153
jjn,M.i * ^  *"¦«•-*   Dunajske slike.                            ": ^01"1"
/.   Cerkev ev. Stefana.
Kakor vam je znano, Duaaj ali Beč je glavno mesto vsega cesarstva in sedež našega presvitlega cesarja. Mesto leži ob desnem bregu Dunava in po-kriva preko štirjaški mirijameter zemlje.   Razven mnogih, zel6 starih in ime-
nitnih cerkev je najbolj zanimiva in najbolj imenitna staroslavna metropoli-tanska cerkev sv. Štefana, o katerej hočemo danes nekoliko izpregovoriti. Cerkev sv. Štefana stoji v sredi tako imenovanega Štefanskega trga. Už6 pred 1144. letom je stala na tem mestu mala katoliška cerkvica. Vojvoda Kudolf IV., nastopivši vlado svojih očetov, nameraval je napraviti veličastno poslopje,  katero naj bi njegov   spomin oznauovalo najpoznejšim njegovim na-
154
slednikom in začel je zidati častitljivo cerkev sv. Štefana. Soba, v katerej je Rudolf luč avojega življenja zagledal, in v katerej je v svojih otroejih in mladeniških letih prebival, bila je uže v kapelo izpremenjena. Ker se mu je pa kapela za veliko število duhovstra in množico ljudstva, ki se je tu sem k svetemu opravilu zbiralo, premajhena in pretesna zdela, zatorej se je ua-menil novo zidanje prestaviti na inesto stare duhovnijske cerkve sv. Štefana ter ta sveti hram razširiti in ozaljšati. On sam je postavil temeljni kamea temu velikanskemu poslopju 11. dne meseca marca 1359. leta. Veliki zTOiuk cerkve sv. Štefana slovi zaradi visokosti, ker meri 135-30 metrov visočine in je sestavljen od tal do temena iz stebričevja rezanega ka~mena. Ta velikanski stolp se nahaja na južnej strani cerkve. Vsled piramidne oblike mu strehe ni treba; za odtekanie mokrote je na umeteljni nacin dovolj preskrbljeno, da mokrota nikjer ne zaostaja. Cerkvena streha je pokrita z mnogobarvnimi ope-kami. Na jednej strani je sosfcavljen iz tacih opek po vsej strešnej visokosti velikansk cesarski grb ,,avstrijski orel," a na drugej strani se vidijo različno pisane podobe. Poleg mnozega gotiškega stolpovja je v vnanje cerkvene stene vzidano od sile kamenenih grobnih spomenikov in drugih svetih podob; ined njiini je tudi kip sv. Janeza Kapistraaa, in leca, s katere je imenovani svetnik oznanoval besedo božjo. Ako je už6 od zunaj tega velikanskega svetišča do-volj znamenitega in občudovanja vrednega, koliko še le vidi človek, ako stopi v njegove notranje prostore. Osemnajst orjaškib stebrov razdeluje veličastno svetišče na tri ladije ter podpira visoke oboke. Visoka okna in krasao bar-vane steklenine starinskega dela obdajajo veliki altar. Altarjev je vseh skupaj 38, a orglje so dvoje. Kakor vnanje, tako kažejo tudi notranje cerkvene stene dovolj kamenenih grobnih spomenikov. Tukaj naj omenim samo jednega, namreč slavnega vojskovodje in premagalca Turkov princa Evgena Savojskega, katerega ime pozna tudi naš sloveuski svet ter ga slavi v nekej svojej starej pesni.
Pod cerkevjo sv. Štefana se nahajajo velikanske katakombe, ki se v treh nadstropjih raztezajo daleč okrog na vse strani. Na tisoč kostenjakov napol-nuje te podzemeljske prostore, in ako bi jih človek hotel prehoditi, potreboval bi v to več ur.
Z sfcolpa sv. Stefana je krasen razgled po vsem dunajskem mestu. Naj-večji zyon v zvoniku (354 starih centov ali po novem 19-826 Kilogramov težak) je iz turških topov vlit za vladarstva cesarja Jožefa I. 1711. leta.