Posamezna številka 1 K. Slev. 216. Poštnina plačana v gotovini. V Llunilani, v sredo, dne 21 sepiemlra m LeiO Ml »SLOVENEC« velja po pošti na va? strani Jugoslavije ln v Ljubljani: u oelo leto naprej. k 180>— sa pol let« H .. „ 9.-— sa četrt lota « ,.n 45-— za en mesec „ ., „ 15-— Sa Inozemstvo celoletno K 240'. S Sobotna Izdaja: s; Sa oelo leto.....k 30-- sa taosemstvo, , , , „ 33 — I mf - m mm Enostolpna peti t vrst a (39 nun Široka in 3 mm visoka ali n|« prostor) ia enkrat . , . po K B*— poslana itd. . , po K 9--» Pri večjem naročilu popust. «fajmanlSl oglas 59/9mm KIS. izhaja vsak dan Izvzemši po« nodoljek ln dan po prazniku, ob 5. uri zjutraj. M* Uredništvo je v Kopitarjevi nltol štev. 6/m. Bokoplsl se ne vračalo; nelrauklrana pisma se oe sprejemajo. Dredn. telet. žtv. 90, npravn. štv. 328. Političen list m Plebiscit na Koroškem. Pozivi Naprošamo vse one, ki so bivali nepretrgoma sedem let pred 1. januarjem 1919 v pasu A ali B koroškega plebiscitnega ozemlja in ki so bili še 1. januarja 1919 stalno v coni B, da nemudoma to naznanijo potom dopisnice Narodnemu svetu v Borovljah. Nemški listi poročajo, da je Avstrija dovolila vsem svojim uradnikom in razna podjetja vsem svojim uslužbencem, ki imajo glasovalno pravico v plebiscitnem ozemlju, primeren dopust in prosto vožnjo po železnicah, da se morejo glasovanja udeležiti. Vsi naši upravičenci glasovanja v plebiscitnem ozemlju se poživljajo, da se javijo pri svojih nadrejenih uradih, podjetjih ali gospodarstvih, da dobijo potreben dopust. To se pa mora zgoditi takoj, da bodo že sedaj poskrbeli za to, da bodo vpisani v glasovalne imenike, V smislu 9. razglasa je določen rok za reklamacije od 23. do 29. t. m. Vsi oni, ki vedo za kakega koroškega Slovenca pri tem uradu ali onem obratu in ki ima glasovalno pravico, naj ga na to opozorijo. in carinil. .....Kdor se hoče prepričati o dobrotah, ki jih nudi našemu gospodarskemu življenju centralizem, naj si ogleda poslovanje carinskih uradov v Sloveniji. Uveril se bo, da so one sile, ki hočejo vladati in upravljati celotno' državno ozemlje neposredno iz Belgrada, za to nalogo popolnoma nesposobne in da je njih upravljanje sistematično dušenje in lahkomiselno ubijanje vsega našega gospodarskega življenja. Države, ki morajo vsled gospodarskega pomena Jugoslavije stopati z nami v trgovske stike, se nad upravno modrostjo centralnih oblastev kar zdrizajo in trgovcem se vzdigujejo lasje, ko se tovorni vozovi bližajo jugoslovanskim mejam. Način, ki se ga poslužujejo centralistični uradniki pri zacarinevanju blaga, je neroden, zastarel, počasen, nezmiseln. Mesto da bi se postavile na žel. progah, in sicer tudi v notranjosti države, mnogoštevilne carinske postaje z mnogoštevilnim uradniškim osobjem, vršijo vse carinsko postopanje le nekatere mejne carinarne, ki ne morejo niti majhnega dela svoje naloge zmagovati. Vsaka delitev dela, vsako olajšanje prometa je po naših predpisih onemogočeno. In vendar ve pri nas vsak nosač, da bi se dal s par preprostimi ukrepi preprečiti dobršen del gospodarske škode, ki jo trpi dan za dnem naša dežela. Toda Belgrad je nedostopen, Belgrad je gluh, Belgrad je brezbrižen. Finančna uprava Slovenije mora vse to mirno gledati in stoji brez | vsake moči ob strani. Tako se kopičijo ob meji dolge vrste vagonov, ki ne morejo z mesta, ovirajo ves promet s tujino, zadržujejo najvažnejše življenjske potrebščine, davijo našo industrijo in naše poljedelstvo. Na nemško-avstrijski meji stoji skoro 2000 vagonov, na-tovorjenih s poljedelskimi stroji, s suk-nom, sladkorjem, s surovinami, po katerih naša industrija naravnost kriči v svoji stiski. Stojnina za natovorjeno blago raste iz dneva v dan, zguba postaja vedno večja in opasnejša. Naše gospodarsko življenje doživlja udarce, kakor bi jih nobena so-| vražna država ne mogla prizadevati naši : deželi. Vsled pomanjkanja surovin zastaja obratovanje v tvornicah, delo se mora omejevati in deloma celo ukinjati. Slab zaslužek in brezposelnost se širita med delavstvom, nezadovoljnost in upornost se ga lotevata. Nesposobnost in nedostatnost centralističnega sistema se pozna v vseh življenjskih pogojih delavskega ljudstva. V času, ki je za razvoj naše mlade industrije ; vsled razmer na svetovnem trgu nenavadno ugoden, v času, ko bi morala država ta industrijski razvoj z vso silo podpirati, ga naš centralizem sistematično in dosledno ubija. ^ Stom ili jonske izgube, ki nastajajo ob naših mejah, se bodo prav kmalu pokazale v cenah uvoženih predmetov. Trgovci bodo odvalili denarno škodo, ki jo utrpijo vsled carinskega postopanja, na konzumente. Pri vsakem metru sukna, pri vsakem klobuku in vsakem poljskem orodju bo plačeval kmet in delavec t r i b u t za carinske grehe Belgrada. Carinsko postopanje na mejah bo nov povod za dviganje cen, pripraven in spreten izgovor za odiranje prekupčevalcev. Nemoralnost našega trgovskega življenja bo dobila novih pobud in se bo čedalje bolj širila. Za vsakega mislečega in državno čutečega človeka je jasno, da mora dobiti finančna delegacija za Slovenijo v carinskih zadevah samostojen delokrog, da mora imeti v teh stvareh več inicijative, če naj naša skupna domovina gospodarsko, kulturno in politično napreduje. Pogubo-nosnost centralizma čutijo široke plasti delovnega ljudstva, čuti vsak posamezen človek v svojem družinskem gospodarstvu. In če trdijo gotove »demokratske« stranke, da je njihov centralistični program državotvoren in je smatrati centralizem ali tako-zvano avtonomijo »v zdravem zmislu« za mogočno orodie narodnega ujedinjenja, jim moramo povedati, da je v naši državi le ena sila, ki ogroža državno in plemensko ujedinjenje, in to je njih centralizem. Vsi »zunanji agentjec.', vsi temni »elementi«, vsi Radiči in Franki so nedolžni, brezpomembni, šibki sovražniki v primeri z Uprava je 7 Kopitarjevi al. 8. - Račun poStne hran. ljahl]anske št. 850 za naročnino In St 34» z« oalase avstr. In ooške 24.797, ogr. 23.511, bosn.-Uaro. 7563, »državotvornimi« centralisti demokratske stranke. JDS noče uvideti, da so gospodarske, kulturne in politične razmere naše države take, da je krepak in zdrav razvoj ujedinjene Jugoslavije mogoč le potom da-lekosožne avtonomije njenih pokrajin. Pot avtonomije je hodila Nemčiia pol stoletja in prav nič se njena notranja moč in enotnost ni pri tem zmanjšala.' Ako JDS lega noče razumeti, jo bo moralo pač naše ljudstvo v volilnem boju poraziti in ji odvzeti možnost, da odločuje v konstituanti po svoji volji o obliki naše narodne in državne prihodnjosti. ' socia&lstf. Socialiste smo prijeli tam, kjer so ranljivi, že dva dni nas v »Napreju napadajo, ker smo jih prišteli med Savle, 'ki so se sedaj pred volitvami tudi izpreobrnili k avtonomiji Slovenije. Mi se ne spominjamo, da bi kje brali kako oficielno izjavo vodstva naših socialnih demokratov, da je najširša samouprava Slovenije tucli njihova veroizpoved in eden glavnih ciljev njihovega političnega dela. Sedaj, ko stojimo neposredno pred volitvami, javno izpovedujejo, da so za samoupravo. Nas to izsiljeno priznanje veseli. Zdi se nam pa le potrebno, cla si ogledamo njihovo »nesebično« stališče v tem oziru in pa njihovo pojmovanje tega problema. Najprej bi njihov pomanjkljivi spomin podprli s suhim dejstvom, da sc je vodstvo SLS 19. febr. 1919 izreklo za samoupravo Slovenije. Dalje konstatiramo, da se je SLS po svojih zastopnikih v vladi stalno upirala liberalnim tendencam, da se ves delokrog naše deželne vlade prenese na Belgrad in s tem uvede balkanizem tudi pri nas. Glavni zastopnik te struje pri nas je bil sedanji tudi-avtonomist — seveda v socialističnem smislu — dr. Žerjav. S temi ljudmi je bila SLS v stalnem boju, da ohrani ta košček avtonomije, ki jo še imamo. Če j se SLS sedaj bori proti centralistu Pribi- ' čeviču v vprašanju nadzornikov, je to sa- j mo logično nadaljevanje njenega boja za : avtonomijo. Socialisti pa ravno v tem vpra- j šanju, ki je načelno gotovo eno najvažnej- j ših, odkrito kažejo, kakšna je njihova ne- j sebična ljubezen za avtonomijo in kako j pojmujejo avtonomijo. Eno najvažnejših ! panog javne uprave — šolstvo — hočejo ! —seveda iz same »nesebičnosti« izročili ! Belgradu in s tem tudi šolstvo polibera- 1 liti. Za avtonomijo so socialisti tako dolgo, dokler imajo od nje politični profit. »Klerikalizem«, to je vaš program in merilo vašega centralizma in avtonomije. Kai drugega pomenijo njihove besede, češ, da hočejo (»klerikalci«) potom avtonomije zasužnjiti vse šolstvo, da zagospodujejo po vseh politično važnih institucijah itd. Ali naj bo mar SLS proti avtonomiji zato, ker bi slučajno lahko v Sloveniji dobila večino, kakor ste vi proti nji v zadevi šolstva, ker se bojite te večine? Čudno »načelno« stališče je to mogoče samo pri naših vedno »načelnih« in »nesebičnih« socialistih, ki gotovo samo zato nastopajo v političnem boju, da bi v slučaju zmage ne izrabili politične moči za udejstvovanje svojih načel. Jasno je, da je dosleden in odkrit boj SLS socialistom zelo neprijeten. Mi vam povemo še več. Mi smo za avtonomijo z deželnim zborom, z njemu odgovorno vlado in za njegovo legislativno oblast. V kratkem vam bomo svoje karte še bolj jasno pokazali. Povemo vam tudi to, da vse vaše vpitje o lderikalizmu in vaše skrivanje za klerikalizem ne bo več pomagalo. Samouprava, kakor jo mi pojmujemo, pride matematično gotovo. Ljudstvo jo hoče, mi jo zahtevamo in če boste še vi.k njeni zmagi kaj pripomogli, nas bo le veselilo. Skrbeli pa bomo, cla ne boste slepomišili s to zahtevo našega ljudstva, kakor sedaj slepomišite v vprašanju avtonomije našega šolstva, ki je po ustavnih listinah sloves-ho garantirano. LDU Sarajevo, 20. sept. Iz srbske pravoslavne cerkve je odšel prestolonaslednik v rimsko-katoliško stolno cerkev. Na trgu Fra Grga Martiča se je zbrala ogromna množica naroda, ki je navdušeno pozdravljala Njegovo Visočanstvo. Po stopnicah, na terasi in do sredine cerkve je bil postavljen špalir dece iz zavoda sv, Jožefa, Otroci so imeli v rokah male zastavice in peli pesem v čast prestolonasledniku. Pri vhodu v cerkev ga je sprejel škof Ivan Šarič z bosanskim škofom Fra Mišičem in banjaluškim škofom Fra Gari-čem. tkof Šarič je v svojem pozdravnem nagovoru pqudarjal vdanost bosanskih katolikov Nj. kr. Veličanstvu in vzvišenemu vladarskemu domu. Bosensko-hercegovski katoliki so vedno z našo mlado kraljevino. Svoj govor je končal z besedami: »Pojdimo sedaj v to cerkev, da se zahvalimo dragemu Bogu, ki nam jc dal takega regenta, okrašenega z najlepšimi dragulji. Mi smo s Teboj in Tvoji, Tui et Tecum.« Navzočni so ga pozdravili s trikratnim živio-klicem. Učenci zavoda sv. Jožefa so s spremljeva-njem orgelj peli »Bože pravde«. Regent je stopil na posebno zanj odrejeno mesto na levi strani oltarja, škofje pa so z vsem du-hovništvom odslužili zahvalno službo božjo. Slavnostni akordi zahvalne pesmi so napravili globok vtis na vse prisotne. Ko se je regent vračal iz cerkve, se pela »Lepa naša domovina«, LDU Sarajevo, 20. sept. Okoli poldne je prišel regent s svojim spremstvom pred Legenda o kriiu. Carlos Varan M. (Chile). — Iz španskega prevel P. V. B. Na enem svojih mnogih izletov proti Jugu sem imel pred nekaj leti priliko opazovati v mali vaški cerkvi čudno prikazen. Visoko v ozadju oltarja, med belimi, s srebrnimi našivi prepletenimi zavesami, jc visel čuden križ. Kristusov obraz poln trpljenja in njegov žalosten, a zaupljiv pogled je bil podoben onim vseh Kristusov, ki sem jih kdaj videl v svojem življenju. Nc pa njegove roke! Ločile so se bije od križa in bile so sklenjene k molitvi, dvignjene proti nebu, kot bi prosile milosti. Čudil sem se zelo temu križu, ki je tako različen od vseh slik, ki se častijo po cerkvah in vprašal sem duhovnika, ki me jo spremljal, zakaj nima ta Kristus svojih rok pribitih na križ. Ta mi je nato povedal čudno zgodbo. Je ena onih legend, ki žive stoletja, gredo od ust do ust, se spreminjajo, s časom izginejo, izumrjejo, kakor bi bile duša časa, v katerem so se porodile. Pred mnogimi leti, je začel pripovedovati, je bil neki divji cestni ropar strah teh samotnih pokrajin in nihče ga ni mogel premagati, niti orožje, niti oblasti, niti neprestano zasledovanje sosedov, ki so ga zalezovali kakor hudobnega duha teh pustinj. —■ Imenoval se je Juan Garay in je bil predhodnik treh Mendoza, strašnih morilcev, ki so z zločini napojili to zemljo. Ti so posnemali in se navduševali ob njegovih delih, kakor današnji roparji posnemajo zločine teh treh. Ta strašni ropar se je samo Boga še bal. V svoji čudni in temni domišljiji ni pri-poznaval nobenega sodnika, nobene oblasti kot samo trpečega Kristusa, ki ga je častil In h kateremu je prihajal molit. Pravijo, da nikdar ni šel da svoje nevarne in pogumne pohode, da ni prej priporočal izid temu strogemu sodniku, ki se ga je tako bal. V svoji čudni zmoti je mrmral pred njim molitve ... To je bil Juan Garay. Kadar je v temni zasedi njegovo bodalo končalo komu življenje, je v svoji tragični blaznosti videl v temi žuganje Boga Očeta, kakor je sam rekel. Leta so potekala, zločini so se kopičili... Njegovi tovariši so počasi začeli izgubljati sveti strah, ki so ga imeli pred njim. Videli so, da je postal molčeč, kakor bi bil premagan in preplašen od te misli na maščevalnega Boga, ki ga je povsodi zasledovala. Enkrat pa je vzbudil z zadnjo silo vso svojo staro živahnost, delavnost, moč in pogum. Nekega poletnega večera je zbral svojo četo v taboru, kjer je prebival, in se je zmenil z njo radi napada na bližnjo naselbino. Še isto noč je četa odrinila. Počasi je napredovala v temi, deloma v strahu, deloma pogumno. V noči se ie slišalo stopanje konj in žvenket ostrog. Za trenotek so zažarevali konci cigar, ki so se oživljali na potu. Spredaj je jahal Juan Garay, nem, zamišljen, z otrdelimi potezami starega ban-dita, ki ljubi kri in grozo. Od daleč so se že razločevale hiše naselbine. Garay se jo v temi prekrižal. Orna kot zločin je bila ta noč, brez lune, brez vsake svetlobe, temna kot slaba vest. Po polj:', jo vladala globoka tišina, tista tišina, ki ji menda vedno sledi fili groza, ali pa smrt. Komaj se je čulo od daleč neprestano lajanje psa, ki jc tulil v temo. V skupini banditov se je slišalo pritajeno govorjenje, Garayjev hripav glas in nemirno brzdanje konj. Ko je bil napad pripravljen, je šel Garay prvi naprej. Bil je vedno prvi. To noč pa je občutil v srcu čuden strah. Bil je občutek smrti stareg.: roparja, čegar živ-PeusKi dnevi so bili šteli. Nepotrebno je opisovati prizore groze, ki so sledili. V temi so se videle čudne bežeče sence, ki so se lovile in zasledovale, slišali so se divji rdnsov.i in obupni klici na pomoč, kletve in znamenja roparjev. Vse je obdajal težak vzduh krvi. Garay je, ves obupan, zastonj iskal gospodarja hiše. Nenadoma se mu je zdelo, da čuje skozi neka vrata stokanje. Vstopil je. V kotu sobe jo pri nogah Krista žalostno gorela sveča. Garay se je odkril. Stal je pred Bogom. Trepetal je. Počasi je stopil naprej ves v strahu, prijel svečo v roke in gleda! Kristov obraz. V tem bledem, okrvavljenem obličju je bil takšen izraz kazni, tako živ ponos, taka moč in jeza, taka srdita vzvišenost in izraz večnega prokletstva, da je padel ropar v smrtnem strahu, premagan, zblaznel od groze, na tla, ranjen do smrti, in kričal hripavo: »Nc ubij me, ne ubij mel« Drugi dan so našli tam mrtvega ro« parja. Njegovo belo obličje ni vzbujalo groze. Smrt je bila omilila ta obraz. Toda, čudež, na njegovem telesu je pft dolgem ležal križ. Kristov mili, svečani obraz je dihal dobrohotnost. Njegove roke pa, oproščeno žebljev, so bile sklenjene in so se dvigalo k nebu. Ta Kristus, ki je takrat ležal na mrtvecu, jo prosil vedno usmiljeno nebo milosti za roparja. In odtod legenda. — K nogam tega križa prihajrjo molit mnogi, ki imajo zlečino na vesti,« je svečano končal duhovnik begovo džamijo. Pri glavnem vhodu preko ulice do zida Kuršumli medrese je bil postavljen slavolok z napisom: »Dobro nam došel!« Pred vrati je pričakoval regenta reis ul ulema Džemaludin effendija Čauše-vič z drugimi dostojanstveniki. Pozdravila sta ga reis ul ulema in sarajevski muftija Maglajlič, nakar ga je reis ul ulema prijel pod pazduho in ga spremil v džamijo na posebno odrejeno mesto. Pozdravil ga je z besedami: »Dobrodošli Vaše kraljevsko Visočanstvo! V tem slavnostnem trenotku mi je prva dolžnost izjaviti, da gojimo muslimani Bosne in Hercegovine najiskrenejšo ljubezen napram Vašemu kraljev, Visočan-stvu in vsemu vladarskemu domu slavne hiše Karadjordjevičev. Ljubezen napram domovini nam nalaga, da naglašam, da muslimani Bosne in Hercegovine želijo v vrvišeni osebi Vašega kr. Visočanstva videti rir popolne enakosti in ravnoprav-nosti. Zato pozdravljam Vaše kr, Visočanstvo od srca in kličem: »Dobrodošel naš mili kraljevič! Naj te vedno spremlja sreča. Živi srečno, sijajno, dolgo vrsto let!« Občinstvo je navdušeno pozdravljalo kraljeviča, Potem je reis ul ulema vedel regenta pod pazduho v džamijo, kjer je bila razprostrta dolga cerkvena preproga od vrat do džamijskega mihraba. Na levi strani je bil pripravljen prostor za kraljeviča. Na desni strani so stali najuglednejši muslimani iz Sarajeva in z dežele. Takoj pri prestolu so stali muf-tije in šerifski sodniki. Reis ul ulema je peljal regenta do tretje stopnice prestola. Regent je stal držeč v eni roki čepico, drugo pa na sablji. Reis ul ulema je govoril: »Muslimanski predpisi nam nalagajo, da spoštujemo svoje vladarje. To versko dolžnost smo vršili tudi takrat, ko naši vladarji niso bili naše krvi in jezika. Bog je dal, da imamo danes svojo narodno dinastijo, s katero nas razen vzvišenih predpisov veže tudi jezik. Srečni smo, da imamo sedaj v svoji sredini člana te vzvišene dinastije Nj. kr. Visokost regenta Aleksandra. Poživljam Vas, da v tem srečnem trenotku pošljete vročo prošnjoi najvišjemu Alahu za zdravje, dolgo življenje in srečno vladanje regenta Aleksandra. Proučil bom dovo v arabskem jeziku, Vi pa jo spremljajte z menoj.« Nato je reis ul ulema proučil dovo, v kateri sc moli za zaščito Alaha za regenta in za srečo pri vseh njegovih podjetjih. S tem je bila svečanost končana in regent je s svojim roremstvom zapustil džamijo. Narod ga jc zopet burno pozdravljal. LDU Sarajevo, 20. sept. Po posetu v džamiji se je peljal regent v efardijsko judovsko sinagogo. Pred sinagogo je bil postavljen slavolok, okinčan z zelenjem v narodnih barvah. Do vhoda v sinagogo je bil napravljen predor iz zelenja. Odbor judovske efardijske bogoslovne občine s predsednikom Sungulom na čelu je pri vhodu pozdravil regenta. Deklice so s cvetjem posipale preproge, preko katerih je šel prestolonaslednik v sinagogo. Pred vhodom ga je čakal špalir najuglednejših židovskih meščanov sarajevskih. Kantor je s sprem-Ijevanjem kora pel molitev mismor letoda, nakar je višji rabinec dr. Loewy v srbohr-vatskem jeziku prečital molitev za regenta, v kateri mu je želel vso srečo in napredek, Navdušeno pozdravljen se je regent odpeljal zopet na dvor. __ Smrtif » LDU Dunaj, 21. septembra. Listi javljajo, da so v Rusiji zopet pričela delovati vojna sodišča. Izvršujejo se cele množine eksekucij na smrt obsojenih._ FrancUn izstopi m zveze narodom. LDU Dunaj, 21. septembra, Listi javijo iz Pariza, da je Francija sklenila, da izstopi iz zveze narodov, če bi za sprejem Nemčije v zvezo narodov glasovalo dve tretjini zastopnikov.___ Špilonssža ob deisi^rls^-ciiski črti. Bakar, 21. septembra. Zadnji čas se Opaža, da potujejo sumljive osebe preko demarkacijske črte. Posebno na morski strani je ponoči živahen promet. Nikitov general Plamenac je razvil obsežno špijo-nažo. Zato so naše oblasti sklenile prepovedati vsak prehod demarkacijske črte in bodo uvedle najstrožjo kontrolo ob meji. ____ Sladter — monapal. Belgrad, 21. septembra. Na včerajšnji seji finančnega odbora so razpravljaU o monopolih. Finančni minister Stojanovič I'e predlagal, naj država ves sladkor od-:upi in prevzame vso prodajo domačega in uvoženega sladkorja v monopol. S tem bi se oa eni strani preprečila špekulacija s sladkorjem, na drugi strani bi pa država povišala svoje dohodke in tako olajšala državni proračun Dobiček pri sladkorju bi pokril izdatke, ki bi jih država imela s novišaniem uradniških nlač: ObClnsfce aoMtžie m Belgrad, 21. septembra. Čeprav vprašanja komunistiških mandatov drž. svet še ni rešil, se bodo kljub temu kmalu vršile občinske volitve v Belgradu, za katere že vlada velikansko zanimanje. Doslej se je priglasilo že 2000 meščanov, ki pri zadnjih volitvah niso bili v volivnem imeniku. Splošno se sodi, da bo izid novih občinskih volitev čisto drugačen, kakor pri pnih volitvah. Meia z LDU Belgrad, 20. septembra. Bolgar- sko-jugoslovenska razmejitvena komisija bo v kratkem pričela postavljati mejnike v obliki piramid. Mejnike bo postavila od Dežčanog Kladenca do Donave naša država, od Dežčanog Kladenca do Tombe ter na točki, kjer se stekajo grška, naša in bolgarska meja, pa bolgarska država na svoje stroške. PoiifSfna norice. + Razkol v češki socialni demokraciji se hitro razvija. Pred kratkim se je vršila konferenca strankinih zastopnikov, ki je z 38 proti 18 glasovom sprejela sklep, da ostane stranka zvesta svojemu dosedanjemu programu; kdor s tem programom ne soglaša, naj iz stranke izstopi. Da se more vprašanje o moskovskih pogojih s potrebno mirnostjo pretresti v strankinih organizacijah, se strankin kongres odgodi na konec decembra t 1. Glavnemu strankinemu glasilu »Pravo Lidu« in vsem drugim socialističnim listom se naroča, da zastopajo socialnodemokratična načela in branijo stranko proti komunističnim napadom. Tako sklep konference strankinih zastopnikov, med katerimi imajo desničarji večino. Toda levica, proti kateri so vsi ti sklepi naperjeni, je odgovorila s tem, da je zasedla vse prostore lista »Pravo Lidu«, osnovala obratni svet in proglasila, da je celo podjetje začasno v varstvu tega sveta, dokler se ne izvrši strankin zbor in ne izvoli nov izvršilni odbor. Obratni svet bo vodil list nevtralno nasproti vsem stru-jam v stranki in bo delal za ohranitev enotnosti stranke. V to svrho se uvede v uredništvu cenzura, katero vodi Kamil Ze-man (ki se je te dni vrnil iz Rusije in velja za komunista). Dosedanji izdajatelj lista posl. Nemec in glavni urednik posl. Sti-vin sta v znak protesta odložila svoji mesti. To bi bil torej prvi udarec komunistične levice, ki hrepeni po zvezi z Moskvo. Drugi, odločilni udarec pa utegne biti to, da bodo levičarji-komunisti odgodeni strankin zbor sklicali v prvotnem roku t. j. od 25. do 28. t. m. in na njem sklenili sklepe, ki jih žele. Danes imajo namreč levičarji vso nado, da s krepkim navalom na strankinem zboru dobe zase večino, kar bi bilo po parmesečni propagandi desničarjev malo verjetno. Ravno zato so hoteli desničarji strankin zbor odgoditi in medtem če mogoče komuniste na lep način iztisniti iz stranke. Toda komunisti so pokazali, da ne mislijo na izstop iz stranke, ampak da hočejo stranko zajeti in jo podvreči Moskvi. Desničarji zaenkrat še niso izgubili poguma. Po nasilju na »Pravo Lidu« se je sešlo strankino načelstvo in sklenilo: »Pravo Lidu« se takoj prenese v drugo tiskarno in se izdaja dalje. Glavni urednik je Stivin. Proti tistim, ki so se polastili strankine lastnine, se bo sodnijsko postopalo. Kongres, ki ga nameravajo izvršiti komunisti še ta mesec, se proglaša kot kljubovalna prireditev, s katero nimajo socialni demokrati nič skupnega. 4- Nadaljna nasilja komunistov v Pragi. Komunisti v Pragi so 18. t. m. nasilno zasedli tudi tiskovni oddelek češke soci-alnodemokratične stranke in z njim zvezano knjigarno. Ustanovili so delavski svet, ki je oba mnogoletna voditelja knjigarne in tiskovnega oddelka: bivšega poslanca Hustaka in senatorja Svevenyja takoj odpustil iz službe. + Kandidati krščanskosocialne stranke na Dunaj«. >Reichspost< objavlja kandidatne liste krščanskosocialne stranke na Dunaju. Med kandidati je 19 javnih uradnikov in državnih nameščencev, 17 obrtnikov, 10 učiteljev, 8 zasebnih uradnikov, 7 delavcev, 7 javnih funkcionarjev, 7 trgovcev, 4 pisatelji in uredniki, 3 profesorji, 2 zdravnika, 2 častnika, Z tovarnarja, 1 odvetnik, 1 hišni posestnik in 14 žensk. Ženske kandidatinje so v vrsti kandidatov na četrtem mestu in niže. Dosedanja poslanka in prva voditeljica krščansko mislečega ženstva gospa dr. Hildegarda Burjan je kandidaturo iz zdravstvenih razlogov odklonila. Petdesetletnica Porte Pie v Rimn. Včeraj, 20. septembra, je Rim obhajal prvo petdesetletnico svojega narodnega zedinjenja. Topot je vlada uoskrbela, da proslava spominskega dneva, ko so pie-monlske čete leta 1970. pri Porti Pij udrle v papežev Rim in ga zasedle, nosila osti obrnjene proti Vatikanu in katoliški cerkvi. Topot se je naglašalo le zedinjenje it&liianskess naroda. Zato ie pa tudi Va- tikan topot molčal in ni ponovil svojih znanih zahtev po garancijah za svojo neodvisnost Oficielnih slavnosti so so topot udeležili tudi znani odlični katoličani. + Organizacija katoliškega ljudstva na Nemškem. Te dni se je v Wurzburgu vršil občni zbor Ljudskega društva za katoliško Nemčijo. Predsedoval je društveni načelni dr. Trimborn, navzoči so bili poleg drugih aktivni in bivši ministri. Glasom poročil je štelo Ljudsko društvo koncem julija letos 655.155 članov, skoraj poldrugi stotisoč več nego lani. Skupni izdatki so znašali 602.201 marko. Krajevnih skupin šteje Ljudsko društvo blizu 5000, zaupnikov je na delu 50.000, Raznih publikacij je razdelilo društvo nad 7 milijonov izvodov, shodov je priredilo 3000, rešilo je 45.000 poizvedb. Zadnja leta ni bilo na Nemškem nobenega splošnega katoliškega shoda, ker tega niso dovoljevale razmere. Za prihodnje leto pa nameravajo sklicati »splošni generalni zbor katoličanov na Nemškem«. -}- Germanski kmetski kongres sklicujejo liberalne kmetske organizacije za letošnjo jesen v Karlove vari. Krščanskosocialne kmetske organizacij3 na Nemškem (Centrum) in v Avstriji oklica za kongres niso podpisale. -f Ali bodo Nemci in Mažari sprejeti v zvezo narodov? >Berliner Tageblatk javlja iz Bazla: V Londonu pričakujejo, da bo pri prvi seji zveze narodov v Ženevi nastal ljut boj glede vprašanja, ali naj se Nemčija, Avstrija in Ogrska pripuste k zvezi narodov ali ne. Položaj oteiiuje dejstvo, da je popolnoma negotovo, kako bodo postopale južno - ameriške države, ki imajo svojih 14 glasov, s katerimi bodo zelo odločilno učinkovale. V tem trenotku se od raznih strani poizkuša, da bi se vpoznalo mnenje teh držav glede sprejetna Nemčije v zvezo narodov. Francija in Belgija sta trdno odločeni, da se do skrajnosti zoper-stavita sprejemu Nemčije ter da ukreneta vse mogoče v tem oziru in da vplivata na amerikanske države. Dnevne novice, — Bolezen dr. Korošca. O zdravstvenem stanju ministra dr. Korošca je izdal primarij docent dr. Matko včeraj nastopno zdravniško izvestje: Zdravstveno stanje dr. Korošca je vobče zadovoljivo. Bolečine v žolčnem mehurju, ki so se pojavile v zadnjem času, pojemajo. Obstaja upanje, da zapusti bolnik v najkrajšem času bolnico, morda že začetkom prihodnjega tedna. — Zahvala našim rojakom v Ameriki. Zavodu sv. Jožefa za vojne sirote v Št. Vidu nad Ljubljano je Rev, John Plev-nik, župnik cerkve sv Jožefa v Jolietu, 111. zopet poslal znesek 4500 K kot dar naših velikodušnih rojakov v Ameriki. Podpisano vodstvo si šteje torej v sveto in obenem prijetno dolžnost, da se v imanu ob-darovanih sirot preč, g. župniku oz. vsem blagim dobrotnikom za poslano darilo kar najiskreneje zahvali. Bog povrni vsem tisočkrat! Obenem odkrito obžalujemo, da v svoječasno v »Domoljubu« in »Slovencu« objavljeni zahvali našim amerikan-skim rojakom vsled netočnih podatkov nismo omenili »Amerikanskega Slovenca« v Jolietu, ki je prvi priobčil prošnjo g. prof, dr. A. Ratajca za naše vojne sirote. Prosimo, da se nam ta nad vse neljuba pomota oprosti, in zagotavljamo vse po imenu nam znane in neznane dobrotnike, da se jih bomo z našimi malimi sirotami vred vedno spominjali v molitvi. — Vodstvo sirotišča sv. Jožefa v št. Vidu nad Ljubljano, dne 21, sept, 1920. — Odvetniki pozvani pod orožje. Na orožno vajo je bilo poklicanih večje število ljubljanskih odvetnikov in odvetniških koncipientov do 38. leta starosti. Po razpustu garnizijskega sedišča v Ljubljani je ostalo še nerešenih 3600 spisov iz avstrijske dobe. Te spise bodo pregledali pod vodstvom vojaške justične uprave vpoklicani odvetniki in koncipijenti. Od državnega pravdništva v Ljubljani je bil bil prideljen k tej reviziji g. državni pravdnik dr. Modic. Ko se bo pri reviziji ugotovilo, katere zadeve so že zastarele, kateri slučaji so odpadli vsled amnestij, kateri slučaji se morajo ustaviti, in kateri slučaji se morajo še zasledovati, se bodo izročili državnemu pravdništvu v Ljubljani, Novem mestu, Celju in v Mariboru v svrho nadaljnjega postopanja. Na dvomesečno orožno vajo v opisani namen bodo vpoklicani tudi odvetniki in koncipienti z dežele, — Osebne novice s pošte. Višji poštni oficial Martin Radej v Ljubljani je imenovan za poštnega kontrolorja. — Za računske oficiale so imenovani računski asistentje: Jožef Štrukelj, Frunčišek Perko, Ivan Kržin, Matija Kune, Frančišek Rifelj in Jožef Pogačnik pri strokovnem računskem uradu v Ljubljani, Rudolf Lukež, Maks Mušič, Karol Lassbacher, Stanko Podreberšek, Bogdan Rasteiger in Jožef Biber pri računskem oddelku poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani. — Nameščeni so kot poštni praktikantje: Friderik Urbane. Ivan Rabič. Frančišek Leben, Ivan Stanič in Mihael Valenčič._ Podeljeno je odpravniško mesto Jesenice ob Savi poštnemu pomočniku Valentinu Šeršetu in enako mesto v Petrovcih v Prekmurju Ivanu Bagarju. — Premeščeni so: računski oficial Andrej Duša od rač. oddelka poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani k rač. oddelku pošt. in brzojavnega ravnateljstva Split, poštni oficial Viljem Puppis od poštnega urada Ljubljana 1 k poštnemu uradu Bosanski Brod, poštar Ciril Havliček od poštnega urada Rečica v Savinjski dolini k poštnemu uradu Rečica na Paki, poštni adjunkt Ivan Rakovec od poštnega urada Ljubljana 2 k poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Ljubljani, poštni oficiant Ivan Jančigaj od poštnega urada Ljubljana 1 k poštnemu uradu Ljubljana 2, poštni oficiant Anton Ivnik od poštnega urada Radgona k poštnemu uradu Maribor 2, poštna oficiantka Tončka Koželj eva od poštnega urada Bled 1 k poštnemu uradu Ljubljana 1, poštna oficiantka Gizela Helmichova od poštnega urada Tržič k poštnemu ura* du Celje, poštna oficiantka Lojza Cemen-tova od poštnega urada Ljubljana 1 U poštnemu uradu Tržič in poštna oficiantr ka Dorica Ercigojeva od poštnega urada Borovlje k poštnemu uradu Celje. — Od« pravniškemu mestu se je odpovedala po* štna odpravnica Ema Benedekova pri po« štnem uradu Jurklošter. Poštni službi se je odpovedal poštni praktikant Frančišek Zavašnik. — Odpuščeni iz poštne službe so: poštni praktikant Mirko Prosen, poštna oficiantka Antonija Drofenikova pri poštnem uradu Pragrsko in poštni odpravnik Ferdinand Smrek pri poštnem uradu Sv. Križ pri Litiji. — Začasno upokojeni ste poštni oficiantki: Ana Merle-tova v Ljubljani in Ljudmila Ražmova r, Mariboru. — Razpisano je odpravniika mesto Sv. Križ pri Litiji. — Pokrajinska slikarska razstaTa. Vi nedeljo, 26. t. m., se bo v slikoviti dolenji ski metrrpoli, prelepem Novem mestu, pod patronanco enega naših največjih slikarjev, R. Jakopiča, slovesno otvorila prva pokrajinska slikarska razstava. Razstavljena bodo imeli svoja umetniška dela nekateri že znani dolenjski slikarji, kakor R. Jakac, F. Ančik, J. Čargo, in pa slikarski naraščaj f J. Cvelbar, Z. Skalicky< M. Mušič, R. Grad in pa F. Avsec. — Za umetnostne kritike in zgodovinarje bo pričujoča slikarska razstava izredne važnosti, in to v vsakem oziru, ne glede že rta dejstvo, da se bodo odpirale nekateremu obiskovalcu svetle perspektive. Zvečer istega dne se bo vršil v Narodnem domu v pričujočnosti ljubljanskih umetnikov običajen tedenski literarni večer pod vodstvom sotrudnika »Dom in Sveta« A. Pod-bevška in akademičnega slikarja R. Jaka-ca ki vodita v stanovski organizaciji »Klub dolenjskih visokošolcev« še nedavno ustanovljeno »Sekcijo za umetnost«« Podrobnosti se še objavijo. — Iz Tržiča. Določeno je bilo, da s«j morajo vse trafike na novo razpisati in da se podele slovenskim invalidom. V Tržiču pa glavna trafika še do sedaj ni razpisana in je še vedno v rokah enega izmed tistih ljudi, ki nimajo ravno žalostnih spominov; na vojsko. In da je ta trafika še sedaj v rokah bogatina, ki bo tudi brez trafike ohranil ta naslov, zoper to najodločneje prote>-stiramo in zahtevamo v imenu revnih slovenskih invalidov, da se glavna trafika v Tržiču takoj razpiše in podeli kakemu invalidu. — Eden v imenu invalidov. — Glavna carinarnica II. vrste se jd ustanovila na Jesenicah. — Požar na Jezici. Dne 18. septembra ob 18. uri je nastal požar v dr tnici Mihaela Kmetiča na Jezici št. 14. -.genj se je razširil na pod. Pogorela je drvarnica, 8u-pa, pod in skedenj. Skupne škode ima Kmetič 237.255 kron. Kmetičeva soseda Frančiška Plevnik je imela škode 1730 K, ker je obstojala nevarnost, da prične tudi pri njej goreti, kar so zabranili ognjegasci, Kmetič je bil zavarovan za 47.000 kron. Pri požaru je padel s strehe ljubljanski gasilec Ivan Priskovič, ki se je pri padcu lahko poškodoval. Zažgali so najbrže otroci. — Smrtno nevarna poškodba. V ljubljansko bolnico so pripeljali s Klanca pri Vačah 46 letno Frančiško Avbelj, ki se je baje ranila sama z nožem po glavL Poškodba je smrtno nevarna. — Anarhisti nameravali porušiti milansko stolnico. »Wiener Stimmen« poročajo iz Milana, da so o priliki hišne preiskave pri nekem anarhističnem voditelju v Milanu odkrili veliko zalogo bomb in drugega orožja. Tu so tudi našli natančen načrt, po katerem so hoteli anarhisti z bombami porušiti Corso Vittorio Emanu-ele in milansko stolnico. Napad na stolnico so hoteli izvesti na nedeljo med slovesno službo božjo na ta način, da bi metali bombe s strehe v notranjost. — V Slovenski Bistrici se snuje Prva jugoslovanska tovarna gumbov. Tovarna se opremi z najmodernejšimi stroji, kojih zmožnost bode povzročila nepotrebnost vsakega uvoza gutnbnogn blaga. Izdelovale se bodo vse vrste gumbov iz roga, lesa. kosti iD pločevino. (k) — Tatvine v Zalogu. Sedem obtožencev na zatožni klopi. Sredi tekočega leta je izbruhnila v Sloveniji stavka železničarjev, na železniSki postaji v Zalogu je zato obtičalo veliko napolnjenih voz, katero priliko so izrabili zlobni ljudje, da so kradli, kolikor se je dalo, toda storilcev G i izvršitvi tatvin in odnašanju blaga ni .o moč zalotiti. Ukradenih je bilo 14 kon-gelj masti, proti koncu aprila pa več ma-nufakturncga blaga. Vsled teh tatvin je obtožilo državno pravdniŠtvo Al. in Ant. Anžurja iz Sp. Zadobrave, Iv. Flanderja s Studenca, Melhijorj« Lovšeta iz Zg. Kašlja, Ignacija Patcrnostra iz Št. Jakoba ob Savi Franceta Rovška iz Zg. Kašlja in Ivana Godca s Fužin, da so si prisvojili in po-prodali ukradeno blago. Ivan Flander je tudi obtožen, da si je 30. marca v Ljubljani prilastil dve ukradeni koži, nekaj sukanca in rinčice v vrednosti vsaj 1000 K. Anton Anžur je pa končno tudi obtožen, da je v družbi tatinskega tovariša v noči na 2. julija 1920 v Veliki Stari vasi izmaknil Antonu Poderžaju iz zaklenjene kašče raznega blaga v vrednosti 2330 kron, V razpravi pri deželnem sodišču v Ljubljani je rekel Anžur Alojzij, da je kupil manufakturo od dveh železničarjev, s katerima je »zglihal« za 18.000 kron, z Lovšetom sta eglibala za 20.000 K; »Od tega denarja ima® še 12,000 kron doma v kovčku shranjenega,« Izgovarjal se je, da sta mu železničarja rekla, da gre za vtihotapljeno in ne za ukradeno manufakturo. Anžurjev Tone, ki je bil že večkrat zaradi tatvine obsojen, med drugim 1. 1910 celo na tri leta težke ječe, je povedal, da on ni kradel v Stari vasi, marveč, da je tisto blago kupil v Ljubljani na Št. jakobskem mostu v družbi nekega Primca, ki je ušel iz ječe. Sodišče je obsodilo Alojzija in Antona Anžurja vsakega na tri leta, Ivana Flanderja in Melhijorja Lovšeta na 18 mesecev. Ignacija Paternostra na 1 leto, Franca Rovška na 18 in Ivana Godca na 8 mesecev ječe. — Poverjenik za socialno politiko g. dr. Vladimir Ravnihar sprejema stranke vsak torek in petek ob 11. uri. Na stanovanja ali v odvetniški pisarni ne sprejema. Odklanja tudi vsako intervencijo v zadevah, v katerih odločuje poverjeništvo kot druga instanca, kakor n. pr. v stanovanjskih zadevah, ker je smatrati tako po-' sredovanje za nedopustno vplivanje na odločbe druge instance. — S Krke pri Stični smo zvedeli, da 8o na občnem zboru Kmetijske podružnice volili liberalci v odbor dva znana trgovca in gostilničarja, Rebolja s Krke in KoSčaka z Les, ki sta izvolitev tudi sprejela. Toliko znancem v pojasnilo! — Zimski čas. Minister za socialno politiko je naročil kompetentni j. oblastem, naj se 1. oktobra ob 3, uri zjutraj pomaknejo ure za eno uro nazaj. Odtlej se bo računalo po zimskem času. — Za dobrovoljce. Minister za agrarno reformo je razdelil med dobrovoljce doslej okoli pol milijona juter zemlje. — Liga katoliških umetnikov in njih prijateljev se snuje v Ameriki na pobudo benediktinskega zavoda Sv. Anzelma v Manchestru. Liga bo delala za povzdigo in razširjenje krščanske umetnosti in bo vsestransko podpirala katoliške umetnike. — Sod siivovke je bil ukraden na postaji Škofja Loka. V sodčku je bilo 29 litrov žganja v vrednosti 1421 kron. — Žalosten konec odpadnika. V Man-tovi je na posledicah poizkušenega samo-mnora umrl 92 letni ateistični modroslovec vseučiliški profesor Roberto A r d i g o. Ardigo, ki je živel le od skromne profesorske pokojnine in je bil s svojo družino v veliki revščini, si je bil že meseca feb. letos prerezal žile, a tedaj so ga rešili. Sedaj se mu je nakana posrečila. Ardigo je bil najprej duhovnik, kanonik in profesor na škofovem liceju v Mantovi; potem je pa odpadel od cerkve in postal voditelj ro-mantično-katoliške struje ter prvoboritelj italijanskega ateizma. Med italijansko vse-nčiliško mladino je imel mnogo vnetih pristašev in je veljal vsej brezverski inteligenci kot voditelj. Kljub temu je bil v sivi starosti zapuščen in reven in si je v obupu končal življenje._ Šfalersk® rocmce. š Smrtna kosa. Na Ljubnem v Sav. dolini je umrla gospa Marija Lichtenecker, roj. Ročnik, mati nadpoštarja Lichten-eckerja v Brežicah. — V Karčovini pri Mariboru je umrl 82 letni vpokojeni železničar Anton Zahradnik. š Višek protipostavnosti si je dovolilo okrajno glavarstvo v Slovenjgradcu. Imenovano glavarstvo je razposlalo na svoja županstva navodila, naj ta vprašajo Nemce in nemškutarje: Ali se hočejo izjaviti za Slovence, da dobe volilno pravico v konstituanto? Odgovor na to dokaj omejeno vprašanje je od strani Nemcev in ravno v tem glavarstvu še cvetočih zagrizenih nemškutarjev enostaven. Sedaj bodo seve vsi priznali slovenstvo, da bodo le postali deležni volilne pravice. Postava pa odločno pravi, da vsak, ki je pri ljudskem Štetju v letu 1910 zatajil svoj materni ježek in se zapisal kot Nemec, nima volilne pravice. Vprašamo sedaj slovenjegraško glavarstvo: Ali se zaveda, kaj jc napravilo s to svojo okrožnico? — Slovenjegraško kot obmejno glavarstvo je dolžno, da prekliče in popravi že razposlano in proti-postavno postopanje, Ako ne dobimo tozadevnega uradnega zagotovila o popravku, bomo celo zadevo javili v Ljubljano, da pouči ta obmejno gospodo: Kaj da pravi postava! š Slovensko mestno gledališče v Ptuju bo v letošnji zimski seziji začelo delovati. š Rudarska šola v Celju bo pričela s poukom 18. oktobra, š Izpred celjske porote, Ivan Drama, ki je umoril svojega očeta, je bil obsojen na smrt, — Po 2 in pol leta težke ječe sta dobila Franc Velkavrh iz Zakota in Josip Gerzina iz Podsrede, ki sta svojemu gospodarju trg. Bučarju in posestniku Leva-ku ukradla blaga v vrednosti nad 10.000 kron. — Blaga v vrednosti čez 20.000 K je pokradel 24 letni Franc Zelič iz Kalob-ja. Obsojen je bil na 4 leta težke ječe, — Dve leti težke ječe je prisodila celjska porota 22 letnemu Rudolfu Horjaku, ki je izvedel nič manj kakor 22 tatvin v sevni-škem, brežiškem in laškem okraju. Uubilansk® no^fc©. lj Umrla je včeraj ob 5. uri zjutraj, po kratki in mučni bolezni gospa Marija Va-land, vdova pilarja Valanda. Pogreb bo danes popoldne ob pol 2. uri iz deželne bolnice. Naj v miru počiva! lj Starešinski sestanek se vrši v četrtek 23. t. m. točno ob 8. uri zvečer v srebrni dvorani hotela Union. Prosim polno-številne udeležbe. Podpredsednik dr. I. S. lj SKSZ ima danes ob 8. zvečer sejo v navadnih prostorih. Na sporedu je vprašanje predavanj. Prosim točne udeležbe, Predsednik, (k) lj Vsem ljubljanskim društvom! Sestanek za sprejem koroških otrok se vrši danes ob 6. uri zvečer v posvetovalnici na magistratu. Prosimo vsa društva brez razlike strank, visokošolstvo itd., cla pošljejo zastopnike na ta sestanek. Koroški otroci pridejo v Ljubljano 28. septembra. Delajmo, dokler je še čas! — Pripravljalni odbor. lj Ljubljanski licej. I. E n o 1 e t,n i g o - spodinjski tečaj na liceju se jtvori s 1. oktobrom, ako se zglasi do 26. septembra zadostno število goienk. Pojasnila pri ravnateljstvu v Mladiki. — II. Licejna ljudska šola, V ponedeljek 27. septembra ob 8. uri prične pouk zaenkrat samo za III. razred v Mladiki. • III. Trgovski tečaj na liceju. Vpisovanje v trgovski tečaj je 29. septembra od 9. do 11. ure. Sprejemni izpit se vrši 30. septembra ob 8. uri zjutraj. Redni pouk se prične s 1. oktobrom ob 8. uri. — Ponavljalni in dodatni izpiti pismeni se vrše 4. in 5. oktobra ob 8. uri zjutraj in ob 2. uri popoldne, ustni izpiti 6. oktobra ob 8. uri zjutraj. lj Mestni šolski svet v Ljubljani se je po dolgem obotavljanju le odločil, da je izdal gospodu okrajnemu šolskemu nadzorniku za ljubljansko okolico, gospodu Avgustu Pircu vsled razpisa višjega šolskega ga sveta z dne 2. in 21, t, m. dekret, s katerim je bil gospod Pire imenovan za okrajnega šolskega nadzornika. V rotovških krogih vlada zaradi te zdaj končane pasivne rezistence veselost, toda tudi pobitost. lj Umrli so v Ljubljani: Ferdinand Glavač, sin železničarja, 1 dan. — Ivan Leban, delavec, 72 let. — Avgusta Zupančič, žena generala v p., 61 let, — Marija Reisner, zasebnica, 46 let. — Anton Urbič, krojač, 53 let. — Franc Svoljšak, delavec juž. žel., 47 let. — Franc Tratnik, invalid, 49 let. — Terezija Štrukelj, hči delavca, 11 let. — Josipina Kotnik, hči delavke, 6 mesecev. — Karol Miesenberger, sin stavbenika, 14 dni. — Leopold Žagar, sin tov. delavke, 20 dni, — Vincenc Šubic, sin kaj-žarice, 17 let. — Josipina Strgaršek, žena premogarja, 27 let. — Ivana Štular, žena posestnika, 24 let. — Marija Cuntara, ravnateljica v p., 77 let. — Marija Kozinc, hči dninarice, 1 leto. —Alojzij Čadež, bajtar, 38 let. — Maruška Deželak, zasebnica, 30 let. — Marija PeČnikar, gostija, 70 let. — Ivan Ohmahna, bajtar, 50 let. — Mla-dena Est, hči vlad. koncept, praktikanta, 1 in pol meseca. — Ciril Mally, sin delavca, 2 meseca. — Ivana Pezdir, žena sluge, 55 let. — Karol Žerjav, sin delavca, 1 mesec. — Uršula Pečar, postrežnica, 54 let. — Alojzij Mlakar, sin kontoristinje, 4 leta. — Jera Bradeško, bajtarica, 41 let. — Ivana Peternel, žena trgovca in posestnika, 42 let — Ana Eržen, dninarica, 50 let, — Andrej Flis, posestnik, 62 let. lj Krušno cene. Od četrtka, 23. t. m., dalje se bode prodajal 1 kg belega kruha po 14 K in 1 kg črnega kruha po 8 K. — Pol kilograma težki hlebi ali šfrucc sc smejo računati po 7 K, odnosno po 4 K. lj Okraden ruski kapetan. Te dni se je peljal z Jesenic v Ljubljano ruski konjeniški kapetan Venccslav Trifanov Roma-novsky, ki prebiva v Belgradu. Ko se je pripeljal v Ljubljano, je zapazil, da mu je nekdo na postaji Lesce odnesel ročni usnjali kovček, v katerem jc imel hranilni aparat, Trifanov se ne more namreč dru- gače kakor umetno hraniti. Ukradeno mu jc bilo tudi perilo, milo, dokumenti in izkaz za prosto vožnjo v Beigrad. lj Karambol na Karlovski cesti. Na Karlovski cesti se je iz hiše št. 10 pripeljal avtomobil, ko je pripeljal voz električne železnice, ki je zavoz.il v avtomobil in ga na zadnjem koncu poškodoval. lj Tatvina drv in dog. Sodarskemu mojstru Josipu Tišlarju so bila ukradena drva v vrednosti 160 K in doge v vrednosti 300 kron. Z Beigrad, 21. septembra. Zunanji minister dr. Trumbič pričakuje od italijanske vlade poziv za direktna pogajanja. Kdaj se bodo vršila pogajanja, se še ne ve. LDU Zagreb, 21. septembra. »Riječ« poroča iz Belgrada, da bo minister za zunanje stvari v kratkem odpotoval na sestanek z italijanskimi delegati. Nikola Pa-šič ne bo odpotoval k tem pogajanjem, ker želi sodelovati v volilnem boju radikalne stranke. LDU Rim, 21. sept, (Brezžično,- Italijanski minister za zunanje posle grof Sforza je izjavil pred odsekom za zunanje posle, da je namen vlade, rešiti jadransko vprašanje v direktnih pogajanjih z Jugoslavijo; to pot sta predlagala Lloyd George in Millerand. Protič proti uladi. LDU Zagreb", 21. septembra. s>Novostk poročajo iz Belgrada, da je med Stojanoin Protičem in ministrom za konstituanto Markovičem došlo do spora in da je dr. Markovic izstopil iz uredništva /Samoupraven. Stojan Protič je v nedeljski »Samoupravi« priobčil članek, v katerem napada sedanjo vlado in ministrskega predsednika ter očita vladi, da vlada reakcionarno. Končno napada tudi ministra za konstituanto dr. Markoviča radi zakona o uredbah, po katerem naj bi se oblast parlamenta prenesla na vlado. O tem predlogu pravi Stojan Protič, cla zasluži zgražanje ter imenuje ministrskega predsednika in ministra za konstituanto slabiče. V parlamentarnih krogih sodijo, kakor poroča list, da namerava Stojan Protič izzvati krizo vlade in vreči ministrskega predsednika dr. Vesniča. Del radikalne stranke ima baje namen, desaouirati sedanjo vlado pred ljudstvom. Vzrok temu so v prvi vrsti volitve, kakor tudi pridobiti Stojanu Protiču zaupanje. . ; LDU Berlin, 21. septembra. (DKU) »Vossische Zeitung« javlja iz Kodanja: Kakor doznava »Politiken« iz Londona, se bodo vršila tamkaj začetkom meseca oktobra važna posvetovanja med rumun-skim ministrom za zunanje posle, bolgarskim ministrskim predsednikom in LIoyd Georgeom, kateri je močno interesiran na stvoritvi balkanske entente, ki bi obstajala iz Bolgarije, Rumunije in Grške. lDU Varšava, 21. septembra. (Brezžično,- Frontno poročilo od 20. t. m.: V okr. Wolkowysk se razvijajo boji pri Swis« loczu. Pri Haliczu so naše čete zavzele nove postojanke. Ob Dnjestru in ob obali čr-nega moria ni izprememb. Na Krimu se vrše srditi boji, in sicer pri Aleksandrov-sku. LDU Zagreb, 21. septembra. »Riječ« poroča iz Belgrada, da se ie minister za finance na svojem povratku iz Črne gore ustavil v Kotoru, kjer je z inženerji pregledal vso Boko v svrho ugotovitve mesta, kjer bi se mogla zgraditi trgovska luka za promet z južno Bosno in Srbijo, predvsem z Belgradom. Minister se je zlasti zanimal za Tivat, kjer se nahaja vojni arzenal. Inženerji so ga opozorili na velike težkoče v terenu pri morebitni gradnji železnice, nakar je pregledal tudi druge luke, tako v Dubrovniku, Ulčinju in Bani. P0LJSK0-UTVINSKA POGAJANJA PREKINJENA. LDU Varšava, 21. septembra. Predsednik poljske mirovne delegacije, ki bi se imel pogajati z Litvanci, se je danes vrnil v Varšavo. Pogajanja so se prekinila. Litvanska vlada je sicer izjavila, da je pripravljena, umakniti 9voje čete na takozvano Fochevo linijo, a je zahtevala, da se poljske čete ravno za toliko umaknejo od sedanje fronte, kakor Litvanci. Nevtralno ozemlje, ki nastane na ta način, naj bo pod poljsko-litvansko upravo. Poljska delegacija je smatrala te pogoje za nesprejemljive in je zapustila Kalwarijo. BOLJŠEVIKI SE UMIKAJO DALJE. LDU Dunaj, 21. septembra. Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Tarnova od 20. t. m.: Pod osebnim vodstvom vrhovnega poveljnika Petljure so ukrajinske čete zlomile odpor boljševikov na črti Husia-tyn — Kopyczyncc —Wasylkiwce — Skalat ob Zbrudžu. Popolnoma so uničile boljše-viški 363. pehotni polk. Vjele so nad 2000 sovražnikov, med temi 15 poverjenikov, 8 strojnic in mnogo vojnega materijala. Ukrajinske prednje straže se bližajo Ka-raencu Podolskemu, ki so ga zapustile boljševiške čete. Boljševiki so pri izpraznitvi mesta zapalili vsa skladišča, ker zalog, vsled stavke ukrajinskih železničar-je_v. niso mogli vzeti s seboj« Orlovski vestnik. Orlovski tabor v Leskovcu pri Kr* škem se vrši v nedeljo, 26. sept. Na taboru se zbere združena krščansko-misleča rala« dina krškega in brežiškega okraja, da po« stavi temelj močni mladinski organizaciji, Na taboru govori g. T e r s e g l a v o ciljihi in potih naših organizacij v bodoče. Pri prireditvi sodeluje salezijanska godba, Sv. mašo in cerkveno propoved opravi vlS, g. dekan Kurent, iz Zagreba pride zastopstvo br. organizacij. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Dijaški vestnik. d Dijaške kongregacije v kap,eli 06. jezuitov imajo prvi shod kakor koncem preteklega šolskega leta: Kongres gacija višnjegimnazijcev v četrt e k , 23. t. m. ob pol 7. zvečer. Nižja realna gimnazija v soboto, 25. t. m. ob 4. Slovenska trgovska šoU v soboto, 25. t. m. ob 7. zvečer. Nižja humanist, gimnazija v nedelj o, 26. t. m. ob pol :i. g Borzna poročila. Praga, 20. septembra. (ČTU) Devize: Dunaj 25.50, Zagreb 61.50. Valute: avstrijske krone 24.50, —» Dunaj, 20. septembra. (ČTU) Devize: Amsterdam 8000, Berlin 474,50, Bukarešta 0, Curih 4100, Kristijanija 3700, Kodanj 3700, Stockholm 5150. Valute: nemške marke 468,50, rumunski leji 515, bolgarski levi 380, švicarski franki 4075, francoski franki 1700, italijanske lire 1090, angleški funti 850, ameriški dolarji 235, carski* rub-lji 280. — Curih, 20. septembra. (ČTU) Devize: Berlin 9, Holardija 192.90, New York 613.50, London 21.83, Pariz 42.60, Milan 27, Bruselj 44.75, Kodanj 85, Stockholm 122.50, Kristijanija 88, Madrid 90.50, Buenos Aires 222, Praga 8, Belgrao' 21, Zagreb, 4.95, Budimpešta 2.1, Dunaj 2.70, avstrijske žigosane krone 2. 50. Zagreb, 21. septembra. Devize: Berlin 180—184, Italija 515—518, London 0 do 0, New York 115—116, Pariz 780—790, Praga 164—165, Dunaj 40-40.50, Bukarešta 0—0. Valute: dolarji 113.50—114.50, avstrijske krone 40.50—41.50, carski rub-lji 125—128, francoski franki 765—0, na-poleondor 412—416, nemške marke 190 do 195, rumunski leji 225—230, italijanske lire 502—508, bolgarski levi 0—0, angleški funt 0—0, češkoslovaške krone 170 do 180. Blago: pšenica franko sremske postaje 700—820, ječmen 450—500, oves 230 clo 250, koruza 293—320, moka št. 0 1200 do 1230, moka št. 2 1080—1110, moka št. 6 960—1000. Narodno gledališke. Drama: Sreda, 22. sept,: »Anfisa«. D. Četrtek, 23. sept.: narodov blagor«. E. Petek, 24. sept.: »Hasanaginica«. A". Sobota, 25. sept.: > Pygmalion«. Izv, Nedelja, 26. sept,: »Hasanaginica«. Izven. Ponedeljek, 27. sept.: »Anfisa«. B. Opera: Sreda, 22. sept.: »Trubadur«. B. Četrtek, 23. sept.: »Glumači«. »Gozdne vile«, C. Petek, 24. sept.: »Fausl«, D. Sobota, 25. sept.: »Trubadur«. E. Nedelja, 26. sept.: »Lepa Vida«. Izv, Ponedeljek, 27. sept.: Zaprto. ProsveSa. pr Slovensko narodno gledališče r Mariboru je kakor samostojna vzpodrasla perot Talijinega hrama v Ljubljani. Prepuščeno svobodnemu razvoju, pa ne bo v našem kulturnem življenju nič veliko manj značilno, ko ljubljanske gledališke deske. Iz neznatnih početkov nam more ustvariti Maribor dramsko umetnost, kakršno začr-tavajo naši prvi možje. Volje in moči je dosti, hoče se nam še gradbenega dela. — Druga redna sezona 1920/21 je bila otvor-jena v soboto, 18. septembra 1920. Igrali so Ivan Cankarjeve >Hlapce« ob nabito polnem gledališču. Nastopilo je nekaj no-\ih igralcev (M. Skrbinšek, S. Mezgeceva, M. Šimenc, M. Voukova, J. l'ovhe, R. Mi-kulič), ki so bilj kot novinci v Mariboru deležni posebne pozornosti. Počakati pa še moramo par nastopov, da bomo mogli oddati zanje ali proti njim svojo glasovnico. Obctanje je precej povoljno. —«■ Predstava >Hlapcevc nas je zadovoljila, ponekod celo iznenadila. Omeniti moramo predvsem ubrano soigranje vseh igralcev, dasi so nastopili prvič skupno, naneseni od raznih vetrov. Nastop je bil siguren, svest si uspeha. Med prvimi morem*' omeniti gg. Železnika (Komar), Veluščki (nad-učitelj), Povheta (Kalander). Jerman uosp. M. Skrbinška nam je karal znake neraz-položenja in hladnosti, čeravno je stopil pogosto prav v ospredje. Župnik g. Groma ni bila izdelana Cankarjeva oseba, zato ga navajamo posebej. Med ženskimi je imela težavno vlogo gna. E. Kraljeva (Lojzka), ki je kazala pač precej globljega pojmovanja svojega stališča v igri. Slabe tudi niso bile ostale ženske osebe, da se spomnimo zlasti gne. S. Mezgečeve. Režija g. V. Bratine je bila izredno dobra in je dokaj pripomogla do tako lepo zaokrožene predstave. — Značaj igre same in njenega lisca je menda že precej pojasnjen, zato opuščamo tukaj razmotrivanje o njem. — Fr. S. Finžgarjev r Divji lovec-; , ki so ga ponovili 19. septembra 1920 iz lanskega repertoarja z nekaterimi novimi zasedbami vlog, je bil odigran ob slabi udeležbi občinstva in tudi drugače ni zadovoljil po raznih predstavah, ki sem jih videl na raznih podeželskih odrih in v Ljubljani. Janezu g. Nučiča in Majdi gne. E. Kraljeve ne bom sicer oporekal, ustvarjala sta pač vsak po svoje. Slab pa je bil rihtar g. Bratine kakor tudi si je prizadeval dobro igrati. Pri njem opažamo ponovno, da je skoro v vsaki igri vedno eden in isti, kar se tiče mimike in glasu, ki ne pozna ni-kakšnega legato, temveč govori povsod staccato, ali je na mestu ali ne. Je drugače dober igralec, a tukaj bo treba popravka. G. Rasbergerju vloga Tončka ni sodila. Pevski zbor v I. dejanju je bil ubran, v ostalih zdatno slabši. Scenerija je bila prepovršna, mogla bi biti boljša. >Jurčekc in njegova »pisčak z »zvonci« vred je bila slika brez vsakršnega okvirja in verjetnosti. — Joso Josta. pr Jakob Aljaž: IX. zvezek mešanih in moSkih zborov. Ko odpreš Aljaževe zvezke in si jih nekoliko ogledaš, spoznaš v Aljažu med Slovenci osamljenega figuralii sta in sicer ne le, kar se tiče podrejenih glasov, nego pogostokrat tudi napevov. V njegovih skladbah prevladuje figuracija, tako da se glasovi in melodije porajajo iz nie. Prav očito sc to kaže v predstoječem zvezku, ki je pravi eksempel figuralnega štila. Tembolj jc to razvidno pri, rekel bi, primitivni uporabi harmonij, ki se v nekaterih skladbah omejuje skoro izključno na prvo in peto stopnjo. Konci skladb so isti kakor So splošno v navadi. Aljaž sc ne poslužuje motivov zato,, da bi stvorij kompozicijo; vsaj v tem zvezku ne. Čudno je to, čc pomislimo, kako jc na primer vse drugače komponiral Avgust Leban, cla ne omenimo, kako različno in na kako izvirne načine jc končeval Benjamin Ipavec. Čc bi kdo na vsak način hotel od mene zvedeti, kaj je v predstoječem zvezku zame najbolje, bi mu bržkone odgovoril, da je Medvedov tekst »Večerni zvon« komponiran dovolj primerno, in sicer bi dal od obeh skladb na isto besedilo prednost možkemu zboru, ker v njem ne najdem one stereotipnosti, ki se pri mešanem zboru pokaže v drugem in tretjem sistemu, kakor tudi na koncu. Jakob Aljaž je poleg tega napisal že tudi več lepih zborov, naj spomnim bralca nekaterih njegovih pesem kakor so n. pr. »Divna noč«, »Pri zibelki«, »Cerkvica«, >Ti veselo poj«, »Triglav« itd. In če nam iz njegovih roke pisov deveti zvezek ne prinaša več podol nih, smemo morda upravičeno pričakov ti, da nam jih tem več prinese deseti. M. K. pr Život. Religiozfln mjesečnik za in-teligenciju (Godišnja pretplata K 22, omla-dini K 12). — Uredništvo je preneseno u Travnik, Gimnazija (Bosna), a uprava osta-je u Sarajevu (Kat. sjemenište). Upravi se šalju narudžbe, pretplata, darovi i reklamacije, a uredništvu članci, časopisi i knjige na ocjenu. List se šalje samo za posla-nu pretplatu. Prvi če broj godišta 1920/21 (u večem formatu) domala izači, pa se umoljavaju pretplatnici i prijatelji Života, da ne kasne poslati pretplatu i da nadu listu novih prijalelja. Sodišče En polkija. s Zasledovalec mladoletnih deklic. Dognalo se jc, da je zalezoval mlade deklice v starosti 8. do 12. let na ljubljanskem gradu srednje velik 40. do 45. let star mož, oblečen v orno obleko, črn klobuk, precej dolgih, črnih las, deloma že sivih brk. De-klicam je ponujal do 4000 kron. Siarši naj otrok samih nc puščajo na grad, Golovec in v druge samotne kraje, ker je nevarnih elementov veliko v Ljubljani, katerih policija kljub največji marljivosti ne more izslediti. s Zopet »rotiran jc bil Josip Merla, ki jc bil radi iatvinc. obsojen na 6 mesecev ječe, l.oda jc bil iz ječe odpuščen, ker je bil pomiloščen. Aretirali so ga v zelo sumljivih okoliščinah, da je poskušal krasti v neki gostilni. Pri njem so našli 2030 kron denarja, o katerem ne more dati točnih pojasnil, kako si ga je bil pridobil. Merta ni od časa, ko je bil izpuščen iz zapora, uikjer delal, pač pa je dobro živel in popival okoli. s »Kaj dela ta surovina italijanska?« je zaklicala učenka III. razreda meščanske šole M. B. nad varnostnim nadstražnikom, ki je v Trubarjevi ulici posredoval zaradi draženja jajc. M. B. se bo morala zato zagovarjati pred sodiščem. s Gornie krilo ukradeno je bilo natakarici Ivanki Omejc. Tatvine osumljeno Julijano Spruk je policija aretirala in se bo morala zagovarjati pred sodiščem. s Prilastitev ukradene moke. 7. julija letos so orožniki našli v Notranjih Goricah pri Francetu Zvoljenku 13 vreč moke v vrednosti 4200 kron. Poizvedbo so dognale, da je bilo na progi južne železnice med čuvajnicama št. 651 in 652 14 vreč moke, namenjene Nemški Avstriji, vrženih iz vlaka. Od teh vreč moke sta si prilastila Josip Kralj s Slivnega in Avguštin žužek iz Vrževelj 13 vreč v vrednosti 4200 kron, katere sta prepeljala k Zvoljšaku, ki jima je pomagal. Deželno sodišče je obsodilo Kralja na 6, žužka na 4 in Zvoljenka na 2 meseca ječe. s Žepni tat. Policija je aretirala žepnega hitu Josipa Terdnn iz St Vida pri Vipavi, ki je ukradel na glavnem kolodvoru Ivani Gruden iz Cerknice usnjato denarnico z vsebino 180 kron. MeSeoroioglčno poročilo. Ljubljana 306 m n. m. vlš. '",*» '' ' sv"?.' .?:> <>. Cns | liiiio-opaiso- 1 metuf \anjn, l v mm 1 Tur m c -! motor I v (J |l'«ilirom 'diioroncn v 0 Nebo, l vetrovi P»a.Aj orala zemlje za koruzo, K 120-— na mesec v gotovini in 60 kg moke. Za letos 200 kg krompirja. Ob potrebi eo pohištvo posodi, lestno more razprodati. Nastop čimpteje. Gjuro SemeraJ, Gjurgjevnc.