 auplentov in suplentinj, 1 asiBtent, 2 pomožna kateheta, 1 pomožen učitelj za laski jezik. Kdo da uči slovenski jezik, to ni razvidno iz poročila, a pravijo po Trstu, da jedea slovenščino učečih učiteljev nima izpita za ta predmet, jednn suplentinja pa, ki tudi uči slovenščino, je baje absolvirala učiteljišče v — Innsbrucku ! Ta torej gotovo ni nikdar uživala kakor gojenka učiteljišča pouka v slovenščini. So li te razmere resnične ali ne, tega ne vemo, ker uradno poročilo molči o taj stvari ; pričakujemo pa, da šolska oblast poskrbi, da ne bo vzroka takim govor eam. Saj imamo vendar na Primorskem nadzornika za pouk slovenskih predmetov na državnih učnih zavodih ! Na Piazza Lipsia je 10 razredov tri-razredne dekliške meščanske šole, 11 razr; dov petrazredne dekliške ljudske šole in 11 razredov šestrazredne deške ljudske šole. Ob sklepu šolskega leta je bilo na meščanski šoli 360 učenk, na dekliški ljudski šoli 563 učenk, na deški ljudski šoli 604 učencev, skupaj na vseh treh šolah 1527. Po narodnosti a) na meščanski šoli 103 Nemke, 180 Lahinj, 74 Slovenk, b) na dekliški ljudski šoli 107 Nemk, 331 Lahinj in 124 Slovenk, c) na deški ljudski šoli 116 Nemcev, 342 Lahov in 143 Slovencev, skupaj na vseh 3 šolah 326 Nemcev, 853 Lahov in 341 Slovencev. Sicer pa nismo gotovi, da bo vsi ti učene?, ki smo jih mi imenovali S 1 o v e n c e, res Slovenci, ker uradno poročilo jih imenuje >Skwen«. Dobro vemo, da je to imenovanje zgolj iziaz mržnje nasproti vsemu, kar je slovanskega s strani ravnatelja ljudskih in meščanskih šol na Piazza L:psia. K*jti ravnatelji c. kr. ljudske šole v ulici Fontana, c. kr. realke in c. kr. gimnazije v Trstu v svojih poročilih strogo ločujejo SloTaoe po posamičnih plemenih; le ravnatelj ljudske in meščanske šole Piazza Lipsia se čuti vzvišenega nad to »melenkostno« delitvijo inferi-jornih slovanskih ras. A naše mnenje je. da v zasebnem življenju sme c. [kr. uradnik biti velik German, ali v uradnem poslovanju mora vršiti predpise, ki veljajo za vse ! Znano ie, da irorajo v matrike vpisovati materni jezik otrok, al?, kakor kaže poročilo ljudskih in meščanskih šol na P'azza L psi a, ki je gotovo posneto po matrikah, ee tam to ne vrši. Tam menda beležijo le >BlbWisch« mesto »slove niech«, »kroatiseh«, »bomisehe itd. Top a je proti predpisu! A bodi povedano, da za nas ni zadnja instanca ravnatelj c. kr. državne ljudske in meščanske šole na Piazza Lipaia. Dostavljamo le še, da isto ravnateljstvo, ki ne pozna Slovencev, Hrvatov itd., beleži v lastnem razpredelku tri Grke, v zopet lastnem razpredelku dva Madjara in v dveh posebnih razpredelkii. po jednega Angleža in Španjolca. Torej jeden Anglež ali Španjolec dobiva lasten razpredelk; nad tristo Slovencev pa ni vredno, da bi jih ločevali od drugih Slovanov. Po veri je 1433 katoličanov, 14 protestantov, 2 anglikanca, 59 Židov. Katero vero pa zaznamuje ravnateljstvo z izrazom »Griechen« (16 otrok) in »Srben« (3 otroci), tega ne vemo. A ml poznamo v Avstriji in na evropskem Vztoku le : pravoslavne ali ortodokane kiistijane in pa unirane ali zdru- žene g.ške katolike. Ta razdelitve, tfčoče ee resnici pa izhaja tudi iz nekaterih japouofil' večinoma elovansk h narodov, na Pjazza skih poročil, da bo imeli Japonci na svojih Lipsia ne poznajo menda ravno zaradi tega. operteijah pred Po; t Arturjem — iz'ssti 11. Tudi Da teh šolah sta lesi: i i slovenski t. m. — veiikan-ke izgube. Ruska brzojavna jezik, da ei matencšćina velike večine otrok, agentura pa ptročf, da bi v Pcrt Aitaiju neobvezna predmeta, kikor inozemska elej ko prej najboljih nad in bo uverjeni, da francosSina. Učili bo se f>) 1 šSine na meščan trdnjava na pade. ski šoli : 216, na dekl ski ljudski Soli 300, Sa na eno vbzjio vest noj opozorimo, na deški ljudski šoli 311, b) slovenščine n» Parnik »Petrograd« ruske dobrovoljne družbe meščanski šoli 62, na dekl šk šoli 106, na — tarej došel iz Ornega morja — je dekl ški ljudski šoli 106, na deski ljudski bil u-tavjl pri Djedah angležki parnik »Me- šoli 65: skuoaj laščine 827, slovenščine 2-13. nelaus«. Ta poslednji poroča sedaj, da je bil J-.aneoščine se je u5il? na m^a-ski šoli 89 »Petrograd« oborožen z 8 topovi in da je deklic imel mnogo možtva na krovu. Is tega bi Za višji razred je spodobnih na meščan- sledilo, da bodo tudi ladije iz Č rnega mcr,a ski šol 227, n* dekliški ljudski š »1« 453 na občutno posezale v vojne dogodke na morju. dešai ljudski šoli 501* otrok. — Uč teljstvo je sestavljeno na meščanski šoli takc-le : 1 ravnatelj, 10 učiteljev in učiteljic 3 poduči- Slavospevi in — resnica. Da bt do čitatelj vi deli, v koliko so opiavičeni tisti neznanski slavo9pevi japon telji in pcdučiteljice; na dekliškv ljudski šoli gkemu brodovju Qaj sjtajo kaf pi&9 lifet 5 učiteljic, 3 podučiteljic?, 5 euplentioj ; na dešsi ljudski šoli 6 učiteljev, 5 podučite'jev, 1 suplent, 1 asistent, 2 pomožna kateheta. Kdo uči lašfiaoin sloven., tega poručilo ne pripoveduje. Na vseh tržažkih državnih nemških ljudskih in meščanskih šol&h je torej : 641 Ncmcer, 66-H Slovencev, oziroma 680 Slovanov in 1331 Lahov; skupsj (vštevši druge narodnosti): 2668 otrok. V odstotkih je torej trebne kvalifikacije v jezikovnem pogledu in da te redi nj h brezobzirno zapostavljajo uradniki s popolno kvalifikacijo v vsakem pogladu I Res čudno se sučeo v nemških in vlado u glavah nazori in pojmi o jednaki pravici ia o jednakosti vseh državljanov. Kraj vBcga tega fo pa, eeveda, le Slovani tisti, ki- so nestrpni, nesnravijivi in nezmerni v svojih zahtevah. In dr. K« erber cstaja čuvar — pravice ! Jugoslovanska umetniška razstava v Belemgradu. Cprava »Pobratimstva« je izdala v ime vel košolske omladine v Belemgradu poziv do jugoslovanskih umetnikov, v katerem po-jasnuje zasnovo, uredbo in namen umetniške razstave v Belemgradu, na kat9ri bodo sodelovala vsa jugoslovanska plemena. Iz poziva posnemljemo : Velikošolska omladina v Belemgradu, da bodo megli balkanski narodi, a prvenstveno Jugoslovani, samo z združenimi »Novoje Vremja« o japonskih napadih s torpedi : Pripomniti treba, da napade s torpedi izvajajo Japonci ra*adno zelo nerodno. V*peh mo6mi vzdržati konkurenco z mnogo večimi so imeli le v noči od 7. na 8. februvtrja, j jn kulternejimi zapadnimi narodi, poscavila si ko s? jim bile ugodne vse sedaj že znane -e na!ogo de]a za š rjenje, a po možnosti tudi okolnosti. Od tedaj po Japonci večkrat na- ure3ničecje ideje zbl,žanja in čim tesnejih pad.i »RHvizana«, toda brezvspešno. Tride | vezi na vgeh poljjh kulturnega življenja i c o1 ti .*«/ Q, • «>,090/ Het torPedovk j0 C€l° no5 nePre?lac0 naPa balkanskih narodov, a na prvem me- 49 88-/. I^.^/o Slovencev ; lltorped&^i^ Jugo3lovanov. _ V to svrho je od .Nemcev. In učn, jez.k ,e - nemški (jf napadlo 3 kr žarke aclffiira,a Bezobr«ova ^ Vellkošolska omladina, da se še tekom O pristnosti tih .Nemcev Lahov, k; _ yapeh je bli vedno i|ti . niti eden torpedo ^ ^ priredi ^^ ametaigkih deI> zu ; ni pogodil. To pokazuje, kako težko je tor- 8edaj aamo jugos!ovaaBkih umetnikov v umet- 1 pedovkam tojevati se z velikimi lad.jami, ako niško.obrtaih izclelkib.< i so iste pripravljene na napad. O tem sa je R9Z3tava bi se imela otvor ti v mesecu treba le čud t5, da bo nekatere novine proti septembru> Veiikogolska omladina je uver-i velikim ladijam in za male ladije torpedovke. &e hQ 8prožeao idejo zbi;ženja ju Dosedaj te te poslednje niso izkizale, da bi goelovanov moglo vejiko laglje uresaičiti, ako se jim zamoglo dati prednost imajo telikrat slovanska imena pisali calo epopejo ; pa za dovolj. — bi lahko na-danes bodi itusko-japoitska vojna. Trst, 13. julija 1904. Japoncfi.i prilivajo zepet nekoliko vode v penečo fe čtš> Bvojega japoacfilskega šovinizma. Sedanja faza vojne je getovo velere-Bna n razni dogodki n okolnosti, ki igrajo v vsaki \ojni važno ulogo, morejo nepričako- se bodo medsebojno čim bolje spoznavali. Za medsebojno spoznavanje Jugoslovanov bo jako koristno in močno sredstvo tudi prirejanje perijodičnih umetniških izložeb v glav-u h centrih Jug03lovanjv — Sofi;i, Belemgradu, Zagrebu in Ljubljani. Zato se je ve- Najnoveja naredba dra. koerberja. Olovek dobiva utis, kakor da je našemu vsno pospešiti ve ike odločilne degadke. Ali m;ni9terskemu predniku neizmerno ležeča bkoŠ3iska ^mladina odločba, da žične z ure-kakor so japoncfii: te dni zvrača'.i ves polo- na tem, da duhovi na Češkem ne pridejo do sni5evaDjem te ideje B prireditvijo Jugoslovan žaj jedni strani v prilog, kakor so lagali, da m ru. Vsako toliko prihaja, "prav b kalen- gke umetniške razstave v Belemgradu. Za bi pol žaj druge strani kazali obupnim: to dar.čno točnostjo, kaka enuncijacija ali iz Beligrad sta biia odločilna osobito dva moje presegalo že vsa meje. To je izgledalo pereea ali iz ust dra. Koerberja, ki uliva olja menta . ^ B9llgrai je n3kaka osrednja točka kakor da general Kuroki kakor z metlo podi v ogen;. med jugozapadnim in jugovztoonim delem pred sabo obupane Ku?e. In kar diktirali so Ravnokar se je zopet g. ministerskemu južn h Slovanov, z ugodnimi komunikacij-že mirovne pogoie ne le pogaženi, ampak predsedniku trenutek zdel umesten za novo skimi Bredstvi . b) bo v Belemgradu v isti tudi osramočeni K isiji. D.>čim so pred par uslugo Nemcem. Izdal je neko jezikovno d»- čag koDgras jugoslovanske omladine, predsta-dnevi slikali situvacijo v Mandžuriji kakor redbo nemškim uradnikom na Češkem v viteljev idXeue Freie Presse« pa ima ce!6 toliko nerrški jezik popolnoma v svoji oblasti. Od-usmiljenia z Rusijo, da ne izključuje možno- redba se opira na utem?ljenje, da češki prosti, da Kuropatkin zmaga in se Port Artur sitelji, tudi če jih predlaga nemški senat, Drob politic'lie Vesti re^i. Dočim te je doslej — v zasmeb vsem niso imeli kvalifi lacije glede poznanja nem- 1 zdravim pojmom o strategiji — vsako rusko škega jezika. Z najvišega sodišča. Predsednik umaknenje s kake šibke pozicije razkričavalo Ta najooveja naredba dra. Koerberja. najvišega sodišča na Dunaju, tajni svetovalec kakor velikansko zmago, piše »Neue Freie je silno razburile, češko javnost. »Narodni dr. Kari Habietinek, namtruje baje odstopiti Presse«, da bi bil to važen vspeh, ako bi se liBty« pravijo, da je to nov nezakoEit, aten od tega mesta. Vzrok da sta visoka ttuost mu poirečiio umakniti od L:aojaDga in se tat ca češki narod in da je bilo celo intimi- in želja po miru. Njegovim naslednikom je iz( gniti veliki bitki. No — torej ? ranje te naredbe žaljivo za čtš ti narod, baje določen drugi predsednik i*tega sodia5a, S to eventufilnoatjo se bavi tudi »Reichs Nadpis ja bi namreč: »Predsedstvo Češiega dr. Steinbaeh. Toda vprašanje imenovanja \vehr« v daljšem članku. V tolažbo našim višega dež. sodišča«, mesto da bi se glasil : naslednika se reši še le kasneje, malo iušntžem posnemljemo i L tega članka »Predsedstvo višega deželnega sodišča kra- Zagrebški »Obzor« je praznoval nastopne mitli : ljestva češkega«. V tem nadpisu je — pra- te dt«i svojo 997 zaplembo (v tekočem letu Ako se Kuripatkin umakne iz doline vjo »Narodni listv« — atentat na držav- triindvajseto). L »bo, se bo to gotovo ostro kritikovalo. nopravno stališče Češke. ' Meksika. »Wulfov biro« javlja iz Japonskemu vojskovodstvu bodo peli Blavo, Xu, kij pa šs le, ako si to naredbo Meksike, da se je v t >rek izvršila volitev ruskemu krčali grajo, češ, da ni znalo izko- cgltdamo v ztcalu faktičnih razmer v naših predaedn.štva meksikanske republike. Bila ristiti »notranje linije«. Za ljudi, ki sodijo slovenskih pokrajinah ! Potem še ie vidimo sta izvoljena za dobo 6 let : Diaz pred ed- brez ^rtd*odkov, |;a so le one naredba vod- \so grdo pristranost in neiskrenost dra. r.ikom, Coral pa podpredsednikom. Btva zgrešene, ki ustvarjajo situvacije, kate- Koerberja Nemcem v prilog. Če je oa kako Iz Makedonije. Iz Sofije poročajo, rih volstvo ni predvidjalo in ni poskrbelo nemško sodišče na Češkem prišel kak češki da prihajajo tja vesti, kako se v Makedoniji zanje, ki silijo vodstvo v popolno spremembo uradnik, ki nima nemškega jezika popolnoma širi agitacija za novo ustajo. Za kakih 6 načrta t jr preprečajo namerjana podjetja, v oblasti, 89 vidi to dru. Koerberju abao- tednov da izbruhnejo zop9t novi nemiri. Ru^ko vodstvo pa je že ob začcfc 1 Trsta z brzovlakom ali ob G. in fol ali 8 uri zvečer. Občni zbor »Zadruge trgovcev z jestviliamic. To da so Btor;li vselej izlsstue inicijative. Ni torej lepo — po njegovem mnenju —, da sedaj nekateri zadružniki opo rekajo odboru, ker je takcrekoS daroval 50 K za ples pomočnikov, kt t r»ga čisti dob Ček je bil namenjen v podporo brezposelni m pri-družnikom. Zadr. g. Hanibal Šserl je pripomnil na to, da, ako to pcmoČmki pr hajali na plesa trgovcev, tvojih gospodarjev, eo delali to kakor zasebniki. Ob tem je vsak sam odločeval, ali pojde, a i na pojde, ali potrosi oni denar ta vstopnino na ples, ali ga ne potroši. Tu je drugače. Ona svota 50 kron je vzeta iz skupnega zadružnega premoženja in s tem preme/injem ne snae odbor razpolagat kakor mu drago, ne da bi v to privolili zadružniki : Sicer j a tu ne gre radi denarja, temveč le radi principa, da zadružno premoženje ni last odbora, marveč last vee zadruge. Zadr. g. Hanibal Škerl je na to vprašal ki kšni so bili pravdni treski, ki eo vpisani v računu .n za katere se je izdalo 200 kron ? Predsednik je pojasnil, da je bivši sluga zadiug-i tožil ieto. V tej pravdi ee je izdala omenjena svota. A pravdo je toži t alj izgubil, torej je ona svota 200 K iztirJjiva. Za tem je bil račun iz leta 1903. enoglasno odobren. Tajn k zadruga je na to prečital proračun z i leta 1904, ki je bi po kratki debati tudi odobrei). Na to je predsednik prešel na zadnjo tooko dnevnega reda, to je, eventualni predlogi. Zadr. g. Dionisio je predlagal, n3j fie imetu;e odsek 15 členov, ki naj bi proučil vprašanje urejenja delavnega urnika. Ta predlog je bd soglasao vsprejet in bilo je naloženo odboru, naj imenjje 15 zadružnikov v ta cdsek. Zadr. g. H. Škerl je predlagal, naj se pekov ne % sprejema v zadrugo. Neki drugi zedrLŽnik je izjavil, da peki n«jb;Ž9 fami ne bodo hoteli v-topiti v zadrugo ter da rrje opuste prodajo jestvir, ker vBtop si v zadrugo bi se morali držati urnika jestvinčarjev m torej odpirati v jutro prodrjalnice pozneje, atg> «edej, kar bi pa bilo njim v škoio. Zadr. g. D.onisio je predlagal i m?nov-van e odreka, ki naj bi nadzoroval ur«d>-van^e zadružnega gl: s la »L* l&fbrmatore«. Ta predle g je bil vsprejet. Tu j t? zadr. g. A. Miklavei predlsgsl s krtino izvedeno motivacijo, naj s« v zadrugi uvede dvojezično u radovanje, to ie, naj bi zadtuga urtdovala in izdtjt 1 a (uradne ^listine v italijanskem in tudi v s'ovenskem jez:kr. Pred;edn k je pa izjavi', da tvga predloga ne more stiviti na glasovanje, ampak naj g. Miklavec p i s meno dostavi odboru svoj predlog. Zadr. g. I. Prelog je tu opazil, da čtmu naj bi se ravno ta predlog moral dostavljati pismeno ki se za druge predloge ni zahtevalo kaj taceg* ! Predsednik je trdi, da je ti stvar, v Kateri ima td ičavali odbe r sam. Z idr. g. D i o n i s i o je predbgal. naj bi ee društvena pravila pregledala, dobr<» preučila in prenov la v oaih točkah, kjer bi ee izkazalo potrebni. Zadr. g. H. Škerl je vprašal, zakaj da fe v ztdrcgo ne vključi tudi zgorn a tržfcgka oko' ca ? P/edsedn k mu je odgovoril, da sa sčasoma s ori tudi to, a sedrj je pre- sgedaj. Z idr. g. D i o n i s i o je prei'a*al ss naj m? ixenti e odsek, ki ntj bi proučil način po katerem bi se dala odpraviti navada bt ž čoib in novcletnih daril < djemalcam. O tem je zadr. g. Prelog opaž 1, da ni možno rešiti tega vpr.šinja, dokler bo odbor zadruge sam kršil prepoved glede teh daril. V minolem letu je bil ntmreč odbor izdal prepoved, da ne fine noben zadružnik ničesar darovati svo-im odjemalctm o priliki biž.čoib in novoletnih praznikov. Velika večina zadružnikov te e držala te prepo\ed:, a množi so jo pa smii in sicer ravno tn , ki bi bili noran iaj» t d ,ber izgled drugin; mej kršitelji e prepovedi je pa bil prvi sam — predsednik zadruge. Predsednik je tajil, da bi to bilo res. Na to je bi nbSni zbor zikljuSen. Za semenj v Nižjem Nofsrorodu so darovali nadalje: G. K mest Peg in 2 salama in 6 škateij ardin: gd. Baitd 1 8<£atlj t finh cigiret 20 nal.h in 10 velikih raigltdmc ; g. prof. t adc 2 hrvatska koledarja in 5 hrvatskih *nj g ; ga. Aitjuijtt Urdič 1 kg. bonbonov ; ga. Marija Perhauc 6 vaz za cvetlice; ga. T Katarina Krebel in Katarina Pibernik krasno j I V., vštevši člen XI. zakona od 25. oktobra ' Hja^k™ renta šatulo za rokavice ; ga. in gospica Tlčakar'1896 d rž. zak. št. 22u določajo se zgoraj ; Dunaju —.— ga. m gospica 1 ročno torbico, 3 medena srca, 6 kupie za v no in 2 zavitka pisemskega papirja, ga. Marica Vinšek 14 komadov raznovrstnih igržič in 3 ličke, gospici Pertot iz Rojana 3 hišni krasne na svili Bl»kane japonske pihalke, 1 5 odstotni davek od donosa poslopij oprošče- Za davkoplačevalce. Na temelju člena) London. (Sklep) Konsolidiran dolg 89u Lombardi 3lIA srebro 26ll/lH, Spaaska renta 86 V« »ta-lOi3/*, tržni diskont 21 4, menjice m dohodki banke 24.000 izplačila banke navedeni davčni odpustniki in znižanje za 1. j ' Tnbieja. . n. , j i Tržna poročila 13. julija. iy04 Bledeče: i Budimpešta. Plenica za okeober 9.2r> do 1. Odpustek na zemljarini s 15% in na j K,ž za, °ktober 6 t>5 do 6.86. Oves za oktober . ....... , . ' - za * do *-tO Koruza za julij 5.50 do 5.51, za isai najemarini in hišni razredarini, izvzemsi avgust 556 do 5.57. slikano torbico za ročno delo, 1 kitajski etui z 12 krožniki za igro, ga. Lnči Knavs 4 K, uih od davkov z 121/a°/0 državnega davka. Ta odpust se pa ne razteza tudi na ne- ga. Mavrin potico in drugega pačiva, gca. erariene doklade, katere se torej odmerjajo in Štefanija Slavrin krasno punčiko, gca. Lota potrjajo od vse državne pristojbine brez od-Gregorič 2 pibalici in 1 toaletno milo, ga. pusta. Vekoslava Pavlovie namizno stojalo sa cve | 2. Znižanje glavne svote pridobarine od tiče, 2 vazi, 3 držala za zobotrece, g. Trobec 25°/0, izvršeno že v minulih letih, ostane tudi za tekoče leto vveljavi. 3. Davčno merilo za podjetja, imenovana iz sv. Ivana vlak (igračo), ga. Pavla Unčko-vič krasno vazo za cvetice, ga. Mdka Mar-telaneeva 4 botiljke refoška, ge3. Angela Jan 2 zračna 1 a'ončka (za žigice), g. dr. kona, ki so zavezane javnemu dajanju raču-Gregorin 40 razglednic (»Narodnega Domač) nov, določa se kakor minulega leta z 10% ga. Ivanka Kraus 2 vazi, 3 fet^jala u tični- čiBtega dohodka Punica: ponudbe sređuje; povpra5evani<« bolje trdno. Prodaja 55.000 meierskih stot . za 10 stotink zvišanja. Druga žita za 5—10 -totink višje. Vreme: lepo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 40.75 frk, za sept. 41.25. Slabotna. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos goo i average za julij 33\'4 za september 331/,, za dee. 34l/„ za marec 35—, mirno. —Kava Rio navadna loco 33—34, navadna reelna 35—37, navadna dobra 38—39. Hamburg. (Sklep-) Sladkor za julij 19.A), za avgust 19.35, za sept. 19 40, za oktober 19.40, za cami, ga. Ivanka Kerstea 200 smotkinih ce-vic, 5 velikih zavojev Cinlovih žigic, gca« M la Pirjevec lepo vazo, ga. Olga Černe 3 sike, gca. Katinki Jugovic šatulo za parfum, o -i nrk ji i_ i j dec. 19.40, za marec. 19.70. Mirno. Vreme: lepo. . v i? 100. odstavek, 1. in o. navedenega za- 1 ' ^ London. Sladkor iz repe surov 9'„ Hb Java 10.6 Sh. Stalno. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za tiod> če dobave, vzdržano, nespremenjeno. Pariz. Rž za tekoći mesec 14 25, rž sa avgust 14.—, za sept.-okt. i4.'25, za september dd- Cenilni komisiji za odmerjanje osebne doliodarine za Trst in okolico sta zaključili cemb®rQ,I14 40 miraf°!:A - P5enica fa me- _ J sec 20.90, za avgust 20.60, za sept. okt. 20.75, za svoje plav no zborovanje za leto 1904. Ob september-december 20.85 (stalno). — Moka za te- tei nriliki ie nredsednik e c kr finančni 'koči mesec 2S'45 za avSu^ 2:i 50> za sept okt. tej priliki je prenseanis, g. c. ki. nnanoni ^^ ^ sept.-december 28.20 (stalno). Repić- viši svetnik Jakob pl. Kubacevich, izrekel no olje za tekoči mesec 48.—, za avgust 48-25, 12 steklenakr.jžoika, ga. Karla Nachjigill in ga _ _ _ Maša „.k. po 30 Baih paštet, ga. Katinka komisija,,, isve.titeljem kakor tudi raguo- %% Vatovcc etui za uro in sprehodno palico. ekemu osobju — omeaivši neke uvedene no- z» aept.-december 37.—, za janavar april 35.50 po sklepa Usta. Potrjena vest. — Grozen poraz Japoncev pred Port Arturjem. PETROGRAD 14. Poročilo ruske prehodno palico. ekemu osobju — omeaivši neke uvedene no- z» aept.-december 37.—, za janavar april 35.50 Nekdo katerega ime ae ni „allo v za- voati v prilog hitreje«« ie toeaejšem« pcalo ™ J™ vitku je p idaril krasen vr5 za pivo a po- vanju — najsrčnejšo zahvalo. za okt.-jan. 29l,'8. za januvar-april 301/« (mirno) ra- krovom, družini Kramer Vacek iz Rojana V komisiji za mesto je odgovoril g. baron fipirar ^0',—oi Vreme: vroče._ ruski bič in japonsko kafo 5 Bteklenic ma- Pavel pl. Rjili, a v komisiji za okolico go3p. j iloovca, japontke pihalke, škatlo čikiJade ter Aleksander Schroder ter sta oba gospoda 10 zavojčkov čjkolade. V zadnjem izkaza priznanjem povdarjala nepristranost predsed- j naj se Čita ime Regina pl. Obereigner in g. nika ter marljivost in točnost referentov. Kamauli. Starinske freske so našli v Š.1. Petru ; S ttm smo raključili objavo čč. daro- v cerkvi, ko sd hoteli pobarvati presbiterij.1 . v valcev in darovalk, ki so nam tako pcžr- Ko so odstranjevali o^et, so prifili na freska, : brzojavne agenture potrjuje pnobceno tvovalno prihiteli v pomoč na nsš poziv. - ki so stare baje kakih 400 let. Sadaj če- vest generalnega štaba, da SO Japonci Presrčna hvala in Bog stotero povrni ! Če kajo izvedenca, predno bolo nadaljevali z pri napadu na ruske pozicije pri Port kdo ni bil objavljen, naj nam oprosti z oz i- delom. Arturju zgubili v noci od 10. na 11. rom na dela, ki ee je nakopičilo zadnje dn\ Samomor učiteljice. Na Pragerskem t m qqq Velika skupščina družbe sv. Cirila 90 Je vr*la ^ vlak 27 ,etna "SitelJica E t ' in Metodija se bo vršila letos v četrtek, dne 4. zabeta Valeako. Nesrečna ljubezen je baje vzro'i strašnemu deianju. Vročina v Zagrebu. Veliko vročino avgusta, v Žalcu v Savinski dolin". Udelež-n ki, katerih bo brezdvombeno v obilnem številu, pridejo lahko z vseh sirani zbog ugodnih želez lišk h zvez. Soli družbe sr. Cirila in Metodija na Muti, ob štajersko koroški meji, je dovolil deželni šolski svet v Gradcu pravico javnosti. Ameriška eskadra. Včiraj cb 10. uri popoiudne sa je porlal poveljnik ameriške eekadre kontreadmiral Albert S. Barker s poveljnikom divizije križark kontreadmiralom Jtwallom in s poveljniki 4 oklopnjač k na- Popravek. _ . Pogreb pok. Antona P o č k a j se imajo v Zagrebu. Počenši od sobote je za- . v\, , . 17 • „u -> i ' ... .J .bo vršil ob 41 9 popol. in ne ob ^ /2 vladfcli v Zagrebu velika vročini, tak", da . , . A -v- , un i^.^or je bilo veeruj objavljeno. je dcsrgel toplomer [na solncu do 40 st'jpioj, a temperatura Save dosfgla je 23 stopinj i u še več. Morskega volka so videli miaolo soboto med 18 je desetiis Mar in Bernhard na S«či-nem mostu pri Gor ci toli grdo rfcvnalzneto tovarniško delavko, da je vsled tega umrla. Li*ti so prinesli nedavno temu ve^t, dd je b 1 Bernhard obiojen v 12-letno ječo. Temu pa ni bilo tako. Proti Beinbardu ii bila izve-i dena niti kazeoska razprava, ker je bil od j vojaških zJravnikov epuznaa blazaim, vsled česar ro Bernbardi s^rcv.li v nor šnicc. Birnharl je b.l že popred, prtdno je bil potrjen v vojake, dvakrat na opazovanju v norišnic". Tako p)Bntmljento iz »Gorice«. italijanske mrtridijonaiue atcije —.—, akcije R»-Tinto 13.37. Mlačna. Tovarna pohištva Aleksander Levi SVlinzi ----ulica Tesa št. 52. A. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje), Cene, da se ni bati nikafee fcon&Grenee. Sprejemajo se vsakovrstna dela it i po posebnih načrtih. II a« tro van oenUc Z>re»SDl&6ao la tr*««- Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIG0J Tla flsi Rettori štev. I (Rosario) - v Trstu - tiK cerKve St. Petra ? Hiši Mareazi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Rlbum pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). C® 1 n m n SI m a | A K X n Otvorila se je Sottiglieria £xcelsior v ul. S. Sebastiai&o 2 ki je preskrbljena z najboljšimi specijalitetami ORIGINALNIH FINIH VIN 2C Likerji in špiriti v velikanskem izboru, Prodaja na debelo in drobno po tovarniških cenah. « VST fCajlejsša ^seerme tabana je prisostvovati konserfti v ljudskem vrtu Hočete li dolgo živeti in si ohraniti dobro zdravje ? Da to dosežeta, morate skrbeti, da si obranite zdrav želodec in uredite dobro prebavljanjo. Kdor si je pokvaril ali prehladil želodec z neprebavljivim, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačami, vdobi gotovo odpomoć z Germanovo življensko esenco koje se uporablja z najbc lj-im vspehom pri pomanjkanju volje do jedi. slabotnemu želodcu, napenjanju, rigranju. rezavici, slabosti, glavob lu. omotici, trganjn, zapiranju, marojdam zlati žili). Pri težkih jedilih, posebno pa ako se uživa mastne in težko prebavljive jedila povspešuje ta csenca prebavo in daja izvrsten tek tako da se s tem na največji stopinji vzdržuje in redi život. Vsled odstranitve vseb pokvarjenih sokov v životu, cisti ta esenca kri ter daja prednost v primeru z drugimi jednakimi zdravili, vsled česar je popolnoma neškodljiva četudi se jo uživa na leta, kajti ista obstoji od iebranih dobrih rastlin ter ima prijeten grenek aromatičen okus, koji dopade tudi jako občutljivim osebam kakor ženskam in otrokom Germanova žlvljenska esenca je pravo ljudsko in domače zdravilo, ki bi ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker večkrat ž njo — ko ni pii roki takoj zdravniške pomoči — obvaruje resne l»olezni. Pri kupovanju naj se zahteva le Germanovo življensko esenco iz lekarne pri ,,Črnem orlu" iz Beiovara, ker se nahajajo tudi druge pod enakim imenom, ki pa ne presegajo na dobroti prave «-eace. Znak pristnoti je razviden na vsaki steklenici, ki je zavita na zelenem kartonu s polnim imenom 'ke : ljekarna pri ,Črnem orlu K. German, Belovar (Hrvatska), kamor naj se pošiljajo ■ -c u iroč> e Cena steklenici K 140: po pošti se ne pošilja manje od dveh steklenic. Pakovanje 40 st. po povzetju ali predplačilu- Naslovi naj se blagovole pisati prav.luo in čitljivo. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila brezplačno. Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecohiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, arebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbc, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. 3W Cene zmerne. Germanovo življensko esenco mora trpečim ljudem toplo priporočiti, ker sem jo toli jaz osebno preskušal in tudi svojim župljanom priporočal ter se prepričal v izvrstnem vspehti. Edmund Medeotti. župnik v Trojstvu (Hrvatska). Oni dve steklenici < iermanove življenske esenci, katere sem od Vas vdobil, so mi mnogo koristil', vsled česar Vas prosim, da mi pošljete še 0 stekienic- Peter Gradinac, vpok. župnik v Gradecu, Zinsendorfgasse. Vam naznanjam, da sem poskušal že s mnogoštevilnim^ zdravili, toda niso imele zaželjenega vspeha nijedne kot Germanova življenska esenca. Andrej Žižek. Sv. Ana na Kranjskem. Prosim Vas, da mi zopet pošljete 8 steklenic Germanove življenske esence, katere moram vsem bolnim na želodcu toplo priporočiti. Moje zdravje se obrača že na boljše. Apolcnija Haberl. Senirak na Štajerskem. V novi provalnici poMštva uilici Madonnina št. 15 u Trstu se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni. ^ndrej Wouk. Krčmarja Trgovcem z jestvnami v Kozini in okolici priporoča svojo veliko zalogo moke iz parnih mlinov SchOGler & C.O dvornih zalagateljev v Ebenfurtu in na Dunaju = IVAN ŠIŠKO VIČ EEEE trgovec v Kozini. M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. (Vogal ul. Torrente.) Prva zaloga izgotovljenih oblek za moške, dečke in otroke. Jope črne in barvane v velikem izberu nadalje bele od satena in platna, kostumi saten al platneni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po meri, ki se izgotove v lastnej krojačnici; 600 oblek po K 10 za moške, 400 po K 8 za dečke. Zaloga je vedno obložena z izdelki najboljših tovaren Ćeš ke Kormina in Červinjana. PODRUŽNICA; „ALI.A CITTA Dl LONDRA" nI. Poste nuove št. 5- (vogal ul. Torre bianca) sprejme s 1. avgustom t. 1. j Konsumno in kmetijsko društvo- v Gabrovici p. Prošek. Plača po dogovoru. Pismene ali ustmene ponudbe vsprejema društvo-i Krčma se nahaja ob glavni cesti, ki pelje iz Prošeka v Komen. Kdor bi žele! kupiti za poletno letovišče blizu Celja in Savinje ležeče lepo in plodonosno posestvo, naj blagovoli se obrniti na dra. Ludo-vika Filipič, odvetnik v Celji. t ^ se prodaja v Trstu po sledečih to-bakarnah: RAUNACHER (zraven tiskarne »E iii st«. STANIČ, ul. Molin piceolo 8. LAVRENCIC, trg pred vojašnico. MAJCEN, ul. Miramare 1. (blizu kolo ivora). MARTINI, trg Belvedere. KERSTEN, ul. Stadion 1. PIPAN, Ponte della Fabbra (blizu lean^ga trga). BUBNIĆ, ul. Sette fontana 12. BEVK, trg Barriera vecohia. KRATZNIK (pri Sv. Jakobu). BRUNI (pri cerkvi Sv. Antona starega). Na državnem kolodvoru. Na milijone gospodov in dam rabi „Feeolin". Vprašajte Vašega zdravnika, ako je ..Feeolin" najboljši kozmetik z a kožo, lasi in zobe. Nsjgrsi obraz in najostudnejše roke zadobe takoj ari-stokratičuo hnost ia obliko z rabo -Feeolin a1*. „F e e o 1 i n" je angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežin zelišč. Jamčimo, da se s porabo „Feeolina" popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi, ogorenja, rudečice na nosu itd. „Feeolin" je najboljše sredstvo za očiščenje, vzdrževanje in olepšanje zabranjen je iste proti cdpadanju, plešami in boleznim v plavi. ..Feeolin" je tudi najnarav-n j£e in na}lK>ljše sredstvo za < i-čenje fob. Kdor redno rabi ..Feeolin" mesto mila. ostane mlad Jy Gžbrauch i Cres - (Kvarnerski otok) - Cres Prodaja po K IOO.— hehtoliter svoje izvrstno domače, naravno namizno masliusko olje. Na zahtevo se pošilja vzorce. O O Iščejo se delavci-pokladalci parketor. Naslov pove tiskarna »Edinost«. G ran d Restaurant Hacker Sv. Ivana trg štv. 5. Krasen vrt. Velika dvorana. >alast- pripravljena večerja za čas, ko končajo gledališke predstave. Cene zmerne ! Največji konfort! Postrežba točna! Ljudje vseli stanoA le zamorejo brez prometne glavnice dobro i u trajajoče preslužiti ali kot postranski zaslužek pomnožiti svoje dohodke (na dan 15— ^0 kron). Novi patentovani predmeti, ki so jako v rabi. V vsaki v^si ali okraju eden samoprodajalec. (Blago je prosto carine). Zahtevajte brezplačen prospekt. Paul Lamberty. Altena \Vtstfalen. oooooooooooooooo O L = O o o o © o o o o © o o _ o 8 Ilica 40. — Zagreb — Ilica 40. Q priporoča svoje točne, so- O 0 lldne in cenene proizvode. O g Cenike brezplačno in franko. ® 0000000000000001 es -—s r ^ = G- SKERBIG „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja m* Trate rent, taatavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. ^romeae izdaja k riakemn žrebanju. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Zamenjava in eakomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl — Izgubi - Vinkuluje In dlvlnkuiuje vojaške ženltnlnske kavcije. Bmkampt in iaiatso m malo. mm- Borr^iu naročila. Podružnica v Spije tu Denarne vioge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnia I obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge dc - dne vzdiga. = — Promet i čeki in nakaznicami.