T /a* T^and f-yicSuce..* NO. 125 AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING^N€WSPAPGB Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSprings CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 23, 1976 LETO LXXVIII. Vol. LXXVIII Tanaka obložen Bivši predsednik japonske vlade je bil obtožen, da je prejel od Lockheed družbe 1.7 milijona dolarjev. TOKIO, Jap. — Tanaka je nastopil vlado kot človek nove vrste, pripadnik gospodarskega sveta, kjer se je uspešno uveljavil. Dotlej so bili predsedniki japonske vlade v letih po drugi svetovni vojni izključno ljudje z visoko izobrazbo ter obsežno politično ter državniško skušnjo. Kljub vsemu je bil Tanaka v začetku kar uspešen in si je pridobil celo dober glas. Počasi je začelo prodirati v javnost mnenje, da mož svoj položaj gospodarsko spretno uporablja za svoje osebno bogatenje. Ko so bili ti očitki glasnejši in številnejši, je Tanaka odstopil kot predsednik vlade, pa o-stal v parlamentu kot vodnik pomembne skupine vladne stranke. Afera Lockheed je spravilo Tanako v preiskovalni zapor. Zdi se, da morajo imeti sedaj dovolj obtežilnega gradiva, ker so Tanako obtožili sprejema 1.7 milijonov dolarjev od te ameriške letalske družbe za posebne usluge, ki jih je verjetno delno že napravil, delno pa bi jih še bil. Ta družba je s posebnimi “nagradami” in “komisijami” skušala dobiti naročila v tujih državah, kot delajo večji del tudi ostale velike družbe pri nas in drugod v različnih oblikah.. Ko je preiskava spravila te stvari na dan, so zahtevale tuje vlade podatke, ki zadevajo njihove države. Med temi je bila Japonska na prvem mestu in je s preiskavo prišla najdalj. V Italiji še vedno iščejo krivce, na Nizozemskem pa je preiskava dognala, da princ Bernhard ni kriv, četudi je nekaj časa padal nanj sum. Tanakin slučaj je spravil v zadrego japonsko vlado, ker je bil eden vidnih članov vladne stranke.: Opozicijske stranke, predvsem komunisti, zahtevajo odstop vlade, četudi njen sedanji predsednik Miki osebno pri vsej zadevi ni prizadet in je na splošno znan kot pošten mož. Tanaka je bil puščen iz zapora po položitvi $700,000 varščine ob obljubi, da bo na razpolago sodišču, kadar bo pozvan. Novi grobovi Anthony J. Strojin V 74. letu starosti je umrl včeraj v St. Vincent Charity, bolnici Anthony J. Strojin, 6402 Orton Ct, rojen v Clevelandu, oeset let upokojen kot bivši delavec White Motors Co., mož Mary, rojena Strauss, oče Stanley j a in pokojnega Anthony j a Jr., 2-krat staid oče, 1-krat prastari oče, brat Johna in pokojnih Franka, Josepha, Louisa, Mary Mohorčič, Anne Prosen, Frances Sitter (Calif.) in Alberta. Bil je član Baragovega dvora Katoliških borštnarjev in Očetovskega kluba fare sv. Vida. Pogreb bo v sredo ob 9.30 dop. iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 10. uri, nato na pokopališče Kalvarija. Kropljenje nocoj od 7-9 in jutri od 2-5 pop. ter od 7-9 zvečer. Anna Ažman V 82. letu starosti je umrla v Latrobe bolnici, Latrobe, Pensilvanija, Anna Ažman, rojena Ažman, preje živeča na 15308 Ridpath Ave. Po smrti moža kandidat je dejal, da je vesel, Johna leta 1972 se je preselila k|da bo imel priložnost s predsed-sinu v New Alexandrio, Pa. Bila nikom Fordom razpravljati o je mati Johna (New Alexandria, Pa.), stara mati Alisse, sestra naše domače in mednarodne po-Mary Lustig (Manhattan Beach, ]jtike. Sodijo, da bodo vsaj tri Calif.). Rojena je bila na Spod- take javne razprave med prednjem otoku pri Radovljici, od sedniškima kandidatoma in še koder je prišla v Ameriko leta ^ nebaj med podpredsedniškima. 1920. Bila je upokojena usluž- ^ Qbeta Se torej živahen volivni aenka Cleveland Board of Edu-,^^^ se ^ uradno začel z De-cation, članica Woodman Circle IaVskim dnem 6. septembra. 110, Woodman of the World, ter i bivša člapica Kluba slovenskih V ZD A pride še 3,000 beguncev iz Indokine BANGKOKO, Taj. — Okoli 3,000 indonezijskih beguncev, ki se nabrali tu, bo tekom tega hieseca odletelo v ZDA. Pribežali so iz Južnega Vietnama, •Kambodže in Laosa. V ZDA bodo sprejeti na tem-Iju odredbe predsednika Forda, ki dovoljuje vselitev, dodatnih TO,000 indokitajskih -beguncev k 0riim, 130,000 ki so prišli lani. -----o------ Honecker na Krimu pri Brežnjevu MOSKVA, BSSR. — Tass je °kjavil, da je glavni tajnik KP ^S-SR Leonid I. Brežnjev imel Razgovore z Erichom Honecker-5em, vodnikom vzhodnonemške ‘Komunistične partije. Razgovo-ri so bili na Krimu, kjer sta oba ^a letnem odmoru.' J7remenski prerok Pretežno sončno in milo. Naj-.^Kja temperatura okoli 77 F .(25 C), Carfer dolži Forda pomanjkanja vodslva Volivci so pred izbiro, da izvolijo novo narodno vodstvo ali pa puste deželo brez vodstva, je dejal Jimmy Carter. PLAINS, Ga. — Demokratski predsedniški kandidat Jimmy Carter je na tiskovni konferenci dejal, da predsednik Ford naši deželi po odstopu predsednika Nixona ni dal nobenega u-činkovitega vodstva, ta je plavala, kot je hotela. Zato bodo volivci v noVembru pred izbiro, ali dajo deželi novo vodstvo, ali pa jo pustijo še dalje brez njega- Predsednika Forda je označil Carter za “dostojnega in poštenega” moža, pa dodal, da je ta v glavnem nadaljeval politiko NL xonove vlade — seveda brez kršitev zakonov. Zato je mogoče in tudi utemeljeno govoriti o Nixon-Fordovi vladi. Demokratski p r e d s e d niški Izrael se sme je zahtevi Idija Amina TEL AVI V, Izr. — V vladnih krogih se smejejo zahtevi predsednika Ugande Idija Amina po odškodnini za škodo, ki so jo povzročili Izraelci, ko so prišli 4. julija letos reševat svoje talce, ugrabljene v potniškem letalu Air France. Idi Amin je dal Izraelu 7 dni časa za izpolnitev svoje zahteve, ko jo je pretekli petek objavil preko radia Kampala. ZDA HOČEJO POJASNILO ZA NAPAD V PANMUNJ0MU Državni tajnik Kissinger je izjavil, da zahtevajo ZDA pojasnilo in odškodnino za napad Severnih Korejcev v Panmunjomu, pri katerem sta bila dva ameriška častnika ubita, ker “absolutno ne morejo in ne bodo sprejele premišljenih umorov” svojih vojakov. ----— -—• ~ ▼ Iz Clevelanda in okolice glavnih vprašanjih, ki se tičejo upokojencev Waterloo Rd. Pogreb bo v sredo ob 10.30 iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v družinsko grobnico na Lakeview pokopališču. —----o----— Kardinal Wyszynski ponudil papežu odstop VATIKAN. — Kardinal Štefan Wyszynski, nadškof gnezen-sko-varšavski in. primas Poljske, je dopolnil 3. avgusta letos 75 let in v smislu novih cerkvenih določil ponudil papežu Pavlu VL odstop. Papež se bo odločil, ali naj odstop sprejme ali pa ga odkloni, za kar so ga prosili kardinalovi prijatelji in podporniki, ki gledajo v njem sposobnega in u_ Unija avtomobilskega delavstva predlaga več prostih dni za delavce DETROIT, Mich. —- Pri pogajanjih za novo delovno pogodbo, ki so se nedavno začela, je Unija avtomobilskega delavstva - predložila skrajšan delovni čas s tem, da bi vključili v leto večje število novih prostih, toda plačanih dni. Manjše število delovnih dni bi naj povečalo število zaposlenih, ko v avtomobilski industriji še vedno ponekod nekateri čakajo na redno zaposlitev. Industrijska podjetja za nov predlog niso nič vneta, njihovi zastopniki pri pogajanjih so iz- Življenjski stroški v juliju višji 0.5% življenjski stroški so v juliju porastli za 0.5% in so za 5.4% višji, kot so bili pred enim letom. WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo pretekli petek podatke o rasti življenjskih stroškov v letošnjem ;Korejama, juliju. Povprečno so bili za 0.5% višji kot v juniju in za 5.4% večji kot julija 1975. V zadnjih treh mesecih so Vastli na nekako isti ravni, vse kaže, da bodo tako porastli tudi v ostalih mesecih letošnjega leta. Vladni gospodarski strokovnjaki nam na- 1 povedujejo, da bo inflacija letos nekje med 5% in 6%- Cene hrane so v juliju bile dosti stalne, dvig je povzročila cena kave, dražji je bil gasolin, dražje razne usluge in zlasti zavarovanja; za bolnišnico in druge zdravstvene usluge. Indeks življenjskih stroškov v letošnjem juliju je dosegel 171.7 napram 100 v letu 1967. Kar je stalo pred 9 leti $100, sta- WASHINGTON, D.C. — Ob | rastoči napetosti med ZDA in Severno Korejo, ki se kaže v pripravljenosti oboroženih sil na obeh straneh črte premirja v Koreji in v pošiiljatvi letalskih in mornarških okrepitev ameriškim vojaškim silam v Južni Koreji, je državni tajnik Henry Kissinger je rekel, da zahtevajo ZDA od Severne Koreje “pojas- | nilo in odškodnino za ameriška j častnika, ubita preteklo sredo v j nevtralnem pasu med obema j ker “absolutno ne I morejo in ne bodo trpele premišljenih umorov” od strani Severnih Korejcev. Kakšen bo a-meriški Odgovor na napad ci lani v Panmujomu hudo ranili ameriškega majorja tekom srečanja komisije za nadziranje premirja. Vlada ZDA sedaj preudarja, kako bi pokazala Severni Koreji, da tega ZDA ne bodo več trpele, ne da bi jim bilo treba pokazati trdo pest. Henry Kissinger je utemeljujoč pošiljatev dodatnih vojnih letal v Južno Korejo in letalonosilke Midway sredi običajne eskadre iz Japonske proti Koreji dejal: “Mi ne moremo dovoliti nastanka načela, da je dovoljeno Amerikance enostavno napasti brez kazni, kadar in kjer se zdi kakemu diktatorju ali ka- Panmunjonu, zavisi od tega, kaj deželi potrebno do- bo odgovorila Severna Koreja na ameriško zahtevo. Med tem je skupina delavcev iz Južne Koreje preteklo soboto zjutraj pod varstvom kakih 300 oboroženih vojakov in letalskih sil ZDA posekala drevo, zaradi katerega je prišlo; seči kako točko. ZDA imajo v Južni Koreji 41,000 vojakov pripravljenih za boj. Predsednik Južne Koreje Park močnih lChung .te de.ial, da je nekje meja narodne potrežljivosti in da bo zato Južna Koreja takoj in 'odločno odgovorila na vsako bo. 'doče “izzivanje”, j Severna Koreja trdi, da so spor in spopad izzvali Ameri-kanci, toda ti so prepričani, da je bil severnokorejski napad do- dp spora in spopada med Severnimi Korejci in Južnimi Korejci ter Amerikanci. Drevo je o-vifalo pregled od ameriškega o-pazovališča dq severno-korej-skega. Severni Korejci so najprej pristali na to, da se ovira bro 'Premišljen in pripravljen v ne sedaj $171.7. To je izredno odstrani, pa nato, ko je skupina PodP°ro pozivu Severne Koreje velik porast, ki ga v naši deželi nismo bili: vajeni. Največji skok cen. smo doživeli v letu 1973 in 1974, v 1. četrtetju 1974 je dosegel letno raven 14%.. Libijski konzulat v Egiptu zaprt KAIRO, Egipt. — Vlada E-gipta je odredila zaprtje libijskega konzulata v Aleksandriji “v strahu”, da ga ne bi ljudje napa dl i iz maščevanja nad bombnim napadom, ki je končal življenje 8 ljudi. Egipt je javno obdolžil odgo- to drevo obrezovala, pridrli na sam kraj, iztrgali delavcem sekire in z njimi pobili ameriška častnika, ki sta bila tam s skupino vojakov. Odnosi med ZDA in Severno Korejo so zaostreni še od časa, neuvrščenim državam na zborovanju v Colombu, naj jo pod-pro v njeni zahtevi po umiku “tujih čet" iz Koreje. Slična resolucija, ki so jo predložile komunistične države, je tudi na dnevnem redu zasedanja Zdru- ko je Severna Koreja zasegla jŽenih narodov letošnjo jesen. Zadnte vesti razili nejevoljo, da so unijski ;vernosti za ta napad libijskega • • . V -I . ' 1 JI JI TV -»-v» rt TZ" «-« /J fl -pl _ izven svojih obalnih voda ameriško vohunsko ladjo “Pueblo” in jo držala z moštvom vred skoraj eno leto v ujetništvu, ter ko je nekaj kasneje napadla a-meriško izvidniško letalo izven svojega zračnega prostora. ZDA so obakrat postopale izredno u-mirjeno in zdi se, da je to dalo činkovitega vodnika katoliške zastopniki sredi pogajanj prišli predsednika Muamarja Kadafi- Severni Koreji pogum za nove Cerkve na Poljskem. na dan z novimi predlogi. ja, kar pa je ta zanikal. napade. Tako so Severni orej- 'ČUDNE IZJAVE DIPLOMATA" ZDA L. SILBERMANA V JUGOSLAVIJI Zadnjič smo na tem mestu prinesli izvlečke iz poročila M. Browneja, sodelavca The New York Timesa o odnosih med ZDA in SFR Jugoslavijo v zvezi ,z izpustitvijo inž. Laszla Totha. Sedaj objavljamo v zvezi s tem sestavek ljubljanskega lista “Delo”, povzet po beograjski “Politiki”, da bo mogoče bralcem slišati tudi “drugo plat zvona”. III. Dopisnik “Politike” je včeraj dobil odgovor State De-partmenta na svoje vprašanje, ki ga je postavil v zvezi z javno kampanjo kritiziranja Jugoslavije v časnikih in v nastopu ameriškega veleposlanika v Beogradu Silbermana, nato ko so iz jugoslovanskega zapora izpustili Laszla Totha, ki je bil zaprt zaradi vohunstva. Vprašanje se je nanašalo na trditve “New York Timesa”, češ da “nekateri funkcionarji” (ameriške vlade) izra- žajo nezaupanje do prijateljstva z Jugoslavijo zaradi nekaterih oblik njene notranje in zunanje politike. State Department odgovarja, da “ne more komentirati pisanja o tistem, kar morda mislijo nekateri posamezniki”. Ministrstvo pa lahko izjavi, da “imajo ZDA še naprej prijateljske odnose z.vlado Jugoslavije, tako kot jih imajo z mnogimi državami, katerih politična ideologija se loči od njihove. V interesu ZDA je, da še naprej podpirajo neodvisnost Jugoslavije”. Ta izjava je, se razume, v skladu z znanimi, že prej izrečenimi stališči ameriške vlade, čeprav opazovalce bode v oči, da je popolnoma posplošena in se izogiba “konkretnim” pripombam, izraženim v izjavah ameriškega veleposlanika. Da ne bi mislili, da gre samo za naša ugibanja smisla zadnjih dogokov, naj omenimo. današnji uvodnik “New York Times’ devi Toth”. posvečen “za- V uvodniku piše, da “veleposlanik Silberman po nekaterih znamenjih sodeč morda misli, da je splošna ameriška politika do Beograda preveč' spravljiva”, in celo, da je “morda narobe spodbujati tolikšno stopnjo gospodarskega in drugega sodelovanja z Jugoslavijo, medtem ko beograjska politika in propaganda skoraj na vsakem področju ostajata silovito in odkrito protiameriški”. Značilno je, da po pisanju tega uvodnika zadeva Toth “dramatično opozarja na probleme v jugoslovansko-ameri-ških odnosih, ki jih ni več mogoče pomesti pod preprogo”. Z drugimi besedami — posredno podpira debato, da bi bilo treba postavljati pogoje v odnosih med velike silo in manjšimi, neodvisnimi državami. List morda nehote priznava, da bi bila takšna usmeritev do Jugoslavije žele sporna v sami Ameriki, saj svetuje samo “debato”, ne pa sprejemanja kake drugačne usmeritve. * K ameriško-jugoslovanskim odnosom v zadnjih dneh je treba omeniti Titove čestitke ZDA v znanem tedniku “TIME” 23. t. m. k obhajanju 200-letnice njihovega obstoja, k obletnici “zgodovinskega dne, ko je bil Novi svet o-svobojen kolonialnega nasilja in tujega gospodstva...” V svoji čestitki ZDA je Tito izrazil željo za “nadaljnje sodelovanje in krepitev prijateljstva med SFR Jugoslavijo in ZDA”. Pretekli teden je Tito na konferenci v Colombu glasoval za resolucijo, ki obsoja “nasilje ZDA” v Koreji preteklo sredo, ko so Severni Korejci pobili dva ameriška častnika”. Očitno je, da to glasovanje ni v skladu s Titovo v “Time” izraženo željo po krepitvi prijateljstva med - ZDA n SKR Jugoslavijo. -: l Prijazen obisk— Preteklo soboto sta obiskala urad Ameriške Domovine dva njena zvesta naročnika in podpornika gg. Anton Babnik iz Astorie, L. L, in John Smoley iz Toronta. Malo sta pokramljala z urednikom in želela listu vse dobro. Obema prisrčna hvala za ljubezniv obisk! Na božjo pot— Romanje k Žalostni Materi božji v Frank, Ohio, bo 5. septembra t.l. in ne 8. septembra, kakor je bilo to pomotoma objavljeno v petkovi izdaji Ameriške Domovine. Zanimanje za to vsakoletno romanje je veliko. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala v sredo od 5.30 do 7.30 zvečer asesment v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. Kdo je kriv?— Mestni upravi Clevelanda očitajo, da je opustila priložnost dobiti iz zveznih in državnih sredstev za narodne parke v tekočem finančnem letu $700,000. Slične opustitve naj bi se dogajale že tudi pod županoma R. Locherjem in C. Stokesom. Vprašanje je očitno treba razčistiti in dognati, kdo je tega kriv. Župan R. J. Perk očita državnemu guvernerju J. A. Rhodesu, da se ne briga dovolj za Cleveland, da je ta deležen le obilo obljub od strani države Ohio, pa zelo malo koristi. Mladinski tabor— Včerajšnji Mladinski tabor Ameriške Dobrodelne Zveze na njenem Izletniškem središču v Leroyju, Ohio, je bil zelo živahen. Vse se je veselo zabavalo na lepih prostorih v naravi. Pozno popoldne je predsednik te bratske organizacije John Sušnik podelil 15 izbranim mladinskim članom šolninske nagrade, ki jim bodo pripomogle k nadalj-nemu šolanju. Vsa čast ADZ, da podpira izobrazbo in kaže veliko j razumevanje za svoje mladinsko članstvo! Pri hudi prometni nesreči 8 ljudi mrtvih— V petek zvečer je težki tovor-ki so mu odpovedale zavore, treščil na dnu Granger Road v Valley View v vrsto tam na prometno luč čakajočih avtomobilov ter jih več zmečkal. Prišlo je do eksplozij njihovih gasolinskih tankov in je v avtih zgorelo 8 ljudi. Šele včeraj je uspelo okrajnemu mrliškemu ogledniku dr. S. Gerberju dog- WASHINGTON, D.C. — ZDA so odklonile kot nezadostno sporočilo Severne Koreje o spopadu v Panmunjomu preteklo sredo, ker to ne vsebuje priznanja severnokorejske odgo- njak, vernosti za ta spopad, ampak dolži odgovornosti zanj ZDA. Demokratski predsedniški kandidat Jimmy Carter je podprl stališče ZDA v tem vprašanju in označil smrt obeh ameriških častnikov v Panmunijo-mu za “premišljen umor”. Kljub odklonitvi sporočila kot nezadostnega napetost popušča nati imena mrtvih ponesrečen-in bodo spor obravnavali po cev, ker so bila njihova trupla diplomatski poti in ne na boj- tako hudo zoglenjena. Vzrok ne-nem polju. J sreče preiskuje posebna zvezna KAIRO, Egipt. — Skupina med-'komisija, ko voznik tovornjaka, narodnih teroristov je ugra- ki ni dobil težjih poškod, čaka v bila egiptsko potniško letalo okrajini ječi na svojo usodo, na letu od tod v Luksor v juž-j .. _ nem Egiptu. Ko je talo tam Liberijski predsednik pristalo in so ugrabitelji zah-! bo prišel V Washington tevali gorivo za polet v Libijo' WASHINGTON, D.C. — Pred-z grožnjo, da bodo sicer letalo sednik republike Liberije v A-razstrelili, so letalo obkolile friki William R. Tolbert Jr. bo egiptske varnostne sile. ! prišel 22. septembra na uradni MANILA, Filip. — Število žrtev j obisk v ZD A in bo sprejet v Be-potresa in poplave na otoku li hiši, kot je ta objavila. Mindanao je že blizu 8,000, ko j W. R. Tolbert bo prvi držav-večje število ljudi še vedno'ni vodnik črne Afrike, ki bo pogrešajo. i prišel v ZDA v počastitev nji- BEJRUT, Lib. — Dva ameriška hove 200-letnicc. diplomata sta prišla včeraj v Junieh, središče krščanskega dela Libanona, na razgovor s tamkajšnjimi vodniki, ko postaja vedno verjetnejša možnost razpada Libanona v krščanski in muslimanski del. ZDA so za ohranitev državne - edinosti Libanona. Svarilo otrokom v Belfastu BELFAST, S. Ir. — Britan, ska vojska je izdala svarilo, da bo prijela tudi 6 let stare otroke, če ne bodo nehali metati kamenja v britanske vojake v ka-toliških predmestjih. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 23, 1976 6117 St. Clair Ave, - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation I'ufcUsiiecl daily except Wed., Sat, Sun., and holidays, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA. • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 ra pol leta; $7.00 ra S mesece • Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 months A Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 month* Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 125 Monday, Aug. 23, 1976 Sovjetska pomorska sila v Aziji Po mnenju ameriških in drugih pomorskih vojaških izurjencev ne more biti nobenega dvoma, da se Sovjeti z naglico pripravljajo na to, da bi izkoristili vsako drastično politično spremembo v vzhodni Aziji od Japonske do Indonezije v prid komunistične ekspanzije. Najnovejša poročila vedo povedati, da dosedanjim trem ladjedelnicam v Vladivostoku, kjer je glavno pristanišče za parifiško brodovje, potem v^Komso-molsku in pa v Habarovsku ob reki Amur, dodajajo četrto v mestu ob Pacifiku na sibirijskem obrežju za-padno od otoka Sahalina, z imenom Sovjetskaja Ga-van. Ameriška inteligenčna služba si je edina v prepričanju, da hočejo Rusi izpolniti praznino, ki je nastala z ameriškim umikom iz jugovzhodne Azi-je (Vietnam), z novo zgrajenim vojnim brodovjem, močnim dovolj, da ustrahuje Kitajsko, ogroža japonske življenjsko važne prekomorske zveze in drži ravnotežje ameriški pacifiški flotilji. Verjetno je ta sovjetska pacifiška hajka tudi odgovor na svoječasno objavljeno novico, da bodo Združene države Amerike še pred koncem tekoče dekade razmestile v Pacifiku največje in najmočnejše, z balističnimi misili oborožene, podmornice, kar jih pozna zgodovina podmorske strategije. To bi’ moglo razložiti sovjetsko razširitev in gradnjo ladjevja zoper podmornice v vzhodno-sibirskih ladjedelnicah. Bo rekel kdo: Čemu graditi v Ameriki take mogočne podmornice, če se pa s tem izzivajo Sovjeti, da s takšno naglico in v takšnem obsegu razširjajo svojo pomursko moč? To pomeni nikdar končano tekmo za obvladanje svetovnih morij med Ameriko in Rusijo. Vprašaji je je v skladu z resnico in je tudi opravičeno. A odgovor je dal nedavno sam predsednik združenih šefov štaba general George S. Brown. Izjavil je, da. je ameriška pacifiška flota sposobna drž.ati odprte pomorske poti do otočja Havaji in tistega dela Pacifika v slučaju vojne, a bi ne bila sposobna zavarovati morskih linij v zahodni Pacifik, ker nima dovolj bojnih ladij. Admiral James Holloway, šef pomorskih operacij, je dodal, da danes ameriške bojne ladje križarijo v japonskem morju le zaradi “tolerance” sovjetske pacifiške flote.. ' Takšno stanje stvari je za velesilo, kakor je Amerika, ne samo nesprejemljivo, ampak tudi usodno nevarno, ker bi utegnila zgubiti vsak vpliv v strateško, posebno pa ekonomsko, najbolj važnih predelih zemlje. Od tod opravičeni razlog, da Amerika gradi skupino največjih podmornic v zgodovini tipa Trident, da prepreči nasilni vdor ruskega bojnega ladjevja v ta prevažni prostor. Toda podmonnice same žal ne bodo mogle jamčiti svobodne plovbe po morjih okrog vzhodne in južne Azije, če se ne bo pravočasno Sedmi floti, ki sedaj obvlada ta morja, pridružilo dodatno število bojnih ladij. Problem ima tudi zelo velik politični pomen. Celinska Kitajska, sedaj v rokah proti-sovjetskega komunističnega režima, se spričo rasti ruske pomorske sile vedno bolj zaveda, kako se ji okrnjuje svoboda plovbe po morjih, ki jo obkrožajo. Zlasti se boji, da bi Vietnam dovolil sovjetskemu brodovju uporabo pristanišča Gani Ranh, kakih 460 milj od kitajske meje, kjer je Amerika zgradila med vojno za svoje potrebe moderne pristaniške naprave. Kitajci menijo, da bi mogla biti svobodna plovba po teh morjih zagotovljena le z močno ameriško pomorsko silo, ki bi edina držala ravnotežje in jamčila prosto pot. Kako velik politični adut za Ameriko! Važnejše od Kitajske je vprašanje varnih potov po morju za Japonsko, drugo največjo industrijsko državo na svetu. Japonci so globoko zaskrbljeni, kaj bo z varnostjo morskih dohodov do njihovega • otočja, če prevlada sovjetska moč. Skoraj popolnoma so odvisni od dovoza olja iz Perzijskega zaliva in drugih surovin (železna ruda) v velikih količinah. Njihova lastna'mornarica bi bila pri sedanji moči nesposobna Ščititi več kot četrtino uvoznega blaga znotraj radiusa 1000 milj okroo- japonskega otočja. 'Japonska, te nepogrešljiv a-meriški industrijski partner na vzhodno-azijskem prostoru. Pa ne samo to, in morda ne v prvi/vrsti to. Japonska drž? politično ravnotežje tamkaj. Njen.padec-v sovjetske, odvisnost bi pomenil dokončno sovjetske-rnarksistično nadvladp na svetu." Gre torej za mnogo več kot za nekaj bark. potrebnih ohranitev ravnotežja v zahodnem Pacifiku! BESEDA IZ NARODA ‘*¥elik kyp dobrih volj5 stvo, za pravičnost, za enako-, pravnost vseh, za demokracijo “Družba Sv~Moborja v Čelov- h VSe to politika' Zato sf p0 cu je velik kup dobrih volj,” P.01^ tako je dejal prof. Janez Sever na sestanku poverjenikov in prijateljev Družbe sv. Mohorja v Clevelandu. Lep je bil ta večer. Povezal, združil in dvignil nas je. Utrdil nas je v prepričanju, da smo Slovenci doma in po svetu ena sama velika družina. Bolj in bolj smo spoznali, da je danes poslanstvo Družbe sv. Mohorja v utrjevanju slovenskega krščanstva v zamejstvu in zdomstvu, na Koroškem in vsepovsod, kjer bivajo Slovenci. Leta in lea že sprejemate na-še Mohorjeve knjige. Hvala vam za zvestobo kakor tudi posebej še vsem poverjenicam in poverjenikom za trud in vse podrobno delo. Združene države ameriške in Kanada sta v letu 1975 šteli 720 udov, v letošnjem letu pa jih štejeta 747. število mohorjanov v ZDA pada, v Kanadi pa raste. Na vseh sestankih in razgovorih smo spoznali, da bo v bodoče glavna skrb Družbe sv. Mohorja v Celovcu vedno bolj v tem, da vzgojimo Slovencem na Koroškem dosti zavedne in dobre inteligence. Slovenska gimnazija in družbeni dijaški domovi so v tem pogledu izredno važni za prihodnost Slovencev na Koroškem. V šolskem letu 1957/1953 je štela Slovenska gimnazija v Celovcu 101 dijaka. Od teh jih je stanovalo 85 v Mohor j er/i domovih; v šolskem letu 1958/1959 je bilo od 137 dijakov odnosno dijakinj, kolikor jih je v tem letu štela Slovenska gimnazija, že kar 127 v dijaških domovih in v šolskem letu 1974/1975 od 436 dijakov in dijakinj že 210. na emigracija. Čemu ibi se sra-jmovali te oznake? Drugi, ki vpijejo proti politiki in sramotijo politične delavce, pa so stremuhi ali pa plačanci od nasprotnikov svobodne, združene in enotne politične emigracije. Mnogim namreč ne gre v račun, da je slovenska politična emigracija enotna in trdno med seboj povezana. Poleg političnih emigrantov imamo tudi ekonomske emigrante, ki so odšli v tujino zaradi zaslužka. Nihče jim ne sme kratiti te pravice poiskati v tujini dela in kruha ki ga jim domovina ni mogla dati. Razlika med političnimi in ekonomskimi emigranti je prav v tem, da so prvi v zdomstvu zaradi politike, drugi pa zaradi zaslužke. Kakor je vzrok odhoda iz domovine različen, tako so tudi različni cilji obojnih emigrantov. Cilj politične emigracije je o-svoboditi diomovino totalitarnega komunističnega režima, kar je izrazito političen cilj, dočim ekonomska emigracija nima tega cilja. Politična emigracija se zaveda, da svojega boja, ki ga je bojevala doma, še ni dokončala, ampak ga mora nadaljevati — seveda sedaj z drugimi sredstvi, t.j. s političnimi sredstvi. Poudarjamo, da je osvoboditev domovine izpod komunističnega terorja prvi in glavni cilj politične emigracije. Prav pa je seveda, da istočasno pripravljamo načrte, kako bomo domovino po osvoboditvi uredili. Poleg osvoboditve Slovenije pa moramo po vseh' svojih močeh pomagati svojim bratom v zamejstvu — na Primorskem, Koroškem in v Porabju. To je na- Na splos.no smo pri vseh raz- , . , m , , , rocmo obrambno delo, ki ie tudi govorih v Torontu, Clevelandu . J in drugod prišli do prepričanja, naj se vsakemu učencu in učenki, ki se priglasi za študiran j e j na Slovenski gimnaziji, ta štu- i dij tudi omogoči. Družba sv. Mohorja pri tem zaupa obljubi dobrotnikov in prijateljev v Kanadi in v ZDA. V svoje domove bo sprejela vse priglašene gimnazijce in gimnazijke; samo da se jim omogoči študij na Slovenski gimnaziji, pa čeprav bi mesečnine v potrebni višini ne bili sposobni plačati. Ko jemljeva slovo od Amerike, sva spoznala, kako potreben in kako koristen je bil ta najin obisk. Iskreno se vam zahvaljujeva za povabilo, za prijazen sprejem, za izredno gostoljubnost vsepovsod. Lemont, 111., 16. avgusta 1976. Msgr. dr. Janez Hornboeck, dekan in ravnatelj DSM Franc Hudi, župnik in odbornik DSM iesetfa ® poiillki BUENOS AIRES, Arg. — Se vedno je/ tudi med Slovenci celo med izobraženci — nekaj ljudi, ki so proti politiki, ki odklanjajo politične organizacije in politično delo in jih razburja že sama beseda “politika”. Eni delajo in mislijo tako iz, nevednosti in nepoznanja bistva politike, drugi pa delajo to iz čisto določenih namenov, da bi spravili ob dobro .ime in veljavo bivše in sedanje politične prgani-zacije ter bivše in sedanje politične delavce in bi potem pod navidezno nepolitičnim . naslovom stopili na njihovo mesto. Pravimo; da odklanjajo nekateri ljudje politiko iz nevedno- jnas pri delu za slovenski narod sti ali pa zapeljani po .dpm^go-|za njegovo osvoboditev in pri ških frazah. Pozabljajo namreč, pripravah načrtov za njegovo izrazito politično delo in ga morejo uspešno vršiti, politične or~ jgahizacije, ki se stalno bavijo s političnimi vparšanji in imajo jasne politične cilje. Naj v tej zvezi navedemo besede i:z hrvatskega lista “Rakovica (junij 1976): “Uspeh (p- sveboditev domovine) bomo dosegli, ako bomo prepričani, da j$ potrebno v politiki uporabljati politične kriterije, politične metode in politične oblike, in ne bežati stran od politike v. imenu ljubezni do naroda in s tem uničiti delo za narod zaradi pomanjkanja prave /politike.” Politično delo more biti u-spešno, ako obstoja med vsemi, ki delajo na političnem področju, edinost v ciljih in enotnost v akcijah. Ker smo verjetno vsi politični emigranti edini glede svojih poitičnih ciljev, t.j. osvoboditve ' domovine in pomoči zamejskim Slovencem pri boju za njihove pravice, moramo biti tudi enotni v svojih akcijah. Pred svetom moramo nastopati kot enotna skupnost. Veliko škodo na političnem področju povzročajo tisti, ki izvajajo razne politične akcije na svojo roko kot samohodci ali samorastniki. Hvala Bogu, da je takih med slovenskimi politični-, mi emigranti malo. Slovenska politika Ako obrnemo Churchillov- izrek, “da so 'britanski interesi prvi” na slovenski narod, potem moramo tudi mi reči, da so za nas slovenski interesi prvi in zato ne bomo iskali nobenih političnih rešitev, ki niso v korist slovenskega naroda. Pri tem-ne zahtevamo ničesar, kar. ni našega, toda odločno zahtevamo zase, kar nam pripada. Ne smejo zali z bližnjimi ali daljnimi sosedi ali se ne bomo z nikomur vezali, o tem ne smejo odločati simpatije ali antipatije, ki so lahko samo trenutne (in morda celo plačane), ampak zgolj ab-jektivne- in trajne koristi slovenskega naroda. Naj v tej zvezi ponovimo besede Rude Jur. čeca (Novi čas, št. 3, 1962), ki je v članku “Prvo srečanje s politiko” med drugim napisal tole: “Temelji političnega sožitja ali sodelovanja slone namreč na globoki, iskreni notranji zavesti, da mora vsak narod sosedu priznati iste, elemente državnosti in individualnosti, kakor jih ima ali hoče imeti sam. Zato je govorjenje o “poti, ki vodi v Beograd skozi Zagreb” ali o tem, “da je pot v Zagreb najkrajša” preenostavno velika zmota. Politika ni samo geografija: o tem. kod vodijo poti in o njenih dolžinah, mora odločati samo suvereni predstavnik slovenskega naroda v Ljubljani brez- ozira na to, kako bi se moglo to tolmačiti v Zagrebu ali Beogradu: seveda v zavesti, da se ne dela nikomur krivice.’’ Da, slovenski interesi nam morajo biti prvi tudi, ko razmišljamo in delamo načrte za prihodnost. Zanesenjaštvo, častihlepje in čustveno odločanje ie vedno nevarno, v politiki pa utegne biti karavnost katastrofalno. Rudolf Smersu da so morali zapustiti domovino zaradi politike, kajti boj za prihodnost voditi nobena čustva, ampak zgolj pamet in kr- ' ’Jugoslavija, ¥ kateri V« EB Z!¥IJQ XXVI. MILWAUKEE, Wis. — V A-meriki je navada, da rabijo namesto dolgoveznih naslovov, samo velike začetne črke. Na primer FBI za Federal Bureau of Investigation, ' CIA za Central Intelligence Agency, IRS za Interna! Revenue Service itd. Te navade so se oprijele tudi druge države po svetu. Jugoslavija se predstavlja v črkah SFRJ, — kar pomeni Socialistična Federativna Republika Jugoslavij e. ZZKJ pomeni Zvezo Združenih Književnikov Jugoslavije, SAZU za Slovenska Akademija Znanosti - Umetnosti, GZJ pa za Gospodarsko Zbornico Jugoslavije itd. To sem omenil zato, da lahko povem, da so začeli v Ljubljani tudi brihtni posamezniki izražati svoje misli v začetnicah. Takole na kratko: Srečal sem dva znanca. Na vprašanje, kako se ima, mi je odgovoril na kratko ZED. Ker nisem razumel, mi je drugi znanec pojasnil, da ZED pomeni: za en d . . . . Ko sem ga vprašal, kam gre, ,mi je odgovoril: VKG (v kino grem). Pa brez žene? JŽVTF je bevsknil ta znanec (je že videla ta film). Kam pa si ti namenjen, me pobara znanec? V RU grem, sem. odgovoril. Znanca me začudeno gledata, pa sem jima razložil, da grem v “Restavracijo Union” na dva deci. Ti sL pa EOF (fant od fare), mi je dejal eden, drugi pa je bleknil: Ti pa si res OH SP (od hudiča si pameten). Zdaj pa moramo iti, sicer bom .zamudil kino. PF (prava figa) sem mu odgovoril in ga poslal v neko mesto, kjer ni velikih ne majhnih črk ter odšel na dva deci razmišljajoč o bodečem jeziku. * Zadnje jutro pred odhodom in vrnitvijo v Ameriko smo se pri bolni sestri Fani in možu Otonu zahvalili za vso pozornost in gostoljubnost ter se prisrčno poslovili, mogoče zadnjikrat, čeprav smo si zaklicali “Na svidenj b!”. Nato smo se morali odpeljati v Gorenjo- vas, blizu Novega mesta. V tej vasi je bila rojena sedaj že pokojna mati Frančiška, mama moje žene Frances, ki je prinesla svojim daljnim sorodnikom pozdrave in nekaj lepih daril. Vaščani so povečini starejši kmetje in kmetice, mlajša generacija je zaposlena po stu in Ljubljani. Pred dvema letoma, ko sva bila z ženo na obisku v tej vasi, sva videla par trdnih kmetij in otrok, ki so kmetovali na svoji zemlji. Zdaj sva opazila, da v hlevih ni več živine, da so kmetijska poslopja zapuščena in razpadajo, ker stari nei morejo več delati, otroci pa so odšli v mesta. Ta pojav vzbuja veliko žalosti na naših kmetijah. Po prijateljskem slovesu smo iz Gorenje vasi obkrožili Novo mesto in prišli na dolenjsko avtocesto, kjer smo pri Ivančni Gorici zavili proti vasi Muljava, kjer še danes stoji rojstna hiša pisatelja Josipa Jurčiča, ki je napisal prvi slovenski roman “Deseti brat” in tragedijo v prozi “Tugomer”. Od tu smo nadaljevali vožnjo po slabi makadamski cesti, ki se je vila skozi lepo zaraščene gozdove. Pri Grosupljem smo zopet zavili na avtocesto “do-lenjko”, ki nas je v dobri četrt uri pripeljala v Ljubljano. Po večerji v restavraciji Union smo se podali v hotelske sobe, kjer smo imeli velike sitnosti z našimi kovčki in raznimi spominskimi darilci. Nad nočno Ljubljano se je bočila smehljajoča se polna luna, želeč nam lahko noč in srečno pot. * Sledeče jutro je bilo jutro, ko smo se poslovili od prijaznih hotelskih uradnikov in uslužbencev in z dvema avtomobiloma oddrveli na letališče Brnik. Ker smo imeli še nekaj časa do ure odleta, smo se podali v restavracijo na Šilce slivovke. Tu smo imeli priliko, da se zahvalimo nečakinji Bredi, možu Lojzetu in prijaznemu zakonskemu paru Anti in Karlu za vso prijaznost in gostoljubje za časa bivanja v Ljubljani, Sloveniji 'n Jugoslaviji. Ob tej priliki sta nečakinja Maja in Miro v pozdrav izročila moji ženi lep šopek rož. Med tem sta prišla tudi naša dva Milwaueana Gorenc Toni in žena Pavlina in smo se potem skupaj vračali v novo domovino. Kakršnakoli slovo, je zmeraj žalostni del življenja. Zato smo se na hitro objeli, stisnili roke in zaželeli vse do- bro. Še mahljaj z roko v pozdrav in jugoslovanski aeroplan je odletel preko visokih Alp v Frankfurt. V letalu se mi je zgodila “velika” nesreča. Radi neprevidnosti sem v ročni torbici razbil steklenico, napolnjeno z dišečo slivovko. Vonj po slivovki smo potem uživali vse do prestopa v letalo Lufthanse. To je odletelo iz Frankfurta ob enih pop. (evropski čas). Po lepi vožnji čez ocean smo nato pristali na letališču O’Hare ob pol štirih pop. (amerikanski čas). Po kratkem pregledu naše prtljage smo se poslovili od Gorenca Tonija in Pavline. Mi smo morali iti še v bližnje mesto Naperville, kjer sva imela pri nečaku Jimmyju shranjen naš avto. Z letališča nas je pripeljala njegova žena Sally. Čakal nas je tudi oče našega sopotnika Floridčana Martin st. P° kratkem razgovoru in okrepčilu smo v avtomobilu odpotovali proti Milwaukeeju in v dobrih dveh urah smo bili doma na Deveti cesti. ❖ Ko sva z ženo, ki je bila odlična sopotnica, premlevala posamezne dogodke in vtise z našega obiska v Sloveniji in Jugoslaviji, sva prišla do zaključka, da je bilo potovanje zelo poučno, zanimivo in polno lepih spominov na naravne lepot6 starega kraja. H koncu naj dodam še tri stvari: da starejš6 žene in matere nimajo več tako zgaranih in izčrpanih obrazov, kot so jih imele za časa Franca Jožefa in Cankar j eveg;1 življenja, da ljudje v staretf1 kraju veliko bolj spoštujejo zakone in policaje kot v Ameriki in vsi so me prepričevali, ua bo tudi v Ameriki v kratke111 zmagal socializem. Jaz pa s6111 bil (drugačnega mnenja in zaključujem potovanje takole: Spoštuj rojstno domovino tako, kot spoštuješ svojo mater " in ljubi svojo novo domovin0 tako, kot ljubiš svojo ženo. P0' vsod je lepo, a najlepše je . ma — mislim v Miwaukeeju-! Pozdravljeni! 1 ( - L. G. VESTI jat A« ■_ ov Zidali so brez malte Tako opisuje ljubljansko “Delo” 11. avgusta letos: “kratkotrajno veselje stanovalcev Draveljske gmajne”, kjer so v novih hišah nastale razpoke. Vso reč preiskuje posebna, komisija. Novo naselje na Draveljski gmajni je pokazalo široke razpoke v novih hišah, s katerih pročelij je padal omet in so stene propuiščale mokroto. Komisija je dognala, da je izolacija izredno pomanjkljiva in da so ponekod zidaki enostavno — brez malte. Podjetja so gradila malomarno in površno in preiskovalna komisija je postavila javno vprašanje: Kako je bilo mogoče, da je komisija, ki je nove hiše ob dograditvi pregledala, mogla vse te napake spregledati? Drage gobe Slovenci radi nabirajo, še rasi pa jedo gobe. Letos jih je na ljubljanskem trgu kar precej, toda “so dražje kot meso”, kot pravi ljubjansko Delo 11. avgusta 1976, Prenekateri so se zato podali na lastno pest v gozdove, da se oskrbi j o z gobami na samem mestu. To. je za tiste, ki gob ne poznajo dobro, precej tvegana zadeva, veliko gob namreč ni dobrih, nekatere so naravnost strupene. Sezonsko mrtvilo mesta Ljubljana ostaja na višku turistične sezone le tranzitno mesto, skozi.katerega brziio 'avtomobili domačih in tujih regi-, stracij, med katerimi se le redki OTTI-, rro Iz-T'O Tei rvrfl Orl vn Q _ menitosti mesta in njego trgovskega središča. )vega j V.-;-../ . ,.g Temu, da je predvsem 0,ii središče mesta zaprto za nilv ^ poslušajte v Clevelandu ^ opiliti Slovensko radijsko smi in melodije iz lepe je” vsak večer od none:- - ^ petka na postaji WXEN' ^ 106.5 MC, katero vodita T- AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 23, 197S Slovenci in siovenžčina Dne 20. vinotoka 1912 se je v dvorani hotela “Union” v Ljubljani vršil hrvaško-slovenski zbor; zbrali so se državni in deželni poslanci, ki so pripadali vseslovenski Ljudski stranki in hrvaški Stranki Prava. Bile so zastopane vse slovenske dežele (Kranjska, Štajerska, Koroška, Primorska in Istra), Hrvatje pa so prišli iz Banovine, iz Hrvaškega Primorja, iz Dalmacije ter Bosne in Hercegovine. Vseh zbranih je bilo skupno 74. Predsedoval je dr. Mile Starčevič, Vodja Stranke Prava, za podpredsednika pa je bil koroški slovenski poslanec Grafenauer. Ta “zbor” je nato sklenil soglasno in z velikanskim navdušenjem naslednjo “izjavo”: Izjavljamo, da tvorimo Hrvati in Slovenci eno narodno celoto. Vsled tega hočemo pristaši Stranke Prava in Vseslovenske Ljudske Stranke skupno delovati v duhu in pravcu programa Stranke Prava za jedinstvo, pravice in svobodni razvoj hr-vaško-slovensikega naroda v o-kviru habsburške monarhije. V svesti smo si, da so hrvaško-slovenske dežele odločilnega pomena za pozicijo monarhije kot velevlasti in kakor se zavedamo svojih dolžnosti napram monarhiji, tako odločno zahtevamo in pričakujemo, da se zave tudi monarhija svojih dolžnosti napram našemu narodu. (“Dom in svet” 1912, str. 421.) Ob taki idejni zmedi, popolnem nepoznanju slovenske zgodovine, tudi ob kritičnem času leta 1913, ni moglo biti drugače, kot da so ljubljanski kulturniki dvomili, če smo Slovenci sploh še narod. Tako kulturni odsek pri ljubljanskem narodnem svetu, čigar predsednik je bil Oton Župančič, na seji 16. nov. 1918 obravnava: “Kakšno obliko naj ima v prihodnosti pleme (sic!), ki se imenuje slovensko?” Že takrat so navajali ekonomske pomisleke proti slovenstvu. Izidor Cankar je proti ohranitvi slovenstva navajal, da so potrebni zanj učni zavodi, knjižnice, galerije in druge institucije, za kar da je treba imeti veliko sredstev. Geograf Anton Melik je “vedel”, da sociologija kaže, da bo to proces združevanja. Ivan Grafenauer pa, da bo do asimilacije prišlo, tudi če se branimo. Ob talki pameti tedanje slovenske “inteligence” je naravnost čudno, da ni prišlo do večjih katastrof in pretresov slovenstva. Rešili so pač slovensko zavest prav preprosti slovenski ljudje, fantje iz ‘Ormoža in Ljutomera’, ki so prišli Maistru v Maribor na pomoč in bili bi o-sVojil verjetno tudi slovensko Koroško, ko jim ne bi narodna vlada v Ljubljani metala polena pod noge (češ, da smo Slovenci majhni!). Po 1. 1918 se je bolj ali manj Propagiralo, da smo en narod, ne 1® s Hrvati, ampak tudi s Srbi. Romantične duše so videle v tem naravnost rešitev, “slovanstvo” je postalo sedaj “jugoslovanstvo”, četudi vsa naša zgodovina ne kaže- med temi narodi nikakega “brats tva”, nikakih Posebnih zvez. Slovanski narodi so si bili med seboj prav toliko sovražni kot z drugimi in vse “slovanstvo” ni drugega kot u-’netna tvorba, izmišljevanje, ki §a s pridom uporabljajo veliko-rUski, velikosrbski pa tudi češki M poljski krogi nasproti manj-sim narodnostim, vse do uzurpi-ranja njih jezika,in asimiliranja Vase. Pred vojsko je to ravnanje z Vso silo izbruhnilo v času šesto-lanuarske diktature. Vse časopisje ga je bilo polno, po drugi strani pa so izrabili tudi pritisk s strani Nemcev in Italijanov, da so prikazovali edino jugoslo-Vanstvo kot zavetišče za slovenji narod, ki da je v nevarnosti v katerem naj si kolikor toliko še reši svoj “slovanski” o-bfaz. Veliko naših akademikov doma in v svetu je še danes ta. kih misli. Toda drugo vprašanje je, če je zato treba vso zgodovinsko in narodno ter kulturno samobitnost slovenskega naroda potvoriti v neko megleno in “bratsko” jugoslovanstvo, ki pravzaprav nikoli ni obstajalo. Potvorbe, da slovenski narod v zgodovini ni bil svoboden, da je bil suženjski in še kaj, pa se niso ustavile le pri tem. Nace. n j ali so vedno tudi slovenski jezik. Slovenski jezik je pravzaprav najbolj živ znak slovenske samostojnosti, odkar se narodi oblikujejo po jezikovni pripad. nosti in ne več po zgodovinskem pravu, to je od preteklega stoletja dalje. Vsled tega so pri poskusih, da bi slovenski narod pojugo-slovanili, načeli tudi slovenščino. Uspelo' seveda ni, toda ostala je kljub temu pomembna škoda. Predvsem v naziranju o samostojnosti ali nesamostojnosti slovenščine in s tem seveda slovenske narodnosti. Se letos je ljubljanski zgodovinar Bogo Grafenauer, ko je zavračal ko-roško-nemške proslave “tisočletnice” Koroške, češ da je Koroška starejša, samo da je bila prej slovenska kneževina (politično pravno je bila tudi potem), dosledno uporabljali izraze kot “slovanska naselitev v Vzhodnih Alpah”, “slovanski karantanski knezi”, “slovanski izvor obreda (ustoličevanja)”. Zakaj ne slovenski? Kdaj smo se pa potem Slovenci začeli razlikovati od drugih “Slovanov” tja nekam do Urala? In če mogoče že jezik ne bi bil tako izdelan, da bi bili že kar Slovenci, smo vendar imeli svojo državo Karantanijo, kar je več kot zadosti za narodno istovetnost? Ker v nasprotnem primeru bi zaradi tako podobnega jezika, kot sta na primer hrvaščina in srbščina, danes morali odrekati obema narodoma njuno samobitnost in morali pisati o “Srbohrvatih”? Iz omenjenega torej jasno vidimo, da podajanje zgodovinopisja ni svobodno, ampak je politično pogojeno. V Ljubljani danes velja, da je nekdo, ki hoče poudarjati slovenstvo, že kar ‘nacionalist”. V “internaciona-lističnem” sistemu pa ima lahko to nepredvidene posledice: vedno se najdejo razni podrepniki, ki prežijo na dobro plačana mesta na področju znanosti, javne uprave itd. Zato se potrudijo, da “nacionalista” spodnesejo in eden ali drugi zasede njegovo mesto. Zato je seveda boljše biti previden” in se zadovoljiti z o-znakami, ki Nemcem povedo, kar jim gre, ne bi pa niti v mislih mogle zmotiti “bratstva in jedinstva”. Kaj je potem resnica, ni več toliko važno. Narodni “pravici” je zadoščeno. Histerija za čiščenje slovenščine se je začela najprej v drugi polovici prejšnjega stoletja, v času hudega nemškega pritiska. Vse slovensko besedje, ki je bilo podobno nemškemu in ga v drugih slovanskih jezikih ni bilo, so začeli preganjati, češ da smo ga “ubogi” Slovenci prevzeli od visoko “kulturnih” Nemcev. Da bi bil slovenski narod v svoji zgodnji zgodovini lahko tudi enako ali celo bolj kulturen od tedanjih Bavarcev (danes Nemcev), so v svoji stra-hoponižnosti niso upali niti pomisliti. Zato so divje preganjali prastare besede, ki so v vseh evropskih jezikih kot znak stare živinoreje ali poljedelstva in domače kulture: npr. “stala” (nemško Stali), “taca” (nemško Tatze), “južina” (nemško Jau-se) itd. Daši hi si bilo težko predstavljati, da Slovenci niso poznali štale, dokler niso prišli v stik z Bavarci, niso poznali navadne živalske tace in ne ju-žine. Za slednjo pravijo danes sami Nemci, da so jo prevzeli iz slovenščine. Prevzeli so seveda še mnogo drugega, saj Bavarci niso poznali okoli 1. 1000 današ- nje nemške vzvišenosti, ko so se v vzhodnih Alpah srečali s Slovenci. Od njih so prevzeli mno- ge navade, imena in drugo, tako j poškodovati), scoglia -da so današnji Avstrijci skoraj scaglia — skala, vertina chiar — kinčati, suota (slecita) — suhota, pustoto — pusti svet, strupiar — strupati (skrhati, školj, vrti- pol-Slovenci. Ker je takšno čiščenje mejilo' že na neumnost, se je moralo seveda ustaviti. Saj bi lahko z isto “logiko” trdili, da smo Slovenci tudi besede “mati” (nemško Mutter) ali “brat” (nemško Bruder) ali “sestra” (nemško Schwester) itd. “prevzeli” od Nemcev, kar bi pomenilo , da poprej nismo poznali mater, ne bratov ne sestre (?). Naši “čistilci’ zato tudi niso preganjali naprej drugih izrazov, npr. “svinja”, ki bi po njih pameti lahko tudi prišla od nemškega Schwein ali pa “hiša”, za katero pa spet trdijo, da je od nemškega Haus. Z istim siromašnostnim pojmovanjem so naši jezičniki zavzeli tudi odnos do italijanščine: naš “manjkati” naj bi bil od italijanskega “mancare”; potem lahko tako tudi “odpreti” (italijansko: aprire), “dom” (italijapsko: duomo — stolnica) itd. Toda slovenščina je zelo starinski jezik, kar kaže njena slovnica: dvojina, dovršni in nedovršni glagoli, pred- in pripone ter končnice; ohranila je torej vse natančnosti in posebnosti, ki so jih drugi jeziki že izgubili, npr. dvojino. Zato kaže seveda na starinskosti, med drugim na prastare besede, ki jih je latinščina povzela iz venet-ščine in drugih jezikov in nc narobe: da jih je slovenščina do-oila iz latinščine ali celo novejše italjanščine. Med takimi besedami bi bile one v severnoitalijanskih narečjih, beneščini in mantovanščini, kjer so nekoč domovali še stari Veneti, ki so govorili slovenskemu podoben jezik, npr.: cavallo — kobila, zocco — čok (hlod), tassa — ta-sa (skladovnica), voglia — volja, polizza — polica (majhen list, majhna pola), baita — bajta, muohiaohia — mužača (dekle, godno za možitev), gruzzo — gruča, grča (kup), grintoso grintav, crepar — krepati (crkniti), cefar — cepiti, celeu-te (od celiti) — zdravnik, chin- na (luknja) itd. Slovenščina je torej prastar jezik, ki je izredno dragocen. Zato je naravnost kulturno nasilje nad njim, če ga po sili “slovanimo”, ne da bi sploh vedeli, če smo vse te slovanske t.j. ruske, češke, srbske in besede sploh kdaj govorili, če smo sploh kdaj bili “stari” Slo vani? Kulturno nasilje pomeni, če iz kakršnih koli razlogov zamenjujemo domače besede kot rod” z ruskim “pokolenje” ali slovenski “pristan” in “pristani, šče” s hrvaško “luka” ali “dejavnik” s “činitelj” ali “uresničiti” s “ostvariti”, ali “očitati” in “opočitati” s “predbacivati” ali “razglasiti” s “proglasiti” in vso drugo “bratsko robo”. Slovenci smo samostojen narod, s samostojno zgodovino in jezikom in kot taki tudi danes sposobni samostojnega življenja. Zakaj naj bi se danes topili, asimilirali in bratili, če smo že od pomnenja vedno Slovenci. Če se naša “inteligenca” le-tega boj slabo zaveda, pa naj se ga zato bolj naš vsakdanji človek! S.R. KOLEDAR društvenih prireditev Kurdski voditelj Barzani išče podporo ZDA WASHINGTON, D.C. — Gen. Mustafa B ar z a n i, dolgoletni vodnik Kurdov v Iraku, se že par tednov mudi v ZDA in išče pomoč za svoje rojake v Iraku, kjer jih oblasti na vse mogoče načine zatirajo in stiskajo. ZDA so podpirale skupno z Iranom Kurde v njihovem boju z vlado v Iraku, dokler ni lansko pomlad Iran sklenil z Irakom sporazuma in ukinil Kurdom podporo. Precej jih je tedaj zbežalo iz Iraka v Iran, tisti, ki so verjeli iraškim obljubam in ostali, pa so sedaj začeli nov upor, ko je njihov položaj, postal, kot trdi Barzani, nevzdržen. Gen. Mustafa Barzani je prišel v ZDA na zdravljenje v Mayo kliniko v Rochestru, Minn. AVGUST SEPTEMBER druge 5 _ Drugtvo S.P.B. Cleveland priredi romanje v Frank, O. 19. — Vinska trgatev na Slov. pristavi — prireja odbor Slov. pristave. 19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi vsakoletno nedeljsko kosilo v farnem avditoriju. 25. — Plesna skupina Kres priredi svoj plesni nastop v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 25. — Sestanek nekdanjih šolarjev S.L.S. razredov v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. OKTOBER 2. — Pevski zbor Glasbena matica priredi jesenski koncert ob 7. zvečer v Slovenskem narodnem domu na 6409 St. Clair Avenue. 3. — Pevski zbor Korotan praznuje 25-letnico obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju z banketom ip plesom. Igrajo Veseli Slovenci. 3. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis. priredi vinsko trgatev v parku. Kosilo, zabava, ples, Ob vsakem vremenu! i................................. ZA OHLADITEV — Znana igralka Ava Gardner se hladi tekom odmora pri snemanju filma ‘'The Sentinel” zj Brookly-nu. 9. — Društvo S.P.B. Cleveland priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida. 9. — Slovenski narodni dom, 6409 St. Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”. 10. — Slavnostni banket ob 70- letnici fare Marije Vnebovzete v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 5. popoldne. 16. — Klub slovenskih upokojencev za nevburško okrožje pripravi večerjo in ples v SND na E. 80 St. 16. —TABOR DSPB priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 17. — Občni zbor Slovenske pristave. 17. — Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do dveh popoldne. 24. — Klub Ljubljana priredi večerjo s plesom v SDD na Recher Avenue. 30. — Slovenski narodni dom na 80. cesti priredi Halloween ples. 30. — Pevski zbor Korotan priredi koncert v dvorani slovenske cerkve v New Toronto, Kanada. Začetek ob osmih zvečer. NOVEMBER 6. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. 13. — Belokranjski klub priredi Martinovanje v SND na St Clair A ve. Igrajo Veseli Slovenci. 21. — Ženski pevski zbor “Dawn” SŽZ priredi vsakoletni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue v Euclidu. 21. — Fara Marije Vnebovzete, Holmes Avenue, priredi “Zah valni festival”. 21. — Slovenski narodni dom na 80. cesti priredi Jesenski bazar. 26. — Slovenski narodni dom na 80. cesti priredi ples ob Zahvalnem dnevu. DECEMBER 5. — Pevski zbor “Slovan” priredi koncert ob 40-letnici obstoja zbora v Slovenskem društvenem dčmu na Recher Avenue. 31. — Slovenski narodni dom na 80. cesti priredi Silvestrov večer s plesom. 1977 JANUAR 22. — Upravni odbor Slovenske pristave priredi “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. FEBRUAR 5. — Štajerski klub priredi predpustno veselico v avditoriju pri Sv. Vidu. Ves dobiček je zopet namenjen bolnim slovenskim rojakom. 11.-13. — Smučarski izlet Slovenskega športnega kluba v Blue Mountain, Ontario. NOVEMBER 5. — Štajerski klub priredi Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. Osebni dohodki so v juliju porastli za 1% WASHINGTON, D.C. - Pretekli mesec so osebni dohodki v naši deželi porastli za 1%, največ od lanskega avgusta. Dosegli so letno povprečno raven 1,384 trilijona dolarjev. Prijafers Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE MALI OGLASI Sobo išče Slovenka išče 1 veliko sobo s kuhinjo in kopalnico, oboje v pritličju, v bližini E. 185 St. Ponudbe na tel. tel. 881-9296. (22,27 avg) NEVAREN POLOŽAJ — na zgornji sliki zgleda še nevarnejši na spodnji ob polni svetlobi. Oskrbnik Marriott’s Great America dopolnjuje podobe živali v izredni velikosti, narejene iz grmov v Santa Clara, Kalif., zabavnem parku. Ženini in neveste! Naša slovenska linijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. .^>r Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 8117 St. Ciair Avenue 1-G82& Ranč Blizu Route 91 je naprodaj 4 leta star z aluminijem opažen ranč, 3 spalnice, IV2 kopalnice, klet, 2% garaže. Ta dom je v krasnem stanju za vselitev. Več posebnosti. Kličite zdaj! Ranč v Euciidu Ob E. 250 St., samo 3 leta star, 3 spalnice, jedilnica, kuhinja z ugrajeno opremo, 2 kopalnici, razvedrilnica, 2(4 garaži. Morate videti, da boste cenili UPSON REALTY UMLA 439 E. 260 St. RE 1-1070 odprto od 9. do 9. ________________________G28) For Rent 4 rooms with bath down, for rent. Call after 6 391-9266 -G26) EXCEPTIONAL EUCLID HOME for sale, 4 bedrooms, newly remodeled kitchen and bathroom. Custom drapes, carpeting, central air conditioning. St. Christine parish. Mid 50’s. Call for appointment. 531-4627! (126) Zidan bungalov Na E. 185 St., 2 spalnici, prijetna družinska soba, velika kuhinja, blizu avtobusa. GEORGE KNAUS REALTOR 481-9300 819 E. 185 St. (125) DORCHESTER DRIVE off Neff Rd. close to Our Lady of Perpetual Help church, overlooking the lake, beautiful three bedroom brick, large kitchen, family room, owner must sell. ANDREW KNAUS REALTY 486-2030 (126) In Euclid Large Single or can be used for 0 family. Large 2 car garage. Immediate occupancy. Low 30’s. C-P-M REALTY, INC. 944-3232 (x-aug.) Help Wanted Female CLEANING LADY One day a week. Own transportation. For Beechwood area. t Call 464-0812. $ (127) Help Wanted Male Newspaper Pressman Letterpress. Part time, or time. Call Jim st 361-4088. full domotoa, August % im Kakor bi jih bil priklical, da bližajo mračni dnevi in kratek neutegoma odveselajo v goste k vihar. Potresala se bodo kolišča vzhodnjakom, so vsi trije hkrati in trepetali bodo njih naselniki. prihiteli k Ostrorogemu njegovi Marsikaj se bo podrlo in polo-sinovi Volk, Medved in Srnjak, mio. Pa ti, Ostrorogi Jelen, se Bili so lepo opremljeni. Skoraj 'nikar ne boj. Poglej, kako naglo kakor oče sam. Le njih ogrlice j se bliža jasnina in nov dan od so daleč zaostajale za Jelenovo Dolge doline sem, od kosti bele-in nihče ni premogel nefritove'ga bobra.” Ovca je dvignila sta- sekire. Okrog ledij so jim vi- rostno shujšane roke in razprla šele volčje prepasnice. Na hrbtih koščene prste, kakor bi hotela pa so jih vihrali risji kožuhi. V j doseči sonce, izpod katerega so lase zataknjena orlovska peresa ;Se pravkar odmaknili zadnji jim je krivil veter, ki se je zale-tal v kolišče. “Sedaj ne moremo oditi,” je opomnil Vztrajni. “Vidim.” Slepeč blisk je presekal nebo in trd grom je zadrdral prek Velikega jezeira in grozeče utihnil v daljnih temnih goščavah. Koj oblaki. Jasna svetloba je oblila kolišča Ostrorogovcev, Raz jezero se je hitro umikala senca. lena. Pa je Volk pogledal brata pripravljeni drevak. Vesla so se Medveda in Srnjaka. Koj sta ga .potopila v skaljeno jezero in razumela. Poprijeli so in obe- drevak je oddrsel po vodni glasili nazaj nad vhod znafnenje dini proti narasli Reki. ' očetove moči in veljave. Kar do-> Z neba je sijalo soparično po-volj so imeli opraviti. 'poldansko sonce. Odbijalo se je Ostrorogemu Jelenu se je raz-‘v že povsem, umirjenem jezeru, jasnil obraz: . da je kar vid jemalo. “Gremo.” Ostrorogovci so že zdaleč opa- “Gremo!” : žili, da se ladja Argo ne pozibava Sinovi so naglo odšli po po- več v vodi. Več kakor polovico ševnini navzdol k vodi. Odbrali so najlepši drevak, izplali vodo, prijeli za vesla in čakali očeta. Ostrorogemu pa je Zorna Kalina prinesla in ogrnila dolg plašč iz mehkih,' rdečkastorjavih ra-karjevih kožič. Ovratnik pa je bil sešit iz snežnobelih kepnov, od katerih so viseli na koncu črno čopasti repki. Spredaj mu ga je s koščeno zaponko spela Jezerna Roža. Jelen se je vzravnal. Kar nič manj drage opreme ni nosil ka- za njim je prihrul od Brda sem Podrhtevajoča vodna gladina se kor pa Jazon. Naj le vidi tujec je zlato zalesketala. Nobena pla- 'njegovo moč in oblast. Ostrorogi njava zoreče pšenice se ne more se je še ozri proti Reki. Ladja Ivzhodnjakov se mu je zdela več-Kakor bi ne videl ne jasnega ja in višja kakor pa pred nevih-sonca in ne blestečega jezera, je to. Ah! Tako zelo pa Medeja ne bučeč vihar. Nekaj ptičev, večjih in manj,ših, ki se niso ob pravem času zatekli v zavetja, je podil pred sabo. Zaman so se skušal upkrati z napornimi zamahi peni tnic. Z odtrganim zelenim list jem vred jih je nesel silni piš trdo ve kam. Kolišče pod Rožnim, hribom se je zamajalo in je zastokalo in zaškripajo. Raz shrambo za posušene jcdbe je odtrgalo streho s slemenom vred in jo čofotnilo v jezero. Hkrati je od strani prineslo cele curke dežja. Ostmrogi in sinovi so se naglo umaknili v kočo. Vhoda vanjo niso zaigrnili, da so mogli gledati nazaj na visoko vzvalovljeno jezero. Drevake spodaj ob pristaj-nem mostu je vihar premetaval kakor lešnikove lupine. Troje se jih je odtrgalo in so z valovi vred naglo zginili proti daljni trdim na jutranji strani. Kar gotovo se razbijejo in jih ne bo vredno hoditi iskat. Nekaj drevakov se je potopilo. Le rilci so moleli iz vode in viseli na vrveh, kakor težke, na trnek ujete ribe. Vihar je divjal kakor raztogo-tena orjaška zmija, o katerih je vedela povedati Bela Ovca, da so živele v prastarih časih, pa so uničile same sebe in ni ostalo od njih nič drugega razen tu pa tam kakšen zob in na 'pol sprhnela kost. Vihar' je uklanjal goščave kakor majavo ločje in lomil naj debelejša drevesa kakor krhko trstje. Kolišča v Velikem jezeru so se potresala in trepetala v strahu in grozi. Še dobro, da se ni usula toča, ki bi uničila setev in prinesla stradež in gorje. Iz temnih oblakov, ki so nizko in naglo drveli prek Velikega jezera, so se razlegali kriki, kakor bi ugreznjenci ; gonili nevidno | š divjad. 111 Jooo — jooo — joj! Prejoj! Hrrsk. ’ Slemene velike koče Ostroro-gega Jelena se e hudo zamajalo. ( Na mostišče pa je treščilo rogo-i vje orjaškega jelena. Z njimi vred je padlo na tla tudi la sto-: vičje gnezdo. Oprto je bilo na j lobanjo. Vseh pet še golih mla- j dičev se je ubilo. Joj, prejoj! Grmenje se je oddaljilo in | ploha se je nehala zlij ati. Nad , hribi proti večerni strani se je , prikazal jasen pas neba, ki se je j čedalje bolj širil in se skoraj razpotegnil čez vse obzorje. Ostrorogi in sinovi so stopili ven na mostišče. Koj so ugotovili, da sta se od rogovja orjaškega jelena odlomila desni nadočnik in leva krona. “Slabo znamenje,” je spregovoril Ostrorogi. “Če ni začarala Medeja?” “Ah, kaj!” “Nevihta je nevihta.” “Nekaj pa le pomeni.” “Seveda pomeni.” Med vhodom se je oglasila Bela Ovca. Njen obraz ni bil kar nič potrt. Prej vesel kakor zaskrbljen: | “Pomeni, da se Velikemu jezeru: Ostrorogi molče stal poleg polo- zna čarati. mljenega rogovja orjaškega je- Ponosno je stopil Ostrorogi v prednjega konca je bilo na suhem. Že so se razveselili, da jo je raztreščil vihar. Pa so kaj kmalu sprevideli, da se motijo. Težka ladja je bila opasana z močnimi vrvmi. Vzhodnjaki so pa na Medejine vzklike in plosk z rokami vsi hkrati sunkoma potegovali svojo Argo še bolj na breg. Hooo hoj! Plosk — Hooo hop! Plosk — Hooo hop! Plosk! “Kar je res, je pa res. Močni in dobri brodarji so črnolasci.” Sinovi so prikimali očetu Ostrorogemu Jelenu. Potem so molče veslali naprej proti izlivu Reke. Mudilo se jim kar nič ni. So rajši zdaleč opazovali, kako polagajo vzhodnaki pod ladjo okroglice in jo potegujejo na PRIJAZEN POZDRAV — Deljiv, v Miami morskem akvariju se je pognal iz vode v pozdrav obiskovalcu Petru Lorencu, predsedniku poslanske zbornice v Bonnu, ki je prišel na obisk v ZDA v zvezi z obhajanjem 200-letnice njihovega nastanka. h vsakovrdna tiskarska dela /*e priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. Najlepaa izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE suho. Ostrorogi je odkimal z glavo: “Lej, lej, lej! Kdo bi si bil mislil. Kakor da bi čarali.” Podobno pošasti, ki so živele v vodah v davno preteklih časih, je zlezla Argo vsa na trdino. črnolasi bojevniki so jo okrog in okrog podložili s težkimi skalami, katere je ponajveč donašal orjaški Herakles. Drugi so odvezovali vrvi in jih zvijali nazaj v klobke. Napor in sonce sta jim zalijala obraze z znojem, ki so si ga otirali z golimi laktmi. Telephone: 944-8436 Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših biš! Preglejte vaše domove in pokličite nas ga brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas m papiranje NOVICE- z mla NOVICE- ki jih poireNefe NOVICE- ki jih dobile le sveže NOVICE- popolnoma nepristranske DREAMY — What little girls’ i dreams are made of ... an all-; over crochet cotton lace dress j that’s perfect for the Cinder-1 ella hall. Chosen for 1976 Maid of Cotton Victoria Laughlin, it I features a scoop neckline J darted bodice, and unpressed i pleats in the full skirt. Puff} sleeves complete the Richilene design. NOVICE- kolikor Rsepče originate® NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan pršela v Mia Ameriška Domovina Povejte lo sosedo, ki še ni nsratea «šo MLADI Mladi — naraščaj — so bistvenega \ pomena za sedanjost in bodoč, nost ameriškega jarmar-stva. Zgoraj na levi vidimo 6 let staro Helde Evans iz Jamestowna, Ohio, ko objema na državnem velesejmu lani nagrajeno ovco. Na desni zgoraj čisti Jean Schnelle v Lockwoodu, Mo., kolo sejalnika, ko istočasno drži svojega pol leta starega sinka Dwighta. Na desni spodaj pregleduje rančar Walter McKellar pravkar rojenega teleta na svojem ranču v Senato-biji, Miss. Posnetki so iz zbirke “The Face of Rural A. merica3’.