GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
8. MAREC
Človeško zapostaljanje in delovno izžemanje je ob koncu prejšnjega stoletja dokončno zrevoltiralo žene, vzdolž in počez kapitalističnega sveta Evrope in Amerike. Da bi se organizirano borile za svoje osnovne ženske ipravice, za enakopravnost in za ukinitev izkoriščevalskega odnosa pri delu, v družbi in v družini, je ena od naj znamenitejših ženskih bork, nemška revolucionarka dara Zetkin, 1907. leta organizirala prvo mednarodno konferenco žena in postala njena sekretarka. Ta konferenca je tri leta kasneje, v času svojega zasedanja v Kobenhavnu, na Clarin predlog razglasila 8. marec za dan borbene solidarnosti žena.
62 let poteka torej od tedaj. Mnogokatere pravice je organizirana borba žena doprinesla njihovemu boljšemu življenju. Težko si nam je predstavljati, da bi danes časopisi, tako kot so še pred sto leti, prinesli vest z naslovom »Smrt zaradi čezmernega dela«, ko so žene, dekleta in mladoletni otroci delali 16, 18 in več ur v nemogočih delovnih pogojih ki so povzročali jetiko, telesno izčrpanost in prezgodnjo smrt. Grozljive stvari prebiramo v Marxovem Kapitalu o volkodlaški žeji kapitalistov po živi krvi dela. Tega zdaj res ni več, vsaj praviloma ne, obstojajo le še izjeme tu in tam v svetu. Že zgolj to dejstvo narekuje ženam, da o-hranijo prvotni borbeni značaj svojega dneva.
In kakšne so naše prilike? S ponosom se lahko žene spominjajo številnih predvojnih stavk, ki so jih njihove delovne predhodnice organizirale kot obliko boja za svoje pravice v mariborskih, kranjskih, ljubljanskih in drugih tovarnah. Desetletja so minila od tedaj vmes je bil narodnoosvobodilni boj, in potem povojna socialistična samoupravna graditev. Vsa ta doba je v mnogočem izboljšala položaj žena in mater.
Toda: ali ga je v vsem? Ne, ni ga! Marsikaj patriarhalnega, zapostavljajočega in izkoriščevalskega je še ostalo v naši družbi. Nočno delo, otroško varstvo, položaj v družini, alkoholizem moških, manjše plačilo za enako delo, pomanjkanje življenjske vzgoje, je le nekaj problemov naše družbe, ki se tako ali drugače zgrinjajo nad žene. Zatorej tudi pri nas ni razloga, da bi osmi marec izzvenel le ob polki, se odplavil z vinom in zamašil s kurjim bedrom. Pravim: le ob tem. Kajti praznovanje mora biti, moramo dati duška nad vsem doseženim na področju ženskih pravic. Ne smemo pa se odreči prvotnemu borbenemu značaju ženskega praznika, kajti še so socialne razlike med moškim in žensko, še ni ženska povsem osvobojena.
In končno: borba za polno osvoboditev žensk ni le zadeva žena, e-nako obvezuje tudi može. Ali je to spoznanje že dovolj globoko prodrlo? Tudi če je, še vedno je premalo!	T. L.
Zaključni
račun
za leto 1971
Na podlagi zakonskih določil in samoupravnih aktov podjetja je delavski svet na svojih sejah dne 21. II. in 25. II. 1971. dokončno razdelil dohodek in potrdil zaključni račun za leto 1971.
Najprej se naj ustavimo pri pregledu uresničevanja postavljenih ciljev. Kako smo jih uspeli uresničiti, kaže spodaj navedena tabela, ki nam prikazuje doseganja plana proizvodnje in prodaje v izdelkih za preteklo leto.
IZPOLNITEV PLANA PROIZVODNJE IN PRODAJE PO VREDNOSTI V LETU 1971
		Indeks izpolnitve plana proizvodnje	Indeks izpolnitve plana prodaje
0	— Tkani ovoji	99.9	92.5
1	— Virel in krep		
	ovoji	90.4	76.3
2	— Rezani ovoji	88.2	84.4
3	— Konfekcionirana		
	gaza	112.9	98.9
4	— Blago	89.6	94.8
5	— Obliži	97.0	99.1
6	— Konfekcionirana		
	vata	101.1	97.30
7	— Vložki	99.2	97.5
8	— Ostalo	95.0	97.9
9	— Cigaretni filtri	101.2	101.4
	Skupaj:	100.4	97.9
Začrtane cilje za leto 1971 nismo v celoti izpolnili zaradi tega, ker smo prodali za 2% manj kot smo planirali. Proizvodni plan smo za 0,4 % presegli, kar je sorazmerno dober rezultat glede na to, da se je vrednost proizvodnje z ozirom na leto 1970 povečala za 15,4 %.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Doseženi uspeh gospodarjenja v letu 1971, primerjan z letom 1970
Indeks
CD	111
Por. sred.	121
Dohodek	85
Pogodbene obveznosti	186
Zakonske obveznosti	54
Za OD	112
Ostanek D	37
Doseženi celotni dohodek je za ll°/o večji kot leta 1970. družbeni proizvod pa je zaradi splošnega porasta cen na tržiščih manjši za 4%. Glede na to, da so rezultati slabši preglejmo vpliv posameznih elementov poslovnega procesa na le4e.
Kolektiv podjetja je štel na dan 31. 12. 1971 — 711 delavcev in 3 vajence, to je nekaj več kot v letu 1970, ko je bilo na isti dan 708 delavcev in 2 vajenca. Povprečno pa je bilo v letu 1971 zaposlenih 706 delavcev, kar je za 11 več kot v letu 1970.
Povprečni osebni dohodek je znašal 1.507,65 din, to je za 8,6% več kot v letu 1970.
Najbolj negativno je na naše poslovanje vplival porast stroškov, kateri so se povečali za 21 %. Pri tem naj posebej omenimo dvig cen surovin in materiala iz uvoza in na domačem tržišču zaradi devalvacije dinarja ter v povprečju štirikrat večjo amortizacijo kot je predpisana.
Oboje nam je poslabšalo letošnje rezultate, vendar nam je zavestno povečana amortizacija omogočila modernizacijo in izboljšanje delovnih pogojev, kar nam bo v letu 1972 omogočilo poboljšati poslovanje, če bodo vladale normalne razmere v gospodarstvu.
Gospodarjenje z obratnimi sredstvi se je poslabšalo, saj se je čas obrata podaljšal od 111 na 125 dni. Vzrok za to so večje zaloge z izjemo razreda 3 in kreditiranje kupcev v povprečju za 9 dni več kot v preteklem letu.
V osnovna sredstva smo v preteklem letu vložili 8.656.672,05 din,
kar pomeni, da smo intenzivno obnavljali naša delovna sredstva in gradbene objekte.
Velja pa pripomniti, da jih moramo v interesu dobrega gospodar-jnja čimbolje izkoristiti, posebno nova delovna sredstva.
V letu 1971 smo porabili 614.737,95 din sredstev sklada skupne porabe in 303.077,95 sredstev tekočega dohodka. Za stanovanjsko izgradnjo pa smo porabili 757.748,65 din.
Uspešnost gospodarjenja lahko izrazimo tudi v sumarnih kazalcih poslovnega uspeha, ki so dobro menilo za presojo poslovanja.
Produktivnost smo po podatkih iz plansko-analiznega sektorja povečali za 17,4 %, vrednostni podatki pa kažejo 14 %-no povečanje produktivnosti.
Ekonomičnost gospodarjenja zaradi že naštetih podražitev pada, vendar pa so še možnosti, da se 20 %-ni padec omili. Rentabilnost se je poslabšala zaradi povečanja stroškov, pokrivanja stalnih stroškov v zalogah zaradi prehoda na obračun po direktnih stroških, pospešeno amortizacijo, tečajnih razlik in pa seveda tudi zaradi notranjih neracionalnosti, ki jih moramo zmanjšati predvsem z naslednjimi ukrepi:
—	organizirati podjetje v skladu z določbami potrjenega elaborata o organizaciji,
—	zaostriti osebno odgovornost vseh članov kolektiva,
—	varčevati pri vseh vrstah izdelkov,
—	povečati izvoz na konvertibilno področje,
—	maksimalno izkoriščati kapacitete,
—	urediti stimulativno nagrajeva-
roje,
—	povečati hitrost obračanja obratnih sredstev,
Razen tega pa se je potrebno še bolj angažirati pri uresničevanju tekočih nalog, da bodo čimbolje opravljene v smislu dobrega gospodarjenja in v skladu z družečimi nameni.
Janez Leskovec
močni, ker so prodajne cene zamrznjene.
Koliko časa bo tako stanje trajalo, se ne ve. Skozi celo leto gotovo ne, čeprav je prav ob koncu februarja ZIS podaljšal zamrznitev za nedoločen čas. Obenem prav tako obstoja zagotovilo podpredsednika ZlS-a, odgovornega za gospodarsko politiko, dr. Sirotkoviča, da bo potrebno tekstilno industrijo posebej obravnavati, saj dela pretežno iz posredno ali neposredno uvoženih materialov in ne bo mogla sama kriti in prenesti vseh kurznih razlik, ki jih prinašajo državni deval-vaoijski ukrepi. Prav tako bi bilo upravičeno pričakovati (manj pa je seveda to po dosedanji praksi realno!), da bo družbena skupnost podpirala gospodarske dejavnosti, ki so pomembne za polno izvajanje našega koncepta vseljudskega odpora in teritorialne obrambe. To naše podjetje vsekakor je. Bilo bi dejansko malo čudno, da bi ugotovili, da nam bolj odgovarja zunanja kot domača cena in bi sanitetni material izvažali, obenem pa tako ■škodovali naši obrambni pripravljenosti. — Vendar take tendence naša trenutna ekonomska politika zasleduje in lahko rečemo, da se ji pač bomo pokorili, če bo ekonomski račun tako ugodnejši.
Iz nakazanih misli je jasno, da je torej stabilizacijska politika v svojem polnem zagonu, pri čemer je očitno zlasti to, da se želi s to politiko uravnovesiti zunanjetrgovinsko plačilno bilanco-disproporc med uvozom in izvozom je namreč vse prevelik. Resnici na ljubo rečeno, prispevamo — sicer v malem deležu po obsegu, toda velikem no nesorazmerju med uvozom in izvozom tudi mi — uvoz je po vrednosti približno petkrat večji od izvoza.
Več kol "olovico vrednosti uvoza odpade na vlakno za cigaretne filtre, bi ga doma ne izdelujemo, pa tudi ostali uvoz je le stežka ali sploh nenadomestljiv z domačimi surovinami. — Toliko le mimogrede, malo v opravičilo in malo v opozorilo. Jasno namreč postaja, da je stabilizacijska nolitika vse boli podobna mirnodobni revoluciji, bi običaino ne izbira po teži krivica ampak prizadene vse. Močenjši in iznajdljivejši odnese ori tem mani ran in udarcev kot šibkejši. Četudi torei pričakujemo, na podlagi obetov pristojnih organov, določene o-lajšave za tekstilno industrijo, bomo vendarle nekai grenkega stabilizacijskega zdravila morali le požreti.
Ne vemo pa še koliko in to terja določeno mero previdnosti pri delitvi dohodka, pri investicijah, pri prodaji, pri osebnih dohodkih, pri vseh oblikah stroškov.
Zadržimo se najprej malo pri investicijah. Imamo srečo, da smo v pretežni meri še uspeli pravočasno modernizirati našo tehnologijo.
Gospodarski načrt 72
Ko smo pripravljali gospodarski načrt za letošnje leto, smo pričakovali, da bomo imeli bolj sigurna izhodišča in mirnejšo poslovno politiko. Toda vsem pretresom dinarja se je ob koncu leta pridružil še eden, ki je ob predčasni zamrznitvi cen povzročil nove nejasnosti, težave in zlovoljo.
Temeljna težava je slejkoprej v tem, da je po eni strani postal ves domači material z devalvacijo dinarja cenejši na tujem trgu in zato
je postal izvoz vabljivejši, posebno še, ker so domače prodajne cene zamrznjene. Po drugi strani pa je postal ves uvozni material občutno dražji. Tako smo po eni strani nenadoma v stalnih težavah glede redne oskrbe s surovinami (zlasti velja to za bombažne izčeske), po drugi strani pa nam visoko naraščajo stroški za vse izdelke, ki jih izdelujemo iz uvoznih surovin, pri čemer prednjačijo cigaretni filtri. Ob vsem tem pa smo zaenkrat ne-
Jasno, da so še potrebe, vendar jih iz poslovnih razlogov ne bi tu naštevali. Omenimo pa naj, da je letos v prvem planu nabava votkov-nega navijalnega stroja, da tako odpravimo obstoječe ozko grlo, nadalje terjamo ureditev klimatskih naprav v oddelku filtrov in monti-ranje rolet v konfekciji še do nastopa poletne sezone, da se s tem omogoči boljše delovne pogoje zaposlenim. Prav tako dajemo na prvo mesto investicijskih potreb nekaj konfekcijskih strojev in naprav ki naj omogočajo večjo storilnost temu oddelku, tako stroj za izdelavo kompres, sterilizator, stroj za rolanje vate in stroj za nek nov artikel. V skladišču želimo bolje izrabiti obstoječi prostor v višino z nabavo regalov, v upravi pa z nakupom razmnoževalnega stroja poskrbeti predvsem za hitrejše in boljše in popolnejše informiranje zaposlenih.
Glede politike osebnih dohodkov naj ponovimo že večkrat izrečeno misel, da je v trenutni situaciji potrebna določena mera previdnosti. Čeprav predvideva resolucija o e-konomski politiki za leto 1972, ki jo ie izdala slovenska skupščina 14%-no rast življenjskih stroškov ostajamo mi zaenkrat pri 6 %-nem dvigovanju osebnih dohodkov z obveznostjo, da naredimo takoj ustrezni popravek, če ugotovimo, da je ogrožen življenjski standard zaposlenih in da nam to omogočajo razpoložljiva sredstva — kar bo vsekakor moralo biti. Obenem je prav zdaj v pripravi nov sistem nagrajevanja, ki bo v večji meri kot doslej upošteval tudi osebno stimulacijo, kar bo prav v prilikah, kot so sedanje, bistvene važnosti.
Prodaja naših izdelkov je planirana vrednostno za 18 %-ov nad lanskim dosežkom, pri čemer imajo vse grupe izdelkov pomembno rast. Vendar pa se v trenutnem gospodarskem položaju komerciala in poslovni odbor odrekata prodaji vsem izdelkom, za katere je ugotovljeno, da spričo veljavnih ekonomskih ukrepov prinašajo izgubo. Po drugi strani pa se bo forsirala prodaja izdelkov z visoko stopnjo pokritja, ter pospeševal, kot je bilo že uvodoma omenjeno, izvoz.
Glede politike zniževanja stroškov naj omenimo predvsem potrebo po boljšem izkoriščanju obstoječih kapacitet. Tu mislimo predvsem na zmogljivosti naše modernizirane pripravljalnice, glede katere smo zainteresirani, da bo snovala in škrobila tudi za našega kooperanta v Senožečah. Tako poslovanje je tudi v skladu s VII. čl. Pogodbe o dolgoročnem poslovnem m tehničnem sodelovanju, ki jo je konec februarja sprejel delavski svet..— Isto (glede boljšega izkoriščanja kapacitet) velja tudi za našo novo proizvodnjo plenic in vložkov. Sicer pa je potrebna splošna varčnost pri vseh oblikah stroškov
—	materialnih in nematerialnih.
Naj se ob tem posebej zadržimo
ob strošku, ki mu pri nas dostikrat oporekamo in mu ne najdemo prave veljave. Mislim na planirane stroške reklame in propagande. Le
—	ti imajo letos višino 680.000 din in znesejo 5 % od predvidenega bruto prometa, prej premalo kot preveč glede na možnost uspešnega uveljavljanja na trgu. Očitno je namreč, da je prav dobro proučena reklama za M6lny plenice uveljavila ta artikel in da ga še uveljavlja. Podobna ugotovitev lahko velja tudi za druge artikle. Reklama je torej lahko zelo uspešen pospeševalec prodaje, če je primerna tako glede sredstev kot glede oblike. Lahko pa je tudi stran vržen denar. O tem pa pri nas glede reklame težko govorimo.
Plan investicijskega vzdrževanja je letos nižji od višine prejšnjega leta. V tem sklopu je predvideno popraviti križnoprevijalnega stroja v pripravljalnici; v stari avtomatski tkalnici beljenje prostorov; v tkalnici ovojev popravilo centralnega gretja, beljenje prostorov in obnovitev petih bil; v belilnici remont nakladalnika pri sušilnem stroju, oblikovalnega koša pri stiskalnici in ureditev kleti; v oddelku filtrov remont štirih strojev, kompresorja in viličarja; v konfekciji izdelava dodatnega pisarniškega prostora, beljenje druge etaže in remont stroja za rezanje papirja; v pomožnih obratih beljenje in pleskanje kotlarne, barvanje dimnikov in kotlov ter popravilo strehe nad mizarsko delavnico in popravilo fasade; fasade se bodo popravljale tudi v mehanični' delavnici, elektro delavnici ter stari trakotkalnioi. Vse to vzdrževanje naj bi zneslo 226.750 din.
Za izobraževanje je namenjenih 130.000 din. Znatni zneski so name-
njeni raznim tečajem za pridobitev kvalifikacij in za usposabljanje tako v konfekciji, v mikalnici, tkalnicah in pripravljalnici ter za varstveno vzgojo, prvo pomoč, požarno varnost in drugo, kamor štejemo stroške štipendiranja, izrednega študija, dopolnilnega izobraževanja ipd.
Ko smo že uvodoma govorili o podražitvi surovin in pomožnega materiala naj omenimo, da gre za visoke podražitve, tako pri vlakninah za 55 — 60 %ov, pri preji tudi do 20 %-ov, pri polivinilni embalaži za 50 %. zatorej je na mestu skrb za varčevanje in čim boljši izkoristek. Nemogoče je misliti, da nam bo družba priznala ustrezen ekvivalent v obliki odobritve višje prodajne cene. Nekaj že, vsega pa ne. Torej leži marsikaj na nas.
Ko smo sprejemali letošnji gospodarski načrt, smo izhajali iz obstoječih prodajnih cen ter predvidenih cen materialom. Ob takem izhodišču in ob ustreznem upoštevanju vseh drugih stroškov, se nam zaenkrat predstavlja možna delitev dohodka na osebne dohodke in sklade v razmerju 82 : 18. To je vsekakor nekoliko skeptična napoved. Ko se bo razjasnilo glede ugodnosti, ki so obetane tekstilni industriji in ko se bo spoznalo kam in kako plovemo po odmrznitvi cen, pa bo potrebno pripraviti ustrezen rebalans plana. Vseskozi pa naj velja glede poslovanja v letošnjem, nikakor ne lanskem letu tistih sedem načel, ki jih v zaključku poročila o zaključnem računu za minulo leto postavlja kot izhod računovodski sektor. Nikakor ni to le njihovo spoznanje, to spoznanje mora postati splošno in vsakdanje. Ne trdim, da bi bilo to lahko.
dipl. oec. Toni Laznik
Pravice nezgodnega zavarovanja
V eni lanskih številk TOSAME smo že objavili ta sestavek, zaradi boljšega informiranja ga ponovno objavljamo PREBERITE SI!
Najbrže marsikateremu še ni znano, da je naše podjetje sklenilo pogodbo o kolektivnem nezgodnem zavarovanju vseh v podjetju zaposlenih delavcev. Pogodbo smo podpisali 30. aprila 1970, z Zavarovalnico Savo — poslovna enota Mengeš, Polica štev. XII No 00920, zavarovanje pa teče od 1. 5. 1970 dalje. Podjetje plačuje za vsakega zaposlenega 4,- din na mesec.
Iz tega zavarovanja pa imajo člani kolektiva te-le pravice, v slučaju nezgode:
—	če nezgoda povzroči smrt
14.084.— din;
—	če nezgoda povzroči invalidnost
28.168,— din.
Možne so tudi drugačne kombinacije izračuna zavarovalne vsote, ki jo zavarovalnica na željo zavarovanca ponudi.
Primeri, ki se štejejo za nezgode, so:
Za nezgodo se šteje vsak nenaden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno invalidnost, pre-
(Nadaljevanje s 3. strani)
hodno delovno nezmožnost ali o-kvaro zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč.
Po prejšnjem odstavku se štejejo za nezgode zlasti sledeči dogodki: povozitev, trčenje, udarec s kakim predmetom ali ob kak predmet, udar električnega toka ali strele, padec, spodrsljaj, strmoglavljenje, ranitev z orožjem, z raznimi drugimi predmeti ali z eksplozivnimi snovmi, vbod s kakim predmetom, udarec, ali ugriz živali.
Za nezgodo se šteje tudi sledeče:
1.	zastrupitev prebavnih organov s kemičnimi sredstvi ali s hrano;
2.	zastrupitev zaradi vdihovanja plinov ali pare — razen poklicnih obolenj;
3.	okužba poškodbe, ki je nastala zaradi nezgode;
4.	opekline z ognjem ali elektriko, vročimi predmeti, tekočinami ali paro, s kislinami, lužninami in pd.;
5.	zadavitev ali utopitev;
6.	dušitev ali zadušitev zaradi zasipanja (z zemljo, peskom, in podobno kakor tudi zaradi vdihovanja pare ali plinov — razen poklicnih obolenj;
7.	mrčesni pik, če takšen pik povzroči kako nalezljivo bolezen;
8.	preleg mišic, izpah, zvin, zlom kosti, ki nastanejo zaradi naglih telesnih kretenj ali nenadnih naporov;
9.	delovanje svetlobe, sončnih žarkov, temperature ali slabega vremena, če je bil zavarovanec takšnemu delovanju izpostavljen zaradi nezgode, ki se je neposredno pred tem zgodila ali mu je bil izpostavljen zaradi reševanja človeškega življenja.
Sodimo, da je s tem pojasnilom predmetna zadeva primemo in zadosti pojasnjena in da bo sleherni zavarovanec, član našega kolektiva lahko ugotovil pravice iz kolektivnega nezgodnega zavarovanja. Svoje pravice člani uveljavljajo pismeno ali ustno pri Zavarovalnici Sava — Poslovna enota Mengeš.
Mirko Požek
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje ter cvetje ob smrti mojega dragega očeta.
Zahvaljujem se tudi vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Ani Rožič, roj. Velepec
Tudi takšna stanovanja so:
Predstavljajte si življenje družine v takšnem stanovanju. Nekdo mi je rekel: »Sem bi se še ne upal stopiti, kaj šele stanovati.«
Odpadajoči omet, večni prepih zasilno napeljana elektrika, to je stanovanje naše sodelavke Tasičeve. Kar poglejte, pri tem oknu tudi »Termoband« ne pomaga.
Tabletomanija je beseda, ki jo pogosto slišimo. Poznamo pa tudi pojav s katero jo nazivamo. Mi, zdravniki, temu pojavu pravimo »fenacetinemija«, kar pomeni preveliko uživanje tablet in praškov na osnovi fenacetinske kisline, ki so v prosti prodaji pod nazivi »Pliva-don«, »Phenalgol« itd. Že vrsto let se kažejo posebne vrste slabokrvnosti, kronične bolezni ledvic zaradi prevelike uporabe teh preparatov. Pri posameznikih so izračunali, da so v nekaj letih porabili tudi do 10 kilogramov teh preparatov.
Tabletomanija
Vzroki za jemanje tablet so znani. Tabletomanija je vzrok tempa in problematike današnjega člove-
Delovanje fenacetinske kisline, ki se nahaja v sestavi te vrste tablet je v glavnem nevrotoksično, predvsem zaradi težkega izločanja v ledvicah in zaradi tega obolevajo. Poudariti moram da je dolgoletna in prekomerna uporaba teh preparatov glavni vzrok takšnih obolenj, ka. Človek se nekako »odtujuje«, delno pa je povzročena tudi od fiziološkega načina tempa življenja posameznika, ki je nemalokrat pretiran. Človek je enostavno preobremenjen, izhod pa vidi v jemanju takšnih ali drugačnih tablet.
V Tosami se že vrsto let srečujemo s tem problemom. Tablete so bile svoj čas kar v omaricah prve pomoči. Tako so se lahko uživale nekontrolirano, tudi v večjih količinah. Prejšnji obratni zdravnik dr. Kovač je veliko storil v tej smeri. Odpravil je tablete iz omaric, vendar se kljub temu srečujemo še z posameznimi primeri. Dejstvo je, da imamo danes precej obolenj in bolezni pogojene prav s tabletami na osnovi fenacetinske kisline.
O problemih zdravljenja nimam namena posebej pripovedovati. Povedal bi edino to, da je bolezen silno zahrbtna in se počasi pojavlja. Človek jo lahko ima vrsto let ne da bi pacient ali zdravnik zato vedela. Prvi znaki se navadno pojavijo šele po splošni okvari ledvic. To so bolezni kroničnih glomeru-lovritisov ali fenacetinski nevritis. Omenil bi še znake za te vrste ledvičnih obolenj. To so: vročina, mrzlica, bolečine v področju ledvic, pogosto in pekoče mokrenje. Poleg tega se dalj časa vleče trdovratna slabokrvnost, bolnik ima tudi posebno barvo lic, izraza v očeh in subjektivne težave.
Pravo diagnozo je zelo težko postaviti, šele po temeljitih specialističnih pregledih, laboratorijskih preiskavah in biopsiji ledvic. Kljub temu obratni zdravnik lahko veliko prispeva, če pri obolenjih ledvic posumi v fenacetinski nephritis, seveda če že ni prišlo do globalne o-
kvare ledvic — do uremije. Kako zdravimo bolezni na tej osnovi, ko še lahko preprečimo najhujše? POPOLNOMA MORAMO PRENEHATI JEMATI TABLETE NA TEJ OSNOVI. Uživati je treba dietno hrano in dovolj počivati. Po drugi strani se moramo boriti proti vsem infekcijam, zagotoviti antibiotično zaščito.
Na koncu, kot povzetek tega hočem poudariti tole: ti preparati (tablete) se dobijo v lekarnah brez receptov v prosti prodaji, uživajo se
Letni
V zvezi s koriščenjem letnih dopustov se pojavljajo razlage, ki nimajo nobene zakonske podlage, zato dajemo ponovno pojasnilo, kako je treba ravnati v predmetni zadevi.
Člen 11 Temeljnega zakona o delovnih razmerjih določa dobesedno: Čas v katerem delavec med letom izrabi letni dopust, določi delovna skupnost, oziroma po njej določene odgovorne osebe v skladu Z naravo in organizacijo dela in v tem okviru upošteva njegovo željo. IZJEMOMA ima delavec pravico izrabiti en dan svojega letnega dopusta za svoje potrebe tistega dne, ki ga sam določi. Delavec in delovna skupnost sta dolžna o datumu nastopa dopusta obvestiti primeren čas prej (zakon določa 30 dni), da bi lahko delovna organizacija ukrenila vse potrebno glede nadomestitve, prav tako pa je tudi za delavca to pomembno, da si pripravi vse potrebno za dopust.
Glede izrabe letnega dopusta pa 72. člen že omenjenega zakona dobesedno določa:
Delavec ima pravico izrabiti svoj letni dopust v NEPRETRGANEM trajanju; LE NA NJEGOVO ZAHTEVO oziroma z njegovo privolitvijo sme delovna skupnost odobriti, da ga izrabi v DVEH DELIH. Isto določilo je uveljavljeno v členu 82 pravilnika o delovnih razmerjih. Vse ostale podrobnosti pa v členih istega pravilnika in sicer od 12 —
m.
Kateri dnevi se štejejo v dopust glede na to, da imamo 42-urni DELOVNI TEDEN; delamo pa vsak dan po 8 ur in vsako prvo soboto v mesecu, se pojavljajo vprašanja koliko ur na dan pripada delavcu nadomestila za letni dopust in za čas bolniškega dopusta?
Odgovor:
Ker imamo 42-urni delovni teden in ker je v tednu 6 DELOVNIH DNI — ne glede nato, da dejansko delamo le 5 dni, je potemtakem pri obračunu nadomestila šteti po 1 ur
neštetokrat čez normalno in pametno mero. Z eno besedo: predozira-mo se. Tu pa tiči glavni vzrok teh obolenj, ki jih praktično lahko sami preprečimo.
Drugo vprašanje, ki je bilo velikokrat zastavljeno zdravnikom, kaj lahko zdravnik predpiše v zameno tem preparatom. Morda druge tablete, kapljice? Da! Toda te tablete so drugačnega sestava in zdravniki pazijo na pravilno doziranje.
dr. Lioina Milan
dopust
dela dnevno. To velja tako za nadomestilo za letni dopust, kakor tudi pri bolniškem staležu.
Pri tem naj še enkrat poudarimo, DA JE PO ZAKONU SOBOTA DELOVNI DAN, četudi se ta dan pri nas ne dela, ker so se ure za prosto soboto opravile že v prejšnjih dneh; v tednu je le EN DAN TEDENSKEGA POČITKA, vsi drugi dnevi pa so delovni dnevi.
Pri kraju želimo opozoriti že na začetku leta, da je treba delo organizirati tako, da bodo lahko vsi delavci izkoristili svoj letni dopust do konca leta, ker se dopust v naslednje leto ne more prenašati, razen če ga nastopi zadnjega dne v letu.
V	tem primeru ga lahko koristi še v januarju prihodnjega leta.
Vsem, ki so pristojni letne dopuste planirati in odobravati svetujemo, da se ravnajo po navodilih določil, ki smo jih v tem obvestilu navedli, sicer se bodo njihove odločitve brez zakonske podlage oz. nezakonito, kar pa je nedopustno.
Končno bi svetovali vsem, da se občasno spomnijo in ob tem malce zamislijo, in sicer koliko dni na leto smo prosti (proste sobote, nedelje in državni ter republiški prazniki) in še redni, izredni porodni in bolniški dopust, in skušajmo ugotoviti, koliko dni v letu še delamo?
V	ilustracijo naj povemo, da smo v podjetju delali lansko leto le 221 dni, število delovnih dni pa je bilo 266! 45 dni je torej bil povprečno vsak odsoten z dela.
MP
ZAHVALA
Vsem sodelavkam in sodelavcem se najlepše zahvaljujeva za darovano cvetje, finančno pomoč in sočustvovanje ob izgubi najinega očeta.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Francka in Helena Kerč
Mala sankaška
olimpijada
Sedaj, ko se sneg na vseh koncih in krajih poslavlja in odhaja v obliki vode v zemeljsko notranjost, se še bežno spomnimo zimskih športnih rezultatov naših sodelavcev na občinskih tekmovanjih. Vsi smo več ali manj še vedno pod vtisom velikih zimskih olimpijskih iger v Sapporu na daljnem Japonskem — na njegovem naj večjem otoku Ho-kaido. Prebivalci te velike otoške dežele — dežele vzhajajočega sonca
—	so ponovno kot že ničkolikokrat prej dokazali, da so pripravljeni brezhibno organizirati vsakovrstne svetovne razstave, množična srečanja, kulturne prireditve in med drugim tudi letne in zimske olimpijske igre. Japonci kot domačini, tekmovalci in organizatorji so o-stali vsem ostalim tekmovalcem, gledalcem in občudovalcem v spominu kot simpatičen urejen, discipliniran in človekoljuben narod — njihova organizacija pa je v vseh oblikah in panogah dobila najvišjo možno oceno.
Vrnimo se na naša občinska tek-mova.nja. Mala sankaška olimpijada, ki jo je organizirala komisija za šport in rekreacijo pri ObSS Domžale je bila izvedena na strmih pobočjih Gobavice, katere vrh krasi prijazna Mengeška koča. Organizator je s to potezo ustregel željam tistih, ki so hoteli aktivno tekmovati ali pa so bili samo gledalci drznih in pogumnih fantov in deklet, ki so po zaledeneli in strmi poti drveli proti cilju kot tudi tistih, ki so ob vrčku kuhanega vina gledali skozi zaprto okno tople gostinske sobe Mengeške koče na čudovito zimsko panoramo Kamniških planin in bližnje okolice.
Organizatorju se je pred tekmovanjem prijavilo devet moških in ena ženska ekipa. Tekmovalne ekipe so bile sestavljene iz delavcev in delavk posameznih delovnih kolektivov naše občine in sicer kolektivi: Papirnice, Tovarne filca. Traka, In-duplati, Tosame, Melodije, Leka, Heliosa in Mojce.
Vsa navedena podjetja so starta-la z moškimi ekipami, le kolektiv »Induplati« Jarše je uspel zbrati nekaj pogumnih in srčnih deklet, ki so ponosno zastopale barve svoje tovarne in hkrati bile edine predstavnice nežnega spola. Na progi, ki je vsebovala nekaj težjih elementov, se je pokazalo, da se ta šport pri nas šele razvija in da lahko v bodočnosti pričakujemo večje število tekmovanj in kvalitetnejše tekmovalne pogoje. Trenutno se je pokazalo, da ima ekipa »PAPARNI-CE« Količevo najkvalitetnejšo ekipo, ki je zasedla tudi prvo mesto
—	čas 3,87,0. Med posamezniki je
ŠTUDA ODHAJA V POKOJ
(Nadaljevanje s 5. strani)
bil najhitrejši tekmovalec dz ekipe »FILCA« — Mengeš, ki je dosegel daleč najboljši čas 1.19,4. Za orientacijo naj povemo, da je drugi najboljši posameznik zaostal za celih 8 sekund.
Tekmovalci iz našega kolektiva so zasedli mesta v zlati sredini. Med devetimi ekipami je ekipa »TOSAME« peta s časom 4.05,4. Med posamezniki pa se je od naših tekmovalcev najbolje uvrstil FRANC OSOLIN na odlično 6 mesto s časom 1.30,0, drugi naš najboljši je MARJAN HAFNER na devetnajstem mestu s časom 1.37,4 in na dvaindvajsetem mestu je pristal tretji član naše ekipe BRANE PIRC s časom 1.38,0. Vseh sodelujočih je bilo 52 in prvi trije iz vsake ekipe so se šteli za skupni čas posameznih ekip.
Mala olimpijada je bila končana brez večjih zadržkov. Prepričani smo lahko, da bo organizator v prihodnjem letu priredil še več takšnih rekreacijskih športnih tekmovanj, ker samo na takšen ali podoben način bo uspelo delovnem človeku obdržati zdrav duh v zdravem telesu in morda se bo na ravno takšnih tekmovanjih prekalil in us posobil kakšen mlad tekmovalec, ki bo uspel osvajati tudi višja mesta na zahtevnejših in kvalitetnejših tekmovanjih.
Naša tovarna je dobila leta 1954 na ponudbo stavbo v Studi, v kateri je bila strojarna za krzno. Podjetje je bilo nerentabilno, pa je prišlo do likvidacije. Naše podjetje pa ni imelo denarja, da bi gradilo no-
s tole tj a. Stroje so nameravali oddati Odpadu, a za naše podjetje je bilo za tiste čase začasna rešitev.
V začetku leta 1955 smo montirali 20 strojev, par let pozneje pa še 8. Tako da je bilo skupaj 28
Rozman Š.
Kaj niso podobni lovcem ob divjadi?
Ivan si je privoščil kar z »macolo«.
vo tkalnico, potreba po tkaninah gaze in kalika je bila velika, kapacitet pa nismo imeli. Istočasno smo dobili ponudbo starih strojev iz Kranja, in sicer od bivših Tiskani-ne im Inteksa. Stroji so bili še iz prejšnjega ali vsaj začetka tega
strojev. Tkali smo le gazo in par let delali tudi v tri izmene. Ko pa smo v matičnem podjetju pognali prve avtomate znamke KOVO, smo v Studi začeli delati le v dveh izmenah.
Zadnja leta pa zaradi izrablje-
Svoj čas ponos, zdaj v razvalinah. Ti stroji so nam veliko dali, zaslužili
bi si boljši pokoj!?
/
Naš razgovor
8. marec se bliža. Ko bo TOSA-MA izšla, pa bo že za nami.
8. marec — dan žena. Kaj ta dan pomeni za naš kolektiv?
Vemo, da je zaposlenih veliko žena in deklet ,kar slabih tričetrt od vseh zaposlenih. Ker pa je ta dan — dan mater, žena in deklet, sem se odločil predstaviti dve ženi iz našega kolektiva, dve iz popolnoma različnih delovnih mest. Pogovarjali smo se o ženah, njihovih težavah in problemih.
Vprašujem, ali storimo dovolj zanje, da se v kolektivu dobro počutijo, da lahko uspešno delajo. Sprašujem, zakaj je tako malo žena v samoupravnih organih? Še in še vprašanj se mi je porojevalo, vendar moram posebej poudariti nočno delo žensk. In če se ozrem malo izven podjetja, je v Sloveniji še 13.000 žena, ki delajo ponoči. V letu 1970 je bilo 41,8% žena od vseh zaposlenih, zavedati pa se moramo, da se te številke nenehno večajo — pri nočnem delu pa je to posebno zaskrbljujoče.
Sicer pa poglejmo, kaj je povedala prva sogovornica tov. OLGA BREZNIK iz tkalnice ovojev. Rekel bi, da ni toliko neznana v tovarni. Najlažje pa jo boste spoznali po tem, da je venomer nasmejana. Sploh daje smeh pri njej posebno barvo njenega značaja.
»Kaj si ob dnevu žena želite in kaj bi zaželeli vsem ostalim ženam v podjetju«, se je glasilo moje prvo vprašanje.
»Kaj naj rečem«, je začela, »no, vsekakor jim želim boljše plače. Pa da nam ne bo treba delati ponoči,
STUDA ODHAJA V POKOJ
nosti strojev tkalnica ni bila več rentabilna — velikokrat pomanjkanje vode (imeli smo namreč lasten agregat za proizvajanje elektrike, da bi pa gradili novo trafo postajo, se pa ni izplačalo). Pa tudi predilnice so prenehale delati PC. Tako je prišlo do sklepa DS, da naj se obrat ustavi, stroji pa na javni licitaciji odprodajo. Na licitaciji ni bilo interesentov; kdo bi še hotel kupiti 70 — 80 let stare stroje. Kakor vidite na sliki smo stroje razbili in odprodali Dinosu. Stavbo bomo u-porabili za skladišče, del pa preuredili v stanovanjske prostore, katere podjetje potrebuje za sodelavce.
V par besedah sem opisah zgodovino naše Štude, katera je šla po 17 letih v pokoj. Vendar le stroji, tkalke pa sedaj delajo na novih tkalskih avtomatih. Ob koncu pa lahko rečem, da novi stroji ne bodo delali eno stoletje.
sama sicer zdaj ne delam, vem pa iz preteklosti, kako je bilo. V tem hipu res ne vem, kaj naj njim in sebi še zaželim.«
Pogovarjala sva se, ker pa še nisem dolgo časa v zakonu, še nisem navajen »glasno govoriti«, me je večkrat opozorila, da ne sliši dobro.
»Že 25 let sem v tkalnici, kar malo slabo slišim, bodi no malo glasnejši! Ja, 5. marca bo ravno 25 let in vseskozi delam v tkalnici.«
Nehote mi je izdala še avtobiografske podatke — po teh letih res ni čudno, da ji je sluh malce opešal.
»8. marec ni, kot nekateri mislijo, dan mater ali mogoče poročenih žensk, ampak je to spomin in vzpodbuda na borbo za politične pravice žensk. TOSAMA pa je tako-rekoč »ženski kolektiv«, ali imate dovolj možnosti za uveljavljanje v političnem in samoupravnem življenju v tovarni in izven nje.«
»Tule nimava veliko govoriti. Ženske, posebno če so poročene in matere, so preobremenjene z delom in nimajo časa še na to misliti. Ker pa imamo dovolj dela doma in na delovnem mestu, tudi informirane ne moremo biti tako kot je treba.
Tako po »sili« pa sila malo zvemo«.
Tu torej tiči vzrok. Žene so razpete med domom in delovnim mestom in jim tako malo časa ostane za družbeno-politično delovanje.
»Prej sva govorila o nočnem delu zena. Jugoslavija je podpisnica konvencije o prepovedi nočnega dela žena in otrok. Sindikati se bore za omejevanje in odpravo tega problema. Kaj vi mislite o tem?«
»Čisto prav imajo. Sama vem, da takrat, ko sem delala ponoči in pri majhnih otrocih, nisem imela pravega počitka. V Dobu, kjer stanujem, ni vrtcev in jih nemara še ne bo kmalu — tako pa, prestala sem najhujše, sicer teško — vendar sem.«
Postavil sem ji tudi malo kočljivo vprašanje. »Se čutite enakopravno z moškimi?«
.»Ne, to pa ne!« Imamo vse politične pravice, vendar smo spet tam — ženske smo pač »črna živina«. Proti temu se ne da dosti storiti.«
Odgovorila je tako odločno, da bi bil kmalu vesel, da sem se rodil kot moški. Sicer pa družba še vedno premalo pomaga zaposleni ženi. Po drugi strani industrija daje čedalje več pripomočkov za o-lajšanje dela, živilska industrija propagira že pripravljene jedi. Ostane pa še vedno vprašanje: »Ali je to dovolj?«
»Vsako leto se priredi zabavo s kulturnim programom za žene v podjetju. Zakaj se vi odločite, da greste na take zabave?«
»Zaradi pol piščanca in litra vina gotovo ne. V glavnem zaradi kulturnega programa. Zelo rada poslušam in gledam take stvari. In srečamo se tudi s sodelavkami, saj se drugače zelo, zelo redko vidimo. Končno pa me na takih zabavah največkrat ni, saj veš — dom, otroci ...«
Prijetno se je z njo pogovarjati. Zdi se mi, da bi njen smeh vsakogar spravil v dobro voljo. Sama pa pravi: »smeh me gor drži«, to pa je nekakšen moto njenega življenja.
Druga intervjuvanka pa je bila tov. DANICA MERKUŽIč iz analiz-no-planskcga sektorja. Z njo pa sva se domenila, da ji dam vprašanja, ona pa bi odgovorila. Rekla mi je: »Veliko lažje pišem kot govorim, pa še kaj bistvenega bi lahko izpustila!«
Vrašanja so tu, odgovori tudi, pa si preberite.
»Kaj si ob dnevu žena najbolj želite in kaj želite drugim ženam?«
»Veliko želja imam, vendar bi iz vseh teh res težko odvojila tisto, kar si najbolj želim.
Ker pa kot človek ne morem živeti samo zase v svojem ozkem
(Nadaljevanje s 7. strani) družinskem in tovarniškem okolju, se iz dneva v dan z branjem časopisa in gledanjem televizije srečujem s svetom, kjer je vojna, trpljenje, bolečine in solze. Ob vsem tem ne morem biti ravnodušna, zato si želim tudi ob tem dnevu predvsem mir na svetu. Ta mir pa naj bi bil tak, kjer bo dovolj prostora za vse, ki znajo razlikovati dobroto od grdobije, ljubezen od sovraštva in resnico od laži. Vse žene pa naj bi bile dovolj pogumne, da bi čim več teh lastnosti (kajti smatram, da so one v naj večji meri obdarjene z njimi) posredovale okolici in svojim otrokom že v mladih letih. Če pojem »biti srečen« sploh kaj pomeni, potem je sreča predvsem v pogumu in resnici. Žena je prva, ki lahko čimveč prispeva k neposrednim človeškim problemom, saj moški, ki jim je prvo proizvodnja, učinkovitost in standard, kaj radi v svoji zavzetosti na to pozabljajo.
Kolektivu, predvsem vsem ženam zaposlenim v njem želim, da bi imele čimboljše varstvo za svoje otroke in kar bi še posebno poudarila: da bi nam v podjetju uspelo zgraditi svojo lastno delavsko restavracijo. Žene bi bile s tem precej razbremenjene, lahko bi nosile kosilo za svoje družine domov. Mislim, da bi bila to ena najboljših investicij, saj bi izboljšali razpoloženje, produktivnost in tudi odsotnost bi se zmanjšala.
»8. marec ni toliko posvečen materinstvu bolj borbi žensk za enakopravnost z moškimi in za politične pravice. Ker je TOSAMA »ženska tovarna« (73,9 % žensk v kolektivu), kakšno je vaše mišljenje o vlogi žensk v samoupravljanju in tudi drugod?«
Da, vdliko je o tem povedanega in napisanega. V državah, kjer se ženske šele borijo za enakopravnost z moškimi, zasledimo nova imena žena, ki posvečajo večji del življenja borbi za pravice žena. Nekaj je pa že tudi, lahko bi rekla, starih bork za pravice in enakopravnost, ki so neizprosne v svojem boju in so že tudi dosegle zavidljive uspehe. V našem kolektivu prevladujemo ženske. Žal se s tem ne znamo Okoristiti. Hočemo biti etične in dajemo prednost manjšini. Ne zdi se mi to vzpodbudno, še manj pa pravilno, saj imamo sposobne ženske, ki jih imamo nekje v ozadju, kot kakšno rezervo. Kjerkoli je zaposlen moški kot u-službanec, je vodja. Skoro na vseh višjih delovnih mestih v proizvodnji so, razen dveh izjem, moški. Mnogobolje je v samoupravnih organih, vendar gre največ na polovico. Ne morem pa trditi, da je beseda ženske v organih samoupravljanja manj upoštevana od moške, torej vzpodbudno.
»Nočno delo ženske, zlasti matere še bolj izčrpava. Kakšne poglede imate vi na ta problem?«
»O nočnem delu ne bi vedela povedati, ker sama še nisem delala, izrazim pa lahko svoje mnenje. Zdi se mi, da ni težjega, kot delo v nočni izmeni — tako zamoškega, kaj šele za ženo in mater, ko nima v dnevnem času miru za spanje. Mislim, da sama ne bi prenesla, preveč rada spim. Pri nas je po zaslugi direktorja, ki se je zavzel za odpravo nočnega dela žena, v glavnem to vprašanje odpravljeno, razen v primerih kjer zaradi nemotenega tehnološkega procesa ni drugega izhoda.«
»Se kot ženska srečujete s kakšnimi problemi v okolju kjer živite in delate, ki mogoče izvirajo prav zaradi tega, ker ste ženska?«
»Zame problem ni problem če ni velik. Malenkostne stvari ne smatram za problem, ker teh je na dnevnem redu veliko. Zato lahko odgovorim, da problemov, kjer delam in živim, ki bi nastali spričo tega, ker sem ženska, nimam.«
»Kaj vas najbolj veseli, kaj vas boli itd?«
»Veseli me vse, kar je novega, koristnega, življenje samo, letni časi, narava, vse kar me obdaja. Vsak dan je edinstven, pa čeprav z neštetimi problemi in težavami. V vsakem človeku vidim kaj posebnega in ne nazadnje tudi nekaj dobrega.
Na delovnem mestu in v kolektivu sem najbolj zadovoljna, kadar se po dolgotrajnem prepiranju zedinimo in se lahko sproščeno pogovarjamo. Za dobro-pošteno stvar se je vredno boriti in tudi kaj žrtvovati. Boli me, ko se z mnogimi med nami ne morem odkrito pogovarjati, ko ne razlikujejo dobro namerne od slabonamerne kritike, ker so vase zaverovani in v vsakem vidijo samo sovražnika. Vem, da je nemogoče vsem ustreči, vse poslušati, vendar star pregovor še vedno v naši dobi velja: »Več ljudi več vidi in več ve«. Ker sem vedno naletela pri pisanju v časopis na negodovanje, lahko bi rekla na nerazumevanje, sem se takemu načinu pisanja odrekla (namreč dobronamernemu kritiziranju), ker če ne koristi, naj tudi ne škoduje.«
MERKUŽIČEVA in BREZNIKOVA sta bili dve iz našega številnega ženskega kolektiva pri nas. Povedali sta veliko.
Ostane pa mi še, da obema zaželim veliko, veliko sreče in zadovoljstva, tako ob domačem ognjišču kot na delovnem mestu.
MiD
Odgovor -Vinku Svetlinu
Nekako sem že pričakoval reakcijo ključavničarjev v mikalnici v zvezi s prejšnjim »Našim razgovorom«, vendar si niti misliti nisem mogel, da bo reakcija tako ostra. Dobro je da drug drugega ocenjujemo, vendar se moramo zavedati tega, da moramo biti pri kritikah sila konstruktivni, jasni, brez prizvoka in v stilu kritizer-stva. Vinko Svetlin mi ni zameril, ko sem njegov članek malo »popravil«, toda bistvo, kar je hotel povedati, je vseeno ostalo.
Zaradi njegovega prispevka sem se še enkrat pogovoril z Ručigajevo. Cilj je bil izkristalizirati stvar, ponuditi bralcem kar najbolj objektivno sliko odnosov med njima.
Ručigajeva ne zanika nekaterih trditev tov. Svetlina, hkrati pa mu tudi ne daje prav v nekaterih primerih. Med strojniki in ključavničarji prihaja velikokrat do manjših konfliktov, to vem iz lastnih izkušenj, vendar nikdar niso toliko obsežni, da bi iz njih delali polemiko kar preko časopisa. Razumem tov. Svetlina, da se čuti osebno prizadetega, ob izjavi, ki ni letela osebno na njega.
Z eno besedo, ob poslušanju obeh sem prišel do zaključka, da je prav temu kriv premajhen nadzor, nezadostna poučenost o nalogah strojnika in posadke. Vzrok je torej treba poiskati v vodstvu, ker niso bile dovolj jasno predane naloge tako strojnikov, kot ključavničarjev. Povsod tam, kjer se naloge prepletajo, pa nastajajo težave, če otroku damo vsakemu po eno jabolko, se kaj hitro primeri, da se začne prepir, kdo je dobil slabšega. Tudi tu je to, kar navajata strogo osebna presoja dogodokv. Lepo bi bilo, da bi obe sprti strani zbližal. Zakoni lepo in jasno govore (navajam kot primer), da kazen leti tako na tistega, ki meče v vrečo, kot na tistega, ki jo drži. Zakaj bi se torej prepirali, vsak naj oceni svoje dejanje in naj svoj »jaz« spregleda pa bo vse lepo in v redu.
Ne rečemo pa, da kritika ni potrebna — ne to ne! — To je velikokrat vzpodbuda za boljše delo, vendar naj bo kot sem uvodoma rekel, kritika o delu, ne o človeku.
Vesel sem, če sem dosegel to, da sta si obe strani segli v roke, pozabila neljube dogodke in v bodoče bolj pazila na delo in odnose med seboj. To pa je tudi vse kar hočem doseči.
Urednik
cJcehcna p o čoka
Že pred vojno sva se rada videla. To je LiiM in jaz. Toda najina ljubezen je bila le v željnih pogledih in to je bilo vse. Vojna leta so naju še za te poglede prikrajšala. Vsak po svoje sva se prebijala in tako dočakala svobodno pomlad.
Takrat je bilo težko: trgovine prazne in obnova domovine. Toda čas predela vse, tako da sva se odločila, da stopiva v novo leto kot mož in žena. Saj je bil že skrajni čas, kajti neveljavni koledarji in o-gledala so bili nepristranski. Prav na Silvestrovo je bila sobota in pred matičarjem sva si rekla »da« z malenkostno razliko. Jaz sicer zelo slovesno, Lili pa nekako grozeče. To sem nekoliko kasneje ugotovil. Ko sva si natikala prstana z vgraviranimi imeni in nepozabnim datumom, mi je nežno prišepnila: »Pa da ga boš nosil.« Ker pa so bili časi taki, da bi bila ohcet prevelik luksus, sva se odločila, da sedeva na vlak in tako se je začelo potovanje v neznano. Ustavila sva se nekje na južnem Jadranu, kjer so drugi ljudje in drugi običaji.
Bilo je novo leto, prvo po vojni, ko sva dobila v manjšem kraju balkonsko sobo in se prijavila kot no-voporočenca. Nimam namena, da bi vse povedal, ker to ni lepo. Ker pa kakor sem že rekel, da sva no-voporočenca, je treba zadostiti ljudskim običajem v kraju kjer si, da bi bilo vse v redu. Zato sem se zjutraj zbodel v prst, tako da sem zastokal in s tem prebudil svojo Lili. In ko sem s krvavim prstom delal važne sledove po beli rjuhi me nežno vpraša: »Ja, možek kaj pa počneš, kaj bodo pa rekli?« Ko sem ji dopovedal kaj je minulo delo in kaj običaji zahtevajo, me je le razumela, da se gre za njeno čast, ter pomenljivo dejala, morda Pa imaš le prav. Jaz pa sem bil kriv minulega dela.
In leta so tekla naprej, otrok ni bilo, zato pa sva imela drugo delo da sva krivdo valila s postelje na posteljo. Pa je le v tej enolični harmoniji minulo petindvajset let nepotrebnih naporov brez rezulta-tata dela.
Za srebrni jubilej sem se pod nežnim pritiskom svoje Lili odločil, da spet obiščeva kraj prve poročne noči pred petindvajsetimi leti. Moram priznati, da je bilo drugače. Razlika je bila v tem, da sem že postal poslušen. Nisem kadil in bil strogi abstinent. Zato pa je Lili kadila in tudi noč se je končala čisto drugače. Ko sem jaz zjutraj še smrčal, je že Lili vlekla cigareto in z odločnimi koraki merila balkonsko sobo. In kar naenkrat ti zarobanti, potegne odejo z mene, se krepko usekne v vogel bele rjuhe. Skoraj bi se ujezil, toda naučil sem se živeti pod kompleksom
manjvrednosti in sem le s težavo spravil na dan besede: »Ti, stara, kaj pa počneš?« »Kaj bodo pa ljudje rekli?« »Ha, ha, pred 25 leti si ti rešil mojo čast, sedaj pa jaz rešujem tvojo.« »Pa še nekaj, kje pa imaš prstan?« »Zgubil sem ga, pa si ti kriva, ker mi nisi zašila žepa.«
I.	K.
Offlatucantka
Skočila je iz avtobusa kot srna na trdi asfalt. Pozdrav z roko in še bežen pogled je podarila Andreju. Ni takoj stopila na vaško cesto. Gledala je za avtobusom, ki se je ko velika pošast počasi pomikal naprej. »Oh«, je zavzdihnila Anka. »Štiri leta sem se vozila po tej poti v šolo. Nocoj so ta leta končana!«
Z rahlo kretnjo je šla preko na-geljčka, pripetega na prsih, katerega ji je ta večer na maturantskem plesu pripel Andrej. Z vso vihravostjo svoje mladosti je pohitela po vaški cesti. Nocoj je bila resnično srečna. Imela je za seboj študij, pred seboj pa novo srečo z Andrejem. Kako veliko za mlado Ankino srce! Štiri leta sta oba skrivala to veliko hrepenenje. Nocoj ji je Andrej vse povedal, ona pa njemu.
»Da, ljubezen je res nekaj lepega« je pomislila Anka, »ko se bova poročila, bova za vedno skupaj, imela bova otroke in družinske dolžnosti. Anka, ali boš zmogla?« Zazrla se je v nebo proti zvezdam. Ozrla se je in pred seboj nenadoma zagledala močne avtomobilske luči. Zakričala je! Hotela je odskočiti, toda bilo je prepozno. Zavore so sunkovito zacvilile. Avto se je ustavil nekaj metrov naprej. Toda Anke ni bilo več na cesti, ležala je globoko v cestnem jarku. Ni več gledala zvezd, niti ni mislila na Andreja.
S hitrimi koraki se je približeval moški. Prišel je do Anke, pokleknil na eno nogo, snel klobuk in z nežno kretnjo prijel v dlan Ankino roko. Z drugo roko si je šel
skozi sive lase in zbegano dejal: »Prekleto, punca kje si pa hodila! Oh, prekleto« je ponavljal, »samo malo sem se hotel razvedriti na tej vaški cesti od hrupnega mesta. Kaj naj storim?«, je spet zamrmral. »Naj pokličem zdravnika? Ne to pa ne, »je še bolj zasikal »saj imam še nekaj mesecev življenja, je rekel zdravnik, potem pa konec — ta prekleti rak« in je spet zaklel.
Spustil je Ankino roko. Hotel je pograbiti klobuk, toda na roki je bil rdeč madež. S hitro kretnjo si ga je obrisal v rosno travo, poveznil klobuk na glavo in brez občutka krivde odhitel proti avtomobilu.
Zjutraj so ljudje našli Anko. Hitro so jo pripeljali domov in poklicali zdravnika. Pogledal jo je, zmajal z glavo in dejal kar se da tiho: »Za Anko se je življenje že isteklo.« Do jutra je že izkrvavela. Zdravnikove rosne oči so se zazrle skozi okno na cvetočo češnjo. »Da, da! Anka ravno takšna si bila kot češnjev cvet. Zrasla, pognala si popke, zacvetela — toda svojega sadu nisi dočakala!« Nekoliko upognjena zdravnikova postava se je zravnala, pogledal je Anko in zdelo se-mu je da spi. Beli nageljček je to jutro na Ankinih prsih postal rdeč — kot sonce, ki je svoje prve žarke podarilo novemu jutru.
Jana V.
LJUDSKA VREMENSKA NAPOVED
Brezen (marec) vsako uro jezen.
Če je v sušcu (marcu) zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila.
Kar v breznu zraste, april pobrije.
Kolikor megle sušca je, toliko poleti dežja gre.
če ne prej, na sv. Jedrti dan (17.
3.) gotovo gorka sapica zapiha.
Kolikokrat je v sušcu slana, toliko dni stoji megla srpana (avgusta).
Po sv. Gregorju (12. 3.) od vsakega vetra sneg kopni.
Sv. Gabriela (24. 3.) če zmrzuje, potlej slana nič več ne škoduje.
Sv. Rupreta (27. 3.) jasno nebo, bo malega srpana baš tako.
Poročilo samoupravnih organov
ODBOR ZA MEDSEBOJNE ODNOSE je v februarju imel dve seji, na katerih je obravnaval in sprejemal sledeče:
—	obravnaval vrednost točke za mesec januar;
—	pregledal in odobril nadure, ter sprejel sklep, da se morajo vse nadure dostaviti službi za nagrajevanje do 2. v mesecu. Nadure, ki bodo prišle naknadno, se jih ne upošteva;
—	imenoval novo komisijo za revizijo splošnih aktov v naslednji sestavi: Babnik Janez — oec, Debevc Marjan, Ogorevc Janko, Peterlin Franc dipl. ing., Požek Mirko in Vodlan Srečo. Potrebno je bilo zato, ker so bili člani prejšnje komisije na področju ureditve nagrajevanja izražali željo, da ne bi več sodelovali v komisiji.
POSLOVNI ODBOR pa se je v tem minulem mesecu kar trikrat sestal in sklepal o naslednjem:
—	pregledal izvršitve operativnega plana za januar in sprejel operativni plan za februar;
—	določil komisijo za revalorizacijo osnovnih sredstev in sicer v sestavi štirih članov: Babnik Janez oec, Peterlin Franc dipl. ing., Rožič Franc dipl. ing. in Zarnik Ciril.
Zakon o revalorizaciji namreč dopušča nekatere samostojne u-krepe v zvezi z revalorizacijo o-snovnih sredstev organizacijam združenega dela. Organizacija združenega dela pa lahko sklene:
—	da ne revalorizira vseh ali posameznih sredstev, ki so trajno izven uporabe,
—	da ne revalorizira več kot 10 let stare opreme in ne velikega orodja,
—	sama revalorizira vrednost gradbenih zemljišč na osnovi tržnih cen na način, ki ga sama določi;
—	sklenil, da se stroški, ki so nastali v zvezi s pričetkom proizvodnje v novi mikalnici, vnesejo kot zagonski stroški v razred 4. za leto 1971 v znesku 5.271.40 din;
—	sklenil, da se znesek v višini 19,122.84 din, odstopljenega dela
prispevka za zdravstveno zavarovanje iz prejšnjih let prinese na poslovni sklad;
—	določil, da se sprejme 6%-no dvigovanje osebnih dohodkov nasproti letu 1971 z možnostjo rebalansiranja;
Zavzna resolucija o ekonomski politiki predvideva, da bo povprečni dvig cen v letu 1972 znašal 5 %. O dvigu cen življenjskih potrebščin v zveznem merilu ni podatkov, po republiških predvidevanjih pa naj bi se življenjski stroški povečali za 14%. Ugotavljamo tudi, da nam je zadnja devalvacija ob koncu leta 1971 povzročila ponovno poslabšanje položaja pa tudi vrsto nejasnosti. Spričo tega je zdaj težko točneje napovedati, kako bomo gospodarili. Prav zato smo sprejeli za zdaj 6 % povišanje osebnih dohodkov;
—	povišal ceno plenic II. kvalitete in sicer za 1 kos iz 0,23 na 0.30 din. K tej ceni se obračuna še prometni davek. Cena plenic e-nega kartona tako znaša od 21.
2.	1972 po 40.— din, (k tej ceni je že obračunan prometni davek);
—	se strinjal s službenim potovanjem tov. Slavka Bajca oec, in Janeza Rozmana v Turčijo — Carigrad na licitacijo prodaje filtrov, ki bo 28. 2. 1972. Sodelovala bosta s Tobačno tovarno Sarajevo;
—	sprejel in potrdil norme za oddelek mikalnice in embalaže v oddelku filtrov, katere pričnejo veljati s 1. 3. 1972;
—	sprejel kot predlog v potrditev delavskemu svetu plan za leto 1972.
K planu investicij so člani dodali še:
—	kotel za kuhanje škroba (pripravi j alnica)
—	klimatske naprave (filtri)
—	regali v skladišču (komerciala)
—	rolete (konfekcija) Amortizacija pa je določena po minimalnih stopnjah, razen pri cigaretnih filtrih, ki je višja za 1.5 %. Trenutno nepoznavanje vseh pogojev poslovanja v leto 1972 bo terjalo ustrezen rebalans v teku leta;
—	obravnaval pogodbo o dolgoročnem poslovnem in tehničnem sodelovanjem s Tekstilno tovarno Senožeče, in jo dal kot predlog delavskemu svetu v potrditev s pripombo, da se popravita 5. in 10. člen.
DELAVSKI SVET pa je imel v preteklem mesecu dve seji, na katerih
se je pogovarjal in sprejemal sklepe o sledečem:
—	razpravljal o predlogu za razde-
litev doseženega dohodka in sprejel sklep, da se doseženi dohodek v znesku 3,441.039.50 din razdeli:
—	za obvezni rezervni sklad 394.909.80 din
—	za sklad skupne porabe 1,155.947.45 din
—	za poslovni sklad 1,890.182.26 din
V poslovnem skladu je tudi znesek za obvezne rezerve gospodarskih organizacij v višini 172.052 din;
—	sprejel sklep, da se pravočasno zagotovi posojilo za stanovanjsko izgradnjo. Začasno se izposodi iz rednega sklada skupne porabe v znesku 200.000 din in se ga prenese na 4 % stanovanjski sklad, ter se veže pri banki;
—	sklepal o kurznih razlikah, ki so nastale zaradi razlike med rokom plačila dinarjev in rokom plačila deviz v inozemstvo, ter zaradi terminskih nakupov deviz za osnovna sredstva. Tako so nastale tečajne razlike, katere je potrebno likvidirati;
—	določil komisijo, da prouči o višini nagrade tov. Andrejki Andreju, ki je imel 29. 1. 1972 prometno nesrečo, ko je vozil za potrebe tovarne. Komisija se sestojih iz treh članov in sicer: Leskovec Janez, Rozman Štefan in Rode Janez;
—	pregledal sklepe zadnje seje;
—	potrdil zaključni račim za leto 1971, ki obsega:
—	bianco uspeha od 1. 1. do 31. 12. 1971
—	bilanca stanja na dan 31. 12. 1971
—	zaključni list po stanju 31. 12. 1971
—	priloge, ki pojasnjujejo posamezne postavke
—	poslovno poročilo;
—	potrdil seštevek bilance — aktiva oz. pasiva, ki znaša po stanju 31. 12. 1971 1,470.315.29 din;
—	odločil, da posebej potrdi izplačila iz naslova civilnopravnih razmerij v znesku 59.557.05 din;
—	potrdil začasno uporabo sredstev sklada skupne porabe in rezervnega sklada za obratne namene;
—	potrdil pospešeno amortizacijo osnovnih sredstev skupine:
na 6.5 %, ter
A) stroji za kardiranje in pripravo bombaža, kjer se obvezna amortizacijska stopnja 5 % poveča na 6.5 %, ter D) ostali stroji (stroji za filtre, stroji za konfekcioniranje), kjer se minimalna amortizacijska stopnja poveča iz 8 na 9.5 %;
—	potrdil delo komisije za revalorizacijo osnovnih sredstev, kate-
ro je imenoval poslovni odbor. Komisija je revalorizirala opremo staro nad 10 let. Predlagala povečanje cene zemljišča za gradbene in gospodarske name-ter jamčila, da razliko v odpisani vrednosti gradbenih objektov niso razdelili na opremo in ne obratno;
—	obravnaval predlog za nadaljno obračunavanje že amortiziranih skupin osnovnih sredstev ter sprejel sklep, da se za vse skupine osnovnih sredstev še nadalje obračunava amortizacija;
—	potrdil:
—	proizvodnjo v letu 1971 in plan za leto 1972,
—	plan izobraževanja za leto 1972,
—	investicijski plan za potrebe gasilske službe podjetja,
—	plan reklamno propagandnih stroškov za leto 1972,
—	predlog za investicije,
—	odobritev dohodka in delitev za leto 1972,
—	strojni in gradbeni stroški za oddelek obližev,
—	proizvodnja in prodaja po grupah artiklov,
—	plansko vrednost točke ter
—	dodal k planu investicij še (kotel, za kuhanje škroba, klima naprave, regali in rolete);
—	sprejel sklep aneksa pogodbe za skladišče in nadstrešnico, ki znaša skupaj 122.289.45 din;
—	potrdil predlog, da se v pogod-bi s Tekstilno tovarno Senožeče popravita člena 5 in 10 in da se taka pogodba potrdi;
—	sprejel sklep, da se tov. Andrej-ki Andreju da nagrada v znesku 2.000- din za pomoč pri popravilu avtomobila.
C. Tinca
surovin resno oviralo proizvodnjo. V večji meri so se izdelovali artikli, ki zahtevajo več delovne sile, pa potrebujejo manj materiala, kar je za podjetje prej izguba kot dobiček. Nova dva artikla damski vložki Mimosept in MQlny plenice sta bila izdelana nad planirano količino. Povpraševanje na trgu po teh dveh novih artiklih se veča.
Za mesec februar je bil operativni plan konfekcije z ozirom na razpoložljivo delovno silo postavljen pretirano visoko. Potrebe komerciale so tak plan narekovale in ga je bilo možno Izpolniti samo z nadurami. Kot tak je bil dan v razpravo in potrditev. Rezultat tega plana je viden iz tabele saj znaša komaj 89 %. Največ delovne sile zaposluje artikel, ki je zadnje čase planiran kar v konstantni količini, to je ovoj za prvo pomoč tip
3.	Čeprav za izpolnitev plana potrebujemo večje število ljudi kot jih trenutno zaposluje oddelek konfekcije, vendar po vrednosti še ne dosegamo letnega plana.
Oprativni plan cigaretnih filtrov je bil večji kot za dve polni izmeni. Izdelovali so se ves mesec v dveh izmenah, zato je (tudi doseganje za 4 % izpod planirane količine. Vsi ostali negativni pojavi, ki so bili navedeni v prejšnjih mesecih so ostali nespremenjeni.
E. S. — D. M.
Slovenski
pregovori
—	Kdor preveč pije, malo popije.
—	Kdor po malem pije, veliko popije.
—	Kdor prasca kolje, naj še ploh osnazi.
—	Kdor preveč objemlje, malo objame.
—	Kdor se da vpreči, mora vleči.
—	Kdor se ponuja, se rad skuja.
—	Kdor s psi lega, z bolhami vstane.
—	Kdor svoje zameta, tudi tujega ni vreden.
—	Kdor šiva in para, ima dva kva-ra.
—	Kdor te skrivno obrekuje, se te boji; kdor te očitno hvali, ta te zaničuje.
—	Kdor trdo spi, je brez skrbi.
—	Kdor tuje delo gleda, svoje pozabi.
—	Kdor v brezno leti, se za robido lovi.
—	Kdor veliko govori, veliko ve ali veliko laže.
—	Kdor več zine kakor mora požreti, se zadavi.
—	Kor veliko osnuje, malo potke.
—	Kdor veliko ve, malo verjame.
—	Kdor vse razume, vse odpusti.
—	Kdor zamudi, obira kosti.
—	Kdor zelo zine, malo ugrizne.
—	Kdor zna, brž dokonča.
Proizvodnja v februarju
Oddelek	Enota mere	%
1. Trakotkalnica	000 vot	102
2. Tkal. šir. tkanin	000 vot	106
3. Belilnica - vlaknine	kg	76
4. Mikalnica	din	99
Vložki	pkt	105
5. Konfekcija	din	89
6. Cigaretni fitri	000 kom	94
»»	din	96
SKUPAJ:		94
Takoj v začetku leta se je začela trakotkalnica s svojim asor-timanom načrtno prilagajati letnemu planu. Vodja tega oddelka je ugotovil, da se v vseh dimenzijah lahko približa potrebam komercii-ale, razen pri širokih dimenzijah, vrsti muli in krep artikla. Rešitev je v zamenjavi bil (za mulil) in pri izdelavi elastičnih ovojev (namesto krep) na Arachne stroju. Tri bila je mizarska delavnica pripravljena izdelati samo pod drugačnimi pogoji, nekaj bil bo pa danih v izdelavo izven podjetja. Če se bodo odgovorne službe zavzele za to, bo lahko v 2 do 3 mesecih možno rešiti problem, 'ki je za trakotkalnico dovolj pereč. Še vedno stojijo 3 stroji dimnezije 8 cm, zaradi prevelikih zalog, prav tako imamo v dimenzijah 6 cm dovolj zaloge za 4 mesece. Čim dalj odlašamo z rešitvijo problema, tem večje so zaloge ozkih dimenzij ovojev.
V MiiHarjevi trakotkalnici so na vseh strojih nameščeni aparati za regulacijo širine ovojev (raztezalci). Poleg boljše kvalitete ovojev so z njimi dosežene tudi večje kapacitete. Za tkanje muli ovojev na teh strojih potrebujemo boljšo kvalite-
to preje kot jo trenutno imamo na zalogi. To povem zato, ker je kaliiko ovojev precej več na zalogi kot pa muli ovojev.
T tkalnici širokih tkanin se je proizvodnja povečala kljub slabi kvaliteti preje. Že prehod na dvoizmensko dalo je vplival na povečanje proizvodnje. Poleg tega pa je naša pripravljalnica opremljena s sodobnimi stroji, garant za kvaliteto osnove. Slaba kvaliteta osnovne surovine, to je preje, so v največji meri odraža v pripravljalnici. Zato v ilustracijo primer: Z dobro kvaliteto preje je na snovalnem stroju možno izdelati 65.000 mv 8 h. S slabo kvaliteto preje je na snovalnem stroju možno izdelati 45.000 mv 8 h. Vsa Slaba mesta v preji so odstranjena že v pripravljalnici, zato tudi proizvodnja v tem oddelku precej varira.
Še vedno je čutiti pomanjkanje vlaknin, ki so glavna surovina oddelka belinice. Proizvodni plan tega oddelka je izpolnjen le z 76 %. Poleg vlaknin v teni oddelku plemenitijo tudi tkanine, ki jih v zgoraj navedenem obrazcu ne prikazujemo. Tkanine so se z ozirom na večjo proizvodnjo gaze, oziroma potreb po beljenih tkaninah, povečale za 50 %. Tetra blago nam je do meseca poročanja belila »BPT Tržič«. Trenutno belimo tetra doma. Proizvodnja beljene tkanine tetra je za polovico manjša od tkanine gaze. Belilnica je kljub slabemu doseganju operativnega plana v vlakninah, delala s polno zmogljivostjo. Namesto vlaknin je oplemenitila večjo količino tkanin.
Mikalnica zdaj navedena kot samostojni oddelk, s končnimi izdelki, je dosegla dober uspeh. V tem oddelku pe je pomanjkanje
Domiselna mafci je zdaj odkrila možnost, da vzame štiriletnega sina s seboj po nakupih, ne da bi za njenim hrbtom izropal trgovino. Pri vhodu mu potegne pas iz hlač, tako ima z obema rokama dovolj dela, da jih drži.
Hčerkica je iz neke nove snovi za gnetenje naredila ljubko umetnino in letela z njo k očku, zatopljenemu v televizijsko oddajo. Ta ji je vrgel le raztresen pogled, vzel mojstrovino, jo pred očmi zaprepadene družine vtaknil v usta in jo pogoltnil.
Stara mati je pazila na vnuke. Ko je prišla njihova mati domov, ji je babica ponosno pokazala klobčič vrvi, ki ga je bila navila. Vrv je našla na polioi, je razložila. »Bila je polna vozlov, toda tako dobra je, da sem porabila skoraj ves dan za to, da sem jo razvozlala in zvila«.
V tistem trenutku je planil v sobo najstarejši vnuk in zaklical: »Mama, si kje videla mojo mrežo za košarko?«
V. V.
MISEL NA CRTICAH
1.	----------NIK
2.	---o VI--------
3.	---------MEK
4.	------ANJE
5.	P-----EC
6.	---HO--------C
7.	---E VN	—
8.	---RE —	EN
9------------ŠOJ
10. A — OK —
1.	Odvetniški poklic, notar
2.	Glinasta tla, ilo
3.	Del celote, izsek
4.	Branje
5.	Naš transportni delavec (France)
6.	Pripadnik verske sekte
7.	vsaik dan
8.	izdelan
9.	Gledališče v Moskvi (... teatr)
10.	Indijski vladar iz 3. stoletja
pred našim štetjem, zelo zaslužen za razširitev budizma.
Na črticah v vseh desetih besedah vstavite črke in dobili boste neko misel.
PREBLISKI
Naše misli nam niso vedno pri roki. Pišemo tudi tedaj, ko jih sploh ni.
- * -
Da bi uresničili svoje besede, je najbolje, da jih nikoli ne izrečemo.
V at k a Votek in Filip
Brez besed
Filter
Kadrovske vesti
POROČIL SE JE:
RODILI SO SE:
Brodar Nežki — hči Burja Julki — sin Hančič Tinki — sin Šimenc Anici — sin Iskreno čestitamo!
3
BV
Pestotniik Ivan.
Na novi življenjski poti mu želimo veliko razumevanja!
Nagradna
križanka
Za nagradno križanko št. 2, smo tokrat izvedli žreb v vratarnici. Komisija v sestavu Jože Narat, Vencelj Vodnik in Albert Capuder je po pregledu poslanih rešitev ugotovila, da je od 41 rešitev le 20 pravilnih.
Žreb je naklonil nagrade sledečim:
1.	nagrado in 30.— din prejme LEKAN Francka
2.	nagrado in 20.— din prejme SMREKAR Fani
3.	nagrado in 10.— din prejme KOČAR Peter
Nagrajencem čestitamo, ostalim pa več sreče drugič!
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor: Zalka Cerar, Rezka Demšar, Mara Juvan — blagajnik, Franc Kerč, Toni Laznik dipl. oec. — korektor, Marjan Mer-kužič, Miro Pavlič — fotoreporter, Franc Peterlin dipl. ing., Magda Smole, Pavia Vojska, Jurij Vulkan in Milan Drčar — odgovorni urednik. Tiska:	Papirkonfekcija Kr-
ško, obrat Valvasorjeva tiskarna
Naklada: 850 izvodov
PREGLED NEZGOD ZA MESEC FEBRUAR
V času od 25. januarja do 25. februarja so bile prijavljene štiri nezgode, ki so se pripetile na delu in dve, do katerih je prišlo na poti na delo.
NEZGODE NA DELU:
18. 2. 1972 se je poškodovala Francka Grad na trakotkalskem stroju. Ko se je prijela za gibajoče se bilo, ji je lestev, ki poganja čolničke, poškodovala prst na roki.
18. 2. 1972 si je poškodoval hrbet Vinko Cerar, ko je v škrobikii-ci hotel hitro stopiti na zabojček k posodi za škrob in je padel po tleh zaradi politega škroba.
22. 2. 1972 je pri razdiranju tkalskega stroja v Študi stisnilo Branku Pircu prst na roki.
22. 2. 1972 je pri čiščenju valjčka na stroju za izdelavo mavčevih ovojev Mileni Keržan stisnil transportni trak prst na roki.
NEZGODI NA POTI:
31. 1. 1972 si je poškodovala roko Francka Judež, ko je šla na delo in je zaradi poledice na tovarniškem dvorišču padla.
31. 1. 1972 si je poškodovala roko tudi Pavla Vrhovnik, ko je zaradi poledice na tovarniškem dvorišču padla.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža in očeta se zahvaljujeva vsem svojim sodelavcem in sodelavkam za izrečena sožalja in vsestransko pomoč, še posebej pa se zahvaljujeva vsem ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Oktetu Tosama se prav tako zahvaljujeva za njegovo petje ob grobu prerano umrlega moža in očeta.
Rozi in Franci Arnuš
V ČASU OD 12. 3. DO 11. 4. 1972 PRAZNUJEJO ROJSTNI DAN:
Konfekcija:
30. 3. Kosar Marija, 31. 3. Križman Milica, 3. 4. Mav Francka, 7.
4.	Rogelj Marjana, 31. 3. Starbek Minka, 12. 3. štrukelj Danica, 22. 3. Gorjup Ivanka, 6. 4. Gorenc Alenka, 22. 3. Starovašnik Stanka, 27. 3. Urankar Francka.
Mikalnica:
1.	4. Urbanija Anton, 11. 3. Šuštar Pepca, 6. 4. Pavli Ida, 10. 4. Že-bovec Pepca.
Filtri:
2.	4. Hafner Olga, 23. 3. Nakrst Marica, 16. 3. Repovž Marjeta, 16.
3.	Sedaljšak Stanislava, 1. 4. Urbanija Helena, 15. 3. Burkeljca Jožica.
Belilnica:
15. 3. Cerar Ciril, 15. 3. Klopčič Srečo, 6. 4. Dimič Peter.
Tkalnice:
17. 3. Hriberšek Jožica, 14. 3. Klopčič Budinka, 24. 3. Slapnik Stoja, 2. 4. Čebulj Dora, 8. 4. Volčini Stane, 7. 4. Blaževič Marija, 16. 3. Kremič Joži.
Pripravljalnica:
27. 3. Kasagič Lojzka.
Splošni sektor:
22. 3. Cerara Majda, 27. 3. štif-tar Franc, 12. 3. Narat Jože, 5. 4. Žmavc Anica.
Komercialni sektor:
5.	4. Hrovat Franc, 26. 3. Slapar Marjan, 15. 3. Prašnikar Jože, 4. 4. Dolinar Franc, 18. 3. Brodar Jože.
Analizno planski sektor:
I.	4. Merkužič Danica, 31. 3. Kersnik Urška.
Kontrolna služba:
21. 3. Svetlin Marija, 28.3. Smole Magda.
Pomožni obrati:
II.	4. Dolinšek Ciril, 30. 3. Tič Jože, 6. 4. Bokal Franc.
Nagradna križanka
C00?£* N tU.
6AHTO.
KRKA
6HVU
1SAC
SAHEC
BohAttE.
ZWAU
aMAWEIM£
?EAtW
VHAASA
atlTAVUA
VIDA
VODVAH