Štev. 164. U Ljubljani, v petek, dne 20. julija 1906. Leto xxxiu. Velja po poŠti: za celo lelo naprej K 26'-za pol leta ,> za (etri leta za en mesec 15-650 220 V upravništvu: za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10 — za četrt leta za en mesec „ 5-170 Za pošllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat , . . za trikrat . . za Jti ko trikrat 13 h 8 V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo iev Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JredniSkega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — —L- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. (Jpravnlškega telefona štev. 188. Volivno reformo in Jugoslovani. Piše dr. Ivan Šusteršič. Dunaj, 19. julija. Koroška. Kranjski liberalci so danes glasni kričači za pravice koroških in štajerskih rojakov. V kričanju in gostobesednosti so bili ti gospodje vedno veliki, to mora vsakdo potrditi. Toda vsak razsoden človek ve, da o sposobnosti politične stranke za pozitivno delo ne odločuje ne kričanje in ne gostobesednost in dolgoveznost njenih voditeljev, temveč le delo samo. Vse vpitje naših libcralccv ne pomore Korošcem do — mandata. Raditcga scve liberalcem ne jemljem še pravice do vpitja. Pač pa trdim, da nima pravice do tega vpitja, kdor jc imel priliko kaj storiti za koroški mandat, pa ni ničesar storil — ker je svoje misli in svoje delo koncentriral edino le na svoje lastne samopridne namene. In to obtožbo dvigam slovesno pred celim slovenskim svetom zoper liberalne slo-venske poslance. In ne dvigam jc lahkomišljeno, temveč na podlagi neposrednega in natančnega poznavanja dejstev. Koroškega poslanca, žal, ni nobenega na Dunaju. Koroškega zastopnika tedaj ni ne v našem ne v liberalnem klubu. Zato sta imela oba ta kluba enako pravico in dolžnost s splošnega slovenskega stališča zavzemati se za koristi koroških Slovencev. Ce pa liberalni klub tc pravice in dolžnosti ni imel — potem jc tudi »Slovanska zveza« ni imela in postopala je le iz proste volje, ako se je kljub temu potezala za tužni Korotan. Nasprotna jc pa teorija liberalne stranke. Ona je temeljem svoje lastne suverenitete, vsemogočnosti in nezmotljivosti sebe popolnoma oprostila vsake pravice in dolžnosti napram koroškim Slovencem in je vse dolžnosti zvalila na »Slovansko zvezo«, odnosno na mojo malenkostno osebo in mene dolži »izdajstva«, ker se nisem izkazal vsegamogoč-nega, ker nisem bil v stanu prisiliti ljubljenih zaveznikov naše liberalne trojice iz nemškega tabora k ljubezni in pravičnosti do koroških Slovencev, ker nisem bil v stanu streti premoč nemških strank, ker nisem bil v stanu strmoglaviti vlado in večino parlamenta, jaz, ubogo človeče, o kojem so isti liberalci še nedavno kot svoj največji triumf oznanje-vali, da sc jim je posrečilo, izpodkopati ves moj vpliv in ugled na Dunaju, in sicer tako, da me »niti pes več ne pogleda«. Saj je bilo tako večkrat citati v »Slov. Narodu«, ali ne? Saj so liberalni poslanci to oznanjevali kot svoj veliki politični uspeh, ali ne? Toda danes se nočem pečati toliko z liberalno neumnostjo, temveč le bolj z liberalno hudobijo, malomarnostjo in lenobo. Jasno jc ko beli dan, da so liberalni poslanci imeli ravno toliko dolžnosti in prilike, potezati sc za interese koroških Slovencev, kakor poslanci »Slovanske zveze«. Dognauo je pa tudi, da liberalni poslanci niso mazinca ganili za koroške Slovence. Skozi dobra dva mcscca jc grof Bylandt notranji minister barona Gautscha sestavljal načrt volilne preosnove in pri tem poslušal s fenomenalno potrpežljivostjo nazore in nasvete najraznovrstnejših strank. Kje so bili tačas slovenski liberalci? Nijednega ni bilo blizu. Izgovarjajo sc sedaj, da niso bili »vabljeni«. Ta najivnost presega vse doslej znane meje politične budalosti. Ali so ti gospodje res mislili, da jih bodeta ministra tiautsch in Iiylandt beračit prišla za njihov moder svet, za razkritje njihovih razsvitljenih nazorov? Tudi mene in tovarišev iz »Slovanske zveze« ni nihče »vabil« in prosil za svet, ampak mi smo sc v svesti si svoje poslanske dolžnosti prostovoljno podali na pot, ki je vsekakor poslancu vsekdar odprta in prosta: na pot v pisarno ministra, ki jc sestavljal načrt volilne preosnove in v pisarno ministrskega predsednika. Vršili smo svojo dolžnost, ko smo vladi označevali iu razlagali svoje nazore, svoje želje in zahteve s stališča interesov celokupnega hrvško-slovenskega naroda. Kar sc mene tiče, sem nebrojnokrat kon-feriral z ministrom Bylandtom, pa tudi z Gau-tsehem o podrobnostih volilne reforme: prav malo o Kranjski, kajti ta je bila zame hitro rešena, ker je Gautsch takoj s početka izjavil, da se na Kranjskem ustanove le slovenski mandati; zelo veliko pa o drugih slovenskih in hrvaških deželah, osobito o Goriški, Trstu in Istri, ker sem bil v »Slovanski zvezi« prevzel ta referat, med tem ko sta referat za Štajersko in Koroško bila prevzela tovariša Robič in dr. Ploj. Liberalnih poslancev pa ves čas nijednega ni bilo blizu. Izogibali so se vlade, ki jim jc presedala, odkar se jc izrekla za splošno in enako volilno pravico, četudi so v kranjskem deželnem zboru iz hinavščine in strahu pred ljudstvom sami predlagali resolucijo v prilog tej volilni preosnovi, scve o času, ko so se šc zanašali na Gautscha, ki sc je bil 6. oktobra 1905 še izrekel proti uvedbi enakega volilnega prava. Liberalni poslanci niso prsta ganili ves čas, ko je vlada sestavljala svoj načrt volilne preosnove. Večinoma so doma na Kranjskem in Tolminskem uživali dijete, ki so tekle na Dunaju. Ncčuvena brezbrižnost in lenoba! Neču-veno zanemarjenje poslanskih dolžnosti v najvažnejšem trenotju! Kričeča prevara volilcev in državne blagajne! Zastopniki slovenske »inteligence« in slovenskega »meščanstva« hočete biti? Repre-zentanti liberalne slovenske nemarnosti ste, reprezentanti lenobe in brezvestnosti! To je vaš edini poklic! »Vlada nas ni vabila!« jc klical vaš dični Plantan v volilnem odseku. Zakaj pa ste vsekdar našli pot do vlade, kadar se jc šlo za avan-cement kakega političnega prijatelja, liberalnega uradnika, kakega zagrizenega liberalnega sodnika, notarja ali drugega javnega funkcijonarja? Ali vas je vlada pri tej priložnosti vabila? Ne, v takih slučajih ste radovolj-iio iskali iu našli pot do vsake vlade. Samo tu, pri volilni preosnovi, niste iskali in ne našli pot do vlade? Kakšni poslanci ste, da v tako odločilnem trenotku ne greste tje, kamor iti je vaša dolžnost? Ce jc s tem »inteligenca« zadovoljna, ki jo baje zastopate, če jc s tem zadovoljno »meščanstvo«, ki je baje lc vam poverilo zastopstvo svojih interesov, skratka, če so s tem zadovoljni vaši ubogi volilci, dobro, potem ste politično opravdani. Zgubili ste pa pravico zadirati se v one, ki so vestno izpolnjevali svoje poslanske dolžnosti, ko ste vi spali. Zgubili ste vi iu vaša stranka, ki vas kljub vsej vaši malomarnosti in politični nezmožnosti ščiti, pravico, vreči se v tcatralično pozo junaškega branitelja teptanih pravic koroških Slovencev, za kojc niste storili niti najmanjšega koraka tam, kjer ste imeli pravico, dolžnost iu priliko pobrigati se in zastaviti svoje moči! Ce bi bili vi zastavili o pravem času in na pravem mestu Ic polovico tistega napora in nasilja, ki ga razvijate sedaj, ko jc krava iz hleva, v blatenju delavnih in vestnih slovenskih poslancev, izpolnili bi bili svojo dolžnost v obili meri in zaslužili bi bili pravico, dati v najostrejših izrazih duška svojim užaljenim in narodnim čutilom! Tako pa imate le tisto pravico in dolžnost, ki jo priznava staro kvartopirsko pravo komarju: Molčati! Brezdelni lenuhi nimajo pravice, kritiko-vati delo pridnih delavcev. Toda krivice našim liberalcem ne smem delati. Ne smem zamolčati, da so. nekaj dni preden jc Gautsch predložil državnemu zboru svoj načrt, vendarle našli pot do vlade. Šli so povpraševat radi Korošcev? O ne. za tc se zmenili niso! Šli so povpraševat, če bo kaj »mestnih« mandatov na Kranjskem in če vsaj Ljubljana dobi svojega poslanca? To jc bila skrb liberalnih kandidatov njihova lastna koža! In ko se ic Gautscheva predloga žc razpravljala v odseku, je poslanec Plantan v imenu liberalne stranke stopil do vlade in izjavil. da glasuje zoper predlogo, ako se ne ustvarita še dva »mestna« mandata na Kranjskem. O Koroški ni zinil uiti besedice ne on, nc njegovi tovariši! Skrb za svoje mandate — to je bila in ie edina zvezda-Vodnica vse »liberalne« politike proti volilni preosnovi. In ko jc Holienlohe povabil liberalne poslance k sebi. so mu zopet ravno isto povedali, kar popreje Plantan Bylandtu. Razglasili so to sami po listih v posebnem komunikeju. Volilna geometrija na Kranjskem v prilog liberalni kliki, ki je zgubila tla med ljudstvom to jc bil in je edini odkritosrčni krik naše liberalne stranke. Ljudstvu potom volilne geometrije, ki bi presegala še Schmcrlingovo umetnost, ukrasti pravico, voliti si poslance svojega zaupanja po svoji prosti volji to .ic edina zadača vseli smešnih liberalnih na- LIKER. Popotni listi. 3. V maloruski čitalnici. Ko sem prišel v malorusko vas, sem vprašal, če imajo čitalnico. Ko so mi pritrdili, sem izrazil željo, da bi si jo rad ogledal. Ru-sinska vaška čitalnica ni bila meni nič novega in jaz si pod tem imenom tudi nisem predstavljal nič tacega, kar bi pomenila beseda v drugih deželah: Lepo dvorano s številnimi mizami, obloženimi s časniki in časopisi. Me je vže naučila skušnja. Saj sc spominjam, da sem v neki jako veliki maloruski vasi hotel videti čitalnico; vsi so mi govorili, da jo imajo, a nobeden vedel kje. Rekli so, da zvem pri župniku, župnik gre z menoj k županu, potem sc nam pridruži šc župan in vsi trije gremo po vasi iskat čitalnice. V neki hiši so nam rekli, da jc bila pri njih, a da je vže šla nekam drugam. Bila so posvetovanja in govorjenje in izgubili smo mnogo časa — ki k sreči pri Rusinih nima nobene cene — predno so dognali, kam je šla čitalnica. Gremo tja in najdemo popolnoma prazno, razdrto sobo. V hiši nam povedo, da ie čitalnica res prišla k njim, a ker sedaj sobo popravljajo je pa morala ven. Toda v vasi, v katero sem sedaj prisci. mi povedo, da imajo čitalnico in sicer jako imenitno. Njihova čitalnica obstoji žc nad 25 let in je ena najstarejših čitalnic v vzhodni Galiciji. Vas je bila jako velika, šteje menda do 3000 prebivalcev, koča pri koči v tesnih, dolgih vrstah. Omenim, da je bila to čitalnica društva »Prosveta«. Rusini v Galiciji imajo namreč dvojne vrste čitalnice: »Prosvctc« in društva Kačkovskega. Prve so maloruskc, ukrainofilske, druge staroruske ali moskalo-lofilske; prve prisegajo na »fonetiko«, druge pa na »etimologijo«; v prvih sc piše in govori »nič« (-noč), v drugih se pa piše »noč« iu govori »nič«; prve imajo i z dvema pikama, druge imajo pa neko znamenje »jor«, ki sc jc bojeval z Rusi zoper Tatarjc. Takih razlik je med njimi še veliko in pristaši ene in druge vrste so si medsebojno ljuti nasprotniki, i z dvema pikama in »jor« sta med Rusini bojno geslo, kot med nami klcrikalec in liberalec. Čitalnica v katero so me peljali, jc bila torej čitalnica »Prosvete« v neki veliki, narodno jako zavedni, razmeroma precej premožni rusinski vasi. Vodil me jc nek simpatičen fant, akademik, vaški domačin. Najpred sva poiskala nekega vaščana kmeta, velikega narodnjaka, ki čita in piše in sc razume ua vso politiko iu zna govoriti o vsaki stvari. Imenovali so ga, če se ne motim »Bernik«. Pridružilo se nama je še nekaj vaščanov, zanimivih postav v belih kožuhih, z visokimi škornji in dolgimi, črnimi tnuštacami, ki so mi delali velikanske poklone in letali okrog mene z vso mogočo vljudnostjo. Za nami jc šla ccla procesija fantov in dečkov, ženske in dekleta so pa bolj od daleč gledale. Morda so si ljudje predstavljali, da jc prišel kakšen carjev odposlanec nadzorovat njihovo življenje ali pa celo sam carjcvič Rudolf, ki sc mora po njihovi veri skrivati pred ludi in šlahčici. Sredi vasi zadenemo na čitalnico majhno, leseno, s slamo krito kočo, toda nc s slamo, kot pri nas, lepo poglajeno iu urejeno, ampak priprosto kot si ve in zna pripraviti vsak kmetič z lastno roko. Odpro vrata in stopimo v majhno sobico brez tlaka in brez stropa. Koča jc bila pregrajena. in iz prve sobice so peljala vrata v drugo, ki so bila pa zaprta in sc niso dala odpreti. Rekli so mi, da je v drugem oddelku njihova gospodarska organizacija iu mlekarna, toda nc morejo odpreti. Sicer sem sc pa zadovoljil s prvo izbo. ker me je edino čitalnica zanimala. Izbica je bila majhna, a polna pohištva, ki jc pa obstalo samo iz treh kosov. Ob steni po celi izbi je stala jako priprosta miza, deska umazana in nepoglajena na štirih v zemljo zabitih kolih, namenjena za liste — toda popolnoma prazna. Vprašam po listih in moji spremljevalci začno z največjo vnemo stikati za papirji po tleli, po vseh kotih, pod omaro itd. in slednjič privlečejo zmagoslavno na dan eno staro številko »Haidamakov«. Nove številke so menda že porabili pri gospodarski organizaciji. Nato vprašam če imajo knjižnico. Odpro mi obširno, priprosto, razbito omaro v kotu. Pogledam notri, a sem sc zbal iskati po omari, da nc bi zadel na kakšno neprijetnost. Rečem tortjj, naj mi sami poiščejo iz nje kakšno knjigo. Nekdo se spravi na delo, išče in išče med razno šaro in privleče zmagoslavno na dan neko knjigo. Na vezanih platnicah se jc bliščalo:» Večnaja pamjat.« Odprem in najdem samo prazne liste. Bila je samo vezan papir, menda namenjen, da se v njo zapišejo imena mrtvili udov in molitve zanje. Ponekod je bilo vpisanih nekaj imen, večinoma pa vse prazno. Prosim, nai mi poskusijo najti šc kaj. Narodnjak Bernik brska in brska in privleče na dan neko cerkveno knjigo, kot jo rabijo v cerkvi, da iz nje odpevajo pri slovanski službi božji. Poleg mize in omare je bila v izbi v drugem kotu še neka velika, lesena posoda, iz katere so prihajali razni duhovi, a jc bila prazna. Rečejo ;ni, da jo rabijo pri gospodarski organizaciji ali mlekarni. Na steni jc pa visel velikanski razglas »narodnega komitata« v katerem se poživlja ves rusinski narod v grozen boj za splošno volilno pravico. porov. Da bi ljudstvo na Kranjskem odslej prosto po svojem prepričanju in po enaki pravici volilo poslance v državni zbor to ne gre v po dosedanjih priv (legijah izprideno liberalno butico. Privilegij, lenoba in surovost to so edine tri resnične progranme točke »liberalne« stranke! Kako naj gre s tem programom med ljudske mase, kako naj si s takim programom pridobi zaupanje ljudstva? To je nemogoče — in ker niti lenobe niti surovosti ne mara pustiti, zato se tudi od privilegija, od »kurije« ločiti ne more. Da pomenja splošno in enako volilno pravo, kljub vsem krivicam sedanjega načrta, politično ojačenje hrvaško-slovenskega elementa v celoti, kaj to briga naše liberalcc, njim je le za »kurijo«! Ako ves slovenski Korotan pogine v valoviti vsenemštva, kaj briga to slovenske liberalcc, oni so si dobri s Steinom in Mali-kom, — radi svoje »kurije«! Za svojo »kurijo« so se torej brigali, za svoj volilni privileg za druzega nič, osobito ne z besedico za slovenski Korotan! Vsakdo lahko sodi, kako se strinja delovanje liberalnih poslancev na Dunaju z vpitjem liberalne stranke doma. Na Dunaju edino ie delo za svoje samopridne strankarske koristi, v Ljubljani pa hinavsko vpitje za ubogi »prodani« slovenski Korotan. To je zgodgovinska resnica. Otvoritev nove železnice. Prestolonaslednik med Slovenci. Morda mu je v njegovih mladeniških letih pravil častitljivi vzgojitelj o narodu polnem idealov, o malem narodu z veliko ljubečo dušo in morda se je včeraj, ko so okolu in okolu Njega gromeli »Zivio«-klici, spomnil na časti-tega duhovnika slovenske krvi, ki jc v mlade-nlški Njegovi dobi mu odpiral pogled v svet. Takrat je iz ust slovenskega duhovnika Abra-ina prvikrat slišal nadvojvoda Fran Ferdinand, sedanji avstrijski prestolonaslednik, o krasoti naše slovenske domovine, o nje vrlem prebivalstvu in ko je včeraj z elegantno svojo postavo, ki jo je vse občudovalo kretal se varno in neprisiljeno med narodom, ki mu je vriskal nasproti, tedaj so sc tudi Njemu osvežili spomini na tiste dni in opetovano in opetovano je povdarjal, da je pred toliko in toliko leti že čul o čaru naše domovine in da jc že dolgo časa želel stopati zopet po teh tleli in med tem narodom. Od Jesenic skoro do praga tržaškega mesta je kazal včeraj slovenski narod na impo-zanten način nadvojvodi in tujim gostom, da je to slovenska zemlja in da je resna volja tega naroda to zemljo ohraniti slovensko. Nič niso pomagali vsi poizkusi izvestnih krogov prikriti na katerikoli način značaj te zemlje —narod si jc dal duška in včeraj se jc prestolonaslednik na svoje oči prepričal, da se tu more govoriti prav za prav le o edinem, skupnem slovenskem narodu in da sta Gorica in Trst kakor otočiča sredi morja, ki že prestopa tudi bregove. Ta vtisek so imeli tudi mnogi slavnostni gostje, ki se kar načuditi niso mogli da na poti proti jugu, kar ni hotelo prenehati pojavov slovenske narodne zavesti. Pravili so nam. da so doslej mislili, da so tod med italijansko maso le male slovenske naselbine, da to ni tako enotna slovenska pokrajina. Te nazore je včerajšnji nastop slovenskega ljudstva pri marsikomu razpršil in videti skoro do Trsta tako kompaktni slovenski narod, je bila gotovo tudi za prestolonaslednika vesela zavest, vsaj dokler bo ta narod slovenski, toliko časa bo imela tu tudi avstrijska patrijotična misel najkrepkejšo zaslombo. Vse to so videli mnogi nemški poslanci, Dobernig. Sylvester, Baumgartner, železniški minister dr. pl. Der-schatta in drugi mnogoštevilni dostojanstveniki — teh vtisov ne bo mogel nihče od njih več zatajiti. Za italijanske poslance je bila to prava trnjeva pot... Nas pa, ki smo gledali ob teh pojavih začudenje dostojanstvenikov, ic prešinjalo nepopisno veselje in slovenski časnikarji se nismo mogli zadržati, da ne bi klicali manifestajočemu svojemu narodu iz dvornega vlaka krepki »Zivio«. Glavne poteze o vsprejemih v naši deželi smo že včeraj podali. Danes jih le še nekoliko izpopolnimo. Otvoritev železnice. Na Jesenicah jc bil nemški živelj popolnoma potisnjen v kot. »Zivio«-klici so nemške klice popolnoma udušili. Ponosno so z bogato okrašenega kolodvorskega poslopja plapolale slovenske deželne zastave, katere je tudi uradni list pred nekaj dnevi označil kot »Landes-farben« ter nam kazale pot, da deželni naši zastavi na ta način pridobimo tudi povsod drugod zasluženo ji čast — tudi na palači deželnega predsedstva in na vladnih poslopjih na Kranjskem! Prekrasno vreme jc povzdigovalo vso slavnost - to prekrasno vreme je ob slavnosti preskrbelo pravo reklamo naši deželi. Na peron sc je pustilo mnogo občinstva, tudi uniformirane »Sokole«, zato ne moremo dovolj obsojati, da so »Slovensko katoliško delavstvo« in »Strokovno društvo« pripustili na kolodvor Ic po deputaciji 10, oziroma 8 mož. Tako postopanje priča o nekaki nerazumljivi nestrpnosti nekih gospodov, ki je pa z njihovo patrijotično dolžnostjo malo v skladu. Z Dunaja jc prišel nekoliko pred dvornim vlakom poseben vlak, s katerim so se pripeljali tudi še drž. poslanci Povše, Šuklje iu dr. Žitnik. Vseh došlih dostojanstvenikov radi ne-dostajanja prostora nc moremo navesti. Iz Ljubljane državna železnica ni dala posebnega vlaka iu je tako pustila goste iz Ljubljane tri ure čakati na Jesenicah na dvorni vlak. To je pač precejšnja brezobzirnost! Z jutranjim gorenjskim vlakom so se pripeljali na Jesenice tudi baron Sch\vegel, komornik baron Codclli, dr. Tavčar, Ferjančič, Plantan, grof Barbo itd. Deželni glavar pozdravljal nadvojvodo. Deželni glavar g. Oton pl. Detela jc pozdravil prestolonaslednika: Ces. in kr. Visokost! Slovesna otvoritev Bohinjske železnice, katera odpira kranjski deželi nova prometna pota in bo gotovo zdatno pospeševala nje na-rodno-gospodarski razvitek, dobila je za nas izvanredno važnost, ker se c. in kr. Visokost te slavnosti kot zastopnik Njega Veličanstva presvitlega cesarja, vdeležiti blagovolite. — Prvikrat ima deželni odbor srečno priliko klanjati se Vaši c. in kr. Visokosti na kranjski zemlji, ter udanostno pozdravljati presvitlega prestolonaslednika v imenu deželnega zastopa vojvodine kranjske, ter v imenu vseh kranjskih deželanov. Die uns hochbegliickende Amvesenheit Euer k. u. k. Hoheit bei der Croffnungsfeier der NVoheinerbahn ist fiir Krain von hoher hi-storiseher Bcdeutung und die ehrerbietigste Begriissung, uelehe ich im Namen der Lan-desvertretung von Krain Fuer k. u. k. Hoheit untertanigst zimi Ausdrucke bringe, wird freu-dig \\ iederhallen von den AIpenwanden des krainer Obcrlandcs so\vie von den tiach der Adria ausblickenden Bergeshohcn Innerkrains und von den, bis an Kroatiens-Grenze reichen-den, rebenbekranzten Hiigeln unseres Vater-landes. — Denn dort \vie da \vohnt ein Volk, das unentsvegt festhalt an der alten Devise des Krainerlandes: »Alles fiir Gott, Kaiser und Va-terland« und deshalb den crhabenen Sprossen der altehrvTirdigen regierenden Dynastie liabsburg, \velcher die Bevolkerung Krains in unverbriichlicher Treue und un\vandelbarer Anhanglichkeit ergeben ist, bei seinem kom-men mit Jubel begriisst. Diesem Gefiihle, \vel-ches die Volksseele bewegt, \vollen \vir ltier freudigen Ausdruck geben mit dem Rufe: Hoch Sciner Majestat unserem Allcrgiuidigsten Kaiser Franz Josef und Sciner k. u. k. Hoheit dem durchlauchtigsten Herrn Frzherzoge Franz Ferdinand. Slava Njega Veličanstu presvitlemu cesarju Francu Jožefu in Njega c. in kr. Visokosti presvitlemu nadvojvodi Franc Ferdinandu. Slava! Hoch! Nadvojvodova zahvala. Prestolonaslednik jc odgovoril nemški: Za prijazne besede, s katerimi ste me g. deželni glavar pozdravili, se Vam prisrčno zahvaljujem. V posebno veselje mi je, bivati v lepi kranjski deželi in zagotavljam Vas lahko, da čustva zveste lojalitete do cesarja in države, katera so vedno živa v narodu na Kranjskem in katera ste g. deželni glavar ravnokar naznanili, ne razveseljujejo le mene, ampak, da bodo resnično razveselila tudi vsem narodom države v enaki ljubezni naklonjeno srce Nj. Veličanstva, našega najmilostljivejšega cesarja. Ne bom opustil o tem Nj. Veličanstvu posebej poročati: Nadvojvoda je končal v slovenskem jeziku: »Naj bi nova železniška proga z božjo pomočjo bila deželi kranjski in njenemu prebivalstvu v prospeh!« Nato jc pozdravljal železniški minister dr. Derschatta, ki je omenjal pomen nove proge. Po prestolonaslednikovem odgovoru se jc vršila otvoritev nove proge, kakor smo že včeraj poročali. Nadvojvoda nagovarja goste. Ljubeznjivost nadvojvode je vse očarala. Nadvojvoda jc nagovoril mnogo navzočih slavnostnih gostov. Navzočega radovljiškega župana dr. Vilfana ie nagovoril, kako je velika njegova občina in koliko pričakuje od železnice. Dr. Vilfan je odgovoril, da radovljiška občina od nove proge mnogo upa. Jeseniškega župana dr. Kogoja je nagovoril koliko časa jc že odlikovan in ako je bilo ob zgradbi kaj hujših bolezni, ko ie bilo toliko ljudstva tu iz raznih dežel; župana Potočnika jc vprašal pri katerem regimentu je služil. Po cerkvenem opravilu sc jc nadvojvoda dalje časa razgovarjal z raznimi dostojanstveniki. Deželnega odbornika, državnega in deželnega poslanca g. Povšeta jc nadvojvoda vprašal, koliko let je že v deželnem odboru in koliko let je že državni poslanec. G. Povše je odgovoril, da jc v dež. odboru že ID let, v drž. zboru pa 16 let. Nadvojvoda: To Vam more biti pač v zadoščenje, da zastopate tako krasno in lepo svojo domovino. Posl. Povše: Cesarska Visokost, odslej naprej mimo Bleda in v Bohinju se odpre šele pravi slovenski kranjski raj. Nadvojvoda: Mi je znano in sem že težko pričakoval videti te krasote. Pred 22 leti sem bil mimogrede na Kranjskem in takrat sem slišal že mnogo o lepoti te dežele tako, da se danes radtijem videti to lepo deželo. Poslanec Povše: Naša domovina in njeno ljudstvo se tudi veseli Vašega prihoda. Nadvojvoda: Znano mi je o tem ljudstvu njega patrijotično mišljenje. Poslanca Pogačnika jc vprašal, koliko časa je žc poslanec ter jc hvalil lepoto naše dežele. Dr. Tavčarja je vprašal nadvojvoda, koliko časa je v državnem in dež. zboru in pristavil: Sigurno imate kot dež. odbornik, drž. in dež. poslanec mnogo dela. Res lepo deželo zastopate. Vedno mi bodo ostali v spominu oni vtisi, ki sem jih dobil na potovanju na jug. Poslanca Ferjančiča jc vprašal, odkod jc prišel, ali z Dunaja? Ferjančič jc odgovoril da prihaja z Bleda in da je navadno njegovo bivališče v Ljubljani. Nadvojvoda: Bled je res najlepša točka na celi novi železnici. Ljubljanskega župana Hribarja je vprašal nadvojvoda, ako si je Ljubljana že opomogla od potresa. Nadvojvoda jc tudi jako prijazno poprašal predsednika jeseniškega »Slov. katol. društva« .1. Krivca o stanju društva. Zlasti se je opazilo, da mu dopade krasna delavska zastava. Ko je stopil nadvojvoda nazaj v dvorni vlak, je svirala godba cesarsko himno, šolski otroci so vihteli cesarske in slovenske zastavice, gromoviti »Zivio«-klici so pa pričali, da bo pač še mnogo Save izteklo, predno se bo moglo reči, da so Jesenice »nemške«. Slovenci prestolonasledniku. Pri nadalnji vožnji je vsak trenotek vihrala v pozdrav kaka slovenska trobojnica, prekrasen je bil sprejem na Bledu. Slavnostni streli so naznanjali prihod dvornega vlaka. Skupine mož, žena, fantov, deklet in okolu 100 otrok v narodni noši jc vsakega očarala. Zastava bralnega društva je vihrala nad slikovito skupino. Dekleta so obsula nadvojvodo s šopki. Vsi gostje so bili kar očarani. Nadvojvoda je ljudem presenečen podajal roke ... Na gričih okolu so stali ljudje in pozdravljali. Bled in okolica pokazala sta ob otvoritvi železnice tako neomejeno vdanost in zvestobo do cesarske hiše kakor svoj narodno-slovctiski značaj kar najbolj impozantno. Dasi so ondi ravno na višku zdraviške sezone in imajo na stotine letovičarjev v svoji sredi, vendar so isti kar izginili med velikansko množico domačega naroda, ki jc prišel pozdravljat namestnika Njegovega Veličanstva, nadvojvodo Franca Ferdinanda. Ovacije, katere je slovensko ljudstvo priredilo Njegovi cesarski Visokosti, bile so tako burne, a ob enem zopet tako prisrčne in narodno domače, da so nadvojvodo kar ganile, da so mu zalesketale solze veselja v očeh, in da je zagotavljal navzoče ljudske zastopnike, da bo prav posebno sporočil Njegovemu Veličanstvu, kako prisrčen sprejem mu je priredil Uled z okolico in da bode Bled še obiskal. — Tudi občinski zastopi so nastopili v narodni noši s trobojnimi pasovi in pentljami. Blejski cerkveni zbor, spremljan od zdraviliške godbe*je pel cesarsko pesem. Gromoviti »Zivio«-klici pa so doneli Njegovi cesarski Visokosti v pozdrav. Nadvojvoda jc najprej nagovoril kneza Frncsta in Roberta Windischgr£itza. Omenil je, da je zopet z veseljem prišel na Bled, kjer je bil prvikrat že pred 22 leti, in obljubil, da bode Bled, ako mu bo sploh mogoče, kmalu zopet obiskal. Nato je deželni predsednik predstavil navzočo duhovščino. Njen starosta, svetnik Janez Ažman župnik gorjanski, imel je nastopni govor: »Vaša cesarska Visokost! V imenu blejskega prebivalstva imam čast najudanejše pozdraviti Vašo cesarsko Visokost in izreči zahvalo, da ste blagovolili osebno otvoriti bohinjsko železnico. Na ta veseli dogodek stavimo upanje, da bo nova železnica služila nc le v korist celega cesarstva, ampak tudi kranjske dežele, posebno pa v povzdigo našega slavnega Hleda. Pri tej priliki blagovolite, cesarska Visokost, sprejeti naša najprisrčnejša voščila za blagor vse cesarske hiše. V ta namen zakličemo: Živijo! — Nadvojvoda sc zahvali za pozdrav in zagotovi, da bo sporočil cesarju, kako pre-srčni sprejem so mu napravili Blejci. — Nato jc predstavil deželni predsednik blejskega, gorjanskega in belanskega župana, katerim je pred prihodom otvoritvenega vlaka c. kr. okr. komisar baron Zois izročil cesarska odlikovanja. Blejskega župana je nadvojvoda vprašal, če je na Bledu letos veliko letovičarjev, gorjanskega, kdaj jc dobil prvi zaslužni križec, belanskega o razmerah v občini. Nato se jc nadvojvoda razgovarjal z gradbenimi vodji, ki so vodili delo po blejskih občinah. — Za slovo ga je nagovorila gdč. Vovkova in mu podala šopek cvetlic. Ko je stopal v železniški voz, so ga pa kakor navzoče dostojanstvenike — Blejke kar obsule s cvetlicami. In zopet je mogočno zadonela cesarska pesem in za njo »Naprej zastava slave«. Vidno ginjen se je poslavljal nadvojvoda od zvesto mu vdanih Blejcev, in tisočeri »Zivio«-klici so vošili bodočemu vladarju Slovencev srečno pot skozi slovensko zemljo do slovanske Adrije. Cimdaljc smo sc vozili, bolj jc še manifestiral narod. Na Bohinjski Bistrici so dekleta železniški stroj ovilc z velikim vencem planinskih cvctk. Z venca so viseli veliki trobojni trakovi: »Pozdrav z Bohinjske Bistrice«. Okrašen s slovensko trobojnico jc nesel železniški stroj pozdrave kranjskih Slovencev njihovim primorskim bratom . . . V Podbrdu na Goriškem so nas zopet pozdravljale slovenske zastave tudi na kolodvoru. Fantje in dekleta so imeli preko prs pripete slovenske trobojnice, otroci večinoma samo slovenske zastavice v rokah, topiči so grmeli, živio-klici so burno doneli v pozdrav. Isto v Hudajužni. Tudi na kolodvoru slovenska zastava! Ničcven je bil odpor proti slovenski zastavi! Na mlajih vse polno slovenskih zastav. Isti prizori v Grahovem, Podmelcu. Nepopisno navdušenje ljudstva. Nasproti postaje velik napis: »Zivio slovenski narod!« Po skalah v Soči so bili pri nadaljni vožnji mlaji s slovenskimi trobojnicami. Na postaji sv. Lucija Tolmin jc nadvojvodo pričakoval tržaški ccs. namestnik. Opazili smo tu tudi bivšega kranjskega deželnega predsednika barona Wink-Icrja. Na kolodvoru velika slovenska zastava, občinski odbor iz Sv. Lucije, Tolmina, Volč pod velikim slovenskimi prapori z napisi, istotako društva pod vihrajočimi slovenskimi tro-bojnicami. Malih slovenskih zastavic kar mrgoli. Celo na rezervnem železniškem stroju vihra slovenska trobojnica. Tudi tu je nagovoril nadvojvoda mnogo oseb, med njimi duhovnike, učiteljstvo in državnega posiauca Ga- brščeka. Nadvojvoda je dejal, da je bil že pred 22 leti na Goriškem, da je dežela jako slikovita in da ga veseli, da je vse tako lepo urejeno. Od tu se vije železnica po krajih, 'ki so bili doslej skoro nepristopni, ob v živo skalo izdolbljeni Sočini strugi. V Avčah ob cesti nad 50 slovenskih zastav, na nasprotni strani na višini skupina Ročinjcev s trobojnico v sredi. V Avčah tudi slovenska zastava nad kolodvorom! Kamor pogledamo skoro iz vsake hiše se vije slovenska zastava. V Kanalu most ves okrašen s samo slovenskimi zastavami. Tu jc pozdravil nadvojvodo imenom okrajnega glavarstva okrajni glavar grof Attems. Na kolodvor so bile pripuščene le deputacije društev, kljub temu niso mogli zadušiti popolnoma slovenskega značaja kraja. V Vrhpolju pri Plaveh se nam je odprl zanimiv prizor. Star mož drži visoko napis: «Prosimo postaje!«, okolu in okolu pa kleče otroci. V Plaveh so otroci metali v vlak cvetlice. Pri Plaveh nas pozdravijo na cesti »zadnji vzdihljeii« poštnega voza g. Devetaka. Kmalu nas pozdravlja Sv. Gora. Na solkanskem mostu smo. Ob Soči vse polno slovenskih zastav, ob bregovih kliče ljudstvo »2ivio», po Soči se vozi plav s slovenskimi trobojnicami. Nadvojvoda izstopi in si ogleda most. Na nadaljni poti slikoviti prizori. Narod stoji do Gorice ob železniški progi in kliče »Zivio«. Na nekem griču stoje »Sokoli«, o katerih so tuji gostje začetkom mislili, da je to — artiljerija. »To je slovenska artiljerija pred Gorico«, so pojasnjevali slovenski časnikarji. Solkan ves v mlajih in na njih slovenske trobojnice. Do tik kolodvora goriškega slovenske zastave. Okolu in okolu goriškega kolodvora so Slovenci zastražili slovensko posest z mlaji in slovenskimi trobojnicami. Na solkanskem polju je bila na vsakih 20 metrov slovenska trobojnica. O trdnosti italijanstva Gorice je moral nadvojvoda dobiti lepe pojme. Na goriškem kolodvoru, ki je bil okrašen z goriškimi deželnimi, mestnimi in cesarskimi zastavami, je dež. glavar Pajer pozdravil nadvojvodo v nemškem jeziku, nadvojvoda se je zahvaljeval v nemškem jeziku. Tu je vlak stal jako dolgo časa, ker je nadvojvoda nagovoril izredno mnogo oseb, posebno dam iz aristokracije. Zupan dr. Marani se je udeležil sprejema. Celo na goriškem kolodvoru je bilo tudi čuti poleg »Evviva«- »2ivio«-klicev. Komaj smo zapustili goriški kolodvor, že jc stal ob progi narod s slovenskimi trobojnicami in manifestiral za svojo narodno posest. Tako je bilo tudi na vožnji mimo drugih postaj, le v sežanskem okraju je glavar Slovenec Re-bek dosegel, da šolski otroci niso imeli slovenskih zastavic in da so na kolodvorih vihrale trgovske zastave avstro-ogrske mornarice, katere so pobrali menda z vseli Lloydovih parnikov. Tako postopanje slovenskega glavarja je tembolj žalostno, ker drugod glavarji, ki niso našega rodu, niso imeli tako žalostnega poguma na tak način postopati proti slovenski trobojnici. Dovolj žalostno pa tudi za one, ki so se glavarju udali in niso storili tako, kakor so storili Slovenci po drugih postajah. Škofa in nadvojvoda. Knczonadškof goriški dr. Sede j in kne-zoškof ljubljanski dr. J c g I i č sta v dvornem vlaku imela prostor v družbi ostalih slavnostnih gostov, nadvojvoda je med vožnjo poslal svojega pribočnika po oba cerkvena dostojanstvenika in ju prijazno povabil v svoj salonski voz, kier se je ž njima ljubeznjivo razgovarjal. Nadškofu dr. Šedeju je prestolonaslednik podaril v spomin verižico z zlatim križcem. Abstinenca tržaških Slovencev. Med potjo smo izvedeli, da so tržaški slovenski poslanci sklenili, da se sprejema na tržaškem kolodvoru ne udeleže, ker ni rešeno vprašanje napisov na postaji Rocol in Sv. Andrej. Tudi pri vožnji po tržaškem ozemlju smo opazili, da so tržaški Slovenci sklenili abstinenco. Nam se zdi to jako pogrešena taktika. Od skrivanja Slovenci nikdar ne bodo nič imeli. Slovenci naj bi bili skrbeli, da bi bile slovenske manifestacije do Trsta in še v Trstu in tako bi slovenski stvari in sebi gotovo več koristili. Ta abstinenca sc nam je zdela tembolj škodljiva, ker je znano, da je nadvojvoda Slovanom prijatelj, ki ima posebno mnogo upanja v Jugoslovane. Cimvečjc bi bile tudi v tržaški okolici slovenske manifestacije, tem-večja bi bila slovenska korist, ker bi te manifestacije več govorile in dokazovale nego sto »deputacij«, Sicer so okoličani pozdravljali z mnogimi »Zivio«-klici, a videlo se je, da stvar ni organizirana. Semtertje so do Trsta visele po nekaterih hišah in drevesih slovenske zastave, tako, da so nadvojvoda iu gostje od Jesenic do Trsta lahko opaževali čegava resnična last je ta zemlja. Ko jc vlak z dveurno zamudo privozil z Opčin in se je razprostrlo pred nami morje, so baterije iz Trsta oddale 101 strel, na vseh ladjah so potegnili kvišku zastave. Na tržaškem kolodvoru je nadvojvodo pozdravljal tržaški župan dr. Sandrinelli, nadvojvoda je odgovarjal v nemškem in italijanskem jeziku. Na tržaškem kolodvoru jc pozdravil nadvojvodo tudi tržaški škof dr. Nage I. Sicer pa je bil v Trstu kakor v Gorici jako mrzel, navaden ofi-cielni sprejem, Omenjati moramo šc, da so bili na vsej poti od Jesenic do Trsta ob vsaki stezi, mostu in ob predorih nastavljeni orožniki, finančni pazniki in nalašč za to nastavljeni ljudje. Slovcnci so s svojimi sprejemi dokazali, da te straže niso bile nastavljene radi njih. Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca', na kolodvorih! VOLILNA REFORMA V NEVARNOSTI. Včeraj so zaključili sejo odseka za volilno reformo že ob 1. uri popoldne. Poslanec Kai-ser izjavi, da glasuje za Pergeltove predloge iu proti vsakemu kompromisu. Nasprostva med Cehi in Nemci pa hočejo zdaj izrabiti odkriti in skriti sovražniki volilne reforme, da jo strmoglavijo. Neobhodno potrebno je, da se prej ko mogoče pojasni položaj. Vlada je delala včeraj z vsemi silami, da doseže kompromis. (ilavni vzrok nemške trme je, ker hočejo popolno izenačenje med nemško - romanskim in slovanskim blokom. Nasprotno so pa sklenili Mladočehi, da za nikako ceno ue opuste svojih zahtev. Mladočehi so se pogajali včeraj tudi z agrarci, a posvetovanja so ostala brezvspešna. Včerajšnjo odsekovo sejo so prekinili, ker bi bil dobil Pcrgeltov predlog gotovo večino, kar bi pa pomenjalo ministersko krizo, katere bi se pa radi izognili. V nevarnosti je tudi novi slovenski štajerski mandat. Nemci delajo na vso moč, da razveljavijo po Šusteršičevi zaslugi pridobljeni sedmi štajerski slovenski mandat. Za kočevski nemški mandat nameravajo Nemci odškodovati Slovence na Kranjskem. A to nemško namero ovirajo Slovenci, ki zahtevajo za Ljubljano še en mandat, če dobe Italijani nov italijanski mandat na Tirolskem. Nemci pa nameravajo ravno v Ljubljani dati nov slovenski mandat za Kočevje. Poročajo da je predložila vlada nov kompromis, kateremu baje pritrjujejo tudi Cehi. Nemci bi dobili na Češkem pet, Cehi pa tri nove mandate. Razloček med obema blokoma bi se znižal na enega poslanca. Baron Beck je izjavil, da sam več ne posreduje glede novega vladnega predloga in prepusti, da posredujeta ministra rojaka Pacak in Prade. Na vladne kroge je vplival Pcrgeltov predlog liki bomba, ki lahko razruši vso volilno preosnovo. Novi vladni predlog namerava ustanoviti 23 novih mandatov. Število poslancev bi se zvišalo za 23 novih mandatov od 495 na 518 in sicer: Češko 8 (5 nemških, 3 češki mandati); Moravska 3 (1 nemški, dva češka); Galicija 4, (3 poljski, I rusinski); Tirolsko 3 (2 nemška, I italijanski) Štajerska 2 (1 Gradec in že sklenjeni novi sedmi slovenski štajerski mandat); Kranjsko 2 (že sklenjeni kočevski in 1 ljubljanski mandat kot kompenzacija za 19 italijanski mandat na Tirolskem. S Češkega so dobili malone vsi nemški člani odseka za volilno preosnovo grozilna pisma. Groze jim. če vzdrže svoje volilne preosnovi »nespravljivo« stališče, nastopi prebivalstvo Češke z nasllstvi: stavke, preprečenje žetve po stavki itd. Grozilna pisma jc dobil tudi poslanec Chiari. AVSTRIJA GRE DELAT RED V RUSIJO? »Rosija« piše, da so merodajni avstro-ogr-ski krogi voljni pod gotovimi pogoji posredovati pri notranjih nemirih v Rusiji. Proti revolucionarnemu gibanju in proti poljedelskim nemirom pa nastopijo le, ako bi to izrecno želela Rusija. Ce nastanejo agrarni nemiri v Galiciji, razpolaga Avstro-Ogrska s tremi armad-nimi zbori. Gališki namestnik je že vse storil, da zaduši morebitne agrarne nemire v Galiciji. Na kmečko prebivalstvo je izdal oklic, da vlada nc bo pripustilanikakih nemirov in poljedelskih stavk. Grofu Potockemu so jako dobro znani poljedelski nemiri v Rusiji, ker ima velika posestva v južnozahodni Rusiji. Razni avstrijski in nemški listi to poročilo najodločneje zanikajo. A znano jc, kako poceni so razni vladni in uradni dementiji. Sumljivo je, da je pričel avstrijski uradni brzojav točno poročati o nemirih na Ruskem. Menda pripravlja avstrijsko javnost na avstrijsko »posredovanje« v Rusiji. NEMIRI IN NAPADI V PETERBURGU. Poročila iz Peterburga. Velike demonstracije so priredili 18. t. m. ponoči pred ječo, / kateri je zaprt morilec generala Koziova. Zahtevali so, na.i izpuste napadalce. Množica e šla narazen šele, ko so došle velike vojaške :ete. Oblastim je že znano ime Kozlovega norilca, a molče, ker upajo, da dobe še osalc zarotnike. Grof Totleben jc bil napaden, ker je dal svoj čas zapreti nekega agitatorja, ki je prišel v tabor saperjev pri Zgovi. Napadalec je zbežal po izvršenem napadu v zanj pripravljen čoln na Nevi in jc pobegnil. Kroglja je grofa le lahko ranila na čelu. Listi dementi-rajo vesti, da odstopi poveljnik carjeve palače general Trepov. V Peterburgu se pripravljajo baje strašne stvari. V vojnem ministrstvu in pri osrednjih vojaških oblastih so razburjeni in nemirni. Dohajajo poročila, ki ne soglašajo in zato šc povečujejo zmešnjave. Boje se, da izbruhne revolucija v carjevi palači! Car sc tako boji, da niti svojim dosedanjim stražnikom več ne zaupa. Sam je izbral izmed častnikov svojo telesno stražo, in četverna straža, obstoječa iz samih zaupnih častnikov, straži vrata v carski palači. Ta skrajna varnostna naredba kaže, v kakem groznem strahu živi ubogi ruski car. V bližini finskega kolodvora so se spopadli 18. t. m. stavku joči delavci z vojaki. Ubitih in ranjenih je bilo več delavcev. Zaprli so jih 30. Ruska gosudarslvcnna duma pred razpustom. Politični položaj ie jako resen. Izjalovili so se vsi poizkusi, da sestavijo koalicijsko ministrstvo vsled rcvolucijskcga stališča ruske gosudarstvcnne dume. Tudi ministrstvo stranke kadetov ne more jamčiti za red in za konec anarhije. Ce izda duma nameravani oklic na ljudstvo, je zelo verjetno, da razpuste dumo in razpišejo nove volitve. Posledice so pa lahko zelo nevarne, ako res razpuste du- mo. Merodajni krogi baje nameravajo razpustiti gosudarstvenno dumo in razpisati takoj nove volitve po načelih splošne in direktne volilne pravice. Uradna »Rosija« pravi, da ima vlada pravico preprečiti duniino izjavo o agrarnem vprašanju zato, ker lahko prepove vsak huj-skajoči oklic. Baje ministri še niso voljni, da razpuste dumo zaradi zadnjih dogodkov. Oborožena finska narodna garda. Finski senat je sklenil, da ne dovoli zaradi splošne stiske plačevanje davkov v Peterburg. Z ozirom na vedno večje upore pa ustanove takoj oboroženo finsko narodno gardo. Agrarni nemiri. V voroneški guberniji so se uprli kmetje. Kmečka četa, močna več tisoč mož, koraka od posestva do posestva, prepodi posestnike in zažiga gospodarska poslopja. Pozvali so vojaštvo, ki je streljalo. Us-mrčenih je bilo več sto kmetov. V Tambovu jc zborovalo 3000 kmetov. Došli so dragonci in pobili 80 kmetov. Rusko Poljsko. V Varšavi so opustošili revolucionarji 8 trgovin. V lublinski guberniji narašča uporno kmečko gibanje. Po lublinskih cestah so ustrelili zadnji čas 8 policistov in 2 policijska vohuna. Morilca admirala Cuknina pridno zasledujejo. Dozdai so zaprli že 40 oseb. Zaprli so veliko mornarjev, pri katerih so našli rcvolu-cijske spise. Po Ševastopolju krožijo vojaške patrulje. Cuknin je bil ustreljen s krogljami sličnimi krogljam mornariških pušk. V sredo so sedeli pri sodnijski razpravi proti 90 upora obtoženim mornarjem obtoženci .kakor zagovorniki za železno ograjo. Bali so se, da napadejo sodni dvor. Obtoženci so izjavili da nočejo biti navzoči pri preiskavi. Ko jc zapustil poveljnik polka Brest razpravno dvorano, je bila vržena nanj bomba iz mornariške vojašnice. KAROLA VELIKEGA GROB ODPRT. A c h e n, 18. julija. Grob Karola Velikega so odprli na željo cesarja Viljema, ki je radoveden v kakem stanju je telo in kako je oblečeno. Našli so, da je oblačilo saracenskega in sicilskega izvora. Štajerske novice. š Velika pevska iu narodna slavnost v Rušah, katero je priredilo »Slov. pevsko društvo Ptuj« združeno s »Podravsko podružnico slov. planinskega društva« v Rušah v nedeljo, dne 15. t. ni. in katere se jc vdeležilo gotovo najmanj 5000 rodoljubov raznih stanov iz cele Spodnje Štajerske, uspela je naravnost veličastno. Okolu 2. ure popoldne došla so sledeča društva, oziroma njih zastopniki po večjih in maniših deputacijah; »Savinjski Sokol iz Mozirja« z zastavo, »Šoštanjska narodna godba«, Šaleška čitalnica« v Šoštanju, »Bralno društvo« v Družinirju pri Šoštanju, »Narodna čitalnica« v Slovenjem gradcu, in več drugih društev ter mnogobroinih gostov iz Marcn-berga, Vuzenlce, Št. Lorenca itd. Vsa ta društva in goste sprejel je odbor z načelnikom g. Davorinom Lesiak. Ob 3. popoldne pripeljalo sc je »Lembarško bralno društvo« na šestih velikanskih z zelenjem in narodnimi zastavami okrašenih vozovih. Krasen pogled in solze radosti zaigrale so v očeh slehrncga rodoljuba, ko je videl to čilo, zdravo navdušeno in odločno narodno zavedno kmečko ljudstvo, katero so med igranjem »Mladih vojakov« odbor in žc gori imenovana društva navdušeno sprejeli. Takoj nato odkorakala so vsa že poprej navedena društva in velikanska množica domačega naroda z godbo na čelu na kolodvor, jer se je vršil glavni sprejem slav. »Slovenskega pevskega društva« v Ptuju in drugih društev ter gostov, katerih jc došlo nad 1000! Tu se jc velikanska in nepregledna vrsta naroda razvrstila in odkorakali smo navdušeno pozdravljeni od ob obeh straneh ceste stoječega ljudstva, v četrt ure oddaljene romantične Ruše. Od koldvora do slavnostnega prostora postavljeni so bil mlaji z narodnimi zastavami, vas sama pa jc bila vsa v zastavah. Velikanski sprevod vršil se je po sledečem redu: »Šoštanjska narodna godba«, »Sav. Sokol« z zastavo, akad. društvo »Triglav« z zastavo, »Katol. slov. izobraževalno društvo« v Studencih z zastavo, »Katol. delavsko društvo« v Pušavi z zastavo, »Bralno in pevsko društvo« v Mariboru, akad. društva »Triglav«, »Tabor« in »Danica«, »Slovensko pevsko društvo« v Ptuju, »Bralno društvo« v Ljutomeru, itd. Prišedši na slavnostni prostor, pozdravi odbor »Podravske podružnice slovenskega planinskega društva« društva in velikansko maso občinstva, med tem. ko so nas gospodične in gospe v narodnih nošah raz veliki pevski in godbeni oder obsipale z duhtečimi šopki, društvenim zastavam pa pripele krasne trake, na katerih je bil za vsako društvo primeru napis. — Na sredini slavnostnega prostora stal je velikanski mlaj, iz hiše župana g. dr. Gorišeka napravili so pravcato razvalino, kjer si dobil ves, kar se je želodcu prileglo, poleg »Zigartovcga stolpa« opazil si veliki šotor. »Na Bledu«, tu si sc lahko okrepčal s kupico pikerčana, ljutomcrčana, jeruzalemca pa tudi šampanjca, posebno imenitna je bila prava planinska koča, kjer so nam brhka dekleta v m rodni noši rezale velike hlebe črnega kruha iu poganice, poleg tc koče točili so pa fantje delniško pivo v »koči pri Šimniku«, ki jc imela sledeči napis: Za hrib in log gori nam srce, Ohrani nam Bog planine gore! Za antialkoho-listc postavljen jc bil posebni paviljon z raznimi pokalicami, limonadami itd., pozabiti nc smemo omeniti cvetličnega šotora in Buffalo BiII's Wild West šotora. Vrhunec vseh teh velikanskih in obsežnih priprav dosegel jc z zelenjem iu narodnimi zastavami bogato okin-čani pevski in godbeni šotor z napisom Hribarjeve pesmi: Koder moja noga hodi — Pesmi pojejo povsodi. Lepše kakor naša pesem — Še nikoder slišal nesem. — Nad 120 pevcev broječl moški zbor zapel je pod spretnim vodstvom g. Bera n a dr.-lpavčevo »Geslo« Podravske podr. S. P. D., Sattnerjeve »Na planine« in Hajdrihovo »Jadransko morje« ter nad 180 pevk in pevcev broječi mešan zbor For-sterjeve »Naše gore«, dr. Ipavčev »Pozdrav« z največjo preciznostjo in tako veličastno, da ni bilo burnega odobravanja nikoli konca, dokler ni nastopila Šoštanjska narodna godba. Ta na Spodnjem Štajerskem gotovo najizbor-nejša, z vsako vojaško godbo se kosajoča godba otvorila je svoj bogati vspored s koračnico: »Vse za vero ,dom cesarja!« Tej točki so sledili razni veliki koncertni komadi, izmed katerih so najbolj ugajali: Jugoslovanska over-tura, velik potpuri »Hrvatski dom«, fantazija po Jugoslovanskih pesmih, »Ksenija«, itd. Z veliko navdušenostjo sprejeta je bila inipo-azntna pesem »Na planine«, katero je g. ka-pelnik Maze nalašč za to slavnost priredil po krasni Sattnerjevi jednakoimenovani pesmi. š Poštno poneverjenje v Lučanah. Poštni uradnik Rudolf Hanusch, ki je, kakor smo pred dnevi poročali, poneveril na pošti v Lučanah nad 12.000 K in potem pobegnil, je že prišel v roke pravice. Zaprli so ga v Plznu, ko je potoval proti Hamburgu. V Plznu je pozabil na vlaku svoj kovčeg z denarjem iu jc bil prisiljen brzojaviti za vlakom. Po kovčegu in njegovi vsebini so Hanuscha spoznali. Državni zbor. + Govor g. deželnega glavarja smo priobčili, kakor ga je govoril, da se vidi krivično razmerje med slovenskim in nemškim besedilom. Ako smo pri baronu Heinu merili po odstotkih njegove govore, tembolj moramo obžalovati, da se je včeraj g. glavar postavil na ravno tako nekorektno stališče. Upamo, da bo g. glavar podal o tem kako pojasnilo razžaljeni slovenski javnosti. Na Štajerskem in Koroškem nas nočejo dež. glavarji poznati, mi pa bi v edini deželi, v kateri smo gospodarji, nemščini ob takih prilikah dajali veljavo, katere pri nas ne zasluži! Proti včerajšnjemu razmerju v govoru g. deželnega glavarja protestiramo in to tembolj, ker bi bil prestolonaslednik kmalu več slovenski govoril kot pa g. deželni glavar! + Današnji shod in policija. Velik strah vlada na ljubljanskem magistratu vsled današnjega shoda, ki ga sklicujejo liberalci. Napovedali so danes zvečer službo popolnoma vsem stražnikom in sicer bodo skrbeli za varnost mesta, ki šteje skoro 40.000 prebivalcev štirje stražniki, medtem ko bo liberalcem v »Mestnem domu« pomagalo dve tretjine stražnikov. Največji strah pred današnjim shodom pa ima župan Ivan Hribar. Včerajšnji »SI. Narod« sicer pravi, da se županu prav nič hlače ne tresejo pred delavci, ki zahtevajo svojih pravic. Toda ker se delavcev nič nc boii. najbrže nc bo prišel na shod, pred njegovo hišo pa bo stražila tretjina cele mestne policije, da bi sc slučajno delavstvo preglasno ne spomnilo županove častne besede. Na ta način imajo tatovi in (umpje danes redko priložnost za dober »kšeft.« Iz delavskih krogov o današnjem shodu se nam piše: Ljubljanski liberalci agi-tirajo za udeležbo na današnjem shodu v Mestnem domu. Dobro vedo, da razun Pre-dovičecih hlapcev in advokatov ki morajo na komando iti na shod, nima prav nobeden li-beralčck veselja postaviti se v nasprotje z ljudsko zahtevo. Izmislili so si torej drugo tinto, s katero hočejo farbati svoje verne ba-cke, trgovce in krčniarje. Pravijo namreč, če sc upelje splošna in enaka volilna pravica, potem se bo točenje opojnih pijač zelo omejilo. Zvedeli pa smo tudi od več strani zavednega ljubljanskega delavstva, da si hoče na današnjem shodu dobro ogledati tiste ljudi, ki bodo proti ljudskim zahtevam in če bodo to krč-inarji in trgovci, si .iili tudi dobro zapomniti in potem razviti primerno agitacijo. Torej: Svarimo vas. dokler je čas. — Nove maše v ljubljanski škofiji. Novo mašo so opravili, oziroma bodo opravili gg. četrtoletniki: Anton Demšar, 15. julija na Rožniku v Ljubljani; Valentin Jerše, 15. julija na Bledu; Vincenc Kavčič, 29. julija v Kranju; Franc Kcrhne, 15. julija pri uršulinkah v Ljubljani; Janez Klavžar, 15. julija na Brezjah; Janez Kmet, 15. julija pri frančiškanih v Ljubljani; Janez Langcrholc, 15. julija v Stari Loki; Matija Noč, 15. julija na Koroški Beli; Anton Papež, 15. julija v Ambrusu; Jernej Pavlin, 14. julija na Brezjah; Janez Pogačar, 23. julija na Breznici; Janez Scdcj, 15. julija na Brezjah; Franc Zorko, 13. julija v Široki Scti pri Vačah. — Dalje gg. tretjeletniki: Fr. Govekar, 22. julija v Smledniku; Janez Kc-pcc, 22. julija v Cerkljah; Alojzij Markeš, 22. julija na Brezjah; Janez Rihar, 15. julija pri lazaristih v Ljubljani; Janez Opeka, 22. iii-lija na Vrhniki; Matija Selan, 22. julija v So-strem pri Ljubljani. Katoliško narodno dijaštvo priredi dne 28. do 30. julija v Idrijo izlet združen z zborovanjem. Udeležniki, ki sc niso oglasili, naj store to nemudoma, t. j. vsaj do 24. t. m. na naslov: Phil. Božič. Idriia. Natančni spored sledi prihodnje dni. — Poziv. Pri otvoritvi Vilharjevega spomenika dne 12. avgusta t. I. se bo pelo slavnostno kantato v spomin Miroslava Vilharja po besedah g. A. Funtek-a, katero je uglasbil slavljenčev sin g. Fran. Ser. Vilhar. Pevsko društvo »Postojna« vabi in prosi vsa slovenska pevska društva in posamezne pevce, ki se nameravajo udeležiti slavnostnega odkritja v Postojni, da sodelujejo pri petju slavnostne kantate. Kantata se nahaja med E. S. Vilhar-jcvinii skladbami v III. knjigi 18. pesem. Posamezne glasove te kantate ima podpisano pevsko društvo še v svoji zalogi iu bi moglo z njimi postreči vsem onim častitim društvom in posameznim gg. pevcem, ki bi se zanje oglasili najdalje do 25. t. m. — Pevsko društvo »Postojna« v Postojni, 17. julija 1906. — Ant. Ditrich, predsednik. Maturo na gimnaziji v Kranju je delalo 17. in 18. t. m. 16 osmošolcev. Od teh imajo 3 odliko, 12 prvi red in eden T>onavljavni izpit iz fizike čez dva meseca. Napravili so pa maturo: Bertoncelj Jožef iz Železnikov, Ceg-n a r Ivan iz Stare Loke (z odliko), Gogala Franc iz Kranja, Gogala Jožef iz Kranja, Justin Matej iz Lesec, Porenta Anton iz Sp. Bit-nja, Snoj Andrej iz Vižmarrj (z odliko), Sta-nonik Ivan iz Žabje vasi pri Poljanah, Stein-bauer Franc iz Kranja, Štele Franc iz Tunjic, S t u 11 c r Jožef iz Dupelj (z odliko), Šprajcar Peter iz Strahinja, Veber Franc iz Železnikov, Vidic Ernest iz Železne Kaple, Višner Konrad iz Škofje Loke. — V prvi razred je sprejetih že 53 dijakov, precej več kakor lani. Podli »Narodov« dopisun sc lahko prime za nos! Duhovne vaje za gg. učiteljice. Pred-stojništvo uršulinskega samostana v Ljubljani ustreza tudi letos željam gg. učiteljic, ki bi se rade udeležile duhovnih vaj. Te sc bodo vršile od 2. do 6. septembra. Gospodične učiteljice, ki sc jih želijo udeležiti, sc prosijo, da se oglasijo ustno ali pismeno do I. septembra. Drugi ali celo tretji dan vstopiti ni dovoljeno. — Vojaški novinci c. in kr. vojne, letošnjega nabornega leta, bodo klicani k vojni službi na 8. oktobra, jednoletni prostovljci in novinci mornarice pa na 1. oktobra I. I. Osem-tedenska vojaška izučba nadomestnih rezervistov se prične 3. oktobra I. I. Nov kavarnar. V Novem mestu je prevzel g. Avgust Škur (doslej Hotel v Šiški) kavarno. G. Ivan Damisch je ravno s tem dnem prevzel kavarno Kazino v Ljubljani. Cigani vlomilci. Iz Ribnega nam poročajo: V noči od 18. na 19. t. m. sta skušala dva tatova vlomiti v prodajalno Marije Oblak, poprej zadružno. Dve uri sta se trudila, izdrla sta žc nekaj močne železne ograje, razbila okna, a sta bila še o pravem času odpodena. Za njima so sledovi krvi, ker sta se z oknom obrezala, raztrgana vrv in zlomljen jako močan kol. Bila sta najbrž cigana, ki sta se po dne v u klatila tu okoli z dvema ženskama. Sploh je tu vedno polno ciganov. Da bi iili poklicane oblasti nekoliko razgnale! Podaljšanje brzojavne službe v Krškem. Pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Krškem sc bode od dneva 24. t. ni. do 19. avgusta t. I. vršila popolna podnevna brzojavna služba. — Upravni odbor »Slovenskega Obrtnika«, glasilo deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug, naznanja svojim cenjenim naročnikom, da bode odslej »Slovenski Obrtnik« izhajal samo enkrat na mesec, in sicer vsaccga prvega. Na letošnjih jesenskih vajah bode domači pešpolk št. 17 v sledečih krajih na Koroškem prenočeval oziroma po nekai dni ostal: 0. avgusta v Škofičah, pošta Vrba; 7. avg. v Mallestig-u; 8. avg. v Podkloštru; od 9. do 19. avg. v Trbižu; 20. in 21. avg. v Beljaku; 22. in 23. avgusta v Feldkirchenu; od 24. do 26. avg. v Št. Vidu na Glini; 27. in 28. avg. v Kotarčah. Rezervisti iu nadomestni rezervisti tega polka bodo letos klicani k jesenskim orožnim vajam samo enkrat in sicer na 19. avgusta, izvzemši bodo oni nadomestni rczcr-visti, kateri bodo morali radi dopolnitve stanja pri polku k osemtedenski orožni vaji priti, in pa bivši jednoletni prostovoljci, kateri niso aspiranti za častniška mesta, ti bodo klicani na 8. avgusta I. I. — Novice iz Zagorja pri Savi. Novega ž u p a n a g. Fr. Wcinberger.ia je zaprisegel g. glavar iz Litije dne. 12. t. m. Cobal in g. Koprive sta se pritožila zoper izvolitev župana. Sedai sta baje tožbo umaknila. — Osebna vest. Novi načelnik orožniške postaje v Zagorju jc g. Rankl. — Pogreb krojača Henrik Badiura je bil v petek 13. t. in. Udeležili so se ga sokoli z zastavo. Pevci so mu zapeli par žalostink v slovo. Pokojnemu jc bilo petje najljubše poleg njegovega rokodelstva. Zapustil je ženo in pet sinov. N. v m. p.! 30krat že kaznovanega 35lctnega Antona Zlobca z Breznice so orožniki prijtli v Šiški radi potepanja. Zlobcc se je branil iu orožnika ugriznil v prst. Veselica izobraževalnega društva v Dobu dne 15. julija je gotovo v ponos mladem društvu. Pevske točke so občinstvo kar očarale; kaj takega jc gotovo težko slišati kje zunaj na deželi. »Simplicij Žolna« je povzročil mnogo smeha. Ganljiva igra »Sanje« se je nepričakovano posrečila. Vsi igralci res mnogo obetajo; Vinku in angelju varuhu sc občinstvo ni moglo dovolj načuditi. Mlademu društvu naj bo ta uspeh v vzpodbudo, da šc v naprej tako lepo napreduje. Veselica v Kohdilju pri Štanjelu. Piše se nam: Združena društva »Zarja« iz Rojana, »Tamburaški zbor« od sv. Ivana pri Trstu, »Slovan« z Kobdilja, so nameravala o priliki otvoritve nove železnice dne 22. t. in. prirediti izlet iu veselico v Kobdilju pri Štanjelu na Krasu. Ker se je pa otvoritev nove železnice zakasnela iu radi večjih dveh slavnosti na 29, t, m. in S. avgusta, se veselica preloži na 12. avgusta. Bližnja društva naj blagovolč to upoštevati, ter že razposlane lepake za 12. avgust blagohotno popraviti. Jesenskih krdelnih vaj na Dolenjskem med Velikimi Laščami, Ribnico in Kočevjem, katere bodo trajale od 31. avgusta do 4. sept., se bodo udeležili pešpolki št. 87, 97, 27 in 47, lovska bataljona št. 7 in 20, in ena sanitetna patrulja od sanitetnega oddelka št. 8 iz Ljubljane, ter divizijski topničarski polk št. 7. Domobranski pešpolk Ljubljana št. 27 bode proti koncu julija odkorakal h komim vajam na Koroško. Kornih vaj na Koroškem med Št. Vidom in Starim dvorom se bodo pa udeležili: Pešpolki št. 7, 17, in bos. herc. pešpolk št. 2, lovski bataljoni št. 5, 8. 9, 17 in 21, štirje eška-droni dragonskega polka št. 4, komi topničarski polk št. 3, divizijski topničarski polk št. 9, in domobranski pešpolki št. 3 (Gradec), 5 (Puli), 26 (Maribor) in 27 (Ljubljana). Te vaje bodo trajale pa samo 3. in 4. septembra I. 1. Ljubljanske nouice. lj Zlata maša g. prelata Rozmana. G o- s p o d j e pevci in b a k 1 j e n o s c i se uljudno prosijo, da se zbirajo zanesljivo v soboto ob 8. uri zvečer pred dekliško šolo na sv. Jakoba trgu. Po serenadi sestanek gg. pevcev in bakljenoscev v gostilni g. Dachsa v Flori-janskih ulicah. Vstopnica k banketu velja tudi kot vstopnica v cerkev. Vstopnice k banketu se več ne izdajajo. lj Slovensko trobojnico na vrh zvonika cerkve pri sv. Jakobu je nesel danes ponoči neki neznan čestilec mil. g. prelata J. Rozmana povodom slavnosti njegove zlate maše. Zastava dolga 2 do 3 metre vihra še nad križem. lj Živega za mrtvega proglasil je včeraj »Slov. Narod«, ki je poročal, da je umrl obče-znani kantiner Š m u c. Vse njegove mnogoštevilne prijatelje je globoko užalostila ta vest, g. Šmuca brat se je danes pripeljal v Ljubljano k »pogrebu« in našel tu v svojo veliko radost živega brata. Pravijo, da tisti, katerega predčasno proglase za mrtvega, še dolgo živi. In to g. Šmucu od srca želimo! Ij Pod električni voz je prišla danes dopoldne na Karlovski cesti vdova Neža Eber-jeva iz Nove vasi pri Viču. Eberjevo so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. Ij Smolo je imel. V soboto popoldne je bil na Rimski cesti št. 9 zasačen Josip Kramar bivši slikar, rojen v Ljubljani in pristojen v Šmarje, ko je nesel na rami vrečo s 26 praznimi steklenicami, katere si je bil naložil v kleti. Bil je poklican mestni policijski stražnik in ga aretoval. Kramar se bode izročil sodišču. Razne stuari. Demonstracija za volilno preosnovo je bila v nedeljo zvečer v Opavi. Policija je preprečila, da niso demonstrirali pred županovim stanovanjem. Boji med katoličani in mariaviti. V grem-kovski občini so prepodili mariaviti katoličane iz cerkve. V boju sta bili ubiti dve, ranjenih je pa bilo 40 oseb. Dragonci so napravili red. Mllijonarjevo maščevanje. Iz Nc\v Jorka poročajo: Pensilvanski milijonar Schmidt ni nikakor hotel privoliti, da bi se njegova hčerka omožila z nekim siromašnim mladeničem, v katerega se je bila zagledala. Slednjič je hčerka pobegnila iz očetove hiše. Zp tri dni je pisala očetu, da sta se poročila in prosila je očeta za njegov blagoslov. Oče je odgovoril, da se je pomiril z njenim činom, ker jc dovršena stvar in se ne da ničesar več spremeniti. Odpušča jej torej in jo poživlja, naj sc kakor njegova otroka vrneta v njegovo hišo, kjer da jima priredi svečan obed, na katerega pozove vso rodbino. Hčerka se je s svojim možem vesela vrnila domov. Cim je pa mladi mož prekoračil hišni prag, posegel je oče njegove žene v žep po revolver ter je ustrelil trikrat mladega moža v prsa, tako, da se je nesrečnež takoj zgrudil mrtev na tla. Pred hišo se jc zbrala ogromna množica ljudi, ki je hotela niiljonarja-morilca linčati, kar je pa preprečila policija, ki je zločinca odvedla v zapor. Telefonska In brzojauna poročila. PROTI POSLANCEM. KI NASPROTUJEJO VOLILNI REFORMI. Liberce, 20. julija. Radi stališča nemških poslancev pričakujejo danes tu velikih demonstracij proti nemškim poslancem. Ako nemški poslanci ne izpremene svojega stališča. se v Libercih v pondeljek prične splošna stavka. VOLILNA REFORMA. Dunaj, 20. julija. Seja načelnikov klubov je sklenila, naj se skliče takoj dolga seja državnega zbora, da reši ves dnevni red. Za danes napovedana seja odseka za volilno reformo izostane, vrši se pa v ponedeljek in v torek. Ministerski predsednik je izjavil, da vlada zahteva, da odsek na vsak način določi v vseh deželah volilna okrožja in število mandatov in da vlada ue more pripustiti, da bi odsek pustil delo v sedanjem štadiju. Nemci so pozvali vlado, uai predloži nov kompromis za Cehe in naj ga Cehom prej predloži v odo-brenje. SLOVANSKA ZVEZA IN ŠTEVILO ITALIJANSKIH MANDATOV. Dunaj, 21. julija. »Slovanska zveza« je imela danes sejo, v kateri je bila sprejeta resolucija, ki protestira proti nameravanemu 19temu italijanskemu mandatu na Tirolskem, češ, da kompromis med vlado, Italijani in .Slovansko zvezo' izrecno določi samo 18 italijanskih poslancev in mu je tudi le pod tem pogojem »Slovanska zveza« pritrdila. Ustanovitev 19tega italijanskega mandata bi bilo rušenje kompromisa, kar bi »Slovanska zveza« ne mogla mirno sprejeti. V slučaju, da se pri splošnem kompromisu da Italijanom 19ti mandat, tedaj zahteva »Slovanska zveza« enakovrednost z Italijani in zato primerno kompenzacijo. PRESTOLONASLEDNIK V TRSTU. Trst, 20. julija. Na borzi je bil zvečer banket v čast železniškemu ministru, ki je dejal, da se mora železnica dopolniti s pristaniškimi deli. Zvečer pri razsvetljavi so se pa-trlotje stepli s socialisti. Straže so potegnile sablje in dve osebi zaprle. — Varnostne priprave v Trstu so bile izredne. Hišnim posestnikom ob cesti stare bolnice je bilo prepovedano dovoliti vstop v hišo neznanim osebam, češ, da so odgovorni za vse, kar se zgodi. Popoldne so bila vsled tega vsa hišna vrata te ulice zaklenjena. Policija je pregledala vse prostore. Skoro pri vsaki hiši je stal detektiv. Cestna železnica in vozovi od 5. popoldne niso smeli voziti. Nleteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm m D Čas .pa-a.ta.ja Sta uja barometra T mm Temperaturi po Caliljo VotroTl ll« P F tu 19 9. »več. 737-4 19-3 sl. jvkTtnrTr~tiaiiireč, da more vlada duhovniku ustaviti pctuMnice' na predlog škofijstva (v zmislu zakona j. dne 7. maja 1874). Minister sam je predlagal milejšo obliko, da more namreč vlada duhovniku ustaviti petletnice »po zaslišanju« škofijstva. Obveljala je tudi druga prememba, ki jo je predlagal poslanec Schraffl v S 4., ki se sedaj glasi: »V izjemnih slučajih, n. pr. vsled neozdravljive bolezni, more vlada vpokojc-iiemu duhovniku brez razlike, ali je bil župnik ali kapelan, dovoliti pokojnino do najvišjega zneska 2000 kron. Zakon stopi v veljavo s tretjino I. januarja 1907, z dvema tretjinama (petletnic) I. januarja 1908 in v polnem znesku s 1. januarjem 1909. Sedaj pa morata ta sklep odobriti še proračunski odsek iu zbornica. I. slovenski protialkoholni kongres. (Konec.) Delavke in alkohol. Poročala gdčna. Jožefa Erženova. Poročevalka naglaša, da je ponosna, da more govoriti na tem shodu in opisuje potem bedo, ki jo provzroča alkohol delavkam. Poznala sem delavko še iz tistih let, ko ni preletela nobena grenka skrb preko jasnega čela in ko je nama še vse cvetelo in se smejalo. Bila je dobra kot pomladno solnce in lepa kot poletni večer. Pozneje se jc nagubalo njeno čelo in zameglile so se ji oči: odšli so lepi časi, da se ne vrnejo več. Stopila sem enkrat k njim ob lepem večeru, ko je človeku dolgčas samemu in ko občuti, kako zelo je navezan na ljudi, mrak je padel in tudi v njihovi sobi je bilo tesno zaduhlo in temno. Na mizi je gorela stara, umazana sveča — olja je zmanjkalo prejšnji večer — iu v tej trepetajoči poltemi je bilo toliko žalosti, da človeka stisne za srce in da se nikoli več vesel ne nasmeje. Otroci so ležali križem iu so spali, ona pa je sedela za mizo, lica zabuhla od grenkih solz, oči kalne in krvave; imela je molek v roki in najbrže ni molila. Ne pozabim tistega večera, ki vasuje neštetokrat po proletarskih hišah, vse življenje in vekomaj se bom spominjala solza iz lepih oči, ki je bilo toliko grenkobe v njih. Niso bile grenke te solze, ker je žalostno gorela umazana sveča, ker so bili stoli polomljeni po sobi, postelje razbite in otroci umazani, in ne zato, ker pije mož po noči in vpije, za malenkost, ves prebledel in z otrpelimi potezami na obrazu, in pride po noči klet in razgrajat: kletev zaskeli človeka, a se pozabi iu vsa nesreča se prenese, a kes, grenki, težki kes nad izgubljenim življenjem iu neizpolnjeno pričakovanje in zavest, da bi bilo lahko drugače in vendar ni — to je tisto, kar boli in kar izžema solze iz src. Pozneje je tudi sama začela piti. Potem je prepevala po hiši in malokdaj je še jokala. Otroci so hodili po ulicah strgani in umazani, kričali so in se smejali s hripavim, slabim glasom iu so imeli zgodaj moten pogled in žalostne kolobarje pod očmi. Pili pa so vsi v veselju in žalosti... Tako mori alkoholizem z enim samim mahljajem na stotine življenj in obskurni tribut, ki ga mu plačujejo proletarski stanovi, je velikanski. Vsa teža tega davka pa pada po veliki večini na trudne rame delavke, ki je že tako izmučena in ranjena od težkih bremen življenja. Delavka v abstinenco — sveta dolžnost! Dclavka-mati v absitnenco, svetejša dolžnost! Delavka-nevesta izbiraj si druga med abstinenti ali vsaj nikdar med alkoliolisti — najsvetejša dolžnost. Alkohol iu telo. Predava dr. Fr. D o I š a k. Alkohol kot tak ne redi in ne nadomešča beljakovine, ampak uničuje stanično življenje in kvari živčne stanice. Takozvauega dobrega vpliva alkohol ne napravi. V praktičnem življenju ne moremo ločiti mere med treznostjo in abstinenco. Kdor je pijan, je za nekaj časa zastrupljen. Pivcem iz navade ne diši jed. Pijejo pri vsaki priliki, iz veselja, iz žalosti, iz obupa, iz jeze. Po alkoholu se polnijo bolnišnice, norišnice, sc izpodkopava moč narodov. V patalogičneni oziru pa trpita največ želodec iu jetra. Dokler je želodec še krepak, se to še ne pozna toliko, a pozneje povzroča alkohol pekoče bolečine v želodcu in požiralniku, l udi v jetrih škoduje in provzroči takozvana zrnata jetra. Predavatelj označi kot jako škodljivo vživanjc črne kave ali čaja z rumom. Zelo poveča vživanjc alkohola tudi srce. Predavatelj opisuje nadalje zle posledice alkohola na žile, ki se razširijo iu tudi počijo. Ce se to zgodi pri žilah v možganih, pravimo, da .ie zadela dotičnega kap. V ledvicah ali obistih se nabere veliko masti. Alkoholizem pospešuje torej razne bolezni. Pri teh bolnikih je omogočeno trajno zdravljenje le po abstinenci. Abstinenca je višek protialkoholnega gibanja, je koristna in potrebna. Ni sicer škodljivo zmerno vživanjc alkoholnih pijač v vsakem slučaju, pa abstinenca tudi ni nasprotna zdravju, v gotovih slučajih je pa potrebna. Abstinent ima prednost sigurnosti. Treba jo pa tudi računati, da se mnogo alkoholu uda-uiti oseb privede s poukom in z ljubeznijo k abstinenci. Končno naglaša, da govori kot zdravnik, ki ni abstinent. Alkohol in duh. Predava dr. R o b i d a. Predavatelj naglaša, da hoče govoriti o vplivu alkohola na dušo. Srce je nekaka briz-galnica, ki dirigira kri na periferijo po žilah dovodnicah in zopet nazaj po žilah odvodnicah. Vsaka žila ima svoj živčni zistem. Nekaj kozarcev te strese, to je posledica alkohola. Posledica pijančevanja: postaneš živahen, da biješ po mizi. Ljudje v pijanem stanju znajo vse, vejo vse, pod vplivom alkohola zgube pregled in gine kritika. Alkoholne pijače pijemo, da pridemo v narkozo. Vzemite alkoholnim pijačam alkohol, noben človek jih ne bo pil! Pijanci sc prepirajo, ker ne ločijo več, kaj je prav in kaj ne. Pijanec ne ve, kaj dela, iu se sramuje, ko je trezen, če se mu pove, kaj je delal v pijanosti. Nezmernemu pijančevanju pripisuje ohromenjc možganov, nog in rok. Predavatelju je znan iz njegove prakse slučaj, da je vplivala ena sama pijanost tako, da je bil duševno uničen za vselej. Po pijanosti se izpremeni značaj. Človek postane surov in nedostopen ter gospodarsko propade. Tega se ne znebi, če ne postane ab- stinent. Vsak pijanec je zjutraj slabovoljeu, ko vstane. Kronična pijanost se ozdravi le z abstinenco. ' Pijanost provzroča tudi ljubosumsko blaznost. Zgodi se, da imajo to bolezen možje pri starih ženah z otroci. Mož pije, a nihče ne ve, kaj mu je. Ljubosumska blaznost daje slabo prognozo, da ti ljudje svojih idej nikdar ne izgube. Vsaka epilepsija ni posledica alkohola. Posebno so podvrženi epilepsiji Ijirdie, ki imajo udarce na glavi. Pijanska norost ali delirium tremens je tudi posledica alkohola. Bolnik je otožen, razburljiv, misli, da je preganjan, vidi vedno miši iu strahove in se trese. Izid je velikokrat smrten. Alkohol vpliva tudi na zarod staršev pijancev. Otroci so slaboumni iu jim je mnogokrat prirojena bebost. Predavatelj priporoča na vso moč zmernost. Alkohol in narod. Poroča Fr. A v s e c. Poročevalec v precej šaljivem govoru opisuje škodljive posledice alkohola na človeško telo. Dasi je govoril velezanimivo, lahko opustimo škodljive učinke na človeško telo, ker sta oba gospoda predavatelja zdravnika storila to s strokovnjaško natančnostjo in spretnostjo in bi morali ponavljati z drugimi besedami njuna predavanja. Govornik je priporočal z ozirom na telesno, duševno in gmotno škodo, ki jo provzroča alkohol, popolno abstinenco. Alkohol iu vzgoja. Poroča profesor Anton J are. Ne more biti dvoma, da alkohol telesu iu po njem duhu otrokovemu škoduje. Kako bi se mogla iz nežne rastlinice razviti krepka rastlina, če sc hrani s strupom? Vsi zdravniki se vjcinajo v tem, da je alkohol za mladino brezpogojno škodliiv. Govornik navaja kratko statistiko, da izmed 83 gojencev v knezoško-fijskih zavodih v starosti od 10 do 16 leta samo eden še ni nikdar pokusil žganja, vino in pivo so pa pili že vsi. Z vseljeni povdarja, da v zavodu samem niso dobili nobene kapljice alkohola. Ožigosa matere, ki vcepljajo, ker pijejo alkoholni strup, bolezen v žile iu živce svojega ljubljenčka. Biča tudi razvado, da se daje otrokom alkohol v tej ali oni obliki. Zena, ki živi z možem, uravnaj kot gospodinja hrano tako, da je mogoče živeti možu brez alkohola. Vzgojo domače hiše nadaljuje šola. (ilede alkohola naj bi imele šole: šolske zdravnike, pouk o alkoholu in njega škodljivem vplivu, v krščanskem nauku naj se opozarja na peto božjo zapoved, v jezikovnem pouku se naj rabijo primerna berila. Odpravijo naj se berila, ki hvalisajo vinsko kapljico, v računstvu naj se dajejo naloge, koliko se zapravi s pijančevanjem, v svetovni zgodovini se naj povdarjajo zgledi: Aleksander Veliki, žrtev p.ianosti, ravno tako Rimljani, Mohamed, ki je prepovedal vino; v zemljepisju: ječe in blaznice, v ožji domovini, Bavarsko, Indijanci, žrtev alkohola; največ prilike jc seveda v naravoslovju. Otrokom treba vtisniti nekatere resnice v spomin: »Alkohol ne redi«, »Alkohol ne daje moči, ampak jo jemlje«, kažejo se naj posledice alkohola na posameznih organih, zlasti na možganih in živcih. Dobri pripomočki so: NVeichselbaumova stenska tabla. Helcnius: Gegen den Alkohol. Pri telovadbi se naj naglaša, da se boritelji in pametni turisti vedno strogo varujejo alkohola, naglašati treba gospodarski pomen, pouk v sadjarstvu, čebelarstvu, šolski izleti naj bodo brez alkohola. Najuspešnejše pa vpliva učitelj z lastnini zgledom. Razen duhovnikov naj bi se zavzeli za abstinenco naši ljudski in tudi srednješolski učitelji. Le tako se uresniči upanje, da postane naša mladina telesno in dušno krepka. Dr. Krek pripomni: Nikakor niso krivi učitelji, da se ne zanese protialkoholno gibanje v šole. Kriv je temu napačni naš šolski zistem. Zakon hoče na vseli zavodih pred vsem učitelja birokrata in šele v zadnji vrsti vzgojitelja. Ali je mogoče tako občevanje, ko vendar naš zakon z neko zastarelo skrbjo stare nekdanje absolutistične države zabranjuje vsako združevanje med šolarji in dijaki? Treba je spraviti naše šolstvo na boljšo pot, kajti organizacija v šoli je neobhodno potrebna za protialkoholni boj, ki je tako važen pogoj uspešnemu pouku. Dokler ne prelomimo naših zakonov v tem oziru, toliko časa nismo storili ničesar. Pa ne samo pri vzgoji mladine je treba povdarjati abstinenco, marveč pri vsaki priliki. Zbrati bi bilo treba vse vzgojitelje po vseh šolah, po vseh ječah, bolnicah, sploh po vseh zavodih. Pedagogi, ki vodijo zavod, naj si bodo duhovniki ali nedtiliovniki, naj bodo iz vrst abstinentov, ker kdor ni sam abstinent, nima potrebne zavesti in zmisla za to stvar. Ravno tako smo pa prepričani, da kdor hoče sodelovati v socialnem vprašanju ali v političnem oziru, mora postati abstinent. Podlaga, da človek postane abstinent, je dobro fiziološko znanje o vplivu alkohola na organizem. Ako tega nimamo, ne moremo odpraviti glavne ovire vsemu zdravemu napredku alkoholizma. In če hočemo zoper njega z uspehom delovati, moramo biti sami abstinenti, kajti pomnimo, tla ne more pridigati vode, kdor pije vino. Abstinenčne organizacije. Predaval J. Pod lesni k. Tajnik društva gospod Podlesnik govori o ustanovitvi »Abstinenta« lansko leto. Ker smo itak redno poročali o delovanju »Abstinenta«, omejimo se lahko le na nekatere stvari: »Ab-stinentovo« glavno agitatorično sredstvo so bila dozdaj predavanja, ki so bila ponajveč v izobraževalnih društvih. Drugo sredstvo je bila pisana beseda iu neprecenljive važnosti so dobri zgledni agitatorji. Zeli, da pristopa vedno več abstinentov »Abstinentu«, razširjanje »Piščalke« iu priporoča novo »Protialkoholno knjižnico«, ki bode posebno dobro služila predavateljem. Predavanja naj se razvijejo še bolj kot zdaj. V vsakem društvu naj se priredi vsaj dvakrat na leto predavanje o abstinenci. Priporoča mladinske krožke. Najboljša in najuspešnejša pot do mladine so pa matere, katerih prva in največja dolžnost je, da ohranijo svojo deco pred krutim demonom, razdiralcem družinskih ognjišč. Nasvetuje, naj ustanavljajo samostojne krožke po krajih, kjer je nekaj somišljenikov. Prihodnjo sliko o delovanju »Abstinenta« si misli tako-le: »Abstinent« naj bo središče protialkoholnega gibanja na Slovenskem. Njegovo glasilo bodi »Piščalka«. Redno naj izhaja protialko-holua knjižnica. Predava naj se mnogokrat, in sicer zistematično. Posebno skrb obračaj društvo na mladino, delavstvo in na ženstvo. Po drugih krajih slovenske zemlje izven Ljubljane naj sc ustanove abstinenčni krožki, ki naj so v tesni, ozki zvezi z osrednjim društvom in stalni odjemalci njegovih publikacij. Ti krožki naj pridno prirejajo predavanja. Društvo »Abstinent« naj pridno goji zabavne društvene večere, mladini pa naj daje v nadomestilo gostiln in drugih telesno in zdravstveno škodljivih zabav — telovadba. Da pa bo moglo društvo doseči svoj namen, je treba, da jo podpirajo moralno merodajne oblasti iu zlasti duhovščina, zdravniki, učiteljstvo, kakor se godi to po drugih deželah in državah, kjer zanje abstinenčna misel krasne sadove. Dr. K re k pripomni govoru g. Podles-nika: Odobrujeni svet, da bi se odslej vedno prirejala iu praktično uredila različna zborovanja, da bi bila mogoča tudi živahna debata, ki je danes še nemogoča, ker pri nas zanjo niso še tla pripravna. Treba bi bilo zato takih shodov na več krajih široni Slovenskega: na Goriškem ob novi železnici. Koroškem in Štajerskem; povsod naj bodo združeni naši somišljeniki v skupno organizacijo, ki naj prireja shode po enotnem načrtu. Saj se naši ljudje zanimajo za to stvar iu smem trditi, da tako pridnih učencev in učenk noben učitelj nima, kakor ste bili vi danes, ki ste rešili svojo čast. Kongresi bodo morali imeti tudi vedno dovolj izobraženih moči. Jaz sam sem proti svoji navadi šel prosit našega vladnega namestnika in mu razlagal, kako bi bilo prav. da bi smeli tudi srednješolski dijaki pristopiti abstinent-skemu društvu. Govoril sem mu dalje ponižne besede, naj bi morda zdravnike in učiteljstvo opozoril na naš shod. Toda na te uljudne prošnje od vlade niti odgovora nismo prejeli. Da vlada našemu gibanju ni naklonjena, jc s tem jasno pokazala. In vendar moramo priznati, da naše društvo namenoma ui spravilo v pravila nobene stvarce, ki bi imela kak drug značaj, nego abstinentski. K sklepu pripomni, da se abstinentno gibanje v velikem ne more razširiti, nego pri ljudeh, ki so skoziuskoz demokratskega mišljenja. Birokracija ne more tega storiti; če je kdo od nje pri kakem abstinentiiem društvu, že mu kličejo: Glej, društva so prepovedana, in ti kršiš državne zakone. — In vendar bi morali skrbeti, da se naše ljudstvo že v šoli organizira za tako koristno gibanje iu ostane v organizaciji tudi ko pride iz šole. Alkohol in tisek. Poroča M. Moškerc. Živa beseda pridobi pristašev, a le v ožjem krogu. Natiskana misel pa vname v lepi navduševalni besedi tisoče bravcev. Misel, za katero se zavzame časopisje, je zmagala. To prav dobro razumejo nasprotniki abstinenčne misli. Nemški proizvajalci opojnih pijač so ustanovili v strahu pred posledicami protialkoholnega gibanja ilustriran list »Leben« v Berolinu. List prinaša poleg pomografičnih spisov tudi v vsaki številki članek proti abstinenci, in zahaja tudi v naše kraje. Odločno protiabstiuenčen je na Slovenskem en sam list, ki izhaja pod sinjim goriškim obnebjem. Škoda zanj, da sledi takim zgledom, ko ima vendar namen, da bi kaj bolj koristnega delal. Indiferentno časopisje jc pravzaprav nasprotno, ker vsak indiferentnik sc norčuje iz abstinence. Velika škoda abstinenčnemu gibanju so iudifirentni listi. Tako je ž njimi, kot z večino ljudi, ki so mirni, dokler jih kdo ne poizkuša vzbuditi. Abstinenci prijazni listi poročajo o absti-ncučneni gibanju iu ga ob priliki priporočajo. Odločno protialkoholno časopisje pa gre ne glede na levo in desno odločno v boj za abstinenco. Abstinenti imajo dolžnost, da širijo protialkoholne časopise, prijazne pridobivajo, indifereutne in nasprotne pa odločno pobijajo. V vojski je treba brezobzirnega orožja. Časopisje naj prinaša posebno poročila, vidna v posebni rubriki, uči naj bravce, in naj agitira za abstinenco. Za tem sklepnim predavanjem zaključi predsednik g. profesor F. .larc I. slovenski protialkoholni kongres. Književna poročila. Za abstinente: Kai ie torej z alkoholom? Vsem ki so dobre volje, pojasnjuje M. V. 70 v. — Kalati, Početek protialkoholnega gibanja na Slovenskem, 50 v, Ha\v, Konig Alkohol. Fin Auf-ruf ziim Kampfe gegen den Frbfeind, 30 h, Ferstl, I)ie Alkoiiolfragc der (iegenwart. Seclis Vortrage 1 K 44v, Bcrgman-Kraut, (iesehiehte der Anti-Alkohol - Bestrebungcii. Fin Obcrblick iiber die alkoholgegnerisehen Bestrebungen aller KulturlSuder scit den iilte-sten Tagen bis auf die Gegenuart. Mit be-sondere Beriicksichtigung des Vereinswesens, 8 K 64 h, Helenius, Die Alkohollrage. Fine sociologiseh-statistisehe Untersuchung 7 K 20 v, — Juliusburger-Forel (iegen den Alkohol. I K 20 1), — Gageur, Eine verkaunte Tugend. Die Segensspuren der Fnthatsamkeit ini Reiche Gottes. 42 h, — Ballmann, Trlnken und Spielen, 42 h, — Ballmann, Leben heisst (ie-niessen! 48 h, — Wetzel, Das let/te (ilas. Fin Biichlein f ii r Jung und Alt, 42 h. Stenske slike: I. VVeichselhauui-Heniiing, povečane slike zdravih iu po alkoholu poškodovanih telesnih organov 4 K, 2. Beehtold, Podoba obtoječa iz 8 slik: 3 slike predoču-jejo prizor iz praktičnega življenja treznega človeka, 3 slike pa prizore iz življenja pivca, ena slika predstavlja zdrave iu ena po alkoholu poškodovane telesne organe, l K 80 v. Antikvarijat. Vse spodaj naznanjene knjige so nepoškodovane. Priporočamo posebno čč. gg. novomaš-nikom v nabavo: Hunolt S. .1. Christliche Slttenlehre Iiber die evangelischen \Vahrheiten. In Sonn- und Feiertagspredigten eingetheilt. 12 vezanih zvezkov. (Priznano najboljši propovcdnik.) 1842 in 1843, samo 25 K, Obera. Prakti-sches Handbuch iiir Katecheten, enthaltend den vom osterreichischen Gesammtepiscopat approbierten »grossen Katechismus« mit kur-zen Wort- und Sacherklarungen, I. 1899. 998 strani vez. (K 10:50) samo K 5:---Roggl- Lechtthaler, Zuspriiche im Beichtstuhle nebst Bussvorschriften nach den evangelischen Pe-rikopen und Festen des Kirchcnjahres. Mit einem Anhange von Zuspriiehen nebst Bussvorschriften f ii r besondere Klassen von Po-nitenten. 500 strani broš. (K 2.40) K 1.50. --Jaegers Der Katechet. Ausftihrliche Frklii-rung des katholischen Katechismus als praktisehe Anleitung zum Katechisieren. I. in II. zvezek lepo vezan, I. 1899 in 1902 (K 15. ) K 6.—. — Mey, Vollstiindige Katechesen f ii r die untere Klasse der kath. Volksschule. Zu-gleich ein Beitrag zur Katechetik. Mit einem Anhang: »Der erste Beichtunterricht«, I. 1898, 493 strani vez. (K 5,40) K 3.—. — Hilgers, Klelnes Ablassbuch. Auszug aus P. Franz Be-nngers grosserem Werke »Die Abliissc, ihr Wesen und Gebrauch«, I. 1896, 458 strani (K 5.28) vez. K 2.20. — Chaignon, Der Prie-ster am Altar oder die \viirdige Darbringung des hI. Messopfers, 1. 1894. 295 strani broš. (K 2.16) K 1.20. — Cramer, Der apostollsche Seelsorger oder: der Seelsorger \vie cr sein und wirken soli, 1. 1890. 400 strani vezano (K 3.60) K 1.80. — Bourdaloue, Fastenpredig-ten, 2 zvezka. 1. 1869, vez. K 2.40. — Kelirin-Kellers, Handbuch der Erziehung und des Un-terrichtes, zunachst f ii r Seminarzoglinge und Volksschullehrer, I. 1900. 450 strani, vezano (K 4.20) K 1.80. — Manning - Schmitz, Das ewige Priesterthum, I. 1891, 256 strani, broš. K 2.40. Katoliška Bukvama v Ljubljani. igid. 14 otroška obleka od 3 do 10 let, obstoječa iz suknjiča za vesljače, M in kape. Angeško skladišče oblek o. ■**»»•*»»««» w a «f* , Ljubljana, Mestni trg 5. 15(57 III 8 1 »•v* Prva zaloga r>£5 portland in roman cementa je v trgovini FRAN STUPICA v Ljub ljani, Marije Terezije cesta poleg „Figabirta". 886 16-11 i vedno svežega » dovškega in trboveljskega I ■ 1111111M111111 IM 111II11111111111111111111111 i i IM1111111111111 iT) 111 J .Katoliška Bukvama' v Ljubljani priporoča za praktično porabo naslednja priznana dela: Maier-Bode, Der praktisehe Landwirt. handbuch fur Land wirte, Haustierbesitzer, Gartner, Winzer. Mit vielen hundert Abbildungen und 18 Farbendrucktafeln. Vez. K 8 40. Probst, dr. Georg, Handbuch der gesamten Landwirt-schaft. Bearbeitet von Landestierzuchtinspektor dr. Aitinger, Direktor Balster etc. elc. etc. K 2 40. Gauchcr, Handbuch der Obsikultur. K 24 40. Ziirn, dr. Ernst, Der Erwerbs-Obstbau. Seine Torderung und praktisehe Ausfiihrung durch Landwirte, Gartner und Garten-freunde. K 6 60. Strupi, dr. Simon, Živinozdravništvo. Vez. K 4 10. Zipperlen. Der illustrierte Haustierarzt, ftlr Lam'wirte und Haustierbesitzer. Eine Darstellung der Gesundheilspflege der Haustiere, sowie eine Belelirung iiber das Aeussere, Geburtshilfe, Hufbeschlag u. s. w. und iiber die Krankheiten samtlicher Haustiere. Zugleich ein Handbuch tur Tierartzte und Hufschmiede. Vezano K 8 40. Bleiweis vitez Trsteniški, dr. Janez. Nauk kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 1 00. Bleiweis vitez Trsteniški, dr. Janez, Nauk kako pomagati živini o porodu in kako po porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. Vezano K 120. Jl/onsus, Alois, Allgemeines Lehrbuch der Bienenzucht mit 4 Tafeln und 354 Abbildungen. K 10. Menotti dal Piaz, Handbuch des praktisehen Weinbaues mit besonderer Beriicksichtigung der Reconstruction von \Vein-garten. Mit 154 Abbildungen. K 600. Zimmerer. Krautersegen. Die Bedeutung unserer vorzilglichsten heimisehen Heikrauter in Sitte, Sage, Geschichlo und Volksglauben; ihr \virtschaftlicher und industrieller Nutzen und ilire praktisehe Vervvendung als Hausmittel. Fur die Jugend, das Volk und deren Freunde zur Belehrung einer religiOssinnigen Naturanschauung. Mit 56 Pflanzen-Tafeln. Vezano K 9 60. Kneipp-Reile, Das groBe Kneippbuch. Ein Volksbuch tur Gesunde und Kranke. Samf vielen Abbildungen, Pflanzenatlas, Anatomie des Menschen etc. etc. XXIV -j-1314 Seiten und 20 Pflanzentafeln. Vezano K 14 40. Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. Vezano K 140. Kohlmann, Kubiktabellen iiber runde, gesehnittene und beschlagene Holzer, bereehnet nach Metermali Vezano K 4 50. Kohlmann, Kubiktabellen iiber runde gesehnittene und beschlagene Holzer, bereehnet nach Fulimall Vezano K 3 60. Christ Lucas, Gartenbuch fiir Biirger und Landrnann. Eine gemeinfabliche Anleitung zur Anlage und Behandlung des Haus-gartens und zur Kultur der Blumen, Gemiise, Obstbaume und Reben, einschlietilich der Blumenzuchl im Zimmer. 13. Auflage. Mit 276 Abbildungen. Vezano K 4 80. Puhlmatins Handbuch der Homoopatischen Praxis. Anleitung zur klinischen Uniersuchung Kraiiker und zu deren Behandlung nach homoopatischen und diatelisehen Grundsalzen etc. Mit 142 in den Text gedruckten, zum Theil colorirten Abbildungen und 47 chromolithographirlen Tafeln Zweite Auflage. Vezano K 19 20. fffnrVieležoJ M bakcr, cink in me- M M denino S Hj kupuje po najvišjih cenah JH[ » {1 Franc Stupica A trgovina z železnino ii na Marije Terezije cesti M L v Ijubljani. 8(j3 Proda se dobro ohranjen klavir, Več se izvi pri Nikolaju Loboda, organistu v Mekinjah, p. Kamnik (Gorenjsko). 15 s 3-2 Zidarji in delavci se takoj sprejmejo Pred škofijo št. 3/1 v Ljubljani. 1609 3—2 Graščina Breitenau (Zalog) oddaje za krajši ali daljši čas v najem s 1. ali 15. avgustom najvišjemu ponudniku svoj ltiio 3—J mlin in žago pod gradom »Luknja« na Dolenjskem. — Voda je vedno dovolj močna za celo leto in je vse v dobrem stanu. Pismene ponudbe naravnost na graščino Breitenau, p. Novo mesto. w 21 se dobž le pri SINGER Ko. akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. gmr Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov. Odvetniški koncipijent z legalno subst tuci.jsko pravico, sprejme mesto odvetniškega koncipijenta. 1 ° I 1 6-4 Naslov povč upravniAtvo tega lista. Vinfgar restavracija Jos. Žumer se priporoča častitim gostom, lelovičarjem, ob šolskih izletih, in sploh izletnikom. Z naravnim vinom, svežim pivom, okusnimi toplimi in mrzlimi jedili. /a zaba\o jc pijanino. Na razpolago lastni vozovi in konji. Večji obedi naj sc izvolijo pravočasno naznaniti. 1031 12