too* //f* NO. 82 Ameriška Domovi m ±?°E. it&to. mmmmmm Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, -o/;/* CAN IN SPIRIT ieVej — 13 S> * LANGUAGE ONLY Q *• ' ***/§/“ CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 1, 1978 SLOV6NIAN __ ^ m , w , T . HORNING NeWSPAPfiR Pittsburgh, New kork, Toronto. Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenia, my, Pueblo, BocxSpnng* LETO LXXX — vol. LXXX Sneg in mraz napravila v Sloveniji hudo škodo Kaj je vzrok "zatišja' v nasilju v Italiji! Najhujše so prizadeti predeli Slovenskih goric. Bizeljskega, okolice Krškega in Bela krajina. V soboto, 13. maja, je po večdnevnem deževju začelo snežiti sneg je pobelil skoraj vso Slo-Venijo z glavnem mestom Ljubljano vred. Sneg in mraz sta povzročila po nekaterih predelih Slovenije izredno škodo. Najhujše so prizadeti prebivalci Slovanskih goric, Bizeljskega, Bele krajine in okolice Krškega, kjer le pozeba uničila okoli polovice letošnjega pridelka. Na območju Krškega je vino-Sradnikom ostalo le nekako 10 °dstotkov pridelka. V zadnjih Petih letih je to že tretja pozeba, letošnja, ki je najhujša, je 2ačela ljudem jemati pogum. Po-2ebli so tudi nasadi jabolk, hrušk 1° ribeza Podobne posledice je Pozeba pustila tudi na območju občine Sevnica. V Slovenskih goricah je mraz Pobral od 40 do 50 odstotkov Predvidenega pridelka, v Halo-2ah blizu 60 odstotkov, še večja ot v vinogradih je škoda v sadovnjakih. Jabolka in hruške so skoraj povsem pozeble, še slabše le z drugim sadjem, slana pa je > Posmodila tudi vrtnine, žita, pe-'prišlo do večje pozebe. Nekaj So> jagode, ribez... |škode so utrpeli nižje ležeči na- Podobna večji pridelek, kot so ga pričakovali. Letos na kaj takega ne morejo računati, ker je prišla pozeba en mesec in pol kasneje. Na Bizeljskem je zmrzal uničila rastline v nižinah povsem, na nekoliko višjih legah le polovično, med tem ko na vrhovih sploh niso imeli pozebe. Podobno usodo kot vinska trta je doživelo tudi sadno drevje. Mraz ni prizanesel niti Beli krajini, kjer so se v usodni noči temperature gibale okoli —3 C. Letošnja pozeba ni tako huda, kot je bila lanska, pravijo v Metliki, vendar ne pričakujejo več kot 60% predvidenega normalnega pridelka. Večja pozeba je letos zadela tudi Pomurje, kjer je ponekod načeta celo koruza. Pri grozdju pričakujejo pri zgodnejših sortah polovico manjši pridelek. Hudo je prizadeta čebeloreja, ker jo pozebla akacija, ki daje čebelam dobro pašo. Več sreče so imeli na mariborskem področju, kjer tokrat ni NEWARK, N.J. — Sovjetska državljana, zaposlena v glavnem tajništvu Združenih narodov v New Yorku, sta bila obtožena vohunjenja v ZDA v korist Sovjetske zveze. Rudolf Petrovič Černjajev, star 43 let, uradnik v oddelku za osobje ZN, in Valdik Aleksander Enger, star , 39 let, pomočnik glavnega pod-RIM, It. Ko od tl. maja ni j tajnika ZN, sta bila obtožena bilo več nobenega napada pri- treh dejanj vohunjenja, padnikov Rdečih brigad na vo- j 0ba gta y zaponb ker nista dilne osebnosti v Italiji, so se za- Ua 2 mili1cnov dolarjev čeli spraševati tu, kaj je temu vzrok. Za enkrat so se teroristi Kljub sedanjemu zatišju v političnih nasiljih so poznavalci položaja prepričani, da bodo Rdeče brigade z nasiljem nadaljevale. Suša afcfeiena vohajva QPOZORiL NI NEVARNO OBOROŽEVANJE DRŽAV VARŠAVSKE ZVEZE Predsednik ZDA je na posvetu vodnikov držav NATO o-pozoril na oboroževanje Sovjetske zveze in drugih članic Varšavske zveze, ki predstavlja rastočo nevarnost za države NATO, ko sega “preko vseh zakonitih potreb po varnosti”. škode je ocena pozebe in na področju Jeruzalem-Ckmož. Trdijo, da bo letos ško-a precej večja, kot je bila lani, ° se je trta opomogla in je dala sadi v Slovenskih goricah, med tem ko sodobni 55 hektarov velik nasad v Pekrah in drugi nasadi v okolici Maribora niso bili prizadeti. Eniški kancler Schmidt kritizira! SCcngres zaradi zapere pcmači Tnreiji Washington, d,c. — Helmut Schmidt, kancler Zvezne rePublike Nemčije, je tekom svojega razgovora na CBS-TV kritiziral Kongres ZDA, ki je °dklcnil končanje zapore pomo-C1 Turčiji, izglasovane leta 1974 ^ zvezi s turško zasedbo dela o-toka Cipra. Predsednik Carter je pozval ®ngres, naj to zaporo Turčiji u ker je to potrebno in važ-110 za NATO, pa tudi za obnovo ^Porabe ameriških oporišč v , Určiji. Kongres je predsedni- Novi grobovi Louis L. Kusa Sr. V St. Alexis bolnišnici je umrl v torek zvečer 75 let stari Louis L. Kusa Sr., zaposlen do upokojitve kot nadzornik pri H. K. Porter Co., vdovec po leta 1974 umrli ženi Mary, roj. Kuhelj, oče Raymonda, Louisa Jr. in Donalda, 9-krat stari in 2-krat prastari oče, brat Anne Herman, Barbare Hubler, Rose omejili na nočne bombne napade na cilje, kot so pravosodno ministrstvo in nekatere avtomobilske družbe. Varnostni organi ne verjamejo, da bi Rdeče brigade ne bile sposobne nadaljevati s svojimi napadi, če bi to hotele, vzrok mora biti torej nekje drugje. U-gibljajo, če morda Rdeče brigade ne proučujejo uspešnosti svojega dosedanjega postopanja in možnosti spremembe taktike, ki bi bila učinkovitejša. Policija je bila doslej uspešna še najbolj v Rimu, kjer je odkrila tri skrivališča Rdečih brigad in ima še vedno zaprtih 6 o-seb, ki so osumljene članstva ali pa sodelovanja z Rdečimi brigadami. ------o------ Belgijske čete v treh mestih Zaira KINSHASA, Zaire. — Bataljon belgijskih padalcev, ki je po umiku iz Kolvezija ostal na letalskem oporišču Kamina WASHINGTON, D.C. — V svojem govoru ob odprtju dvo-jamščine za izpust in obrambo s j dnevnih posvetovanj vodnikov svobode. Če bosta spoznana kri- ' vim, sta lahko obsojena na do- smrtno ječo za kovanje zarote in s po 10 let zapora in po $10,000 globe za dve obdolžitvi prejema prepovedanih tajnih dokumentov. Ko so prijeli navedena 20. maja v Woodbridgeu blizu Garden State Parkwayja ob izplačilu dogovorjene vsote in prejemu dokumentov, je bil z njima tudi Vladimir P. Zinvakin, ki pa so ga izpustili, ko je bilo ugotovlje- držav NATO je predsednik ZDA Jimmy Carter ugotovil, da so hodne države se bodo prihodnji ponedeljek o tem posvetovale v Parizu, nato pa 13. in 14. junija v Bruxellesu. Na zadnjem se- Sovjetska zveza in druge članice stanku bo zastoPan tudi Zaire. Varšavske zveze povečale svoje ki bi rad dobil pomo5 za vzpo. oborožene sile prešo zakonitih sta-^o varnosti v pokrajini Saba, potreb oorambe in da sedaj te kjer so Up0rnjbi v preteklih ted-predstavljajo nevarnost za drža- nih povzročili veliko zmedo in ve NATO. Carter je posebej o- seveda škodo, pozoril na nadaljno krepitev j PoIeg ZDA se bodo sestankov sovjetskih oboroženih sil in na v Parizu in Bruxellesu udeleži-peseganje Sovjetske zveze v Af- u še Franci1a; Velika Britanija. riko in druge dele sveta. “Naša zveza je osredotočena v Evropi, toda naša čuječnost ne no, da je tretji tajnik sovjetske- rnore bj.ti omejena na ta konti-ga zastopstva pri ZN in da ima 'nent. V zadnjih letih je rastoča diplomatski potpi list. lan Smith pojde iz politike SALISBURY, Rod. — Predsednik r o d e z i j ske vlade lan Smith, ki je sklenil z domačimi črnimi vodniki “no.ranji sporazum” o prehodu vlade na črno večino na temelju načela “Ena oseba — en glas”, je izjavil, da pri prihodnjih volitvah ne bo več kandidat. Prihodnje volitve, ki bi naj morebitno novo reševanje k)el‘'p0menj[ie začetek vzpostave vla- gijskih državljanov, je poslal posamezne čete v mesta Kipu-shi, Likasi in Lumumbashi, ko se je med tam živečimi belgijskimi državljani in drugimi belci začel širiti nemir ter namera bega. 1 l ■. ’ |'rj|l Tudi del francoskih čet je o-stal v Lumumbashiju, ko se je de črne večine, bodo po besedah Smitha 31. decembra 1978, kot je predvideno. Še ena skupina odložila obisk v Sovjetski zvezi kov «ja poziv odklonil, dokler Tur-ne pokaže volje za rešitev ClPrskega spora. WASHINGTON, D.C. — Za-stopstvq 11 ameriških strokov- Kofskey Eleanor Guth”'Sylvie Podal ki a iz Kolvezija. V Kol- njakov-raziskovalcev raka je od- veziju je ostala samo ena četa, ločilo svojo pot v Sovjetsko ki naj bi skupaj z maroškimi od- zvezo na razgovor s sovjetskimi delki pomagala domačim zair- strokovnjaki za nedoločen čas v skim četam vzdrževati red in znak protesta proti obsodbi fizi- Novak, Jamesa in pokojnih Josepha, Therese Kus, Mary Po-pelka in Helen Lucas. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Ave. v soboto ob 8.15, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. 'Pokojni bo položen na mrtvaški ‘Naj bom čisto odkrit. Jaz mi-'oder danes popoldne Gb dveh. da je bil predsednik ZDA em vprašanju veliko modrej-^ od Kongresa,” je izjavil Hel-Schmidt. Nato je povedal, Je ZR Nemčija redno dobav-a a orožje in opremo tako Gr-^Ji kot Turčiji ves čas, tudi te-aJ> ko je Kongres ZDA to pod-ustavi!. znV.^S^m’ da ie le malo preveč teč eVa^ od Turkov, da jim od-^ar on* smatrajo, da je r 1 0Va zakonita pravica v okvi-mecV0^ke zveze,” je dejal^ Ne- varnost. ka Jurija Orlova, ki so ga obso-|dili na 7 let zapora “zaradi ob- če vam je Ameriška Domovina res pri srcu, ji pridobivajte nove naročnike! fekovanja” ZSSR, ko je s skupino tovarišev sestavil odbor za nadziranje izpolnjevanja določil helsinških listin. sovjetska moč segla preko področja Severnega Atlantika. Ko jaz govorim, preprečujejo nastopi Sovjetske zveze in Kube posameznim državam v Afriki, da si same začrtujejo svojo pot,” je dejal Carter in nadaljeval: “Kot član naj večje zveze sveta mi ne moremo biti brezbrižni ob teh dogodkih zaradi tega, kar pomenijo za Afriko in zaradi u-činkov, ki jih bodo imeli na dolgo roko na koristi naše zveze. Pozdravljam napor posameznih članic NATO, ki delajo za mir v Afriki in podpirajo države ter ljudstva v stiski, nazadnje v Zairu.” Predsednik ZDA ni navedel nobenih podrobnih predlogov. Zahodna Nemčija in Belgija. Podobno stališče kot predsednik ZDA so zavzeli v svojih govorih tudi vodniki drugih držav, članic NATO. Delna izjema je bil predsednik turške vlade Ecevit, častni predsednik sveta NATO, ki je dejal, da se Turčija ne čuti ogroženo po Sovjetski zvezi. Izjavil je, da bo Turčija morala zmanjšati svoj delež v o-boroženih silah NATO neoziraje se na to. ali ZDA končajo zaporo dobav orožja Turčiji ali ne. ZDA ohranile prednost WASHINGTON, D.C. — Mornariški tajnik W. Graham Clay-tor je dejal, da so ZDA ohranile “široko kakovostno prednost” nad Sovjetsko zvezo, kar zadeva vojevanje proti podmornicam. V govoru pred Zvezo industri- je narodne varnosti je Claytor toda s samim poudarkom na do- j sredi razprave o velikosti vojne gajanja v Afriki, ki zadevajo na imornarjce ZDA in njenih nalo- dplgo roko koristi članic NATO, je pokazal, da mora NATO tu u-krepati v varovanju svojih lastnih koristi. Carter je obsodil poseg Kube z velikimi oboroženimi enotami v Afriko in pri tem ugotovil, da Kube ni več mogoče smatrati za “neuvrščeno državo”. Državni tajnik Vance je nakazal možnost ustanovitve posebne vse-afriške oborožene sile s podporo Zahoda za varovanje miru in u-staljenosti v Afriki. Glavne ža- gah priznal, da ima ZSSR veliko več podmornic, pa zatrjeval, da so ZDA ohranile prednost v kakovosti. “Sovjetska zveza razpolaga z 260 podmornicami za napadanje na pomorski promet, ZDA pa imajo 78 podmornic za napade in bojevanje s sovražnimi podmornicami. Kljub temu nesorazmerju v številu smo mi sposobnejši od sovražnika na tem področju,” je dejal Claytor. Višje obresti mere za naj-od 8.25 na 8.5% NEW YORK, N.Y. — Prvemu Pisanju obrestne kon86 Stranke od n ddeC^m Preteklega tedna so sle- ko i r,teden skoraj vse banke, Je Federal Reserve Board za- t0krmejeVati ras^ denarnega ob- ^rernenski prerok VišbT^110 sončno in toplo. Naj- (27 C)temPeratUra °koli 30 Fi VPRAŠANJA, PRED KATERIMI SE NAHAJA NATO, SO KOČLJIVA IN PEREČA WASHINGTON, D.C. — Vodniki držav članic Sever-no-atl antske obrambne zveze — NATO so se dva dni posvetovali in sklepali o glavnih vprašanjih, pred katerimi se NATO nahaja. Ta vprašanja so kočljiva in pereča, poiskati je treba za nje rešitve, ki naj okrepijo NATO in varnost njenih članic, pa vendar ne vodijo do obnove mrzle vojne. Ves zahodni svet je vsaj v načelu še vedno za mirno sožitje s Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti, v kolikor je to stvarno možno, ko Sovjetska zveza očitno ogroža koristi držav NATO v Afriki in na Srednjem vzhodu ter vztrajno povečuje svoje oborožene sile v osrčju Evrope. Glavni smoter posvetovanj vodnikov NATO v Washing-tonu pretekla dneva je bil izdelava in sprejem načrtov za prihodnje desetletje, ki naj poskrbijo, da se razmerje sil med NATO in Varšavsko zvezo ne bo spremenilo v škodo NATO, da bo ta še vedno s p o s o ben uspešno varovati svobodno Evropo pred ogrožanjem z vzhoda, pa tudi sodelovati pri varovanju koristi članic NATO na Srednjem vzhodu in drugod. Čas je pokazal, da NATO ne more biti omejen izključno na Evropo, četudi je tam njegova temeljna naloga, ko utegne biti varnost držav NATO ogrožena tudi z nastopom nasprotnika drugod. Za države NATO je bistveno važno olje s Srednjega vzhoda, zlasti s področja Perzijskega zaliva. Sovjetsko u-trjevanje v Južnem Jemenu in v Etiopiji predstavlja neposredno nevarnost oskrbi držav NATO z oljem s tega področja. V januarju so vodilne članice NATO odklonile poseg v vojno na Afriškem rogu in s tem pokazale slabost, ki je opogumila Sovjetsko zvezo za še globlji poseg v ta del sveta. Sedaj so tako v Parizu, kot v Bonnu, Londonu in Wa-shingtonu prepričani, da Sovjetski zvezi ni mogoče pustiti prostih rok pri njenem poseganju v Afriko. Potreben je torej skupen nastop vseh držav NATO na Srednjem vzhodu in v vzhodni Afriki za zaščito njihovih koristi, ogrožanih po Sovjetski zvezi. Drugo kočljivo in pereče vprašanje je Jugoslavija, kjer ni nihče gotov, kaj se lahko zgodi po “odhodu” Tita. Šibko južno krilo obrambe NATO je močna vaba za Sovjetsko zvezo, če bi se razmere v Jugoslaviji količkaj okrenile v njeno korist. V Evropi, kjer se nevarnosti položaja bolj zavedajo, bi radi čim preje odstranili spor med Grčijo in. Turčijo, obnovili sodelovanje med obema in s tem okrepitev sil NATO v vzhodnem Sredozemlju in seveda Balkanu. na Položaj v Jugoslaviji so zelo verjetno vodniki NATO v Washingtonu obravnavali in se sporazumeli o ukrepih, ki se jim zdijo nujni v sedanjem trenutku. Temeljno vprašanje je o-krepitev in modernizacija o-brambnih sil 'NATO, da bodo kot v preteklosti sposobne u-spešno ustaviti vsak morebitni sunek Vzhoda proti Atlantiku. Sovjetska zveza je v zadnjih letih izboljšala opremo in orožje svojih sil in s tem te po kakovosti približala silam NATO. Te morajo zato tudi izpopolniti svojo o-premo in orožje, če hočejo doseči nekdanjo prednost v kakovosti, s katero so skušale odtehtati številčno prednost Vzhoda. Čete ZN uspešne pri vzdrževanju miru v južnem Libanonu BEJRUT, Lih. — Poveljstvo čet Združenih narodov v južnem Libanonu, ki je pod njegovim nadzorom, ne da bi moralo pri tem rabiti silo. Minilo je tri tedne, ne da bi kak vojak ZN sprožil puško, je izjavil zastopnik poveljstva čet ZN. Vodja Palestinske osvobodilne organizacije Yasir Arafat je obljubil sodelovanje s poveljstvom čet ZN in z vlado Libanona, da gverilci pod njegovim poveljstvom ne bodo vpadali v Izrael iz južnega Libanona, ampak iz Sirije, Jordanije in s Sinaja, če jim bo to mogoče. Iz Clevelanda in okolice Tekme v balinanju— Klub društev pri SDD na Re-cher Avenue prireja tekmovanje v balinanju v dneh 9., 10, in 11. junija 1978 na balinišču Slovenskega društvenega doma na 20713 Recher Avenue v Eucli-du. Kdor želi sodelovati, naj kiiče Louisa Fabec na tel. 486-1078. Skupno sv. obhajilo— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo v nedeljo, 4. junija, pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, popoldne ob 1.30 pa sejo v društveni sobi farne dvorane. Vse vabljene, ker je zelo važno! Za znižanje davka na domove— Okrajni avditor V. Campa-nella je objavil, da bo njegov urad odprt v soboto, 3. junija, od 8.30 do 12. za sprejem prijav za znižanje davka na domove za lastnike stare nad 65 let, ki niso imeli lani preko $10,000 skupnega dohodka. Zadnji dan za prijavo je 5. junij. Podpisov dovolj— Ko je število podpisov volivcev za odpoklic župana D. J. Kucinicha preseglo zahtevano za okoli 2,000, je prizivno sodišče. odločilo, da mora mestni svet odložiti uradni sprejem poročila o tem do jutri, ko se bo zbralo cb 10. dopoldne, da odloči o prizivu D. J. Kucinicha, ki hoče omejiti podpise J e na one volivce, ki so glasovali pri lanskih občinskih volitvah, med tem ko je nižje sodišče odločilo, da je zakonit in sprejemljiv podpis vsakega vpisanega voliv-nega upravičenca. Povečanje naročil strojev in opreme WASHINGTON, D.C. — Naročila strojev in tovarniške o-preme so v aprilu dosegla 380.9 milijonov dolarjev, 18% več kot v marcu in 51% več kot v aprilu lani. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Življenjski stroški so v aprilu letos porastli zaradi izrednega povišanja cen govedine za 0.9%, največ od lanskega februarja in se dvignili na letno raven 10.8%, med tem ko so bili v prvem četrtletju letos na povprečni letni ravni 9.3%. WASHINGTON,. D.C. — Vodniki držav NATO so na svojem dvodnevnem posvetu tu odobrili načrt za razvoj in okrepitev oboroženih sil NATO za naslednjih 10-15 let. Države članice so se obvezale, da bodo s prihodnjim letom povečale svoja sredstva za narodno obrambo za 3% (preko poviškov v zvezi z inflacijo). Nekaj nad polovico vseh sredstev za okrepitev obrambe NATO bodo nosile ZDA. PKAGA, ČSR. — Sovjetski vodnik Leonid I. Brežnjev je tu ostro napadel Zahod zaradi posega v Zaire in zaradi “obnavljanja mrzle vojne”. Govor je znak rastočih trenj med Zahodom in Vzhodom, ki jih opažamo v zadnjih tednih. NEW YORK, N.Y. — Sovjetski zunanji minister Gromiko in državni tajnik Vance sta včeraj ponovno razpravljala o odnosih med ZDA in ZSSR, zla-šti o omejitvi strateškega orožja. Oba sta izjavila, da so bili razgovori “koristni”, da pa še niso rešili vseh točk in bodo zato potrebni novi, za katere pa čas ni bil še določen. Ameriška Domovina /»JV1CRI <=/*;»!— HO >V1 E' 6117 ST. CLAIK AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: | _ Združene države: §28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States; $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: , $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday'Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo No. 82 Thursday, June 1, 1978 Pravice človeka v Sloveniji I. “Carter” Besede “Helsinki”, “Carter” in “Belgrad” so postale trije simbolični izrazi novega povdarka človekovih pravic v današnjem svetu. “Helsinki” — ker so tam leta 1975 bili podpisani dogovori med evropskimi državami, vključivši Sovjetsko zvezo, in Združenimi državami, ki poleg drugega politično zavezujejo države-sopodpisnice k spoštovanju človekovih pravic. Opozarjati na kršitve teh pravic v katerikoli izmed teh držav poslej ne pomenja več “vmešavanje v notranje zadeve” teh držav. Že v tem je pomemben dosežek. N ^ “Carter” — ker je sedanji ameriški predsednik proglasil skrb za spoštovanje človekovih pravic kot bistveno sestavino ameriške zunanje politike, čeprav drugi važni oziri v mednarodnih odnosih večkrat omejujejo zaže-Ijeno povdarjanje teh pravic. “Belgrad” — ker se je tam od oktobra 1977 do marca 1978 vršila konferenca držav-podpisnic helsinških dogovorov z namenom, da ugotovi, koliko so posamezne države-podpisnice napredovale v izpolnjevanju političnih obvez vsebovanih v helsinških dogovorih. Ker je Sovjetska zveza hotela predmet _ človekovih pravic v uradnem poročilu o sklepih beograjske konference bistveno okrniti, so se zahodne države rajši odločile, da skupno uradno poročilo predmeta človekovih pravic sploh ne omeni. V tem oziru je belgrajska konferenca bila brez haska, vendar pravic človeka vsaj ni kompromitirala. Je pa v zvezi z belgrajsko konferenco končno prišlo do delne amnestije nekaj nad 200 političnih jetnikov v Jugoslaviji, gostiteljici konference. Med amnestiranimi sta bila tudi dva ugledna slovenska “jetnika zaradi prepričanja”, časnikar Viktor Blažič in sodnik Franc Miklavčič. O Miklavčičevem primeru je izredno veliko poročal The Nev,’ York Times, Amnesty International pa je Miklavčiča februarja 1977 proglasila za svojega “jetnika meseca”. Miklavčič je bil aretiran in zaprt maja 1976, oktobra 1976 pa je bil obsojen na skoraj šest let zapora zaradi pseudonirnnega članka v tržaški slovenski reviji “Zaliv”. V članku je sodnik Miklavčič podrobneje pojasnil že prej objavljeno pričevanje Edvarda Kocbeka o množičnih umorih vrnjenih slovenskih domobrancev leta ta 1945. Poleg tega je Miklavčič bil obsojen tudi zaradi zapisa v svojem skritem zasebnem dnevniku o naravnih težnjah Slovencev do narodne samoodločbe, ki je priznana tudi po jugoslovanski ustavi. Delna amnestija konec novembra 1977 je glasno o-uozorila na celotno vprašanje človekovih pravic v Jugoslaviji. Po decembrskem puču leta 1971 v Karadjordje-vem je namreč partijski režim v Jugoslaviji bil zopet politično centraliziran na beograjskem vrhu na novo poenotenje jugo-partije. Zato stanje človekovih pravic v Sloveniji danes ni dosti različno od drugih 'republik v Jugoslaviji. Murna izmenjava LEMONT, 111. — Bral sem članek g, J ožela B o ž n a r j a “Enough Is Enough” in odgovor dr. Karla Bonuttija “Why A Cultural Exchange”. Ob branju prvega članka sem mislil, da je o tem, kar piše g. Božnar, clevelandska zadeva, odgovor dr. Bonuttija me je pa prepričal, da je bil koristen za vse. Iz odgovora je jasno, da gre za zadevo, v kateri ni prizadet samo Cleveland, marveč vsi, ker sodelujejo pri kulturni izmenjavi tukajšnji ljudje, ki uglajajo pot in podpirajo obisk skupin, ki jih sponzorirajo organizacije, ki so orodje jugoslovanskega komunističnega režima. Odgovor J. Božnarju sem bral z neprisiljenim vtisom, da odgovarja profesor ubogemu študentu. Najprej g. J. Božnarja lepo poboža, potem mu pa reče, kar smo bili navajeni slišati v šol-, škili klopeh: Vaše misli niso popolnoma zmotne, a morali se boste še veliko naučiti. Mislim, da se moramo vsi vedno učiti, vključno g. Bonutti, pisec odgovora g. Božnarju. Res smo v svobodni deželi, a ne moremo sprejeti misli, da ima vsak pravico do svojega pojmovanja svobode in demokracije. Pojmovanje svobode in demokracije po ameriškem pojmovanju gre lahko tako daleč, dokler ne krati in preprečuje svobode drugih. Ameriška svoboda in svoboda v komunističnih državah sta dva nasprotujoča si pojma. To pisec odgovora g. Božnarju sicer dobro ve, a piše tako, da lahko razumemo, da nas nič ne briga, kakšno svobodo so si izbrali v Sloveniji, Jugoslaviji ali drugod. Obiskovalci iz domovine pogostokrat povedo, da je komunizem tam zmagal z lažjo in nasiljem. Kulturne izmenjave se lahko vršijo na različne načine. Ne vem, oziroma dvomim, da je najboljša izmenjava, kadar je pod pokroviteljstvom režima. Kulturna izmenjava je najboljša in najuspešnejša, ako se obojestransko vrši v svobodi. Kadar s kulturnimi skupinami prihajajo ljudje, ki poznajo zadnjo vojno in revolucijo iz svoje skušnje, povedo, da je med njimi nekdo, ki jih nadzoruje in pazi, da ne bodo zagrešili kaj, kar komunistični režim ne odobrava. Ako so pa med skupino samo mlajši ljudje, ki poznajo zgodovino samo iz šolskih knjig, je drugače, a tudi od teh se dobi kdo, ki skrivaj poizveduje, kaj se je dejansko vršilo med vojno 'n revolucijo. Sramotilni sporne-nik Rožmanu pred škofijsko hišo v Ljubljani stoji predolgo. Ob njem so ibile spregovorjene o-pombe, ki marsikateremu povzročajo dvome. y Pisec odgovara g. Božnarju se sklicuje na svoje skušnje, ki jih je dobil kot voditelj raznih skupin v Rusijo, menda na podlagi kulturne izmenjave. Ti mladi ljudje, da so se vračali nazaj v meriški javnosti, da v Jugoslaviji ni kulturne svobode. Pojdite v ljubljanske knjigarne in vprašajte za spise dr. Ivana Preglja, Narte Velikonja, Karla Mauserja, Franceta Balantiča, Ivana Hribovška itd. Ali pa vprašajte za knjigo dr. Vladimirja Truhlarja “poživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju”. ; Možna je kulturna izmenjava brez posredovanja vladnih u-službencev in konzulatov. Glasbene točke in pesmi, ki jih slišimo na radiu lahko kupijo turisti v številnih trgovinah v Sloveniji, lahko jih pa dobimo tudi tu, posebno v Clevelandu. Imam knjige in revije, ki sem jih dobil brez uradne izmenjave in brez posredovanja Izseljeniške matice. Nihče mi ne more očitati zaostalosti ali nekulturnosti, ako se ne strinjam z načinom izmenjave, ki jo zagovarja dr. K. Bonutti. Mislim, da nas dr. Bonutti podcenjuje. Nihče ne meče obiskovalcev iz Slovenije, ki prihajajo sem pod pokroviteljstvom vlade ali Izseljeniške matice ali slovenskih škofov ali kot turisti, v “en koš”. Znamo ločiti in ne mislimo, da so vsi nosilci komunizma, predvsem, pa vemo, da je možna kulturna izmenjava in se tudi vrši brez vladnega nadzorstva. G. urednik angleške priloge, to sem napisal, ker imam vtis, da ste včasih v škripcih pri presojanju, kaj vaši naročniki pričakujejo v vašem časopisu. Prav je, da ste objavili članek “Why A Cultural Exchange”, ker nam je povedal, da je imel g. Božnar prav s svojim “Enough Is Enough”! P. Fortun at Zorman OFM Silas uamšftlka ZDA bolj zfeli in boljši držav- urica, čeprav se stara. Kaj so pravice človeka? S premagan jem suženjstva je krščanstvo odprlo zgodovinska vrata za uveljavljenje človekovih pravic za vse ljudi. Po krščanskem pojmovanju, filozofsko razčlenjenem po Tomaju Akvinskem, je človek prvenstven pred družbo in državo, ker je edini' v stvarstvu, ki je bil ustvarjen po podobi Stvarnika. Ta mu je vdahnil neumrljivo dušo in osebno odgovornost za njeno večno življenje. Na sorodni filozofski osnovi je a-meriška Deklaracija neodvisnosti leta 1776 preprosto in kleno izrazila tri povezane kategorije človekovih pravic: pravica do življenja, svobode in uveljavljanja lastne sreče. Te pravice so del človekove narave, naravno pravo nad državno zakonodajo, osnovne pravice nad vsemi drugimi pravicami. Nekaj let po dokončnem prelomu s Sovjetsko zvezo v letih 1948-49 je partijski režim v Jugoslaviji uostal že toliko raz-stalinjen, da samo človekovo življenje ni bilo več ouvisno od nopolne samovolje partije, kot je to bilo kulturnimi vrednotami. Mislim, dot-iet \ primerih okupacijskih Političnih umorov v stra- da si ga g. Božnar v članku ni ni VOS-e, poboja tisočev vrnjenih domobrancev leta 1945 lastil. Odgovor g. Božnarju pa in likvidacije tako imenovanih “informbirojcev” po-pre- pove, da gre tu.za resnejši odpor lomu s Stalinom. Poslej zadene smrt le nekatere politične proti kulturnim izmenjavam, ki teroriste. Toda v Jugoslaviji, posebno po decembru 1971, ni svobode javnega izražanja, združevanja in zborovanj^ ker je. vse — z izjemo ozko opredeljenih cerkvenih dejavnosti in ideološko nevtralnih strokovnih analiz — sistematično nadzorovano od partije prek njene frontne Socialistične zveze. H A EGE RS BEND, 111. — Že dolgo se Vam nisem oglasil. Morda bo kdo mislil, da smo zmrznili v naši lepi dolinici. O ne, smo trdne grče! Ko nas je zapustila dolga in huda zima in je končno prišla težko pričakovana pomlad, je spet vse oživelo in ozelenelo. Na naši reki so se že pojavili čolni. Pripeljejo se iz (Chicaga ali celo iz Indiane. Samo Bogec jih malo zadržuje, ker ob nedeljah vedno dežuje. On si misli, če nočete k sv. maši, se pa še vozili hie boste. f Da se tako dolgo nisem oglasil, je kriva moja bolezen. Imel sem malo operacijo na glavnem motorju, na srcu, ker so se mi zamašile kar tri “pajpe”. To so zdravniki hitro odkrili. Na lb-vem stegnu so narezali nove in Ko sem se vozil tam okoli in se malo ogledoval, je bil mož postave kmalu za menoj in me vprašal, kaj ogledujem. Seveda sem se po najbližji poti odpeljal domov. Že v starem kraju sem živel blizu tistega mejnega kamna, na katerem je pisalo: S.H.S., Italia Oesterreieh. Tu, dve milji od mene, so pa kar stri meje: Cook, Kene, Lake in MacHenry. Nesreč je tudi pri nas vedno dovolj. Pred dvema tednoma sta se v naši okolici smrtno ponesrečila z avtom dva mlada fanta Peljala sta se iz šole, hotela prehiteti neki avto, zadela v obcestni drog in bila takoj mrtva. Pa samo pol milje od'doma. Druga nesreča je bila pa še bolj žalostna. Prijatelj, kh živi 6 milj od tukaj in dela v Vicas-nu, pride domov samo za konec tedna. Z ženo gresta rada nato na kako zabavo. Ker imata tri majhne, otroke, najameta dva sosedova fanta, stara 15 in 16 let, da pazita na nje. Na Veliki petek ponoči pa sta prišla ista fanta v hišo in s kladivom ubila že no. Moža še ni'bilo doma. Psi pa tudi niso lajali, ker so oba fanta poznali. Naj mlaj ši otrok je star šele tri leta in vedno sprašuje, kdaj bo prišla mama domov. Prihodnji teden bo sodba in nesrečni mož zahteva, da se ta dva mladoletnika sodi kot odrasle. Pri zadnjih primarnih volitvah so odnesli skoraj vse zmage “sloni” (republikanci). Mi smo z njimi zadovoljni, saj ima naš okraj naj nižje davke v vsem Illinoisu. ■ Ne morem pa razumeti naših beguncev, ki so se umaknili komunizmu in tukaj v svobodni Ameriki volijo demokrate. Zgodovina, ki piše o najbolj ših ameriških predsednikih, bo imela priliko pisati tudi o naj-slabših! In še nekaj! Panamski kanal ,smo vrnili, ker smp ga plačali ... ! Mislim, da se7 bodo kmalu oglasili Rusi in zahtevali A' Ijasko, ker je bila ta nekoč njihova in jo je Amerika kupila od njih. Kakšna ironija! Cenjenemu uredn ištvu in brale em Ameriške Domovine prav lepe pozdrave in denarni dar v pomoč. Ne pozabimo, da vsak dolarček podaljša življenje listu! Tone Gorjanski Frei ladip najslo NEW YORK, N.Y. _ Dva dni po tretji majski nedelji je in hkrati po nedelji prosvetne ure, kar je dalo temu dnevu pestrejšo sliko življenja pri slovenskem Sv. Cirilu na Osmi v New Yor-ku. Ob desetih, pri slovenski maši smo cerkvico kar čedno posedli in malo dvoranico pod njo zasedli do njene polnosti. Drugače smo se ob vseh drugih nedeljah obnašali do svoje cerkvice, kot nam je že v navado in kri zlezlo. Denar ji še poš jih napeljali na motorček. Take sijemo, čeprav ob godrnjanju “sa- je srček poganjal dva meseca kar dobro, nato pa je začel skakati, kot kak kos okoli grma. Seveda so me takoj odpeljali nazaj v bolnico in napravili “tune up”. Sedaj pa gre motorček kot Ijani. Upam> da to drži vsaj v nekaterih primerih, gotovo pa ne velja' za vse. Znani so primeri, ko se niso vrnili boljši, posebno ne v verskem pogledu. To ni samo moje ugibanje, znani so mi dejanski primeri. Nihče nima monopola nad Tudi tem potom se želim zahvaliti vsem, ki so me obiskovali v bolnici, ki so mi poklonili mo koverte” se nam pošilja; in te bomo v poletnih mesecih prejemali od našega župnika očeta Richarda. Zakaj ? On meni, da fara in cerkvica sv. Cirila ne moreta brez njega biti in živeti. Pa ko ver tiče dobivamo v takih poletnih mesecih tudi vsled tega, ker večina naših slovenskih faranov v poletnem času sploh ne lepo cvetje, poslali kartice in me pride do domače cerkvice. Pre- (Dalje) Dr. C. Žebot jih na drugi strani sponzorira ali nadzoruje komunistični režim. Ali ako postavimo bolj milo: želeti je, da se kulturne izmenjave obojestransko vrše v popolni svobodi. Ali to ni skladno z ameriškim pojmovanjem svobode? Ali ne bi bilo prav, da telefonično poklicali. Tudi tistim, ki so me obiskali na domu, in to ob tako slabem vremenu, še enkrat vsem naj lepša hvala! V naši okolici se mnogo gradi. Ne vem, kje ljudje dobivajo denar, da kupujejo tako drage hiše, od 68 tisoč do 130 tisoč dolarjev. V Barynton Hillu, ki je od mene oddaljen kaki dve mi~ vroče je, presoparno je ... In naši prosvetarji so že napovedali počitnice. Župnik je v govoru kar zadovoljno objavil, da odslej se bomo vsako četrto nedeljo zbirali v Mohansic State Parku na prostoru, kamor naši ljudje že nekaj let prihajajo, zlasti mlajši, in se razgibajo v svežem, včasin kar tudi mokrotnem zra- Iji, pa se ne sme graditi hiše, če*jku in vzdušju. Nekaj- pa nas ni parcela velika pet akrov. Te parcele stanejo od 68 dp 89 tisoč dolarjev, tako da pride zgrajena hiša na 180 tisoč dolarjev. vendarle bo, ki ,bomo skrbeli, da se življenjska/nit slovenske fare tudi v teh mesecih ne bo pretrgala, in da,ho župnik oče Ri- Na uho vam zašepetam, da v j chard bral slovensko mašo vsa j tej okolici živijo le taki “bera-1pol ducata zbranim niujorškim zmeraj, da bo v letošnjem poletju pa morda le nekaj drugače, kot v zadnjih letih. Upanje je poleg vere najmočnejša sila življenja. Čeprav nekateri zanj pravijo, da je “božja mast”, in da je revež, kdor se z njo maže. Vsekakor je pa še večji revež, ki tudi te maže ne pozna. In upanje imam še zmeraj, čeprav sem po “farnem dnevu” potrpežljivo čakal po prvi maši na učence slovenske veroučne šole, pa jih ni bilo. Samo dve sta prišli, Agata in Eva, vsi drugi so zaspali, ker so njih starši zaspali. In za to nedeljo se mi kot učitelju spet slabo obeta, ker bo dobra večina faranov, stalnih obiskovalcev slovenskih maš ob desetih, odšla k sosednemu Sv. Križu v Fairfield, Conn., kjer bo; tradicionalna telovska procesija. In tako smo že s prvimi koraki v farnih pasjih dnevih, prek katerih si župnik finančno pomaga z darilnimi koverticami, čeprav povzroče nekaj plehkega godrnjanja med farani. Srenjča-ni, ki niso farani, te jeze ne poznajo, a kljub temu govore o tem, ker če nas že duh prave tesne duhovne povezanosti ne veže, nas vežejo telefonske žice z vsemi resničnimi in neresničnimi novicami. Temu bi jaz dejal “telefonsko opravljanje”. Po “farni soboti — farnega dne” bi bila pri Sv. Cirilu kaj žalostna nedelja, čeprav je bila hkrati, — uradni materinski dan, in versko še bolj pomembna — Binkoštna nedelja, pa prav zato sem žaloval za zgubljeno veroučno uro, da nista na to nedeljo v domači! cerkvici sv. Cirila ponovila svojega prvega obhajila Marko Burgar in Andrej ček Zupančič. Ta dogodek nam je pripeljal lepo skupino naših faranov, da je bilo v slovenski cerkvici na to nedeljo — binkoštno — še, kar razveseljivo, če že ne povsem zadovoljivo. Kot sem že omenil, lepa pa je bila tretja neuradna — toda farno uradna materinska nedelja, z lepim dogodkom Marijinega kronanja v cerkvi med mašo, med katero je svoje prvo obhajilo prejel mali Desi Nikolič. Pri tem opravilu so letos sodelovali sami dečki: Desi Nikolič, Marko Burgar in Andrejček Zupančič ter Ivanček Kamin. Pa, s tem ne morem reči, da imajo v najmlajši generaciji v naši fari dečki večino, že prva točka prosvetne ure v dvorani po tej maši in kronanju je dopovedovala in dokazovala, da imajo tudi v tem rodu deklice večino. S tega gledišča niso prihodnji dnevi naše skupnosti nič kaj rožnati. In vprav v teh dneh se je naša skupnost za eno dušo spet povečala, pa je spet deklica, ki bo menda krščena z ime nom Anita, njena starša sta: Nada in Janez Pahor. Vendar z tipanj em pričakujemo, da se bo morda le vse skupaj zaobrnilo z drugimi nepredvidenimi življenjskimi posegi — kot je priseljevanje — naši skupnosti v korist. Vendar farni materinski dan bil lep. Program prosvetne ure je imel dosti lepega petja. Mladinski zborček, ki ga je pripravila Marija Zupan-Burgar, je pokazal, da je to glasovni material, katerega se bo dalo,oblikovati za težje stvari, če bo rastel skupaj v tej sestavi. Presenetil pa nas' je solist — Andrejček Zupančič, ki je korajžno odpel — z dokajšnjo mero srčnosti — “Slovenec sem, Slovenec sem”. Slišali smo ženski zbor, duet in solo in nazadnje še Cankarjevo črtico o materi... Upam, da je bilo v nas tudi kaj tihotnega, globokega čutenja do naših mater. Lep prizorček take globoke intimnosti je bil menda tale: V dvorani je bilo polno hrupa in delavnosti s po-uživanjem kranjskih klobas in zelja, pa kave in peciva. Mala Monica, se zmuzne sama iz tega direndaja v tišino Tn prijetno temačnost zgornje cerkve ter poklekne pred kip Matere božje in iskreno moli za svojo mamico. tega dne, trenutek iskrene molitvene prošnje nedolžne otroške duše.i. Pod tem vtisom smo Klezino-vi in jaz hiteli proti Long Islan-du v bližino Flushing Parka in na 111-26 Gorana Avenue obiskali v Rigo Park Nursing Home slovensko' revico Marijo Urbanija, p. d. Povževo Mici iz Grobelj. Ona pravi, da jo po tem domačem imenu ljudje še naj bol] poznajo. Vse prosi, da bi ji z w0' litvijo sprosili, da bi jo Bog k sebi vzel. Danes, 22. maja, na tretji obletni dan smrti moje mame. sem jo spet obiskal in se mi Je zahvaljevala za obisk, ob katerem lahko spet sliši slovens^0 besedo, za katero pravi, da ji ie kot balzam za ranjeno dušo ■ • • Pa o tem drugič. , Tone Osovnik Pismo z Otoka po ‘0- LONDON, Vel. Brit. — dolgem molku zopet nekaj z toka”, da svet ve, da nas še n 'd osl°' tu da svet ve, da nas konec. Smrt .nam tu kot povso1 po svetu ne prizanaša. Noven^ bra lani je po dolgem bolehanj1, v bolnici v Burnleyju-Lancash; re umrla 72-letna ga. Barbar3 Juš, vdova po pok. Jusu Fel^ su, umrlem v avgustu 1969. P° ko j na je bila rojena na Kor° škem in je do 1. 1945 živela možem v Mariboru. V Bradfordu je 15. februarj3 letos nagloma preminul 62-le Planinšek Leopold, doma iz ne na Dolenjskem. Dolgo časa J bolehal na srcu. Pokojni zapu šča ženo vdovo in sina, kateri F že poročen. Pokojni Polde je vzoren krščanski mož, velik zaveden Slovenec, mož S^0^0" n žive vere in vse življenje PriCl in marljiv. Med Slovenci tam na severu je bil zelo priljmbb ^ in so se v lepem številu P1 vili od njega. Ker trenutno še ni slovenskega duhovnika! vse pogrebne obrede in sv. m s ^ opravil zanj domači krajevni _ toliški duhovnik, s katerim ^ bil pokojnik v zelo dobrih ^ sih. Na Veliko nedeljo je Pa jN dobri pater Sodja Janez, ka je bil za Veliko noč med na ^ 15 dni in na Veliko nedelj0 poldne imel v samostanski ^ kvi šolskih sester spoved in^j mašo in imel ob tej priliki TU za oba pokojnika sv. mašo- ^ v miru božjem počivata v kajšnji zemlji in nekoč uživa srečno, veselo Veliko noč! ^ To gotovo že mnogi vedOi ^ našega neutrudnega, dob ^ župnika ms gr. Kunstlja ni med nami. Lani sredi septmm ^ se je zaradi rahlega zdrav]3 ^ maknil v pokoj. V NemčiJ1’ Stuttgartu, je dobil službo nega duhovnika v starostu domu, kjer živi nad 600 up° ^ jencev raznih narodnosti in 0lradi.i° z3 temi nad polovico Banatčan Sestre usmiljenke tam rtie d0' aria njka' gospodinjstvo in zelo skrOe bolnike in duhovnika. Hiju^ bri oskrbi je mož sredi jan1-13 resno obolel in ni dosti ma^ io, da bi umrl. Hvala ^ 0„ kmalu je prebole) krizo, ze slabel in bil poslan na .j iišče. Se je kar dobro P0^^-in dela zopet, seveda ne s ^ no naglico kot nekdaj tU'geIa Bog da, foo prišel še nas pogledat in obiskat, saj v ^ ^ 22 let njegovega aeiuv— ob takih prilikah povedali a-lči”, ki imajo res kaj pod palcem J Slovencem. Vendar upanje je šerTo.je bil pa najgloblji trenutek v delovanj3 si je pridobil mnogo Prbatee3til in znancev. Njega bo nado v-40-letni g. Ludvik Rot, I0]e v Bovcu, 1. 1963 bil Posve^evicu mašnika na Sv. Gori pH °^ed ki od 1. 1970 vzorno našimi ljudmi v Zahodni -čiji. Ko je dobil iz Ar^0v'-namestnika sle venskega ° ^ nika, pride kmalu med naY ^ ko poroča izseljeniški žup , rad iz Monakovega (Mu®11^ na). Z njim je več let žb;e ^ gova mamica, ki jo je letoS, ^cal četku marca Bog naglo P® jo k sebi v starosti 72 let- ^aji so upepelili in pepel PraF.^ v' domov v Bovec in ga P° grob, kjer že počiva njen11 ^ 3 župnikov oče..Tudi sin Je , (Dalje na 3. strain] ■'!»(*'***• ' Pismo z Otoka (Nadaljevanje z 2. strani) mater j o-pepelom domov. Tam je mi za grla in želodce. Kmalu po bil 3 dni, nato seje vrnil v Nerm 8. uri zvečer je bilo vse mirno bij o. G. župniku naše iskreno so- in se vse prav dobre volje vra-žalje, dobra mamica pa naj vlčalo na svoje domove. Drugi miru počiva v podnožju planin- j dan je bila ob 10. uri dopoldne skega raja Goriškega slavčka in tu v kapeli sv. maša, popoldne tam čaka veselo, srečno Vstaje- j proti večeru sva šla z g. patrom nje! Božič in Veliko noč smo vse-en° prav lepo praznovali. V Londonu, v Našem domu je bil v nedeljo, 11. decembra, ob 5. uri sv. Miklavž. Pred Miklavžem je bila sv. maša, katero je opravil dobri hrvatski duhovnik g. Ste-vo, rodom iz Hercegovine, in se tu pripravlja za misijone v Zambiji. Prav lepo in razumljivo je dobri pater nam govoril. Nad ^0 rojakov se je zbralo pri tej ’naši, vsa kapela je ob' spremljavi harmonija, na katerega je Prav spretno igrala mlada orga-nistinja Francka, prav navdušeno pela in dobri pater je bil zelo vesel naše pesmi. Miklavž je pozneje vse bogato obdaroval, mlade in stare. Kako res lepi so naši stari običaji! Na Božič, t.j. na Sv. večer, ob 0- je imel v Bedfordu v cerkvi sv. Jožefa za naše ljudi sv. mašo dekan kanonik Hulme, velik Prijatelj Slovencev. Naši ljudje s° ob spremljavi mogočnih orgel lam, na katere je zopet igrala Lraneka, lepo peli naše božične Pesmi in velika cerkev je bila Polna tudi domačinov, ki so prišli poslušat naše lepe pesmi. V v Emaus k raznim rojakom v o-kolici Londona in prazniki vstajenja Gospodovega so minili. Bili so- res lepi in mislim, da tudi Bogu dopadljivi. Dobremu patru naj Bog in Marija Pomagaj poplačata obilno ves njegov trud in njegove žrtve za korist in zveličanje naših duš. Tudi Angleži, katoliki in drugih verskih 'izpovedi, so prav lepo praznovali Božič in Veliko noč. Razne dobroelne organizacije so zlasti za Božič prav lepo preskrbele za vse uboge in mislim, da lačen v tem velemestu in deželi sploh ni bil nihče. Cerkve so bile natrpano polne na Sv. večer. Vse cerkve so imele na sv. noč po dve sv. maši poleg polnočnice, isto na sv. jutro — Božični dan. Ogromna katedrala v Westminstru je bila natrpano polna ljudi in mnogi še niso mo-gil v cerkev. Televizija in radio sta oddajala krasne božične programe in prenašala službo božjo katoliške in drugih veroizpovedi. ,So bili pa zlasti na sv. noč tudi žalostni slučaji, pijančevanje, razbijanje itd. in je imela policija precej posla ta dan. Pač Lochdalah je bila na Štefonovo živa podoba današnjih dni. Na v kapeli-cerkvi šolskih sester sv. eni strani res globoka, živa vera, ttiaša za naše ljudi ob 3. uri popoldne, katero je opravil neki Poljski duhovnik in zelo lepo govoril našim ljudem, tako, da so ga vsi razumeli. Po maši je kila tam čajanka s potico, klobasami in tudi z vinčkom in so Se vsi dobre volje kmalu po 7. uri zvečer razšli na svoje domo-Ve- Prišlo je nad 70' rojakov sku-Paj- V predpustu sta bili dve Pustni zabavi, ena v Rochdalah, druga v Bedfordu in obe sta le-P°> dostojno potekli. Za Veliko noč je bil tu 15 dni P- Sodja Janez, katerega sem že °k smrti pok. Planinška Poldeta °rnenil. V petek, 10. marca, je Ves utrujen preko Luxemburga z ladjo v prav viharni noči prišel sem in v torek po Veliki noči °b lo. uri zvečer odšel z vlakom Uazaj v Nemčijo. V tej kratki dobi je obiskal po večini vse rojake tu. Dvakrat je imel sv. ma-. So in spoved v Bedfordu, bil v Srednji Angliji v okolici Coven-ryja, v južnem Walesu, v Aber-daren, Bargoedu, imel sv. mašo In spoved tu v Domu, obiskoval olnike po okoliških bolnicah d- V kratkem času je naredil prave čudeže v svojem pastir-skem delu. Od strani naših ljudi •le bil sprejet s prav odprtimi ro-ami in so res vsi opravili veli' na drugi pa tudi prava Sodoma in Gomora, zlasti kadar alkohol in drugo zmešata ljudem pamet in razsodnost. Je ta pesem povsod po mestih sodobnosti in človeka kar pretrese vse to, kaj bo v bodoče. Pa globoka živa vera in molitev vernega ljudstva, katerega ni malo, bo potolažila in umirila božjo jezo1. Vse cerkve so bile tudi polne ves postni čas. Sam sem (bil letos pri pobožnostih v Westminstru na Cvetno nedeljo in na Veliki petek. Krasno je bilo na Cvetno nedeljo pri procesiji in blagoslovu zelenja in palmovih vejic-križ-cev in mogočna procesija izpred škofijskega dvorca v katedralo. Na Veliki petek popoldne ob 3. uri so bile tam slovesnosti in pobožnosti tega praznika — smrti in trpljenja Kristusovega. P. J. Sodja, neki rojak od tu in jaz smo bili kmalu po 2. uri popoldne v tem ogromnem svetišču in smo še komaj našli v prednjih klopeh prostora. Ob pol treh je bila vsa cerkev zasedena, nato so verniki napolnili vse galerije. Iz cerkvene dvorane so prinesli nad 100 stolov in še niso mogli vsi v cerkev. Markantna oseba kardinala Huma naredi res na vse ogromen vtis. Po oriočno dolžnost. Na velikonoč- moji sodbi ta mož zelo sliči po no so'boto ob 7. uri zvečer je bil zunanjosti pok. mariborskemu v naši kapeli najprej blagoslov 02nja, sveče, vode, nato slovesna velikonočna maša, ponovitev jfrstne obljube itd. Ob koncu poslov velikonočnih jedil. jufo hladnemu vremenu se je 2-ralo k tej maši nad 40 rojakov ln bilo podeljenih 36 obhajil. Po n^aši je bila kratka, obilna za-uska, pirhi, gnjat, klobase, po-lca, dober vinček in zlasti otro-C1.^° kili zelo veseli lepo barva-1111 pirhov. Bilo je res pravo do-n^še velikonočno veselje in Krnalu po 9. uri smo se vsi dobro Razpoloženi razhajali na svoje omove in ob 10. uri je bil v hiši Popolen mir. . Drugo jutro na Veliko noč — ’zredno lepo sončno, a hladno .1 utro ku je bil g. pater že na vla- škofu Jožefu Tomažiču, kolikor se ga jz pred 40 leti spominjam. Poleg kardinala samega je še 12 duhovnikov delilo sv. obhajilo blizu pol ure. Enaka slika je bila tudi po vseh drugih cerkvah vseh veroizpovedi. Na Veliko noč nisem utegnil iti v Westminster katedralo, bil sem v sosednji italijanski cerkvi, 5 mnut hoda. Cerkev je bila pri vseh treh mašah dopoldne nabito polna. Na uho mi še vedno zvenijo besede pok. dr. Lojzeta Kuharja, katere je nam Slovencem, na Štefanovo zbranim na sestanku tu' 1. 1949, povedal: “Svet je še krščanski, morda še , bolj kod nekdaj, zato le pogumno naprej za pravo živo vero, ljubezen do Boga, do bližnjega in svojega naroda.” Prav na Veliko noč ve- . 1 proti Manchestru, kjer e ob 3. uri popoldne v Roch- Ijajo posebno te besede v težkih, ^jud’ 3V" ma^0 sPove(4 za naše zamotanih časih sodobnosti. Ka-■r Nad 70 se jih je zbralo- pela Marije Pomagaj je bila v so Pe^-e iam v cerkvi orgle januarju in februarju prav lepo je T,S?re*'mrni prsti prof. Andri- obnovljena in Marija pri maši _ 4 ’ca, Hrvata, naši pa so res na Veliko soboto žarela v sve-^(P°, navdušeno peli nase veli- žih rokah, lukah in se prav lepo - onocne Pesmi- Po končani ma- in milo zahvaljevala vsem do- obif k**3 v samostai’ski dvorani brotnikom, ki so lepo uredili in na zaLuska z vsemi dobrota- obnovili njeno stanovanje. Bog in Marija naj obilo poplačata vsem dobrotnikom! Hiša tudi kliče po obnovi, zlasti streha, in so že nekateri pripravljeni veliko prispevati za obnovo in u-pam, da bo z dobro voljo vse to doseženo. V hiši je vedno dosti obiskovalcev, vedno kdo prenoči po 2 do 3 noči v njej. Obiski so tudi iz rodne idomovine. Kolikor^ se pač more, se postreže in hudi domačnost. Zastonj se ne more nuditi vedno, ker hrana, stanovanje in ostala oskrba tu tudi precej stane. Tudi davčni vijak, zavarovalnina in ostalo to vse precej stane. Nadzornika hiše sta do prihoda novega župnika gg. prof. Sekolec in France Rožman. Pisec teh vrstic sem na prošnjo g. Kunstlja od srede septembra lani samo čuvar hiše, da skrbim za red in snago v hiša in izven nje. * Zima je bila v novembru kar ostra, med tem ko je bil ves oktober zelo lep in sončen. Sredi decembra je neke noči po več ur divjal nad vsem Otokom pravi ciklon in povzročil precej škode. Izredno hud vihar je bil v noči od 9. do 10. januarja. Silen vihar je dvignil morje nad 2 metra nad normalno višino in Temza bi bila skoraj zalila Londončane. Vse je bilo alarmirano in opozorjeno na morebitno nevarnost. Hvala Bogu so se v teku 2 ur besni morski valovi u-mirili in narod se je globoko oddahnil. Koncem februarja je zopet naglo pritisnila ostra zima. Mnogi predeli, razen Londona, so bili globoko zaviti v mrzlo snežno odejo. Vse je nastopilo tako1 nenadoma, da ljudje sploh niso bili prav nič pripravljeni. Nasulo je do 2 m snega, snežni zameti so bili tudi do 6 m visoki in je bil ves promet zlasti po južnem Walesu do 4 dni ustavljen. Več predelov je bilo zaradi težkega snega, kateri je polomil električno omrežje, po več dni brez luči in vode. Vojaštvo in policija sta ogroženim krajem s helikopterji dovažala hrano in ostale potrebščine, Rdeči križ in bolniško osobje in ostala reševalna akcija pa so reševala bolnike jim dajale pomoč, enako tudi starim, bolnim ose b a m . Škotska je bila nad 6 tednov v okovih trde zime in veliki snežni zameti in burja so ustavili promet po' več dni in mraz j e tam segel do —16° Celzija. V noči od 9. do 10. aprila je zopet ponovno ves Otok zajel nov val zime in vse je bilo to pot tudi po Londonu v snežni odeji. Posebno hudo je utrpela škodo Škotska. Po planinah tam so se pasle ovce in nenadni hudi val zime je prizadej zopet drobnico in več mladih jagenjčkov je zmrznilo. Kolikor je bilo mogoče, so te Uboge živali rešili, a divja burja je zelo onemogočila reševanje. Pred 4 leti so tam nekateri živinorejci zaradi trenutno res nizke cene živine nalašč pobijali mlade živali in meso zakopavali kot mrhovino. Sedaj se vse to bridko maščuje. Sam izhajam iz kmetske hiše in mi je dobro znano trpljenje kmetskega stanu, a kaj takega se tudi v najtežjih časih ekonomske krize v Sloveniji leta 1930 - 1935, ni dogajalo. * Drugače je tu še kar zadovoljivo. Brezposelnost se tudi tu pojavlja, toda ne v tolikšni meri, ko se govori. London baje ima blizu pol milijona ljudi brez dela.. Da mnogi delovne . moči vedno iščejo in nudijo kar dobre zaslužke, toda le ne tista dela, za kar je svet izučen. Če ni takšnega, kot žele ali znajo, tedaj pa rfa štrajk, na socialne podpore itd. Vse se izgovarja na socialne pravičnost, demokracijo, a v resnici mnogim ni mar za delo in samo kritizirajo in u-stvarjajo nerazpoloženi e. Vlada si resno prizadeva omiliti vse to in dvigati ekonomijo na zadovoljivo raven, pa se najdejo vedno kaki nezadovoljneži in tam v raznih barih in točilnicah razgrajajo in rujejo proti vsej zakonodaji s polnimi žepi denarja z geslom: Ves družabni red je trebh uničiti in živeti brez sleherne zakonodaje! Hvala Bogu, veliki večini ljudem se sedaj od-pirajo-oči in se odvračajo od njih. Sam gledam včasih te norce. Sem za socialno ureditev, saj tu je res skoraj na višku in sem 100% za pomoč družinam z otroci, kjer oče res ne more za vse dovolj preskrbeti, sem za podpiranje starih bolnih oseb, toda ne za razne mlade, dela-zmožne malopridneže. Te podpirati mi ne gre preveč v glavo. ■* Dogodki 1. 1945 na Koroškem z ubogimi Rusi-Vlasove! in drugimi narodi vedno' bolj živo prihajajo na dan tudi na televiziji. Tudi slovenske žrtve Vetrinja v maj u-j unij u 1. 1945 prihajajo na svetlo. Nekateri zahodni krivci, ki so v tistih časih, sodelovali pri predaji z zvijačo teh ubogih žrtev, ne vedo pravega odgovora na razna vprašanja. Enako tudi v raznih filmih in debatah preiskujejo umor predsednika Združenih držav Johna F. Kennedyja. Vse pride polagoma na dan. Vse to je že davno mimo. Po toči zvoniti ali obujati mrtve je nemogoče. Bog naj presoji vsa ta dejanja. Žrtve že pri Bogu uživajo večno' srečo, krivce pa menda vso življenjsko pot mučita obup in potrtost. S: V severni Irski še vedno ni miru, toda preprost narod si tega najbolj želi, pa naj bo pri Angležih ali Ircih. Pred 5 leti je ugledni britanski politik in državnik g. Whitelowe izrazil in predlagal: Severna Irska naj se kar priključi južni, k Dublinu, nato skupno stopi v zahodni Evropski trg, sklene mir in prijateljstvo in vse dosedanje dobre odnose z Londonom. Te predlog je pri par britanskih kričačih naletel na oster odpor in vse to so zavrgli. Ako bi se ta predlog izvedel, bi bila čez noč mir in red tam, sedaj pa trpita oba, Ulster in London. Padajo uboge nepotrebne žrtve, uničuje se na-hodna imovina in davkoplačevalec pa trpi iz dneva v dan. Moskva in Peking si pa maneta roke na ta račun. V Londonu, v katedrali Westminstra, je 30-dnevna molitvena pobožnost za mir tam v kapeli sv. Patrika. U-deležba je bila.obilna in ta molitev se bo brez uspeha. Tudi protestanti in druge vere veliko molijo v ta namen. 1 * L Dr. F. Blatnika torej ni več. Dobro se moža spominjam pred 40 leti, ko je š skavtsko skupino salezijancev več let taboril v gradu Otočec ob Krki. Kako lepo so večkrat peli ti mladi fantje pri sv. maši ob nedeljah v kapeli gradu Otočec in g. Blatnik je večkrat pomagal pri dušnem pastirstvu moje rojstne fare Št. Peter pri Novem mestu in ljudje so zelo cvenili njegove pridige. Po L 1945 je mnogo naših roj afeov rešil, enako tudi med okupacijo v Srbiji med zadnjo vojno. Bil je vedno zelo dober, v pomoč vsem, bil pa tudi odkrit in se nekaterim zameril zaradi tega in bil osovražen. Sedaj je vse to mimo. Pri Bogu uživa večno srečo in tam se smeje v obraz raznim neumnežem tu na zemlji. Naj v miru božjem počiva v ameriški zemlji in Bog nam Slovencem nakloni še mnogo takih mož! Prav iskren pozdrav vsem bralcem Ameriške Domovine in vsem rojakom v tujini in rodni zemlji in vsem želi vse dobro Peter Selak Konji iz Lipice Lipica na Notranjskem je ena naj starejših evropskih kobilarn. Po letu 1960, ko so morali v Lipici zaradi pomanjkanja denarja delno razprodajati kobile, se je Lipici vendarle obrnilo na bolje. Sedanjim tridesetim kobilam se pridružuje deset novih, do obletnice pa naj bi jih bilo v hlevu že petdeset. Uspešni jamarji Člani jamarske sekcije pri Planinskem društvu Medvode so bili lani zelo uspešni. Opravili so vrsto spustov v več jam ter opravili številne raziškave. Tudi letos načrtujejo ogled številnih brezen. Dobra mlekarica Rekorderka na živinski farmi v Poljčah je krava, ki je v preteklem letu dala 11,650 litrov mleka. To pomeni, da je vsak dan dala 32 litrov mleka oziroma po 38 litrov v 305 dnevih, kolikor je molzna. V dneh naj-večje molznosti pa je dajala o-koli 58 do 60 litrov mleka dnevno. Sicer pa imajo v Poljčah kar 15% krav, ki dajejo od 8 do 10 tisoč litrov mleka letne. Televizorji iz Velenja V oddelku elektronike ,v velenjskem “Gorenju” so pred nedavnim izdelali 150-tisoči barvni televizor. Prvi televizor so v velenjskem “Gorenju” izdelali leta 1970. Od leta 1973 v celoti doma izdelujejo barvne in črnobele televizijske sprejmnike. Poučno branje? Franc Šetinc: Socialistične sile, religija in Cerkev. — Knjižica je nastala na podlagi avtorjevih predavanj in pogovorov na terenu o aktualnih družbenopolitičnih vprašanjih. Po kratkem zgodovinskem pregledu stališč klasikov marksizma o religiji in prikazu bistvenih sprememb politike pokoncilske rimskokatoliške cerkve avtor podrobneje obravnava razmere v katoliški cerkvi pri nas. Franc Šetinc se dotika nekaterih aktualnih in občutljivih vprašanj religije, ki so prisotna v praksi zlasti med prosvetnimi delavci in glede katerih nastajajo včasih neenotna gledanja. V drugem delu knjižice so obravnavana pomembna vprašanj a nadaljnega razvoja vzgoje in izobraževanja, kot so idejnopolitična in moralna merila kadrovske politike v šolstvu in ob- [v Zagorju: Frančiška Okrogar; likovanje socialistične zavesti 'na ftaki: Franc Rozman; mlade generacije. jv Škocianu ipri Kopru: Franc Aktualnost vsebine in dostop- V Sloveniji so umrli: 9. maja V Ljubljani: Mario Jež, Alojz Vdovč, Viktor Jeločnik, Nikolaj Vidina, Ivana Korene, roj. Gregorc; v Bitnjah pri Kranju: Jože Kosec; v Domžalah: Cveto Opara; v Dobračevem: Rajko Demšar; v Vačah pri Litiji: Marija Eman, roj. Bizjak; v Verdu: Marija Vidmar; v Celju: Ivan Pavčič, Marjan Mazej; na Bledu: Anica Knaflic,, roj. Murgelj. 10. maja V Ljubljani: Francko Tomažič, Edita Sovine, roj. Dimnik; v Ptuju: Zvonimir Dokler; v Murski Soboti: Terezija Nemec, roj. Langer. 11. maja V Ljubljani: Marija Kavčič, roj. Mlinar, Vinko Komat, Zvonko Anderlič, Ivanka Matkovič, Adolf Čampa; v Litiji: Janez Bric; v Kranju: Marta Osredkar; v Zagorju ob -Savi: Angela Mrgole, roj. Rupar; v Sevnici: Bogomir Milost; v Črnučah: Miha Stupar; v Hrastovici (Mokronog): Ivan Hrovat; v Gornji stari vasi: Alojzija Čarman, roj. Porle. 12. maja V Ljubljani: Ana Kette, roj. Perhaj, Poldi Manda, roj. Brenčič, Anton Tominc; v Celju: Marjan Mazej; v Polhovem Gradcu: Valentin Koritnik (p.d. Tinetov ata); v Domžalah: Janez Banko, Vinko Moljk; v Trbovljah: Vili Guček; v Križah: Ana Žepič, roj. Perko. 15. maja V Ljubljani: Jakob Bencek, Olga Kredar, roj. Kastelic, Slavko Bregant, Štefka Ferbar, Anica Hafner, roj. Zupančič, Franc Franca; v Zadvoru: Andrej Lazar; v Kočevju: Alojz Rauh; v Javorju: Kristina Potočnik (Kovačeva mama). 16. maja V Ljubljani: Antonija Jeras, rj. Berce, Marija Lipec, roj. Dremelj, Štefka Ferbar, Jurij Dojč, Drago Potočnik st.; v Trebnjem: Lojze Bukovec; v Slovenj Gradcu: Dagobert Poka; na obravnava problemov uvrščata knjižico med pomembne vire za idejnopolitično izobraževanje prosvetnih in drugih delavcev7. Izšla je v zbirki “Novi vidiki”, izdal in založil :pa jo je zavod SR Slovenije za šolstvo. Vagon! na Japonsko Sloviti Orient Express, ki je lani zadnjič peljal po svoji poti, še ni povsem propadel. Neko japonsko hotelsko združenje je odkupilo osem najiepših vagonov. Prepeljali so jih na Japonsko ter jih postavili na obalo jezera Biva. Vagoni so zdaj nekakšne počitniške hišice. Zaskrbljeni Blejčani Zelo dobro obiskan občni zbor turističnega društva Bled je ponovno dokazal, da Blejci žive z društvom in turizmom. Vsi so pohvalili delavnost društva v propagandni dejavnosti, še posebej izdajo turističnih informacij kot tudi pripravljanje številnih prireditev. Izrazili pa so tudi skrb zaradi odpadanja turistov v zadnjih letih. V lanskem letu so zabeležili le še nekaj nad 400,000 nočitev, kar je za 100,000 manj kot v letu 1973, predvsem tujih, medtem ko domačih raste. Hlapona ne bo več Parne lokomotive, ki so vozile na slovenskih železnicah od vsega začeka so vzele 11. aprila letos z njih slovo. Izključili so jih iz prometa, v katerem so bile zadnja leta le nekako za posebno potrebo. v Škocjanu pri Kopru: Krmac; v Šentjurju pri Celju: Rudolf Kobau; v Trebelnem pri Palovčah: Stanislav Resnik; v Brestanici: Slavko Cehte; v Vrhpolju pri Kamniku: Aci Škofič. 17. maja V Ljubljani: Marija Arko, Justina Furlan, roj. Visnoviz, Jurij Dojč, Majda Vošnjak. roj. Span, Ivan Založnik, Anton Breskvar; Leon Stupica, Alojz Us; v Zg. Prapročah: Ana Cerar, roj. Capuder; v Polju: Monika Grm; v Račah: župnijski upravitelj Jožef Hozjan. Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 0485 WaterW R*i. 481-XS2? Ne pozabite na Gallusovo ploščo “Lipa zelenela je”! MALI OGLAS?” Klub Društev Balinca Tournament is to be held June 9, 10, and 11, 1978, at Slovenian Society Home, 2713 Recher Ave., Euclid, Ohio 44119 sponsored by Klub Društev. For those interested, call by Friday, June 2. Everyone welcome. Call Louis Fabec at 486-1078 or send a letter to Recher Hall. Lastnik prodaja V okolici sv. Kristine hišo z aluminijasto oblogo, 3 spalnicami, dnevno in jedilno sobo, prenovljeno kuhinjo, vso podkleteno z garažo za dva avta, v srednjih 40-ih. Kličite 298-8965 ali 481-3308. (82,83); By Owner Aluminum sided, 3 bedrooms, dining room, full basement, 2 car garage. Call 298-8965 or 481-3308. ____________________________(83) For Sale Reasonable and good condition, executive desks and sales desks. Other office equipment and office partitions. Call anytime 696-5100 or 423-3470. 26 may, 1,2 jun), Oskrbnika iščejo Park sv. Jožefa na White Rd. išče človeka, ki bi po vsakem pikniku očistil prostore. Kličite po 6. zvečer Franka Žnidarja na tel. 761-6362. (82-86) V bližini Lakeland in Neff Road Prostor za urade — Takoj na razpolago 325, 500, 675, 1000 - do 4,000 kv. čev. Izvrsten dovoz na 1-90 in 1-271! 261-6211 J. Dallos (Th.-Fri.-x) MOBILE PLUMBING Repair and remodeling. Free Estimates. Call 431-6455 (81-83) Naprodaj Rabljen hladilnik v dobrem stanju je naprodaj. Kličite tel. 431-9061 po peti nopoldne. (81,82) Nevi zidani ranči V Willowicku nedaleč’od Lake Shore BIvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY CO. UMLA 4S6 E. 2SU Si. 731-1070 Odprto od 9. do 9. Rooms for Rent \4 rooms and garage. $140.00 a month. Includes utilities. Call 249-8266 (81-85) Priporočajte Ameriško Domovino, edini neodvisni in najstarejši slovenski dnevnik na svetu« svojim rojakom in rojakinjam! Help Wuntcii Čitateljem na področju Veli kega Clevelanda priporočamo zc, novice iz Slovenije poslušani/ slovenske radijske oddaje “Pr* smi in melodije iz lepe Sloveni je’' na univerzitetni postaj WCSB 89-3 FM vsak dan od pc ne.deljka do četrtka oh 6. zve čer in ob nedeljah, od 12. d' 1. popoldne, ki jo vodita dr Vf< la« in ga. Barbara Pavlovčič Novi našimi postajo jo: 1990 E 221 St., Euclid, Ohio 44117. Custodian Couple or family for ethnic hall. Excellent opportunity. Rent, utilities, plus salary. Call 261-0436 or after 6 p.m. 442-0142. • • - • (x) FACTORY HELP FEMALE Light assembly and furnace ! brazing operators. Apply in person 9 to 4 p.m. TECHNICAL METAL PROCESSING 5476 Lake CL Off Shorewav at E- 35 St. (81-87) AMXRISKA DOMOVTNA, JUNE 1, 19?8 wiwwwta»i»a^^ BREZ DOMA I Hektor Malct “Kje imaš prenočišče?” “Gotovo bi mi bila ljubša topla “Nimam ga. Dospela sva z go-j postelja in kotiček ob ognjišču.’ spodarjem v Pariz šele včeraj.” “Kaj nameravaš storiti?” “Pel bom in igral na harfo ter ši tako služil kruh.” “Kje neki?” “V Parizu.” “Bolje je, da se vrneš domov k staršem. Kje so tvoji starši?” “Nimam staršev.” “Rekel si, da starec, ki je umrl, ni bil tvoj oče.” “Nimam očeta.” “Kje je tvoja mati?” “Nimam matere.” “Pa imaš strice, tete, bratrance in sestrične?” “Nimam nikogar.” “Od kod si?” “Gospodar me je najel od moža moje rednice . . . Zelo dobri ste bili menoj in iz vsega srca se vam zahvaljujem. Če vam je “Hočeš toplo posteljo in kotiček ob ognjišču, seveda poleg tega tudi delo? ko hočeš ostati, boš delal in tudi živel z nami. Seveda ti ne ponujam niti bogastva niti prevelike udobnosti in brezdelja. Če sprejmeš mojo ponudbo, te čaka mnogo težav in trpljenja. Vstajati boš moral navsezgodaj, trudil se boš ves dan in kruh, ki si ga boš zaslužil, bo orošen z znojem. A kruh ti bo zagotovljen; ne bo ti treba prenočevati na prostem kakor preteklo noč in ne boš umrl zapuščen v kakem jarku. Zvečer te 'bo čakala topla postelja in, ko boš jedel, se boš ob tem veselil v zavesti, da si si hrano sam zaslužil. Vedi, da ta zavest naredi okusno še tako preprosto j Lizika se je veselo zasmejala in zaploskala. “Torej, fant, si zadovoljen s 1 predlogom?” me je vprašal. | Dom! Imel bom torej dom! j Kolikokrat so se te sanje že razblinile! Mater Barberin, gospo Milligan, Vitalisa, vse sem izgubil, drugega za drugim. Nič več ne bom sam. Moj, položaj je bil strašen. Pravkar je umrl mož, s katerim sem živel že nekaj let in ki je zame bil kakor oče. Obenem sem izgubil tudi svojega tovariša in prijatelja, dobrega in dragega Kaplja, ki sem ga imel tako rad in ki mi je vračal ljubezen. Vendar me je pi’evzelo neko sladko čustvo, ko mi je vrtnar predlagal, naj ostanem pri njem. Zame torej ni bilo še vse končano. Življenje se je znova začenjalo. Kar me je najbolj osrečevalo, ni bila zavest, da si bom mogel služiti kruh, pač pa družinsko življenje, ki se mi je nudilo. Ta dva dečka bosta moja brata. Ljubka mala Lizika bo moja sestrica. V svojih otroških sanjah sem si večkrat predstavljal, da bom našel očeta in mater; nikoli pa nisem nislil ha brate in sestre. Sedaj pa so se mi ponujali. Res da niso bili moji jed. In končno, če si dober deček ljubo se vrnem v nedeljo in vam — srce mi pravi, da si — boš bom igral na marfo, da boste pri nas našel dom.” lahko plesali, če vas veseli.” j Lizika se je okrenila, me gle-’pravi bratje in sestre po naravi Medtem ko sem govoril, sem dala skozi solze in se smehljala, postati pa bi mogli to po pri-krenil proti vratom. Naredil pa j Ta predlog me je tako pre- jateljstvu. Treba je bilo le, da jih vzljubim in da oni vzljubijo sem komaj nekaj korakov, ko'seneiil, da sem ostal nekaj časa me je Lizika, ki je ves čas stala‘brez besed in se niti nisem prav v moj bližini, prijela za roko,1 zavedal, kaj mi je vrtnar pred-pokazala s prstom na harfo in lagal. Tedaj se mi je Lizika spet se nasmehnila. Brez težave sem jo razumel. “Hočeš, da naj igram?” Pokimala je in veselo zaploskala z rokami. “’■‘Zaigraj ji kako pesmico,” je dejal oče. Postavil sem harfo na tla in čeprav nisem bil niti malo razpoložen za veselo glasbo, sem začiel igrati valček. Kako rad bi zmii igrati kakor Vitalis in s tem narediti veselje mali deklici, ki me je tako ganila s svojimi ljubeznivimi in sočutnimi pogledi. Nekaj časa me je nepremično gledala, nato pa je začela z nogo v teiktu udarjati ob tla. Polagoma pa se je začela vrteti po kuhinja, kakor da bi glasba vplivala nanjjo, medtem ko so njena sta-rejš a brata in sestra mirno sedeli pri mizi. Liza sicer ni plesala valčka, le ljubko se je vrtela in njem drobni obrazek je žarel od veselja. Oče, ki je sedel poleg kamina, je niti za hip ni spustil iz oči. Bil je vidno ginjen. Ko je bil valč e k končan in sem prenehal nasproti in se mi ljubko priklonila. ! Nato se je rahlo dotaknila harf b in mi s kretnjo dopovedala, igratii, se je mala postavila meni da žuli, naj bi še igral. Prav rad bi bil igral ves dan zanjo; vrtnar pa mi je dejal, da je do*volj, ker ni hotel, da bi se preveč utrudila s plesom. Namesto. da bi zaigral še kak valček, kakor je želela mala, sem začel peti n apolitansko pesem, ki me jo je j naučil Vitalis. Ob prvih zvokih se je deklica postavila meni nasproti, me pozorno gledala in premikala ustnice, kakor da bi hotela ponavljati moje besede. Ko pa je pesem; postala bolj žalostna, se je začela počasi odmikati in, ko je bila zadnja kitica končana, se je jokajoč vrgla očetu v naročje. “Dovolj!” je dejal vrtnar. “Kako je nespametna,” je vzkliknil njen mlajši brat, ki mu je bito ime Benjamin. “Najprej pleše, potem pa kar nenodoma bruhne v jok.” ‘^Nikakor ni tako nespametna kakor to,” ga je zavrnila starejša sestra. Sklonila se je k Liziki in jo objela. Medtem ko se je mala vrgla očetu v naročje, sem dvignil svojo harfo na rame ill krenil k vratom. “Kam greš?” me je vprašal. “Odhajam.” “Torej ti je tvoj poklic tako Jjub?” “Nobenega drugega nimam.” “Ali se ne bojiš širokih cest?” “Nimam doma.” “To, kar si pravkar doživel, bi te bilo moralo izučiti.” ! približala, me prijela za roko in me odvedla k steni, kjer je visela, ki je predstavljala sv. Janeza Krstnika, oblečenega v ovčjo kožo. S kretnjo je povabila očeta in brate;, naj si ogledajo sliko, obenem pa je z drugo roko pogladila moj ovčji kožuh. Pokazala je na moje lase, ki so bili kakor Janezovi razdeljeni na sredi čela in so padali v kodrih na ramena. Razumel sem, da je hotela reči, da sem podoben Janezu Krstniku. Sam ne vem, zakaj mi je to bilo všeč. “Res je podoben svetemu Janezu,” je potrdil vrtnar. mene. Zdelo se mi je, da bi to ne bito bogve kako težko, ker so vsi bili videti dobrega srca. Z naglo kretnjo sem snel harfo z ramena. (Dalje prihodnjič) ® Potovanja skupinska In poedinci • Nakup ali najetje avtov • Vselitev sorodnikov • D obijanje sorodnikov za obisk • Denarne nakaznice • Notarski posli in prevodi • Davčne prijave M. L Travel Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44102 Phone 431-3500 I.YB ARČ ca FOR J UDG F —. T.£..0M«/$«č»„K32 E