(^jutranje Izdanje.)
125 številka.
V Trstu, v četrtek dne 18. oktobra 1894.
Tečaj XIX.
„■DIMOM"
ishaja po trikrat na teden v šestih is-danjih ob torkih, ćatvtklh >n loboteh. Zjutranje iadunje izhaja ob 6. uri zjutraj, večorno pa ob 7. uri vačer. — Obojna izdanje stane: ta j^« meaec . f. —.»0, ttven AmtilJ« f. 1.40 ■a tri «mn . . . 2.SU . . . t ,— M pol lata . . . f..- , . , tkat fM l«o . . . 10 — . . .
Na nrrilt brai prllaiaae naročnine h nt Jsmljt aiir.
Posamične številke se dobivajo v pro-dajalnicab tobak« v Irutu po a nit., • Gorici po 9 nri, Sobotno ftitrno tadanja m lrtiu 9 n«., v Gorici « ni.
EDINOST
Oiflnai »o rakune po tarifu v petitu; ia uatloTii a debelimi črkami a» plačuje prostor, kolikor ohn«fca 1 ava<imh *r»tic. Poslana oamrtn c« in javnuzahrale, niači oglaii itd. ie r-uunajo po po^oiiM.
V«i J"piti naj »p pošiljajo uredništvu : ulica CnHerma At. iN. V^ak^ pi-mo mara biti frank ovano, kor nefrankovana «o ne aprej imajo. Rokopiti ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglate *pr»-jema upravntitvo ulica Canerma M. Odprte reklamacije to proste poAtniuo.
Glasilo slovenskega polltlAnetfa druitva za Primorsko. r-laH)< ,,
It » MIJlOlll J9 RIM / 'i
Po teh slovesnih izjavah pričakovati bi bili smeli t absolutno gotovostjo, da postavi koalicija t tvoj program aa ravnokar nasto-pivše aasedanje državnega zbora na prvo mesto — volilno reformo. Ali glejte! Ta program je tares mnogovrsten, toda v njem ni ne duha ne aluba o volilni reformi. Kdor ima oči, da vidi, mora biti torej danea uverjen do dobrega, da koalicija ni nikdar reano mislila na to, da raaiiri volilno in po- ' litiAko pravo v tem smislu, da pridemo tudi ▼ Avstriji do pravega ljudskega parlamenta.
Ker je torej koalicija hotela opravičiti ■voj postanek in obstanek i reano voljo, uvesti pravično volilno reformo, in ker se je v tvojem programu ia sedanje zasedanje državnega ibora izneverila dani besedi, iz-gubila in aapravila j« pravo do obstanka.
Tako aodimo mi in tako mora soditi s nami sleherni človek, kojemu niso aa kuli« aami „driavniike modrosti* ucepili drugačne nazore.
Nam nepoboljšljivim skeptikom bilo je pa ie od prvega začetka jasno, da je bilo vsa iirokoustenje o „pravični volilni reformi* le pesek v oči, aieer ne hi bili gospdda koa-liranoi proglasili načnla, da treba braniti se* danja .posestno stanje*. Kako naj hi, sa boljo voljo, želel pravične volilne reformo tisti, ki hoče ssjedno ohraniti in konsorvirati sedanje „posestno stanje* a vsemi njega vnabovpijočimi krivicami ? I Pravični bi hoteli biti in vendar ohraniti — krivico 1 Kolika neiskrenost, kolika neodkritosrčnost v dobi „pravičnosti in resničnosti!" Vse obljube gledd na volilno reformo bile so le prašna slama; slama je pogorela, a ostal nam je kup pepela.
To naie ataliiče nasproti koaliciji je sicer ie snano, vendar se nam je sdelo potrebno, da je naglasimo ie enkrat kratkimi besedami, slasti aato, da ne bi kdo krivo tolmačil teh par besed, koje mislimo sprego* voriti sedaj do onih gospodov poslancev, ki sa menda počutijo jako dobro v savetji se* danjega sistema.
Mi smo vslic vsemu svojemu, tolikrat očitanemu »radikalizmu*, vendar-le vaikdar toliko lojalni, da radi apoitujemo tudi tuje prepričanje in tuje naiore. In tako nam ne prihaja na misel, da bi hoteli dvomiti o po* itenih namenih onih alovenskih poslancev, ki sede v koaliciji. Do teh poslancev nam je spregovoriti danes resno besedo. Uverjeni, da je tudi njim blagor n&roda slovenskega na srci, nadejamo se, da se pokažejo neiz-prosue tudi f svojem klubu, kadar bo tako sahtevala naša korist. Pred VBem pa naj ae drže trdno in neisprosoo, ko jih bode elad* kimi besedami in očetovsko „modrostjo" hotel
mehčiti njih glavar in voditelj, ko jih bode strašil: koalicija je v nevarnosti, ak</ ne odjenjate pred nemikimi liberalci. \
O ti nemlki liberalci ! Ne, ne, od te strani ne preti koaliciji nobena nevarnost; ti nemški liberalci imajo tisoč vzrokov — več nego katera si bodi koaliranih strank —, da negujejo in varujejo koalicijsko cvetko. In če pride ie desetero ,celjakih vprašanj*, oni gotovo ne zrušijo koalicije. A to ao vam drani komedijaii, ki ropotanjem radi plašijo tiste, ki se plašiti dajo.
Oni bodo vstrajali v koaliciji in bodo morda cel6 doprinašali kake .irtve* tako dolgo, dokler ne skrpajo kake volilne re* forme — njim na koriat. Ilinc illae lacrimae ! Saj v«mo, kje jih čevelj žuli. Rasiiriti bi pač hoteli volilno pravo — čemu ae pa na* sivljajo „liberalna stranka1 —, toda le na ono kroge, ki so savisni od velikega kapitala, na kroge velike industrije in obrti. V ta konečni cilj je obrnjeno danes vse stremljenje, ker vedo, da ni droge reiitve ta nemški liberalizem v Aratriji. Stranka nemških liberalcev mora trepetati pred vsako premembo sedanjega listoma, ona je tako iibka, da se mora tiščati v varnem pristaniiči koalicije in gorje njej, ako bi se v nje sedanjem stanju drsnila na iiroko morje volilne borbe.
Pred to stranko se ni bati koaliciji, poguba jej pride od drugod.
Zato pa prosimo in rotimo nsie gospode poalance it Hohenwartovega kluba, da se ne dajo plaiiti in begati, kadar pridejo v ratgovor naii vitalni interesi. Kakor je sedaj ob celjskem vprašanji le isjavila nemika levica, d a n e iastopi it koalicije, ako ae tudi oanuje v Celji alovensk gimnasij, tako tudi v bodoče gotovo ne stori ničeaar proti koaliciji, kor ni tako brezpam^tna, da bi iagala jedino vejo, na kateri sedi.
Zvita je pač ta stranka in isvnlbana — kakor nobena druga — sa upritarjanje velikih demonstracij in ropota, ali tisti gromi ttrah pred njo je danet manj opravičen nego kedaj poprej, Kdo bi tekel pred človekom, ki se mora opirati ob palico P
Glavo po konci torej, koalirana gospoda slovenska, da nam pokažete enkrat obečani sad avoje taktiko I
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska abornica.) V torok je bila prva seja po itirimesečuem prestanku. Gospod finančni minister Plenor je predložil proračun sa bodoče leto, ki kaže prebitek 2,457.707 gld. V svojem ekspozeju je naglašal minister, da se promet in obseg
Še jedno našim gosp. poslancem.
Leto dni je ravnokar minulo, odkar se je grof Taaffe moral umakniti pred združe-nimi silami Hohenwarta, Plenerja in poljake ilahte, ia sioer v istem trenotku, ko je hotel iftttaviti lopato, da nam dovrii velik, tares driavniik, in — kar je najvainejie — sa pomirjenje duhov neizogibno potreben čin ko je po posebnem nalogu in po ftelji natega akrbnega, bistrovidnega in modrega vladarja predložil poslanski sbornioi uačrt sa prsosnovo volilnega reda.
Med milijoni avstrijskega prebivalstva savladalo je veliko veaelje, med privilegova-nimi stanovi in onimi atranksmi, ki orpijo svojo moč jadino le is krivičnosti dosedanjega volilnega reda, pa ailen strah.
In tako smo videli, kako aa je dogodil velik čudei: viđali amo, kako so se sdruiile v trdno falango stranke, tako silno raslične po svojih natelib, po avojih tendencijah in po avojih koristih; videli smo — da govorimo s drom. Ebenhoehom — kako so sa sdruiili desno in lavo, d i in na, balo in črno, videli smo, kakA so sa tdrnftili avtonomiati in cen* tralisti, konservativci in liberalci, klerikalci in mogočni Iirael. Videli smo in strmeli. A kja ja bila tista sila, ki je dognala ta veliki čude« t Ta sila ja bila — strah: strsh sa svoja privilegija, strah sa svojo moč in nad-v ladja.
Od tedaj ja minolo jadno leto. In kdor ja v taj dobi jadnega Ista vestna opasoval vaa gibanja ta čudne koalicija starih in na* ravnih nasprotnikov, videti j« moral, da je vsa stremljenja sedanjega sistema obrnjeno v to, da praprači, kar ae preprečiti ne di, da vikrati politična prava onim, ki sahtevajo ta prava kot avstrijski driavijani in kot koristni in neiaogibno potrebni člani človeike druiba, da odloii ad calendas graeoas itpol* nitev prisrčna ielja milijonov avstrijskega prebivalstva: da sapre pot volilni reformi.
Reči smemo torej, da istotako, kakor je nenaravna svesa, ki je strmoglavila grofa Taaffe-a, je tudi krivično nje stremljenje. In ča bi bili tudi do danes dvomili o namenih slavna koalicija, danes gotovo no dvomi iiv krst vsi.
Da potolažijo rasburjsno javno aseasnje, proglasili so koaliranei ob svojom nastopu, da so tudi oni overjeni o potrebi volilne reforma ter da jim boda prva in poglavitna skrb, da sa ras isvede ta reforms, in cel6 prsvičnejia — tak6 so satrjevali slovesno — nego bi bila ona, kojo je nameraval grof Tasffe. In da bi svet tem gotoveje veroval njihovim satrdilom, isvolili so si krasno geslo — resničnosti in pravičnosti.
PODLISTEK. »
Jurij Orabr^jan.
Spisal Julii pl. Kleinmayr.
n.
Nič na stori sat6, da hvalit bil svet te;
S t vendar oli ti hvalo prinaia I
Grabrijan je povaod budil narod, ras-iirjal je knjige med ljudstvom, vnemal mladino v narodno petje in v čitanje; pri volitvah poganjal ae ta narodne volilce; podpiral narodna druitva, apodbujal in isgojeval je mlade talente — da, delal in iivel je ta adom in očetnjavo 1*
V vaeh krajih, kjer je sluiboval, gorel je ob jednem ta čaat Boljo, a med dolinosti župnih predstojnikov ae gotovo sme Šteti tudi skrb sa snago in lepisnje Božjih hramov in tudi v tej sadevi je sadoatil v popolni meri. Bkerbel je sploh sa lepoto cerkvi in povaod saalužek dajal domačim sluvenakim umetni* kom. Lepial je oerkve, posebno svojo iup*
nijiko in ložko. V prvih teh dveh imamo po njegovem pritadovanji krasne slike na opreš-nem zidu, katere je mojsterski i vpeljal domaČi umetnik WoIf. V svoji visoki starosti pa je postavil a pri pomočjo Vipavcev cerkvi matere Božje v Logu velikansk zvonik, ki spominja na velikega dekana Jurija Gra-brijans.
Spisatelj tega Životopisa hrani rokopis Grabrijanove okrožnioe a dne 29. septembra 1863., ki slove: „Čestiti župani, spoštovani možje v Gabrijah, po Branioi, v Štnariji in v Štijaku! Sliiali ste, da nas potreba sili pri cerkvi matere Božje v Logu nov svonik napraviti, ker stara dva nista več za rabo. Cerkev nima toliko premoženja, da bi ga mogla sama sezidati in če vsi okraji nekdanje stare Vipavske fsre a svojo pomočjo ne prihitijo, priti mora cerkev ob stolp in ob zvonenje. Obračam so toraj ne samo na svojo domaće vernike, ampak tudi na vaB, ki vas v duhu atare zveze ie smirom itejem za stare župljane, čeravno ste po ftkofiji ločeni. Pomagajte nam pri sesidanju stolpa ono oer-
k v o, katoro tudi vi viaoko spoštujete . . . .* Prijateljaki poti dalje razlaga častitljivi dekan, kako bi bo lahko napravila vinska ,bera* itd. in posrećilo ae mu je; dolo časti dekana!
Koliko pa je Grabrijan atoril za razvoj narodne zavesti, to je znano slehernemu No-tranjou in tudi v občem Slovencu, ki je ko* ličkaj aliial o narodnem gibanji v novejšem času. Ime Grabrijan čuli smo na taborih, v deželnem zboru Kranjskem, v čitalnicah in ua drugih narodnih shodih,
»Tabori* bili so veliki ljudski shodi, v katerih je ljudstvo javno razodevalo svoje menenje. Naii bratje Čehi so se akuiali v mnogih taborih in tudi mi Slovonci smo začeli leta 18C8. taboriti in prepričali smo ae velike koristi teb shodov. Lota 1869. in 1870. bila Bta prav „taborska*, tako 9. maja 1869. na Kalci, 17. maja na Viimarjih in leta 1870. 12. junija v Cerknici in 14. avgusta v Vipavi. Grabrijan se je dejansko udeležil teb taborov, čeravno je imel že blizu 70 lot. Na pozivu za tabor na Kalcu polog Zagorja na Pivki vidimo mod odborom mimo dr. K.
dria vn h želoanrc množi itd leta do leta t'jr naznanil, da se skoro podržatijo čiika padna želetnion, moravsko-ileika centralna železnica in obmejna žuletnics. Podržavljo nje južne železnice bodo ugajalo željam meata tržaškega in bodo sledila temu podržavljenju spjoina preosnova prometa. Naše državno gospodarstvo ja v ugodnem stanju. Iskazani prebitek sloni na rednem proračunu. — Posvetovanja v mini-sterijslnih komisijah o preuravnavi plač dr-žavnim uradnikom io niso završena in torej ni še mogoče staviti definitivnih predlogov.
—	Na monto sedanjega obdačenja žganja atopi monopol. — O splošnem gospodarskem poloienju v Evropi ao jo izjavil minister, da je poljedelstvo v slabem poluženju, le živinoreja se množi. Industrija pa se je močno povzdignila v poslednjih letih. Na Nižjem Avstrijskem, Češkem, v Si* letiji in na Primorskem je navatnlo 1440 novih industrija)tiih podjetij. Povišali so so dohodki železnic, poraba cigaret je poskočila od 903 na 1496 milijonov. Za proosnovo valute uložilo se jo do meseca oktobra v banko akta sa 18,666.660 gld., nad polovico not po 1 gld. umaknilo se je iz prometa.
Mladočeiki poslanec Blaže k ju zahteval nujnost za predlog, da ae odpravi izjemno stanje v Pragi. Blažek in Knftan ata hudo napadla vlado in ministra sa notranje stvari. Poslednji ao je protivil nujnosti, trdć, da lo trajajo rovanja in slasti jo mnogo slučajev, da se upirajo straiarjem. Vladi jo dolinost akrbeti sa mir in red ; vlada opasuje vestno dogodke na Češkem in ko so razjasni ti odnošaji, stori is lastne inicijative sklepe, ki eventuvalno ne ostanejo omejeni na samo odpravo isjeuneg« stanja. Zbornica je na to odklonila nujnost. Pač pa je priznala nujnost predlogu poti. grofa Palify-a, da so poetavijo v proračun zneski ta poskuse z novim Behringovim sredstvom proti dti-vici in da jo misliti na osnovo državnih piirejevalnic tega sredstvs.
Posl. Pernorstorfer je stavil nujni predlog radi volilne reforme. O nujnosti tega predloga bodo raspravljali v današnji aeji.
Za obče volilno pravo vršila so ao te dni — ob otvorenju driavnega zbora — po vauh većih meatih demonstracije. Tudi v Krakovu v Galiciji vršil ao je shud, pri katerem ao udeleiniki (kakih 3000 oseb) vnpre-jeli resoluoijo sa obče volilno pravo. Po zborovanju je nastala praska med delavci in radarji, zbok česar so zaprli kakih 50 oseb.
—	Veliko mase trkajo na vrata parlamonta, Bog zna, ali j * ls bodo hotoli slušati oni, ki varujejo tam notri svoju — posestno »tanjo 1
Lavriča, dr. Etbina II. Costo, Iv. Nnborgoja, dr. Žigona, tudi imo čestitljivega dekana Vipavskega. Tabor bil jo vkljub no ruvuo ugodnemu vromenu kaj krasen, privrelo jo mnogo ljudstva in prvi ta tabor na zorniji slovensko-kranski brojil je nad 10.000 udeležencev. N .fdutenost bila je velika. Jednoglasno sprejele so ae resolucije: 1. sjedinjenje Slovencev v j o d n o kron o vino a jednim deželnim zborom; 2. vpeljava slovenskega jetika v šole in v uradu; 3. ustanovitev domaČih zavarovalnih dru-žeb itd.
Velikansk pa je bil tabor v Vižmarjili, kjer ae je abralo nad 30.000 ljudi j in ki je jasno kazal, da slovenska narodnost ni bila več igrača.
14. avgusta 1870. pa napravi Jurij Grabrijan a pripomučjo drugih rodoljubov v Vipavi kaj lep tabor, kateremu jo predsedoval dr. Etbin Cjsta. Duša teuiu dnavu pa jo bil taborit „starosta" Grabrijan. Oast'njemu!
(Dalje prih.)
Deželno rastavo v Lvovn so uključili dne 16. t. a. ni sijajen način. Predsednik razstavi, knez Sapitha, in asnogo govorniki »o nsglaiali velik vspeh razstave, na katerem se je zahvaliti v prvi vrsti co<arju in složnemu delovanja obeh narodnosti.
Bolezen ru&kega carja. Zdravniki objavljajo v vladnem glasila, da je konstatoval koniilij s dne 16. t. m., da se boleaeo na ledicah ni smanjšala ter da so opešale moći. Zdravniki •e nadejajo, da bode južno obnebje ugodno vplivalo na bolezen. — Is Berolina javljajo, da je ob 80letnioi Aleksandrovega gardijskoga polka general Ilnncke napil carju Aleksandru, izrekli željo, da Bng ohrani carja Aleksandra še mnogo let. Bog daj — rekel je genernl, da bi se caru skoro obrnilo na bolje.
Volitve V Belgiji. Oficijelni vspeh volitev v zbornico je nastopni: izvoljenih je 77 katolikov, 7 liberalcev in radikafcev, 12 aocijalistov. Treba še 56 ožjih volitev.
Različne vosti.
Izvanredni občni zbor drultva »Edinost1
vršil so bode prihodnjo nedeljo ob 10. uri predpolndne * telovadnici „Tržaškega Sokola" (na voglu ul co Farneto in Atnalia.) Opozarjamo posebno okoličane, da ae bode na tem ahodu obravnavalo o važnih resolucijah gospodarskega značaja, katere so bile predložene že rednemu občnemu zboru, a niso ■ogle priti na vrsto, ker ae je preveč raztegnila razprava o politiškem položenju. želeti je torej obile udeležbe tudi se strani okoličanov.
Za druibo iv. Cirila in Matoda, in sicer v ta namen, da postane društvo Velesila pokrovitelj, nabrali ao povsem pniteni kro-karčki v osmici pri Sancinu v Skednju 120 atotink. Tej svoti so pridodali: Veseleč se svojega imendana, priložila je Ferova Rezi k a 80 stotink, ,mladi Drejačič" 20 stotink v stavo, da ,Bortlo* pridno čevlje fl.ka, ,Pi-žonček" dodal 50 stotink v stavo, da se „Vouk* več kot gotovo ženi; sa dobljeno stavo, ,da se blato gotovo posuli* dodali so „Momifi", fOopič* in tTunič" 62 stotink. Vkupno 382 stotink. — Nadalje ao nabrali pri Kravosu 1 krono 82 atotink v apomin petdesetletnico Simona Gregorčiča. — Jajči-čeva posadka je darovala 80 stotink v dokaz, da ni še pobegnila in da ne pobegne. — Namesto briojavnega voščila S. Gregorčiču podarili so družbi sv. Cirila in Metoda: Hajpel 20 stot., LodriČ 26 stot,, Vale, Hvastja, Lampe vsaki po 20 stot. Lastan 16 atot. in Volčič 40 atot.
Za avotolvaniko podružnico druibo ov. Cirila In Metoda sta nabrala gospoda Sita-lavič in mladi Cokič pri aestanku po iboro-vanju aKmetijske družbe* v Lonjerju v nedeljo dne 14. oktobra ob veselem petju ba* ■oviikega kvarteta in ob prvem nastopu ta* moinjega pevskega društva, med fanti, ober« fanti, možmi in obermožmi 6 kron 30 stotink, 20 centniiaov in Vi starega luknjičastega novčiča.
Vol ao Jednaki! Is Trsta nam pišejo: V večernem izdanju od torka se tožite o tukaj« injem konservativnem listu aIl Popoio", da nam je v narodnem pogledu iatotako sovražen, kakor vsi Jdrugi Italijani. Kako nam more biti prijazen, ko je glavni urednik tega lista naš očit nasprotnik. Hočete*li dokaza P Ko so pričeli zidati VI, Župno cerkev v Roeolu (ki pa ie sedaj ni dodelana), isjavil se je isti gospod, da bi si Slovenci hoteli tam sezidati ognjišče p a n s 1 a v i i in a, kar pa treba propročiti! 11
In potem ae čudite, da je „II Popoio* nasproten dvojezičnim napisom 11! Konservativci mrze nas in naš jeaik tako v Gor ci kakor v Trstu — ergo: vsi so jednaki.
Lloydovl dohodki. Minolega avgusta me* seca je imela parobrodna družba ,Avstrijski Lloyd" 688.999 gld. dohodkov (56.266 gld. manj nego lani avgu*ta meseca). Od 1. ja-nuvarja do 31. avgusta t. I. imel je „Llojd* 6,254.845 gld. dohodkov (60.104 gld. manj nego lani v isti ddlii).
Proti dvojezičnim napitom priredili so demonstracijo seveda tudi v Kopru. V ponedeljek se je zbral mestni zastop v posebno izredno sejo, pri kateri je župan Cobol protesti.val proti napravi dvojezičnih napisov pri sodišču Koperskem. Sprejeli so na to predlog dra. Belli-a, da je predložiti spomenico se zahtevanjom, da višjo deželno sodišče pre-
kliio svojo naredbo. — Iz dvorane so prenesli demonstracijo na ulico : ves trg je bil razsvitljen bengaličnimi ognji in gospoda trgovci so zaprli svoje lokale — kakor samozadovoljno naglaša poluuradni „Mattino" — v anak demonstracije. No, mi bi radi vedeli, ali gospodje trgovci koperski tudi tedaj za-pirajo svoje lokale, ko jim prinaša ubogo slovensko in od njih toli sovraženo ljudstvo
—	svoj krvavo zasluženi densr, svoje žulje, sad svojega anoja. Le počasi gospfidal Marsikoga po Istri je ie minolo veselje do de-monstrovanja — glej n. pr. Buzet —, morda pride tudi za trgovce Koporske dan, ko ne bodo več zapiral svojih prodajalnio, ker ne bodo imeli komu. Naš dobri Bog ne plačuje vsake sobote, a dolžan no ostane vendar nikomur |
Prvi sneg. Iz Ljubljane poročajo, da je minoli ponedeljek popoludne med bliskom, gromenjem in deževjem zapadel tako gost sneg. da je obležal celo po mokrih tleh. Bela odeja je seveda kmalo skopnela pred solnč-nimi žarki, toda vsduh se je močno ohladil.
—	Milanski in Veroneški tisti prinašajo dolga poročila o obilnem snegu, ki je zapadel po gornji Italiji po vseh predalpskih pokrajinah. Ta sneg je v raznih krajih napravil mnogo škode na sadnem drevju. Pravijo, da od pamti-veka ni bilo v Italiji ob tem času toliko snega in mraza.
Okrajni zdravnik Rojanskl umrl nenadoma.
Predvčerajšnjem nekoliko po 6. uri zvečer se je peljal okrajni zdravnik okraja Rojan, dr. Filip Florio, stanujoč v ulici Belvedere hšt. 13, po tramvvaju, namenjen domov. Prišedši voi pred kavarno Fabris na trgu velike vojašnice, obledel je zdravnik in omahnil. Misleči, da rou je ito, ustavili so voa in odnesli zdravnika v kavarno, kjer so ga posadili na blaiinjak in obvestili zdravniško postajo. Predno je prihitel zdravnik s zdravnižke postaje, prišla sta v kavarno dva druga zdravnika, ki sta slučajno domala o stvari in se takoj prepričala, da Floriju ne more pomagati več človeška umetnost kajti bil je Že mrtev. Bržkone ga jo zadela srčna kAp. Na to so obvestili policijo o nenadni smrti in kmalu je prišol policijski komisar na lice mesta, kateri je, sabeleživši slučaj, kakor veleva zakon, izročil stražarju vrednostne predmete, katere ao našli pri pokojniku, a poveljem, da jih poneae soprogi pokojnikovi. V tem je prišel mrtvaški voz podvzetja Zimolo, v kojem so odpoljali truplo na dom. Pokojni dr. Florio bil je ie-le 43 let star ; vsakdo si more domišljati žalost mlade vdovo, ko so ji prinesli na dom mrtvo truplo nje soproga, kateri je bil pred nekoliko urami sapustil stanovanje zdrav iu vesel! Nesrečna žena jo takoj ispila malo ateklenico atupa; videvši jo domačini, kako jo je vil krč, poavali ao urno zdravnika a adravniške postaje, ki je nesretnici ispral želodeo in odklonit daljno nevarnost. Gospa je vedno ie selo rasbur-jena in, kdo zna, da-li ne poskusi sopet končati si svoje življenj?, ako domačini ne bodo strogo pazili nanjo.
Zblaznel. 22letni zidarski pomočnik Miha Bertoč, stanujoč na Vrdoli hit. 410, shlasnel je prodvčurajšnjem nenadoma. Ker se je ve-dol kakor benon, morali so ga svezati ia odpraviti v bolnišnico,
Nezgodi. 601etna Josipina Švara iz Komna, stanujoča v ulici Media hšt. 30, splezala je predvčerajšnjem popoludne na neko drevo v dvorišču. Veja se je zlomila pod težo ženske in starka je padla iz znatno visočino, vendar pa se jo vjela še na nižji veji. Na nje kričanje prihiteli so ljudje, ki so jo spravili raz drevo; žena si je o padu slomila desno ključnico. — 48letnomu klesarju Martinu Škabarju padel je predvčerajšnjem težak kamen na deano nogo. Škabarja so odpeljali v bolniš-nišnico, ker je noga slomljena.
Madjarska liga. V Budimpešti snujejo sedaj »tuadjursko ligo", ker dosedanja društva baje prepočasi delajo za madjarizaoijo. V osnuvaliiem odboru lige sedi — čujte I — 76 odstotkov Žd»v. Ubogi nArod madjaraki, v lepo roke si prišel! Sedaj ni težko uganiti, kdo hoče oivilno poroko in — brezvorstvo.
Oropan vlak. Po noči na miuolo soboto je tolpa neznanih drznih tolovajov napadla in ustavila blizo mosta \Vashington v severni Ameriki brzotlak, namenjen iz Rišmonda v Novi-Vm-k. Trije roparji so stražili z napetimi revolverji popotnike, štirje drugi pa so uloturli v poštni voz, kjer so ukradli okolo 100 000 dolarjev v gotovem denarju. Potem
so tolovaji odpeli lokomotivo, skočili na njo in zginili Ž njo v noči liki blisk. Pri reki Potomak so se ustavili in se prepeljali v čolnu preko reko v državo Maryland. Železniška oprava obeća 10 000 dolarjev nagrade dotič-nema, ki pomore v to, da se zasačijo ro-perji.
Nenavaden početak zakona. Te dni poročil ae je v Nantu na juioem Franco kem mali trgovec P. s lepim dekletom. Po poroki priredil je ženin svatom večerjo, pri kateri je družba izpraznila več steklenic vina, kakor jih je mogla prenesti : celo novoporočenca bila sta — pijana. Mlada žena je nekoliko preveč razgrajala, mladi mož jo je posvsril, a v odgovor dobil je — pljusk ! — krepko zaušnico. Mož je hotel pred svati dokaaati, da je on „glavar* in vrnil je svoji zakonski polovici zaušnico t obresti vred ter ji zasolil 8b nekoliko plju»k v nameček. Uazvneta žena se mu je zapodila v lice in kdo sna, kak6 bi bila stvar končala, da niso priskočili svatje in pomirili prepirajočo se dvojico. Večina svatiV je odšla, a to ugodno priliko je vpo-rabila ženica in dobro naklestila svojega novo poročenega. Temu pa je vzkipela kri, vrgel je klobuk ob tla, vskliknivii: „Danes sem so poročil, jutri pa se ločim I* To iarekši izšel je a nekim prijateljem is sobe, mlada žena pa je tudi pobrala svoja kopita. Raz-vneti mož jo razgrajal po ulicah, da dA nekoliko oduika svoji jeii in se pri tem spri a nekim stražarjem. Ta je razgrajalca vklenil in odgnal — v zapor. To je res nenavaden pričetek zakona !
Sodnljeko. 52!etni sidarski mojster Ivan Tamplenisza is Kopra je dobil predvčerajšnjem pred tukajšnjim sodiščem mesec dnij jednostavnoga zapora, ker je bil dne 8. aprila t.
1.	v Nogeri težka ranil isvoščeka Josipa Ro-dizzo. Tamplenizsa je bil zatožen težkega telesnega poškodovanja, toda latožencev branitelj je hotel dokazati, da je Rudisza prvi napadel Tampleoiszo in da je poslednji le prekoračil mejo samoobrane. Sodišče je pristalo temu isvajanju in obsodilo vsled tega obtoženoa le zaradi prekoračenja samoobrane. — 20letni Inoceno Denardo, italijansk podanik, je dobil predvčerajšnjem pred tukajšnjim sodiščem 14 dnij upora zaradi samozadolžene kride. Imel je v Kopru malo trgovino z jestvinami, katero pa je moral zapreti, ker je imel okolo 300 gld. primanjkljaja.
Polldjako. 80letnega dninarja Franja B. is Postojne so zaprli, ker se je vrnil v Trst, dasi je bil le izgnan od tu. — V ulici delle Poste so prijeli stražarji 51 letnega mizarja Franja P. is Trsta, ker je prosjačil, namesto da bi delal. — Tukajšnjemu polioijsketnu ravnateljstvu so prijavili, da jo po noči na 11. t. m. ukradel neznan tat trgovou a konji Petru Peredtinottiju ia Norente, okraj Pavia v Italiji, 800 ital. lir v gotovem denarju. Trgovec je bil prenočil v hlevu goatilne „Leon d' oroa v Romansu in v tem ko je spal, odnesel mu je drzen tat njejov aaklad.
Koledar. Danes (18): Luka, evangelist; Asklepijad. — Jutri (19.): Peter Alk., sp.; Etbin, op. — Polna luna, — Solce izide ob 6. uri 24 min., zatoni ob 5. uri 6 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 8 stop., ob
2.	uri pop. 15*5 stop.
___
fb
i7iT
Dunaj 17. „Vaterland* javlja, da je cesar odobril os.iovitev okrožnega sodišča v Šibeniku.
Budimpešta 17. Na sinočni konferenci liberalne stranke vsprejoli so predlog mini-sterskega predsednika dr. Wekerla, da bodo glasovali v poslanski zbornici sa nespremenjen vsprejem onih sakonskih načrtov, tičočih se svobodnoga izvrševanja vere, in recepcije Židov, koje načrte je bila zavrgla zbornica magnutov. Nadaljo je vsprejela stranka one Bpromt;nbe, katere je dodala zbornica magna-tov zakonu o veroizpovedanju otrok in pooblastila vlado, da predlaga v poslanski zbornici, odnosno v zbornioi magnatu v, da se doda zakonskomu načrtu poseben paragraf, tičoč se svobodnega izvrševanja vere.
Potsdam 17. Bivšega nemškega kance-larja v Kamerunu, Loista, spoznal.« je disciplinarno sodišče krivim prekoračenja uradne oblasti in nenaravnih činov pri njoga uradnem postopanju. Obsodilo ga je v premeščanje v kak drug urad in na zmanjšanje dohodkov za jedno petino. (Leist jo namreč tisti junak, o katerem smo pisali svojedobno
Najnovejše vesti.
tudi mi, kako je kot vrh ovni nemški uradni v Kamerunu (nemška naselbina v Afriki) trpinčil boge ljudi ter — skrunil ženske.
Op. ur.)
Bellgrad 17. Dne 14. novembra t. 1. bode mitropolit Mihalj slavil 50letnioo svojega du-hovenstva. Pravoslavna duhovščina in liberalci pripravljajo ae v proslavo te obletnice, tudi sinod in car sam ga hočeta o tej priliki posebno odlikovati. — Doslej se ;no potrjuje govorica, da hoče mitropolit po svojem jubileja stopiti v samostan,
Sredac 17. Službeni list objavlja dekret, s katerim se sklicuje sobranje na 27. oktobra, Sredac 17. Službeni list javlja, da hoče minister Tončev odstopiti. Tončev očita vladi, da je pritiskala na volitev. Isti minister hotel je odstopiti že dne 26. septembra t. I., toda svojo odpoved je bil umaknil pod pogojem, da ga vladioa stranka isvoli v Beli Slatini.
Peterburg 17. Prelat Jsničev je dospel ia Darmstadta v Livadijo, da sporoči carju o vspehu, katerega je dosegel v pripravljanju princesinje Alioe, zaročnioa ceaarjevičeve k prestopu v pravoslavje.
Pariz 17. Predsednik Casimir-Perier je včeraj popoludne slovesno vsprejel velikega kneza Vladimirja. Razgovor je bil jako prisrčen. Velikemu knesu izkazali so vojaško
počast.
Trgovinske braojavka.
Budimpešta. Pšenica sa jesen 6 80-S31, *a spomlad 6 7o 6 7« Koruza sa oktobsr 6 30 do « 40 Oves za spomlad 610-6 11. Ri nova 6 32 5-34.
Pfaniea nova od 78 kil. f. 6'40—«45, od 7» kil. f. 6 45 - 6 50, od 80 kil. f. 6 50-8-55 od 81 kil. f. «55-6 60, od MS kil. for 8«0—6 65, lečmnn 6 85-8*40; proso 5'70—5.90 Pšenica: 8 abe ponudbe, povpri<levanje živahno, •talni, jako rastoče. Prodalo ne jo lahko 40.000 met. st. 5—10 nč. dražje. Korusa zopet 10 nvč dražje. Trg jako živahan. Vrems: mrslo
Praga. Nerafinirani sladkor sa oktobsr f. 13-30 december f. 13 35, bolje, vrams deževno in mrslo.
Praga. Centriftigal novi, postavljen v Trst in s car.no vred, odpešiljitev preeej f. 80'/,.. Novembor-marcf 23/75—. , Conoasstf za november-maro 80'~ du 30-50. Četvorni ca november 31-25. V glavah (sodih) ■a polovico oktobra 82'/4, za kones oktobra 31'/, uavre. Kava 8anto* good aversge sa oktobsr 86'—, ia fsbruvsr 77 85.
Hamburg. 8antos good average ta oktober 7u 85. decembet 65 75, mare 69-50.
Dunsdsku bova 1M
Državni dolg v papirju .
• i, v srebra Avstrijska renta v zlatu , „v kronah Kreditne akcije .... London 10 Let. .... Napoleoni
100 mark.....
lo0 i tal j. lir . .
17. oktobra
včeraj danes . . 98 95 * . 98-95 . . 128 70 . . 97-90 . . 868— ■ . 124 15 . . 988 . . 60 95
4585
WS0 »915 198-65 9810 87075 124-90 9 89 60-95 45 40
Gostilna „Stoka",
poleg kavarne ,FabrisM, priporofia se 8loveneem v mostu in na deieli. Točijo se Isborna vinr istotako je kuhinja isvrstna. Prodaja tudi vino debelo, tako meščanom, kakor aa delalo. Gl.
is Bt. Petra
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanllls v bili Jakoba Brunnerja št. i (Piasza Ponterosso). Po dvakrat na dan frilno opresno mleko po 12 kr, liter ne-dosredno is 8t. Petra, sveia (frišna) smetana. Na sahtevanje, pošilja so tudi na dom.
Ilflpfin Vr4a Pi*"» 8- Gliovanni It. 1. mai lili l%l 4«) ima trgovino s mnogovrstnim lesenim, ieleznlm in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	01.
Kavarni
v ulici Canerma, glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago so časnpiai v rasnih slovanskih jezikih. Dobra postreiba. — Za obilen obisk se priporoSa Anton &orli, CI	kavarnar.
Gostilna Josipa Katalana v Bojanu,
«Prl dvanajstih murvah", priporoča se »lavnemu slovenskemu občinstvu sa obilen obisk. — Točila se bodo eezttO dO* nasada lavrstna vtisa. 104 -23
vpisana »druga c omejenim poroštvom v Rojanu prt Trsta priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pro-skrbljono
(v ulici Bolvedere št. 8) pristopno zadružnikom in nozadrulnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mosta, i obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se točijo izborna domaša vina, teran, pivo v
atolaloaafloaH itd. Točna postreiba s gor-
kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjer so prodaj* goveje in toločje muio, po najnižjih tržnih conah. Priporoča se slavnemu ob' činstvu in udom.
Novi člani
hb šo vodno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure predp.	104—5
Lastuik pnlitićno društvo .Edinost" — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskr Tiskarna Dolenc v Trstu.