152 številka.
Izdanje za nedeljo 20. decembra 1896
(t Trsta, ▼ aebete initr 4ae 19 decembra 18»«.)
Tečaj XXI.
„ADliloBT«
tsV:;« po trikrat na tedan t iaatik ia.
v, iih »h torkih, Aatvtklh
1» ^oboCf«h. Z jutranje izdanje it-
hh ■ ob S. sr» zjutraj, večerno pa ah 7. •t t »čer. — Obojno ladanja stane: ■ i Kt.ee .t. I.—, ibtm Avatrfje f. 1.5» c« :r» «mh ... 3 - , , M V- 1 I«. ..„«.- . , , ~»'< l«t» . . VI.- . , .18.-
N»rg6nlflfi j* plačevat) aapra] na urnik«
»r ti ptilnženti naroininn in npravi m nzirn.
P nraiflca itr. vilko aa dobivajo t pi»> 4r-'^Ihui&Ii M nka v lrštu po 9 «t«, icven Trata po 4 lri,
EDINOST
Oglnai m rainna pa tarifa v potita; n naalova a debelimi Arkani •« plačuje
fraator, kolikor obaega navadnih vratie. 'oalaaa. eamrtniee in javne zahvale, do-mali epliiai itd. ao računajo po pcgndbi,
▼ai dopiai naj aa paiiljajo nreduiatru aliaa Caaerm.i it. 13. V»,»ka piana oaen biti frankavMi«. k«r n*frank >T»rm a« n* aprnjnmaja. Rok^piai »f> na »racajo.
Narninino, raklaAtietjv ic oglna* npra jama upritvniifio ulica Molie« pi»> aola hit. S. II. nadat. NaroSaiaa in eglaia j« plačevati loea Trat. Odprto reklante Beija ao proate pe«tni«».
61 * s i I o tlovantktia pellii6n«ga društva aa Primorsko.
, ►	J* mM".
našim gg.
Prod nekaterimi dnevi razposlali smo časti-tim naročnikom nakaznice, iz katerih je vsak razvid«! svoj znstanek do zvrsetka tekočega leta. Vilic temn večina ni ie doposlala zastane naročnine. Trosimo torej, da se odzdvejo opominu ter dopoaljejo zastanek najkasneje do 2 0. tekočega meseca, ker drugače bodemo primorani vataviti list.
Upravništvo „Edinosti**.
Za narodno jodnaknpravnost.
(Zvrictak.)
Poslanec dr. G r e g o r e c je zaključil:
Še jedno. Mi imamo porotni sodišči v Celju in v Celovcu, v katerih obsežju biva, kakor sem že rekel, kakih pol milijona Slovencev. (Poslanec Scbttcker: Tako P) Da, tako je. (Veselost.) Na teh porotnih sodiščih se do danes So nikdar ni prestala slovenska tožba (Čujte!), nikdar se še ni podalo sloveuskega poučenja obtožencu (Čujte!), nikdar se še ni sestavil slovenski zapisnik, nikdar se še ni izdala slovenska razsodba. (Čujte! Čujte!)
Tu treba, gospfida moja, reči nastopno: Ali so ta pol milijona Slovencev tako izredno dobri (Veselost) in rajski nedolžni, da državni pravdnik nikdar ne prihaja v položenje, da bi moral kakega Slovenca postaviti pred sodišče (Prav dobro. — Veselost.), ker vsi navihane!, tatovi, sleparji, ubijalci in morilci izhajajo iz nemške narodnosti (Živahna veselost.), ali pa ni res, k*r je trdil njegova ekscelenca v proračunskom odseku, da on jako sili na to, da se izvršujejo jezikovne naredbe.
To je ravno teorija in praksa pri njegovi ekscMenci. Teorija je lepa, ista ugaja tudi meni (Veselost), ne tako njegova praksa. Njegove besede in njegova dejanja so v nasprotju med seboj. Kako naj si tolmačimo to? Jaz sem »i tolmačil to jedn >8tavno po njegovem razmerju tlo namško-liberalne stranke.
Mi Slovenci poznamo njegovo ekscelenco že dolgo, toda le ne kakor prijatelja, ampak kakor
PODLISTEK
18
Krivoscška gostiln;).
Srbski spiski Gjuro Jak Bi (S; preložil A. B.
Soluce se je čedalje bolj nagibalo proti zapadu, a vročina ni ponehala, čedalje soparueje je bilo. Jug je pričel vleči. Človeku se je zdelo, da nosi s sabo ogrnjeu zračen tok. Ljudje, ki so se trudni in ožgani vračali s polja, ho se ustavljali v gostilni, de. hi s čašico žganja ali hladc-fiega vina uga-e nenavadno vročino. Kar je bilo poštenih ljudi, so šli že čez par minut domov ; drugi, katerim je ugajal gostilničin hlad, še bolj pa pijača, pa so ostali. Tako h?, je polagoma gostilna napolnila. Nekateri gostje so se s čim bavili, kockali so, kartali ali pa kleli; drugi so so kar opijali in delali tak hrup, da ni razumel človek človeka; ko se je stemnilo, je prišel tudi soduik s popom. Kmetje ho umolknili za trenotje, a ta dva nista ostala v gostilni, ampak odšla sta v posebno sobo, nadaljevat včerajšnji razgovor. Tu ju nihče ni motil, niti sam cincar ne. Siromak je imel opraviti čez glavo. Ljudje ao prihajali v jodnomer. Čez nekaj časa je vstopil tudi Kaka. To nikakor ni bilo kaj navadnega. Take kraje je obiskoval le o velikih
nasprotnika, in sicer iz deželne zbornice v Gradcu, kjer je poleg gospodov Waserja in Stremayra pomagal pobijati tudi najmanjšo slovensko narodno zahtevo. Tu li na novem mestu je njegova ekscelenca ostal zvest do današnjega dne sebi in svoji stranki. (Poslanec dr. vitez pl. Demnl: To je vendar prav dobro ! — Posl. Spinčid: Da, prav dobro, toda ne za avstrijskega ministra!)
Nemškoliberalua stranka je glasovala za člen XIX. £u j« blestela vsled tega v luči svobodomiselnosti, toda ona ovira, da bi se ta člen uporabil tudi za Slovaue, kakor sem že rekel. Jednako stoji stvar z gospodom ministrom za pravosodje. Tu v visoki zbornici, v odsekih, morda tudi v miuisterskem svetu v navzočnosti minlsterskega predsednika ga je najčisteja svobodomi-eluost, toda praksa je vsa drugačna, tu velja zopet drugačno načelo On ima n. pr. to načelo, da ne dopušča, da bi uapredovali slovenski uradniki v Spodnji Štirski, da jih s tem odpravlja na Kranjsko, da je iztisnil iz ministeistva cel6 slovenskega dvornega svćtnikn Abraraa in na njega mesto postavil protislovenskega agitatorja Geitscherja.
Še na neko posebnost bi opozoril. Komaj jedno leto je v službi in umel je pozvati v mini-sterstvo sedem gospodov iz območja višjega deželnega sodišča njegovega — to je že precej — in veČina njih so nemikoliberalni gospodje.
Jaz som zahteval vsrojem predlogu, njegova ekscelenca naj pozove sodne uradnike, da bi se natanjčno ravnali po obstoječih jezikovnih nared-bah. Na to je rekel on: To se itak godi. Toda odkritosrčneje je govoril in se izrazil nasproti poslancu dr. Vašatemu, kakor je vedela poročati „Deutsche Zeitung" od dne 30. okt. 1896.
Gospod posl. Vašaty je stavil jednako prošnjo kakor jaz do njegove ekscelence, gosp. ministra pravosodja; vprašal je namreč, da-li je njegova ekscelenca pri volji, da pozove podrejene mu oblasti, naj spoštujejo veljavne zakone, in na to je rekel njegova ekscelenca : Tega ne morem, kajti v levici združeni nemški liberalci bi se nam kar razpršili kakor vrabci. (Veselost. — Oporekanje.)
To dokazuje torej, da ima njegova eksce-
praznikih, danes pa ni samo prišel, marveč pil celo čašo žganja. Ljudje so ga pogledovali, spominjali se, da je siromak sedaj tudi brez strica, pomilovali so ga, a molčali. Le cincar je bil vidno nekoliko v zadregi, po strani ga je hodil gledat in skoro je bilo videti, kakor bi se ga bal. A strah ga je kmalu minul, kajti Raka j«? bil že ostavil gostilno. Gostilničar ga je spremil in še nekaj časa gledal za njim. Ko je videl, da je krenil proti tajnemu mestu, mu je zadovoljen nasmeh razjasnil obraz. Potem je po svoji navadi pogledal na nebo, a ni bilo videti niti zvezdice. Gosti oblaki so se kopičili na obzorju.
.Dež dobimo" je mrmral cincar, vračaje se v gostilno. Potem pa je šel v sobo, kjer jo bil sodnik s popom, in jima povedal, da je bil Rnka rovnokar v gostilni. Za prvi hip ju je to pač o-supnilo. A stvar ni bila tako nenavadna, da bi si bila zaradi njo dolgo ubijala glavi.
„Po kaj pa je prišel ?" je vprašal sodnik.
„lzpil je čašo žganja in zopet odšel".
.Srečno pot*, je odvrnil sodnik malomarno.
.Pa nevihta se bliža !u je nadaljeval cincar, ki se je že bal, da bi se pop in sodnik utegnila, kakor včeraj, pomuditl pozno v uoč, ,dež bo^toča
leuca neznausk respekt pred nemškoliberalno stranko, tak respekt, da si niti tega ni upal, da bi vnovič zankazal nemškolibeialnim uradnikom, da morajo izvrševati obstoječe zakone in naredbe. (Posl. dr. gMenger: Neverjetno!) Tako stoji v tDentsche Zeitung". To je vendar vaš list! (Opo. rekanje.) S tem pa je tudi dokazal gospod mini-minister pravosodja, da tuli on ne sodi v to ninisterstvo, in da bi prav za prav moral nehati biti pravosodnim ministrom v isti hip, ko njegova ekscelenca, gospod ministerski predsednik, resno misli se svojimi besedami, da hoče ustanoviti narodni mir.
Gospd la moja 1 XI. zasedanje te visoke zbornice se naglo bliža svojemu zvršetku in mi Slovenci stojimo se vedno sredi neodloSanega boja za svojo narodno ekzistencijo. Marsikateremu bi utegnilo to potrti pogum ; mene pa navdaja občudovanjem. Kajti, ako se dviga mal, ubog, nesrečen narod, ako zastavlja v«e svoje sile, ako se ne plaši nobenih žrtev, da obrani pravico do svoje narodne ekzistencijo, potem je to vredno občudovanja iu vspodbuja k vztrajnosti. P bo li tako, mi hočemo in bodemo vztrajali, to tem bolj, kar vidimo znamenj, da se naša poštena stvar vendar le polagoma bliža k svoji zmagi. Kajti, v prvo se slovanska plemena avstrijska vidno približujejo jedno k drugemu, se spoznavajo bolje, in vsled tega se uče tudi ljubiti se in vzajemno podpirati. To usposoblja slovanska plemena, da v doglednem času močjo in častjo zavzamejo ono stališče v monarhiji, ki jim je je določila Previdnost.
V drugo vidimo, da naglo propada najhujši nasprotnik narodne jednako,'ravnosti, nemško-libe-ralna stranka. Nikdar več se ne p »vrne ta stranka v to visoko zbornico v sedanji moči. S tem p j se zgublja oni pritisek, ki že mnogo let teži naše vlade, da ne morejo biti jednako pravične vsem narodom.
Nadalje bi bilo opaziti, da se vrši velik preobrat v duhovih: po liberalni stranki pospeševano materijal istiško svetov no naziranjc jelo se je umikati krščanskemu svetovnemu naziranju; krščansko svetovno uaziranje se jači vidno, narodi se zopet obračajo h krščanskim idejam in s tem tudi
in Rog vć kaj še vse ! Le na nebo poglejta, gospoda", ciucar je odmaknil zagrinjalo z okna, „grozno je videti !*
Pop in sodnik sta pogledala ven. Bilo je nenavadno temno. Od daleč se je čulo bobnenje groma in veter je tulil čez pu<to polje. Kmetje so se pričeli razhajati. Vsak je hotel priti do svoje hiše pred nevihto, iu cincar je mislil samo na to, da je od slehernega dobil denar, potem pa jih je sam poj al ven.
.Ven, ven, prijatelj, domov! Saj vidiš, kaka nevihta se bliža!*
Kmalu je bila gostilna prazna. Tudi pop in sodnik sta se že pripravljala d iuov.
„Ali si vzel žveplenk s seboj p» je vprašal pop šolnika.
„Ne. A tu jih je nekaj na mizi". In vzel je škatljico z ž>eplenkami ter jo vtaknil za pas.
„Tako, sedaj lahko greva".
.Čakaj, Ilogosav, da vzamem ključ", in pop je oprezno vzel ključ iz gostilniških vrat, spravil ga in prijel za kljuko. Ta hip se je čulo v zraku vršenje, žvižganje in stokanje in tam v daljavi votlo bobnenje.
(Pride še.)
h krščanski pravičnosti; in ta je temeljni pogoj prave, resnično pravične sprave med narodi.
Konečuo sera jaz tega meuenja, tU velika nevarnost, v kateri se je nahajala domovina pred kratkim in — jaz ne vem tega — se morda še nahaja, vendar odpre oči državnikom ter obrne njih pozornost do onih stebrev monarhije in dinastije, kateri stebri so zane*ljiveji in gotoveji nrcjo vsa politiku dvojnih in trojnih zvez, jas menim, do avstrijskih narodov. Toda te narode treba zadovoljiti, osvoboditi se morajo od vsake skrbi za svojo narodno ekzistencijo.
In tako v svojih narodih zadovoljena Avstrija gleda lahko zavestno v bodočnost, naj že pride potem, kar hoče. S tem sklepam. (Živahna pohvala in ploskanje.)
DOPISI.
Ljubljana 18. decembra 1896. [Izv. dop.] V spomin mi prihaja pravljica: Dva razposajenca sta se pretepala neusmiljeno; po cesti pa je prišel pameten mož in je vrgel mednju škaf — mrzle vode. Hipoma sta bila razposajenca jedina in vzajemno sta planila po miroljubu. In ta prizor imel je priliko opaž .vati vsakdo, kdor je čital nedavno naša dva ljubljanska dnevnika slovenska. „Slovencu" ni vfieč članek v .Slovenskem listu" : .Nekatere pozabljene točke slovenskega programa*. ^Narodu« pa ni všeč
—	umevno — .Položaj na Kranjskem". Svojih napak noče pripoznati nikdo. .Slovenski list' — molči. /.bezati jih je treba«. — „Ubežati se ne damo". Tako je prav I Neplodne polemike je itak preveč v ljubljanskih listih, tehtnih, občekoristnih sestavkov pa skoro — niči Vsi resni ljudje pozdravljajo taktiko novega neodvisnega glasila: pribijati fakta, sodi naj pa občinstvo. Tiste posa i ičmke. s katerimi stoji in pade kranjski prepir, je pač neumestno zamenjav h ti se strankama. Polemizovati dandanes z „Narodom" in .Slovencem", dejalo bi se polemizovati s petimi, desetimi osebami. Teh oseb je strah. . . . Boje se že nedolžnega prepirja, kaj bo šele v štirih, petih mesecih...
Vaš sestavek v .politiških vestih" : „Nur nicht ttber di Grenzen Krains*, obudil je v Ljubljani o b č o pozornost. V*e pričakuje avtoriteta« i'/ja^e m sicer ne od „Slovenskega Lista", ker ta je že zabeležil neovržiii fakt. Mož, ki je izustil te usodne besede, naj se opraviči pred narodom — sam! Med narod naj pride in pove naj mu sv<je menenje. Skrivati se za hrbti drugih, ni pošteno! In da miio nepristranski: ,.Xur nicht iiber die Grenzen Krains hinaus" dejatnk izvršuje tudi sedanja „narodna stranka". Izvenki-tujski Slovenci ste navezani na lastno svojo moč. Ustvariti bi se morala organizacija Slovencev v medsebojno podporo, ne gledč na deželne meje.
Te dni smo dobili nove ulične in hišne napise. Kakor znano, sklenil je pred leti občinski svet ljubljanski, da je uvesti v Ljubljani samo slovenske napis«. Tvmu sklepu se je uprla peščica ljubljanskih Nemcev, katerim je radovoljno pritekel na pomoč naš prejšnji slovenski deželni odbor. Občinski svet bi se. bil lahko še odločneje potegoval za siuuoslovtfnske napise s tem, da bi še jedenkrat pouovil ovižeui poprejšnji sklep. Ali z ozirom na .potresno katastrofo", z odrom na ostale čudne razmere in še bolj utrjeno prijateljstvo z Nemci, osrcčeui smo z dvojezičnimi napisi. Toda Nemci ne morejo biti veseli teh napisov. Nemščina na drugem mejiti je tako sramotno nevidna — kaže razmerje nemškega prebivalstva v Ljubljani
—	da bi biii zaiiie častnejši samoslovenski napisi. Hoteli so tako sami! Izposlujejo naj imjpopred pri svojih bratih v Mariboru, Celju itd. popolno jednako-pravnost v tetu oziru za tamošnje Slovence, in uživali jo bodo tudi oni v Ljubljani. Ker pa imamo na Kranjskem, kakor rečeno, jako čudne razmere, priskočili so baje nekateri sedaj še odločilni narodni možje na pomoč — ljubljanskim Nemcem. Čujemo, da ima g. župan Hribar jako težko stališče. Bog daj, da bi te vesti ne bile resnične » Ali vse je možno na Kranjskem, možno je tudi da dobimo naslednika D e ž m a n u. N«š vrli župan a* pač nobenemu ne ukloni ob vprašanju uličnih in hišnih n;>pis.,v, najmanj pa novodobnim .prvakom', k: v političnem življenju streljajo — kozle.
Nemškntarstvo vzdigoje glavo. V Tržiču je zmagala na volitvi župana „nemška" stranka, dasi imajo Slovenci večino v občinskem zastopu. Nem-škutarjem je pomagal čleu katoliškonarodne stranke. Govori se, da se je v uredništvu nekega tukaj-šnjega slovenskega lbta prepovedalo .preveč" ozirati se odslej na Slovanstvo v političnem pogledu in v podlistku Brez ogorčenja sprejemamo nemško račune od trgovcev, ki so »d Slovencev odvisni in nemške dopise od nedržavnih uradov. Referent najvažnejših deželnih zavodov je dr. Schaffer. Vsemu uemškutarjenju v deželnem odboru so vzrok tisti Slovenci, ki so dro. Schatferju dali tako moč, sebi pa privoščili — nedelavnost. „Landwehrkaserne" na deželni vojašnici se blišči še sedaj, da-si se je pred leti la tem napisu spodtikal tudi neki sedanji deželni odbornik in se je tega gospoda pozivalo opetovano, naj bo radikalen tudi kakor deželni odbornik.
Po Ljubljani letajo postreščki z nemškimi napisi na čepicah. Poanema jih baron Hein ter govori slovenski večini v deželnem zboru — samo nemški. Kranjska stavbena in industrijalna družba pridno razpletati svoje mreže, nemški kapital si gradi v Ljubljani hiše, slovenski pa spi. Slovenski očetje, možje, ki so v vodstvu narodne stranke, pošiljajo svoje hčerke v ponemčevalni zavod Hut-
tov----„Čitalnico" sooskubili prvotnega pomena.
Hote nas uspavati....
Vam se podtika, g. urednik, da svojimi Iju-I bljanskimi dopisi razburjate javno menenje. Mi pa j mislimo, da se je javno menenje razburilo samo ; ob »ebi po zadnji državnozborski volitvi, po skrajno ! separatističnem nastopanju slovenske .inteligence"
0	otvoritvi .Narodnega doma" in pozneje, o su-| spenziji Trstenjakovi in o koketovanju obeh slovenskih strank na Kranjskem — z Nemci!
F»olitišlc*3 vesti
V TRSTU, dne 19. decembra 189rt. |
Državni zbor. Zbornica poslancev je včeraj i nadaljevala razpravo o proračunu miuisterstva za I nauk in bogočastje. Za besedo se je oglasil tudi j posl. Spinčič. Govornik je povdarjal, da si itali-. janska stranka v Trstu in v Istri hoče sedaj pri-! svojiti gospodstvo tudi v cerkvi in je tožil, da je naniestništvo odreklo pravico do rekurza onim ! duhovnikom, ki vodijo matrike. Govornik je za-, liteval, naj vlada pripomore, da se zgrade, ozi-j roma popravijo nekatere cerkve po Istri ter je j izrazil nado, da ne bodemo morali dolgo čakati na uravnavo kongrue. V nekem kraju Istre je . nameščen župnik, ki je italijanski podanik in ne ume hrvaščine, tako, da ljudstvo ne razume njega ; in on ne ljudstva. To pa je prav v tistem kraju, j kjer so nedavno temu demonstrovali proti škofu i Flappu, ker je v cerkvi spregovoril par hrvatskih i besedi. Nadalje je omenjal govornik konvikta v ! , Kopru, v katerem je 60 Italijanov in en' | sam Slovenec. (Sedaj še-le je jasno, kolik po-j grešek je storil, da se je ta konvikt zasnoval v • Kopru.) In v očigled temu razmerju so siljeni hrvatski in slovenski župniki, da morajo prispevati za * 1-onvikt, kjer se poitalijančuje še ono malo sir* ■ \i gojencev. (Spiučičev govor prinesemo r -V, po -tenografiškem zapisniku. Ured.)
Avstrijski dvor ruskemu carju v čast. j Včeraj (18. po našem in d. po pravoslavnem ko- I ledarju) je bil god carja Nikolaja. Nj. Veilč. naš j cesar je priredil carju v čast slavnosten obed, na katerega so bili povabljeni: nadvojvoda O t o n, i ruski poslanik grof K a p n i s t s poslaničkim osob- j jem, minister za zunanje stvari G o 1 u c h o v s k i, ! ministerski predsednik B a d e n i, ministra Kal-!
1	a y in K r i e g h a m m e r in dvorni dostojanstve- \ niki. Na obedu je Nj. Vel. ce<ar nazdravil ruskemu ! carju. Za časa pojedine je svirala vojaška glasba. !
I z ogerske zbornice magnatov. V adresni razpravi je predlagal kardinal Schlauch, da se v adreso vsprejme odstavek, izrazujoči nado zbornice, da poznana mudrost Njeg. Veličaustva najde pot, po kateri se zagotovi verski mir v deželi. Mini- s sterski predsednik Banffy in minister Wlassics sta se izrekla proti temu predlogu in je zbornica res odklonila istega
Italijanska zbornica poslancev. Včeraj bo imeli zopet precej vroč dan v italijanski zbernici poslancev, razpravljali so namreč o apanaži za prestolonaslednika. Neizogibni Imbriani je zahteval namreč, da se skrči ali pa popolnoma odpravi
civilna lista (prispevek države za dvor). Nasproti linbrianiju ju z&trdil miuisterski predsednik Rudini, da ljubezen do kraljeve hiše savojske temelji tako globoko v narodu, da mu ne bode trebalo nikdar prijeti za orožje v nje obrambo, ampak 1« v obrambo;, časti domovine. Poslanec Imbriani se-veda ne more odpreti svojih ust, da ne bi žalil Avstrije. Tako je bilo tudi to pot. Rekel je namreč, da (J r nogo r a mu je simpatična zato, ker vidi v njej nasprotnico Avstrije. — Zboi niča je odobrila tudi eni dogovor med Avstrijo in Italijo o vzajemni skrbi za bolnike, o katerem je rekel te dni posl. Laginja v zbornici na Dunaji, da se je sklenil na škodo Avstrije. Dr. Laginja j« grajal tudi, da naša vlada ni storil* tega, kar je storila italijanska, katera poslednja j* že davno predložila italijanski zbornici v odobrenje. In rei vidimo sedaj, da je italijanska zbornica že odobrila oni dogovor, naš parlament in naša javnost pa bi menda niti ne vedela, da saje sklenilo kaj tacega, da ni dr. Laginja govoril o stvari. Altri paesi, altri eostumi.
Različne veati« Vprašanj* šolske takte po Istri. Te vprašanje razburja sedaj duhove kmečkega prebivalstvi po vsej Istri. Namenoma smo rekli .po vsej Istri-, kajti razburjenje ae ne omejuje samo na slovanska prebivalstvo, ampak se je v isti meri polastilo tuli italijanskega. Ko se je raznesel glas, da je večina deželnega zbora istrskega viprejela zakon o šolskih taksah, zašumelo in zavrvelo je po vsej pokrajini tako, da so se hudo prestrašili tudi italijanska gospoda. Strah jih je dovel do peklenske misli, da so pred ljudstvom zatajili svoje dete. Pomorjo laži iti klevete so sleparili ljudstvo in je uverjali, da ne oni, italijanska večina, ampak slovanska manjšina daje uvela nesrečno šolsko takso. Posrečilo se jim je res, da so za hip zbegali tudi naše ljudstvo, toda le za hip 1 Menda le redkoke-daj se dogaja, da bi imela laž tako kratke noge, kakor je bilo v tem slučaju. Kako ne 1 Z naše strani je bila akcija kaj lahka; nam ni bilo treba drugega, nego navajati takta. Dejstva pa so bila tako jasna, tako kričeča in tako neoporečna, da so morala v hipu odpreti oči našemu ljudstvu. In ljudstvo — tudi italijansko — jelo je odpirati oči, videlo je, od katere strani preti nevarnost njega interesom in — konec je bilo komedije italijanske gosj ode o „slovanskih poslancih, ki so u« veli šolske takse*.
Ko se je tako temeljito pojasnil položaj, morali so Italijani seveda premeniti svojo taktiko. Sedaj niso trdili več, da so slovanski poslanci u-veli šolske takse, ampak zvijati in izgovarjati so se jeli, da je italijanska večina le krvavečim srcem glasovala za ta zakon, da diugače ni možno po« kriti troškov za šolo, da se pokrajina s takso izogne drugim dokladaui itd. itd. Vsa možno so govorili gospdda, le tega jediuega niso hoteli povedati — iu to označuje Italijane —, da so se spomnili na .prevelike stroške* za šolo še le sedaj, ko je povsem zadovoljeno italijanskemu delu prebivalstva in bi moral priti na vrsto slovanski del prebivalstva. Snovanja šol slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu v prilog se boje Italijani, ker vedo, da vsaka nova hrvatska in slovenska šola je nov žebeljvrakev njih nad vlad j a, katero nadvladje se ne da opravičiti z nobene strani: ni z narodnega, ni s politiškega, ni z gospodarskega ni s kulturnega, ni z državnega stališča. Slovanske šole se bo j« torej, a Italijani menijo, da tej nevarnosti za njih supremacijo se izogu'jo najlepSe in najbolj v ceno a tem, da udtiše v ljudstvu vesolje do šole! Oni ume.jo računati dobro. Oni vedo dobro, da plačevanje davkov ni nikjer popularno in priljubljeuo, tudi med Hrvati in Slovenci ne ; najmanje pa med ljudstvom, ki se mora krvavimi žulji in potnimi sragami boriti za svojo ekzistencijo; med ljudstvom, tako siromašnim, da se mu zdi srebrni goldinar pol pr< moženja. Tako so torej računali Italijani: siromaštvo pojdi v boj proti — instituciji šole 1
Nafie novinstvo je tudi v tem služaju storilo svojo dolžnost v polni meri 1 Razjasnilo je način, kako je priSlo do zakona o šolskih taksah, opozarjalo je tudi vlado na nevarnosti, ki bi utegnile uastati iz teh instituciji šole, svarilo je ljudi pred nepremišljenimi koraki — kakorgnih more navdih-
niti hipna razburjenost — in kazalo je na pot, katero nam je nastopili. Posebno je opozarjalo ljudstvo, da upor proti zakonu zn,<ći zločinstvo, kateremu posledice so usodne, pač pa je dovoljena akcvja / a premembo ali odpravo zakona zakonitim p^tom ! To pot treba nastopiti in naši poslanci so tudi izjavili takoj da gMe šolskih taks nemudoma nastopijo to pot, kakor hitro se sestane deželni zbor. — Politiško društvo .Edin.44 pa je zasnovalo akcijo še posebej v ta namen, da bi se šolska taksa ne uvela že za leto 1896—1897, ker občine niti niso dobile izvrševalnih naredeb in ne vedo, kako in od kodi pokrivati to novo potiebščino. Tu gre torej za to, da se rešijo občine hude zadrege.
Akcija pol. društva ^Edinost" je torej vsa-kako znamenitega gospodarskega pomena za občine istrske. V dosego svoje svrhe zasnovalo je to društvo svojo akcijo na najširši podlagi, tako, da se je, pustivši na strani narodnostne prepire, postavilo le na gospodarsko stališče in je italijanskimi okrožnicami povabilo tudi italijanske občinske u-prave na sodelovanje v prilog siromašnemu ljudstvu. S tem je naše društvo podalo najlepši izgled spravoljubivosti in je pokazalo svojo pripravnost za zložno delo z Italijani istrskimi vsaj na gospodarskem polju. Takih izgledov je menda malo v razburkanih razmerah avstrijskih.
V tem hipu ne vemo še, da-li in v koliki meri so se odzvale italijanske občine človekoljub* nemil pozivu diuštva „Edinost", to pa vemo, da je vedenje italijanskih listov uprav škandalozno ; to časopisie se je pokazalo brezsrčno iu je pokazalo, da nuna srca za obupno stanje ljudstva po | Istri — tudi italijanskega ! Tržaški listi so brili } norce i/, nas ! Toda čemu bi se čudili temu 1 Ljudje, ki imajo svoja srca ukovana v denarju, kako } bi taki Iju tie imeli kaj zmisla za bedo in nadloge I prostaka? Čudimo pa se nekoliko „l>t.iii", ki živi vendar med ljudstvom in bi morala vendar nekoliko poznati vsaj bedo svojih italijanskih rojakov. Tudi ta list imenuje naše prizadevanje komedijo, češ: con code^te commedie 6 tempo di tinirlal
Čti) torej, t'. jadno ljudstvo po Islri: kdoi se trudi za olajšanje tvoje bede in tvojega stanja, ta igra komedijo I Tako trd£ Italijani l Torej tvoje koristi so tem tvojim „dobrotnikom" — komedija! Kes je torej, kar trdimo mi vedno, da italijanska gosjSda nimajo srcaza-te, trpeče ljudstvo, in da igrajo le grešno igro, kadar ti pravijo, da skrbe za tvoj blagor! Besede teh brezsrčntžev o volitvah ^o res sladke, ali njih dela po volitvah so grenita za-le, o s'1'ouiašno ljudstvo istrsko t In ta laška st tanka se bode igrala tako dolgo s tvojimi koristmi, dokler bodeš hotelo ti samo, o ljudstvo istisko, dokler se ne vzdramiš ua vsej črti in krepkim sunkom zdrobiš jarin, v katerega so te ukovait! Ljudstvo po Istri, zaponiui si to I
Podružnica družba sv. Cirila in Metoda na Greti priredi — kakor smo že javili — dne 5. t. m. svoj i veselico v krčmi .Rojanskega posojilnega iu kousuiunega društva*, blagohotnim sodelovanjem si. tamburaškega /.bora .Trž. Sokola* in si. pevskega diuštva »Zarja" v Rojanu. V kratkem se prijavi program tej veselici.
.Božićnica* te podružnice, ki seje imela vršiti prihodnji teden, se je odnesla na prihodnji mesec, ker je bil otroški vrtec zaprt radi slučajev bolezni med otroci.
Za .BuiiČnico" podružnice družbe Cirila iu Meto Iu na Greti so darovali nadalje sledeči gg.: J. Katalan l gld., F. K. 1 gld., I. Gerdol 2 gld., M. Venuti 50 nč., Valentin Piščanc l gld., Anton PiŠčanc BO nč., Fran Dollenz 2 gld., Fran Šmuc 2 krom. Neimenovani Barkovljan po g. J. Pertotu (Andrejevem) 20 kron.
Za „božićnico* se je znova nabralo v kavarni „Commerdo* 33 kron in 15 novčičev ; darovali so: g. Ivan Mankod 10 kron, g. Stepančič Gracijan 5 kron, g. Žitko Fran, posestnik, -1 krone, yg. Ku-šar, Hmeljak, Stekar, Žitko Anton, Hrušjanec in A. M. po 2 kroni, g. Belec Jakob i u g. Rutar Tomaž po i krono, g. Dominik 15 nvč. — Z zadnjo nedeljo izkazanimi 162 kron — ukupno 195 kron i u la nvč.
V pu&ico „Trž. podp. in bralnega društva — za družbo sv. Cirila in Metoda — je darovala gdčna. Z-rzuteva 1 rono mesto cvetk na krsto Vladimire ka Skrinjarjevega.
Za sežansko žersko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda se je darovalo in nabralo v gostilni gosp. Štoke v Trstu, 3 krone kakor pieosta-nek razprodanih „ciriliskih" šibie, svinčnikov in Gregorčičevih slik. Kakor preostanek .ćirilskih" šibic in svinčnikov je daroval g. Primožič 90 stot., g. Josip Sotlar 1 krono 52 stot. Gosp. Hmeljak iz Lokavca 1 krono. — V kavarni Stolfovi v Sežani je nabral najhujši krokar med krokarji 2 kroni 40 stot,
Občni zbor .Slovanskega pevskega društva" bode jutri dne 20. t. m. ob 1. in pol uri popo-ludiie v prostorih „Del. podp. društva", Via Molin piccolo št. 1.
„Obrtnijsko druitvo v Barkovljah* naznanja, da bode imelo v nedeljo, dne 3 januvarja ob 1. uri pop. v prostorih društvene krčme izredni občni zbor. Na dnevnem redu je prememba društvenih pravil.
.Zadruga voznikov gruiča* (ali oramoza) je
predložila magistratu ponudbo, da bi se voznikom povišalo plačilo za dovažanje grušča. Kar dobivajo sedaj od dotičnega podjetja — tako nam piše odbor zadruge —, je res berasko, kajti vozniki ne morejo ne živeti ne umreti ob takem zaslužku. Za vožnjo iz Bazovice, Gropade, Padriča, Opčin, Prošeka dobi l gld. do 1 gld. 10 nvč. Pomislimo le, koliko truda treba že za to, da se priredi grušč in potem se trudita z prevažanjem v Trst Človek in žival od solnčnega vzhoda do zahoda, da zaslužita boti goldinarček. Zadruga je prepričana, da si vozniki morajo .pomagati sam', kajti magistrat je odklonil ponudbo zadruge. Treba torej, da postopamo zložno iu vzajemno. Zadruga opominja sosebno voznike iz gornje okolice, da bodo postopali solidarno. Proti vsakemu, ki bode kršil vzajemnost, bode postopal odbor, kakor je bilo sklenjeno »a občnem zboru.
Nesreča ali zločin ? ! Včeraj je došlo kacih 40 Križatiov na pomorski zdravstveni kapita at. Razburjeni možje so se britko tožili proti čožijot-skiui libičem, katerim pripisujejo krivdo na tem d o g o d k u. Križani so zagotovljali svoje prepričanje, da so italijanski ribiči nasilno postopali proti ponesrečencem, iu da bi udušili klice na pomoć teh poslednjih, da so glasno trobili na svoje rogove, kar je bilo čuti tudi na kopno.
Ladijo pouesrečeuili Kr žauov so našli — kakor smo že sporočili — onkraj Gradeža. Čoln baje ni poškodovan. — Včeraj je parnik pomorske vlade ,Andrix* zopet ifkal ponesrečence. Imel je j seboj tudi potoplavca, ki je nad dve uri brodil na ' dnu morja v obližju Devina, toda vse je bilo za-; stonj. A ta brezv^peanost prizadevanj, da bi se j našla trupla ponesrečenih, še bolj razburja usmi-; ljenja vredno prebivalstvo sv. Križa. Hudo je, aks j rodbina vidi svojega redilca mrtvega pred seboj, I ali še hujša je ta negotovost, to koprnjenje v I strahu iu trepetu. V čast pa je našim okoličanom, i da se po vsej okolici pojavlja bratsko sočutje do j KriŽanov. — Včeraj smo javili, da je odredila pomorska oblast, da moiajo vse ribiške ladije italijanske biti na razpolago kompetentni oblasti. Danes se je odpravila ta odredba, kar so že nabrana vsa umestna poizvedovanja.
Bednim rodbinam ponesrečenih Križanov na korist priredi se prihodnji mesec veča veselica. Podrobnosti se priobčijo o pravem času. Slovansko občinstvo pa opozarjamo že sedaj na to plemenito 1 nakan Kdo naj bode prvi, ki pomaga bratu, ako , ne — brat ? !
Radi jutrinje nedelje izšla je 8. st. „Brivca" i danes. Ima dokaj zabavnega iu zbadljivega gra-! diva iu prav šaljivo sliko na I. strani. Novo leto ■ je tn ; prijatelji šale, požurite se z naročbo ! List i stane za vse leto le 5 kron ; posamična številka pa 5 nč. v Ubakarnah.
Iz Rojana nam pišejo : Nepoznani rogovilsži j so napisali minolo noč na neko hišo v Rojanu besede, hudo žaljive za našega župnika. One besede so bile napisane v italijanskem jeziku 1 Mi smo uverjeui, ila imamo tu zopet posla z lopovščino nasprotne stranke, ki prireja take grde stvari, da bi jih mogla potem podtikati nam in nas črniti pred svetom. Tako postopanje je tem gnus-nejo, ker sino dokazali vsikdar, da se hočemo boriti odprtim vizirjem iu dostojnimi sredstvi. Mi pobijamo sredstva in pota g. župnika, toda njegove osebne časti se nočemo dotikati 1
Legar v Pu!ju. Novoimeuov,.;, začasni zdravstveni nadzornik dr. Meerau«, dodeljen tukajšnjemu namestništvu, je dospel predsinočnem z Dunaja v Trst. Včeraj se je odpeljal v Pulj. Pred odhodom se je posvetoval s c. kr. namestnikom iu z dež. zdravstvenim referentom dr. Bohato.
O stanju epidemije poročajo: Do dne 17. t. m. je obolelo 603 meščanov in 468 vojakov. Dne 16. na novo obolelo 37 meščanov in 19 vojakov, umrla l meščan, 1 vojak. Od pričetka epidemije (konec oktobra) pa do 17. t. m. je bilo vsprejetih v mestno bolnišnico 164 oseb, obolelih za legAr-jem. (Teh 164 slučajev je vštetih v zgoraj omenjeni številki 603.) Od teh jih je umrlo 6, ozdravilo 44, ostalo torej v obskrbi 114.
Obskrba jetnikov. Za leto 1897. določeni so za obskrbo vsacega posamičnega jetnika ti-le zneski na dan: pri kazenskih sodiščih t Trstu 52 in pol nd., pri kaz. sodišču v Gorici 37 in pol nvč., v Rovinju 39 iu pol nvč., pri vseh drugih okrajnih sodiščih v podrofj prizivnega sodišča tržaškega pa 58 in po! nvč.
Tihotapstvo. Finančni organi so našli na Lloydovem parniku „Imperatrix", došlem iz Indija v Trst, 200 svilnatih, utihotapljenih robcev in nekaj tabaka. To blago so vtihotapili arabski kutilci, službujoči na omenjenem parniku. Iste kurilce so bili že 5 krat zasačili na tihotapstvu.
Zvršetek razprave proti mednarodnim tatovom. Včeraj se je završila pred dunajsko poroto razprava proti družbi Papakosta iu tovariši. Porotniki so soglasno pritrdili vprašanjem gled6 krivnje obtožencev in vsled tega verdikta je sodišče obsodilo : Papakosto in Stalia vsakega na 4 leta, AfTendakisa na 6 in Pribojca na 8 let težke ječe. Po prestani kazni je Papakosto, Atl>n-dakisa iu Pribojca izgnati iz naše države, Stalia pa staviti pod policijsko nadzorstvo. — Svoječasno izroč6 avstiijske oblasti vse štiri tatove Nemčiji, da jih bodo tamošnja sodišča sodila zaradi tatvin, izvršenih v Monakovem in po drugih mestih Nemčije.
Poneverjenje v uradu. Iz Budimpešte javljajo: Pri tukajšnji upravi avstro-ogerskih državnih železnic so zasledili veliko poneverjenje. Kolikor se je moglo konstatovati doslej, primanjkuje okolu 41.000 gld. gotovine. Ta denar je poneveril tajnik Anton Dietrich, katerega pa že od 12. t. m. ni več v urad. Predvčerajšnjem so odprli njegovo pisalno mizo. V njej so našli par pisem, naslovljenih na ravnatelja. V teh pismih priznava Dietrch, da je poneveril denarja, toda svote, pravi, da ne ve določiti ; povprečno sodi, da si je prisvojil 35 do 40 tisoč gld. — Uliegli nezvesti uradnik je ostavil v Budimpešti ženo in dvoje otiok. Policija je odredila vse potrebni*, da mu pride na sled.
Magnat — na obtožni klopi. Kakor poročajo iz Budimpešte, se bode v kratkem zahtevalo v zbornici magnatov d«voljenja za sodno postopanje proti grofu Ferdinandu Zichy-ju. Vzrok temu d* jo dejstvo, da je grof Zicliy povodom poslednjih volitev dvignil pest na nekega sodnika.
Proračun mosta Pariza za leto 1897. Baš objavljeni proračun razkošne fraucoike stolnice kaže te-Ie svote: Vseukupni dohodki 003,014.550 frankov; vseukupni stroški 326,274 550 frankov, torej primanjkljaja 22,260 OoO frankov ! Lepa svota, toda v razmerju — tout comme chez uous! — Stroški za šolstvo so proračunaui na 28 810.956 frankov.
Uporaba alkohola za razsvetljavo. Po naredbi francoskega ministarstva za trgovino se je sentavil strokovni odbor, da preišče in prouči, da-Ii se more alkohol uporabiti za razsvetljavo ulic iti hiš. Vse kaže na to, da se ta naloga reši na škodo alkoholistom, kajti dokazano je, daje alkohol bolji za razsvetljavo, uego-li petrolej in poleg tega ne udarja in ne probija skozi svetiljke in sode kakor petrolej. Alkohol, pomešan s plinom, pa daje poslednjemu mnogo m< čnej» svetlobo. V Ameriki je že razpisana nagrada za onega, ki napravi dobro svetiluico za alkohol.
Sodnljtko. 18tetnega kmeta Antona Kosmača iz Boršta obsodilo je tukajšnje sodišče včeraj zaradi težkega telesnega poškodovanja na 4 mesece težke ieče. Duć 18. oktobra t. 1. j<* v prepiru s kamnom 1 ranil svojega tovariša Miho Žrjava.
Odgovorni urednik Usta „II Lavoratore", Ivan Spaini, je obsojen zaradi tiskovnega prestopka na 50 gld. gtobe, oziroma 5 dnij zapora.
27 letni pisar Artur Chiadez iz Gorice je dobil zaradi hudodelstva goljufije in poskašeno goljufije osem mesecev težke ječe. Artur Chiadez je bratranec bivšega učitelja risanja na obrtni Soli v Piranu, Ljudevita Chiadeza, kateri je bil prei par meseci obsojen zaradi nesramnih dejanj na 3 leta ječe. Obsojeni je dal v pohrano nekemu prijatelju 7 gld. v denarju in pa svojo obleko. Artur Ciadez pa je dotičniku • ponarejenim pooblastilom izrabil onih 7 gld. in jih zapravil, obleke p& ni dobil, ker se je Še istega dne odkrilo sleparstvo.
Najnovejše vesti*
Dunaj 19. (Zbornica poslancev.) Minister poljedelstva je odgovoril na interpelacijo poslanca Krumbhol/a, da se vlada temeljito bavi z vprašanjem o omejitvi terminske igre s kmetijskimi produkti. S veje sklepe da presoditi po enketi zveden* eev in jih potem predloži zbornici. Zbornica je pričela razpravo o proračunskem provizoriju.
Dunaj 19. „Wiener Zeitnng" objavlja naznanilo finančnega ministerstva od 9. decembra, po katerem se zastava za trgovinske ladije avstro-ogerske monarhije uvaja tndi za c. kr. parnike finančne straže.
Pariz 18. Senat je odobril soglasno brez razprave kredit za vsprejem carske dvojice ruske iu je vsprejel na to soglasno proračunski provizorij za mesec januvarij.
Ti.rfovLn.lc« bPiojavke ln veatl.
pnalmpelt*. PAetricu /.» jBnon —■— —t-«i >»■<•< -i •pomlad 189« 8.1 ti do 8 17 Oves ea spomlad 5*92—5*94. Rizu spomlad 6.8t—6,81. Koruza za maj-juni 1897. 8 89 3.91
Ptoniok nova od 7* kil. f 8 05 815 od 79 8.35—8-40. 0'1 80 kil. f. 8 40—8*45 od 81. kil. f 8*45
8 60 , "d 82 kit. for. —.--leeme,, «10-8 —
proso 5 68 -6'10.
Pšenica: Slabe ponudbe in omejeno povpraševanja. Trg stalen. Prodaj* lOUOO met. stot., 6 nč. dražje. Vreme: oblačno.
Praifft. Ner»fln'rn»i nladkor for. 11 95, november* december 11 97 zopet mlačno.
Havrc>. Jf»va N'iiito* «ood aver«g« 7.a december 61 5) i« april 62.—. atalno.
Fambortj. H«n!o« roo ' '»v^rn^e december SO.50 r:s »ajnarp 1897. f. 51.—, sa september 6'J.— Lcum^hma buiztt 19 dooembra -h
flanes včeraj
Državni dolg v papirju „ „ v srebru Avstrijska rent« v 7.1»!»
„ H v ki-on<*V, Kreditne akcijo , , , London 10 Lat. , .
101.30 101*44 12325 100.80 371 25 119 95
Napoleoni.........S*.53l/
HO mark .	.	11.78 '
"Vi	45.45
101.25 101.55 123.20 lf.0.75 372.75 119 95
9.54'/, 11.77 44 4H
Borzni trg St. H
Sedanja razstava: Jako iuteresantno potovanje preko Moliakevo Bavarske.. Najnoveje iz-lošeno prvikrat.
Ustopnina 20 novč. otroci 10 nov.
r<3EXB£X3£X3£><3£><3E><3S><3E><3E><3£><38>^
Aatorizovani potovalni nrail
g Alojzija Mozetič
ir Trstu,
Piazza del Negozianti št. I,
posreduje potovanja v Azijo, Afriko, Ameriko, Avstralijo in po vsej Evropi; zastopa najboljša parobrodska društva; prireja zabavne vožnje; posreduje zavarovanja proti nezgodam in poučuje vadovoljno in brezplačno, pismeno in intraono v vseh potovalnih zadevali; jamči za najnižje cene in najb iljšo postrežbo.
x3E><3C><3E><3E><3S><2E><3E><3E><2E><3£><
Stenski koledar za 1.1897
Od več struni se je naglašala potreba koledarja v slovenskemjeziku za rabo v pisarnah. — Tiskarna Dolenc v Trstu priredila je za leto 1897 tak koledar in ga prodaja po 20 nč. komad, s pošto 25 nvč Kdor si ga želi, naj posije omenjeni tiskarni po nakaznici 25 nvč. in natanjčen naslov, ali pa naj pride sam v tiskarno, trg velike vojašnice št. 2, kjer dobi ga po 20 nvč. komad.

G. Tonnies
Ljubljana.
Tovarna strojev
in
kovačnica za kotle.
Specijaliteta : žage iu stroji za obdelovanje lesa.
I
Dovoljujem ai Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza in Farneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnoatmi, prepričan sem, da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in pošteno vago ter se priporočam z vso
udanostjo
Vekoslav Grebene.
Hišo
i Ealiatrovo ustanovo, jedaonadstropan, a opeko krilo, stoječe ob glavni cesti t Bakitniku pri Postojini, prodaja iz proste roke Viljem Majer na Reki, Via del Cannle it. 2. Cena: jedeatisoč gld. Hiis je pripravna za trgovino.
}) veliko všečnostjo in radostjo
vzamejo otroci
„Servus" Haussenov kasselski ovseni kakao,
a tudi odraičenl pijejo istega posebno radi, rndi prijetnega okusa in dobrih učinkov pri bolu ielodca, driski in težkem prebavljanju. „Servusu Haussenov kasselski ovseni kakao je pristen samo se va-stveno znamko „Cbelnl koš" v kartonu, 33 ko-ščekov zavitih v kosit« rnili listih t"r se dobiva za ceno 70 nv6 v vseh lekarnah, mrodilnicah in prodajal 'licah dolikiitas in kolonijalnoga blaga.	6
HauBcn &f> G.. Kasači ln E^er. Olavno razpeeavanj« za Avstro-ogsrskn X. Ko«»iUn rirerttm*.
Dva lepa koi\ja
rujave dlake, ogerske pasmi stara 5 in 6 let, visoka 15 pesti brez vsakega pogreška, pripravna za izvoščeka kakor tudi za težka dela
sta na prodaj pri
g. J. Bole-tu v Lazah pri Planini
* poŠt i i'lanina pri Rakeku.)
Za mlekarje in gospodarje!
Tvrdka 0. Ferd. Resberg v Gorici je spravila v trgovino novo vrst moke za rojenje živino, katero uporabljajo že v planinskih deželah vsi živinorejci in mlekarji. Ta
moka za pitanje
je pripoznana po c. k. kmetijskem poskuša-lišču v Gorici kot izborno sredstvo za rejenje in jo priporoča odjeninikom radi svoje redilne lastnosti za boljšo kakovost kravjega mleka.
Moka za pitanje se dobiva v zaznamovanih in s svincem zapečaćenih vrečah od 50 kg. po 3 gld. pri tvrdki
J. Kaučič v Gorici.
na ICornju ter pri tvrdki G. Ferd. Resberg v Gorici v stari cukrarni v kapucinski ulici.
Odda se v najem ali -tudi proda
Telila hiša s Meram
v Banah,
z dvema velikima njivama pri hiši in drugim zemljiščem. Hiša je pripravna za kmetijstvo in tudi za gostilno. Vec se poizre pri g. L e b a n-u v ulici Komagna št. 4.
Bratje Ribarić,
izdelovatelji oglja v sv. Petru, . priporočajo svoju zaloge v Trstu: rta Fonda re k *t. IHazza detla Vatle 2, via Madonlna 2, Piazzetta Cordaiuoli 2. z uhodom tudi v uliri lorrente po najnižjih cenah. Oglje I. kakovosti, karbonina, kok, drva na metre itd. Naročbe te spremljejo tudi i dopisnico.
Davno skušeno dijet. koimet. sredstvo (za naribanje) za oja-čenje in krepljenje žil in kit čkveškega teiesa.
Kwizde fluid
Znamka kača (fluid za tomiatc) Rabljen z vspehom od touristov, kolesarjev in jezdecev za ojsčenjo in okrepljene po daljnjih putili. Cena '/, steklenico 1 gl, »/, "tek. HO nč.
Dobiva bo pristen v vseh lekarnah.
Glavna zaloga:	G
Okrožna-lekarna,
Korueubnrg pri Dunaju.
Rojaki !	Pozor !
Gostilna .Pri petelinu"
ulica Glieja št l v Trstu M j. Motal
Podpisani naznanja al, občinstvu, da je uredil svoja gostilniike prostom tako, da moro priti t njo gospod in priprosti kmet. Postreže sv vsakega z dobrimi jedili in izbornim črnim ali belim naravnim vinom in sicer po taki ceni, da te ne boji tekmovanja.
Gostilna je vedno preskrbljena z domačo posu&ano in sveio presičerino, pristnim salamom, klobasami, nanol kim ovčjim ln drugim hirom.
Priporoča zasebnikom in krčmarjem svojo veliko zalogo irnega in belega vipavskega vin«, toliko iz zaloge ▼ Prvačinl kakor v Trstu. Prodaja se na drobno in debelo in razpoiilja po zahtevi na vse strani stroškov prosto.
Vina so teh-le vrat: modra frankinja, berzamin, bur-gunder, izabela, rulandcc stari in novi, belo staro in novo, rialing stari in novi itd.
Speoljalltelna vina črna in bela iz I. 1892., 1893., 1894. in 1895, v steklenicah od 1 litra SO nvč., pol litra 40 nvč. — Domači tropinovec se dobi tudi po naročilu v vsaki meri-
Gostilna je odprta od 7, ura zjutraj do polunuči. — Priporočaje se svojim rojakom v Trstu in na deželi, da ga poČaBtć s svojim obiskom pri vsaki priliki, drž<j se gesla .Svoji k svojim", beleži udani
Anton Vodopivec,
gostilničar.
Sretoiransko konsumno društvo
v prostorih narodnega doma (na poŠti) naznanja, da toči vedno najbolja vina črna in bela, kakor tudi šteinfeldsko marCno pivo.
Za obilen obisk se priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in okolice in slavnim društvom	ODBOR.
Liniment. Capsici comp.
s sidrom
iz Richterjeva lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstno, bolečine blažeč« mazilo; dobiva bb po 40 iivf:,, 70 nvč. in 1 gld. po vseh le-knrnab. Zahteva nnj ho blagovoljno to splošno priljubljeno domače sredstvo na kratko kot
t S
ter naj so previdnostno v^prejmejo lu tako steklenico kot pristne, ki iniujo znano vat-stveno znamko „sidru".	f/
Richterjeva lekarna	1
„Pri zlatem levu" v Pragi
Vin Nuo a na vogalu
vla S. Lazzaro
Novcnnročbe jtiijmo-demejSegu blaga za zlmttho sezouo so nuni už« prišle in. so; Flanela, sukno, volnene tkanine za gospe in gospodo.Velik i izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstne ii.irve in velikosti.
Zaloga vsakovrstnih potreb za šivilje, krojače«n kitničarke Uzorci nu zahtevofrunko. Blago se razšilja poštnine prosto Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zu un^nim naročnikom se priporočata udana Aite & Zadnik.
m
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(registrovana zadruga z omejenim poroštvom) v TRSTU, Via Malin piccolo št. 1, I. nadstropje.
(llizo norega l>oitmf/n ptmlojja)
Dajo posojila na vknjižbo po S'/iVm menjioe po O70fzastave po S1/«®/*- 8prejema hranilno vloge in je obrestuje po 4b"/0. — Uradne ure »o: Vnuki dan od 9, do 12. ure dopoludn«' in od 8. do 5. poooludno, ob nedeljah in praznikih od 10— Vi dop. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludne, in vsuki četrtek od 3. do 4. uro popoludne. Glavni deloži veljajo po 200 kron Zadruini deleži se lahko plaču-
jejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter zutiša vsaki dolež 10 gld.
d c^r ^
Lastnik konsorcij lista »Edinost". lzdavat«lj in etlgovorni urednik: Fran Godnik. - Tiskarna Doletir v Trstu.