Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplaian 16 fld., za pol leta 8 fld», za četrt leta 4 fld., aa jedsa
mesec 1 fld.10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eslo leto 12 fld., sa pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., za jeden nesec 1 fld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlclja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednlštvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iivzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne,
Štev. 241.
V Ljubljani, v torek 20. oktobra 1896.
Letni It XXIV.
O spremembi domovinskega zakona.
(Govoril v državnem zboru poslanec Povše.)
(Konec.)
Jedea zastopnikov kmečkih občin, in ta je bil dosedaj jedini, kateremu ta predloga ni bila všeč, je omenil, da to hudo zadene nekatere kmečke občine ; temu jaz prav rad pritrdim, posebno kmečke občine, v katerih obrt zelo cvete; toda nekaj je res: nad 95 odstotkov občin bi bilo olajšanih, in jaz mislim, razmerje 5 : 95 govori tako jasno, da mora vender tudi oni, v čegar volilnem okraju se take občine nahajajo, višje ceniti, da veliko množico olajša, kakor pa, da bi hotel nekoliko občin rešiti. (Dobro I)
Kolikor časa bodem ud državnega ali deželnega zbora, se gotovo ne bodem odtegoval delovanju, katero hoče, da se mora kmečkim in tudi mestnim občinam, če so neugodno ali bolje rečeno preveč obložene, pomagati.
Huje kot mesta bodo prizadete kmečke občine i obrtnimi središči. Mesta zamorejo doklade pripisati in jih povišati, z jedno besedo, bodo imela že še kake pripomočke. Nadalje bodo prizadete one kmečke občine, v katerih so se razvila obrtnijska središča.
Pri nas na Primorskem in Kranjskem je malo takih kmečkih občin. Občine bodo deloma odškodo-vane z dokladami, katere bodo dobivale od dohodninskega davka onih tovarn. Mnogo slabeje se bode pa godilo kmečkim občinam okrog teh obrtnih središč. Res je, pritisek v obrtna središča vrši se popolnoma jednakomerno, kolikor časa vladajo tam razmere, katere ne prisilijo ljudi k izseljevanju, s tem. da se ne dobi tam več cenih in zdravih stanovanj, in se morajo v bližnjih kmečkih občinah
LISTEK.
Sreča.
Slika. — Spisal P. Ž.
(Dalje.)
II.
V	farni cerkvi in v podružnicah so zvonili zvonovi jasno, veselo, da so se spajali zvoki v krasno velikonočno pesem. Velika nedelja I In solnce je sijalo skozi malo okno tako gorko, tako razkošno v nizko sobo ; ljudje so hodili v prazničnih oblekah mimo hiše, smejali se in razgovarjali ; tam poleg ceste so se igrali otroci s pomarančami in piruhi.
V	sobi je sedela Pelinovka in si podpirala glavo z obema rokama. Tako tesno, tako žalostno ji ni bilo pri srcu še nikoli, kakor danes. Ni si upala med ljudi s svojo zakrpano, staro obleko, s svojim izsušenim obrazom in objokanimi očmi. Kakor bi ji ležalo na duši vse uboštvo, vse žalostno življenje teh dolzih, dolzih let, tako jo je tiščalo v prsih in ji stiskalo grlo ... In kakor prej nikoli, prišlo ji je na jezik vprašanje:
„Zakaj mora biti tako ?"
In lepa mlada leta ji stopijo pred oči . . .
Lahko bi bilo drugače, ko bi jo hotela poslušati, staro Baltičevko ... Ah, kakšno prijetno živ-
naseliti, katere to hudo zadene, ker ne morejo za zidanje šol in drugih zavodov pripisati doklad oni tovarni na davke, katere kot velika obrt plačuje. Na vsak način bode torej naloga deželne vlade, da osnuje okrajno ali deželno zvezo, v kateri bodo našle vse preobložene občine pomoč, in jaz mislim, da bo v tej vis. zbornici le malo zastopnikov, kateri bi ne pritrdili tej pravični terjatvi.
Vender imamo pripomoček, da celo vprašanje kolikor mogoče mirno izvršimo in rešimo tako, da bo v tolažilo, to je, da skrbimo za zavarovanje.
Ker je že več govornikov za in proti temu vprašanju govorilo, zato o tem le nekaj besed; le jedno naj mi bo dovoljeno omeniti, namreč, kako naj sodimo o zavarovanju v slučaju bolezni ali nezgode v obče.
Gotovo jaz ne občudujem dragega administrativnega stroja teh družb, moram reči, da vedno z nejevoljo berem, kako visoki odstotki se za administracijo plačujejo. (Odobravanje.) Seveda je res, da je vsa stvar v povojih in če bodo merodajni krogi: državni zbor in vlada svojo dolžnost spolnovali in k zboljšanju silili, se bode lahko marsikaj nepotrebnega odpravilo.
Res je, 1. 1893 — samo za to leto so mi številke na razpolago — se je 88S6 pohabljenim delavcem izplačala lepa svota 660.907 gl. in bolniške blagajne so v istem letu nad 11 milijonov goldinarjev izplačale, vsekako svota, katero moramo veliko imenovati, katera je tisoč solz obrisala, marsikje revščino pregnala in tudi marsikateri občini, katera že velike doklade nosi, s skrbjo za te nesrečne ljudi prizanesla. (Odobravanje.) Odkritosrčno moram pri-poznati, čeravno politično-konservativni stranki pripadam, da bi se jaz ne mogel pramagati delovanju, katerega cilj bi bil rešitev socijalnega vprašanja v veliki meri, pritrditi, in jaz mislim, da morajo ljud-
ljenje je bilo pri nji. Lepa Nežika je bila njena ljubljenka.
Časih, po kosilu, ko so dekle in hlapci odšli na polje ali na senožeti, sedla je starica v mehki naslanjač in poklicala Nežiko, svojo hišino. In Nežika je prihitela, sedla gospodinji nasproti, razprostrla po mizi šivanje in pričela delati. Baltičevka je živahno mežikala s svojimi sivimi, dobrovol;nimi očmi v drobnem, nagubanem obrazu in prigovarjala svoji ljubljenki.
„Kaj ti je hudega, Nežika, da hočeš od mene proč? Slabo se ti ne godi in jaz te plačam še boljše, če se ti zdi doslej premalo . . . Oh, ti sanjaš, kako boš srečna, v kakšnem raju boš živela, ali jaz ti povem, — vendar, ne, nečem te strašiti ... A če si količkaj pametna, moraš vendar sama sprevideti, da se ne moreš nadejati druzega, kakor revščine. Kaj ima on ? Svoje roke ... a niti dela nima, kakor sem čula . . . Glej, Nežika, ostani pri meni. Na stara leta mi boš delala družbo in ae bo ti žal, to ti rečem. Jaz moram imeti kakšnega človeka poleg sebe, da se malo pogovarjam z njim, — in ravno tebe bi hotela, zato, ker te imam rada . . . Premisli se Nežika in ostani I"
Nežika pa je pogledala časih proti durim, če ne prihaja kdo, da bi zmotil ta neprijetni razgovor . . . Izmuznila se je, kadar se je le mogla, da bi ji ne bilo treba poslušati tega večnega prigovar-
ski zastopniki na to delati, da se zavarovanje za bolezen in nesrečo vedno bolj razširja in spo-polnuje.
Mi pa se bodemo dela, čeravno je videti tako velikansko, namreč o starostnem zavarovanju, oprezno lotili, jednako kot se ga je že Nemčija poprijela. Huda so leta, v katerih si je Nemčija svojo izkušenost pridobila; pa kdor celo gibanje starostnega zavarovanja v Nemčiji zasleduje, mora priznati, da se razmere od leta do leta boljšajo. Celo podjetje je v Nemčiji velikansko, in jaz mislim, da bi nam v Avstriji pri naših obrtnih razmerah ne bilo treba tako daleč segati, in mi bodemo marsikaj lepega dosegli. Ce država svojim ljudem starostno preskrb-ljevanje pod imenom pokojnina zagotovi, —in vender je na tisoče državnih služabnikov tudi pri železnicah, kjer je v zadnjem času, ko jc bil Bilinski predsednik železnic, tisoče železničnih služabnikov starostno zavarovanje zadobilo, — če n. pr. družbe, zasebne železnice, da še celo zasebne tovarne tako ravnajo — v izgled povem le brnške tovarne, katere so napravile družbo in že stotisoče, da, milijone starostne oskrbnine in bolniških denarjev izplačale — če je to mogoče, potem je vsakemu, ki ima resno voljo, mogoče to vprašanje rešiti pomagati, in jaz mislim, če zbornica in vlada svojo dolžnost spol-nita, potem ne stojimo pred nepremagljivim delom, ampak ga bodemo končali, s tem bo pa tudi celo breme, katero bode domovinski zakon mestom prinesel, olajšano. (Odobravanje.)
Nekoliko besedij bi še rad spregovoril do gospodov iz kmečkih občin, kateri niso prav posebno navdušeni za ta predlog. Naj se nikar ne udajo sirenskim glasovom onih gospodov, kateri predlagajo, da se predloga vrne odseku. Ta predlog je videti zelo prijeten in mikaven ; dotični gospodje priznavajo, da domovinska postava potrebuje reforme in
janja ... In gospa Baltičeva ne razume teh stvarij prav nič I Seveda, stara je, revica, pa je pozabila, kako mislijo mladi ljudje . . . Moj Bog, dan na dan naj bi bila zaprta tu v sobi in v taki družbi! . . . Gospa je sicer dobra, prijazna, — a vendar: pri nji živeti v večni samoti, kaj tacega bi ona, Nežika, ne mogla prenesti . . . Naposled pa : čemu vsa ta ugibanja ? Četudi morda v uboštvu, s Francetom bota živela srečno ... In zakaj ravno v uboštvu ? Zmirom vendar ne bo brez dela, posebno kadar se oženi. Potem ima takoj več ugleda med ljudmi in rajši bodo naročevali pri njem . . . Ej, vse bo dobro, o tem niti misliti ni treba. Gospa Baltičeva skrbi samo zase; boji se, da bi ji ne bilo dolgčas sami, a kako bi bilo hudo nji, Nežiki, brez Franceta, na to sebičnica niti ne pomisli ne . . .
In Pelinovega Franceta in Nežiko so oklicali v farni cerkvi svetega Pavla. Baltičevka je napravila Nežiki polno obleke in vsa pohištvo poročencema.
To je bilo uriskanja in petja, ko so se peljali od poroke. Nežika je bila vsa kakor omamljena. Vse krog sebe in pred seboj je gledala v svetli prozorni megli; vse se je bliščalo, vse je plesalo pred njo. Motila je ni niti najmanjša težka misel ... a tudi jasne slike lepe prihodnosti so se ji vrtile tako hitro pred očmi, da niti za hip ni mogla nobene ustaviti in se napajati z njenim pogledom.
(Konec sledi.)
5* ^ /o
trdijo, da se mora če veliko boljša postava napraviti. —
Pomislite, da imate pravo na svoji strani, da zanj delate in se borite, in kedor si je svest svojega pravičnega delovanja, njemu ni treba izročati se sirenskim glasovom. (Tako je!)
Je pa tudi še nekaj bolj važnega, in tu govorim vsem zastopnikom kmečkih občin. Ko bode domovinska postava enkrat sprejeta, potem, verjemite mi, bodete dobili izvrstne zaveznike za nadaljno preobražbo in razširjanje socijalne reforme. Zakaj ? Eavno v vprašanju za starostno in invalidno pre-skrbljevanje bodete dobili najboljše zaveznike, kajti žalostno je toda resnično, zastopniki mest lahko izdatneje v državnem zboru nastopijo, kakor zastopniki kmečkih občin, in jaz sem prepričan, da se bode tega vprašanja v trenotku vse poprijelo.
Ce pa ostanemo pri starem domovinskem zakonu, da se bode zgodilo laissez faire laissez aller, in leta bodo pretekla, predno se bode na resno rešitev tega vprašanja mislilo. (Prav res !)
Zastopniki velikih mest pa naj mi dovolijo, da smem spregovoriti sledeče besede:
Ne zamerite nam našega zahtevanja po raz-bremenjenju in po naši dobri pravici. Naši boljši ljudje gredo proč, kmečke občine jih vzgoje za krepke delavce, in če so ti vojake doslužili, ali mislite, da pridejo k nam domov nazaj ? Ne, zapuste nas in gredo proč. Kam ? V velika središča.
Ravno Primorsko in Kranjsko, obe Trstu sosedni deželi, ste, kateri svoje najboljše ljudi oddajate tržaškemu pristaniškemu mestu. Potem pa mislim, da imam pravico reči: če Vi Laše dobro vzgojene ljudi dobivate, kateri 40 let delajo in v Vaših mestih vso svojo moč porabijo in žrtvujejo, zgolj v hasek dotičnih obrtnih krogov, potem Vas prosim, bodite toliko usmiljeni in krščansko čuteči, da porečete: ti ljudje so se v delu za nas izrabili, mi jih hočemo tudi oskrbovati, če bodo ubožali (Odobravanje.) Ne pahnite nas proč, ne delajte kot mož, kateri citrono, ko jo je ožmel, skozi okno na gnoj vrže. (Živahno odobravanje.) Vi bodete pa pri nas, zastopnikih kmečkih občin, tudi pravično misleče somišljenike našli, za vse predloge, kateri se tičejo rešitve socijalnega vprašanja.
Pa tudi do onih, kateri žele, naj se predlog vrne odseku, torej do zastopnikov mest, naj mi bo dovoljeno nekaj kratkih besedij.
Ali mislite, da bodete s tem kaj pridobili ? Mislim, da smem reči: Ne! Mi smo na tem, da nas razpuste, naši dnevi so šteti. V novi državni zbor bodo prišli novi možje z drugimi nazori, in mislite, da se ne bo našla lahko večina, da se eventuelno določi čas petih let za pridobitev domovinske pravice? (Odobravanje).
Jaz mislim, da ! torej tudi to dokazovanje Vam ne kaže koristi. Vi se upirate določbi, da se z letom 1891 začne čas, od katerega se šteje pravica za pridobitev domovinstva.
Vi morebiti v novi zbornici skusite, da se bodete morali kaj hitro klanjati tej dolžnosti, za katero Vam sedaj ta predlog dovoljuje časa več let.
Predno končam, povem, da sem jaz za obe stavljeni resoluciji. Resolucija Eaišerjeva meri na to, da se vlada pozove, vse mogoče predloge staviti, kateri se tičejo socijalne reforme, posebno invalidnega in starostnega preskrbljevanja.
Zakaj da jaz to resolucijo podpiram, to sem 2e v svojem govoru kazal. Ravno tako sem za resolucijo Roserjevo, katera se tiče klatežev in ciganov. Jeden izmed gospodov zastopnikov mest je danes govoril proti tej resoluciji in se je na čuden način trudil, protidokaze navesti. Rekel je namreč, del ciganov se bode različnim narodom asimilival, drugi pa izmrl. Jaz ne blagrujem in ne zavidam onega naroda, kateremu se bodo cigani asimilivali in ž njim pomešali. (Veselost). Kar se pa druzega tiče, da bi cigani izumrli, moram reči: to je jako rodovitno pleme. (Iz nova veselost.)
Kdor je videl te ciganske čete — in jaz mi-slim, dotični zastopnik mest je imel redko srečo videti te druhali — ta bo videl, da je na hrbtu vse obloženo z otroci; tu se niti misliti ne sme, da bodo tako hitro izmrli. (Tako je 1)
Ce vlada na to gleda, da se ta velika nadloga za deželo odpravi, bode veliko dobrote napravila kmečkim občinam, katere morajo, kot sem jaz dokazal, pod težkimi bremeni že tako zadosti trpeti. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Državni zbor.
Dunaj, 19. oktobra.
Vlada je zbornici predložila z ozirom na večletne prošnje in interpelacije načrt zakona, da se cena živinski soli primerno zniža, da državna skladišča prodajajo živinsko sol po 5 gld. meterski stot v vseh avstrijskih kronovinah izvzemši Dalmacijo po pogojih, katere bode vlada določila v posebni naredbi. Živinska sol pa se ne bode smela vporabljati v druge namene, prodajalci bodo pod strogim nadzorstvom. Po vladnem načrtu stopi zakon v veljavo dne 1. jan. 1897. Načrt bode pretresal preje proračunski odsek. Posl. Steiner predloži peticijo mesta dunajskega za spremembo obrtnega reda glede krošnjarstva.
Prva točka dnevnega reda je poročilo budget-nega odseka o cesarski naredbi z dne 24. avg. glede podpor po uimah poškodovanim.
Predsednik opozarja, da dotični nujni predlogi pridejo posebe v obravnavo.
Posl. dr. Dyk naglaša, da vlada sicer vedno priznava bedo poljedelstva, a vendar se ne ozira na prošnje ljudskih zastopnikov, kajti podpore niso v nikakem razmerju z elementarnimi škodami. Sedaj se dovoljuje 200.000 gld., ki se bodo razdelili v sedem kronovin.
Govornik nasvetuje resolucijo, naj bi se vlada ozirala tudi na one okraje, za katere ni še določena nobena podpora.
V istem smislu govore poslanci Bauer, S w i e ž i, Formdnek, Kaiser in Kaftan.
Vladni zastopnik dr. Roža naglaša, da ljudstvo napačno sodi, ako misli, da mora država ali povsem ali po odstotkih povrniti elementarne škode. Vlada se drži stališča, da mora država le tedaj dovoljevati podpore, ako deželna sredstva ne zadoščajo. (Ugovor.) Sicer pa je stiska ali nujna potreba le tedaj, ako po uimah poškodovanim preti gospodarski propad. Zato je mogoče, da stoteri in stoteri, ki so občutljivo prizadeti, ne bodo dobili podpor, kajti tu velja: „Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal".
Posl. Purghart: Ljudje se že obešajo!
Predsednik opozarja P u r g h a r t a , naj ne moti govornika.,
Purghart: Resnico smemo povedati.
Vladni zastopnik nadaljuje: Govorniki s Češkega so vladi očitali, da še ni pričela poizvedovanj. Istina pa je, da vlada ne čaka nujnih predlogov, temuč že preje sama po svojih organih izvrši preiskave glede škod (?). Tako je tudi češki ces. namestnik doposlal osrednji vladi svoje poročilo o zadnjih škodah. Lansko leto se je od kredita 400.000 gld. porabilo 325.000 gld. Govorniki so naglašali, da je Bvota 200.000 gld. prenizka. Ta svota pa je bila določena že v avgustu, in ker so poročila iz Dalmacije in Štajerskega došla še le pred tednom, zato bode vlada morala zahtevati nov kredit v te namene. Vlada je večinoma že nakazala prve podpore, za Dalmacijo jo nakaže ta mesec, in tako bode za prvo silo pomagano.
Posl. Bi an ki ni toži, da se Dalmacija prezira, in da oblastva prepočasi vrše poizvedbe glede škod.
Posl. Purghart naglaša, da se poizvedbe ne vrše tako, kakor je trdil vladni zastopnik.
Predsednik govornika pokliče k redu. Zbornica nato vsprejme ces. naredbo.
Nato je v nadrobni debati o domovinskem zakonu govorilo več govornikov; prihodnja seja v sredo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. oktobra.
Program kandidata za izprazneni goriški mandat, grofa Attemsa, ki ima dosedaj, kakor se zatrjuje, največ upanja do zmage, obstoji nekako iz nastopnih „obljub". Grof Attems oblju-buje, da bode zagovarjal pravice italijanskega pre-valstva v Gorici, ako se jih bode kedo drznil kratiti, nasprotno se bode pa tudi oziral na narodne pravice slovanskega naroda goriške grofovine. Nadalje izraža, da je voljan prevzeti preosnovo italijanskega kluba v državni zbornici, ako se tak klub omogoči in pokaže koristen in se bo oglasilo zanj zadostno število članov. O svojih političnih nazorih pravi kandidat, da je vseskozi liberalen, vendar pa ne pripada onemu modernemu liberalizmu, katerega so razdejale v teku časa razne zmotnjave, pač pa pri-
sega zvesto na zastavo liberalizmt, .katerega je vsadil Bog v dušo V8acega posamnika in ki se je v 1. 1848 precizno izrazil". Grof Attems je sovražnik narodnega prepira, marveč hoče biti pravičen napram vsem narodnostim in porabiti vso moč za delovanje narodnogospodarske smeri ; posebno se hoče poganjati za povzdigo kmetijskega in obrtnega stanu. Vse pa hoče storiti, sklepa kandidat svoj oklic, ne iz sebičnosti, pač pa le, ker ga kliče meščanska dolžnost.
—	Kandidat hoče toraj vsem vse dobro, toda le na papirju. Kaj poreko neki njegovi sedmeri protikan-didatje.
Mladočeške zahteve v državnem »boru. Poljski list „Cas" prinaša neki iz popolno zanesljivega vira, da nameravajo Mladočehi takoj, ko se reši domovinski zakon, staviti nujni predlog, naj se uvede češčina kot drugi uradni jezik na Češkem in Moravskem ter češčina in poljščina kot uradna jezika v Sleziji. Sedaj preide imenovani list na stališče državnozborskih strank napram predlagateljem. Tu se glasi, da bo poljski klub vsekako glasoval za narodno jednakopravnost in se bodo torej vsi njegovi člani strinjali z Mladočehi, ako ti ne spremene svojega stališča. Toda po njegovem mnenju ne ostane dolgo tako, marveč se pokaže občutljiv preobrat. Radikalni del mladočeškega kluba je že v manjšini in ne manjka mnogo, da jih večina popolno ne izbacne iz svojega kluba. Ako se pa to zgodi, potem pa tudi Poljaki obrnejo za vselej hrbet.
—	O izbacnjenju govoriti je po našem mnenju še nekoliko prezgodaj, kajti vsa zadeva je odvisna od češko-poljske koalicije.
Ogerski židovski liberalci, posebno pa njihovi kolovodje, so pokazali minulo nedeljo najvišjo stopinjo svoje surovosti. Ze v zadnji številki smo omenili, da je bilo v nedeljo na delu vse, kar leze in gré. Od prvega ministra do najzadnjega pouličnega kričača, vsi so imeli opravila čez glavo, kajti šlo se je malone povsodi za to, da se popolno premagajo „klerikalci" ter z lepa ali grda ostavijo s kandidatom vred zborovalni prostor. Skoro na vseh židovsko-liberalnih shodih ni bilo slišati druzega, kakor zlobno obrekovanje katoliške ljudske stranke, jedini finančni minister Lukacs se je nekoliko strožje držal stvarnega poročila o obnovitvi nagodbe. Naj-gorje pa je prijemal katoliško ljudsko stranko sam ministerski predsednik baron Banfîy. Načelnik vladne stranke, kateri se je že mnogokrat dokazala korupcija, mož, ki je dovolil bratom Košut stotisoč goldinarjev, ta si upa trditi, da se samo nekateri pre-napeteži vsled lastne koristi nočejo sprijazniti z novimi cerkveno - političnimi zakoni, vsi drugi so pa popolno prepričani (?), da so se uvedli ti zakoni, ne da bi bili najmanje užalili čut ali škodili interesom prebivalstva. Ko bi minister le malo bolj pomislil, da se novim zakonom ne protivijo samo nekateri nezadovoljneži, marveč ogromna množica prebivalstva in da je katoliška ljudska stranka že sedaj nastavila svoje kandidate v 80 krajih, govoriti bi moral drugače. Kdo toraj zavija?
Obisk ruskega carja v Franciji je še vedno na dnevnem redu pri večjih politikih v Evropi. Posebno pa se veliko govori in piše o tem, kako hočejo posamne francoske stranke izrabiti obisk carja v svojo korist. Mej prve te vrste moramo prištevati seveda sedanje in bivše ministre. Minister Barthou je priredil minulo nedeljo nalašč v to svrho nekak shod v Oloronu, kjer je nad vse povzdigoval Meli-nejevo ministerstvo ter njegove zasluge za pridobitev velike „milosti", da sme Francija uživati sad neomejenega zaupanja velikega naroda, namreč Rusije. V Bordeaux u trdil je pa ravno nasprotno Raymal, ko je naglašal, da je carjev obisk vspeh velikih priprav, pri katerih so se neumorno trudili republikanci. Konečno pa noče zaostati znani Emil Olivier, ki biva sedaj večjidel na deželi, in po vred-niku lista „Gaulois" bobna v svet, da se je sedaj dognala zveza, kakoršno je on zahteval pred 25 leti. Na ta način iščejo slave vsak po svojem načinu, da celo izmišljujejo si mnogovrstne anekdote, katere baje kot očividci trosijo mej prebivalstvo o caru v Parizu, menda za to, da bi „absolutni" republikanci in komunisti ložje pozabili na blizu sedem milijonov, katere so vodje potrošili povodom carjevega obiska.
Vstaja na Kubi, o kateri smo pred nedavnim povedali nekaj zanimivosti, se neki kmalu spremeni v vojsko z Zveznimi državami, ki provzročuje Španiji že sedaj veliko skrbi. Stališče generala Wey-lerja je zelo omajano. Akoprav ima na otoku skoro celo španjsko armado, vender ne more biti kos težavni nalogi. Vsled tega mu je baje vlada že dolo-
čila rok, do katerega mora ali dovršiti nalogo, ali pa odložiti svoje dostojanstvo. Vlada je baje že tudi določila, da bo njegov naslednik ali vojni minister Azcarraga ali pa Martinez Campos. Uvidela je namreč potrebo, da se mora v najkrajšem času rešiti kubansko vprašanje, ker sicer stopi na noge zopet predsednik Zveznih držav Cleveland, ki je že jeden-krat resno namignil španjski vladi, naj ne oposto-šuje popolno brez potrebe kubanskega otoka. Vojska s Clevelandom pa Španiji gotovo ne diši, vsled tega si bode prizadevala vse, da se reši še večje nevarnosti.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. oktobra.
(Molitve za lepo vreme.) Prevzvišeni gospod knezoškof zaukazujejo, naj se izpostavi prihodnjo nedeljo, dne 25. t. m. po vseh farnih cerkvah ljubljanske škofije Najsvetejše skozi eno uro v ta namen, da bi nam ljubi Bog dal in ohranil lepo vreme. Cas za izpostavljenje naj določujejo čč. gospodje farni predstojniki sami. — Naprošeni smo, da objavimo to naredbo tem potom, da se hitreje razve.
(Slovensko gledališče.) Veliki uspeh, kateri je dosegla opera „F a u s t" pri prvi predstavi v tekoči sezoni, jamči, da bode tudi današnja repriza dobro obiskana. V četrtek se bode, prvič na slovenskem odru predstavljala Schillerjeva „M a r i j a S t u a r t", jeden najkrasnejših umotvorov svetovne literature. Za to igro, katero je pokojni Cegnar preložil tako, da je vredna velikega Schillerja, se naša drama že več tednov skrbno pripravlja in je opravičeno upanje, da bode predstava v vsakem oziru izvrstna.
(Domačim posojilnicam) se naznanja, da naroča „Zveza Kranjskih posojilnic" direktno blagajne, katere dobiva po najnižji ceni in se toraj posojilnice opozarjajo, da ne kupujejo od agentov, ker bi prišle v škodo. Posebno se pa svarijo pred nekim „Barenkopfa" ki se neopravičeno sklicuje celo na predsednika „Zveze".
(Iz Križev pri Tržiču) se nam poroča: Nov član katoliško narodne organizacije je „Katoliško izobraževalno društvo v Križih pri Tržiču", ki se je osnovalo v nedeljo 18 t. m. Ta dan je imelo tudi svoj prvi občni zbor, pri katerem se je izvolil naslednji odbor: Jož. Vole, predsednik; Ivan Jezeršek, predsednika namestnik; Ivan Aljančič, zapisnikar; Franc Perko, knjižničar; Jernej Gros, blagajničar, in odborniki: Lovro Konjar, Jožef Gradišar, Jožef Naglič, Franc Logar, Franc Zaplotnik. Visoko c. kr. deželno predsedništvo je potrdilo prekoristno novo društvo z odlukom dnč 21. sept. t. 1. Namen društvu je — kakor govori § 2. društvenih pravil — izobraževati ude na podlagi katol. vere, vzlasti po načelih izraženih v okrožnici Leona XIII. o delavskem vprašanju z dne 17. maja 1891; voditi jih do prave krščanske omike; po moči pospeševati njihovo dušno in telesno blagostanje; prirejati jim pošteno zabavo ter skrbeti za njihovo pravno varstvo. V ta namen (§ 3.) prireja podučna predavanja in zabavne shode; ustanovi svoj pevski zbor in lastno knjižnico; po moči podpira obolele ude, ki vsled nezadolžene nezmožnosti niso za delo, in skrbi za pravno varstvo svojih udov. — Novemu društvu je takoj prvi dan pristopilo lepo število mož in mladeničev. Dal Bog novemu, od vseh dobromislečih že dolgo in težko zaželenemu društvu svoj obilni blagoslov 1
(Iz Logatca.) Pretečeno nedeljo, dne 18. t. m. vršil se je shod logaške kmetijske podružnice v šolskih prostorih v Dolenjem Logatcu. V priprosti in zelo poljudni obliki predaval je tajnik kmetijske družbe gosp. G. Pire nad eno uro o zboljšanju travnikov, o živinoreji, o sadjereji in o druzih kmetijskih zadevah. Divjačini, kot zajcem in srnam, ki delajo kmetu na polju, na sadnem drevju in pri mladih sadikah v gozdu dosti škode, je bil pa govornik precej prizanesljiv, ker je bilo mej poslušalci mnogo strastnih lovcev navzočih. Mnogobrojno ljudstvo, ki je izvanredno pazljivo sledilo njegovim besedam, se bo brez droma držalo dobrih nasvetov, da si kaj izboljša svoj težavni stan. Po končanem pohvalnem govoru vršila se je volitev predsednika in novega odbora. Predsednikom bil je izvoljen nad-učitelj v Dolenjem Logatcu g. J. Turk; nadalje odbornikom sledeči gg.: Smole, posestnik v Dol. Lo-
gatcu, J. Lenassi, posestnik v Gorenj. Logatcu, Fr. Gostiša, posestnik v Gorenj. Logatcu, Iv. Albrecht in Iv. Korče, posestnika v Hotederšici.
(V Toplicah na Dolenjskem) se je zdravilo letos 555 strank z 690 osebami. S Kranjskega jih je bilo 600, 80 it ostalih avstrijskih kronovin in 10 ino-zemcev.
(Iz Kranjske Gore.) Uže je nekoliko pozno, pa bolje je enkrat nego nobenkrat; zato prihajam še le „post festum". Omenjati mi je dveh stvari. Prva stvar je naš someuj. Imamo v letu dva. Prvi je o veliki noči. To je komaj sejmica. Postavljata se le dva šotora, k večjemu trije. Drugi somenj pa je navadno velik, močno obiskan. Biti bi imel v ponedeljek pred praznikom posvečevanja vseh cerkva. Pa kakor rečeno imel bi biti, taktično pa je uže v nedeljo, in koledar družbe sv. Mohorja ga tudi kaže na nedeljo. Pravijo, da bo drugo leto res v ponedeljek, prav kakor to kaže listina, ki dovoljuje somenj le za ponedeljek, ko pa bi bil v ponedeljek praznik, je somenj še le v torek, kar listina naravnost pristavlja. Do sedaj se je somenj pričenjal uže v soboto dopoludne, glaven somenj je bil v nedeljo, deloma tudi še v ponedeljek, prodajali pa so tudi še v torek in sredo. Sliši pa se, kar bi bilo tudi želeti, da se bodo odslej držali ponedeljka. Zi sem-skih dni bi se dalo marsikaj reči o tukajšnem življenji. — Letošnji somenj je bil bolj slabo obiskan. Ne vem, kje je uzrok, v slabi letini ali tudi v slabem vremenu, ali v obojem skupaj. Prodajalcev je bilo dovolj, le kupčevalcev je bilo premalo. Goveje živine sploh ni bilo, pa tudi drobnice ne mnogo. — Imeli pa smo še drugo stvar, drugo slavnost srce dvigajočo, namreč blagoslovljenje kipa lurške matere božje, kakor je „Slovenec" uže naznanil. Slavnost se je vršila v sledečem redu. Iz župnišča je bil sprevod po vasi, kakor o veliki noči pri vstajenji. Hiše so bile lepo razsvetljene in praznično nadete. Razun obilne asistencije duhovnikov so se sprevoda vdeležili tudi si. uradi in mnogobrojno občinstvo. Sprevod sam je bil zelo ganljiv, da so se premnogim vtrinjale solze v očeh pri pogledu na krasno podobo Matere božje, ki je res najlepša te vrste. V cerkev prišedši bilo je blagoslovljenje podobe. Blagoslovil jo je preč. gosp. dekan Novak iz Radovljice. Za tem pa je bil slavnosten govor, katerega je imel preč. gosp. Rozman, kanonik iz Ljubljane. Komur je ostalo oko suho pri sprevodu, privabil je zares ognjevit govor sedaj solzo v oko. Vtis tega govora in slavnosti sploh je bil zares velik. Dal Bog, da bi bil trajen ! Govoru je sledilo darovanje in temu slovesna sv. maša, katero je daroval preč. gosp. kanonik Rozman. Tej prelepej podobi je oskrbel gospod Vurnik iz Radovljice prelepo nišo. Iidelana je iz lesa v gotskem slogu in sicer tako lepo, da vsem na vso moč vgaja. Ne vem, kaj bi bolj pohvalil ali prelepe fiale z okusno zdelanimi grbami ali polihromijo, ki tako prijetno prija očesu. To delo gospoda mojstra na vso moč priporoča. Ta prelepa niša ima pa še lepšo podobo, ki je vredna, da si jo ugleda vsakdo, ki pride v Kranjsko Goro. Za vse to gre pa v prvi vrsti čast osebi, ki je to napravila, in našemu vrlemu gospodu župn'ku Antonu Ž logarju, ki se je potrudil, da bi bilo vse res najlepše, kar se mu je tudi posrečilo.
(Iz Podbrezij) 19. oktobra. Zaradi vednega deževja narastla Bistrica vzela je dvema mlinarjema jezove, da imata škode do 800 gl. in ne bosta dolgo mogla mleti.
(Dar.) G. Fr. Gabrovšek, kateremu ni bilo mogoče vdeležiti se otvoritve „Narodnega doma", daruje v ta namen 2 gld. družbi sv. Cirila in Metoda. — Bog plačaj 1
(Utonil je) v Idriji 26letni Ignacij Božič. Vračal se je v nedeljo 18. t. m. iz cerkve proti domu. Pri klavnici, pravijo, prijela ga je božjast, naslonil se je na cestno ograjo, v tem ga je drugič zvilo in padel je v Idrijco. Enkrat je še prišel na površje, potem izginil. Trupla še niso dobili. Vjednem tednu toraj dvakrat nagla in neprevidena smrt.
(Slamnikarstvo.) C. kr. dežel, vlada je imenovala g. Matijo Oberwalder - ja iz Domžal učiteljem za pletarstvo. — Tečaj se je pričel 19. t. m. za občine Domžale, Dob, Jarše, Dragomelj, Ihan, Področje in Brezovico. Učenci iz teh občin se bodo
sredo v Dom-vsak četrtek.
podučevali vsak ponedeljek, torek in Žalah. Terzinci bodo imeli poduk Mengšani pa v petek in soboto.
(Samomora.) 16. t. m. so na StudeBcu iz Ljubljanice potegnili truplo nekdanjega pekovskega mojstra Roka Juhart. Pokojnik je bil že delj časa zelo otožen. Zapustil je vdovo in dva nepreskrbljena otroka. — V mestni vojašnici v Ljubljani se je 15. t. m. obesil prostak 27. pešpolka Anton Rauch.
(Razpisane službe.) V Podbrezju na Gorenjskem je razpisano mesto učitelja-voditelja v IV. plač. razredu ; v Poljanah nad Loko 2. učiteljsko mesto v IV. plač. razredu. Prošnje za obe službi do 5. novembra t. 1. c. kr. okr. šolskemu svetu v Kranju. — Pri c. kr. sodišču v Logatcu je do dne 7. novembra razpisana služba kancelista. Prošnje
c. kr. dež. sodišča predsedništvu v Ljubljani.
#
* *
(G. Martin Stih — oproščen!) Piše se nam iz Celovca: Kakor je „Slovenec" poročal, obsodilo je c. kr. okrajno glavarstvo celovško vrlega gosp. Martina S t i h - a na 50 gld. globe, ker je govoril na shodu na Trati o postavah, ki niso na korist kmetskemu stanu. Gosp. Stih kajpak n i plačal, marveč je tložil priziv, katerega je tudi „Slovenec" objavil. Slavna c. kr. dež. vlada koroška je prizivu ugodila in g. Stih a z odlokom od 13. okt. 1896 št. 26.940 popolnoma oprostila, ker razsodba okrajnega glavarstva „ni po zakonu utemeljena". — Po domače se to pravi, da je Mac Nevin od zgoraj dobil zopet pošteno brco, kakoršnih je dobil že več, ker nasproti Slovencem noče poznati postav.	—m—
(Šolska slavnost v Velikovcu.) Vabilo k slavnosti otvorjenja slovenske šole družbe sv. Cirila in Metoda v Sent Rupertu pri Velikovcu, ki se 'bode vršila v nedeljo, dne 25. oktobra t. 1. s sledečim vsporedom : 1. Ob 10. uri slavnostna pridiga v predmestni farni cerkvi v St. Rupertu, kojo govori č. g. vikarij Valentin Podgorc. 2. Po pridigi velika sveta maša in potem „Te Deum laudamus". 3. Takoj po cerkvenem opravilu slavnostno zborovanje podružnice sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico, ob ugodnem vremenu na vrtu nove šole, sicer pa v šoli sami: a) pesem „Naša zvezda," pojó gg. pevci iz grebinjskega Kloštra; b) pozdrav predsednika; c) slavnostni govor, govori č. g. stolni kaplan Matej Ražun; d) blagoslovljenje šole po preč. gosp. dekanu Janezu Wieserju ; e) pesem na čast sv. Cirilu in Metodu, pojó pevci iz grebinjskega Kloštra. 4. Ob '/,2. uri popoludne banket v gostilni gospe Ane Aufmuth v Velikovcu s prosto zabavo, govori in petjem. — Petje pri sv. maši izvršujejo slavni pevci iz grebinjskega Kloštra pod vodstvom preč. g. župnika Fr. Kormana; pri otvoritveni slavnosti v šoli oziroma na vrtu, in popoludne pri banketu sodelovali bodo v družbi s prvimi tudi slavni pevci društva „Gorotan" in želinjski pevski klub. — Železniška postaja je Sinčaves (Kiihnsdorf), od katere je v Velikovec kake pol ure vožnje. — Rodoljubkinje in rodoljubi, ki bodo prišli k tej otvorilni slavnosti in se udeležili tudi banketa, naj blagovolijo to javiti naj-dalje do 23. t. m. č. gosp. župniku Fr. Treiberju v Št. Rupertu pri Velikovcu (pošta Velikovec), da se pravočasno izve število udeležencev in se more potrebno oskrbeti. Obed stane 1 gld. 50 kr. brez pijače. — K tej pomenljivej slavnosti vabi vse Slovenke in Slovence od blizu in daleč najuljudneje
slavnostni odbor.
(Konfiskacija.) Zadnja številka „Siidsteirische Post* je bila zaplenjena zaradi dopisa iz Celovca o znanem postopanju okrajnega glavarja Mac - Nevina napram slovenskim shodom in govornikom. O istem
predmetu je pisala praška „Politik".
*
* *
(Z Goriškega.) Goriška konservativna „L' ecco del Litorale" je praznovala dne 19. oktobra svojo petindvajsetletnico. — V bogoslovnico goriško se je vpisalo letos 18 gospodov abiturijentov. Od teh je le osem za goriško nadškofijo. — C. mm. Uršulinke so si izbrale za prednico č. m. Skolastiko Corgno-lan. — Umrla je č. m. Alojzija S. Sušnik, prefek-tinja pri Uršulinkab, stara 71 let v noči mej 15. in 16. t. m. — V Prvačini se je otvoril poštni urad. — Na Št. Vidski Gori so ustanovili mlekarsko zadrugo. — Trtnej uši prišli so na sled v vasi Gojače,
Najbolje priporočena
ta preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera8'tSiv
I. Bezlrk,
okraj Komen. — Neki ribič iz Gradeža nameruje prodajati vsak dan sveže ribe v Gorici. — Oblačno nebo obeta dež.
Društva.
(Vabilo.) Dne 22. t. m. se odkrije nagroben spominek nepozabnemu tovarišu, bivšemu nadučitelju J. Ribnikar-ju v Dol. Logatcu. Odkritje se vrši po ob 10. uri dopoldne darovani slov. črni sveti maši z nagrobnim govorom in petjem. Po odkritji skupni obed v gostilni Arko. Oglasitve za obed sprejema do 21. t. m. J. Sega v Dol. Logatcu. Vsi prijatelji in znanci blagega rajnega se tem potom naj-uljudneje vabijo, da so polnoštevilno udeleže tega dokaza pijetete, kojo je v istini zaslužil blagi pokojnik.
(Novo društvo.) Ljubljanski tiskarji ustanovili so si novo društvo, katero se imenuje „Dobrodelno društvo za tiskarje na Kranjskem" in ima namen : podpirati po nelastni krivdi podpore potrebne tiskarje, kakor tudi njihove svojce (vdove in sirote), dalje dlje časa brez posla ali na potovanju se nahajajoče člane, k vojakom odhajajoče člane, kakor tudi deliti božična darila med revne tiskarske sirote.
Telegrami.
Dunaj, 20. oktobra. (Budgetni odsek.) Pododsek za investicijsko predlogo je izvolil načelnikom posl. Russa, zapisnikarjem pa posl. Szezepanovskega. Nato se je posvetoval odsek o načelu, po katerem bi odobril ali spremenil posamne točke vladne predloge, oziroma jih vstavil v investicijski proračun.
Dunaj, 20. oktobra. Včeraj se je otvoril avstrijski odvetniški shod. Udeležuje se ga 437 odvetnikov iz raznih krajev. Najštevil-neje so zastopane dežele češko, Moravsko in Galicija. V ime pravosodnega ministra je
pozdravil zborovalce sekcijski načelnik Kral, v ime dunajskega mesta pa podžupan Neumayer.
Poreč, 20. oktobra. Povodom birmo-vanja v Visinadi je imel škof Flapp daljši govor najprej v hrvatskem, in nato v italijanskem jeziku. Ko je pa odhajal iz cerkve, so ga pozdravljali Hrvatje in zmerni Italijani z „Živio-" in „Evviva-"klici, mej tem ko je druhal italijanskih zagrizencev kričala: „Morte ai Croati!" ter vsled tega provzročila velik nered, ki se je zadušil še le s pomočjo orožnikov.
Inomost, 20. oktobra. Prihodnjo sredo, dne 21. t. m. se zopet otvori promet na progi Oeblarn-Gröbming.
Pariz, 20. oktobra. Budgetna komisija je vsprejela predlog, da se zmanjšajo troški za vojaštvo za 372 milijona frankov.
Darmstadt, 20. oktobra. Cesar Viljem je dospel k obisku ruskega carja Nikolaja včeraj ob 2. uri popoludne. Vsprejel in pozdravil ga je na kolodvoru hesenski veliki vojvoda. Velika množica občinstva je cesarja navdušeno pozdravljala. Ob 4. uri se je povrnil cesar v Wiesbaden.
Carigrad, 20. oktobra. Sodišče je obsodilo v smrt na vislicah pet Armencev, ki so baje metali bombe povodom zadnjega klanja.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice-vdove nadvojvodinje Štefanije. "S»
Steklenica telja 20 kr.	126 (60-34) 6
Tujci.
18. oktobra.
Pri Maliču: Verderber iz Kočevja. — Latzko, Graf, Weil, Rebitsch, Oresnig, Kleiber, Sohneberg, Ornstein z Dunaja. — Kleinent iz Brna. — Bruss z Reke. — Wolf iz Zagreba. — Poklečki iz Karlovca. — Ralm iz Ilir. Bistrice. — Szyd-lowski iz Breznega. — Fehr iz Kozjega. — Berger iz Konjic.
Pri Lloydn: Samiz, Kraus z Dunaja.
Pri Juinern kolodvoru: Pück iz Giippingen-a. — Kollenc iz Idrije.
Pri avstrijskem caru: Golmayer iz Weissenburg-a.
Meteorologično porodilo.
	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju			X) ca te .
a				Vetrovi	Nebo	•c ° I -g-» 8 > >
19	9. zvečer	72ol	10-1	si. sever	dež	
20	7. zjutraj 2. popol.	7195 717 8	111 16-7	sr. jvzh. sr. jzah.	dež pol oblačno	15-1
Srednja včerajšnja temperatura 9 7°, za 0 2° pod nor-malom.
Najboljše, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Fernolendtovo ernilo za čevlje
tovarne,
Ijene na Dunaji.
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna creme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 62—41
c.kr. priv. ustanov-leta 1832
Prodaja materijala od knežjega dvorca.
Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni
stavbinski in drugi materija!,
kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu V Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Val. Accetto,
654 62-32	zidarski mojster.
rt
»o o
I*
o o*
jO
s
a a
H
Ct >
M a M
o a M
t §p 3 CO
u> 3 3 x>
Cj =	a
K: »••"■
> -o
o	J-
'¡2 o	o d a. a
h
a
s o
£ S* .S
— os 3 a <
tí = C 2'S S <M
tí <2 -3 tí . S «0 >5
o 5:3 «"g
•rm
05 F* tí
5 1
50 'Ji T3
.2
S
^ o S
_ -a d
g to O «j
•g 3-s
•H s W
■C s .
t) u. W Ü O 0 tí « -5
w
M S "O
s o s
O > w ®
-¿S ® a t? 2-S
S g
3 S
D -S a O N « 3
«0-E3-D€3£3€3£3#
Stanarinske knjižice
za stranke z urrdno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobš se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni v Ljubljani. •€3-E3€3-E3-E3-E3€3»
a a
D
D fl
0
Št. 80.731.
701 3—2
Razglas
mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo.
Zarsdi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1897. leta, naznanja mestni magistrat ljubljanski sledeče :
1.	Vsi tu prebivajoči mladeniči, ki so bili rojeni 1874., 1875. in 1876. leta, se morajo zglasiti v zapisanje
tekom meseca novembra letos
v ekspeditu mestnega magistrata.
2.	Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, je seboj prinesti dokazila o starosti in pristojnosti.
3.	Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi in pooblaščenci.
4.	Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§: 31., 32., 33. in 34. voj. zakona navedenih ugodnosti, imajo ali v mesecih januvariju in februvariju 1897. leta podpisanemu uradu, ali pa na dan glavnega nabora naborni komisi.ii izročiti z listinami opreml|ene prošnje.
5.	Oni, ki žele, da se jim dovoli stava izven domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti z listinami opremljene prošnje. V takem slučaji je moč istočasno zglasiti in dokazati tudi pravico do kake v §§ 31., 32., 33. in 34. voj. zakona omenjenih ugodnosti.
6.	Zglasiti se morajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanski službi, in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (mornarice) in so še stavodolžni.
7.	Kdor zanemari dolžnost zglasitve in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžuosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, izvirajoče iz vojnega zakona.
Stavljenec, kateri opusti predpisano zglasitev, čeravno mu te ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka po § 35. vojnega zakona in zapade globi od 5 do 100 gld., eventuvalno zaporu od 1 do 20 dni.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
1. dan oktobra 1896.
I > 11 11 a j s k a borz a.
Dn6 20.oktobra.
Sknpni državni dolg v notah.....101 gld. 05 kr.
Skupni državni dolg v srebru ... .101
Avstrijska zlata renta 4%......121
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101
Ogerska zlata renta 4%.......121
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	943
Kreditne delnice, 160 gld......367
London vista...........119
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58
20 mark............11
20 frankov (napoleondor)............9
Italijanski bankovci ........
C. kr. cekini......................&
10
95 10 45 15
25 90 82 \ 76 53 60 66
On6 19. oktobra.
i% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadoltnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Duuavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	, južne železnice 3% ,
„	, južne železnice 0% .
„	, dolenjskih železnic 4%
143 gld.	—	kr.
155 ,	25	n
190 .	—	#
99 .	—	n
137 .	50	a
129 .	75	n
107 „	75	n
112 .	—	
98 .	25	n
99 „	45	ñ
222 „	25	ñ
171 .	30	m
128 .	40	n
99 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........196	gld.	50	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	—	,
Avstrijskega rudečega križa srečko, 10 gld.	18	„	-	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	.	—	.
Salmove srečke, 40 gld........70	.	—	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......VI	„	25	.
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	.	—	.
Ljubljanske srečke.........22	„	75	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	153	.	75	.
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3387	.	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	420	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	100	„	25	.
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	60	„	—	.
Montanska družba avstr. plan..........83	,	75	,
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	153	,	75	.
Papirnih ruhljev 100 ........ 127	n	75	„
AT Naknp ln prodaja IS
, vsakovrstnih driavnih papirjev, «rečk, denarjev itd.
I Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. K a 1 a n t n a izvršitev naroiil na borzi.
Menjarnifina delniška družba
„M Ii tt C C R"
Wolizeile it. 10 Dtm«j, Ririihilfiritram 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in flnančnih stvareh, j
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoi|sklh vrednostnih i papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viaooega i abrestovanja pri popolni varnosti gtf naloženih glarnlo.