Lato LXV p1"8""«T V Ljubljani, v nedeljo, dne 11. julija 1937 Stev. 155 a Cena 2 Din Naročnina mesečno ^^ ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^ računi Ljob- 25 za ^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^ ljana št. stvo — ne- ^^^^^ ^^M ^^^m p ^^^^ # 10.349 za ^^m ^^m ^ ^^m m ^^m^^m inozemstvo 120Din ^^M ^^M M v JELkU^F «JHBMH^P ^^^^^^^^ Uprava:Kopitar- Kopitarjevi ul. 6/111 jeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Berlin zopet grozi Dunaju Hitler zahteva 4 narodnosocialistične ministre v Avstriji Sicer: obnova hitlerjevskega terorja Velik čas Naš nepozabni nadškof dr. Jeglič je tik pred smrtjo govoril množici slovenskih fantov in mož o velikem času. On, ki jc bil prav do zadnjega duševno svež, razgledan in ves mlad, ki je v svojem dolgem in razgibanem voditelj-skem življenju preživel mnogo obdobja v rasti svojega naroda, nam je kot svojo oporoko zapustil zrel sad svoje molitve, razmišljanja in spoznanja, da je slovenski narod sredi velikega časa, ki od nas vseh zahteva tudi izredno velikih nalog. Zato je čas, da prepašemo svoja ledja in se napijemo volje in poguma ob velikem zgledu pokojnega Jegliča, ki jc omahnil »redi borbe, sredi visokega dneva svojega življenja, ki ni poznalo nc večera ne zatona, — in gremo na delo, da izpolnimo sveto izročilo. Naš pokojni narodni voditelj nadškof dr. 'Jeglič je velično našega časa prvenstveno zrl v povsem izrazitih svetovnonazornih frontah, ki se oblikujejo v naši dobi. »Satan ima že svojo fronto,« tako je govoril. Res, točneje bi sil, ki so danes na delu proti Bogu in krščanstvu ne mogel nihče označiti. V tem besnem sovraštvu proti vsemu, kar spominja na vero in Boga; v gigantski energiji, ki ne štedi ne moči, ne denarja in ne časa, kadar gre za to, da se ljudi odvrne od Boga; v prevejeni iznajdljivosti in rafiniraui taktiki, s katero sovražnik zasleduje Cerkev, — je v resnici nekaj diaboličnega, satanskega, nekaj, kar presega mero človeškega sovraštva in volje do uničenja. Satanova fronta je bolj in bolj prepojena s sovražnim duhom, niti križev, znamenj našega odrešenja, ki stoje ob naših potih in na naših gričih, več ne prenese. Vidi se, da gre. v svojem besu na totalnost, da pripravlja popoln odpad. Gorje ljudstvu, ki bi se dalo ustrahovati. Gorje nam, če ne bi totalna brezbožniška ofenziva izzvala v nas prav take totalne protiofen-zivc na celi črti za zmago kraljestva božjega na zemljil Gotovo ne po naši volji, smo potegnjeni v neizprosen boj, v katerem za ne-vtralce in glcdalce ni več prostora. Satanova fronta je strnjena, pogumna in ne prikriva svojih ciljev. Boga hoče likvidirati v človeških srcih in zbrisati sleherno sled, ki naj bi človeka na Stvarnika spominjala. Njen bog je gmota, materija, njeni zavezniki v zlo nagnjena človeška narava, ki težko doume, kar je najt; naravnega, duhovnega; potem pa denar, ki vzdržuje pisano in govorjeno besedo ter oblasti zemlje, ki delajo proti Bogu. Proti tej fronti sc bo uspešno borila le tista bojna vrsta, ki bo prežeta celotnega krščanskega duha, ki bo tako trdno verovala v zmago svoje ideje, kakor je veroval rajni Jeglič. Brez tega neomajnega zaupanja v končni uspeh ni mogoča nobena zmaga, kaj šele zmaga v tako težkem svetovnem nazornem boju. Otrokom luči je obljubljena končna zmaga: »Ne bojte se, jaz, ki sem svet premagal, ostanem z vami do konca dni.« Toda njih dela morajo rasti v resnici iz pravega Kristusovega duha, ki mu je božje kraljestvo res prvi namen, in ne le pretveza za druge cilje. S klicem: Povsod Boga' je končal nadškof jeglič svoj znameniti nagovor. Naj se spremeni v geslo in zahtevo slovenskega katoliškega ljudstva! S pravim duhom prepojeni smo dolžni poiskati tudi primernega orožja za gigantski boj, ki nam je usiljen. Pravo orožje in prava sredstva, to je drugo najvažnejše v tem boju, da ne bomo kakor nekdo, ki v prazno po zraku maha. Naša sodobna zapadno krščanska kultura ima svoje početke v Evropi v zgodnjem srednjem veku, stara je več kot 1000 let. Umljivo je, da je ne moremo z. istimi sredstvi propagirati in braniti kot pred stoletji, kajti med tem se je svet že docela spremenil. Tisti, ki jo hočejo uničiti, so strnjeni v fronto, to se pravi, organizirani so v množice. Množični, masovni pokreti so znak našega materialističnega časa, v katerem le velike ljudske mase nekaj pomenjajo. S tem pa je tudi nam nakazan način dela in boja. Ako se zlo organizira, se morajo tudi tisti, ki hočejo zlo pobijati. Poedinec le malo šteje. Nasprotnik ve, da bo lahko opravil s poedinci, ne pa s krepko, zavedno organizirano množico. Zato vedno in povsod najprej vdari po organizacijah zavednega katoliškega ljudstva in ga ničesar bolj ne boli, kakor da mora gledati, da jih njegova zahrbtna zvijačnost ni strla, ampak da prenovljene in pomlajene vstajajo k novemu življenju. Nadškof Jeglič je zaklieal: Možje in fantje, vi ste fronta proti satanovi fronti! To je isto kot: stojte trdno organizirani v katoliških organizacijah. Veliki Jeglič je vse svoje življenje pripravljal ta čas. Snoval je katoliške verske organizacije, dajal pobudo za prosvetna in stanovska društva, zavedajoč se, da bo le krepko organiziran narod mogel v silnih časovnih tokih trdno obstati. Zato v smislu Jegličeve oporoke brez odlašanja na delo za katoliške organizacije! Posebna skrb naj nam bo katoliška prosveta in katoliška mladina. Nasprotnik naše vere in kulture ne bo nič opravil, ne bo mogel sejati svoje ljulike, ako bodo krščanski ljudje strumno organizirani. Seveda ne smejo biti naše organizacije le na papirju, material za paradne statistične podatke, temveč živi, delovni organizmi katoliškega občestva. Mogočna mreža katoliških organizacij po mestih in v podeželju bo tudi neusahljiv vir bodrega javnega mnenja, ki ga nasprotnik ne s tiskom ne z lažno agitacijo ne bo mogel potvoriti. Organizacija, da je kaj vredna, predpostavlja disciplino, disciplina pa avtoriteto. Priznajmo, da jc v nas mnogo one slovanske za-meglenosti in razpuščenosti, ki vidi največjo odliko v tem, da nikogar ne priznava, nikogar lie posluša, vse skritizira in smatra le sebe za edino razodetje resnicc. Vemo, da je koncc svetovne vojne in preurednotenje neštetih vrednot na prelomu časa povzročilo akutno krizo avtoritete, ki je bila posebno značilna za prvo povojno gencracijo. Toda tista doba se je že odmaknila. novejši rod zopet čisto pravilno z večjim poudarkom zahteva avtoriteto in se pod-roja vodstvu. Krščanstvo je visoko dvignilo osebnost in je nc zatira kakor tudi ne osebnega mnenja. Odprto nam je široko polje za iskanje in poglabljanje resnice. Toda v onih bistvenih stvareh, ki označujejo krščansko ob- Dunaj, 10. julija. Že več dni sem se v okolici zunanjega ministrstva ponavlja vest, da je nemški državni kancler — nevoljen, ker »nacifikacija« (prekvašenje ». narodnim socializmom) Avstrije prepočasi napreduje — sklenil opustiti potrpežljivo čakanje in napram Avstriji nastopiti v boij odločni o bi i k i. V Berlinu se je zbrala posebna komisija, ki ima na zunaj nalogo, da uredi vse sporne točke, ki so v zadnjem času začele motiti razmerje med obema državama, toda ta odbor ima baje popolnoma drugo nalogo. Njegova dolžnost je, da pove, če se še splača čakati na uspeh »mirne nacifikacije«, ali če je treba 6eči po odločnih ukrepih. Nemški državni kancler je na osnovi informacij, ki mu jih je ta odbor priskrbel, med drugim tudi to, da se Avstrija čedalje bolj odmiknje in prehaja v naročje Anglije in Francije, ki jo zopet potiskata v zvezo s Češkoslovaško, sklenit, da poskusi i grožnjami. Svojemu veleposlaniku na Dunaju baronu von P a p e n u je naročil, tako govore poučeni krogi na Dunaju, naj stavi avstrijskemu zveznemu kanclerju u 11 i m a t i v n o zahtevo, da naj v najkrajšem času vzame v svojo vlado 4 pristaše avstrijskega narodnega socializma. Nadalje naj zahteva od Schuschnigga, naj nemudoma prizna generala Franca kot zakonitega poglavarja Gospodarski odnošaji med nami in Italijo Sklepi stalnega odbora v Rima Rim, 10. julija. Stalni gospodarski italijansko-jugoslovanski odbor je v teku tega tedna končal svoje delo z več važnimi skupnimi sklepi. Ta odbor, ki je bil v načelu določen v sporazumu, ki sta ga sklenila Stojadinovič in Ciano 25. marca v Belgradu, in sicer v čl. 4, se bo shajal najmanj enkrat na leto, in sicer enkrat v Rimu, drugikrat v Belgradu. Nedavno se je bil zbral v Rimu in je svoje delo za letos že dokončal, ker so bile vse podrobnosti že prej točno izdelane. Sklepi, ki so se podpisali 9, t. m., se tičejo 4 točk. Prva točka se tiče zgolj načelnih smernic, po katerih se bo pakt med Italijo in Jugoslavijo od 25. marca tega leta v obojestransko korist praktično izvajal. Druga točka se tiče razširjenja gospodarskega prometa med Italijo in Jugosla- t \ " A naj bo pri Tvojem otroku tudi szgdnji! SARGOV KAL0D0NT PROTI ZOBNEMU KAMNU Zemunska vremenska napoved: Večja poobla-čitev, posebno v severni polovici. Od časa do časa plohe, možne so krajevne nevihte. Toplota bo še padla. Zagrebška vremenska napoved: Nestanovitno vreme, pričakovati naglih motitev lepega vremena. Dunajska vremenska napoved: Zelo hladno in viharno. čestvo, je potreba, da smo vsi strnjeni in edini. Če pomislimo na železno disciplino, ki preveva protikrščanski tabor in na silno udarno moč, ki iz tega izhajo, bi bili res smešni, ko bi si od nas sleherni hotel delati svojo gaz in bi se vsak hotel ravnati le po svoji glavi. Necdinost katoličanov je /e mnugokje pomagala njihovim nasprotnikom do zmage. Le priznajmo, da sc moramo katoliški Slovenci za največji del svojih kulturnih, gospodarskih in jx>litičnih uspehov v preteklosti zahvaliti predvsem svoji organizirani discipliniranosti, smotreni volji in enotnemu vodstvu. Tako naj bi bilo tudi v bodoče. Ob grobu umrlcfta Jegliča se jc zbral ves narod. Celo nasprotniki so morali priznati njegovo veličino. Toda marsikdo se jc ravno ob tej priliki spomnil, koliko je moral Jeglič radi zvestobe do svojega roditeljskega po«!»nstv« pretrpeti. Malokateri Slovenec je za živih dni liil toliko zasramovan in blaten, tolikokrat okle-vetan kakor škof Jeglič. On je iz lastne izkušnje mogel govoriti, da je na svetu veliko hudobije. Španije, kar sta avstrijski zaveznici Nemčija in Italija že zdavnaj storili. Ako bi se avstrijski kancler obotavljal in teh želja ne izpolnil, potem bi bila nemška vlada prisiljena izjaviti, »da bo pustila avstrijskim narodnim socialistom (ki zahajajo po pobude vedno samo v Berlin) popolno svobodo, aa manifestirajo za svoje ideale, kakor hočejo in se za dosego svojih ciljev bore z vsemi — tudi nasilnimi — sredstvi, kot se je to dogajalo pred avstro-nem-škim sporazumom z dne 11. julija 1936.« Avstrijska vlada, ki se zares trdno opira na Anglijo, seveda teh groženj ne bo vzela na znanje. S svojo armado, ki je ojačena z miličniki, ki so itak popolnoma pod vodstvom redne vojske, se čuti dovolj močno, da se ubrani vsakega nemškega pritiska od zunaj in vsakega notranjega pritiska od strani zakrinkanih narodnih socialistov. Vedno bolj potrebno pa postaja, da ho morala po nekaterih avstrijskih deželah izvesti radikalno čiščenje, da se znebi hitlerjevskih ognjišč, ki so ponekod, kot na primer na Koroškem, zastrupila vs« javno državno in deželno upravo ter se na vodilnih mestih ugnezdila tudi v domovinski fronti. Ing. Sch. Dunaj, 10. julija. AA. (DNB) Za obletnico sklenitve fiogodbe med Nemčijo in Avstrijo prinašajo dunajski Iieti članek zveznega ministra, dr. vijo in medsebojnih ugodnosti, uslug in protiuslug. Ta točka vsebuje najvažnejše sklepe in nudi možnost največjega razvoja trgovine med Jugoslavijo in Italijo z ozirom na to, da obe državi neposredno mejita druga na drugo in se po naravi gospodarsko dopolnjujeta. Med drugim se v tej točki seveda ni pozabilo prilagoditi italo-jugoslovanske trgovinske odnošaje onim z Avstrijo in Ogrsko. Tretja točka se tiče vseh metod, ki naj dosežejo izboljšanje sistema medsebojnih plačil, oziroma kliringa in deviz, tako da bi se v tem oziru trgovina razvijala čim bolj gladko. Četrta točka vsebuje sklepe, ki bodo likvidirali vra ona vprašanja tehničnega značaja, ki so ovirala in zadrževala svobodni in kar najširši razvoj gospodarskih odnošajev med obema državama. Kar se tiče izboljšanja in ureditve jadranskih tarifov, se bodo rešili na prihodnjem zasedanju, na katerem se bodo načela tudi druga vprašanja. To zasedanje bo v začetku meseca decembra, in sicer najbrž v Zagrebu. Stalni odbor za gospodarsko razmerje med Italijo in Jugoslavijo je imel sestanek v Rimu 28. junija in 8. julija in je sklenil potrebne ukrepe za razvoj trgovinskega prometa med obema državama, ravnajoč se po načelih, sprejetih z belgrajskim dogovorom 25. marca t. L Včeraj sta zastopnik jugoslovanskega odbora minister Pil ja in predsednik italijanskega odbora senator Amadeo Giannini podpisala sklepni zapisnik o zasedanju tega zbora. Ukinitev mednarodnega nadzorstvo na Pirenejski meji se je bo začela izvajati, če ne bodo do 13. julija izpolnjeni pogoji, ki jih je omenil iran-coski poslanik Corbin včeraj v Londonu. Kajpada ostane obveznost francoskega nevmešavanja na Španskem tudi nadalje v veljavi. Berlin, 10. julija, c. V svojih večernih izdajah berlinski 1 isli že napadajo Francijo zaradi njene odpovedi kontrole na špansko - francoski meji. List »Die diplomatische Korrespondenz« piše, da je francoska vlada to storila pod pritiskom druge in tretje internacionale, ki hočeta sedaj še prisiliti francosko vlado, da bi odpovedala nevmešavanje v Španijo. List posebno podčrtava, da Portugalska še m ukinila kontrole na svoji meji, dasi se francoska odločitev sklicuje na to portugalsko namero. Večerna izdaja »Berliner Borsenzeitung« zamer-ja Franciji, ker je to storila takoj potem, ko je Anglija prejela nalog, naj poišče nova pota za poravnavo. S tem je Francija občutno spremenila status quo. London, 10. julija, b. Včerajšnji listi z olajšanjem beležijo, da se je na včerajšnji seji mednarodnega odbora za nevmešavanje sklenilo, da Anglija posreduje v španskem sporu, tembolj, ker Toda kljub temu je hodil svojo ravno pot. Zo-pernosti so mu povzročale bridkosti, niso ga pa napravile malodušnega, ni sc dal streti, ne ukloniti. Tako je za večne čase postal med nami zgled pravegu katoliškega voditelja in javnega delavca. Ker jc bil prepričan, da služi resnici, sc ni dal zbegati od zlobe nizkotnih in malenkostnih ljudi. Kdor dela v javnosti, pa četudi načeljiije le malemu društvu, bo prej ali slej moral, čeprav po malem piti iz istega keliha. Zato je toliko plemenitih, dobrih ljudi zagrenjenih in razočaranih. Vendar nam je svetel zgled velikega Jegliča dokaz, da jo prava lo ona druga, njegova pot: no so pustiti zlomiti, ne kloniti! Ko bi delali za svoj osebni dobiček in čast, bi morda bili opravičeni, da omahujemo in opustimo l>orl>a delamo /a zmago Resnice in »lu/imn Resnici, smo pa dol/ni ostati zvesti svojemu zvanju, brez zagrenjenosti, veselih, pognmnih src. To bo kvas pravega katoliškega voditoljstva za svoj mnogo proi/kušani narod, da ga bo veliki čas našel velikega! Drin Edmunda Borstenaua, ki pravi meS drugim: Pred letom dni smo pripravili pota za obnovo razmerja med Nemčijo in Avstrijo po dolgih dneh bratovskih prepirov. To je bilo hkratu avstrijsko in nemško in evrojisko delo, ki sta ga oba kanclerja končala 11. julija pret. leta. Dejanje 11. julija je postalo izredno jx>membno s stališča državne j>oli-tike. Položaj Nemčije je postal med drugimi državami s časom tako neznosen, da se je odpor, ki so je kazal zunaj nemških meja proti Nemčiji, čutil v čedalje večji meri v dejanski ali dozdevni brigi za usodo Avstrije. Vsaka manifestacija toga občutka, naperjenega proti Nemčiji, je zadela tudi usodo naše države. Obe vladi sta modro storili, ko sta napravili konec tem spletkam. Tudi danes so še slišijo v svetovnih listih od ča-sa do časa prerokbe, da bo tretji rajh spet kdaj nasilno nasto-pi'l proti bratskemu narodu v Avstri-j i. V svojih razgovorih s politiki iz Nemčije nisem nikoli mogel opaziti niti sledu takih stremljenj. Nasprotno, mogel sem zmerom ugotoviti, da se v»i nemški politiki, naj ie pripadajo tej ali oni struji, zavedajo velike odgovornosti do svoje države, svojega naroda in miru v Evropi. Zvezni kancelar dr. Schusr.hnigg, ki je spremljal svojega bolnega sina v neko italijansko kopališče na Jadranskem morju, se je vrnil na Dunaj. Oboroževalni program Nemčije 10 milijonov vojakov Trdnjave okrog in okrog Miinrhen, 10. jul. TG. V NUrnbergu je na delavskem shodu, ki ga je sklicala narodnosociali-stična stranka na isti dan v vseh večjih krajih države, imel neki podpolkovnik, katerega ime ni bilo izdano javnosti, ki pa je v službi v vojnem ministrstvu v Berlinu, velik govor na zbrane delavce, v katere mjim je dejal sledeče: »Nemčijo moramo obdati > nepremagljivim trdnjavskim pasom. Potrebna nam je izredna m ne v letalstvu, tako, da bomo lahko vse svoje nasprotnike hkrati napadli. Kavnotako pa nam je potrebno tudi oboroževanje na morju, kajti nikdo ne ve, kakšno stališče ho zavzela Anglija, kadar bo Nemčija zahtevala, da se ji stavijo na razpolago surovine, ki so ji potrebne za delo v njenih industrijah, in ko bo zahtevala zase svobodo v pomorskem prometu. Največjo pozornost, da, vso oboroževalno pozornost pa je treba osredotočiti na francoski in češkoslovaški meji. Nemčija mora priti tako daleč, da bo lahko v primeru mobilizacije spravila na prvi klic na noge deset milijonov vojakov za službo na suhem, v zraku in na morju. 7 milijonov jih bomo vrgli takoj na bojišča, 3 milijoni bodo vporabljeni v notranjosti države«. (NDA.) je bilo zelo malo upanja, da se reii kriza, potem ko je Francija izjavila, da bo odprla svoje meje na Pirenejih. Vsekakor stanje tukaj ne presojajo optimistično. Ponovno naglašajo, da mrtva točka še ni prebredena. Na drugi strani izražajo listi upanje, da se je že mnogo doseglo s tem, ker so pridobili na času in je tako mogoče, da bo končno vendarle prišlo do sporazuma, tembolj, ker od vseh strani želijo sporazum. »Daily Telegraph« piše: Naloga Anglije, da poišče izhod, je zelo nehvaležna posel. Na to se ne sme polagati mnogo upanja, stvar pa je vendar dragocena v tem smisln, ker se je preprečil prelom pogajanj, ta novi premor pa pomeni, da bi mogel zmagati razum. »Times« pišejo: Angleška vlada se bo morala poprijeti te naloge. Ona ima pri tem popolnoma svobodne roke. Za Edena in njegovega sodela/ca to pomeni hud posel preko počitnic. Po bojiščih Salamanca, 10. julija. A A. DNB: Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Na baskovski fronti in v Asturiji je bilo včeraj le malo borb. Na leonskem bojišču so bili odbiti manjši napadi na naše postojanke pri Pena Salgada. Na madridski fronti jo borba še trajala in je imel sovražnik hudo izgube. Na fronti pri Cazeresu je sovražnik izvedel na|>ad na Villo del Reino. Naše čete pa so izvedle protinapd in zasedle pogorje Suarez. Sovražnik je imel nad 100 mrtvih. Na južni fronti je bilo le malo streljanja. Pri Penaroji je sovražnik pritisnil na naše postojanke. Rdeča poročila 81. Jean de Luz, 10. julija. AA. DNB: Včeraj-šnje poročilo vlade v Valenciji pravi: Potom, ko so zavzele Quijorno, so republikanske čete prodirale naprej na desnem krilu in dosegle znatne uspehe. Južno od Brunete so bile ves dan hude bitke in so bil odbili sovražni napadi. S taktičnim manevrom na levom krilu so republikansko čete uspešno obkolile nacionaliste, ki so branili Villanuevo del Pardiglio. Na južni fronti jo sovražnik napadel pri Betamaliju. V Astnriji so republikansko čete zavzele prelaz Soiniedo Več lovskih in bombnih eskadril je bombardiralo Ma-jadajondo. Legamo«, Boadiglio, Mostole« in Vil'a Visione. Bombna letala je spremljalo 40 lovskih letal. Francija odpre v torek špansko mejo Konkordat Zgradimo Jegliču spomenik Z nadškofom Jegličem je legel v grob mož sekularne veličine, ki je začrtal naši narodni zgodovini pota in smeri, ki jih stoletja ne smejo premakniti in zabrisati, če ie v nas še kaj pravega narodnega ponosa. Iz dna svoje zdrave in močne slovenske narave jc čudovito družil božje in človeške, narodno in cerkveno, slovensko in jugoslovansko. S svojo neugnano delavnostjo je ustvaril dela, ki nam bodo še dolga desetletja pričala o njegovi ljubezni in požrtvovalnosti. To j« dal ON NAM, to smo MI PREJELI OD NJEGA. Ali pa bomo ostali samo pri sprejemanju? Alt nas njegova ljubezen in požrtvovalnost ne silita k posnemanju? Mar naj z njegovo smrtjo med nami zamrje nesebična ljubezen do bližnjega in naroda? Ce smo res kaj njegovi, če smo se ob Njem navzeli vsaj malo ognja in smisla za našo narodno rast — potem bomo ustvarjali tudi mi dela vredna njegove veličine. Postavil je vogelni kamen slovenskemu srednjemu šolstvu s svojim zavodom sredi ljubljanskega polja, s svojo bogato podporo slovenski učni knjigi, slovenski znanosti, univerzi, narodni galeriji in akademiji. In za vsemi temi skrbmi naj bi bil zrasel akademikom, njegovim najljubšim, dom, kjer bi našli možnost za delo in samovzgojo, da se usposobijo za umsko in nravno odlične narodne delavce. Kaj je bolj v njegovem slogu kakor tako sistematično dograjenje in dovrievanje narodnih nalog? Njemu je padlo veslo iz rok — mar bomo poniglavo čakali, da nas zagrnejo valovi? Ne in ne! Danes bolj ko kdaj poprej smo odločeni, da ne odnehamo z delom, ne odnehamo sebi v korist in NJEMU v čast. Sebi v korist: s posnemanjem njegove kreposti bomo rasli aami in z nami narod; njemu v čast: postavljali bomo spomenike, ki so rasli iz njegovih semen, iz njegove volje. Prvi tak vidni spomenik naj bi bil JEGLICEV AKADEMSKI DOM v Ljubljani. Pokojni vladika sc je sam zavzel zanj, ga sam z veseljem podpiral, tako da se je naša akcija že premaknila z mrtve točke. Ko se te dni spominjamo Njegove veličine, ko se nam misli zopet in zopet vračajo k Njemu — dajmo, žrtvujmo dinar, dva in morda še kaj več po njegovem namenu in pomagajmo zgraditi sredi Ljubljane mogočen spomenik, ki bo nosil njegovo ime in bo zrasel Iz njegovih želia in pobud. Naj bo priča ta spomenik, da smo bili vredni tako vekovitega moža, kakor je bil nadškof Jeglič. Prispevke blagovolite pošiljati na Hranilnico dravske banovine v Ljubljani, Knailjeva ulica (ki ima naš tekoči račun), ali izročiti vsak svojemu župnemu uradu. V L j u b I j a n i, dne 9. julija 1937. Franc S. Finžgar predsednik Leskovar Ludvik tajnik II. Prol. Ovsenck J., predsednik Hribar Tončka Dr. Andrej Gosar podpredsednik Pukšič Anton blagajnik Ločneiškar Lado odbornik Nadzorni odbor: Dr. Gregorij Pečjak Prof. Jakob Šolar tajnik I. Dr. Mirko Božič odbornik Prior Valerij Učak Erjavec Janez Nauki letalske vojne v Španiji Španija je preizkuševalnica za orožje velesil V Momentu s je napisal francoski letalski general Armengaud članek o izkušnjah, ki so jih nabrali na španskih bojiščih predvsem glede uporabnosti modernega letalstva. — V naslednjem dajemo našim bralcem ta članek v prevodu. So gotovi oddelki front v španski državljanski vojni, ki vsled izredne intenzivnosti bojev in njihovega neprekinjenega trajanja nudijo hvaležno polje za proučevanje vprašanja, kakšna je korist letalstva v modernih vojnah. Izkušnje, nabrane po španskih bojiščih, so silno dragocene tako v |>o-gledu primerjave letalskega osebja, kakor tudi letal samih in njihove od|>ornosti. Ob izbruhu državljanske vojne španska armada ni imela takorekoč nobenega letalstva in še to je bilo takoj porazdeljeno med obe bojujoči se stranki. Toda ena in druga stran sta hitro dobili pomoč v tem oziru. Letala so bila sploh prvo orožje, ki je iz inozemstva prišlo v Španijo. Letala tudi neprestano prihajajo. Danes lahko rečemo. da so pošiljke letal v vednem naraščanju. Pred par tedni je nacionalistično letalstvo razpolagalo z okroglo 1<)0 bombnimi letali in približno tolikimi izvidniškimi in lovskimi. Danes te številke ne veljajo več, ker imamo dokaze, da so visoko poskočile. Ker so letala večinoma italijanskega izvora, ima Francovo letalstvo to prednost, da je bolj enotno. Tudi nemških letal je nekaj v uporabi. Italijani so zelo močni v skupinskih napadih in jih zelo ljubijo ter so zanje posebno izvežbani. Nemci rajši nastopajo samostojno in delujejo izredno dobro v vsaki okoliščini, v obrambi in v napadu. Nemški letalci kažejo prvovrstno izvežbanost za letalsko službo, kakor tudi sijajno splošno, vojaško izvežbanost. Rdeče letalstvo je manj številno. Povečini razpolaga s sovjetskimi bombnimi in izvidniškimi letali. Francoskih letal je nekaj manj, angleških še manj. Pri Rusih je opaziti skupinsko discipliniranost, trezno sodelovanje v zraku ter spretnost v skupinskem manevriranju. Kadar nastopajo posamezno, so mnogo slabši in radi po-]K>lnoma odpovejo. Nacionalisti uporabljajo, kot smo dejali, večidel italijanska letala: Fiat, Caproni in Savoia. Fiat letala za izvidništvo in lovce, Savoia in Caproni za bombardiranje. Nemška letala so lipa Arado in Henkel za lovce, trimotorni Jun-kerji pa za bombardiranje. Rdeči uporabljajo večidel ruska letala tipov 1—15 in 1 — IHzh lovce, dvoniotorna letala tipa Katjuška p« za bombardiranje. Angleška letala v rdeči službi so Fairy* tipa. francoska pa pripadajo trem vrstam. Devoitiner za lovce, dvo-motorniki Potez in Bloch 200 ter 210 pa za bombardiranje. Prve izkušnje: Bombna letala preokorna Izkušnje v zračnih borbah pokazalo nekaj bistvenih napak francoskih letal. Največja napaka je, da so po zamisli stara že pet let. Toda pokazala so svojo premoč nad Fial-letali in nad nemškimi lleinkeli v visokih višinah, kjer sta Italijan in Nemec okorna. Toda o sovjetskih letalih je treba reči. da z veliko lahkoto čistijo nebo od vseh nasprotnikov, kadar jih vodijo spretni in drzni piloti. Aparati sami so sijajni. Večsedežna letala za bombardiranje, tako nemška kakor francoska in italijanska, pa so pokazala tako težke napake, da so razočarala. Ogenj protiletalskih tO|K>v. kakor tudi ogenj iz t>olj gibčnih in hitrejših ruskih enomotornikov jih prehitro uničuje. Ker so širokega obseg«, so lahko ranljiva. Ker se le počasi premikajo, jih z lahkoto zadenejo. Nasprotno pa se je Izkazalo, da sta neki novi sovjetski bombnik ter najnovejši nemški Dornier ra.no tako hitra kot lovska letala, torej predstavljata »'rahotno nevarnost v zraku. Ta letala delajo takorekoč Uar hočejo v zraku in ne potrebujejo pri sebi nobenih izvidnic ali lovcev. Navedene izkušnje v zračni borbi so torej pokazale, da lio treba graditi po|x>lnoina nov tip letal ter uvesti nov način uj>oral>e orožja nn teh letalih, španske izkušnje so bile v tem oziru neprecenljivo vrednosti. Brez državljanske vojne v Španiji bi teh napak ne bili spoznali in postale bi lahko usodne v primeru kakšne večje vojne. Lovsko letalo je vsled izredne hitrosti, kakor tudi vsled svoje preciznosti v streljanju na kratke razdalje ter po učinku svojih izstrelkov, strašen sovražnik bombnega letala, ki je bolj okorno in bolj počasno. Njegovo streljanje je tako rekoč brez vsake vrednosti, ker razen v vodoravni smeri skoraj nikoli ne zadene. Bombniku bo treba dati spretnost in hitrost lovskega letala, sicer je brez pomena in je samo sijajna tarča za nasprotnika. Takšen tip neranljivega bombnika so iznašli Rusi v tipu Kat.juška<', ki ga je treba študirali. Toda še vedno bo ostalo vprašanje odprto, če tudi najboljši bombnik v nevarnosti ne bo potreboval pomoči svojega zvestega spremljevalca — lovca. Italijani, Nemci in Francozi to trdijo in so se sedaj vrgli na to, da bombnike in lovce tako zgrade, da bodo drug drugemu pomagali. Izvrstni nemški protiletalski topovi Veliko presenečenje so bili za vojašlto strokovnjake nemški protiletalski topovi. Do sedaj so namreč trdili, da proti letalom ni topov. Nemc.i so pokazali, da obstoje. Postrelili so veliko število letal, in to brez težave. Nacionalistična mesta, kot Burgos in Salanianca, ščitijo nemški 88 nun protiletalski topovi. Rdeča letala si ne upajo blizu. Tudi Švicarji so preizkusili svoje male iz-borne protiletalske avtomatične topove, ki dobro zadenejo in dosežejo 3—4000 m višinskega strela, pa še zadenejo. Z njimi lahko napravijo ognjeni zid do 4000 m visoko, ki ga nobeno letalo ne more predreti. Tudi rdeči imajo takšne protiletalske lopove, ki branijo predvsem Madrid. Priznati moramo, da uspešno. Njihovi topovi so sovjetskega izvora, po kakovosti dobri, toda uporablja jih slabo izvežbano osebje. Vloga letalstva Vojna v Španiji nam je nudila tudi sijajno šolo o učinkovitosti letalstva na bojiščih. Nacionalistično letalstvo na primer se jo izkazalo izredno mogočno in koristno pri napadanju vojnih ladij in pri prenašanju čet iz Maroka v Španijo. Letalstvo neprestano sodeluje pri vseh suhozeniskili borbah. Na obeh straneh, pri nacionalistih in pri rdečih. Pri napadih na Madrid in pri obrambi na Guadalajari. Pri napadu na Bilbao tudi. Rdeči pa ga uporabljajo predvsem zadnje čase na bojiščih pri Segoviji in pri Huesci. Nacionalisti so porušili biskajsko bojišče z letali. Suhozemska vojska bi bila omagala. Zmagala so letala. Nadalje so letala pokazala veliko uporabljivost tudi pri napadanju zaledja in notranjosti dežele. To je nov način vojskovanja, ki bo zavzel velik obseg v bodoči vojni. Naštel bi lahko več primerov, ko so letala v zaledju sejala razdejanje in od[>or borcev na bojišču zmehčala. Toda k sreči nam je državljanska vojna v Španiji prinesla tudi dokaz za to, da je obramba proti letalskim l>ombnim napadom mogoča in učinkovita. Naučili smo se graditi podzemska zatočišča. Naučili smo se tudi poslušati sirene, ki naznanjajo prihod letal. Naučili smo' se tudi uporabljati protiletalske topove. Pogled v bodočnost U|>oraba letalstva je strahote, vojskovanja v ninogočem ]>ovočala. Povečala pa je tudi strastno zagrizenost nasprotnikov. Nemci. Italijani in Rusi preizkušajo svoje orožje na španskem bojišču čisto blizu naše meje z do sedaj neznano srditostjo in doslednostjo. Potemtakem bo letalska vojna bodočnosti nekaj strašnega, ker bodo lahko istočasno sejala strnh v zaledju ter rušila najhujše ovire na prednjih bojnih črtali. Proti letalom ni drugega orožja, kot boljša letala. Le tako si moremo razlagati, da boljši sovjetski letalski aparati nadomeščajo manjše število rdečega letalstva. Sovjetsko letalstvo je dalo tudi nauk, da je tista država, ki Ima možnost skoraj neomejene proizvodnje letal, tako rekoč izven nevarnosti, da bi jo mogel kdo drugi nadkriliti. Danes vladajo v zraku sovjetska letala. Jutri bodo morda nemška, nli italijanska, ali angleška, ali francoska. Saj so nemške in italijanske tovarne v zadnjem času že poslale v zrak letnla, ki so materialno vsaj enakovredna sovjetskim. Sedaj je vrsta na Franciji in Angliji, da potegneta iz španskih naukov potrebne posledice. Ravnovesje, ki je bilo doslej potrebno na suhi zemlji in na morju, bo postalo potrebno, najbolj potrebno tudi v zraku. Razvojne možnosti so nedogledne. Španija je bil« za politiko velesil strašna, a koristna šola. Ne vem, kaj bi se bilo zgodilo v Evropi, če bi ne bila šla skozi Špansko šolo... (Gornji članek smo ponatisnili takšnega, kakršen je. Kadi bi pa o|>ozorili naše bralce na brezsrčnost. s katero vojaški strokovnjaki govore Nov dostaveh k konkordatu Belgrad, 10. julija. AA. Dostavek k zakonskemu načrtu o konkordatu: Predsednik vlade in zunanji minister in pravosodni minister sta včeraj poslala predsedniku narodne skupščine tole pismo: Gospod predsednik! V zvezi z našim pismom z dne 23. novembra 1936 nam jc čast predložiti v imenu kraljevske vlade tale amandman k zakonskemu načrtu o konkordatu: § 2 (nov). Vpoštevajoč načela enakopravnosti veroizpovedi, proglašeni v čl. 11 ustave, se pooblašča ministrski svet, da sme na predlog pravosodnega ministra in na predlog pristojnih organov prizadete veroizpovedi in sporazumno z njimi z uredbo z zakonsko močjo dati tudi drugim po zakonu priznanim veroizpovedim pravice in ugodnosti, ki jih uživa po tem konkordatu rimskokatoliška Cerkev v mejah učenja, tradicij in dejanskih potreb prizadetih veroizpovedi. Tako bi prej predlagani § 2 postal § 3. Prosim vas, da izvolite ta dostavek poslati pristojnemu odboru v nadaljnji postopek. Predsednik odbora za proučevanje zakonskega predloga o konkordatu dr. Vojislav Jančič je sklical sejo odbora za torek 13. t. m. Seja se bo vršila v dvorani finančnega odbora. Poslanci vladne večine glasujejo vsi za konkordat Včeraj od 18. do 23. ure je bila plenarna seja poslanskega kluba JRZ skupno s člani skupščinske večine. Predsedoval jc seji g. Dragiša Cvetkovič, predsednik kluba JRZ. Seje so se udeležili predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, predsednik narodne skupščine Čirič in gg. ministri Svetozar Stankovič, Dušan Letica, Djura Jankovič, Dobri-voje Stošovič, Marko Kožulj, Miha Krek, Branko Kaludjerčič in Josip Rogič. Na dnevnem redu skupne seje je po zapisniku sestanka z dne 7. julija bil ekspoze predsednika vlade o konkordatu v zvezi z resolucijo o stališču obeh klubov do konkordata v Narodni skupščini. Po izčrpnem poročilu pred-sednika vlade se je razvila vsestranska debata, v katero so posegli številni člani obeh klubov in je zato klub sprejel ta sklep: Vpoštevajoč razloge: ki jih je navedel predsednik kraljevske vlade in ki uživa popolno zaupanje kluba, je klub JRZ in klub skupščinske večine sklenil soglasno glasovati za predloženi zakon o konkordatu. Na isti plenarni seji je poslanski klub JRZ sprejel za svoje člane poslance Dana Miletiča iz Otočca, Stra-hinjo Borisavljeviča iz Zenice in Čedomira Pekiča iz Despotovca. Seja senata Belgrad. 10. julija, ni. Na današnji seji senata je vložil dr. Kranier interpelacijo na poštnega ministra .o izkoriščanju državne radijske postaje v Ljubljani v strankarske svrhe«. Nujnost je poštni minister sprejel. Prihodnja seja bo v torek ob 11 dopoldne. Na dnevnem redu je zakonski osnutek o prekrških. Lakota na Kitajskem Ljudje jedo mrliče Peking, 10. julija, b. V področju lakote v kitajski provinci Sečuan so se pretekli teden dogajale grozne stvari. To je največja katastrofa tekom stoletja. Nad 10 milijonov Kitajcev je izpostavljeno smrti zaradi lakote. Sedaj jim sploh ni več mogoče priti na pomoč. Niso redki slučaji kanihalizma. Znan je primer nekega trgovca v provinci Sečuan, ki svoji rodbini dajal za jed mrliče. Bi! je aretiran in je to priznal. V drugih poročilih se govori o tem. da so na sumljiv način izginili dečki in deklice, ter se misli, da so bili zaklani in pojedeni. Edina hrana ljudstvu je neka bela ilovica, od katere pa umre na tisoče ljudi. Iz onih krajev se silne množice ljudi pomikajo proti mestom, pa jih mnogo pade ob cesti zaradi onemoglosti. Poročajo, da so se danes zopet začele sovražnosti med redno japonsko in kitajsko vojsko pri mestu Vang Puing. Japonske čete so prišle iz Feng Taoa, oborožene z najmodernejšim orožjem, tanki in več eskadrilami bombnikov. V teku jc krvava bitka V vsej okolici Pekinga. O Earhardtovi ni sledu San Francisco, 10. julija. AA. (Havas): Kri-žarka »Colorado,? poroča, da je letalec Lanibrecht pri iskanju mrs. Earhardtove pristal na nekem otoku južno in Feniksovega področja. Tam je našel 200 domačinov in več belcev. 6 mrs. Earhardtovi ni dobil nikakih podatkov. Letalec misli, da so oni belci stari brodolomci. ban Francisco, 10. AA. Havas: Semkaj je prispelo poročilo ameriškega kapitana vojne ladje »Coldenhirc. ki pravi, da začel 28. junija bruhati vulkan na Novi Guineji. Lava je zasula mesto Rabol. 500 oseb je mrtvih. Ameriška vojna ladja je ob času nesreče bila v Inki mesta. Grmenje vulkana se je slišalo več 100 km daleč. Tuji par-niki so rešili 3000 prebivalcev mesta. Tenis v Pragi Berlin. 10. julija. AA. (DNB.) Na teniških tekmah za evropski finale v Davviuovem pokalu med Nemčijo in Češkoslovaško sla zmagala von Cramm in llenckel nad Hechtom in Casko 6:1, 6:2, 10:12, 6:1. S tem so si Nemci že pridobili vstop v medeonske finale z Ameriškimi združenimi državami. Teheran. 10. julija. AA. Slefani: Zunanji ministri Irana, Iraka. Afganistana in Turčije so podpisali včeraj pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in skupnem delu za splošni mir. Pariz. 10. julija, c. Popoldne je bila v zunanjem ministrstvu podpisana trgovinska pogodba med Francijo in Nemčijo. Nemški veleposlanik grof \\ elezek je pri leni poudaril, da je podpis le pogodbe dokaz, da se odnošaji med Francijo in Nemčijo zelo boljšajo. o strahotnih žaloigrah, ki zahtevajo stolisoče in stotlaoče nedolžnih človeških žrtev. Branje tefr« članka nas mora še bolj prepričati o leni. da je mir največja svetinja, ki jo Imamo in da je treba vse podvzetf, da se ohrani in da se tudi v človeški družbi uveljavijo načela krščanske ljubezni ki bodo ustvarila predpogoje, da človek ostane človek in ne posurovi v brezčutno zverino — On ured.). Seja skupščine Belgrad, 10. julija, in. Na današnji skupščinski seji sta bila sprejeta zakonski osnutek o prekrških ter zakonski osnutek o kovanju novega denarja. Pred prehodom na dnevni red je bilo sporočeno, da je poslanec dr. Ivan Jančič s tovariši vložil zakonski osnutek o povišanju uradniških plač drž. in samoupravnemu uradništvu. Zahteval je nujnost in dobil besedo. Dokazoval je potrebo zvišanja plač državnemu in samoupravnemu uradništvu v zvezi s povišanjem cen kmetijskih in drugih pridelkov. Poudarjal je tudi veliko zadolžitev uradništva. Finančni minister ni sprejel zahtevane nujnosti. Dejal je, da je imela skupščina že od več članov vlade priliko čuti o vprašanju zvišanja plač uradništva. To vprašanje bo rešeno, kakor hitro bodo dovoljevale finančne možnosti. Opozicija ta težak položaj uradništva skuša izrabiti v cenene agitacijske svrhe. Ker je o tem vprašanju vložil interpelacijo tudi poslanec Paštrovič (JNS), ga naproša finančni minister, naj tudi on vzame ta odgovor oa znanje. Nujnosti za ta zakonski osnutek tudi skupščina ni sprejela. Interpelacijo je vložil tudi posl. Mravlje na poštnega ministra proti upravniku poste Ljubljana I. g. Šaleharju »radi izdajanja uradnih skrivnosti«. Potem je poslanec Sava Mikič (vladni poslanec) skupščini pojasnil potek odborovc seje. Za njim je govoril poročevalec manjšine Soški, ki je predložil poseben amandement k § 256. da se lahko oseba, proti kateri je uvedeno postopanje, pritoži na okrožnem sodišču. Govornik je izjavil, da v primeru, če večina tega ne sprejme, skupščinska opozicija zapusti dvorano in ne bo sodelovala v podrobni razpravi. Naslednji je govoril Bogoljub Kne-ževič. Po nekaterih govorih je bil pri končnem gla-sovanju^ zakonski osnutek o prekrških sprejet s 145 glasovi proti 1. Druga točka dnevnega reda je bil pretres zakonskega osnutka o umaknitti starih kovancev iz prometa in o kovanju novega denarja. Finančni minister dr. Letica je v 6vojem daljšem govoru pojasnil predloženi zakonski osnutek. Minister je izjavil, da so od osvoboditve do danes trikrat kovali denar za državne potrebe, najprej po zakonu iz leta 1921 drobiž po 25 par v skupni vrednosti 12,000.000 din, drugič po finančnem zakonu za leto 1924-25 drobiž po 50 par v vrednosti 23,000.000 din, kovance za 1 din v vrednosti 75 milj. din in kovance za 2 din v vrednosti 100 milj. din. Leta 1925 smo imeli kovanega denarja od 25 par do 2 din 212 milj. din. Tretjič smo kovali denar leta 1931 in 1932, in sicer kovance po 10, 20 inn 50 din. Kovancev po 10 din smo nakovali 200 milj. din. kovancev po 20 din 250 milj. din, po 50 din pa 550 milj. din. Od osvoboditve do danes smo v naši državi nakovali kovanega denarja v skupnem znesku 1.212,000.000 din. Zakonski osnutek, ki ga je vlada predložila narodni skupščini, povečava ta kontingent doslej kovanega denarja na 1.360,000.000 din. K dosedanji cirkulaciji kovanega denarja pri nas pride še 148 milj. din. Preprečilo se bo ponarejanje denarja. To bo prvi denar, ki se bo koval v naii državi. Ko je bila lista govornikov izčrpana, je bil zakonski osnutek sprejet v načelu in podrobnosti s 131 glasovi proti 15. Prihodnja seja bo v torek dopoldne. Zastopniki elektrarn pri dr. Kožulju in dr. Kreku Belgrad, 9. julija. Včeraj zjutraj je sem dospela petčlanska deputacija zastopnikov elektrarn, elektro-inženjerjev, elektro-tehnikov in elektro-inštalaterjev iz Ljubljane in Zagreba, da posreduje na merodajnih mestih v zadevi uredbe o električnih vodnikih od 10. jan. 1926. Tu so se pridružili še zastopniki »Savcza električnih poduzečac in tukajšnjih instalaterjev. Omenjena uredba predpisuje drugo proceduro za dosego pravice za izdelavo in predajo izoliranih žic in izoliranih cevi, pa še vsakoletne stroške, ki' bi onemogočili vsaki inozemski tovarni, da pošilja v Jugoslavijo svoj tovrstni material i.i daje s tem edino domačemu podjetju prvenstvo. Uredba je stnpila v veljavo takoj po objavi, v celoti pa bi se imela začeti izvajati 18. jan. 1937, pa se je na interveucijq prizadetih združenj izvajanje odložilo do 18. avg. t. I. Devetčlansko deputacijo pod vodstvom predsednika Združenja elektrotehničnih obrti iz Ljubljane je sprejel včeraj opoldne minister dr. Kožulj, davi pa ministri dr. Krek. Med dnevom se je deputacija oglasila še v ministrstvu za trgovino in industrijo ter nazadnje v varnostnem oddelku ministrstva za notranje zadeve. Deputacija je oddala ministroma dr. Kožoljit in dr. Kreku obširno obrazloženo in z dokazi podprto^ spomenico ter na vseh mestih poudarjala, kakšno škodo hi trpelo narodno gospodarstvo sploh in jmsehej še elektrotehnično gospodarstvo, če hi se začela uredba v celoti izvajati. Deputacija je našla povsod najboljše razumevanje. Važno za železničarje Belgrad, 10. julija. AA. Prometno ministrstvo jc izdalo odlok, da se dnevniearjem in dcIavcem, članom železniških pevskih in glasbenih društev izplača, kadar se na delavnik udeleže pogreba svojih tovarišev železničarjev, članov katerega izmed navedenih društev, za čas, ko niso v službi zaradi udeležbe pri pogrebu, cela dnevnica, odnosno mezda. Proti zlorabam znižanih voznin Belgrad. 10. julija. AA. Da se odpravijo morebitne zlorabe z izkaznicami za zastojnsko ali znižano vožnjo na železnici, je generalno ravnateljstvo drž. železnic ojiozorilo vozno in nadzorno osebje, da pri pregledovanju dokumentov brezpogojno zahteva od vsake osebe brez razlike I listek i izkaznico zaradi pregleda in primerjave ter ugotovitve, ali ima prizadeta oseba pravico potovati v razredu in na progi, kjer se vozi, in ali je la oseba v službi urada ali ustanove, na katero se izkaznica glasi. Vsak listek ali izkaznica, na kateri so izvršena popravila ali dopolnila ter niso potrjene s jiodpisoin predstojnika tiste enote, ki je vozni listek ali izkaznico izdala, se smatra za nepravilno. Na letnih izkaznicah, ki določajo, da se mora oseba, ki jih rabi, podpisati, mora napisati svoje ime čitljivo s črnilom, poleg' imena pa navesti v določeni razpredelnici datum letovanja, in sicer vsako potovanje posebej. Prav tako je treba gledati na to. ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji in pripombe, navedene na izkaznici. Drugače se ima v vsakem primeru ugotovljena nepravilnosti ravnali z lastnikom takšne vozovnice po tarifnih določilih. (Iz splošnega oddelka dri! ravnateljstva državnih železnic.) Današnji tabor v Kranju Danes prireja kranjska dekanija prvič svoj prosvetni tabor. Doslej smo prirejali orlovske tabore po okrožjih, dokler nam ni samopašni oblastnik nam nasprotnega mišljenja pokopal tega naj-marljivejšega združenja. Včasih smo imeli pevske koncerte za okrožje, a prosvetni dan, ki objame vso dekanijo, imamo danes prvikrat. Hvaležni smo prirediteljem, da so nam dali priliko, da se enkrat snidemo vsi prosvetarji kranjskega polja, da se spoznamo in v velikem številu navdušimo za krščanska načela, na katera gradimo svojo slovensko in krepimo jugoslovansko kulturo. 20 društev dela pri nas, 14 jih je bilo rojenih že pred vojno, a vse delo nam je skoraj popolnoma onemogočila in prekinila tako da je bilo z njenim zaključkom treba pričeti znova orati v ledino. Po vojni so se rodila še v šestih farah. Nikdar niso spala. Se med vojno so nekatera obstojala, čeprav so samo životarila. Enkrat pa je na nje vendar legel popolni m.rak, strašni mrak, ki ga je rodila zavist in zloba ter »protidržavno« mišljenje fašističnih elementov v naši državi. Od 1932 do 1935 so pečati na vratih ovirali našim ljudem dostop v društvene domove. Nikdar ne bo pozabljena ta doba, ko so gospodarili pri nas slovenski partizanski in strankarski paše JNS kova, kateri narodu niso privoščili izobrazbe, ampak mu hoteli vtisnili protidržavni pečat in izdajstvo nad našo Jugoslavijo, za katero smo trpeli največ in za katero smo delali mi vendar največ. Le poglejmo v svoje zapisnike in videli bomo, da smo s svojim delom največ storili za kulturno višino svojo in v vsej državi. Če nekatera druga društva vzgajajo svoje člane le enostransko in brez večno veljavnih verskih načel, zaradi česar je uspeh vedno sumljiv, če že ne včasi tudi večja pokvarjenost in sadistično nasprotovanje, kot kažejo dogodki za nami, je naš uspeh kulturni dvig naše vasi, naše Gorenjske. In do tega smo se morali dvigniti, ker v društvih nismo spali in nismo veseljačili, ampak res delali, se učili in pošteno vzgajali. Naša društva nudijo svojim članom okrog 12 tisoč knjig različne vsebine, katere člani prav pridno prebirajo, zlasti v zimskem času. Fantovski in dekliški odseki so priredili svojim članom nad 4 tisoč predavanj, društva pa so imela javnih predavanj, kjer je bil dostop dovoljen vsakemu. 1240 in po večini so se izvršila vsa po vojni, kot poroča ob prosvetnem dnevu nalašč izdana brošura za kranjsko dekanijo. In kot tam beremo, so se postavili tudi z dramatskim udejstvovanjem. 1252 iger je bilo v dekaniji, s ponavljanjem 1976. Ali niso to ogromne številke, številke brez rednih narodnih predstav za prvi december, brez pevskih nastopov, brez telovadnih akademij in prireditev? Le veselic ni bilo v naših domovih, katere človeka podivjajo in mu ubožajo žep, pa ga demoralizirajo in približajo četveronožcu. Kar pa je bilo Silve-strovih večerov, so se končali ob polnoči, da si bil zjutraj sposoben za sv. mašo in da si se drugi dan zavedal, kaj pomeni Novo leto. Koliko truda, koliko požrtvovalnosti je bilo treba za to delo, vedo le naši društveniki, vodniki in delavci po naših domovih. In s kolikom navdušenjem se je vse to izvršilo. Upravičeno s ponosom trdimo, da za ljudsko prosveto noben drug ni storil toliko pozitivnega, nihče toliko dobrega za našo materinsko čast in nihče toliko za dvig in ugled naše države pred zunanjim svetom. Če se zamisliš v take rezultate boš pač priznal, da niso zaslužili pečatov na vratih v letih 1932 in 1933! Naj nam bo naša društvena preteklost dobro spričevalo za naše delo. Obenem pa naj nam bo tudi veseli vodnik k še večjim uspehom v delu za svojo katoliško vero, v delu za narodno in državno dolžnost ter veličino! Pretekla leta so nam glasni klicar, da raste kultura le iz svobode in požrtvovalnosti brez iskanja po slavi ali materialnem dobičku. Zato smo hvaležni notranjemu ministru g. dr. Korošcu, ki je spet odprl nasilno zaprta vrata naših prosvetnih domov, prepričani da se sramota iz let 1932 in 1933 ne ne bo nikdar več ponovila. Vsi, kateri boste prihiteli danes v črni Kranj, iskreno pozdravljeni in dobrodošli! Zrasla bo v vas zavest, da nas je mnogo in da boste še z več-■ jim veseljem in voljo potegnili plug slovenske kul-I ture naprej! Kako je padel evharistični kriz v Dolenjem Logatcu V vrsti razdejanih evharističnih križev na Slovenskem ima evharistični križ nad Dolenjim Lo; gatcem brez dvoma prednost. Tamkaj so namreč ta križ, znamenje našega odrešenja, že dvakrat podrli. Vse do teh dni je bila velika uganka, kilo podira evharistične križe na Slovenskem, kdo je tisti, kateri bi rad z obličja slovenske zemlje izbrisal vidno znamenje vere tistega ljudstva, katero prebiva na teh slovenskih tleh. Nihče ni vedel, kdo te satanske naklepe sovraštva snuje in kdo jih po ukazu izvršuje. Vedeli smo samo to, da tisti, ki sistematično snuje te načrte proti evharističnim križem, hoče s tem v živo zadeti srca vseh vernih slovenskih ljudi, ker hoče javno pokazati, kako se sredi vernega slovenskega naroda lahko nekaznovano teptajo in v blato mečejo znamenja našega odrešenja, simboli naše krščanske vere. Samo satansko sovraštvo je moglo rodili take naklepe. To smo torej vedeli. Danes pa vemo že nekaj več! Vemo namreč, kje je doma tisti, ki te naklepe snuje, in odkod so tisti izvrševalci ukazov od zgoraj, ki kakor slepo orodje izvršujejo vse, karkoli njihovi naročevalci ukazujejo in velevajo. Sicer pa naj govore dejstva, ki so bolj zgovorna kakor živa beseda in povedo-tudi mnogo več, kakor bi moglo povedati še tako zgovorno pripovedovanje! Evharistični hriž v Dol. Logatcu prvič podžagan Logačani so evahristični križ postavili prvikrat dne 19. aprila 1935, kakor je napisano na sedanjem betonskem podstavku vdrugič ob tla vr-ženga križa. Slovesno so ga tja gori na prijazna Sela postavili Logačani, da bi bil daleč naokoli viden in da bi vsem, ki hodijo ali se vozijo skozi, da tukaj prebiva ljudstvo, zvesto tistemu svojemu Odrešeniku, kateri je na lesenem kržiu zmagoslavno premagal hudobijo sveta, s križem prinesel na svet odrešenje vsem ubogim Adamovim otrokom ter javno izpričal, da Njegove Cerkvj do konca sveta ne bo premagala sila sveta. Kriz — znamenje odrešenja in zmage — pa je bil v spotiko mno- Vsa fara se je dvignila ter začela zbirati, da se križ popravi ter na novo dvigne v še večji slavi. In res je bil križ že 29. novembra 1936 vnovič postavljen. Na stotine ljudi je takrat privrelo k pro- N Prvi evharistični križ v Logatcu, ki je bil lani novembra meseca podžagan. gim. prav kakor je bilo napovedano: Bo v padec in vstajenje mnogim. In žal so tudi v Logatcu bili ljudje, ki jim je to krščansko znamenje zmage ter vstajenja v spotiko in padec. Kajti dne 15. novembra 1936 je ta križ padel. Ljudstvo je to silno zabolelo. ker je bilo v svoiib krščanskih čutih strašno razgaljeno. Drugi evharistični križ postavljajo na mesto prvega cesiji, da tako dado nekako zadoščenje križu, ki je bil tako ob tla vržen zaradi Tistega, katerega je na Kalvariji nosil. Med tem se je začela preiskava, \ kdo bi bil zagrešil ta naravnost bogoskrunski zlo-: čin. Toda do danes je vselil ostala uganka, ker pro-, iskava ni mogla razrešiti nobene skrivnosti, niti ! kdo je zločin izvedel, niti kdo ga je zasnoval. Jasno 1 pa je bilo vsakomur, da tisti, ki te reči snuje, ne hodi sam žagat in podirat, marveč pošilja po takih opravkih svoje plačance, ki so iz tega ali onega vzroka za uslugo in kot slepo orodje na razpolago. Bilo so celo ljudje, ki so namigavali v druge vrste in iskali zločinca tam, kjer bi morda tudi lahko bil, in pa tam, kjer bi ga noben človek ne mogel iskati. Tako je preiskava potekala, ne da bi bila kaj od-. krila. Snujoči plačevalci so bili sedaj brez skrbi, ker 6e jim ni moglo nič zgoditi, četudi bi bil kdo ne-merodajnih hotel s prstom pokazati nanje. Saj dokazov ni bilo nikjer in nobene priče! Lahko so si torej dovolili, da so še vdrugič naročili svojim izvrševalcem, naj gredo podžagat križ na Selili. Križ v drugič podžagan in vržen na tla Hrib na Selih stoji onstran državne ceste nad cesto, ki vodi v Rovte. Tam gori so njive in travniki. Z vrha grička pa je prelep razgled po vsej logaški kotlini. Zlasti lepo se odtod vidi na |>ostajo in proti vrhniški 6trani. Zato je bil tudi križ na tem mestu viden daleč naokoli. Prav primeren kraj so si izbrali katoliški Logačani, da so tukaj postavili svoj evharistični križ, ki naj izpričuje vero logaškega prebivalstva. Logatec stoji tukaj oh državni cesti, katera od vrhniške strani vodi naravnost skozi drevored, se nato pri Kramarjevem hotelu nekoliko zavije in potem pot pol>očjem vodi naprej proti Idriji. Kdor stoji torej na vrhu griča, vidi na eni strani pod sel>oj oni del Logatca ob cesti proti Gorenjemu Logatcu: tu stoji okrajno načelstvo in sokolski dom, na drugi strani pa vidi j pred seboj tisti drevored, ki skozenj vodi državna cesta od Vrhnike. Tudi v tem drevoredu stoje male i logaške hišice. Bilo je v ponedeljek, dne 5. junija, na tisti dan, ' ko so se nekateri Logačani odpravljali od doma v Luksus, ki si ga lahko vsakdo privošči ELI DA MILA ELIDA mvofa*^ • Že deset let ljubljenec vsake lepe žene Ljubljano na pogreb nadškofa Jegliča. Na obronku griča nekaj hiš. Ko so prebivalci tistih hiš v ponedeljek zjutraj vstali in 6e odpravljali na delo, je neko dekle nenadno opazilo, da križ ne stoji več! To je bilo nekako ob 5 zjutraj. Takoj je pohitela v Dolenji Logatec, kjer je povedala, da križa ni več in da ga je ponoči nekdo podrl. Kmalu je bil ves Logatec pokoncu. Takoj 6o bili obveščeni Drugi evharistični križ. ki je padel v noči od nedelje na ponedeljek (5. t. m.) orožniki in tudi naprošeni. naj takoj pobite na kraj zločina ter zavarujejo, da bi kdo ne izbrisal sledov. En orožnik jeitakoj zjutraj odhitel v Ljubljano naznanit, kaj se je zgodilo, straža pa je prišla slražit sledove okoli križa pozneje. Ko so domačini videli, da je nevarnost, da bi se sledovi zabrisali, če bo kdo hodil tam okoli, so odločila dekleta, da bodo stražila, dokler ne pride orožništvo. Tako so dekleta skoro dve uri stražila tam in so jih potem zamenjali orožniki. Okoli 11 dopoldne pa je prišel iz Ljubljane detektiv s policijskim psom. G. Podobnik je takoj vzel prstne odtise in preiskal sledove. Med tem je bil storilec že v rokah pravice, vendar je tajil in ni hotel ničesar priznati, šele na podlagi neizpodbitnih dokazov in pričevanja je naposled klonil in priznal, da je to storil. Klerikalci so podtaknili Strašno je bilo tisto jutro razburjenje v Dolenjem Logatcu. Vsi verni in pošteni ljudje so se •/.gfažali ter glasno obsojali tistega, ki je to storil, še bolj pa tistega, ki je kaj takega zasnoval in naročil, Logaški jnsarji pa so razburjenemu prebivalstvu takoj začeli dopovedovati, da je to nekdo nalašč podtaknil in da so kaj takega najbrže podtaknili klerikalci. V tako govorjenje je morda verjel sam gospod župan Teršar, kateri je pribite! k okrajnemu načelniku dr. Malešiču zahtevat, naj se izvede najstrožja preiskava, da tak madež ne ostane na občini, ker kaj takega je nemogoče, ker je gotovo podtaknjeno od koga. Takrat je morda gospod župan mogel verjeti, da je ta zločin nekdo podtaknil, ker še ni bil znan storilec. Danes pa gospod župan z nami vred dobro ve, da je grdo dejanje, ki je tako umazalo sloves Dolenjega Logatca, zagrešil človek tiste stranke in tiste idejne smeri, ki je tudi njega postavila v Logatcu na županski stol. In upamo, da je tudi danes z nami vred enega mnenja, da je treba krivca brezpogojno kaznovati ter stvar razčistiti tudi v tisto smer, ki je še važnejša, kdo je namreč ta zločin naročil. Da namreč na Logatcu ne ostane noben madež! Skrivnostni begunec v mračnem iutru Tisto jutro okoli pol štirih so šli kosit na svoje senožeti logaški kosci. Onstran Kramarjeve gostilne so na poljski poti pod gričem zagledali od daleč človeka, ki je sumljivo naglo bežal s hriba. Ko je pribežal na ravno polje, si je privihal hlače in kar po celem tekel čez travnike proti državni cesli in proti drevoredu. Koscem se je to sicer čudno zdelo, vendar nihče ni slutil nič hudega. Kosci pa, ki so šli tik po vznožju hriba, seveda niso mogli videti, ali križ še stoji ali ne. Tako so kosci mirno kosili ter sc včasih tudi zmenili o tistem človeku, ki so ga videli bežati, ki pa ga ni nihče mogel spoznati. Ko je eden izmed koscev prišel malo pred 9 dopoldne domov, je pripovedoval, da je zjutraj videl bežati sumljivega človeka s hriba proti drevoredu. Domači so mu rekli: »Kaj, ali nič ne veš, da je križ podžagan?« Ves sum se je takoj obrnil zoper tistega človeka, ki je bežal s hriba. Kdo je bil? Tega pa kosci niso mogli za gotovo povedati, ker od daleč niso mogli tako natančno spoznati. Bil pa je še drug kosec, ki je tisto jutro videl sumljivega člov»ka. Ta pa ga je poznal in je celo z njim govoril. Storilec prijet Tisto jutro je šel na vse zgodaj kosit tudi Kramarjev hlapec. Šel je po cesti, ki vodi v Rovte. Tukaj je nenadno srečal človeka, ki je v celem prihitel s hriba. Bil je mizar Andrej Seljak, ki ima hišico v drevoredu ob državni cesti od Logatca proti Vrhniki. Hlapec, ki se je tako srečal s Selja-kom, s katerim sta se poznala, je Seljaka seveda ogovoril. Spregovorila sta nekaj besedi, nakar je Seljak odšel domov, kjer se je preoblekel in šel nato kosit. Ko se je po Logatcu razvedelo, da je bil ponoči podžagan evharistični križ in se je razvedelo, da je storilec najbrže listi, katerega so videli zjutraj kosci in je tudi Kramarjev hlapec po-, vedal, koga je srečal, je bilo jasno, kdo je osumljen. Okrajni načelnik je zato dal orožnikom nalog, naj aretirajo Andreja Seljaka, ki je osuumljen, da je podžagal križ. Seljak je poprej kot mizar dolgo hodil delal h geomelru Čibcju, le zadnji teden je delal pri županu Teršarju. Kmalu po 9 dopoldne so orožniki stopili k Seljaku na dom in ga odvedli seboj. Mož je takrat ravno kosil. Ko so ga začeli izpraševati, je vse od 1 kraja tajil. S sokolske veselice ob treh zjutraj domov Na orožniški postaji so orožniki zasliševanje nadaljevali. Toda Seljak je bil trd ter ni hotel nič priznati. Ko so mu orožniki očitali, da je ob pol štirih hodil tam po hribu, je povedal, da je bil do treh zjutraj na sokolski veselici v Sokolskem domu. Ker je bilo že pozno, je odšel kar čez hrib domov, ker je tod bliže kakor po cesti. Med tem ko je prvotni križ bil iz obtesanega hrastovega lesa, toda nič popleskan, jc bil drugič postavljeni križ prepleskan z belo barvo. Kdor je torej imel kaj opravka s križem, se je njegove obleke prav gotovo prijelo kaj barve. Zato so orožniki poslali na Seljakov dom po tisto obleko, katero je nosil ponoči. Ko so pregledali suknjič, so opazili, da se ga drži malce bele barve. To so potem Seljaku predočili ter ga pobarali, odkod ta bela barva na njegovem suknjiču. On pa je odgovoril, da je kot mizar doma nekaj pleskal ter se je gotovo takrat kaj umazal. Storilec prizna! Ob 11 dopoldne se je pripeljal iz Ljubljane policijski detektiv g. Podobnik, ki je vzel prstne odtise na križu. Nato je zasliševal osumljenca, ki pa tudi g. Podobniku ni hotel priznati, čeprav so prstni odtisi dokazovali njegovo krivdo. Ko pa je nazadnje še enkrat pokazal na prstne odtise in na priče, ki so ga videle, kako je prihajal zjutraj s hriba, je priznal, da je res podžagal evharistični križ. Izgovarjal se je le s tem. da je bil močno pijan, ker je do treh zjutraj bil na sokolski veselici. Ko so ga vprašali, kje je pustil žago, je povedal, da jo je vrgel pod hribom v grmovje. Nato je g. Podobnik odše! s psom na kraj zločina, kjer je nato pes res našel žago, skrito v grmovju kakih 20 metrov pod križem. Najbrže sta bila dva Da storilec ni bil res pijan, je najboljši dokaz dejstvo, da je moral stopiti en meter visoko nad betonski podstavek ter na njem stati, ko je žagal križ. Ko je bil namreč križ drugič postavljen, so ga zavarovali en meter od tal z betonskim podstavkom, en meter nad betonom pa so ga z železom okovali, da bi ga nihče več ne podžagal. In tako je moral storilec en meter visoko na ozkem podstavku stoječ nad okovi podžagati križ, česar bi pijan človek prav gotovo ne storil. Njegovo delo je bilo težko in, dasi je izurjen mizar, tudi nevarno, ker bi se bi! križ lahko prevrnil nanj, ko je padel. Zato je zelo verjetno, da sta bila dva, kakor sta najbrže tudi prvič bila dva. Živijo Živhovič ! Tisti ponedeljek, ko je Seljak bil že v zaporih in zasliševan, je hodil po Dolenjem Logatcu znan JNSar iz Gorenjega Logatca ter vpil: »Doli Korošec! Živijo Zivkovič! Oj, sveti križ, življenja luč! ...» S takimi klici na ustih in z znakom svoje organizacije na prsih je kolovratil po Logatcu in celo okoli okrajnega načelstva ter se norčeval. Dva zanimiva pogovora V noči od ponedeljka na torek je za okrajnim načelstvom, kjer je bil Seljak zaprt, šla neka ženska, ki je bila pri sosedovih na obiskih. Tam je začutila, da stoji nekdo pod oknom zapora, v katerem je bil zaprt Seljak. Ženska je stopila pod drevo in poslušala. Spoznala je znanega JNSarja, k' je prišel pod okno klicat Seljaka. Ko se je ta oglasil, ga je obiskovalec oštel, zakaj je priznal. Oni se je zagovarjal, da mu ni nič drugega kazalo, ker so ga pač videle priče. Oni pa je trdil, da bi bil moral trdovratno tajiti ter se zagovarjati s popolno pijanostjo. Nato sta še nekaj govorila o sokolski veselici in o nekem denarju, česar pa ženska ni mogla razumeti, ker sta to bolj tiho govorila. Pozneje je obiskovalec še enkrat prišel klicat Seljaka, ki pa se mu ni hotel več oglasiti. To je en pogovor, ki sc ga je izplačalo omeniti. Drugi pa je kratek, ker je človek, ki ga je slišal stal za grmom, ko sta ona dva hitro šla mimo na svojih kolesih Bila sta namreč dva JNSarja iz Dolnjega Logatca, ki se štejeta med vodilne glave le družbe. Pogovarjala 6ta se o Seljaku. Ravno, ko sta privozila mimo skritega človeka, jc eden dejal: »Kaj pa, če bo vse izdal?« Drugi pa je boječneža pomiril: »Nič se bati! Ta ne bo nič povedal, četudi bi mora! umreti!« Torej Seljak ve nekaj, česar ne sme povedati, sicer bi bilo gorje nekaterim jnsarjem v Logatcu. Kaj je tisto, to je vprašanje, ki bo morda vendar le rešeno in ki bo razjasnilo marsikaj. Pred vsem pa se utegne razjasniti, kdo je tisti, ki sistematično snuje naklepe zoper evharistične križe ter s tem izziva in žali katoliško slovensko ljudstvo. Naj pride vse na dan! Takrat pa bo strmela vsa jugoslovanska javnost, katera družba je to, ki tako moti notranji mir v naši državi. Obiščite VI. mariborski teden! Od 31. julija do 8. avgusta 1937. (50% popusta na železnicah in parohrodih od 29. jul. do 10. avg.) Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina — Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost — Grafična razstava — Tujski promet — Akvaristična razstava — Kuncerejska, golobarska razstava — Razstava malih živali — Modna revija — Mednarodni plesni turnir — »Sen kresne noči« na prostem — Koncerti — Kongresi — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču. — Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji, zeleno romantično Pohorje, vinorodne Slovenske gorice, gostoljubni, lepi Maribor — vas v a b i j o I Drobne novice Koledar Nedelja. 11. julija: (8. pofcinkoštna nedelja). Pij I., papež; Olga; Savin, mučenec. Ponedeljek. 12. julija: Mohor in Fortunal. mu-čenča; Janez Oualbert. opet. Osebne vesli -- Na Vidov dan jc bil na Dunaju pronioviran za doktorja medicine g. Jožef tirafenauer iz Trda-nič, fara Marija na Zilji. Koroškemu rojaku iskreno častitamo! etvorjenem najdete ki je eden najlepiih na našem Primorju in ki leži na najkrasnejši točki ob morju, najmodernejši komfort, autogaraže, lastno kopališče ob morju in 20 m od hotela. — Kopalnice s toplo in mrzlo vodo. — Kopalnice s toplo in mrzlo morsko vodo. Krasan park, odlična jan-godba, prvo- — Blagoslovitev Dijaškega doma ob Bohinjskem jezeru. V ponedeljek, 12. julija bo v Bohinju pri 6V. Duhu blagoslovitev novega počitniškega doma, ki je namenjen dijakom škofijskega zavoda v St. Vidu. Blagoslovitev bo izvršil sam prevzv škof dr. Gregorij Rozman po sv. maši ki jo bo imel ob desetih v idilični cerkvici pri. sv. Duhu. Cetrtin6ko vožnjo lahko dobijo oni dijaki, ki 6e zberejo v zavouu in vstopijo na vlak, ki pelje iz St. Vida ob 15.58. Bohinjsko jezero vabi vse ljubitelje narave. — Občni zbor društva organistov za ljubljansko škofijo bo, kakor je bilo že objavljeno, v jx>ne-deljek dne 12. julija v Rokodelskem doinu. Ob 10 bo v stolnici sv. maša. nato pa zborovanje. Polovična vožnja dovoljena. Kupljena cela vozna karta velja za brezplačen povratek. Pri odhodni postaji se kupi rumena žel. legitimacija, ki se potem na obe. zboru da žigosati. Zdravnik Dr. Milan Cela je otvoril privatno prakso na Jesenicah (v hiši gosp. Rabiča) Ordinira dnevno od 10—12. ure — Popravi! V poročilu o referatu profesorja dr. Fajdige na Brezjah »o pri|»ravi mladine na sodobne nevarnosti: je bil med temi nevarnostmi naštet tudi nacionalizem, toda vsak je takoj razumel, -novno: Iskrena hvala! Duhovne vaje bodo letos za naše društvo in bivše tovarišice v samostanu v Smihelu od 21. (ob 18 začetek) do 25 avgu6ia zjutraj, ko bo zaključek. Tovarišice, prijavite se v samostanu vsaj do 15. avgusta. Oskrbnina Din 100.—. Odbor. Obiščite POSTOJNSKO JAMO (Postojna pri Trstu in Opatiji — Italija) Najveije podzemsko čudo sveti Električna razsvetljava — Motorna železnica — Odprta celo leto Izkoristite nakazila za hotele in bencin ter znižuuje voznine na železnicah (50-70"/.) religiozne resnice v sodobni obliki in obleki in prepričani smo, da bo tudi marsikateri Boga iščoči dvomljivec in nasprotnik posegel po njej. Broširana velja knjiga, ki je okusno opremljena od arh. Jožeta Mesarja, 52, din, vez. 60 din. Spomenike, grobnice, kapel«, cerkvena dela, oblog« v marmorjih izberat« po nizki o«ni pri kamnoseško kiparskem podjetju Franjo Kunovar pokopalliie S*. Krit - UII8LMNA — V službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 10. t. m. so objavljena »Navodila za sestavo banovinskega proračuna z izvršilnim pravilnikom za leto 1938-39«, dalje »Avtentično tolmačenje točke 5., črke b), § 24. finančnega zakona za leto 1937-38 (glede kmetske zaščite)« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937-38, in sicer občine Kalobje v celjskem, Puconci v murskosoboškem, Velenje v slovenjgraškem in Štrigova v ljutomerskem okraju«. — Prememba posesti. Starodavno znani grad Mokrice in posestvo je kupilo školijstvo v Zagrebu za počitniški dom bogoslovcev. Dobro, da se bo tako začel častiti Bog tam, kjer se je včasih zgodilo prav veliko nerodnosti. Bogoslovci naj 6e bi dobro okrepčali v lepih gozdičkih Domačini naj bi pa tudi prišli k pameti, da ne bi hoteli vsega pokrasti novemu gospodarju na lepih mokriških posestvih. Najboljše 30 jejo — Otrok padel v Savo. V Smledniku pri Medvodah je dne 6. julija po nesreči padel pri Penga-voveni mlinu v Savo in utonil 3 in jx>l leta stari sinček Ivana Zupana, mlinarja v Smledniku. Bil je zelo priljubljen pri ljudeh, posebno pa med mladino. Ker ga še niso našli, prosi žalujoča družina, ako bi ga kdo našel in kaj zvedel o njem, da sporoči najbližji orožniški postaji. — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franz-Josefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Ileg. po min. soc. pol. In nar. zdr. S-br. 15.483, 25. V. 35. — Administrativni adresar Dravske banovine v založbi Tiskovne založbe r. z .z o. z. v Mariboru vsebuie nad 2500 krajev naše banovine. Pri vsakem kraju so priobčeni sledeči podatki: samoupravna in katastralna občina, ljudska šola, sodni-ja, pošta, telegraf, telefon, župnija, železniška postaja (razdalja v km) carinarnica, finančna in davčna uprava, orožniška Staniča, srednje šole itd. Adresar vsebuje tudi seznam najpomembnejših institucij Ljubljane in Maribora. Vsi podatki 60 priobčeni v obliki zgoščenih tabel v knjigi in nudijo izvanredno preglednost in točnost pri minimalni izgubi časa. Adresar pa je pravi priročnik za poslovnega človeka, uradnika, trgovca, obrtnika itd. Pripravljen je po oficiielnih podatkih do 1. julija L 1. Vzlic obširnemu pripravljalnemu delu, stroškom tiska in sestavljanja seznamov je cena knjigi določena samo na 50 Din. Knjiga se zaradi potrebe in koristi sama najbolje priporoča. Noben poslovni človek bi je ne smel pogrešati, v vsakem uradu in pisarni je nenadomestljiva. Naroča se pri Tiskovni založbi v Mariboru, Gregorčičeva ul. 26. Najkoristnejše Lutr. peet Tovarna Ljubljana VU Tel 32-52. — Vodič po Parizu in svetovni razstavi je nedavno izšel v založbi Zveze za tujski promet v Ljubljani. Vodič obsega 120 strani, načrt Pariza, načrt svetovne razstave in več slik. Dobite ga v vseh večjih knjigarnah in v biljetarnicah »Putnika«. Cena 20 din. — Kristus v cerkvi, knjiga izpod peresa dr. Fianca Grivca, ki je pravkar izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, je ena naših najpomembnejših publikacij zadnjega časa. Pisatelj je v tej knjigi, ki je dopolnilo njegove svoječasne knjige o Cerkvi (1924), zaje! bistvo Cerkve, ki ima od nekdaj tragično usodo, da jo napačno razumevajo in čestokrnt krivo vrednotijo, z vseh strani v edino pravi luči, tako da se tudi nasprotniku odpre pogled v njen čudoviti organizem, njeno notranjo upravičenost in resnični odnos, ki vlada med njo, ki je mistično telo Kristusovo, in med posameznikom- ki z občestvom živi v vedni napetosti. Na podlagi teh izvajanj, ki niso napisana morda samo za bogoslovca, ampak za vsakega laiškega inteli-genta z vzorno jasnostjo in preprostostjo, se ne razblinjajo samo običajni ugovori zoper Cerkev, ampak jo spoznamo z vso prepričanostjo za resnično Kristusov organizem, za edino družbo, ki bo preživela vse čase, in za edino rešitev, v razburjenem valovju našega časa. Vsa knjiga je prežeta Dospela je nova pošiljka vin: cviček vugava, rizling in teran. Poizkusite jih, da se prepričate o njihovi kvaliteti. . _. __ »Gostilna KmetIC" Ljubljana, Aleksandrova cesta — Šoferski izpiti za okraje Novo mesto, Brežice, Krško in Črnomelj bodo v Novem mestu dne 11. julija 1937 ob 10. uri. Za vlaganje prošenj je čas do 2 .avgusta t. I. — Javna borza dela v Ljubljani išče naslednje delavce: 1 ključavničarja, 3 hlapce, 1 tekstilnega podmojstra, 1 mizarja, 1 soboslikarja. — Prostovoljna gasilska četa t Leskoven pri Krškem bo dne 15. avgusta 1937 tla slovesni način proslavila 45-letnico svojega obstoja združeno s blagoslovitvijo nove motorne brtzgalhe, vsled česar naprošamo sosedna bližnja društva ln čete, da ta dan ne prirejajo nobenih prireditev. — Predsednik: J. R. . — Zobozdravnik na Rakeku ordinira vsak torek in četrtek popoldne od 3. do 7. ure pri »Še-verju«. — Prekrasen — nžitkov poln izlet z najmodernejšim luksuznim avtokarom »Putnika« Maribor: 4 dni, od 18. do 21. julija 1937: Velden (Vrb-sko jezero)—Millstadt—Heiligenblut—Grossglock-nerstrasse—Franz Josefs Hohe—Zeli am See—Salz-burg—St. Wolfgang—Uchl—Aussee—Graz. Popo-len aranžman (vključno vizum in mitnina na Gross-glocknerstrasse) le 1000 din za osebo. Prijave do 14. julija. Izkoristite edinstveno priliko za poset divnih pokrajin! Zahtevajte prospektel Informacije in prijave: »Putnik«, Maribor. Lutz-peči na/izdatnejše. — Cenen avtobusni izlet bo v dneh od 14. do 15. avgusta na Veliki Klek (Grossglockner). Prijave sprejema Izletniška pisama M. Okorn, Ljubljana, Hotel Slon, telefon štev. 26-45. — Kdor ima dobre in lepe zobe, se lahko smeje. A to pride malokdaj samo od sebe. Usta in zobje ee morajo čuvati pred bakterijami, ki neprestano prihajajo v usla. Ali je to mogoče? Gotovo: z vsakodnevnim izpiranjem zjutraj in zvečer z Odoloin. Učinek je trojen: či6t dah, sijajni zobje in varstvo pred prehladom. Odol je idealno sredstvo za nego ust. Kdor dnevno uporablja Odol, varuje svoje zdravje. — Kuhaj varčno in dobro! Izšla je zbirka preizkušenih pa še nikjer objavljenih navodil in receptov za kuho, vkuhavanje in sušenje sadja, pripravljanje sadnih sokov itd. Cena din 3. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. — Naroča 6e pri upravi Vigredi, Ljubljana. Masarykova cesta 12. <— Zikine higijenične krušne drobtine iz najfinejšega, posebnega peciva so absolutno snažne, okusne in zdrave. Dobite jih v ličnem četrt kg zavoju v vsaki špecerijski trgovini. mSvileno perilo, letni jopiči, klobuki, čepic«, najugodneje v konfekciji Jakob Lah, Maribor. — Turistični avtobusni izleti v Opatijo-Sušak za Din 70. Informacije Putnik, Gajeva 3, tel. 24-72. — Da boste stalno zdravi je potrebna da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic. srca. proti kamnom, sklerozi, se5ni kislini In si. Radenska vam obrani zdravje in mladostno svežoet — Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Fran*-Josef grenčice«. — I. Perdan nasledniki. Ljubljana, Krekov trg 11, stara trgovina špecerije, nudi 6veže blago po najnižjih dnevnih cenah. Postrežba točna in solidna. Priporoča 6e Marija Zgonc, lastnica. Ljubljana I Novoinašna slovesnost na Rakovniku. Danes o pol desetih bosta prvič darovala Bogu slovesno daritev gg novomašnika brata Rebek Stanko in Vladko. Pred cerkvijo bo pomembna izročitev križ« z zborno deklainacijo 40 ministrantov. Pri sv. maši sodelujeta združena fantovska zbora iz Mladinskega doma in iz Rakovnika. Po sv. maši bo darovanje. — Popoldne o pol 4. bodo slovesne ve-Černice s kratkim nagovorom. Okrog petih priredi domača godba koncert na srednjem dvorišču. — Pri pripravi na izredno novomašno slovesnost je sodelovala vsa rakovniška okolica, zlasti še sorodniki oratorijancev. Za vsa dela in pomoč dobrim prijateljem izreka zuvod najlepšo zahvalo. 1 Stolna prosveta se udeleži slavnostnega sprevoda na Trnovski prosvetni tabor. Člani 6e zbirajo v Pražkovi ulici. 1 Kat. društvo rokodelskih pomočnikov poziva vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže pogreba blagofiokojnega g. Ivana Krniana, Čevljarskega mojstra, zvestega društvenika in zelo zaslužnega pevca. Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice k Sv. Križu. Bl.-go-pokojnega gospoda mojstra in našega zvestega člana priporočamo v molitev in blag spomin. Njegovi rodbini izrekamo iskreno sožalje. I Danes je zadnji dan slikarsko izredno zanimive razstave g. Metoda Lepavca iz Makedonije. Kdor se zanima za pojave v sodobni jugoslovanski umetnosti, ne bo zamudit te prilike in si bo razstavo lega močno nadarjenega slikarja ogledal v Jakopičevem paviljonu. Razstava je odprta od 0-19. 1 Slike od vseg« Jegličevega pogreba si lahko ogledate v ateljeju Pavlovčič, Poljanska cesta 12. 1 France Avbelj umrl. V včerajšnji številki smo poročali o hudi nesreči pred Keršičevo restavracijo v Spodnji Šiški, kjer je tramvaj podrl šoferja Franca Avblja. Avbelj se ie namreč peljal s kolesom, kolo pa se mu je zataknilo v tramvajsko tračnico, tako da se ni mogel ob pravem času ogniti tramvaju. Avbelj se vso noč v bolnišnici ni zavedel ter je včeraj zjutraj umrl. I štirideset let službe je praznoval pretekli mesec znani oskrbnik pokojiališča pri Sv. Krištofu gosp Danes prosvetni tabor v Trnovem Danes bomo g06tje zaslužnega tridesetletnika: 1 rnovskega prosvetnega društva. Pozivamo zlasti prijatelje katoliške prosvete iz Ljubljane, da polno-številno prisostvujejo vsem današnjim prireditvam prosvetnega tabora v Trnovem. Spored ostane tudi v slučaju slabega vremena nespremenjen. Ob 8 zjutraj 6e zberemo v Pražakovi in Ciga-letovi ulici za sprevod. Pozivamo vse, da zanesljivo stopijo v vrste in korakajo v sprevodu. Sprevod se po končanem zbiranju pomika po Miklošičevi cesti, preko Marijinega trga, po Vfolfovi ulici, preko Kongresnega trga, po Vegovi, Emonski in Ka-runovi na vrt Prosvetnega doma v Trnovem. Ob 10 bomo pri Prosvetnem domu v Trnovem sprejeli pokrovitelja g. bana dr. Marka Natlačena ter botre gospo Zoro Curkovo in mestnega župana g. dr. Jura Adlešiča. Nato bo na prostem blagoslov novega prapora, sv. maša in kratek cerkveni nagovor. Po službi božji bo na pro6tem prosvetni tabor, na katerem govorita pisatelj g. Fr. Finžgar in gosp. Ivo Peršuh. Po govoru g. Finžgarja zapojemo 6kupno »Hej Slovenci...«, po drugem govoru pa skupno »Povsod Boga«. Med službo božjo pojemo znane Marijine m evharistične pesmi vsi s 6premljevanjem godbe. Popoldne ob dveh priredijo naši vrli fantje pred trnovsko cerkvijo narodni običaj »štehvanje«. Ob pol 4 se spet zberemo na vrtu Prosvetnega doma, kjer bo javna telovadba raznih oddelkov. — Po javni telovadbi ostanemo pri veselici. Franc Ržišnik. Mladega fanta je sprejela v službo tedanja oskrbnica vdova Terezija Medičeva dne 3. junija 1897 za zvonjenje, za kadilnico pri pogrebih in za druga manjša dela pri cerkvi. Tudi na pokopališču je moral pomagali pri kopanju in zasipavanju jam. Največ dela pa je imel z oskrbovanjem grobov. Ko je bilo staro pokopališče opuščeno, je oskrbnik Peter Medič odšel na novo pokopališče, g. Franc pa je po dogovoru s takratnim upraviteljem pokopališča gosp. kanonikom Erkerjem ostal oskrbnik na starem pokopališču. Od tedaj se je že mnogo spremenilo. Pokopališče »njegov grunt« je v razsulu in Franc 6i želi pokoja, toda tega nima in pokojnine tudi ne. Pravi pa, da mu pri njegovi starosti 72 let ne bo treba dolgo čakati — večnega jx»koja. G. Franc je zelo priljubljen med občinstvom in ga pozna skoraj sleherni obiskovalec 6tarega pokopališča. Tudi mi čestitamo gosp. Francu k njegovemu jubileju! I Namesto venca na grob umrlega g. Karola Pollaka je daroval Rdečemu križu znesek 200 din g. Feliks Moskovič, veletrgovec v Ljubljani I Hrvatsko kulturno društvo >Napredak« v Ljubljani priredi danes ob treh popoldne koncert s prosto zabavo v prostorih in na vrtu restavracije »Frankopan6ki dvor«, Šiška, Frankopan6ka cesta. Koncert bo ob vsakem vremenu. Vstopnine ni. Nova kuhinja na Aleksandrovi cesti Vas postreže po izbiri, okusu in Vaši želji 1 Skupno združenje obrtnikov v Ljubljani priredi v torek, dne 20. t. m. ekskurzijo z udobnim avtobusom v Celje, kjer si bodo udeleženci ogledali tamkajšnjo Cinkarno in Westnove tovarne. Ekskurzije se lahko udeleži vsak. Prijave sprejema tajništvo. Beethovnova ul. 10. pritličje (palača Zbornice za TOI) in predsednik g. Kovačič Anton, tovarna peči (Telefon št. 33—57). 1 Kino Kodeljevo (31-62). Danes ob 4. 6 In pol 9 Riviera Express Charlotte Susa in Kari Ludvvig Diehl. Cene znižane na 4.50, 3.50, 2.50. 1 Ukradena bronasta plošča. Bivšo Lassnikovo hišo na Marijinem trgu so delavci že temeljito razkopali in 3edaj odstranjujejo tudi nekatere temeljne zidove, v kolikor ne bodo več ujrorabni. Te dni so delavci naleteli v zidu na neko že pozabljeno staro bronasto ploščo, ki je po pripovedovanju najditeljev predstavljala moža, oblečenega v nekakšen škofovski ornat in v mitro. Na plošči je bil tudi neki napi6, ki ga delavci seveda niso mogli razbrati. Delavci 60 položili ploščo na stran ter nadaljevali delo. Ta čas pa se je plošče polastil neznan slikovec, ki 6e je vtihotapil na stavbišče ter z njo pobegnil. Morda se mu je posrečilo, da je ploščo prodal za kakšnih 100 ali 200 din, kolikor pač dajo trgovci s kovinami za bron. Plošča pa je bila nedvomno več vredna, saj je najbrž predstavljala pomembno zgodovinsko vrednost. 1 Kopališče na Ljubljanici prenovljeno. — Za ljubitelje športa so na razpolago čolni, ping-pong, woley-balI, balincanje. Točijo se prvovrstna vina. Na razpolago topla in mrzla jedila. Se priporoča J. Sedej. 1 Nočno službo imajo lekarne: V nedeljo: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvelska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31; v ponedeljek: mr. Leustek. Resljeva cesta 1; mr. Ba-hovec. Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. Zobna ordinacija Ban Boris, Tyrševa 15 zopet redno sprejema Dr. Volavsek ne ordinira do 1. avgusta 1.1. Dr. Heferle specijalist za notranje bolezni ne ordinira do 19. juliia Jože Jagodici Iz zadnjih dni f nadškofa Jegliča Iz umljivih vzrokov morem šele danes ugoditi želji uredništva in napisati nekaj črtic iz življenja pokojnega nadškofa. Nepričakovana smrt je pretesla ves narod; tem bolj tiste, ki so z njim živeli in tiste, ki so bili priče njegovih poslednjih življenjskih dni. Dni, polnih življenja,, ki niso dali slutiti njemu niti okolici, da je tako blizu konec. Nekaj črtic. Iz zadnjih štirinajstih dni. Evo vam jih. Znano je, da je pokojni nadškof vsako leto po-romal na Brezje. Ko je bil še aktiven, ga je pot večkrat na leto peljala mimo Marije Pomagaj. Ko je šel v pokoj, je hodil po enkrat na leto. Nikoli ni izostal. Otroško je ljubil Marijo. Z njeno pomočjo je zgradil ogromno stavbo svojega življenjskega dela. Zato ji je bil hvaležen in jo do zadnjega diha častil. Zato ga je tudi poklicala k sebi na svoj god. Torej Brezje. Za letos je v dogovoru s svojimi pri Volčevib sorodnikih in pri županu smo se odpeljali proti Radovljici, da odložimo dekana. V Radovljivi se je nadškof vedno rad ustavljal. Na to mesto ga je vezalo mnogo mladostnih spominov. Meščani pa so svojega bližnjega rojaka iz Begunj tudi vedno kar moč lepo sprejeli. Tako tudi to pot. Zvonovi so potrkavali, orgle so pele, pa tudi cvetja je bilo nič koliko za nadškofa in avto, ki so ga okrasili. Dekan Fatur, ki ima (po ponovni nadškofovi šaljivi izjavi) nemalo zaslug za Jegličevo nadškofovstvo, je gostoljubno sprejel visokega protektorja pod župnijski krov. „Letos sem pa zadnjikrat..." Šlo je že pod noč, ko smo skozi Naklo in mimo brdskega gradu zavozili na Visoko na kratek obisk v moji rojstni hiši. Že več let sem se je to Nadškof dr. A. B. Jeglič med svojimi sorodniki dne 15. junija pri Mariji Pomagaj na Brezjah sorodniki določil 15. junij. Tega dneva se je že več tednov prej prisrčno veselil. Pisal je in zopet pisal in določal. Do vseh podrobnosti, kakor je znal le on. 14. junija popoldne sva ga s tovarišem Merve-cem naložila v Stični, da bi v Ljubljani prenočil in se zjutraj zgodaj odpeljal na Gorenjsko. Ravnatelj čeč mu je dal na razpolago avto, kakor vselej, kadar ga je želel. Tako tudi to pot. V Ljubljani ga je čakal obisk. Naneslo je, da se je pred dnevi spomnil, da mu živi še sošolec iz davnih dijaških let. Edini, ki je še živ ostal. Je to vpokojeni general Tomše. Pisal mu je, da ga bo 14. junija popoldne na njegovem domu tam na Kodeljevem obiskal. Kmalu se je general oglasil pri meni in prosil, da bi smel on nadškofa obiskati. Tako se je tudi zgodilo. V nadškofovi običajni sobi v škofiji sta se pogovarjala in kramljala, obuiajoč spomine na dni, ki so za na9 že zgodovina. Nenavadno dolgo, ker nadškof, kakor znano, je bil z obiski kratek. Bil sem priča prisrčnega slovesa. Dva 88 letna sošolca 1 dva generala! Koga ne bi ganilo? Pri Mariji Pomagaj Zjutraj smo odbrzeli. V spremstvu sva bila Vole in jaz. Nadškof je bil čil in dobre volje. Strogo se je držal tega, da dotlej, dokler ni maševal, ni govoril. Kanonik pa bi bil rad povedal to in ono. Znan šaljivec je in je imel pripravljenih nekaj novih. Ko le ni kazalo drugače, mu je dovolil, da sme govoriti. Pa samo do Kranja. Potem da bomo do Brezij molčali. No, prav točno tako ni bilo, ker je bil nadškof sam izredno zgovoren. Bilo ga je samo zdravje. Na Brezjah se je zbrala kaj pisana družba. Sorodniki z družinami in od sile živimi otroki. Seveda ni manjkalo Petra iz Begunj, nadškofovega bratranca. Prišel je tudi ravnatelj Žumer iz Marijinega grada, katerega je nadškof posebej povabil. Med mašo pri Marijinem oltarju eo vsi prejeli sv. obhajilo — iz njegovih rok poslednjikrat. Po maši in zajtrku sem vso pisano družbo z nadškofom v sredi fotografiral. Slika je nadškofu zelo ugajala, saj še nikdar ni bilo zbralo skupaj toliko njegovih sorodnikov. Slovo od naših planin Čas je hitel, imeli smo še dolgo pot: v Rateče in Planico pod Jalovec. Z župnikom Lavtižarjein sta bila že od mladih nog prijatelja. Zato je nadškof sklenil, da ga letos obišče. Pisal mu je (ne enkrat!), kako in kaj. I)a bi rad videl Marijino kapelico v Planici. In njega, ki sta sedaj najstarejša duhovnika v škofiji. No, šlo je po načrtu. Naložili smo še dekana Faturja in bili pred poldnem v Ratečah. Tu je nadškof doživel po dolgih letih zopet enkrat sprejem, kakor ga je bil vajen (loživ-jjati dolga leta, ko je birmoval po deželi. Zbrala se je šolska mladina, cerkvene družbe z zastavami, gasilci, občinski odbor z županom, možje in žene. Tudi govori so bili in šopke planinskih cvetic so mu izročili. Nadškofa je vse močno ganilo. Po obisku v cerkvi je dobri župnik Lavtižar postregel svojim gostom. Prišla sta tudi župnika iz Kranjske gore in z Dovjega. Med obedom se je gostitelj dvignil in napil odličnemu prijatelju. Lavtižar, ki zna v svojih spisih tako ljubko kramljati, je nanizal v besedo mnogo zanimivih misli. Dejal je, da so nadškofa vsi že kot dijaka spoštovali. Kar nekako drugačen je bil kot drugi. Bil je vedno bolj sam in vedno kaj študiral in bral. Bil je vedno od-ličnjak. Vsi da so čutili, da bo iz njega še kaj posebnega. No — je povzel — nismo se zmotili. In tako dalje. Nadškof se je v odgovoru šalil. »Pišeš, veliko pišeš, pa o Mariji pišeš — samo umreti^ se bojiš, umreti. Veš, bova šla. Kmalu bova šla. Oba bova šla. Ti kerlc ti, pa še slišati noče.< Res, Lavtižar je potožil: »Večkrat mi nadškof pišejo, pa na koncu vedno kaj o smrti. A to tako nerad slišim.« Seveda, saj tudi nadškof ni. Ko sem mu pred leti v Gornjem gradu, ko je bil hudo bolan, bral iz neke knjige, mi je pozneje, ko je ozdravel, dejal: »Ti ksrlc ti. pa o smrti mi je bral!« — V Ratečah smo bili 15. junija. Kdo bi bil slutil, kaj se bo zgodilo čez 14 dni... Med kosilom je začelo deževati. Hoteli smo opustiti pot v Planico. Pa nadškof ni odnehal. »Do kapele bomo že prišli, tudi če je dež.« Pa smo šli, oziroma peljali smo se. Kmalu smo bili >ri kapelici, ki jo je s tako ljubeznijo sezidal upnik Lavtižar. Skoda, da se niso videle gore, krasni Jalovec. Pa je že smola, da dežuje, kadar imajo škofje opravka s planinskimi kapelami. Tako je bilo na Kredarici, lako v Vratih in lani v Planici. Prav tako za nadškofov obisk. V kapelici smo izmolili litanije in se odpeljali nazaj v Rateče Sklenila pa je družba, da pride v Planico zopet ob lepem vremenu. Cele nc bo več... Po obiskih godilo v nemalo radost mojih dobrih staršev. Vsako leto je bilo v zvezi z Brezjami: »Pa na Visoko tudi, na Visoko tudi!« S svetim spoštovanjem in nedopovedljivim veseljem je bil visoki cerkveni knez sprejet nad desetkrat pod skromni kmečki krov. Vas je letos ta dan praznovala god svojega patrona sv, Vida, zato se je čutila še bolj počaščeno. Prišlo je staro in mlado, da še enkrat vidi »starega škofa« in prejme v podružnici njegov blagosov. Ob slovesu je padla beseda o zo-petnem svidenju drugo leto. Pa je nadškof dejal: »Veste oče, letos sem pa zadnjikrat, bom šel v grob, v grob bom šel. Pa kaj v Stično pridite I Tudi vi, mati, saj ste kakor dekelca.« Takrat mi je bilo tesno pri srcu, danes vem, da mi je bilo. Čeprav se je nadškof le šalil... Skozi Šenčur in Vodice smo se trudni vrnili v Ljubljano. To je bilo 15. junija. Nadškof je v Ljubljani prenočil in v škofijski kapeli maševal Bilo je 16. junija. To je kapela, v kateri je nadškof prebil dober del svojega življenja. Tu je ure in ure molil in jokal in trepetal in se boril s svojim Bogom v tabernaklju, odtod je spel potolažen in močan in razsvetljen v življenje, ki se je vse použivalo za duše in dragi mu slovenski rod. »Ko večna luč bi znala govorili...« Proti pričakovanju je vzel tisto jutro za mašo črno barvo... Dopoldne se je odpeljal nazaj v Stično. V Grobljah L »Hud bo ta mesec- zame, hud« je večkrat dejal. Povabljen je bil se v Groblje in v Celje. Ni se bal truda, čeprav je tako rekel. Šli smo torej v Groblje. Bilo je 20. junija. Zgodaj zjutraj sem se peljal ponj v Stično in tam smo se naložili (ta izraz je on vedno rabil) nadškof, opat in jaz. V Ljubljani se je v škofiji nekoliko odpočil, potem smo se v dolgi koloni odpeljali. Slovesno so sprejeli vrli Gorenjci dva nadškofa, ministra, bana. Mašo, ki .je sledila, je opravil nadškof, zadnjo pred maso ljudstva. Bil je dosti čil, čeprav v nogah zadnje mesece ni bil več prožen. Treba je bilo paziti na sleherno stopinjo. Po maši je zadnjikrat slovesno blagoslovil slovensko ljudstvo. Z izrednim zanimanjem je sledil govorom. Bil je sicer zadnja leta nekoliko naglušen, a se je o vsem, kar ni dobro razumel, dal točno informirati. Nad vse mu je ugajala disciplinirana množica, ki je tako pazljivo poslušala. Pri kosilu je opazil med gosti Pavla Zavadla-la in Miha Jenkota. Mihu je od daleč požugal. Češ, ali zopet... No, rekel mu je potem: »Dovolim vam, Miha, saj vam dovolim, samo vice bodo hude, vice.« In Miha se je brez oklevanja poslužil danega »polnomočja« in govoril Jegličev misijonski govor. Zavadlal pa ga je kritično motril ... Na svojem bivšem posestva Popoldne se je udeležil prvega dejanja igre na prostem »Naša apostola<. Pa že je prišla pošta, da čaka avto za Marijin grad. Hotel je namreč izrabiti to priliko, da 9e pelje iz Grobelj v Marijin grad, obiskat svojega nekdanjega škofijskega upravitelja in mu osebno voščit za god. Kmalu smo zavili v Črni graben, šofiral je godovnjak sam. Bilo je lepo nedeljsko popoldne. Med živahnimi razgovori nismo vedeli, kdaj smo prevozili dolgo pot. Na cilju smo bili. V vili, v kateri si je ravnatelj Zumer uredil svoje stanovanje z ženo (lani v juniju ju je v Stični poročil nadškof), je nudil gostitelj prenočišče za dve noči. Mala ravnateljeva hčerkica, stara komaj nekaj tednov, je drobila v tiho noč. Seveda jo je nadškof hotel takoj videti, da jo pokriža na čelu. Z ravnateljem so vezale nadškofa tesne vezi. On je bil tisti, ki je dolgih pet let v tihem Gornjem gradu samotnemu upokojencu vzdrževal zvezo s svetom in njega dogajanji. Vsak teden ga je obiskal. On in radio sta mu lajšala samoto. Pa še zdravnik iz Ljubnega, dr. Arh, ki je stalno zasledoval telesno počutje visokega kneza. Oba je imel nadškof zelo rad. Zato je bil nemalo vesel, ko se je že zvečer pojavil na obisku tudi dr. Arh. V prijetnem razgovoru smo posedeli pozno v noč. Drugo jutro, 21. junija, je ravnatelj godoval. Nadškof je v kapelici sv. Jožefa, ki jo je sam sezidal, maševal pred zbrano družino škofijske uprave. »Pa za vas bom maševal jutri, za vas,< je dejal zvečer ravnatelju, ko sta si vofcčila lahko noč. Dopoldne je še enkrat pregledal vse obrate uprave. Bilo je čudovito, s kakšnim zanimanjem je vsemu razlaganju in ogledovanju sledil. Čeprav je že težko hodil, ni odnehal prej, dokler ni vsega pregledal. Za popoldne je bil načrt: Luče, Solčava, I-o-garska dolina in nazaj grede Ljubno. Vse je šlo po redu. Lepo poletno popoldne smo sedeli pri planinskih kočah v Logarski dolini in zrli v veličastne gore: Ojstrico, Brano. Planjavo. Gledal je tudi on, nemo, dolgo. Če danes mislim nazaj, se mi zdi. kakor da se je poslavljal od lepe slovenske zemlje. Zapisal se je tudi v spominsko planinsko knjigo. Po kratkem obisku pri Rogovilcu smo bili poti večer v Ljubnem v gostoljubni hiši zdravnika dr. Arha, kjer je bil nadškof nenavadno razigran in šaljiv. Naslednje jutro, 22. junija, smo 9e po maši v kapeli 6v. Jožefa odpeljali v Ljubljano. In sicer čez Gornji grad. Hotel je nadškof, da še enkrat vidi grad, v katerem je prebil pet let svojega delavnega pokoja. Kako se je od vsega — nevede — poslavljal! Od krajev, ki jih je ljubil, od ljudi, ki jih je poznal. Nič več jih ne bo videl. Slovo od nasledstva V Ljubljani se je sešel z ljubljanskim škofom Rožmanom, ki se je pravkar vrnil iz ribniške de-kanije z birmovanja. Po obedu sta se prisrčno poslovila, ne vedoč, da se vidita poslednjikrat. Mrtvega ga je čez dober teden dni sprejel pod svoj škofijski krov. V Celju In slednjič Celje. Tja je nesel Jeglič vso svojo mladost. Bil je namreč do zadnjega svojega diha mlad, tako neizrečeno duševno mlad, da mu ni primere med nami. V tem zlasti je tako nej>oza-ben. Kdor ga je videl in slišal v Celju, ga ne bo mogel pozabiti nikdar. Slika tega večnega mladca ga bo morala spremljati vse življenje. Zapustil nam je v dediščini svojo mladost. Do drobnega je bilo vse dogovorjeno, preden smo šli. Bilo je 28. junija popoldne. Ob štirih je zabrnel avto pred škofijo. Nadškof se je pripeljal iz Stične in prisedel sem. Zdel si me je nenavadno slovesen, s trdim, svetlim klobukom, ki ga že dolgo ni nosil. Sedel je vzravnan, oči so se mu bliskale. »Upam, da bomo prav zadovoljni in veseli,« mi je pisal v zadnjem pismu, ki sem ga prejel tisto dopoldne. Bili smo veseli že po poti. Saj se pelje Jeglič v Celje med fante, med svoje fante! In tem bo povedal, saj jim ima toliko povedati, molil je, da jim bo mogel dobro povedati in da ga bodo razumeli. Pa čeprav še toliko napora, pa čeprav naj bo i>otlej od truda smrt. Med hmeljem, samim hmeljem ob bistri Savinji se je vila naša pot. »Glejte, goro Oljko!« mi pravi. On jo je videl, jaz je nisem. Čudil sem se, da tako dobro vidi. »Jaz sem mlad!« je bil odgovor. Tiho smo zavozili v Celje. Mimo Glazije. kjer so fantje tekmovali in se pripravljali na nastop. Nič ni bilo sprejema. Le kakor sonce veseli opat Jurak je prisijal nasproti, s sonornim glasom glasno pozdravljajoč. V takem domu je človek takoj doma. Tudi nadškof je bil. Saj sta z opatom stara znanca. Križem po zeleni Štajerski je vozil svoj čas gornjegrajskega samotarja in celo preko Sotle na svoj rojstni dom nas je nekoč izvabil. Pri večerji mu nadškof rahlo namigne, da ve. da ima opat danes rojstni dan in jutri god. Že se dvigne čaša v voščilo in čestitko. »Pro te applica- bo!« Da bo jutri zanj maševal. Solza zaigra opatu v očeh. Kako ne- bil Zvečer akademija v gledališču, za tem pod-oknica. Nadškof gleda, opazuje, posluša. Navdušeno ga pozdravljajo, pravi orkani glasov. On pa počiva z očmi zlasti na »fantičih«. Ti so mu najbolj všeč. Naraščaj! Da, t«! Potem ne bo konca celjskih dni, |x>tein bo ta (»odrastel sedanje mladce, ki bodo poslali možje in bo armada vedno večja in silnejša. To ga vžiga, da se ravna in mu žare oči. Joj, to jim !>o jutri lepo jiovedal! Jutro praznika sv. Petra in Pavla je. Nadškof v opatijski cerkvi mašuje. Asistiram mu. Zdi se mi še lx>lj pomlajen. Saj moli za mladino in je mlad ob tem. Na trgu se zbirajo vedno večje množice fantov in mož. S težavo se prerijemo do vhoda v mestno hišo. Ko ga podpiram po stopnicah, lahno drhti. Na balkonu mu zažare oči. In množica temu žaru sledi. Kdaj so že koga tako pozdravljali, kakor pozdravlja mladina nadškofa Jegličal »Med vami sem ves vaš!« Ginjen je, prevzema ga, sede. Končana je maša, govori se začno. Nestrpen je. Sedim tik za njim in me venomer sprašuje, kdaj naj gre. Moral je iti čez cesto na nasproti stoječo govorniško tribuno. Množica posluša, odo-bruje, pozdravlja. Slovenske može, ki ji vodijo usodo. Jegliča najbolj. On je najbolj njihov. Slednjič pride vrsta nanj, kot zadnjega. Peljem ga čez trg in vprašam, koliko časa ho govoril. »Pet minut ali pa pol ure, kakor bo, kakor bo!« mi odgovori. Že je na odru. Bežno se ozre v mikrofon, pred katerim še ni nikdar govoril. Sname z glave biret in se ozre po množici. Dolgo ne more začeti. Mu ne puste. Burno ga pozdravljajo. Slednjič vendar. »Živimo v velikih časih...« Zmeraj je težko govoril in zmeraj ga je bolelo, da ga ljudje ne razumejo. Danes čuti, da ga razumejo. Njegov glas se začuda močno odmeva med zidovi, mikrofon ga nosi med množico. Prekinejo ga. Navdušen je, biret mu pade iz roke. Nič ga ne pobira, proste ima roke in sedaj šele se lahko izraža tudi s svojimi značilnimi gestami. Zopet val navdušenja in še in še, da se stopnjuje tudi njegov glas ob četrti in zadnji točki. »Povsod Boga!-: zaori iz njegovih ust in z biretom zamahne, da je lepota ta prizor. Točno četrt ure je govoril. Rekli so: Tako še ni nikoli govorih Danes vemo, da je bil to njegov labodji spev. Ko smo se vrnili v opatijo, mu je prihitel nasproti minister Korošec, rekoč: »Drugi so brali, vi ste prosto govorili, stara šola je še vedno najboljša.« — »Kajne, kajne« se je zadovoljno smehljal. »Ti reč ti!« Popoldne je bil javen nastop na Glaziji. Nadškofa je predvsem navdušil rajalni pohod in sledeče proste vaje. Nad vse je bil vesel, ko je videl pred seboj toliko telovadcev. Čez 500 jih je bilo. »Naših fantov, naših fantovi« — Pri večerji ni mogel prehvaliti prireditve. Drugo jutro, bilo je 30. junija, je v opatiji maševal. Po maši je zadremal. Čudil se je, ko som ga preudil. Bil je truden. Zadnjič skozi Ljubljano Ko smo se peljali z avtom po isti poti v Ljubljano, je govoril dolgo o prireditvi. Zares je bil navdušen. Kar oživel je spet. Tudi spremstvo je bilo živahno. In nadškof je k živahnosti podžigal. Marsikatero šalo je povedal in se tej in oni od srca nasmejal. Proti Ljubljani pa se je zresnil. Skozi mesto se je peljal skoro molče. Bila je njegova zadnja pot. Kdo ve, kaj je mislil? Pred škofijo sem izstopil. Prisrčno mi je stisnil roko in se zahvaljeval. »V ponedeljek pa na svidenje!« To so bile zadnje besede. Tako rekoč en dan pred smrtjo. V ponedeljek pa smo ga pokopali... Pogreb nadškofa dr. Jegliča: Trije pari vranrev peljejo krsto z zemskimi ostanki pokojnega velikega vladike po Dunajski cesti. Celje spominu f nadškofa Celje, 10 julija. Snoči je bila v mestni posvetovalnici v Celju plenarna seja celjskega mestnega sveta, kateri je predsedoval g. župan Alojzij Mihelčič. Preden je prešel na dnevni red, se je spominjal pokojnega nadškofa dr. Aontona Bonaventure Jegliča: »Turobno so se oglašali po vsej Sloveniji s stoljvov zvonovi v naznanilo, da je umrl veliki vladika nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Dolžnost mi je, da se na tem mestu spominjam blago-[Kikojnika, moža jeklene volje in v vseh časih neustrašenega borca za pravico slovenskega ljudstva. Njegovo ogromno delo za blagor in srečo naroda je znano nam vsem. Takoj ob nastopu jx>kojnikovega službovanja se vidi, kako zelo se je |>okojnik zavedal svojih dolžnosti in kako krepko se je boril za pravice slovenskega naroda. Vidimo ga, kako z največjimi de narnimi žrtvami ustanavlja prvo slovensko gimnazijo in druge kutlurne in gospodarske ustanove. Nihče ni takrat vedel, bo li njegovo delo rodilo kakšen us|>eh, bo li vztrajal v svojem delu. Toda pokojni nadškof, trda gorenjska narava, je vztrajal in tvegal še več: kol prvi je podpisal za majsko deklaracijo potrdilno izjavo in s tem javno manifestiral za jugoslovansko idejo. Še pred desetimi dnevi je obiskal naše mesto Celje, kjer je prisostvoval veličastnim celjskim dnevom. da i njegovo mladeniško žilavostjo navduši može in fante in jih vzpodbudi ter da volje za njeno delo za Boga in domovino. Celje je lahko ponosno, da je tu javno nastopil in izrazil svojo poslednjo voljo. Smrt nam ga je vzela in ga |M>ložila v grob kol velikega Slovenca, vzornega duhovnika in voditelja. Spomin nanj bo ostal večen. Slava pokojnemu nadškofu dr. Anionu Bona-venturi jegliču!« Vsi navzočni mestni svetniki, ki so stoje počastili spomin velikega pokojnika, 60 zaklicali zatem trikratni »Slava«. Razprava o onesnaževanju Savinje Zatem 60 prešli na edino točko dnevnega reda: razpravo proti onesnaževanju Savinje. Govoril je referent za tujski promet. Mestni 6vet celjski se že dolgo trudi, da bi odpravil veliko hibo, namreč onesnaževanje Savinje po odpadnih vodah iz premogovnikov in od usnjarne Wo6chnagg v Šoštanju. Mestno ]x>glavarstvo je že lansko leto v avgustu z vlogami opozorilo okrajni načelstvi v Celju in Slovenjgraacu in kot nadzorstveno oblastev kraljevsko bansko upravo v Ljubljani na katastrofalno onečiščenje Savinje. Mestni svet celjski je izdal nadalje spomenico od 15. januarja letošnjega leta, ki je bila soglasno sprejeta ponovno in ntiino opozoril na navedena oblastva na izredno škodo in nedogledne posledice, ki prete Celju kot letoviščar-sketnu kraju vsled trajno umazane Savinje. Dasi-ravno jc jx>teklo od tedaj že skoraj leto in jc dobila mestna občina zagotovilo, da bo zahteva do letošnje kopalne sezone urejena po vodopravnih piedn!6ih, se stanje prav nič ni izboljšalo. Pristojno vodopravno oblastvo I. 6topnje je razpisalo in izvršilo na kraju samem številne komisije. Tako so bile v Zabukovci v letošnjem in lanskem letu že štiri komisije; tudi v Libojah so bile štiri komisije vsled pranja premoga in metanja premoga v Bistrico po premogovniku Liboje. Vsled onesnaževanja potoka Stiske po Keramični industriji so bile tri komisije, radi onečiščevanja potoka Bolske po Jugoslovanski tekstilni tovarni Mautner D. D. pa sta bili dve obravnavi. Ker so doslej vsa prizadevanja mc-tne občine bile brez uspeha, je sklenil mestni svet, da se bo podala v ponedeljek, 12. julija h kraljevski ban6ki upravi deputacija mestnega sveta, obstoječa iz zastopnikov mestne občine, društva hišnih posestnikov, trgovine, obrti, Olepševalnega in tujsko prometnega društva, ki naj izroči spomenico. Na dnevni red seje mestnega sveta 16. julija se bo postavila točka: poročilo o dotlej doseženih uspehih v tem jx>gledu. 1. Vodopravno oblastvo prve stopnje naj brez odloga prepove rudnikoma v Zabukovci in Libojah pranje premoga in metanje premoga ter drugih odpadkov. nastalih pri produkciji premoga, v potoke. 2. Usnjarni Woschnagg v Šoštanju naj se brez odloga prepove vsako odvajanje odpadnih vod v Pako. ki dovaja v Savinjo pene in druge ostanke, izvirajoče od usnjarske industrije. 3. Napram vsem in naj bodo to |xxlietja v državni eksploataciji ali pa zasebnih strank, naj se postopa enako in z vso trdoto zakona. 4. Očiščenje potokov Stiska, Bistrica in Artiš-nica fio vodopravnih predpisih in zavarovanje obrežij proti vsipanju premoga v 6truge. 5. Mokra separacija naj se rudniku v Zabu kovci ne dovoli. Spomenica se bo predložila razen kraljevski banski upravi tudi okrajnemu načelstvu v Celju in Slovenjgradcu, ministrstvu trgovine in industrije, ministrstvu za notranje zadeve, rudarskemu glavarstvu, Tujsko prometni zvezi v Ljubljani in Mariboru in banskemu turističnemu svetu. c Glasbena vest. V včerajšnjem poročilu je izostalo, da je položila ga. Mirca Sancinova izpit umetniške zrelosti. c Sestanek za gospe in žene bo drevi v kapelici šolskih 6ester ob 7. c Strela |>ovzročila okrog 400.000 Din škode. V »Slovencu« z dne 7. t. m. smo poročali strašno razdejanje strele v torek popoldne, ki je zažgala v okolici Celja sedem objektov in ubila nekega delavca v Žalcu. Razen v Gaberju, kjer je pogo-jelo vojaško skladišče, vredno nad 200.000 Din, je pogorel tudi v Ložnici kozolec, vreden okrog 50 tisoč dinarjev. Razen tega je ta dan pogorel v Prožinski vasi kozolec, last Kramar Valentina, kjer se ceni skupna škoda na 20.000 Din. V Le-skovcu pri Skofji vasi je udarila strela v gospodarsko poslopje, last Mirnik Frančiške, ki je pogo-tcIo do tal. To poslopje je bilo vredno 20.000 Din. Nedaleč od tega poslopja je udarila strela tudi v gospodarsko poslopje Zdovca Viktorja, kjer pa ni vžgala, ampak je napravila na strehi in zidovju nekaj škode. Okrog 16.30 jc med nevihto treščilo v gospiodarsko poslopje posestnice Rataj Ane v Svetini št. 10 pri Teharju. Poslopje je bilo v trenutku v plamenu. Od tega požara se je vnela tudi tri metre oddaljena stanovanjska hiša. Skupna škoda se tukaj cena nad 50.000 Din. Da bi se na-kupičilo v pol ure v bljižni okolici toliko požarov, pač še ne pomnijo ljudje. KINO METROPOL prinaša: Danes ob 10 in 14 matineja »NEPRIJATELJ DRŽAVE«. — Ob 16.15, 18.15 in 20.45 premiera razkošno opremljenega in izredno zabavnega filma »CARIČIN LJUBIMEC« in najnovejši Fojtov tednik. c Smrtna kosa. V celjski bolnišnici je umrl v 21. letu starosti vidic Franc, 6in jetniškega paznika iz Ložnice pri Celju. V petek je umrl istotam 45 letni tesar Karne«- Alojzij iz 6v. Krištofa pri Laškem. N. p. v m. c Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Za vpis v 1. razred za šolsko leto 1936-38 se prijavijo učenci (ke) tako, da oddajo osebno ali pošljejo po pošti od 25. do 28. avgusta izpolnjeno prijavo, kolkovano z 10 Din, ki ji priložijo zadnje šolsko spričevalo in rojstni list. Ravnateljstvo bo 30. avgusta z objavo na uradni deski ali na željo po pošti pozvalo učence-ke, ki bodo izbrani, da se vpišejo v rokih rednega vpisovanja. Redno vpisovanje bo 1., 2„ 3. septembra, vsakokrat od 8. do 11. V I. Tazred se sprejemajo učenci(ke), ki so dovršili štiri razrede srednje šole (gimnazije, realke, realne gimnazije) z nižjim tečajnim izpitom in nimajo več nego 17 let. Učenci(ke), ki imajo ob vpisovanju več kakor 17, toda manj nego 19 let, se smejo vpisati samo z odobrenjem fcanske uprave. V II. razred 6e vpisujejo učenci(ke), ki so uspešno dovršili I. razred na tej šoli. Učenci(ke), ki so dovršili I. razred na drugi trgovski šoli, se smejo vpisati, če so dobili za to odobritev od direktorja šole, na kateri so bili preje vpisani. Podrobnejša navodila so nabita na uradni deski v šoli. c Ne pozabite, da vpcizori danes dramski odsek Prostovoljne gasilske čete na Babnem ob 4 popoldne v prostorih gostilne Janič na Babnem veseloigro v treh dejanjih »Maks v škripcih«. VENERA Zdravnik dr. Podpečan Ivan ordinira privatno v hiii Mestne elektrarne na Vrazovem trgu 4 c Romanje z avtobusom v M. Celje in na Dunaj se zaradi tehničnih ovir preloži od 27. do 29. julija na 10. do 12. avgusta. Lista za ta izlet je polna! — Drugi izlet združen z Vojničani sc vrši od 16. do 18. avgusta. — Oglasiti se je treba za ta izlet do 25. julija pri kapucinih v Celju, oziroma pri g. župniku v Vojniku. Cena 250 Din. -*-Odhod iz Celja ob 4 zjutraj obakrat! Zbirališče na kolodvoru! Vojnik, 16. avgusta, zbirališče na glavni cesti nasproti cerkve ob pol 5 zjutraj. c Romanje na Brezje, Bled in Ljubljano 13. julija je že zasedeno. Drugo romanje bo 4. avgusta, če *ih bo več (60) br*«la voz'1« dva avtobusa. — Priglasiti ee je treba do 2. avgusta. Slane 60 Din. Maribor c Mestna knjižnica v Celju bo od četrtka, dne 15. t. m. dalje zopet odj»rta. c Francosko konverzacijo poučuje gospodična, ki je 15 let živela v Belgiji. Govori krasno književno francoščino. Cene nizke. Pojasnila: Gosposka 19/H. desno. c Težke nesreče delavcev. V četrtek se jc ponesrečil v rudniku Zabukovci 38 letni rudar Menčak Franc. Pri padcu je dobil težke poškodbe na glavi, da so ga morali takoj prepeljati v celjsko bolnišnico. Istega dne je padel pri delu v kamnolomu 16 letni delavec Vreš Jože iz Trličnega pri Logatcu in se pri tem poškodoval po vsem telesu, najbolj pa po glavi. — Krofi Leopold, 53 letni delavec pri mestnem gozdarstvu, 8. t. m. je zadel vanj hlod, ga prevrgel, in je dobil težje poškodbe po glavi, razen tega pa se mu je zlomilo več reber. Najboljši čistilni prašek za čiščenje kuhinjskih in ostalih predmetov. GOSPO- dlnte, zahtevane naš doma« proizvod. Zadnja pol Karla Pollaka Ljubljana, 10. julija. Na tih, vendar dostojanstven način je danes številno občinstvo spremilo pokojnega industrijalca g. Karla Pollaka na njegovi zadnji poti. Občinstvo se je zbralo ob 4 jx>p. pred njegovim domom na Tyrševi cesti. Cerkvene obrede so opravili oo. frančiškani. Nato se je razvil veličasten pogrebni sprevod na pokopališče k Sv. Križu. Na čelu sprevoda je šla frančiškanska družina, nato pa so nesli vence, med katerimi je bil posebno lep venec ljubljanskega župana dr. Adlešiča, dalje dr. Ribariča, dva venca kranjskih usnjarskih delavcev. V sprevodu sta dalje sledili zastavi Prosvetne zveze in Katoliškega rokodelskega društva. Odbora obeh društev sta šla polnoštevilno na sprevodom. Za vozom z venci in za mrtvaškim vozom so šli najprej številni sorodniki, nato pa g. ban dr. Natlačen. mestni župan dr. A d 1 c š i č in predsednik Prosvetne zveze dr. Luk man. Za njimi se je razvrstilo uradništvo in delavstvo Pollako-vih tovarn v Kranju in v Ljubljani, predstavniki številnih krščanskih dobrodelnih društev, katerim je bil pokojnik velik jx>dpornik, številna duhovščina. zlasti pa zastopniki kapitlja, tako kanoniki Sušnik, Šiška, dr. Opeka, dr. Klinar, ljubljanski župniki in drugi. Med ženskim občinstvom so bile zastopnice raznih krščanskih ženskih zvez iti dobrodelnih organizacij. Pokojnega g. Karla Pollaka smo jx>kopali ob molitvi in ob iskreni želji, naj mu Večni jKKleli plačilo za njegova dobra dela na tem svetu I Kamnih Spominski večer za pokojnim nadškofom dr. Jegličem. Društvo »Kamnik« se hoče oddolžili spominu velikega slovenskega vladike dr. Jegliča s spominskim večerom, ki ga priredi v Kamniškem domu v ponedeljek, dne 12. julija ob 8 zvečer. Na s|ioredu so spominski govori in recitacije. Vljudno vabimo vse zavedne kamniške Slovence, da pridejo jHjčastit spomin nepozabnega nadškofa. Vstopnine ni nobene. Si. Vid nad Liablfono tiasilska četa Vižmarje-Brod je vsled smrti nadškofa dr. Jegliča preložila svojo običajno vsakoletno prireditev, združeno z javno tombolo, od 4. t. m. na danes ob 4 popoldne. Vabimo! Pogreba za pokojnini nadškofom dr. Jegličem pretekli jionedeljek smo sc Šenlvidčani udeležili v najobilnejšem številu, islotako 6ino v obilnem številu prisostvovali slovesni črni sv. maši, ki jo Je za pokojnega nadškofa preteklo sredo daroval domači c. dekan. Radovedni smo zelo, zelo radovedni, kateri m> listi pokvarjeni katoliški duhovniki, ki jih je omenjal sposlaneci Komati v belgrajski skupščini pre-!ekli forek. Da se jih bomo ogibali, naj nam jih g. »poslanec« imenoma našteje! nt Katoliški Čehi za Slomška. V sredo, 14. I. m- pridejo z brzini vlakom v Maril>or češki l«ogo-slovci. Obiskali bodo po svojem jirihodu Slomškov irob, potem pa se podajo z avtobusi v Rogaško Slatino, od tam pa k Sv. Roku nad Šmarjem pri Jelšah. Naslednjega dne se vrnejo v Maribor, si ogledajo mesto in okolico, nato pa odpotujejo na-prej v Ljubljano. Prihodnjo nedeljo zvečer prispe 7. brzovlakom 40 katoliških čepkih akademikov, ki prinesejo s sel>oj sjKmienico kat. čeških akademikov, da se pridružujejo akciji za Slomškovo bea-tifikacijo. V ponedeljek bodo akademiki obiskali Slomškov grob, kjer Ik> sv. maša, potem pa bodo izročili omenjeno spomenico knezeškofu dr. Ivauu Tomaži ču. in 1. skupina otrok se vrača iz letovanja na Počitniškem domu kraljice Marije dne 13. t. m. z vlakom, ki prispe v Maribor ob 11.48. Starši otrok se naprošajo, da pričakajo svojo deco na kolodvoru. m Diplomiran je bil na tehniki v Gradcu za inženjerja g. Negomir Arnejc, sin pokojnega prof. dr. Ivana Arnejca. Čestitamo! m Poročila sta se: uradnica mariborskega po: licijskega komisariata gdč. Elfrida Dvoršak in trg. sotrudnik g. Gustav Svenšek. Obilo sreče! m Živahen tujski promet. Zadnje čase srečujemo na mariborskih ulicah izredno veliko tujih obrazov. Maribor ima letos zelo dobro tujsko sezono, še lepšo pa okolica. Pekre, Kaninica, Bistrica in druge okoliške tujsko-piometne postojanke so dobro zasedene, da ne govorimo o Pohorskem domu in Mariborski koči ter drugih pohorskih domovih, ki so že več tednov polni letovi-ščarjev. V Mariboru in okolici je letos izredno veliko Avstrijcev, ki so bili že od nekdaj najbolj zvesti letoviščarji v naših krajih. — Še živahnejši pa je tranzitni tujski promet. Dnevno se ustavljajo v Mariboru številni avtobusi z izletniki iz Avstrije, Češke, Nemčije in Francije. Večinoma ostanejo ti izletniki po ves dan v mestu, ter v Mariboru tudi prenočijo. m Strela zažgala. V Silovi je udarila strela v gos|>odarsko poslojije posestnika Martina Voha. Poslopje je zgorelo do tal ter znaša škoda 25.000 dinarjev. Požar je uničil zadnje dni še nekaterim drugim posestnikom v okolici imetje. V Skalah je zgorela hiša jiosestnice Ant. Močivnik ter je škode 50.000 Din, v Leviču je uničil požar stanovanjsko in gos|iodarsko jioslojije Janeza Ugerška ter mu napravil 25.000 Din škode, v Poljčanah pa je zgorela viničarija posestnice Antonije Franci, vredna 10.000 Din. m »Vzajemnost«, društvo duhovnikov lavan-tinske školije ima svoj redni občni zlior v mariborskem bogoslovju, Glavni trg 7, dne 26. julija ob jx>1 10 jx> običajnem sporedu. m Zazidana vrzel pred gledališčem. V Slovenski ulici je nastala pred gledališčem zijajoča vrzel, ko je mestna občina |>odrla tam stoječo pritlično hišo. da je ulico razširila. Na tej parceli, v novi stavbni črti Slovenske ulice, bo zgradil sedaj dimnikarski mojster Krklec enonadstropno hišo z obvezo, da jo bo čez nekaj let dvignil še za eno nadstropje. m Smrtna kosa. Na Gosjiosvelski cesti 38 na Pobrežju je umrl v starosti 71 let cestar Franjo Murnik; V Jadranski ulici 2 je pokosila smrt 64-letnega ujiokojenega železničarja Alojza Macarola. Naj počivata v miru! m Kantina v zakup. Dne 16. julija ob 11 l>o v vojašnici kralja Aleksandra oddaja kantine v zakup. Pravico do soudeležbe imajo tudi invalidi. Za poletno vročino \ bouret, domače platno, volnen »fresko« in tropical, lister itd. Vam nudi Drago Schwab, K«, t., V zalogi vsakovrstne obleke ali se izdelajo na željo tudi po meri. Ljubljana Komenskega ul.4 Telefon it. 36U Dr. Franc Dergane hf-priauij kinrg. «111 f. Ordinira: li.-L Kalderonov »Veliki oder sveta" v Kamniku Lani smo imeli priliko gledati pretresljiv Hof-manstalov misterij »Slehernik-". Ta igra je vse gledalce silno prevzela zaradi vzvišene misli in globine ideje. Letos se nam pa bo nudila izredna prilika videti še nekaj lepšega. V Kamniku ee bo na samostanskem dvorišču drevi ob 8 odigral veliki slavnostni misterij Don Calderona de la Barca »Veliki oder sveta«. V dobi tolikih plitvih in plehkih iger je prav, da vidimo nekaj globokega, pravo katoliško m evharistično predstavo, veliko izpoved katoliške miselnosti. In to nam naš veliki misterij v resnici podaja. Bog Oče si izbere kot ravnatelj gledališča vloge in igralce ter vsakemu odkaie svojo vlogo. Sam je pa obenem gledalec in kritik. Vsakemu obljubi, da ga bo povabil na večerjo, če bo dobro igral. Tako nastopijo na odru kralj, kmet, krasotica, berač, bogataš in bogatin. Vsem pa pove od Boga nastavljen šepc-talec ob pravem času, kako mora igrati. Nekateri ga poslušajo, nekateri ne, kot je pač tudi na resničnemu odru 6veta. Dobri igralci so povabljeni na večerjo k Stvarniku, bogataš pa, ki ni dobro igral, je pogubljen. Originalnost igre, nov prostor za ijfranje, veliki, trodelni oder, okrog 100 oseb sodelujočih in njihova skrbna priprava, vse obeta, da bo ta igra zares veličastna in vredna obilnega obiska. Zato danes vsi k slavnostnemu misteriju: »Veliki oder sveta« v Kamniku. Vlom v iupno cerkev v Kranjski gori Iz Kranjske gore se uam poroča: V noci od četrtka na petek, od 8. do 9. julija, je neki lopov vlomil v župno cerkev. S ponarejenim ključem jo odprl tabernakelj, prenesel nionštranco in ciborij s sv. Rešnjim Telesom v župnikovo spovednico in odkril ciborij, ne da bi se sicer dotaknil sv. ho-stij. Pri monštranci je odlomil en žarek na vrhu. Ko pa je videl, da ni dosti vrednosti, je vse pustil. Potem se je spravil na krstni kamen, ga z vetri-hom odpri, vzel ven |>osodo s svetim oljem, ji odlomil jiozlačen križ ter jo obenem s kangljico z vodo za umivanje rok postavil na stopnico pred stranski oltar. Nalo je vdrl s krampom v grobnico pod kapelo sv. Jožefa, kjer jo 7 krst — na eni jo narisana mrtvaška glava, križ in letnica 1782 —• odvzel vsem krstain pokrove, jiotegnil iz ene rožni venec, misleč, da jc zlatnina. Pustil jc v grobnici majho lestev, ki si jo je izposodil izza velikega oltarja, in kramp nad grobnico. Nazadnje je pa še vlomil v oba nabiralnika. V enem ni bilo nič denarja, v drugem morda 30 dinarjev. Odnesel je lo obhajilno pateno, tako da jc vse škodo okrog 250 dinarjev. Najbrž jo prišel zvečer v cerkcv, preden jo je cerkovnik zaprl. Sicer je pa bil prej zvečer v cerkvi s cerkovnikom vred tudi župnik, pa nista nič sumljivega zapazila. Došel je iz Ljubljane policijski uradnik Podobnik in odvzel povsod prste odtiske. Zadnje čase se klati tu okrog več dvomljivih elementov, zlasti iz sosednjih držav. Žandar-merija jih strogo zasleduje in preganja. Pa komaj so orožniki zadnje dni nekoga transportirali če? mejo, je bil že zopet tu. Jesenice Kino Krekov dom predvaja v nedeljo, dne 11. julija ob 3 popoldne in ob pol 9 zvečer film »Fantom X*. V glavni vlogi Allan in Robert Montgo-mery. Dodatek še loxov zvočnik, zabavni film in kulturni film ^-Norveška«. Din lO.OOO - posmrtne podpore o prejeli te dni dediči po rajnem Janezu Obreza, naročniku „Slovenca" v Doberljevem pri Vačah, ki se je dne 28. aprila letos pri padcu v domačem hlevu smrtno ponesrečil. Naročen je bii rajni na „Slovenca." polnih 36 let in ga je tudi vedno točno plačeval, kar je prišlo sedaj ob težki nesreči v prid njegovim pravnim dedičem. Opozarjamo ob tej priliki ponovno ese cenjene naročnike na točno obnavljanje naročnine, da jim ne ugasne upravičenost na podporo. plačaj! Izjavljam, da ostanem še nadalje naročnica »Slovenca* ter priporočam vsem onini, ki tega dnevnika še nimajo, da si ga naročijo. Moj pokojni soprog je bil nepretrgano naročnik »Slovenca« 36 let, naročnik »Domoljuba« pa 42 let. Kakor mi jc znano, j"e izšel v »Kmetijskem listu« o priliki smrti mojega soproga neki članek, v katerem je pisec poudarjal, da je bil moj pokojni soprog Obreza pristaš bivše liberalne stranke. Trditev pisca v istem članku pa odločno zanikam in trdim, da je bil moj pokojni soprog vedno pristaš Slovenske ljudske stranke. Bil je tudi 26 let župan bivše občine Kanderše, ter vselej izvoljen na listi Slovenske ljudske stranke. Ni mi potrebno dokazovati, da je bil vedno zavzet za vse katoliške organizacije, ker to dokazuje dejstvo, da jc bil naročnik naših katoliških listov, to jc Slovcnca« in »Domoljuba., vsa zgoraj omenjena leta. Pisec članka v »Kmetijskem« listu« pa ne more trditi, da bi bil moj pokojni soprog večletni naročnik kakega katoliški ideji nasprotnega časopisa. Upravi »Slovenca« izrekam v imenu celc moje družine najtoplejšo zahvalo za izplačano mi podporo v znesku 10.000 Din. Vače-Dobcrljcvo, dne 25. junija 1937. Angela Obreza. Gospa Angela Obreza je poslala upravi našega lista to-le javno zahvalo: Podpisana Angela Obreza, soproga pokojnega Janeza Obreza, se upravi vSlovcnca« najlepše zahvaljujem za izplačano mi smrtno-nezgodno podporo, do katere imajo po pravilniku pravico dediči onih naročnikov »Slovenca', ki se smrtno ponesrečijo. To podporo v znesku 10.000 Din mi jc uprava Slovenca« v celoti izplačala, za kar ji izrekam iskreni: Bog JegUčev narodni tabor v Slovenjgradctt Za spomenik neznanemu slovenskemu vojaka Zveza slovenskih bojevnikov že marljivo dela za postavitev spomenika neznanemu slovenskemu vojaku na Brezjah. Na Brezjah pa zato, ker je to romanska božja pot bila v mislin, v vzdihih, prošnjah in vročih željah slovenskih mož in fantov bojevnikov, ki so med svetovno vojno z orožjem v roki, strti od bolečin in razkropljeni po vseh bojiščih ter 60 gledali smrti v obraz. V molitvah 60 njihovi svojci iskali tolažbe in pomoči pri Mariji Pomagaj na Brezjah, tja so romale množice slovenskih : žena, mater in deklet. Sedaj pa ne eme biti pozabljeno vse prestano gorje padlih tovarišev in nikoli ne ememo pozabiti njihove bolesti! Iz hvaležnosti in v spomin padlim smo dolžni postaviti trajen spomenik slovenskim trpečim vojakom, svojcem pa moramo dati možnost, da bodo ob tem spomeniku obujali vso tiho ljubezen, ki bo tiho, toda prepričevalno govorila za bodoče rodove. Spomenik bo stal v preurejenem parku pred cerkvijo na Brezjah. Načrt za spomenik in za preurejeni park ja napravil g. ing. arh. Valentinčič v sporazumu z našim mojstrom prof. Plečnikom. Zveza bojevnikov je razposlala vsem župnim in občinskim uradom vabila, pojasnila in položnice s prošnjo za denarne prispevke. »Zveza bojevnikov« bo skušala čimbolj zainteresirati tudi druge naše ustanove, razna podjetja itd za ta ejxv menik. prav tako bo skušala vzbuditi zanimanje širše javnosti in posameznikov. Zato prosimo, ne odklanjajte prošenj za darove, temveč jx> možnosti prisfievajte, tako da bo čimprej postavljen sjiomenik slovenskim vojakom, padlim v svetovni vojni, ki bodo simbolizirani v neznanem vojaku. To bo spomenik pietete in ljubezni \6ega naroda! Strela užiga V noči od četrtka na petek je po vsem kum-Ijanskem gorovju divjala silna nevihta. Nekako ob jx>l 11 jionoči je treščilo v kozolec posestnika Grošičarja Martina jx>d. Pušnika v Št. Juriju. Na mah so plameni objeli ves kozolec, ki je bil s senom kar natlačen. S kozolca je silen veter zanesel ogenj na drvarnico, kaščo, svinjak, živinski hlev in gumno. Prvi je prihitel na pomoč sosed g. Hinko Medved s svojimi ljudmi in s svojo ročno brizgalno, a zaradi pomanjkanja vode ni mogel mnogo pomagati. Pritekli so ljudje z Jazbinj, s Št. Jurija, celo s Padeža in i. Dobovca — bilo jih nekaj stotin — a kaj, ko ni bilo vode, da bi mogli gasiti. Posrečilo 6e jim je le, da so pred ognjem obvarovalj hišo, ki je krita z opeko, in jiotegnili iz hleva živino. Tako so zgorela vsa gospodarska poslopja z vsemi vozmi, slamoreznico, mlatilnico, stiskalnico in drugimi stroji. Škodo, ki jo lastnik trpi, cenijo nad 150.000 Din, zavarovan pa je bil le za 5000 Din. Smrtna nesreča mladega lanta V prijazni vasici Sinovica, občina Sodražica, se je v petek zjutraj dogodila strašna nesreča, ki je vzela življenje mlademu, še ne prav oseinnajst-letnemu fantu Ivanu Oblaku, sinu posestnika Ivana Oblaka iz Sinovice. Mladeniču je izročil nek drug fant jiuško flobertovko 7, naročilom, naj jo ne6o spravit v sosedno sobo. Ivan jo je vzel in odneeel v drugo sobo. Ali se je v sosedni sobi kaj spotaknil ali j>a je iz radovednosti skušal pregledovati puško, to se ne ve, slišal se je samo slaboten pok in prihiteli so zagledali ubogega Ivana ležati na tleh, strel mu je šel v srce. Dvignili so ga in prenesli na |X)stel,jo, toda po nekaj minutah je izdihnil. Bil je blag in miren mladenič, vsi vaščani so ga radi imeli in upamo, da mu je bil Bog, pred katerega je bil tako nenadoma fioklican v cvetu svoje mladosti, milostljiv sodnik. Rad je hodil v cerkev in redno prejemal sv. zakramente, to naj bo tolažba globoko užaloščenim starišem in mlajšemu bratcu, katerim izrekamo naše iskreno sožalje. Elektrifikacija Savinjske doline Glavnemu odboru za elektrifikacijo krajev in naselij v občinah: Vransko, Sv. Jurij ob Taboru, Goniilsko, Braslovče in Sv. Pavel pri Preboldu je uspelo svoje posle in predpriprave za izvedbo elektrifikacije navedenih krajev tako daleč rešiti, da bodo zamogle Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani z zgradba mi elektrovodov in z drugimi montažami pričeti najbrž že v mesecu oktobru t. L tako da bodo domovi teh občin mogli že prihodnje zimo svetiti led vrteti elektromotorje z elektriko KDE iz Velenja. Velika zahvala za uresničenje le davne želje gre kraljevski hanski upravi in posebej še gospodu inšpektorju inž. Ruehu ter glavnemu odboru za elektrifikacijo Savinjske doline v Sv. Juriju ob Taboru, kakor tudi vsem omenjenim občinskim upravam. V Pariz na svetovno razstavo Kolektivni potni list je definitivno zaključen in od flržavne oblasti tudi že potrjen. Vsak nadaljnji vpis od danes dalje je absolutno izključen. Definitivno so z današnjim dnem zaključene tudi prijave onih, ki potujejo z nami s svojim osebnim potnim listom. Onim, ki nam zaprošenih dokumentov za vpis v kolektivni potni list iz kakršnegakoli vzroka niso mogli pravočasno predložiti, smo to danes z ekspresno pošto sporočili, da si morajo najkasneje do 11. t. m. preskrbeti svoj osebni potni list z vsemi potrebnimi vizumi, sicer ne morejo z nami. To pa velja samo za one, ki ao bili že prej prijavljeni in tudi poravnali svoje obveznosti, kajti sicer smo s prijavami končnoveljavno zaključili, ker so vsi prostori v našem posebnem vlaku že oddani. Z včerajšnjo pošto smo pismeno pozvali tudi vse one, ki svojih obveznosti še niso poravnali, da to takoj store, ker jim sicer legitimacij ne moremo dostaviti. Vsi ostali, ki enega niti drugega poziva n« boste prejeli, smatrajte, da je vse v redu. Tekom toga tedna prejmete naše legitimacije, na |>odlagi katerih boste mogli vstopiti v naš vlak. Dan odpošiljatve sporočimo tekom tedna. Prihodnje dni pričakujemo ugodno rešitev nase^ prošnje glede (»opustil na železnici, kar je važno zalsti za oddaljenejše. O rešitvi poročamo takoj! Med tednom objavimo tudi točen vozni red od Ljubljane preko Jesenic in Avstrije do Inns-brucka. Onim, ki ne bodo vstopili v naš |N>sebni vlak v Ljubljani sporočamo, da se ustavi naš vlak za nekaj minut tudi v Kranju, nekoliko dalj časa pa na Jesenicah. Vzemite s seboj foto-aparate in daljnoglede, vendar pustite iste na meji v legitimacijo vpisati, da pri jtovratku na meji ne l>o težkoč. Vljudno prosimo, da med tednom zasledujete naša poročila na tem mestu, da boste na la način r. nami v stalnem stiku. Vso pošto je |iošiljati na naslov: Jože Hvale, Ljubljana. Miklošičeva cesta 10. Vodstvo. Tribuna, s katere govori minister dr. Anton Korošce. SiianBBnHaHBHHBHHi Cerkev Sv. Petra pri Mariboru v nevarnosti Rošiti se je začel hribček, na katerem cerkev stoji. Maribor, 9. julija. Farane župnije Sv. Peter pri Mariboru je zajela skrb za usodo njihove župnijske cerkve. Cerkev stoji na hribčku tik nad Dravo, od katere loči hrib samo banovinska cesta. Ta hrib pa se je sedaj začel premikati ter |>olagoina polzi proti cesti in reki. Dosedaj meri zemeljski plaz 30 metrov, zavzema pa vedno širši obseg. Položaj je sedaj približno tak, kot je bil pred 50 leti. Takrat še ni bila pod gričem izpeljana cesta ter je Drava tekla tik vznožja. Pobočje hriba pa se je začelo rušiti ter polzeti proti reki. Obstojala je že resna nevarnost za cerkev. Takratni šentpeterski župnik, kanonik Glaser je s farani nevarni plaz zajezil s piloti in fašinami iz vrbja in akacije. Piloti j»a so najbrže sedaj v zemlji že strohneli, pa so plasti znova prišle v gibanje. Nastal je zopet sličen nevaren jKiložaj, kakor pred 50 leti. Cerkveno pred-stojništvo je skupno s okrajnim cestnim odborom ukrenilo vse jiotrebno, da se prepreči nadaljnje premikanje hriba proti Dravi ter da se cerkev zavaruje. Velike množice ljudstva na zborovanju Okrašeni vozovi in konjeniki v sprevodu. Foto Kvas, Celje skupni slačilnici, ki merita vsaka jjo 54 m*, v katerih je nameščeno po 150 omaric. Z vhodom iz bazena pa so nameščeni trije moderni tuši. Tuši in klozeti so obloženi s keramičnimi ploščami. Stavba, ki je zidana solidno in v modernem učinkovitem slogu, nudi kopalcem in športnikom vse udobnosti. S to stavbo, ki bo gotovo nova privlačnost za goste, je zdravilišče veliko pridobilo na sodobnosti. Pričesk velike sezone v logaški Slatini Ugodno vreme v mesecu juniju je privabilo v Rogaško Slatino, v ta biser slovenske zemlje, toliko gostov, da je zdravilišče kazalo v tem mesecu skoro že veliko-sezonsko lice. Letos smo videli vse večletne stalne goste, ki so izkoristili lepe dneve, da si v pred-sezoni, ki nudi ugodnosti na stanarini, hrani, zdraviliških pripomočkih in taksah, utrdijo zdravje. Vsi ti so odšli zadovoljni in okrepljeni. V teh dneh pa so že prišli drugi — in to letos v izredno velikem številu — da bodo tu uživali blagodati svetovnega zdravilišča in letovišča z vsemi udobnostmi in razvedrili, ki jim jih nudi velika sezona. Uprava zdravilišča je ukrenila in pripravila vse potrebno, da zadovolji vsem mnogoštevilnim zahtevam mednarodne publike. Vsa dela, ki so se pričela že v pozni zimi in nadaljevala z vso vnemo v pomladi, so skončana. Različne preureditve v notranjosti hotelov so bile dovršene že 1. maja 1.1. Te dni pa je bila skončana modernizacija iiotela "»Aleksandrov dom« in nova kopališka stavba ob športnem bazenu. »Aleksandrov dom«, ki je bila svoječasno lepa secesijska stavba, je bil letos temeljito preurejen, ker ga je zob časa inočno poškodoval. Sedanja preureditev pa odgovarja popolnoma vsem sodobnim zahtevam turističnega sveta. Načrte za zunanjo in notranjo preureditev tega hotela je po iniciativi sedanjega ravnatelja zdravilišča ban. svetnika g. Ivana Gračnarja pripravil ing. arh. Glanz. učenec mojstra Plečnika. Prejšnja secesijska fasada se je umaknila modernemu stilu. Streha, ki je ploščnata, je vsa iz bakrene pločevine. S to preureditvijo je stavba veliko pridobila v estetičnem in praktičnem oziru. V hotel je bila vpeljana topla in mrzla tekoča voda. V sobah so vzidani novi umivalniki iz fa.jance in stene ob umivalnikih so oploščene s keramiko. Vodovodna dola je izvršila celjska tvrdka .1. Gradt. Vsa notranjost je komfortno preurejena in vsa na novo preslikana in prepleskana. Slikarska dela je izvršila domača tvrdka F. Erjautz. Vpeljana je tudi svetlobna signalizacija. Nova stavba ob športnem kopališču, ki služi za slačilnice, pa je b^a sezidana v rekordnem času dveh mesecev v lastni režiji. Tudi za to stavbo je izvršil načrte arh. Glanz. Stavba je dolga 88 m, široka 7 m, visoka 4.50 m in leži ob glavni cesti, ki je bila jeseni lanskega leta asfaltirana. Šjiortno kopališče je z dograditvijo te stavbe popolnoma izolirano od prometne žile, kar je v zdravstvenem oziru zelo umestno. Stavba je krita z valovitim salonitom, ki ga je dobavila tvrdka »Split d. d. iz Splita. Razdeljena je v dva dela, in sicer ženski in moški oddelek, ki pa imata ■kupen vhod. Na vsaki strani je po 48 lesenih slacilnic, ki so |iokrite s pleteno žično mrežo. Poleg teh slacilnic za posameznike sta še dve Ako upoštevamo, da je uprava zdravilišča izvršila od pretekle sezone do sedanje še druga dela, kakor: preureditev kanalizacije, asfaltiranje ceste, ki vodi skozi središče zdravilišča od hotela Sonce« do železniške postaje, vpeljava lifta v Ljubljanskem domu«, dalje veliko število drugih manjših nujnih popravil na stavbah, ter da je železniška u|>rava modernizirala postajo in občina preuredila prostor in cesto pred postajo, vidimo, da je hilo skupno z omenjenimi deli v >Aleksan-drovem domu in v športnem kopališču v pretekli, tako zvani mrtvi sezoni izvršenih veliko pre-potrebnih renovacij, ki nudijo gostom sodobnejšo udobnost in tvorijo lepo zunanje lice. Vse je tedaj pripravljeno za sprejem velikega števila naznanjenih gostov, ki že dan za dnem prihajajo iz vseh krajev naše države in iz inozemstva. Vse kaže, da je pričakovati letos velik obisk zdravilišča. Te dni so prišli tudi člani orkestra ljubljanske opere, ki bodo tu 3 krat dnevno koncertirali. Za letošnjo veliko sezono so predvidene večje glasbene prireditve. Vršilo se bo več simfoničnih koncertov z radio prenosi. Ljubljanska opera pa ho igrala »Seviljskega brivca , Prodano nevesto: in »Madame Butterfjy«. Pričakovati je, da bo naša opera tudi letos uspela pred mednarodnim občinstvom tako, kakor je lansko leto, ko je žela za svoje prireditve veliko priznanje in uspeh. Poleg teh kulturnih prireditev jo na sporedu še več drugih prireditev zabavne nravi. Iz vsega tega vidimo, da bo zdraviliška uprava tudi letos žela priznanje od strani gostov, ki jim je kot očividcem napredka ravno tako dobro znano kot nam, da stori vse mogoče v prospeh in dvig tega našega važnega turističnega centra. V nedeljo, 11. t. ni., ob pol enajstih dopoldne bodo v Višnji gorr slovesno blagoslovili novo kopališče, katero je bilo zgrajeno za poživitev tujskega prometa v tem lepem dolenjskem kraju s pomočjo velikodušne podpore od strani banske uprave. G. ban dr. Natlačen, ki dobro pozna raz- mere in polrebo Dolenjske, je nakazal izdatno podporo, ki je omogočila, da je na novo ustanovljena kopališka uprava lahko oddala dela gospodu inž. Mačku. Kopališče ie bli zu žoloznisko na solnčnem kraju ter je prav moderno zgrajeno. K U C T V R A Jegličeva kulturna zapuščina Kdor ga je poznal živega, kdor je kdaj občutil ogenj njegovih oči. kdor ga je videl in slišal, kako mu je vsak gib, slednja mišica drhtela v sili ljubezni in prepričanja — si danes ob njegovem grobu komaj more misliti, da je ta ogenj res ugasnil, da se le roke ne bodo več razklenile v mogočno kretnjo objema svojemu ljudstvu, da ta obraz ne bo več zadrhtel in izpregovoril. ln ven- E?, ' fl KL IV'"' jB. ' JUL^^aB ■L /jBv ■b^i Hwafp SBBv > ■' ^m i dar je res. Kar gledamo pred seboj je le mrtva, prazna lupina — življenje je izteklo, dušo v njem ni več. Storil je tudi svoj poslednji korak hitro, odločno, nenadno, kakor je storil rad ob največjih odločitvah v svojem življenju: v molitvi in samoti je premislil, pretehtal, potem pa planil. Saj je res, da je tudi la ura morala priti, res. da nas pri tako visoki starosti presenečati ne bi smela, res, da je svoje življenjsko delo zaključil in da nismo ne mogli ne smeli več. pričakovati od njega se novih, velikih del — ali vendar imamo občutek, da je v našem narodnem telesu odpovedal živec, ki je bilo z njim zvezano vse naše narodno telo. Kakor utelešena narodna energija, ki je utripala v milijon slovenskih srcih, je bil ta veliki mož, »kakor steber, ki se je okrog njega kristaliziralo narodno delo«. Ne živi v enem svojem delu, živi v svoji dohi in naroda podobi. Velike harmonične osebnosti je težko analizirati, zakaj vsaka analiza postavlja v nevarnost celotno postavo, in v nji je prava veličina. Kdor koli l>o hotel zajeti resničnega Jegliča, bo dobro občutil, da je nemogoče trgali njegovo delo v versko- kulturno, |>olitično in še kako drugačno, ker so se v njem vse te stvari organsko družile v celoto. Če bi kljub temu hoteli pregledati njegovo veličino s kulturne strani, ob njegovem mrtvaškem odru pomisliti na njegovo kulturno zapuščino, moramo občutiti v sebi nemo spoštovanje pred tem velikanom, globoko hvaležnost in sveto voljo, da njegovo delo nadaljujemo. Deloval je sam s peresom in besedo, a več ko sam je ustvaril |k> drugih s svojo spodbudo in s svojim spretnim vodstvom, vse velike narodne stvaritve so našle v njem ne le podpornika, marveč kar pokrovitelja in stvaritelja. Pisatelj in vzgojitelj Drevo že v cvetu nakazuje sad. Mladi Jeglič je končal svoja gimnazijska leta v dobi, ko se je prebujal mladoslovenski rod in prevzemal vodstvo v javnem življenju. Narodna zavest se je tedaj javljala predvsem v literarnem delu. Doraščajoči srednješolci so se hoteli sami izuriti v slovenskem pisanju, ki ga je šola zanemarjala, hoteli so se olikati \ slovenskem jeziku in dati ljudem lepega in poučnega berila v domači besedi. Ta volja je zrasla iz narodne zavesti in želje po izobrazbi. Tako srečujemo mladega Jegliča v višjih razredih srednje šole vsega vnetega za narodno delo, za pisateljevanje. Pisal je |K>vesti, celo dramatike oblike se je lotil (Slavija L M.S 1870), potopise, poučne razprave itd. Zlasti pridno je deloval v osmem razredu, ko so si dijaki v zavodu Alojzi-jevišču ustvarili svoj r0l<0|K>sni list Domače vaje. Že tu se kaže silna volja, neizmerna pridnost, ki se ne da oplašiti od kakršnihkoli težav in neuspehov. Saj je nabrž že tedaj čutil in vedel, da ne bo vztrajal pri leposlovnem delu, toda pomagati je hotel tudi tukaj, ker je zahteval čas in zahtevala potreb«. Že v teh prvencih črniš vsega Jegliča: ni pisal i voljo, da ustvari mojstrovine oblike, da »e iskaze v odličnih inanstvenih delih — pisal je sainopozahno le v prid In spodbudo bližnjemu. Tak značaj imajo vsa njegova dela. Z lepo dotnaio besedo buditi v narodu vse plemenito. vse lepo, vse močno, buditi ljubezen do ISoga, do lepega življenja iu do naroda, to so veliki cilji njegove pisane besede. Kdo se ne sponi n i navdušenih poslanic posameznim stanovom (Mladeničem, staršem), ki smo jih prebirali kot vodilo svojemu življenju po društvih in družbah, kdo se ne spomni njegovih številnih in pomembnih |>ozivov zoper vse različne nevarne pojave v našem javnem življenju, kilo ne pozna njegovih poučnih knjig, ki jih je ob ognju svete ljubezni pisal ob dnevih letnega oddiha v daljnjetn Gornjem gradu? Kako radi 90 brali ljudje njegovo Kristusovo življenje Mesija . kako s pridom njogovo apoloffetiko »V boj za temelje krščanske vorec Itd. Kdor pregleduje vso to množico spisov, ki iih ie objavil v teku svojega življenja, se le čudi. kje je pri tolikšni zaposlenosti s svojimi čisto uradnimi lil dušn6pastirskimi zadevami dobil čas in moč, da je mogel toliko napisati. Prijatelj pozabljenih Postavimo vprašanje: kakšna je vrednost vsega lega njegovega pisateljskega dela? AH je trajnega ali le prigodnega pomena? Prav nič nam nI treba prikrivati: velika večina spisov, nikoli ni bila napisana z voljo in namenom, da ostane trajne vrednosti kot literarno delo. Narekovala jih je potreba čaaa. ko so se Izprcmenile razmere, je tudi važnost dela splahnlla. Tudi tista dela, ki so pisana brez zveze s časovnimi dogodki, ki m> pisana za uneraj, niso pomembna po svojih no\lh znanstvenih odkritjih; tudi po svoji literarni do- gnanosti ne prinašajo novosti, ki bi pomenila v iiaši književnosti kake mejnike. Ali ta merila sa pomembnost Jegličevega dela niso pravilna. Jegli- čevo pisateljsko delo je kljub temu tako pomembno in veliko. Njega pomembnost in veličina obstoji namreč v tem, da se je narod oh njih skozi vso doho njegovega delovanja napajal x zdravjem mišljenja in hotenja, kakor se ni ob nobeni naših velikih umetnin in znanstvenih del. Njegovi spisi so v resnici vzgojnu hrana, ki je narod prekvašala polno dobo petdesetih let in ga vzgajala k temu, kar danes je. Hrana, ki jo pouiiješ in od nje dobivaš moralne in delovne sile, izgine, a nje moč deluje in oblikuje Moveka. Tako nekako je narod potižil njegova dela, ker jih Jeglič ni |>o-stavljal kot dragocene jiosode |x>d steklo, da bi jih gledali, ne kot lep šopek cvetlic, marveč kot potrebno in koristno hrano, ki redi in daje moč. Kakor je na videz tako delo majhno in manj pomembno, je vendarle gotovo, da je neizmerno [>o-trebno. In tega se je Jeglič tako dobro zavedal, da je bistrost svojega duha domala v celoti razdal našemu narodu v taki na zunaj malo cenjeni in priznani obliki. To je v resnici žrtev, zakaj z darovi svojega duha in svojo pridnostjo bi bil lahko slovel kot velik znanstvenik, če bi bil iskal svoje osebne čaeti in slave. Njegove spise so včasih sprejemali z nelepim ocenjevanjem, češ da so le preveč preprosti in premalo znanstveni. Taki ljudje niso nikoli mogli doumeti, da so zrasli iz ozkega stika s preprostimi ljudmi, ki je bil Jeglič stalno z njimi v zvezi. Tem najbolj potrebnim in najbolj pozabljenim je pisal, njim je hotel dajati hrane in prepuščal drugim, da si j»ridobijo ime in čast znanstvenikov, mislecev in umetnikov. Kdor bo kdaj presojal njegovo pisateljsko delo, ne bo mogel mimo te njegove volje, kdor bi ga sodil drugače, bi mu delal krivico. S tega stališča pa so njegova dela opravila velikansko delo: oblikovala so v veliki meri [>odobo časa v našem narodu od 1900 do 1900. Po teh plodovih Jegličevega peresa je narod v veliki meri doživel verski in izobraževalni prerod ob vstopu v novo stoletje. Apostol slovenskega naroda In ravno v tem prebujenju je največja Jegličeva zasluga. Ko je zapustli slovensko zemljo in odšel v misijon med brate v Bosno, je bila pri nas še težka kakršna koli prerodna akcija. Ko se je v misijonskem delu ves ogrel in razgibal, se je vrnil med nas v dobi, ko je bilo treba z je dobilo Glasnik presv. Srca Jezusovega, za njimi pa še cela vrsta novih nabožnih listov, ki vsak l>o svoje vrši isto veliko nalogo verskega prera-janja. Iz te vneme je izšla jxxlpora in spodbuda izobraževalnim društvom, ki jim je pisal vzgojne knjige, jih obiskoval, navduševal in jim zmeraj in zmeraj klical v spomin velike naloge verske, nravne in narodne vzgojne namene. Kdo se ne sfiominja njegovega navdušenja in njegovega veselja, ki je z njim podpiral vse plemenito delo v nekdanjem Orlu? Koliko veselja je užil ob mladih fantih, ki so se z vso ljubeznijo in močjo mladega življenja oklenili dveh njegovih največjih svetinj: vere in slovenstva! Sleherna gorska vas je občutila ta dih mladega preporodnega navdušenja, vse se je oživljajo in prebujalo v novo življenje. Kaj bi bilo, če bi bili tedaj dopustili, da bi se bila vsa jx>vodenj evroj>ske civilizacije razlila nad nas neprečiščena, da bi nas bila zajela vsa njegova sila nepripravljene, da bi ne bila sjiretno speljana na kolesa naše slovenske in verne narodne bitnosti? Strahotnih posledic si danes niti prav predstavljati ne moremo. Kako bi se nam bilo godilo v nrafvnem in narodnem pogledu, so nam tu in tam pokazala naša obrobna ozemlja, kjer je opešalo oboje: vera in narodna zavest. Nekako tako bi narod hiral povsod. Boste rekli: saj tega ni storil Jeglič, to so bile nujne naloge časa, ki bi jih bil moral storiti vsakdo na njegovem mestu, Da, bile so naloge časa, toda gorje, če čas ne najde pravega moža, če se mož izneveri nalogam, ki jih stavi nanj čas. Previdnost je vsakomur odkazala v zgodovini svoje naloge, kakor je pač njegovo mesto, večje ali manjše. Čim više je kdo postavljen, tem večje naloge in tem večje odgovornosti so mu odmerjene. Kdor koli se svoji nalogi izneveri, se ne izneveri le svoji osebni dolžnosti, marveč pahne v strašno nesrečo tudi vse tiste, ki so jim bili sadovi njegovega dela namenjeni. 0 škofu Jegliču moramo in bo moral vsakdo v zgodovini zapisati, da je čas našel v njem moža, ki mu je bil potreben, da se je ves in popolnoma in z vsem srcem žrtvoval svoji veliki nalogi, da je bil duša verskemu in narodnemu preporodu, ki je znal okrog sebe zbrati vojsko delavcev na vseh poljih kulturnega in verskega del«. Zato smo najprej hvaležni Bogn, da nam je dal takega moža, potem pa škofu Jegliču, da je ost.il tako neomajno zvest svoji nalogi in se ves žrtvoval svoji od Boga odkazani nalogi. Dobrotnih izobraženstva Škof Jeglič se je prav dobro zavedal, da nikakor ni dovolj, da le prejirosti narod živi iz vere in da je vera le njemu potrebna za nravno in narodno zdravje. Bil je v dnu srca prepričan, da so Kristusovi nauki človeškemu duševnemu življenju in mišljenju neobhodno potrebni za zdrav razvoj tudi vsega umskega in Čustvenega življenja pri izobražencu. Že v zgodnji mladosti so ga Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano — prva slovenska gimnazija, ki jo je ustanovil nad- škol dr. A. B. Jeglič vso vnemo, z natančnim poznanjem in čutom časovnih potreb poseči v našo narodno življenje. Vodovje evropske civilizacije in misli je tako mogočno pljuskalo na naše ozemlje, tako hitro zalivalo naš narod, da je bilo tedaj vprašanje, ali bomo obstali, ali nas bo odneslo. Treba je bilo z vso naglico poskrbeti, da vse te tokove zajamemo iu riiih sile uporabimo narodu v korist. Treba je bilo gledati, da svojemu slovenskemu narodu ohranimo njegove posebnosti njegovo pristno narodno podobo, njegove dobrine, njegov etos. Škof Jeglič je tedaj čudovito jasno čutil, kaj od njega torja čas. Sam je bil tako globoko zakoreninjen v slovenskem domu in slovenskem ljudstvu, da je dobro čutil, kje so življenjske korenine naroda, ki jih je treba za vsako ceno zavarovati. Ce je tedaj začel svoje v6liko delo za verski preporod meti nami, ni storil usluge le Cerkvi, ni delal le iz verske vneme, marveč prav tako iz narodne, in storil našemu narodu v celoti največjo uslugo. Čudovito tenko je čutil, kako hi zlomil narodu hrbtenico, kdor bi mu zlomil njegovo stoletno obliko duhovnega življenja, njegovo nravno silo, ki je z njo skoii stoletja zmngal največje težave in hoje, kdor bi mu oslabil in ohromil versko življenje. Pač je vedel, da posamezniku lahko ta ali oni miselni red ohranjuje slovenstvo tudi ob drugačnem svetovnem nazoru, ali za narod v celot' je bil prepričan, da mu je katoliško versko življenje tudi za narodni obstoj bitne važnosti. Jasno je, da ni podrejal svojega versko-, preporodnega dela skrbi za narodno obrambno' delo, da jc vršil to delo prvenstveno iz versko zveličavnih ozirov, iz apostolskih ozirov. Ali pri vsem tem ni pozabljal, kako važno je to delo tudi z narodno obrambnega stališča, kar je premnogo-krat poudarjal v svojih spisih in govorih. Vodnih in duhovnik Iz te njegove jasne zavesti so zrasle po vsej slovenski zemlji neštete organizacije, verske in prosvetne. Hotel je, da sila tiska vre skozi našo domovino, n prekvašena bodi ta hrana v versko in nurodno prečiščenih mnovih. da bo njih plod zdrav in hranilen. Tako smo dobili v tej dobi po njegovi sjiodhiidl in njegovi podpori celo vrsto listov, ki so se razširili do zadnje gorske vasi, do zadnje siromakove hiše — povsod berd, j>o-vsod uživajo zdravo hrano, ki krepi našemu narodu verske, nravne, narodne in delovne sile. Marijine družbe so začele svoje blagoslovljeno delo in razširile Bogoljub, Apostolstvo mož in fantov zanimali odnosi med vero in znanostjo, in nikogar ne jx>znam, ki bi mu vera tako docela in harmonično lej>o oblikovala tudi vse umsko delo. Zato je škof Jeglič sam iz sebe tako jasno čutil, kako fiotrebno je, da si izobraženec oblikuje duha v skladu z versko resnico, da mu jx>stane verska resnica prava življenjska oblika, ki Ik> iz nje izviralo vse. kar bo ustvarjal, in to ne po sili, marveč v resnični osebni svobodi. Tako je hotel in želel, da svojemu narodu vzgoji čim več izobražencev, ki bodo narod močno in zanesljivo vodili po potih njegovega dela. Vedel je, da je od tega odvisno, koliko časa ho narod ostal v jedru zdrav. Zato je ves čas svojega škofovanja s skrbjo in ljubeznijo spremljal delo in mišljenje dijakov, akademikov in starešinstva. Stalno je bil z njimi v stiku in je naravnost neverjetno, koliko resničnega razumevanja je pri njem naletelo vse, kar je bilo porojeno iz zmeraj novih prizadevanj. Kadar so prišla neljuba trenja, je znal s čudovitim razumevanjem koordinirati vse k istemu namenu, znal z neverjetno močjo svoje ljubezni in odkritosrčne volje, da se uveljavi vse, kar je dobrega, odbijati medsebojne sovražne osti in vnemati k delu na eno in drugo stran. Koliko dobrot in T>od|K>re je bilo deležno naše akademsko starešinstvo, koliko naša kulturna podjetja kakor Mohorjeva družba ali Kat. tiskovno društvo, je poglavje zase. Skratka: bil je tndi našemu slovenskemu katoliškemn izobraienstvu v resniei pravi podtalni ohranjujoči princip, ki je posredno in neposredno vzdrževal, podpiral in oblikoval vse delo svoje dobe. Steber slovenske prosvete Poleg teh velikih kulturnih del Jegličevih, ki so postala tako popolnoma naš« narodna last, da se jih tako malo zavedamo, kakor malo čutimo zrak, ki ga vdihavamo, pa imamo tudi nekaj velikih vidnih spomenikov, ki velikopoteznost njegovega dela tudi n« zunaj mogočno razkazujejo svetu. Pač največja taka stvaritev je ogromni beli grad sredi Ljubljanskega |*>lja. njegov »avod sv. Stanislava v Št. Vidu n«d Ljubljano. V dobi, ki smo se že desetletja in desetletja pehali za slovensko srednjo šolo, ko smo si s tako težavo utirali pot do slovenskega šolstva, je zastavil svojo besedo in svojo moč on sain, naš škof in vladika Jeglič. Ce noče država, če ne morejo oblasti — bani pa jaz. ln prej kakor je mislil sam, je začel z uresničevanjem. Koliko dvomov, koliko pomislekov in oklevanj je moral premagati — ali ka- Kip nadškofa Jegliča v šentvidskem zavodu dar je Jeglič spoznal, da je nekaj potrebno, je ustvaril, in če je imel izkopati iz tal samih. Brez te drznosti, brez tega svetega navdušenja, brez tega popolnega zaupanja v božjo pomoč, bi ne bil ustvaril niti četrtine svojega ogromnega dela. Spoznal je, da je za prejiorodne namene, ki jih je zasledoval, nujno potrebno, da da narodu versko in slovensko močno in dobro izobraženo mladino ter izobraženstvo. Zato je hotel svojo slovensko in katoliško srednjo šolo. Tako je zrasla jx> nedopovedljivih težavah in žrtvah v61ika ustanova prve slovenske gimnazije. Nikakor si ni prisvajal te ustanove za svojo osebo. Zmeraj omenja vse slovensko ljudstvo, ki je z njim vred gradilo, sebe imenuje le »soustanovitelja z duhovniki in verniki« v spominski knjigi v zavodu sv. Stanislava. Vsi vemo, kakšnega jx>guma je bilo treba za tako f)odjetje, ki bi bilo tudi trikrat manjše še zmeraj izredno veliko za število našega naroda. Danes pa nas tudi veliki narodi občudujejo v tej njegovi ustanovi, tudi narodi s stoletja starimi katoliškimi šolami se komaj morejo ponašati z ustanovami takega obsega, take velikopoteznosti. Tako odlično in veliko je to delo, da je našlo prostora med najlej>šimi zavodi, kar jih premore Cerkev na svetu, take nam izpričuje dejstvo, da mu je kon-gregacija za semenišča v Rimu priznala mesto med jxiidobami v svojem Elenchus seminariorum. Veliki kulturni mecen Sezidati hišo, to ni najtežje, to bi že še šlo. Toda treba je bilo spraviti v življenje čisto novo ustanovo, karšne dotlej nismo imeli. Ne le da je bilo treba pri oblasteh izposlovati vsa jx>trebna dovoljenja ,treba je bilo poskrbeti za učne moči, treba je bilo jvoskrbeti za učna sredstva. Tudi tega se je lotil Jeglič z neverjetno žilavostjo, nenavadno požrtvovalnostjo. Ko se je od leta do leta bojeval z dunajskimi oblastmi za priznanje novega razreda, je moral misliti na oskrbo učnih knjig, ker sicer bi ne bil dobil dovoljenja, češ brez kiijig no more biti jiouka. Tedaj se je začela velikopotezna akcija za spisovanje in zalaganje slovonskiii učnih knjig, velikojx>tezna, pravim, ker je še do danes nismo ne le presegli, marveč niti ne dosegli. Le pomislimo na dela, ki so bila tedaj zasnovana in sprejeta v program slovenske učne knjige: latinski slovar, grški slovar itd. Poglejmo, kako se danes rešuje pri nas slovarsko vprašanje z žepnimi slovarčki, ki nn morejo nikakor zadoščati, dočim so se tedaj lotili dela kar enciklopedično. In kje denar? Škof Jeglič tudi tukaj ni varceval, do zadnjega možnega denarja se je oropal in razdal v kulturne namene. Wics-thalerjev slovar I. (A—Facile) ia-sno priča, kako brezmejno požrtvovalen je hil. kakšen kulturni mecen je bil Jeglič. Kdorkoli bo kdaj pisal o razvoju našega šolstva, se ho pri teh njegovih stvaritvah moral ustaviti in z debelimi črkami ugotoviti novo dobo v zgodovini. Moral 1h> ugotoviti, da je Jegličeva verska in narodna vnema obrodila sadove ne-dnglcdue veličine in pomembnosti. Stožer narodnega življenja Tudi naše največje kulturne ustanove, kakor so univerza, akademija in narodna galerija, so bile zmeraj deležne njegove največje podpore in pomoči. Ni je v slovenskem javnem življenju pomembne stvari, ki bi je Jeglič ne bil vesel, ki bi je ne bil jiozdravil in podprl. S svojo čudovito narodno ljubeznijo je res objemal vse slovenske narodne zadeve. postal narodu stožer njegove narodne rasti in njegovega življenja. Vsako posamezno delo .ie premajhno, da bi ga mogli ob njem prav presojati, ker je vse tako tesno združeno z vsem velikim pre-fioroditeljski m deloin, da je trelia neprestano imeli pred očrni celotno podobo njegovega ustvarjanja, /.ato se nam zdi tako grdo in krivično, če se ob takem ogromnem delu kdo ne more ogniti eni ali drugi malenkosti, ki mu ni všeč in skuša z njimi zmanjšati veličino tega moža. Zato ne razumemo, kako je mogoče, da kdo tako ogromno kulturno delo prezre in ve povedati le, da je sežgal Cankarjevo Erotiko ali kaj podobnega. Dn. tudi tega ne nam ni treba boječe ogniti, kndar pišemo o takem velikem možu, ki je ustvaril Slovencem taka velika dela in izpričal svojo kultumost na tako neutajljlv način, da je vsako znganjanje vanj abderitsko. Pa tudi tisto uničenje Cankarjevega dela ni zraslo iz nekulturnih osnov, marveč iz svetega prepričanja, da taka kultura mora Slovencem le škodovati. Teg» svojega dejanja pa ni izvršit krivično in nasilno, marveč ga je drago plačal, saj je zalogo jx>kupil. Ne na to in ne na kako dru^o njegovih dejanj nas ni sram in strah pomisliti ob misli, kako in s kakšnim namenom je delal Jeglič vse v svojem življenju. Ta postava je v našem narodnem življenju, v naši narodni kulturi tako velika, da g« take malenkosti ne morejo prav nič zmanjšati in prav nič umazali. Z Jegličem lega v grob sekularna postava, čudovita moč in delavnost. Ve« med rodovi in stanovi naroda je bil, v najodločilnejšem trenutka je ustvaril Slovencem času primerno, narodu potrebno in svojsko kulturo, kakor Mojzes, ki je peljal svojo ljudstvo v obljubljeno deielo. Slava njegovemu spominu, čast njegovemn delu! J. Šolar. (Članek sroo prejeli pred tednom dni. Ur.) Lepote naše zemlje Pogled s Kredarice na Rž 2441 m in Rjavino 2457 m V skalnatih vrhovih Skalnati vrhovi gora 6e prižigajo v čisti, jasni, jutranji 6ončni 6vetIobi, svet med gorami pa je zastrt v jutranje 6anje. Zažarel je vrh Triglava, za-žarel vrh Mangarta, Krna, Skrlatice, vedno novi, vedno nižji 6e prižigajo v zlati, čisti jutranji zarji. K jezerom. Neprenehoma po kamenju, v velikem loku ob ogromni kameniti udorini, po lahno padajoči poti, nad Velim poljem, ob strmih stenah živih skal, mimo prelaza Doliča z vojaško stražo in potjo v Trento, mimo božjih trdnjavskih obzidij gora. 6trmo navzgor po prelazu in snegu na prelaz Hribarico. Po divje romantični kameniti planoti, ki jo čuvajo posamezni stražarji — trdnjavski vrhovi gora. Kamenje in 6kale, vse nametano, občutek, kakor bi hodil po mesecu. Ob mogočnem Kanjevcu pogled navzdol: Sanje. Dolina jezer. Zelenje, cvetje, macesni, opoj. Na levi: od Zelnarice preko Tičarice mogočna skalnata gorska vrsta, či6ta in mlada, kakor bi prišla pravkar iz Stvamikovih rok. Pod njo nepregledni plazovi. Na desno: polagoma se vzdi-gajoč svet, romantični hribi in hribčki, ki prehajajo v položne, pol zelene gorske vrhove. Kakor mogočne stare trdnjave v Zlatorogovem kraljestvu. Vsepovsod pisane planinske cvetke, temno zeleno borovje, živordeče svatovski rododendron, pravljični macesni, skladi kamenja, okrašeni z drobnimi planinskimi cvetkami. Tu pa tam v temno zelenem okvirju beli kameniti slapovi, bleščeči se v soncu. Zlatorog in bele vile, divji lovec in krvavordeče triglavske rože. Oko vas išče, srce vas čuti v tem zasanjanem pravljično rastočem in tonečem svetu. Hodiš in se veseliš sebe in stvarstva. Steza, ob stezi trava in cvetje, okrašeno kamenje, okrašeni skladi kamenja, kameniti žlebovi in žlebički s planinskimi rožicami, preproge in preprogice, za-storčki cvetočega rodoaendrona in temnega borovja. Triglavska jezera, polna čiste, temne, globoke modrine, kot niso jezera nikjer drugod. Pravljica. Na desni nad teboj ogromne žive skalnate stene Tičarice, rastoče iz vedno svežih, živih plazov, na levi jezero, prepolno prelivajočih 6e barv in prozorne bleščobe v globoki modrini. Nad jezerom in v jezeru skrivajoči se grički in hribci, na njih zasanjani macesni, ki rastejo in umirajo, kakor jih je ustvaril Bog: eni 60 še polni svetlega než- nega zelenja na pravljično visečih vejah in vejicah, drugi imajo le še nekaj vej, tretji pa so 6amo še gola debla, štrleča otožno proti nebu. Pa še beli kameniti 6lapovi, kamenite žlebaste preproge s pre-drobnimi cvetkami in s slapovi rododenarona in borovja. V ozadju hribi in macesni, ki prehajajo v mogočne fantastične Zlatorogove trdnjave. Na levi proti nepreglednim skalnatim stenam Tičarice in sivim plazovom enoličncet, na desni pisan svet kamenja in zelenja, cvetja in macesnov, jezera, položnih hribov in gora. Na levi resničnost, na desni sanje. Koča ob dveh jezerih. Turisti in turistke, macesni in 6kale ob jezerih in v jezerih. Jezeri temnita v prelepem mavriča6tem krogu, ki se odraža na modri gladini ob bregovih, jezeri bleščita vedno bolj v poševnih sončnih žarkih, divje razorani vrhovi Tičarice kipijo v megleno zlato ozračje. Smrt ob jezera Smrtni krik. Rušč kamenja v divjih golih stenah Tičarice. Kriki groze. Mir, tišina. K jezerom prineso na nosilnicah mladega turista 6 smrtno rano na glavi. Moj Bog — tisti je, ki se je vračal včeraj z lučko z vrha Triglava, kjer je gledal sončni zahod. Nekdo krčevito ihti. Tekanje. Strašen nemir smrtne groze. V6i smo si v hipu ob mrtvem bratu bratje in sestre. Vse se je od nas odmaknilo: gore in jezero in nebo. Med nami je 6amo beseda: Človek. Skalnati grebeni Tičarice rdečijo v zahajajočem soncu, jezeri se pokrivata s skrivnostnimi večernimi sencami in svetlobami, nežni macesni tonejo z meh kimi večernimi sanjami v vesoljstvo... V koči ob jezeru leži mlad fant, ve6 pokrit 6 cvetočim rododendronom. Okna koče 60 vsa zlata v večerni zarji... (R. Pečjak.) razkuštrane brade. mu gibljejo v štreni temne. Tiho govori sam 6 seboj. Tedaj krene Da-ga, ki jezdi prvi, 6 svojo kamelo v ozko zagato, ki zareži na levi pred nami. V f)oltemi splezamo v skalovje. Živali se upirajo, obračajo glavo, bolščijo v svoje jezdece 6 hudobnimi očmi in pihajo in pljuvajo. Slednjič se vdajo. Ozka steza drži počez v višino. Temno, kar brez odseva leži v dolini karavanska pot. Niti za četrt ure ne moremo biti oddaljeni od izvirov. Luna je vzšla. Njen odsev plava nalahno srebrno po črnih pečinah. Kar navpično zavijemo v ozko grapo, potem pa iznenada zazija pred nami navpično brezno v vrtoglavo globino. Da-ga se U6tavi. Dolgo prisluškuje v črno, neprodirno temo pred nami, potem zavije na desno. Po stezi, ki je komaj tri četrt metra široka, se premikajo kamele dalje. Na levi pada pečina v globino brez dna, na desni se vzpenja stena vsa razčeledrana kvišku. »Moj Bog, moj Bog,* zaslišim, kako stoka Ru6, a ne upam 6e ozreti. Obide me občutek, kakršnega ima pač plesalec na vrvi. ki predvaja v višini cerkvenega stolpa kako vajo, kateri še ni kos. Kaj mi pomaga, da se tolažim s tem, da naj se zaupam nagonu živali, ki ne bo 6topila nikoli napak, ko pa me bolj in bolj prešinja občutek omotičnosti, ki me hoče potegniti iz sedla v zevajočo črnino. Zaprem oči, skušam si dopovedati, da si bo tako žival najlaže sama od sebe poiskala pravo pot. Krčevito se zamislim v to, da jezdim niiže po ravni pustinji. Vse zaman, veke 6e mi nenote dvignejo... Nemogoče je. da bi imel zaprte. Enakomerno odmeva copotanje kamelinih jvxl-platov v nočni tišini. Zdaj pa zdaj zaslišim zamolkel glas, če tovor kake kamele zadene v štrlečo skalo. Nehote 6e tedaj zdrznem; ledeno me spreleti po hrbtu. Na drugi strani gore, onkraj strmega roba, po čigar obronku jahamo, se v dolini vije karavanska pot; cmdi je izvir vode, kjer tabori Kuču- fun s svojo tolpo. Da-ga je bil to pač zvedel v _udsiju in se radi grozeče nevarnosti tudi napil korajže. kaj te 6teze ne bo nikoli konec? Se bolj se je zožila. 2e uro tavamo f>o njej. Ali pa se mi le dozdeva tako dolga? Srepo pogledam na glavo svoje kamele, na hrbet pred menoj jahajočega Im-kvila, a strašno se branim, da bi se ozrl na levo. In vendar občutim pri vsakem koraku živali to DOLENJSKE TOPLICE železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, organičnih motenj srca in krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti itd. Izredno nizke sezonske cene: za 10 dni 700 din. Polovična vožnja. Avto zveza iz postaje do kopališča. — Pojasnila daje uprava. črno, zevajočo globino in tako mi je, ko da me vleče iz tega k sebi. Strahotna, čarobna moč se dviga iz nje. Onkraj gore poči strel. Le medlo 6e vali odmev in jek preko grebena. »Naprej, ne ustavite se, pa naj se zgodi karkoli!« tiho zajiove Da-ga, pa se mi dozdeva, ko da njegov glas kar kriči v smrtni nočni tišini. Spet poči strel proti nam in slabotno 6e ponovi odmev. Imkvilova kamela čudno zacvili. Tedaj zaslišim krike za seboj. Cefraje se, ropotaje poka les, težak, zamolkel padec..., spe» in spet isti ropotajoči glas. Prva kamela 6e mahoma zažene naprej, nase kamele začno dreviti za njo. Zdaj pa zdaj omahnem, ne upam se ozreti nazaj. Neznanski občutek, ki me 6jx>minja na dneve najhujše morske bolezni, mi zažema trebuh. Slednjič je Da-ga pomiril svojo žival; tudi naše spet mirno korakajo. Glavo okre-nem k pečini in poškilim nazaj: oddahnem si: Semjon Pavlovič je še tu. Spet je minilo pol ure, tedaj se nagne 6teza. Se počasneje napredujemo ko prej. Slednjič se na dnu medlo zaleskeče. V mesečini so vidne skale, videti je grušč, ki leži p>o obširni dolini. Da-ga se ozre. Ves siv je v obraz, kar groza ga je pogledati, tako je spremenjen, ln vendar se skuša smehljati: »Le eno kamelo smo izgubili, visokorodni! To se je dobro izteklo!« Pogledamo nazaj v navpične strmine, na kvišku molečo, črno steno. Kje je steza, ki smo jezdili po njej? Niti malo je ni videti. Sele zdaj, ko smo na varnem, 6e dodobra zavemo, v kakšni nevarnosti smo bili. Izognili smo se Tu-fejem. »Da si se upal jezditi po taki poti, pa še ponoči!« »Treba je le, da zapreš oči, visokorodni, le oči, da zapreš,« mi Da-ga odvrne, »a živali 60 pametne.« Rad bi &e hrabro zasmejal, a njegove sinje ustnice drgečejo in zdi se, ko da se joka. Drugo jutro 6rečno dospemo do studenca Zala. (M. Velter.) Hercegnovi - Kotor Nad postajo leži mesto Hercegnovi, nekdanji Castelnuovo. Kralj Tvrtko I. Kotromanovič ga je sezidal. Amfiteatralno od morja tja v kreber, po trdih pečinah, 6e dvigajo hiše. Stare razvaline trdnjave »lorte« Spagnuolo, obrasle z bršljanom. veličastne še sedaj v svojih razvalinah, klubujejo času. Forte Spagnuolo — imenovan tako v čast Spanjol-cev, ki so bili zavezniki Benečanov proti Turkom. Benečanov ni več. Spanjolci pa še imajo svoj spomenik, čeprav v razvalinah. bilo živahno mesto. Pluli bomo mimo in videla boš, da se mu sedaj po pravici pravi »Mrtvo mesto«. Ribiča sta bila brata Morto6iča. Ko 6ta tako plula, 6ta naenkrat opazila, da se na skalici nekaj blestij nekaj kakor luč. Gledata, a ne moreta videti, kaj bi bilo to. Veslata bliže. In glej, ko se približata skalici, vidita, da je bila 6vetlot>a, podoba Marijina. Presenečena 6ta gledala podobo. Odkod se je vzela? Morje 6e je je dotikalo z valovi in jo kropilo, ali zmočilo je ni. Kotor Tiho plove parnik, lahno kakor labod. Okrog nas pihlja vetrič, morski vetrič, ki ga opeva tudi slovenska pesem. Prijeten je in globoko ga pijejo pljuča. Oko strmi... Slikovito obrežje z vilami, oleandri v cvetju, oljke s srebrnimi listi, visoke palme... sivo kamenje, mogočno gorovje, više in više se vzpenjajoče k oblakom, razorano z globokimi brazdami od divjih strel in nalivov, ki rišejo v te velikane svoja znamenja mogočnosti. Vzela sta podobo, da bi je ne potopil kak morski val v času, ko se morje razburka, ter jo odpeljala v cerkev v Perastu. Ali glej. podoba je drugi dan bila zopet na tistih treh skalicah v morju. In to se je dogajalo vedno, ko 60 jo prenesli v cerkev. »Marija hoče cerkev na tistih treh skalicah,« je odločilo ljudstvo. Ali kako postaviti tam cerkev? Kam postaviti temelje, da bi bilo prostora V6aj za kapelico? Ali niti za človeško stopalo ni prostora. Zasipati morje? Štirideset metrov? Ali ne bi bilo to Sisi-fovo delo? Ali ljudstvo se je lotilo nemogočega. S trdo vero in z odločno voljo 6e iz nemogočega naredi mogoče. — V6e je delalo. Celo beneške in španske ladje so prevažale kamenje. Potopili so stare, s kamenjem natovorjene ladje. Bogataši so darovali velike vsote, ubogi so delali zastonj. In v 176 letih je bilo delo dokončano. Otoček je bil narejen. Cerkvica je bila postavljena in evo, sedaj jo gleda. —« Dekle ga je poslušalo in 6e nehote privilo še tesneje k njemu. »Volja zmaga povsod,« je rekla in ga pogledala v oči. Bog ve, kaj je hotela 6 tem poudariti. Fant pa je nadaljeval: »Taka je pravljica — legenda o tistem otočku in cerkvici. Navada zasipanja morja pa se je ohranila do dandanes. Vsako leto 22. julija priplove k otoku občinska ladja s kamenjem natovorjena ter ga potopi v morje.« Ko sem se vračal, je bilo vprav 22. julija in sem videl ta običaj. — (Iv. Vuk) Otrotki TOKlCkl nat- Dvokolpsa. Šivalni stroJJ novelilh modelov motorji, trlcikljl, popre; l)ivl Po selo n.iki cenil Ceniki ftanko! »TRIBUN«" f. BATJIl, LJUBLJANA, iirlovttl % Podrainlca: Maribor. Aleksandrova črnit* 2«. Služkinja: »Zunaj je neki gospod, ki želi z vami govoriti« Oosjiod: »Ponudite mu stol.« Služkinja: »Saj ga je ie vzei, a ne samo enega. In pravi, da bo vzel tudi klavir, če ne bosto plačali obroka za pohištvo.« Križ na Skrlatici Pot čez globine »Ob izvirih Kireina. prežijo Tufejni, ti ljubi roparčki«, je z enakomernim, zvijajočiir se glasom Že dobro uro pripeval naš vodnik karavane, Da-ga, ritmu zibajočih se kamel. Da-ga je bil mongolsko-kitajski mešanec in mu je bilo petdeset le*. Nešteto gubic mu je mrgolelo krog oči. Njegove tanke ustnice v skoraj indijsko rumenordečem obrazu z močnimi ličnicami so bile modričas'e in namesto nosu je imel nekaj ploščatega, da si pomislil na to, kako ga je ko) nekdo udaril v obraz, čim je prišel na svet. Imkvil moj dolgoletni tovariš, je nejevoljno zmajal z glavo. Da-ga, ki nas je moral privesti skozi gorovje Tailagein-hara na pot do kolodvora v Kveivačengu. je bil brez dvoma pijan. Bržkone si je bil vzel v Sudsiju, poslednji karavanski postaji, zalogo žganja s seboj. Bedasto se je smehljal in je popeval. Semjon Pavlovič, naš ruski spremljevalec, je sedel v sedlu s sklonjeno glavo in je skoraj že spal Pot, ki prav za prav ni bila nobena pot. je v/vtila skozi iroln skalovje med razrvatnmi, črnimi pečinami. Vrh gore' je bil sneg. Strahotno zastrto je bilo večerno nebo razpeto nad njim. Ne drevo ne grm ni oživljal tesnobne enakotner- in smrtne bližine nosti tega izgubljenega gorskega sveta. Nemo, v ledeni tišini 6e je razprostiral pred nami; grozota, spremenjena v kamen. Ne glasu ni bilo slišati razen mehkega, podreajočega copotanja kamelinih podplatov, ki 60 polzeli v 6rcu puščave Gobi po poti, ki je bila nemara že ti6oč let stara. »Kaj pa zmeraj brundaš, Daga? Rajši nam povej, koliko časa bomo še hodili do Kireina!« Da-govo popevanje je utihnilo. Neskončno začudenje mu zeva z obraza. »Kirein? Kirein moramo vendar obiti, visokorodni. ali nisi slišal? Kučugun preži s svojo tolpo pri izvirih.« »A saj ni druge poti, ki bi vodila iz te soteske, ko vprav mimo Kireina!« Ulačinove oči so se stisnile. »Mogoče je pa le kaka jx»t.« je zašepetal in zagoneten smehljaj mu je obkrožil sinje ustnice. Molče jezdimo dalje. Mahoma se zavemo nevarnosti. ki 6mo v njej. Tišina je hujša in hujša, vedno bolj tesnol-en je občutek, da mogoče že na prihodnjem ovinku, za tisto in ono skalo, ki nam zapira not, preži kaj groznega na nas. Ozrem 6e nazaj. Štiri tovorne kamele copotajo zibaje se za nami. Otožno medli Pavlovič predse. Ustnice 6e Kumboreka ožina. V Tivatskem zalivu smo. Ladja plove in reže brazde v mirno morje. Obrača se k obrežju, pristaja, izkrcava in vkrcava in zop>et odplove tino šumeč. Oko se ne na veliča. Tiho občudovanje se loteva srca. ko plo-vemo skozi ožino »Verige« v Kotorski zaliv. Na obeh straneh skal so trdnjavice. Na grebenih gora pa so v razdalji posejane trdnjave — forti, starinski, iz časov Benetk. Zde se kot stari daritveni oltarji... Groteskna mogočnost 6ivih skal objema vse čustvo gledalca z nekakim nerazumljivim spoštovanjem in jx>božnostjo. Brazdati so grebeni od vrha do tal. razorani kakor obraz stare kmetice, ki je pretrpela tisočero gorje. Dva otočiča stojita tam na morju. Kakor miza velika se vidita. Na enem jc star samostan s cerkvico in vrtičkom. Sv. Jurij (San Giorgio) mu pravijo. Najstarejši krščanski spomenik. Benediktinci so živeli v tem samostanu. Zidan je na pečini, ki štrli iz morja. Se zanimivejši je njegov sosed. Gospa Skar-pjelska (Madonna dello scarpello), kar pomeni dleto, mu pravijo. Kakor da plava na morju, se zdi in kakor da odseva v morski gladini vrhunec gore Vrmače... Tik mene sedita fant in dekle. Belo je oblečena ona in on je v belem suknjiču. Poslušam, kako ji pripoveduje o otočku S tihim glasom ji pripoveduje, v katerem je čutiti ljubezen. »Dobro si poglej cerkvico. Tisto, na tistem otočku, kjer ni vrta. ki je, kakor bi bila zidana na valovih. Čudna zgodba se pripoveduje o nji.« »Prijioveduj.« je reklo dekle in v njenih očeh je bil lesk mladosti in sonca. »— Pred kakšnim štiri in pol stoletjem — je začel pripovedovati — so tam. kjer stoji sedaj cerkvica, molele iz vode tri skalce, dletom podobne. In nič več. Morje jih je oblivalo, izpodjedaio. a one so kljubovale. Otoček pa, ki je pozneje nastal iz njih. je delo človeških rok Zgodiio se je namreč, kakor pripoveduje legenda, da sta 22. julija 1458 veslala tod dva ribiča iz Pera6ta, ki je še takrat MLADI SLOVENEC Bodi zdrava, domovina . •. Lipa sredi slovenske vasi Dedje naši so vsadili me vrb griča, da vseh njihovih in vaših del sem priča. Zrla sem jih v boju s Turki: skorja moja še dandanes kaže dan in leto boja. Ker slovenski narod zemlji svoji zvest je, zmagala orožje Turkov kmečka pest jo. Tudi vi kot oni v boju hrabro stojte in sovražnikov slovenstva se ne bojte I Saj prišel bo dan, ko bratje vsi Slovenci peli boste pesem zmage v moji senci. Marija Brenčič, Podlipa pri Vrhniki. Spi, Krati Matjaž Kralj Matjaž pod silno goro Peco spava, z njim pa spi vojakov truma tisočglava. A nekoč zbudi se vojska in od vzhoda ■lo zahoda bo odjeknil klic: Svoboda 1 Takrat radost zakraljuje v slednji vasi, nam Slovencem se rodijo zlati časi — — — Pravljicam lažnivim nič več ne verujem. Kralj Matjaž, kar spi — jaz te ne pričakujem I Nekdaj v zmago tvoje vojske sem verjela; ne več tebi — zdaj verujem v ZMAGO DELA I Marija Brenčič, Podlipa pri Vrhniki. Slovenska zemlja V slovenski hiši mi je zibka tekla, slovenska mati mi je kruhek pekla. Leži dolina s cvetjem vsa odeta in tiho sanja 6redi nje poljč, pod nebom ptič kot svetla misel lela, oblaki lahno čez nebo hite. Za to deželo nam srce gori, po tej deželi duša hrepeni. Vasica pri vasici v soncu sanja, raz oken hiš se nageljni vij6, cerkveni zvon lepo iz lin pozvanja in kmečki fantje na večer pojo. To je dežela, ki nas je rodila, najlepše rože nam v srce vsadila. Steze se vijejo in ceste bele, gore dvigujejo se poA nebo, Bog ve, kam misli so jim |x>letele, da «o se dvignile tako lepo? Braniki to slovenskih 60 poljan, kot naše misli hrepene na plan. Sva run, dijak v Ljubljani. Po nevihti Poletno sonce je žgalo. Zlato klasje je valovalo in se upogibalo pod pripekajočinii žarki. Vsepovsod je dišalo j>o senu. Deset lantlčev je že od ranega jutra krepko korakalo po belih cestah in poljskih stezah. Počitnice so bile. Zbrali »o se in zmenili, vzeli s seboj šotoraka platna in jo mahnili na dolenjsko plat. Dolgo so že hodili in sonce se je že nagibalo v zaton. Sence so se daljšalo in v doline je |>olzel >Noč bo. Treba bo poiskati primernega prostora za prenočevanje,« se je oglasil Janez, najstarejši, ki si je lastil pravico vodje. Vsem je govoril iz srca, kajti bili so že pošteno trudni. Dolgo niso našli nič primernega, dokler niso zagledali med dvema gričema široko dolino, po kateri jc žuliorel potok. Po dolini je bilo raztresenih šest kmečkih domov. Krenili so mimo njih skozi gozd, ki se ie kmalu razširil v široko jaso pod vznožjem griča. Na eni strani je bil kamnolom, na drugi pa jo je obkrožal potok. Lepšega kraja za počitek si niso mogli želeti. Krenili so nazaj v vas, da bi prosili posestnika, naj jim dovoli, da si lahko na travniku [Postavijo šotore. Srečali so dcklico in Janez jo jc oblastno vprašal: >Hej, deklič, čigav je travnik |>od kamnolomom?« Punčka^ jih je prestrašeno pogledala: deset fantičev, težko obloženih z nahrbtniki, malo preveč za to majhno punčko! Saj bi jo lahko nabilo — teh deset fantičev. od sonca ožganih, prašnih in smejočib. In je zbežala. >Prismoda!« se je jezil Janez. >Čemu beži? Kdo ji pa kaj hoče?« K sreči jim je prižvižgal nasproti pastir, ki je gnal pred seboj dve kravi. Ta ni bil tako boječ kot punčka; predrzno se je razkoračil pred njimi in jih nagovoril: •Kaj pa iščete tod okoli?« Janez se je razveselil in rekel: >Vendar smo srečali pametnega človeka! Fanl, povej nam. čegav je tisti travnik j>od kamnolomom?« Pastir je nabral čelo v resne gube, kakor bi razmišljal, ali naj tujim fantičem izda to vaško skrivnost, nazadnje pa je le povedal: >0d strica Jemača, tam-le...« — in jc j>o-kazal z roko na največjo hišo, ki je ležala v spodnjem koncu doline. Fantiči so krenili, kamor jim je pokazal pastir. Ko so po ozki stezi zavili proti hiši, jc stopil iz hleva star mož z vilami na ramah Janez jo stopil k njemu in ga le|>o pozdravil: »Dober večer, oče!« Slarec je zagodrnjal: »Bog daj!« STRlCKOV KOTIČEK •llMiiiiiiHiiiiiiitiHiiiiiiiMinNuiuiaMmiiiMiiNiiMiinnimMiiMMiiinMMNM* Dragi Kotičkov striček! — Hodila sem v tretji razred Dobili smo spričevala. Moje je bilo odlično. Moj očka pa ga kljub temu ni bil vesel, ker Je pisano notri, da sem jugoslovenske narodnosti. Jezi! se je, da te narodnosti ne pozna, pač pa pozna državo Jugoslavijo, v kateri živijo trije bratski narodi — slovenski, hrvatski in srbski. Rekel je, da hi učitelj ica že morala vedeti, da v Švici prebivajo Nemci, Italijani in Francozi, pa da zato prebivalci Švice še niso švicarske narodnosti. Avstrijci tudi ne poznajo avstrijske narodnosti. Govoril je še nekaj o Sv Katarini, pa ne vem, kaj je mislil s tem. Mogoče veš Ti? Veš, to je hrib nad Medvodami. Očka je rekel, da bi bilo dobro, če bi nekateri poromali k Sv. Katarini, da bi jim kaj izprosila. Kaj praviš Ti k temu. ki 6i že star in izkušen in marsikaj veš? Pozdravlja Te prav lepo — Marjanca Kovač, učenka III. razr. v Ljubljani. Draga Marjanca! _ Da Tvoj očka takšnega spričevala ni bil vesel, je kar razumljivo — tudi jaz ga ne bi bil! O teh rečeh sem v svojem kotičku že tolikokrat pisal, da bi moral celo v glave, v katerih vlada večna tema, že vendar prodreti vsaj droben žarek spoznania. Pa se nekaterim šele takrat posveti v glavi, ko dobijo s kolom po glavi _ a še ta »posvetitev« je samo začasna Meni in vsakemu dobremu, zavednemu in poštenemu Slovencu kakopak niti na misel ne pride, da bi na tak n a č i n (t. j. s kolom) ubijal ljudem pamet v glavo. Kol. pesti in surove besede prepustimo kar drugim (počasi bodo že spoznali, da se s takimi pripomočki ne pride daleč, pc6ebno če še kaj poznajo zgodovino!) Tisočkrat, ne enkrat, je dokazano, da smo Slovenci narod, oni pa še kar naprej trobijo v svoj rog in hočejo v slovenskepi jeziku prepričati stare in mlade, da slovenskega naroda ni... Podobni so tistemu slabemu računarčku. ki ga je učitelj vprašal: »Tonček, povej mi, koliko ie 1 + 1 + 1?« Tonček se je odrezal: »1 + 1 + 1 = 1!« Mi vsi. ki vsaj malo še poznamo matemaliko, pa dobre vemo: 1 + 1 + 1=3! Zelo poučna in mična je zgodbica, ki mi je nedavno prišla na misel. Poslušaj! Neki kmet je nasadil v 6vojem vrlu Iri mlada sorodna drevesca: jablano, hruško in 6livo. Drevesca so raslla v božjem soncu in se veselo zibala v božajočem vetru. Nihče ni kalil miru in sloge njihovega 6kupnega doma. Janez pa se ni dal oplasiti; pogumno je nadaljeval: »Prišli smo va? vprašat, če bi nam dovolili, da si postavimo šotore na travniku pod kamnolomom.« Starec je tiamrščil čelo, nevoljno slrcsel z glavo In zarenčal: »Nak, tega pa no! 2e mnogi so prosili, pa nikomur nisem dovolil. Pred leti eo me tudi prišli prosil taki-ie fantiči in takrat nisem imel nič ,>roti temu. V zahvalo pa so mi kradli jajca in pohodili žito. Saj ne garam za take nepridiprave!« Janez je skuša! ugovarjati: >Se nikomur nismo napravili škode. Nc smete metati vseh fantičev v en koš!« »A, kaj!« je zagodrnjal starec. »Potep jc potep! Kdor se okoli klati, gotovo tli nič prida!« Godrnjaje nekaj o mestnih pobalinih, je obrnil našim fantičem hrbet in izginil v hišo Fantiči so poparjeni in zamišljeni odšli nazaj na ceslo. Kam zdaj? V njihovem razmišljanju jih je zmotil možakar, ki jc prišel po cesti. »Bog daj, fantje!« jih jc pozdravil. Ustavil so je in ec oprl na svojo palico. »Kam ste namenjeni?« »Prav za prav nikamor!« je žalostno odgovori! Janez v imenu vseh. »Hoteli smo nekaj dni ostati v tej prijetni dolinici, loda ...« In jo možu jiovedal, kako jih je starel napojil. Kmet se je nasmehnil in menil: »Ne smete tega tako hudo vzeti Slarec je pač čudak. Doživel je žc marsika) hudega, zato je tako neprijazen. Sicer pa lahko taborile na mojem travniku na drngi strani kamnoloma, če vam jc všeč.« Ka j bi jim ne bilo všeč, še kako radi so sprejeli kmetovo ponudbo! Lepo so se mu zahvalili. Kmet jim je pokazal pol in obljubil, da bo sain kdaj prišel k njim pogledat, nalo pa je šel daljo po svojih poslih. Kmalu eo bili na drugi strani kamnoloma in res so našli majhen travnik. Vsepovsod so bili razmetani kamni in skale, med njimi pa je rastla nizka trava. Kakor nalašč za taborenje! Fantiči so vrgli nahrbtnike na tla in se koj spravili na delo. Kmalu sta sc dvignila dva šotora. Ni še tema zagrnila travnika, ko je že vseh deset fantičev izginilo pod njunimi plalni. Ker so bili od hoje prejšnjega dne hudo utrujeni, so hoteli zjutraj malo delj poležati, toda sonce je tako vroče uprlo Nekega dne pa se je drobni veji na jablani kar na lepem zazdelo, da je ime »jablana« premalo imenitno in gosposko. Ošabno 6e je razšopirila in rekla: »Nočem več biti hčerka jablane! Pozabimo vsaka svoje ime in postanimo eno: jaz ne bom več jablana, ti ne več hruška in ti ne več sliva!« »To vendar ni mogoče!« so 6e uprle druge veje na jablani, hruški in slivi. > Ce si lic, ne moreš bili miš, če si nagelj, ne tuoreš biti rožmarin...« Vejica na jablani pa je vztrajala v svoji odločitvi. da zataji svojo mater, 6vojo rast in 6voj sad. In je hujskala toliko časa. da ie pridobila na svojo stran še nekaj vejic na jablani, hruški in slivi. In so nezadovoljne vejice priredile javno zborovanje in modro iztuhtale, da jablan in hrušk in sliv m več na svetu, nego je samo eno sadno drevo še. ki se imenuje »ja-hru-6li«... Druge veje na jablani, hruški in slivi pa so 06tale zveste svoji rasti in svojemu sadu. Zlepa so skušale prepričati nezadovoljne sestre, da jablana ne more roditi hrušk in sliv. hruška ne sliv in jabolk, sliva ne hrušk in jabolk Pa je bilo vse njihovo prigovarjanje zaman. Minulo je leto, prišla je jesen. Sadeži na drevesih so začeli zoreti. A glej čudo božje: zaman so nekatere vejice na jablani, hrušk iin slivi skušale zatajiti svojo rast in 6ad Na jablani so zorela jabolka, ns hruški hruške in na slivi 6ladke slive. »No ali zdaj vidite, da ste bile v zmoti?« eo miroljubno vprašale veje, ki 60 ostale 6voji rasti zveste. »Nič nismo bile v zmoti!« so uporno odgovorile vejice, ki 60 zatajile svojo rast in svoj 6ad. Niso in niso hotele priznati, da nimajo prav. Pa je prišel kmet in slišal prepir med jablano, hruško in slivo. Razsrdil se je, vzel je sekiro, odsekal nezadovoljne veje z jablane, hruške in slive ter jih vrgel na ogenj. »Ce hočete bili eno, pa bodile!« je rekel. In je ogenj visoko zap!apo!al in upepelil, kar ni hotefo živeti v fovariški ljubezni. Rane. ki jih je kmet zadal jablani, hruški in slivi, ko jim je od6ekal, kar ni spadalo k njim, 60 6e kmalu zacelile Odsihdob so vsa Iri sadna drevesa spe* živela v najlepšem miru in slogi na vrlu, ki je bil njihov skupni dom. Takšna je ta zgodbica. Malo premisli in videla boš. koliko lepih naukov je skritih v njej! Lepo pozdravljena in šc kaj 6e oglasil — Kotičkov striček. svojo moč v šotorska platna, da niso ve? vzdržali in so precej zgodaj vstali. Stekli so k potoku, ki je žul>orel ob robu travnika in se umili. Kako dobro jim je dela ta mrzla voda! Na travniku je bilo razmetano seno, ki se je sušilo na soncu. Prijeten vonj se je širil po ozračju. V travi je zdaj pa zdaj zacvrčalo. Fantiči so polegli po obrežju potoka. Z rokami pod glavo so zrli v modro nebo in zasledovali bele oblačke na njihovem begu od obzorja do obzorja. (Konec prihodnjič.) HI L A D A NJIVA Cešnie Pravkar sem prišel domov od nedeljske maše in vprašal mlajšo sestrico: »Ali je že prišla mama domov?« Vse je bilo tako tiho, sam veličasten mir. Sc enkrat sem ponovi! vprašanje. »Na trg,« je odgovorila. Žlahtno me je poščegetalo po grlu v upanju, da bo kaj dobrega ptinesla domov. Matere precej časa ni bilo nazaj. Že se mi je pajčevina delala v želodcu, ko so ee zdajci odprla vrata in je mati 6topi!a v sobo. V roki je imela polno košarico češenj. Poskočil sem in veselo vzkliknil: »Ali se jih bom nazobal!« Mati pa mi je odgovorila: »Saj si že zajtrkoval!« Odnesla je košarico v shrambo in jo zaklenila. Kaj zdaj? sem premišljeval. Sladke češnje so me mikale na vso moč. Vedel 6ein, kam mama navadno spravlja kluč. Ko je odšla v sobo, sem čakal pred vrati. Minute so bile zame kot ure. Nazadnje so se vrata odprla in jaz sem hitro skočil z» prizidek, ki je stal za vrati. Ni me opazila; odšla jc v kuhinjo. Brž sem stopil v sobo, odprl omaro — in že sem imel ključ od shrambe v rokah. Nekaj trenutkov nato 6em bil že pri češnjah. Napolnil 6em 6i z njimi žepe ter zbežal na vrt. Sedel sem v travo in začel robati češnje kot za etavo. M-m. ali so bile dobre! Tedaj 6em se kar na lepem spomni!, da sem pozabil zakleniti shrambo. Brž sem 6tekel nazaj, a lam je že stala mati. Milo kot še nikoli me je pogledala in rekla: »Ali te ni sram?« Skesano sem povesil glavo in v srcu mi je odmevalo: »Tat! Tat! Tat!« Materinega žalostnega pogleda ne bom pozabil nikdar. Ovsec Jože, dijak v Ljubljani. Zahvala Ginjen spričo tolikšne pozornosti, ki so jo nekateri mili prijatelji zadnje čase posvečali moji skromni osebi, posebno mili mi prijatelji okoli »Jutra«, »Slovenske (?) besede«, »Pohoda« itd., si ne morem kaj, da ne bi vsem skupaj izrekel svoje najprisrčnejsc zahvale. Nekaterim izmed njih se bom še posebej zahvalil na drugem mestu, ostali pa naj se zaenkrat zadovoljijo s temi skromnimi vrsticami. Reklama je dandanes hudo draga reč, vrli mi prijatelji okoli omenjenih listov, ki jim je vzgoja slovenske mladine v neslovenskem duhu tako pri srcu, pa se v svoji naklonjenosti do mene niso ustrašili ne truda ne žrtev in so z brezplačno reklamo poskrbeli, da bi se zanimanje za »Mladega Slovenca« razširilo po vesoljnem svetu. Za to velikodušnost in širokogrudnost sem jim na vso moč in še malo hvaležen! Moje srce je tako polno prekipevajočih čuvstev, da ne najde pravega izraza, s katerim bi dostojno ovekovečilo to ginljivo pozornost, to neizmerno zvestobo dragih mi čestilcev. Proseč jih, naj s svojo brezplačno reklamo ostanejo »Mlademu Slovencu« naklonjeni še nadalje, jim kličem iz globočin srca svoj krepki: Živelif Urednik »Mladega Slovenca«. Kako pravimo in kako bi bilo v resnici Sosedov Francek včasih kakšno prav smešno in veselo zine. pa pravijo, da je »navihan« Kakšen bi bil Francek. če bi bil v resnici navihan, nam kaže slik«, ki jo je narisala M. O meje, učenka ? razr. v Ljubljani. Bistre glave je slovensko dekle Mlada pesnica Marija Brenčič iz Podlipe pri Vrhniki in njen bratranec Vinko držita telička, da jima ne bi pobegnil v širni svet... Naš teliček Sonce zlato sije z nčba, ko čez griček prvič z Vinkom gre na pašo naš teliček. Dekla Ančka reče: »To si bi6tre glave! Kam telička ženeš? Saj ne je še trave! Le ubogaj, Vinko, pa ga ženi v etajo; jutri že na 6ejmu naši ga prodajo. Ko povrnejo domov 6e oče z mrakom, prineso ti lep klobuček e svetlim traKom.« A pastirček Vinko modro poudarja: »Skoda je telička, škoda — za mesarja!« Marija Brenčič, Podlipa pri Vrhniki. • • Zadnje čase ste čedalje pogosteje brali v »Mladem Slovencu« prisrčne, gladko zveneče pesmice s podpisom »Marija Brenčič, Podlipa pri Vrhniki«. Gotovo vas bo zanimalo, kakšna je ta mlada pesnica in kako živi, zato objavljamo danes njeno sliko in eno izmed številnih pisem, ki jih je doslej pisala Kotičkovemu stričkii. Slika nam jo kaže v trenutku, ko stoji z bratrancem Vinkom pred hišo in drži srčkanega telička za vrat, da jo neugnanec mladi ne bi popihal čez drn in etrn. Temu teličku in bratrancu Vinku je mlada pesnica na čast zložila tudi pe6ein. ki jo objavljamo pod 6liko. Marija Brenčič je pristno slovensko dekle, skromno in preprosto, z očmi, ki 60 žejne lepote in luči ter 6 srcem, ki gori v ljubezni do te naše revne slovenske zemlje in do vsega, kar nam mora biti drago in 6veto. Svoje misli in čuvstva zliva v verze, ki ji kot gorski studenček privro iz globočin srca. Umetnine te pesmi sicer ni60, toda v njih je toliko dekliške prisrčnosti, da je človeku ob njih toplo pri 6rcu. Visokih šo! odznotraj to nadarjeno slovensko dekle niti videlo ni; njena »šola« so bili domači travniki, polja, gozdovi in ptički v njih ter knjige, ki jih je vneto prebirala, ko je znala komaj dobro črke zlogovati. Pesniška žilica 6e je v njej oglasila že v prvih šolskih letih in od tega Ča6a dalje ji pesmi nenehoma vro na papir. Da bi še marsikatero veselo, pa tudi žalostno zaokrožila, ji želimo vsi, najbolj pa jaz — Količ-kov 6triček. Dragi striček ! Spel Ti pošljem nekaj pesmic. Zložila 6em jih od nedelje do danes. Zadnjič 6em v »Mladem Slovencu« brala o dečku, ki ima izredno dober spomin in zna na pamet čez 400 pesmi, čeprav je šele 9 let 6tar. Tudi jaz znam mnogo pesmi na pamet. Samo cerkvenih znam čez ICO, svojih tudi okoli 100, koliko drugih, ne vem; z mirno vestjo pa lahko rečem, da znam tudi teh čez 100, torej skupaj okoli 300. Nekoč je hčerka naše gospodične učiteljice rekla, da znam vse Gregorčičeve poezije na pamet. To pa ni res. Vseh ne znam, mnogo jih pa res znam. Tako n. pr. »Rabelj6ko jezero«, »Našo zvezdo«, »Mojo srčno kri škropite«, »črni trn«, »Izgubljeni cvet«, »V pepelnični noči«, »Tri lipe«, »Spominčice«, »Prijatelj in 6enca«, »Soči« — in že nekatere druge, katerih pa se v tem hipu ne epo-mnim. ker nimam Poezij pri roki. »Dražbo« in »Ke-sanje« sem deklamirala na odru gasilskega društva brez suflerjeve pomoči. Potem znam še Medvedov »Dar 6prave« in nekaj njegovih iz zbirke »V pri-rodi«, ki so bile objavljene v Mohorjevem koledarju za leto 1912. Dalje znam Aškerčevega »Iška-rijota«. nekaj Sardenkovih »Dekliških pesmi«, Pre-radovičevo »Domovini« (v hrvaščini), nekaj Cankarjevih, Župančičevih in ne vem koliko še iz raznih knjig od raznih pesnikov Več pesmi znam tudi brez naslova. Nihče me ni silil k učenju in nikdar nisem mislila da ima kakšen pomen, če znam to ali ono pesem. Naučila sem si jih samo zato. ker so mi bile všeč. Mnogo pesmi pa *em že P°zall'la. pa bi 6e lih spet e pomnila, če bi imela pri roki knjige, ki sem jih kdaj brala. Ne spominjam se več. kdaj sem zložila prve tri svoje pesmice; samo to vem, da sem takrat že hodila v šolo. ker prej nisem znala pisati. Med mašo sem bila sama doma, pa sem zlagala pesmi. Prva moja pesem je >me!a naslov »Večna luč« in se je glasila takole- »Večna luč nam v cerkvi sveti, — lepa je kot sonca žar, — ko gori pred ta-bernakljem, — mašnik drag daruje dar...« Drugi pe6mi sem dala naslov »Zelenje«, glasila pa se je: »Zelen je vrt in log in gaj. — zelen na vasi vsak je mlaj. — a v mojem srcu lučka tli. — okoli nje so pušeljčki...« (Kaj naj bi ti »pušeljčki« pomenili. nisem vedela.) Tretja pesem je imela naslov »Umetnik« in se je glasila: »Glejte ga, umetnika, — on narisati vse zna: žabe. račke, go-ske, pure, — putke, mucke, kužke, kure...« Se čudiš, kaj? Potem nekaj časa nisem več pisala Sele proti koncu svojega avorazrednega »študiranja«. ki 6em ga izdelala z odliko, sem 6pet nekoliko (poizkusila opevati »važne« podlipske dogodke I ani sem Ti prvič nekaj pesnv poslala. Ti si iz piškavih orehov izluščil zdrava jedra. HvHa Ti in lep pozdravi Marija Brenčič. gaviee) niso prekratki, treba je, da imajo tudi pravilno obliko. Kdor ima ploščata stopala, ne sme imeti čevljev z visokimi petami; kdor ima pa na nogi visoko grlo, je pa še prav, da ima visoke pete. Čevlji s prav nizkimi petami ali brez peti »o nogam še škodljivi Predvsem torej pravilno obutev, ki je nogam primerna! Treba je znati tudi pravilno stopati, da ne stopamo z nogami navzven, ampak jih polagamo v ravni črti predse. Prav je, če se vadimo dobre hoj«. V ta namen delaj tele vaje: 1. Položi na tla brisačo, stopi nanjo bosih nog in skušaj s prsti spraviti brisačo podse. Potem i NAJNOVEJŠE • M. t i modne (truV^1^ I I TKAN1NE y MANUFAKTURA I Zdravnik vdovi: »Gospa, bolebni ste. Dobro bi bilo, ko bi se spet omožili.« Gospa (sramežljivo): >0, gospod doktor, ali naj bo to ponudba?« Zdravnik: »Opozarjani vas, da mi, zdravniki, zdravila nasvetujemo. a jih sami ne jemljemo!« Moč navade: »Katera izmed vas je potegnila za zasilno zavoro?« Ob košnji. Prelep je pogled na vrste kopic v dolini. O pitju Človek more več tednov živeti brez hrane, ne prenese pa, da ne bi na dva, tri dni česa pil, ker izloča telo vsak dan po dva in pol litra vode. To je treba nadomestiti, da se kri ne zgosti. Seveda se pa to ne pravi, da bi moral Človek v 24 urah popiti dva in pol litra tekočin! Vsa živila vsebujejo vodo, največ je je v sadju, zelenjavi, a je tudi v mesu in kruliu. Izračunali so, da prido vsak dan v človeško telo en in pol litra tekočin. Poglavitna pijača je voda in je tudi najbolj prirodna. Sleherna, tudi najbolj čista voda, vsebuje razne soli, ki jako učinkujejo na telo. Če bi pili izčiščeno, to je destilirano vodo, bi si škodovali zdravju. Ni vseeno, kakšno vodo pijemo. Mineralne vode so dokaz za to trditev. Zdravja ljudi v kakem kraju zavisi od tega, kakšna pitna voda je ondi. Če je v vodi dosti apna, imajo ljudje revmatizem; če je v vodi premalo ali nič magnezij«. so ljudje v nevarnosti, da dobijo raka. Ni dobro, če med jedjo pijemo preveč vode, ker so potem želodčni sokovi preveč razredčeni in je prebava slaba. Od slabe, počasne prebavo pa se poniža lega želodca. Tudi sicer ni zdravo, če pijemo preveč vode, posebno ne na tešče in pozno zvečer. Jako škodljivo je, čo kozarec vodo kar zlijemo vase, ker se tudi more srce razširiti. To velja sploh za vsakršne tekočine. A tudi na drugo plat ne sinemo pretiravati. Če izpijemo na dan manj ko 800 gramov vode, kar nekateri storijo, da bi shujšali, je spet škodljivo za prebavo in je tudi otežkočeno delovanje srca in ledvic. Znanstveni poizkusi so dognali, da najbolje pogasi žejo tista voda, ki vsebuje v 1 litru šest do osem gramov soli. Tako vodo so priporočali zlasli delavcem, ki se veliko potijo in hočejo venomer piti. če pijejo to vodo. ue bodo dosti žejni. Ko kosec kleplje koso, se oglaša kos ■ vrhov dreves. Iz kuhinje v kuhinjo RegTat, kislica in koprive Regrat, ki 6e otroci radi igrajo z njegovimi cveli, so 6tari narodi častili kot čudotvorno zdravilo in novejša raziskavanja so dognala, da je regrat bogat kemičnih snovi in zlasti še vitaminov A, B, C in D. Iz listov, ki jih nabereš, preden regrat cvete, pripraviš okusno solato. Islandci pa radi jedo pečene korenine. Znano je, da regrat či6ti krt in žene na vodo. V starih časih pa so iz regratovili listov in korenin narejali lepotno vodo, ki je bila baje dobro sredstvo zoper rdeče maroge, pege in slične nakaze na obrazu. O k i s I i c i, ki jo trgajo v maju in juniju, trdijo ljudje, da je ni dobro dosti jesti, češ »da dobiš potem uši...« Listje kislice skuhaš kot špi-načo ali v zelenjadni juhi. Le bolniki z ledvičnimi boleznimi naj rajši ne jedo kislice. Koprive so že zdavnaj znane, da so več vredne, kot kažejo. Kneipp jih priporoča za čiščenje krvi. Drugi so jih že preizkušali zoper bledic-nost, kašelj, vodenico in čire. Tudi zoper izpadanje las so koprive izvrstno zdravilo, zlasti njih izcedek, pomešan s špiritom (dobiš v drogeriji). Rabarbara Rabarbaro moreš uporabili za različna jedila, iz nje napraviš tudi mošt in marmelado. Mešajo jo tudi z jagodami in borovnicami. Sicer je treba rabarbari dosti sladkorja, vendar se kisli okus omili z jajci, zdrobom. kruhom in drugim 6adjem. Puding iz rabarbare Skuhaš pol kilograma rabarbare v pol litru vode in dodaš nekaj limonove lupine in 00g zdroba in 100 g sladkorja. Bolj okusno bo, če primešaš sneg dveh beljakov in cn rumenjak. Puding streseš v iz-plaknjeno posodo in ga daš na mizo z vanilijevo omako. Španske palačinke Ostanke mesa ali gnjat ali prekajeno slanino ah vse skupaj razrežeš na kocke. Dodaš na kocke razrezan surov krompir in malo graha in vse to pražiš na olju ali masti. To poliješ z razžvrkljanimi, z moko in vodo pomešanimi jajci in — ne da obrneš — pečeš, da je lejx> rumeno. V boj zoper kupčije z ženskami in otroki Kakor poročajo angleški listi, je novi angleški notranji minister Sir Samuel Hoare izdal stroge odredbe zoper kupčijo z ženskami in otroki, ki je v poslednjih letih v Angliji še narasla. Ljudje večinoma mislijo, da so mednarodni prekupčevalci z ženskami le še figure iz razburljivih filmov, toda žalostna resničnost prikazuje to zadevo v jako mrki luči. Svetovna gospodarska kriza, brezposelnost, ki radi nje trpi tudi ženska mladina v mnogih deželah in — kar moramo odkrito priznati — veselje za pustolovščino in nagibi k lagodnemu in razkošnemu življenju so dejstva, ki tirajo številne ženo in dekleta v nesrečo. Znano je, da ima Zveza narodov v Ženevi posebno komisijo, ki se ukvarja s pobijanjem moderne kupčije s sužnji. V zvezi s to komisijo pa izvaja sleherna dežela še posebne uradne nadzorstvene ukrepe. Zlasti posvečajo vso pozornost potujočim artističnim skupinam tako zvanih >žirl< (Girl) in ženskim varietejeiu, a tudi takim ženskam, ki gredo v inozemstvo za vzgojiteljice, pestunje in uradnice. Saj so vprav v teh službah, ki so navidezno sijajne, nastavljene pasti. Zato je treba take ponudbe natančno preiskati in zlasti so (ali bi morale biti) pod nadzorstvom mladoletna dekleta, ki se odpravljajo v take službe v inozemstvo. V Angliji je Sir Hoare napovedal, da bo treba posvečati posebno pažnjo raznim možitvam in adoptiranjem otrok. Izkazalo se je, da se barantači s človeškim mesom navidezno oženijo z inozein-kami, zlasti francoskimi in tudi našimi mladoletnimi dekleti. Svoje žrtve odženejo tako s seboj v tujino, ne da bi jim oblasti kaj mogle, a ondi jih prodajo. Tako tudi adoptirajo (vzamejo za svoje) manjše deklice, ki jih prodajo v Azijo. Angleške adopcijske postave bodo dobile zato dodatne paragrafe, ki naj bi take sleparije onemogočili in pristaniški in carinski uradi bodo dobili nove predpise. Prav tako bodo stiki s policijo drugih držav tesnejši, zlasti s francosko in iz do-minijonov in kolonij, da tako izbrišejo sramotni pečat kupčije z dekleti in otroki. Središča te trgovine so v Južni Ameriki in v Aziji in tudi zveze teh kupčij s prepovedanimi mamili so dokazane. Vsa angleška javnost podpira novega notranjega ministra pri njegovih ukrepih. Nadloga vseh gospodinj Ozirati se moramo na letni čas in na domače pridelke. Pazili moramo na to, da sta zelenjava in sadje zaradi zdravja otrok vedno na mizi. Način kuhe je zlasti pri zelenjavi velikega pomena za hranilno vrednost. Če zelenjavo dušiš, ujMjrab-Ijaš zaeno najboljši in najokusnejši način kuhe. Zelenjava, brez mesnega dodatka, toda s krompirjem, je lahko po dvakrat na teden na mizi. Mesa nikoli ne imej po dvakrat na dan! Ker pa smo beljakovin, ki so v mesu, potrebni, jih nadomestimo z beljakovinami, ki so v siru, sočivju, mleku, moki in jajcu. Če živila po tem preudarku porazdelimo na poedine dneve, je sestava jedilnika kar veselo delo. Tako imamo pozimi ob nedeljah zajca (je poceni!) in omako s cmoki. — Mogoče moreš dvakrat na teden imeti ribje jedi, ki tudi niso več drage; tudi s slanikom si opomoreš. Po enkrat na teden, ob petkih, je dan močnatih jedi s kako zelenjadno juho. Po enkrat na teden jc zelje s krompirjem in z mesom. Tudi kravji sir naj pride na mizo; ali za večerjo s kruhom ali pa za štruklje, zavitek. Tako lahko pripravimo sirove rezance, zvaljke iz krompirjevega testa s sirom, cmoke s sirom in podobno. Sočivje, ko fižol, grah, leča vsebujejo mnogo beljakovin in so ko meso. Za večerjo imejmo zaradi olrok navadno mlečno večerjo, mlečen riž, mlečno kašo, žgance, polento z mlekom. Izbire je dosti in cenenc! Za ves teden si moreš sestaviti jedilnik! Vedno manj zakonov brez olrok V Nemčiji 60 uradni podatki dognali, da je bilo v poslednjih letih rojenih več olrok ko prej. Leta 1933 je bilo rojenih 596.971 živih otrok, kar je bilo za 21.239 otrok manj ko leta 1932. Toda lela 1934 je prišlo na svef že 1,182.789 otrok, torej za 225.818 več ko lela 1933. Leta 1935 je bilo rojenih spet več otrok in leta 1936 spet 20.000 več, tako da je prišlo v zadnjih treh letih 770.000 otrok več na svet ko leta 1933. — Te številke ustrezajo številu novih porok, ki 60 6e v teh letih potrojile, tako da je sklepati, da je zakonov brez otrok vedno manj in da imajo tudi prejšnji zakoni več otrok ko prej. Se enkrat: Pozor na molje! Ce greš mogoče na počitnice, ne pregrni kar tako pohištvo in nc zabij oken, preden ne iztepeš zofe, blazin, odej, preprog in stičnega in dokler do dna ne prezračiš in ne izčistiš sob! Neskončno lepo ie moljem pod pregrinjali in v sobi z zaprtimi okni. Samica more vprav v pravšni toplini in temini lepo mimo leči jajčeca in čez 12—14 dni se začno pasti ličinke po naših blazinah in odejah in se za vse življenje do sitega najedo. Čim dobijo fierutnice, iim je edino opravilo to, da se plodijo. Nam pa brez dvoma ni prav nič v korist, da bi postregli moljem s svojim pohištvom. Zato si poiščiino učinkovitih pripomočkov, da uničimo te male škodljivce. Sonce je in ostane še zmeraj najboljše sredstvo zoper molje. Molj se boji luči in je hud so vražnik sonca. Boji se tudi prepiha in noče imeti mir. Zatorej je treba čim večkrat sobe prezračiti in pohištvo in preproge irtep6ti in znositi ven. Moreš pa s pridom uporabljati, na primer, petrolej. Kar brez skrbi ga poškropiš po pohištvu, ker ne bo nič lis po njem, saj kmalu izpuhti. Večje 6tvari, ko preproge itd., je treba zaviti v papir in paziti, da ni nobene odprtine, koder bi mogli molji noter. Ker pa ne vemo, ali 60 molji že legli jajčeca v te predmete, jih je treba prej prezračiti. 6krtačiti m iztepsti. Skromen možiček je ponižno potegnil pipo iz žeps, toda fe ga je žena oiintla s strupenim gledom. »Toda, pomisli. liuba ženka, vsi veliki možie so kadili.« Ko steklo so krhke in prozorne jagode Ribez otrebiš pecljev in jagode segreješ v kozarcih za konzerviranje sadja do 75 stop. (10 minut). Za vkuhavanje izberi samo lep ribez, ki ima debele jagode, pa bodi bel ali rdeč. Grozdke hitro operi v mrzli vodi, jih osuši na prtiču, jim potrgaj jagode in napolni z njimi kozarce. Nato vliješ v kozarec 900 gramov sladkorne vode in segreješ. Kvačkano pokrivalo in rokavice w Športno obtočilo in pleten kostim Na pričujoči sliki vidiš dva odlična, angleška športna vzorca. Bela obleka iz pikeja brez rokavov (fahko pa ima tudi kratke rokave), ima spredaj ^ široko progo -»naramnico«, ki drži kratko, okroglo urezano krilo. Izrez krog vratu ima zadaj razpo-rek za lažje gibanje. — Plašč iz lahkega, volnenega blaga. Ce ga koj po igri oblečeš, ne bo prehlada. — Preprosti kroj je tak, da moreš plašč povsod uporabljati. Ker ima širok .gladek hrbet, rokave »raglan« in obširna, zunaj našita žepa. ga moreš obleči k sleherni poletni obleki. Vaje za pravilno hojo Brez dvoma ne rečemo preveč, če pravimo, da ima izmed 100 ljudi 99 ljudi nepravilne noge. Kako dobiš slabe noge? Ce nosiš prekratko obutev ali nogavice. Taka obutev že kaj kmalu izmaliči prste na nogi, ki te začno prav občutno boleti. — Toda to še ni dovolj, da čevlji (ali no- pa jo s prsti spet zravnaj. To ponovi petkrat, a pazi. da pregibaš samo prste. 2. Prste skrči navzdol in hodi po zunanjem robu stopala. 3. U6edi se prekrižanih nog na tla in dvigaj zdaj to zdaj drugo nogo in kolobari z njo. Pravni nasveti Vrlna ograja. A. M. Sosed zahteva, da morate podreti vrtno ograjo, ki je bila zgrajena pred šestimi leti. Radi bi zgradili enonadstropno nišo, pa vam 6osed brani napraviti okna. Radi bi pojasnila. — Niste povedali, iz kakšnih razlogov sosed zahteva, da porušite ograjo in iz kakšnih razlogov vam brani napraviti okna v nameravani enonad-stropni hiši. Ker ne vemo za razloge, ne moremo presoditi, če 60 isti upravičeni. Za zgraditev hiše si morale izpo6lovati gradbeno dovoljenje občine. Pri stavbnem ogledu, ki ga bo odredila občina, bo sosed lahko jx>vedal vse svoje ugovore, ki jih ima proti nameravani zgradbi. Če so ti ugovori javnopravnega značaja, jih bo rešila gradbena oblast, drugače bo pa soseda zavrnila na pot pravde, in bi nato odločilo sodišče. — Glede izdelovanja opeke vprašajte pri okraj, načelstvu, ki je obrtno oblastvo prve 6topnje. Glede obdavčenja pa vprašajte pri davčni upravi. Višina obdavčenja bo pač odvisna od dohodkov. Sodišče ne prizna zaščite. T. M. Če vam je sodišče odbilo zaščito kljub temu, da ste predložili potrdilo občine o tem, da 6te kmet, ni več pomoči. Ako vam kmetijstvo ni glavni poklic, vas ni mogoče smatrati za kmeta. Po uredbi 6e smatra za kmeta ti6ta fizična 06eba, ki ji je kmetijstvo glavni poklic, ki obdeluje zemljo sama ali s člani svoje rodbine, po potreti pa tudi z najeto delovno močjo, ki izvirajo nje obdavčeni dohodki pretežno iz kmetijstva, ki pa nje posestvo ne presega 50 ha za obdelovanje 6po6obne zemlje. Davčni zavezanec z devetimi otroki. T. M. -Davčni zavezanci z devetimi ali več živimi otroki so oproščeni plačevanja neposrednih davkov (torej tudi uslužbenskega) in doklad (razen samoupravnih), ki se odmerjajo na te davke. Do oprostitve imajo pravico samo osebe, katerih davek po V6eh davčnih oblikah ne presega 500 din in ki njih najmlajši otrok ni starejši od 14 let. Zakonite obresti v denarnem zavodu. M. Posojilnica sme zahtevati za posojeni denar največ 10% obresti. Za zaščitene dolgove pa veljajo predpisi ur«ibe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki ureja tudi obrestno mero. Mizarski pomočnik. N. P. Obrtno dovoljenje izdaja obrtno oblastvo prve stopnje, pri vas okr. načelstvo. Tam bo6te dobili vsa pojasnila, ki 60 v zvezi z obrtjo. Skrajšan rok. V. F. M. Ker niste navedli rojstnih podatkov vseh članov družine, ne moremo ugotoviti, če vam pripada skrajšani rok vojaške službe. Zaščita pri prenosu posestva. A. P. Ob prenosu posestva osebe, ki je kmet, na drugo osebo (n. pr. od očeta na sina), uživa novi lastnik olajšave po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov glede prevzetega dolga 6amo tedaj, če se je izvršil prenos po dedovanju in če je novi lastnik kmet po uredbi. Če se je torej izvršil prenos jiosestva s kupno pogodbo, kakor je bilo to v vašem primeru, novi lastnik glede prevzetega dolga ne uživa zaščite. Spor radi dela zemljišča pred hišo. R. I. G. - Sosed trdi, da je del sveta, ki leži pred vašo hišo, njegova lastnina. Radi bi rešili spor glede tegja spornega zemljišča. Kako? — Če mislite, da je zemljišče vaše, ker ga že nad 30 let uživate, pa ni na vas prepisano, zahtevajte od zemljiškoknjižnega lastnika, da vam izda prepisno dovoljenje. Ce ne pa tožite, pa 6e bo spor pri 6odišču končno-veljavno rešil. Plačilo s hranilno knjižico. M. S. Ne poznamo zakonitega predpisa, po katerem bi bila davkarija dolžna sprejeti hranilno knjižico namesto plačila davka v denarju. Vaš informator vas je napačno poučil. Ometanje dimnikov. L Po pravilniku za izvrševanje dimnikarskega obrta se dimnikarju ne sme braniti, da ob določenem času ometa, niti se ne sme pri »delu ovirati Ta pa je dolžan, da delo izvrši hitro, kar naj6nažneje in brez okvare prostorov. — Predpisano je, da občine, za katere ne velja prvi del gradbenega zakona in ki ni6o rudniški kraji, pobirajo pristojbine za ometanje kurilnih naprav kot občinske davščine. Od teh pristojbin smejo občine zadržati za vzdrževanje požarne policije največ 5%. Dediščina po očetu. S. M. Brat je L 1925 prevzel posestvo in ie iz prevzemne pogodbe dolgoval očetu večji znesek. Vprašate, če je brat za ta dolg zaščiten. — Po našem mnenju brat ni zaščiten, če je v boljšem gmotnem položaju kakor njegov upnik. Kdo plača dedno takso? K. Sin je po očetu podedoval posestvo, gospodarstvo in užitek pa je oče pridržal svoje ženi, sinovi materi. Kdo je dolžan plačati dedno takso? — Ker je sin podedoval osnovno imovino, njegova mati pa užitek, plača vsak izmed njih takso posebej, in 6icer mati od vrednosti pripadle ji pravice užitka, 6in pa takso po popolni vrednosti posestva brez odbitka teh pravic; toda sin plača dedno takso šele tedaj, kadar preneha materina pravica do gospodarstva in nžitka na njegovem posestvu. Sin je dolžan svoj čas prijaviti prenehanje te pravice davčni upravi. Prepis podedovanega posestva. P. I. Dva otroka sta podedovala posestva Prvi je vse pristojbine plačal in bi rad dosegel prepis 6vojega dela podedovanega posestva na sebe. Kaj naj stori, ker drugi še ni plačal jrristojbin in sodišče posestva ne prepiše. — Sodišče ne sme odrediti prenosa nepremičnin na dediče pred plačilom ali popolnim zavarovanjem vseh taks glede zapuščine. Ce pripade podedovana stvar dvema ali več osebam, je vsaka teh oseb nerazdelno dolžna plačati dedno takso za vso stvar s pravico do jKivračila šele, ko bodo dedne pristojbine plačane tudi od ostalega dela, ki ni pripadel vam. Brez dediščine. J. P. V. T. Mati je lahko izročila posestvo, ki ga je dobila od sestrične, komur je hotela. Nimate pravice zahtevati od matere dediščine, dokler živi. Sele po smrti matere boste smeli zahtevati 6voj dolžni delež od materine zapuščine, oziroma od sestre, ki je od matere prevzela posestvo. Platno na obroke. P J. R. T. Žena je nasedla vsiljivemu agentu in podpisala naročilnico za platno v znesku 3600 din, plačljivo v obrokih po 180 din na mesec. Poleg svojega imena je brez vaše vednosti podpisala še vaše ime na naročilnico. Plačevali ste nekaj časa mesečno po 70 din, ker več ne zmorete. Sedaj zahteva tvrdka plačilo večjega zneska za nazaj in točno plačevanje obrokov po 180 din za naprej, sicer grozi, da vas bo tožila. Vprašate, če morate plačati in če vam lahko odtegujejo od plače. — Naročilnico je podpisala le žena Pogodba je torej sklenjena le med ženo in tvrdko. nmiiiimmnmiiiimrammimiimm ODRE2TTF numnmiiimimimiiiitniiiiimtiiiiii I odgovarja samo na vprašanja, ka-| terim je priložen tale odrezek. ..Slovenec", II. julija 1937 p.iiiiitnnniiiMiniiiimiiiiiiiimuiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiiinminiiniiiHiiiiiiiiiMiiMiimiiiiinMiiiiii] Tvrdka lahko uspešno toži le ženo in le žena bo obsojena v plačilo kupnine in le proti ženi bo lahko tvrdka vodila izvršbo in ne proti vam. Ce vas bo tvrdka kljub temu tožila, potem pazite, da ne zamudite naroka pri 6odišču, sicer bi Sili lahko obsojeni vsled izostanka. Žaljiv opomin? P. J. Opomin na plačilo dolga, kt je napisan na odprti dopisnici, sam na sebi ni še nobena žalitev. Nezanesljiva priča. Z. S. Ce je priča pod prisego izpovedala o istem dogodku drugače, kot je pa izpovedala tudi zaslišana kot priča v drugi pravdi, potem je to sumljiva priča. Sodišče se bo pač po svobodnem preudarku moralo odločiti, kateri izpovedbi gre večja vera. Lahko pa sodišče odstopi spise državnemu tožilcu, da pokrene proti priči kazensko postopanje, ker je očitno, da je priča enkrat, ali v prvič ali v drugič, neresnico govorila. Predlog na pokrenitev kazenskega postopanja lahko stavijo tudi stranke, ki so s takim pričevanjem prizadete. Dokler bo teklo kazensko postopanje proti sumljivi priči radi suma hudodelstva krivega pričevanja, 6e bo civilno pravdno postopanje prekinilo. Oporoka. M. Z. Starejši posestnik, ki se zna samo podpisati, ne pa dobro čitati, bi rad napravil oporoko. Koliko prič mora biti podpisanih? — Ce zna zapustnik čitati, potem lahko podpiše po drugi osebi napisano oporoko, ne da bi zapustnik pred tremi pričami, od katerih morata biti vsaj dve istočasno prisotni, izrecno izjaviti, da je ta zapis njegova oporoka. Priče se morajo na ojx>roki 6ame [»odpirati kot oporočne priče. Ni pa potrebno, da bi priče vedele za vsebino oporoke. Ce pa zapustnik ne zna čitati. potem mu mora napisano oporoko prečitati ena priča v prisotnosti obeh ostalih prič ki 60 že prebrale oporoko. Pisec ojx)roke je lahko oporočna priča, ne sme pa pi6ec sam prečitati sestavka. Vpričo vseh treh prič mora zapustnik izjaviti, da je sestavek njegova poslednja volja in se na njem podpisati ali |iodkrižati. Ravno tako se morajo kot oporočne priče podpisati vse tri prisotne priče. Sposobne oporočne priče so osebe stare nad 18 let, ki razumejo jezik zapustnika. Skupna domačija. A. B. C. Po očetovi oporoki je mati dosmrten gospodar na posestvu, ki ga ne 6tne obremeniti niti odtujiti, pač pa ga mora po svoji smrti izročiti enemu izmed sinov. Vprašate, če vam lahko mati da, brez privoljenja ostalih bratov, njivo, da si jxistavite hišo. — Ce je vknji-žena prepoved obremenitve in odtujitve, potem tudi vam mati ne more odstopiti njive. Kot gospodar posestva vam mati 6icer lahko dovoli, da postavite na njivi hišo; da pa ne bo po smrti matere spora z brati, vam svetujemo, da se že 6edaj z brati domenite glede lastnine zazidanega 6tavbišča. Brezplačno stanovanje. A. B. C Če uživa brat brezplačno stanovanje na posestvu matere, vi pa ne, ne morete zato niti od matere, niti od brata zahtevati posebne odškodnine. Mati pač lahko da stanovanje komur hoče. Dolžna ga pa ni dati niti enemu, niti drugemu izmed otrok, ker ste pač vsi že odrasli in sposobni, da se 6ami preživljate. Dedovanje po ženi oziroma materi. A. B. C. Žena je do polovice lastnica posestva, drugo polovico ima mož. Oba imata dva otroka. Kdo bo dedoval, če umrje žena brez oporoke. — Mož bo dedič do četrtine zapuščine, oba otroka pa skupaj do tri četrtine zapuščine. Mož bo torej dobil še eno osminko jiosestva, V6ak otrok pa po tri šestnajstiir-ke posestva. Odvzet konj. V. A. B. Glede nepravilnega postopanja z vami na sodišču se lahko pritožite pri predstojniku sodišča, če se pa hočete pritožiti nad predstojnikom, potem morate svojo pritožbo poslati predsedništvu nadrejenega okrožnega 6odišča. Seveda morate paziti, da so vaše navedbe v pritožbi resnične in da jih bodo mogli potrditi tudi drugi, ki so bili priče dogodka. — Ce 6te tožbo na prvi stopnji zgubili, 6te imeli pravico, da se proti sodbi pritožite. Priziv pa mora napraviti odvetnik. Ker imate ubožno spričevalo, bi morali takoj, ko ste prejeli sodbo, zahtevati pri sodišču, da se vam podeli pravica revnih in postavi zastopnik revnih radi izvedbe priziva. Ce je že 15 dni od dneva dosta-vitve sodbe preteklo, potem je rok za priziv zamujen. Pravice nezakonskega fanta. V. A. K. Če je nezakonski otrok že 18 let star fant, ki je zmožen 6amega 6ebe preživljati, ne more od očeta več zahtevati oskrbe, ampak le še primerno preskrbo, kolikor je pač fantu potrebno, da se kam pripravi. Taka preskrba je seveda odvisna od gmotnega položaja nezakonskega očeta. Ce pa je fant od 14. leta dalje delal na domu nezakonskega očeta brez plačila, lahko fant zahteva zato primerno odškodnino. Ker je fant še mladoleten, je potrebno, da ga v morebitnih pravdah zastopa varuh. Če bi varuh delal v fantovo škodo, ne bo sodišče kot nadvarstvena oblast odobrila tozadevnih varuhovih ukrepov. Kolekovina pri najemnih pogodbah. Z. J. P. Po taksnem zakonu 6e morajo najemne pogodbe spisati na monopolskih obrazcih. Zato odgovarjajo lastniki lokalov in stanovanj, ki prostore oddajajo. Julij—avgust 70 — dinarjev dnevni penzion z osemI kopališkimi taksami. Direkten vagon Iz Ljubljane ob 8 00 zjutraj pride o kopališče ob 14'18 popoldne. Zahteoajte obširne prospekte od uprave Radenskega kopališča Slatina Radenci (pri Mariboru) Ce tedaj med najemnikom in najemodajalcem ni posebnega dogovora glede plačila takse za najemno pogodbo, morajo glasom taksnega zakona tozadevne tak6e plačati najemodajalci. — Ravno tako 60 dolžni najemodajalci dati predpisano kolekovane pobotnice o plačani najemnini. Pomota na fakturi. B. A. R. Radi računske pomote na fakturi v škodo trgovca ne morete, čeprav sami trgovca na pomoto opozorite, zahtevati od njega kaj popusta iz naslova »najdnine«. Najd-nina v iznosu 10% vredno6ti od najdenega blaga gre pač le za izgubljene in potem najdene predmete. Kmetijski nasveti Odprava kuhinjskih ščurkov. V kuhinji so 6e mi precej zaredili ščurki in postali zelo nadležni. Kako se da ta nadležni mrče6 s čim cenejšimi sredstvi in zanesljivo odpraviti? Z. Š. — S. Predvsem glejte, da bo v kuhinji čim bolj či6to in snažno, kar je glavni predjjogoj za uspešno zatiranje kuhinjskih ščurkov. Odstraniti morate sproti iz kuhinje vse kuhinjske odpadke itd., s katerimi se hranijo ščurki. Najraje se skrivajo kuhinjski ščurki v razpokah in luknjah blizu ognjišča (štedilnika) ali v ognjišču samem. Pa tudi skladi v podu in shrambah ter razpoke in luknje v zidu in drugod so jim dobro došla skrivališča. Zato morate vsak sklad, razpoko in luknjo prav skrbno zamašiti ali zadelati. Od sredstev za zatiranje kuhinjskih ščurkov pride v poštev mrčesni prašek, ki dobro deluje, če je pristen in 6vež. Mrčesni prašek potrosite v skrivališča najboljše zvečer. Ščurkov pa mrčesni prašek večkrat ne zamori popolnoma, temveč jih le omami ali omrtvi, radi česar morate takoj zjutraj mrtve in omamljene ščurke odstraniti. Ako tega ne storite, pridejo omamljeni ščurki zopet k sebi in zlezejo v svoja skrivališča. Tudi mešanica, ki jo napravite iz enega dela boraksa in treh delov koruzne moke, ki jo denete v skrivališča, dobro deluje proti ščurkom. Dobra vaba in past za ščurke 6o tudi cunje ali krpe ki jih navlažite nekoliko 6 pivom in jih zvečer razgrnete pred skrivališči. Crez noč 6e ščurki zberejo jx>d nastavljene cunje ali krpe. Tako zbrane ščurke naslednje jutro pohodite ali pa jih stresete s cunj in krp v posodo z vrelo vodo, kjer poginejo. Živo apno gašeno z gnojnico C L. V. N. - Neki večji vinogradnik gasi včasih živo apno z gnojnico namesto s čisto vodo, ki bi jo moral sicer predaleč voziti. Vprašujte, če ima tako gašenje 6lab vpliv na apno, ki se rabi izključno za napravo škropiva bakrene galice. — Gašenje apna z gnojnico ni gospodarsko, ker spada ta na travnike. kjer več koristi. Na apno samo nima gnojnica kakega posebnega učinka, pač pa izžene apno amo-nijak iz gnojnice. Učinkovitost apna se sicer nekoliko zmanjša, toda na apneno-bakreno brozgo nima Naš domači zdravnik M. Z. — N. Pobešen želodec je ugotovil zdravnik in vas prestrašil, da kar ne morete več 6pati? Posebno da vas je potrla njegova izjava, da ni bolezen ozdravna, tudi z orodnim posegom ne. Re-vical Če vam je zdravnik že povedal svoj izvid, vam je gotovo tudi pristavil, da ni našel nobene resne bolezni na želodcu (čira, brazgotin, zaraslin in dr.) in da je nenavadna lega ali oblika želodca sama po 6ebi malo pomembna izrednost, ki jx>-vzroča morda kakšne motnje, a ne skrajša življenja. Če sem jaz kdaj ugotovil pobešenje želodca, ki je navadno združeno s pobešenjem vsega trebušnega drobja, ali »potujočo« obist ali tiepravšno lego medeničnega drobja, sem izjemomakdaj razodel to 6voje odkritje nosilki ali imetnici (navadno 60 mlade ženske tako bolne) takšne nepravšnosti, zakaj večinoma «o te vrste bolnice tudi splošno slabotne in živčno rahle, zato 6em redoma svoj izvid zamolčal f>omneč, da zavest takšne nepravšnosti večini ljudi več škodi kakor nakaza sama. Poznam več priletnih ljudi, ki imajo tako motnjo od mladosti in so se po daljšem ali krajšem preklanju ž njo vživeli in pogodili, da shajajo povsem povoljno. Imel sem po rokah izobraženo dekle, ki ji je želodec segal do medenice in je bila več let nesrečpa zaradi »nepopravne f>ohabe«. Suha ko trska se je poročila, ko sem ji svečano izjavil, da je 6posobna za zakonski 6tan. Zdaj ima že dva cvetoča otroka, ki ju je imela na prsih po eno leto, sama pa je čvrsta in okrogla mlada žena, ki je že pozabila, da ima želodec sploh. V. G. — M. Nasledki samoskrumbe. tudi če je trajala tri leta in čez, 6e porazgube sami, če se živi popolnoma zdržno v tem pogledu in opusti vsakršno drugačno poskušanje. Da se opomore drobje in živčevje, treba dolgotrajnega mirovanja, mesece in leta traiajočega. predvsem pa miselnega mirovanja, ki se da doseči z resnim duševnim in telesnim zapo6lenjem. združenim z vodnim utrjevanjem. Vsako drugačno ravnanje ali prizadevanje je naravnost kvarno. Z. K — Lj. Vnetij mod je več vrst, izid je kaj različen in se ravna po kakovosti, obsežnosti in dolgotrajnosti vnetja. Kaj je pričakovati v vašem primeru, ne morem prav nič reči. ker mi ie neznano vaše dejansko stanje. Dovolj 6itnega dela bo imel oni zdravnik, ki vas temeliito pregleda, če hočete imeti kolikor toliko zanesljivo napoved za bodočnost. M. G. — Lj. Gnojni izcedek se bo dal. če ne odpraviti, na vsaj zelo omejiti, če res ni bilo okužbe. Če ne zadošča navadno snaženje (umivanje s ka-milčnim čajem ali svetlordečo raztopino »rdečega kalija« — kalijevega permanganata), ne poskušajte n i k a k i h drugih sredstev na svoio pest, ampak vprašajte za svet zdravnika ali zdravnico svojega za-upania. J. Ž. — J. Maternične krvavitve treba skrbno zdraviti, prav posebno v vaši dobi. Iz opisa, kako se je pri vas pojavila nadloga in kako se vam je obneslo blagajniško zdravljenje in zdravljenje v ambulatoriju ženske bolnice, posnemam, da je bilo to poskušanje nekoliko nespretno ali s strani blagajniškega zdravnika ali vas same. Začnite iznova. Ako se vam nadloga ponavlja, naj vam izda blagajniški zdravnik nakaznico 73 bolnim kjer v»« gotovo sprejmejo, temeljito pregledajo in zdravijo po potrebi ali z orodjem ali zdravili ali obsevanjem. Sicer menim da še ni nič zamujenega glede zdravja, 6aj naglica tudi ni vedno najboljša. N. K. — Z. Garje so se vašima otrokoma ponovile že v tretje? Domači zdravnik jih je brž odpravil, ko so se iznova pokazale, je poslal otroka v bojnico dvakrat zaporedoma v dveh mesecih, telesno in posteljno perilo je bilo večkrat preprano, po treh tednih dobivata otroka srbeč izpuščaj v obliki rdečih grčic po telesu in udih, kar kali njima in vam nočni počitek Ta za vas sitna zadeva je zdravniško zanimiva. Morda je prvotna razpoznava na garje pravilna, ni pa prav verjetna, da bi se garje kot take ponavljale, če so ponovne okužbe po obleki in posteljnini izključene. Zato domnevam, da 6e je po ozdravljenih garjih jx>javil na občutljivi koži obeh otrok drug izpuščaj, morda prav zavolio dražečih maž zoper garje, izpuščaj, podoben in soroden koprivnici. Mogoče je tudi, da sta imela otroka že iz početka samo tak koprivničast lišaj, ki je v otroški dobi pogostna nadlega in ki 6e da odpraviti s premenitvijo hrane in ureditvijo prebave. Vidite, kako zamotane so časih zadeve, ki so navidezno enostavne! M. C. — M. Gorski zrak da je preoster za vašo hčerko, ki je letos prestala hudo hripo? Vi 6te hoteli ž nio k morju, zdravnik vam je svetoval gorsko letovišče, kjer se hčerka ne počuti prav, prav za prav slabše, ko prej doma v nižini. Vse mogoče, zakaj vse ni za vse in vsakega! Vsekakor vztrajajte ž njo v gorah! Morda je kak slučajen prehlad vzrok, da se je stanje hčerki poslabšalo, morda pa je poslabšanje samo pravi odziv slabotnega telesa na gorsko ozračje, odziv, ki obeta lep uspeh na koncu letovanja in po njem. Sončiti se sme vaša hčerka prav previdno in samo, če je že nekaj tednov brez zvišane topline, opreruje naj tudi z gibanjem, sprehaja naj se ali napravlja izlete tako, da se nikoli ne upeha, a polagoma in vztrajno uri za naporneiše in daljše pohode. Ne r>ozabite utrjevanja z vodo! I. C. — C. Dvakratni vdovec brez otrok vas hoče za svojo tretjo ženo? Ponudba se vam ne zdi napačna, le radi otrok vas skrbi, ker kot poročena žena si vsekakor želite otrok in raiši ostanete neporočena. če vam ni pričakovati potomstva. Pohvaliti moram vašo zdravo žensko čud. spoštovanie mi tudi vzbuia vaša bistroumnost, da novsem pravilno presojate dogajanje v življenjskih globinah. Marsikateri zakon je iz katerihkoli naravnih vzrokov nerodoviten, v naših kraiih približno vsak deseti; če je ostal drugi zakon istega moža tudi brez otrok, je vsekakor unravičena domneva, da ostane tudi tretji zakon tak. Ker ne poznam vašega snubca pobližie. vam samo svefuiem. da ostanete nri svoii zdravi čudi in svoiem zdravem plobokočutju. ki je pri urejenem človeku bolj zanesljivo kakor vsako razumarstvo. N. R. — Lj. Otrdelo koleno po cnoinem vnetin v mem se bo dalo morda še zmaiati. Ce je bilo vnetie jetično. ne silite kolena z ničemur vsaj še pol leta 00 vnetju ne. če ie bilo drugačne narave poskušajte ponrei z pibaniem. Najlaže v tonli kopeli. zlasti tonliški. Maže in vroči obkladki so primerni. Ce ie koleno sključeno, je umestno operativno zdravlienie. F. A. — K. Brez izkazila in opravičila ni odgovora. posebno slabega vpliva. V splošnem pa ni priporočljivo rabiti gnojnico za gašenje apna. Milo za pranje. Radi bi kuhali oziroma izdelovali milo za pranje, ki bi odgovarjalo za kmečke razmere. Kako se more napraviti tako milo? Ž. S. Z. - M. Odmerite oziroma odtehtajte najprej 8 litrov vode, en liter luga, skuhanega iz pepela bukovih drv, 3 kg loja in pol kilograma lužnega kamna. Vse »o denite v kuhalno posodo, ki drži 20 do 25 litrov. Vso zmes se mora nato kuhati dve uri in pol. Med kuhanjem jo mešajte neprestano. Paziti morate tudi, da bo zmes vrela med kuhanjem enakomerno in neprenehoma. Proti koncu kuhanja primešajte zmesi še eno osminko litra terpentina in en prašek »Radiona«. Po končanem kuhanju spravite vso zmes za milo v oblikovalo, ki ste ga že poprej obložili e cunjo (krpo) in jo pustite nato, da ee strdi. Tako napravljeno milo zrežite z debelo nitjo na kose. Zatiranje kač — gadov. F. P. M. - Posestvo lezi pod gozdnatim hribom, na katerem se nahaja stara razvalina. To smatrate za gnezdo številnih kac, zlasti gadov, ki stalno vznemirjajo na tistem posestvu prebivalce in delavce, ki so v stalni nevarnosti pred to golaznijo. Želite nasveta, kako bi J- ,e- nadl°2e- - V6e kače prebivajo najrajši tam, kjer imajo mir in jih nobeden ne nadleguje. Domnevamo, da mora biti prostor okrog razvaline zarasel z grmovjem, robidovjem in drugo navla- mnJi3!0^?- ",kdo ne, PrihaJa > . 3 " ' ' ' Jč>je/?c/as ' t> e V V6em kraju ni gospej Katarini nihče rekel drugače ko g06pa Skopulja. Bila je na vso moč bogata, imela je krasen grad in prelestne parke, velik hlev krav in volov, in tri zvrnane skrinje sa- • vnn iul, nia, ,11 ,uiv,, l|l tli tllllAIIV 3IMIIIJC o a mih cekinov. Navzlic temu je tako skoparila, da je hodila v obnošenih oblekah in njena 6lui:""-J kruha ni imela dovolj Največ pa je radi njenega skopuštva stari ribič, čeprav je že petdeset let živel v razpadli baraki tam doli ob jezeru. Da je smel bivati ondi in loviti ribe v jezeru, je moral gospej Sko-pulji plačevati po trideset tolarjev na leto, tako da je komaj mogel živeti. Čeprav je bila ta dajatev že itak previsoka, mu je gospa Skopulja nekega dne ukazala, da ji bo moral odslej plačevati po štirideset tolarjev, ali pa naj se koj pobere iz barake. Ubogi. 6tari ribič se ni mogel izseliti. K srcu mu je prirasla »kamrica«, kjer je 6tanoval že od mladih nog. Vedel je tudi, da mu ne kaže drugega, ko da bi moral iti od hiše do hiše, če bi ne bil več ribič in bi izgubil še teh nekaj odjemalcev, ki so kupovali ribe pri niem. Zato je sklenil, da si bo prav od ust pritrgal tiste tolarje, le da bo mogel ugoditi gospej Skopulji. Ta sklep pa je imel kaj hude posledice zanj. Od stradeža je tako oslabel, da je obležal in ni mogel več iz postelje. Bilo je to vprav tedaj, ko bi bila morala gospa Skopulja dobiti od njega prvi obrok od štiridesetih tolarjev. Dva dni je počakala. Tretjega dne se je odpravila v ribičevo barako, da izterja svojo pravico. »Kaj to pomeni, da te ni bilo z mojim denarjem?« je nahrulila ribiča, ko je odprla vrata. Starec je tiho ležal, niti besedice ni zinil. »Ali ne slišiš, da govorim s teboj?« je krik-nila in pristopila bliže. A ko ribič tudi zdaj ni odgovoril, se je razsrdila. saj je mislila, da se pretvarja, da se dela spečega, le zato. da bi jo preslepil. In pristopila je k ležišču, popadla starca za ramena in ga stresla. »Zakaj nisi prišel z denarjem?« ga je nahrulila. »Nisem voljna čakati na svoje tolarje!« Medtem se je približala baraki neka dobrosrčna soseda, da bi dala ubogemu ribiču kapljico mleka in krajček kruha A ko je stopila k ležišču, je videla, kaj je. ...,., •, »Bog se usmili, saj je mrtev!« je vzkliknila. Nato se je obrnila h gospej Katarini, rekoč: »Od lakote je umrl. A to je vaša krivda!« In skozi okno je poklicala sosede, ki so se zbirali z vseh strani. Vstopili so v barako, a ko so videli, da je starček mrtev, so se začeli huda vati na gospo Katarino Vedela je da jo vsi obsojajo. češ da je ona zakrivila ribičevo smrt. Nobene besede iim ni privoščila, prezirljivo jih je premerila od nog do glave in šla ritensko proti vratom, držeč dlani od sebe. da bi z njih odpadlo nekaj ribjih luskin, ki so se je prijele, ko je bila ribica stresla za ramena. A dasi je drgnila roke in odstranjevala luskine, pa luskine le niso in niso hotele z rok Zdelo se ji je da so luskine pribite na rokah. Prej so bile le tri. štiri Inskine. zdaj i:h je bilo skoraj dvajset in kmalu so ji luskine pokrivale tudi vrhnji del roke. »Pomagajte mi odstraniti te luskine!« se je obrnila k sosedi. . . Soseda je osupla gledala gospo, priskočila je in začela drgniti roke gospe Skopulje. A luskine so lezle kar same od sebe po gospeitnih rokah, po laktih in rokavih in celo na pokrivalo na glav'.. Vse povsod so lepcle v go-tih vrstah in se prijele tudi sceede. čim se je dotaknila Skopulje. Tedaj je skočil eden moških po krtačo za konje in je začel strgati luskine z gospe. A kmalu je moral prenehati zakaj luskine so frčale po zraku in se usedale še nanj In na vse ljudi, ki so bi" ondi. Ljudje so se prestrašili, vsak ie mtslil le nase, zbali so se luskin in se razbežah na vse strani. Res. da se jih niso prijele tako na gosto ko gosj>e Skopulje, a držale so se jih tu in tam ko zarasle. Ko so bili zunaj barake, so zgrabi t za nože in strgali po sebi. da se rešijo grde nakaze. Tedaj se je gospa Katarina odpravila domov. Nekaj dekel je skušalo pomagati ji. da bi se mih gospa očistila luskin. A zgodilo se jim je. ko Hudem v baraki. Gospa se ni iznebila ne ene luskine a služinčad se jih ie nabrala tu in tam, kjer se je dotaknila gospe. In ko so ji posteljo postlal!. je bilo koi polno luskin na rjuhah, in ko so se oprijeli mize in stolov — povsod same ribje luskine! Vse se je lesketalo od luskin, vsa soba. vsa hiša jih je bila polna, ko posrebrena z milijoni luskin. .... j Nasrlo je pobegnila vsa elužincad iz gradu, gospa Skopulja je ostala sama samcata, ubijati se je morala s pustimi opravki, povsod — po tleh po stropu, po stenah pa so se usipale ribje luskine. Nihče ji ni ničesar skuhal. Nikdo ji ni obdeloval polja in nakosi! krnie. Nihče ii ni ooravljal živine rn sama jo je marala spuščali iz hleva in jo se-ganiati nazaj. Ni se upala k sosedom, da bi si kuoila prehrane, zakaj nihče ji ni hotel za njene cekine ničesar prodati. Tudi cekini so bili polni luskin, a vse prebivalstvo tistega kraja se je si no balo teh luskin Gledali so nanje ko na prek et-stvo vedoč, da je Oospod zavrgel gospo Skopuljo, Ver jc s svojo lakomnostjo po denarju pahnila starega ribiča v smrt. In bali so se. da bi to pre; Metstvo prišlo tudi na vse tiste, ki bi sprejemali njeno nečisto zlato. . Gospa Katarina je nehala zahajati k liudem. Ni hotela videti, kako so se ljudje ozirali v stran, kadar ie šla mimo niih. Njeni pohodi niso segal, dalje ko do hleva, kjer je pomolzla dve kozi. ki sta li še edini ostali od vse številne živine in do vrtiča za zeleniavo. včasih na sadni vrt k jablanam .n hruškam, čijih sadje je bila ")«a l^av.tna hrana. Če se je včasih le morala pnbl.zati liudem si ie zastrla obraz z ruto. sn |e bil ves posut z luskinami. Studila se ie sama sebi in »ram je je bilo pokazati se liudem. A čim dalj je tako živela, tem bo!j je občutila kako je zavr/ena. Začutila ie. da io ie zapustil Bog in ves svet Neke« večera, ko >e ie že bližala zima. je sedela prf oknu za rešetko. Nastala je strasna bnria_ /un.ii se ie drevie sklanialo skorai do tal, mrak se je večal in veje so outale v okna Vsa stavba se je tresla, na podstrešju je škripalo in praskalo, v dimnikih tulilo in cvililo. V takem vremenu se pač ni nihče upal na cesto in vendar je gospa 'Katarina zaslišala, kako je nekdo trkal na vrata. Mislila je, da ne 6liši prav, saj ni radi njenega prekletstva nikdar nihče prihajal k njej Toda čez nekaj hipov je vnovič nekdo jiotrkal na vrata. Tedaj je v6tala in jih šla odpirat. Na pragu je stala mlada žena v zimskem plašču, s katerega je voda kar curkoma tekla. Dolgi lasje so ji v mokrih pramenih padali po hrbtu in so segali izpod pokrivala na čelo. A navzlic temu ni bil izraz njenega lica prav nič žalosten. sprotno, obličje je bilo jasno in s smehljajem olepšano. »Prihajam iz Svete dežele, kamor sem šla iskat vode iz reke Jordana za svojega ubogega, hromega moža,« se je predstavila. »A ko sem šla tu mimo, sem zapazila luč v oknu Ali bi bili tako dobri in bi mi dali prenočišče?« Gospa Katarina se je zazrla v romanco. Le kdo je bila ta samotna, iz dalje prihajajoča potnica? Če bi se bila gospa Katarina družila z ljudmi, bi bila vedela, da ni bil to nihče drugi, ko mlada grajska gospa, ki so o njeni dolgi poti dosti go vorili. Vedeli so tudi. da ima bolne noge, a 6e je navzlic temu žrtvovala in šla na dolgo pot za zdravje svojega moža Pravili so. da se ji je prikazala presveta Devica, rekoč ji, da bo vsakdo ozdravljen, čim 6e bo dotaknil te svete vode iz Jordana . Toda teh govoric ni prav nič slišala gospa Katarina, a mlada gospa ie koj napravila nanjo tak vtis, kakor še nikdar nihče prej. Jako bi bila vesela. da bi jo smela prenočiti, a zdaj. karkšna je bila. je ni 6mela vzeti j>od streho. Lice 6e ji je skremžilo od bolesti pod trdimi luskinami in je rekla: »Pojdite! Zunaj v burji in mrazu vam bo lepše ko pri meni, zakai, jaz sem prekleta. Kdorkoli pride k meni in se dotakne mojih reči, postane nečist.« Iztegnila je roke proti grajski gospej, da ji [pokaže, kako so jiokrite z luskinami Pokazala ji je obraz, da bi videla, kako na njeni lepijo vrste neštetih. hrapavih luskin. Mlada gospa 6e je zasmejala. »Jaz se za vaše luskine še ne zmenim ne,« je rekla. In ne da bi počakala dovoljenja, je stopila čez prag in dalje v sobo in si je začela razpenjati plašč. »Pazite,« jo je opomnila gospa Katarina, ki je šla za njo. Pokazala ji je strop, stene, pod, kjer so se [x>vsod držale luskine. A mlada grajska gospa se je na to samo zasmejala in je slekla svoj mokri, težki plašč in ga razobesila, da bi 6e jx*sušil. Potem si je odvezala avbico, jo položila na rob peči in se usedla na pručico. kjer je navadno sedevala gospa Katarina in je bila jx)Ina luskin. »Ljuba moja,« ji je rekla romarica, »dajte mi kaj jesti! Ves dan nisem imela niti drobtinice v ustih.« Gospa Katarina se je zamislila. Kako naj ji piostreže, kaj naj ji da, ko je pa vse onečedeno? Odšla je in se vrnila s skodelico kozjega mleka in s krožnikom sadja. Romarica je naglo popila mleko in si utešila glad s sadjem. Zdelo se je. ko da ni bilo nič luskin ne na skodelici ne na sadju. In kjer so bile. je gospa Katarina z bolestjo v srcu gledala, kako jih mlada romarica nese k ustnicam. Skoraj otrpnila je pa od začudenja, ko so tik pred ustnicami odpadle luskine in izginile. Ko je romarica vse použila, je zaprosila za posteljo Bila je postlana in polna luskin A z isto brez-6krbnostjo in z istim nasmehom, kakor je pojedla sadje, se je ulegla na nečiste pernice, se odela z luskinasto odejo in pokojno zaspala, pritiskajoč k sebi steklenico jordanske vode Ta stokrat blagoslovljena, čudodelna voda ji je dajala rado6t duše. ki je bila neusahljiva. Gospa Katarina je pristo|)ila k peči, da bi si ogledala mokri plašč. Ali je bil jako onesnažen z luskinami? Ne, na licu plašča ni bilo ne ene luskine Toda na narobni strani, ki se je dotikala lu6kinaste peči, jih ie brez dvoma vse polno in gospa Katarina ga je obrnila s palico, da se ga ni dotaknila z luskina-stimi rokami. Čudovito! Tudi ta stran je bila čista in neoskrunjena! Ogledala 6i je avbico na robu peči. A tudi avbica je ležala ondi brez luskin. Tudi do nje ni imelo prekletstvo nobene moči. Gospa Katarina ni mogla zaspati. Usedla se je v kotiček, kjer je medlo brlela lučka pred podobo Matere božje in 6tara žena se je t bridkim kesanjem izpraševala: »Kaj je tisto, kar ne dopušča, da bi se oskrunila romarica? Kaj je tisto?« Tedaj je zapazila pramen lučke, kako je drhtel ob vznožju postelje in je razsvetljeval gole noge romarice. In te utrujene noge od dolge poti so bile vse okrvavljene od ostrega kamenja in bodečega trnja z dolgih jjotov in stez*. In gospa Katarina je zaslišala, kako ji je nekdo zašepetal: »Ljubezen do bližnjega .. Ljubezen do bližnjega...« To so bile besede, ki so veljale njej. Ljubezen do bližnjega, to je tisto, kar te obvaruje prekletstva? Nemirno se je stara žena ozirala v praznino temo in ni razumela samoodpovedi za to ljubezen. Ko 6e je zjutraj zarana odpravljala romarica na pot, je bil njen pfašč še moker in težak. »Ljuba moja. posodite mi svoj plašč,« je dejala gospej Katarini. »Pojdem v mesto k škofu, da nti še blagoslovi to jordansko vodo in nazaj gredč se oglasim pri vas in vam vrnem plašč. Dotlej pa bo moj že suh.« In stopila je k vratom kjer je visel plašč gospodarice. A gospa Katarina je iztegnila roke in jo pridržala: »Ne vzemite ga! Ljudje ga poznajo in vam bodo grozili in vas napadli, kakor mene napadajo,« je vzkliknila. Romarica se ni zmenila za le besede. Snela je plašč gospe Katarine in vzela v roke tudi njeno avbico. Tedaj 6i je 6tara žena jx>krila oči z rokami. Kaj je bila videla? Kaj se je lako nekaj čudovitega in nebeškega zgodilo z njenim oblačilom? Plašč je bil njen in vendar ga ni več poznala. Kakor bi 6e bil pretkal z naj6ijajnejšimi. čisto srebrnimi nitmi in šivi. Tudi znotraj je bil ves okrašen. Skupine luskin so se strnile m spremenile v prelepe, žive lilije. Na avbici so 6e naredile srebrne zvezdice in ob ušesih so bile krasne rožice in krog in krog je bila srebrna proga. Mlada romarica 6e je zavila v plašč, se pokrila z avbico in se nasmehnila, rekoč: »Ali mi ne pristoja lepo?« In je odšla. Gospa Katarina se je splazila za njo. Ko je šla romarica čez cesto, se je stara žena plazila za njo, skrita za živo mejo. da je 6na ni mogla videti Taka radost je sevala z romarice, da starka ni mo gla odvrniti pogleda z nje in jo je nevidna blaženost tirala za njo. Vsakdo, ki je srečal lepo romarico. je začudeno obstal, jo spoštljivo pozdravil in se obrnil za njo. In ko je prišla do škofije, je bilo ondi že mnogo ljudi, ki so bili nehote stopali za njo. Gospa Katarina se ni upala pokazati se ljudem, še manj se je upala stopiti na prag škofijskega gradu. Toliko let ni bila več ekupaj z ljudmi, toliko let ni z nikomer govorila! Pocenila je za gosti grm in čakala, kdaj se bo romarica vrnila iz gradu. Dobro uro je čepela vsa sključena in čakala. Ko je pa mlada, lejia grajska gospa stopila slednjič iz škofije, so jo obslopili V6i ljudje, ludi roke so ji poljubljali. Sklanjali so se k njej m po- -v Pohištvo ERNEST ZEIENKA trgovina pohištva Maribor Ulica X. oktobra št. 5 V plačilo sprejemamo tudi vložne knjižice. Dajemo tudi na obroke — brez povišanja cen! Čeprav so se cene surovin močno dvig nile. Vam nudimo pohištvo še po starih cenah. V zalogi imamo spalnice, jedilnice, moderne kuhinje, najlepše kauče klekali prednjo, ko da bi bila svetnica. Ona pa je dala slehernemu dobro besedo in se vsakemu ljubeznivo nasmehnila. Ko si je slednjič utrla pot med ljudmi, je urno stopala proti gradu gospe Katarine, ki se je težko sopihaje plazila med grmovjem in prišla vprav o pravem času, zakaj skozi okno je že videla, kako se je romarica poslavljala od ljudi ki so ji branih vstopiti v njen dom. Preplašenost in strah se je zrcalil na obrazih vseh in neka vaščanka ji je razburjeno dopovedovala, naj ne vstopi v hišo prekletstva. A romarica se je le ljubeznivo smehljala in ne meneč 6e za vse ugovore, je prihitela h gospej Katarini. Spet se je okrepčala s kozjim mlekom in s sadiem gospe Ka tarine Potem se je prisrčno poslovila od nesrečne starke in jo prosila, naj ji pokaže bližnjico, ker noče, da bi jo ljudje spet zadrževali po poti. Gospa Katarina ji je povedala za bližnjico, po kateri je romarica urno stekla in 6koraj izginila v gozdu. • Stara žena jc bila spet sama v svojem pustem domu. Stala je in gledala svoj plašč, ki je visel na vratih Ali je ostal na njem ves sijajni okras z vzorcem srebrnih lilij, zdaj, ko nič več ne počiva na posvečenih plečih romarice? Rada bi ga bila razprostrla. da bi se o tem prepričala. Dolgo se je borila sama s seboj, ali bi se dotaknila 6 svojimi nečistimi rokami plašča, a slednjič je to le storila. A glej! Srebrne lil je so ji zasijale pred očmi in vsi srebrni šivi in ves okras je bil še na niem. nikjer pa ni bilo ne ene luskinice in nobena luskina z njenih rok ni imela moči, da bi oskrunila plašč Kar je bilo po romarici očiščeno, se ni dalo vec oskruniti. Potem je dala gospa Katarina tudi avbico s srebrno progo in zvezdicami na glavo in tudi na avbici se je vse tako lesketalo ko prej na romanci. In dasi je starka obračala plašč in avbico na vse strani in ju pregledovala po vseh gubah. — nikoder ni zapazila nobene luskine. Zdravnik je preiskoval bolnik« kateri pa ie znal govorili iz trebuha. Velel mu je. naj reče:'»Ah«! Slabo sliši: »Kai — kaj je?« »Na pomoč vpijem že eno uro!« To noč je spala gospa Katarina v svojem plašču, da bi vsrkavala vase čistočo in na prsih je tiščala avbico kakor dete. ki si vzame v posteljo svojo najljubšo igračko. To noč je spala gospa Katarina tako sladko, kakor vsa ta mnoga leta ni niti enkrat mogla spati. Iznenada je zaplala luč v sobo, krik silne groze je treščil vanjo. Ni bilo še jutro, a zunaj je bil vendar svetal dan. Ko je planila k oknu. je videla, da je sosednja hiša v ognju. Naglo je vrgla obleko nase, 6i dala avbico na glavo, se ogrnila s plaščem in si zastrla obraz 6 tančico, da je ne bi nihče spoznal in jo spodil od ognja. Tam je bilo že vse v dimu in plameni so zajeli in na|x>!nili vso stavbo, sjx>di!i so iz nje stanovalce iii grozeče sikali na vsakogar, kdor se je hotel približati hiši, da bi kaj rešil. A zdaj je rinila v plamene neka oseba in se je z vso 6ilo borila z ognjeni. Bila je mlada soseda, ki je v nastali zmešnjavi pozabila v hiši svoje dete. Ko bi je ne bili zadržali sosedje, bi se bila vrgla v ogenj. Medtem ko so moški držali mlado mater in imeli dosti opravka z njo. ker se ni mogla potolažiti ne si dopovedati, je prihitela gospa Katarina, ki je ni nihče zagledal. Le mlada, nesrečna mati se je zastrmela v plašč s srebrnimi lilijami in si je mislila, da ima pred seboj ono sveto romarico. Pristopila je k plamenom, kjer je še vekalo dete in vsi so zdaj videli, kako je žena 6 plaščem izginila v dimu in ognju . Vsi so se z grozo zazrli na mesto, kjer ie žena izginila. Nastalo je naj>eto pričakovanje. A glej. že je pribežala iz plamenov in naravnost k mladi materi, kjer je razgrnila plašč in ji podala rešenega fantka. Koj nato se je onesveščena sesedla na tla. Ni bila mrtva. Plašč ji je obvaroval telo, toda obraz in roke so ji bile silno opečene, tako da je ni bilo moči sjviznati. Ko se je gospa Katarina spet zavedela, je ležala pri sosedu na postelji, kjer so ji stregli. Tu je bila tudi mlada soseda z rešenim dečkom, ki se je. videč, da je gospa Katarina odprla oči, razjokala od veselja. Tudi vsi drugi so vzdrgetali v radosti. Nekaj jih je celo popadalo na kolena in so se zahvaljevali Bogu. Mislili so. da je to ona sveta popotnica in so se bali za njeno življenje. Niso vedeli, da je bila to gospa Skopulja. ker je bila tako ožgana po licu, da je niso spoznali. Okrevajoča je ostala v postelji nekaj tednov, ljubeznivo so ji stregli in nihče je radi opeklin ni spoznal S strahom je zapazila, da so ji roke vse v mehurjih in tudi na obrazu je bilo jiolno sledu jx> ogniu. Obšla je je groza, če jo ljudje mogoče poznaio. pa ji tega nočejo še'povedati in jo bodo zapodili, ko bodo videli njeno oskrunjeno telo. Nekega jutra je ležeč na j>ostelji zapazila, kako 6e ji lupi ožgana koža in odpada kos za kosom. Ni hotela dočakati, da jo bodo zdaj spoznali in jo zafjodili. Vstala je, 6e oblekla in 6e še ogrnila s plaščem in pokrila z avbico. Že je odprla vrata, da bi odšla domov. Toda domači so jo zaslišali in so ji zastavili f>ot. Za njimi je stala mlada mati z rešenim otročičem. Vsi so gledali nanjo s takim vzhičenjem, da niso mogli niti besedice spraviti iz ust »Vidim,« je spregovorila gospa Katarina, »da me imate za ono romarico. ki je posvetila moj plašč s tem. da ga je dala nase pri čemer so se ribje luskine spremenile v to nebeško cvetje in okrasje A zdaj vendar vidite, kdo da sem. Nikar mi ne branile oditi, da vas s svojimi luskinami ne oskrunim.« Prisotni ljudje pa je vseeno niso pustili proč. Mlada mati je 6topiIa pred njo in je iskreno dejala: »Ah. gospa Katarina, saj nimate na sebi no benih luskin. Niti ene same nimate ne na obrazu in ne na rokah. Kar poglejte si 6voie roke!« Stara žena je motrila svoje roke in resnično ni zagledala nobene luskine ne na dlaneh in ne na narti. »Pa se bodo spet prikazale, ko se obnovi koža,« je odvrnila. »Rajši me puslite, da odidem.« Tedaj je spet pristopila k njej mlada mati in ji dala svoje dete v naročje. »Ah. gospa Katarina, gospa Katarina.« je za-ječala. »blagoslovite moje dete! Kakor je ona romarica fiosvelila vse, česar se ie dotaknila, tako tudi vi posvetite, česar se dotaknete. Prepričana sem o tem.« Gospej Katarini se je razjasnilo mrko lice. Vrnila je materi otroka, rekoč: »Prepričati se hočem. ali sem prekletstva že rešena. Pojdite z menoj!« V spremstvu drugih je odšla k svojemu domu. odprla vrata, vstopila in se zagledala naokroc. Vse je bilo takšno ko prej in na stropu, na tleh, po stenah in povsod so lej>ele neštete vrete luskin Dotaknila se je s prsti peči in se začudila: ne ene luskine ni bilo več. Potegnila je z dlanmi jto stenah. jx> "eh. po stropu in jio luskinah in njene roke so ostale čiste. Nekateri, ki so šele zdaj prišli v sobo, so gle dali za njenimi rokami in kazali na mesta, katerih se je dotikala. Ko je gosna Katarina pogledala tjakaj, se je zmedla. Zakaj, povsod ondi. kamor je bila posegla njena roka. so se luskine uvrstile v okraske, kakršne je imela na sebi romarica. In vsa soba in «trop in jiod in stene 60 se zaleske-tale v srebrnih rožah in na tleh se je stvorila preproga iz samih srebrnih niti. Tedaj jc gospa Katarina iztegnila roke jxi detetu. vzela ga je k sebi in si ga pritisnila na srce. »Zdaj ga lahko vzamem v naročje. Ver sem očiščena,« je vzkliknila. »In za vekomaj sem rešena.« A ko je lako stala z detetom v naročju, je zaslišala šepet ln šepet je izgovarjal iste besede, katere je slišala tedaj, ko se je izpraševala. kaj varuje romarico, da se ne oskruni. Bile so tiste besede, ki so se s pramenom lučke izjxxl Marijine podobe širile do krvavečih nog sjieče popotnice: »Ljubezen do bližnjega ..« Tedaj je sjraznala gospa Katarina, da se fe rešila prekletstva, ker se jc tudi ona žrtvovala za druge, ker je šla v ogenj jxi malo dete — »za bližnjega ..« Odslej so jo vsi častili radi teh ran, k' jih je dobila v delu ljubezni do bližnjega in nihče ji ni več rekel gospa Skopulja. amjKik le t visokim spoštovaniem: naša dobra gospa Katarina... (Švedsko: Ana VTihlenbcrp > Frlaučhu Gustl ma beseda Na smete zamert Dons sem mal hri-pu, pa 6e bom že pumuju de bom saj pr en glih tku puvedu, koker mi-6lem. Prehladu se pr le uručin mende nisem tku, de b na mogu puvedat tu kar m na src leži. Tu bo gvišen ka šen drug uržah, de sem hripu. Murde se ta bulezen tud naleze, koker koze, ušpice, al kej druz-ga tacga. Sej b prašu kašenga dohtarja, pa se ne splača. Dohtari sa ja tud sami večkat hripu, pa s na morja pu-magat. Ta narbl pameten je še, de člouk putrpi. Take bulezen se tku pučas 6ame pucajtaja. Pa tud na vem. kaku b začeu, de b se kdu nad mojem prpoudvajnam gor na držu. Sej veste, kuku sa nahter Ide dondons ciinperlih. Ce rečeš tku, temu ni prou. Ce rečeš drgač, se pa spet kašen drug nad tojem besedam sputakne. Jest b mou pa rad, de b rekel usi Ide nej s boja že Jugosluveni. Turki al pa Kinezari: »No, letje no. Dons je pa Gustl 6pet enkat prou fajn pugruntu.« Vite. tu b mou rad. Glih tu je pa ta narteži dusečt. Kene, če začnem guvor' ud našga špetala, se bo bounikem, ke maja s špetalam za upraut, prou gvišen dober zdel. Tist, ke sa na duš in teles zdrau, ket riba, se boja pa z mene norca delal in m naprej metal, de m na gre nč druzga pu glau, ket sam špetau. Zatu je bulš, de pestim špetau pr gmah. Druh nam na boja nou-ga sezidal, če s prou ceu ježek znucam. Mi sami s ga pa na morma. ke srna že ves gnar ke na Vodniku trg znusil. No. pa Vodnik je pr te reč čist nadoužen Nega samga gvišen srce buli, ke more gledat, kuku rajža ves gnar vn iz dežele, ke ja je on tku rad mou. Jest vem, če b biu Vodnik še dons pr žeulejn. b nam čist drgačne pesemce zapeu, koker nam jih je tekat. Asten. pestima špetau, kakeršen je biu du zdej in kakeršen bo ustou. Zmenima se raj mal ud našga kuludvora. Špetau nej pa pustima »Sluvenska be seda«, ke ma za ta reč že recept pr rukah. Mi ga pa nimama Sej naš glaun kuludvor tud marskerga že hedu u uči bode. Ce b nam tla »Sluvenska beseda« tud pr našmu kuludvore mal na roka jit. b ji bli iz 6rca hvaležen. Ce ma »Sluvenska beseda« tud za naš kuludvor glih kašen primeren recept na razpulagajne. koker ga je mela za špetau. nej ga puluži na oltar dumuvine. Sej nč na rečem, naš kuludvor je res 6rumašk. Ves je že puflikan, koker kašne beraške hlače. Ampak tu morma pumislt. de naš kuludvor je zguduvinsk. koker tiste piramide u Egipt. Ce Egipčanem na pade u glava, de b nove pustaul, te pa pudri, tud mi na smerna bit tku naumen. de b pusti naš kuludvor pudrt. pa nouga pustaut. Sej sma bli že dost zarukan. ke sma šli Firštenhof tam u Gradiš pudrt Pa za tist vagon, ke je stavu o Wolfu ulc pred Auerjuva štarija, nam Kaj prav! tehnika Železniški motorni voz s pnevmatiko Domislica, da bi kolesa pri železniških vagonih opremili s pnevmatiko, ni nova. Pri tem je šlo predvsem za to, da bi pnevmatike prevzele sunke in udarce, ki nastajajo na sklepih tračnic. S konstrukcijskega stališča je negativna 6tran gumijastih koles ta, da ne prenesejo tako velikega pritiska kakor jeklena in da jim je mnogo težje dati pravilno obliko. Prav tako povzroča težave montiranje. Že pred leti so v Avstriji začeli izdelovati posebne motorne vozove, ki so bili prirejeni za veliko brzino in zgrajeni čim laže. Eden takih motornih voz je vozil za poskušnjo tudi na železnicah v Sloveniji. * Največji je problem, kako naj se konstruira pnevmatika. Vagoni morajo imeti_ kolesa oblikovana na poseben način. Kolesa imajo na notranjem robu venec, ki služi za vodilo, da ne uide voz s tira. Ostali obod kolesa je stožčast, kar omogoča vožnjo v krivinah. Kolo vagona je na 06 trdno nasajeno. Kadar vozi vlak po ovinku, mora kolo, ki je na notranji strani ovinka, opravljati manjšo pot kakor zunanje kolo. Obe kolesi napravita v istem času enako število obratov. Na ovinku zanese vagon zaradi hitrosti na zunanjo stran krivine. Raz-stoj tračnic je v krivinah večji kakor pa razstoj kolesnih vencev. Med notranjo tračnico in robom notranjega kolesa ostane še nekaj prostora, tako da kolo ne stoji popolnoma točno na tiru. Železniško kolo je, kakor smo že omenili, stožčasto izdelano. Premer kolesa je pri vencu večji kakor pa na zunanji 6trani. Ko se železniški voz na ovinku pomakne navzven, teče po zunanji tračnici tisti del kolesa, ki ima večji premer, po notranji pa tisti, ki ima manjšega. Popolnoma isti učinek bi dosegli, če bi bilo na notranji tirnici manjše kolo kakor na zunanji. Oba kolesa se vrtita z enako hitrostjo, z istim številom obratov, ker sta pritrjena na isti osi. Notranje kolo. čigar manjši obod teče po tiru, prevozi v istem času manjšo pot kakor »večje« zunanje kolo. Voz vozi v krivini. Ti problemi zelo otežkočajo konstrukcijo gumijastega kolesa za železniške vozove. Avstrijci so problem rešili na ta način, da so napravili gumijastemu kolesu jeklen zunanji obod, ki je obdržal zahtevano obliko železniškega kolesa. V Angliji pa so sedaj zgradili nov tip gumijastega kolesa. Pri angleškem modelu je potrebna oblika dosežena s jvnevmatiko samo. Ta pnevmatika dopušča še manjši pritisk, okoli 0.9 ton na eno kolo. Taka kolesa pridejo v poštev za lahke, na poseben način zgrajena železniške motorne vozove. Pritisk zraka v pnevmatiki je 6.5 do 7 at (1 atmosfera je pritisk 1 kg na cm'). Pri konstrukciji so pa žili predvsem na to, da je ostal pritisk na os in s tem teža voza kolikor mogoče majhna. fo je bilo jiotrebno zaradi tejra, ker so tračnice ozke in bi se pri velikem pritisku pregloboko vdirali v pnevmatiko. Prazen voz tehta 10.5 ton in ima 59 sedežev. Vstop je v sredini voza. Prostor za strojevodjo je samo na spodnjem koncu voza in je tako vgrajen, da ima okna nad streho voza. kar mu omogoča gledanje v smeri vožnje tudi pri vožnji nazaj. Poleg prostora za strojevodjo je motor. Za tem prostorom za prtljago in stranišče. Za pogon služi olje Voz je opremljen z motorjem sistema Diesel z 275 ks moči. Motor poganja drugo, tretjo in četrto os sprednjega j>od-stavka Zadnja kolesa ne dobivajo nobenega pogona. Do so dosegli zadosti majhen pritisk na pnevmatike. je bilo treba razdeliti težo voza na več koles. Zato so morali napraviti podstavke s štirimi osmi. To pa povzroča, da kolesa v krivinah ne tečejo či6to pravilno in mora imeti pnevmatika nekoliko drugačno obliko kakor navadna železniška kolesa. je tud žiher žou. Nekol več ga na borna mel. Tist Mesarsk must, ke je držu čez Iblanca tam pred Ka-tolško tiskarno, je biu tud še čist dober in trden ket kamen kust, pa 6a ga šli pudrt in tu sam zatu, ke nisa mel nekanier drgam pustaut tisteh štereh klerikalneh zmaju, ke 6a bli za ta lesen must use-glih mal preteški. de b jih kar na ta lesen must pustaul. Zatu 6a ga raj pudri, pa betonastga pustaul, najnga pa tiste šter klerikalne zmaje. No, zdej se ni več za bat, de b se kerkat zmaji u Iblanca prekucnel. Te klerikalen zmaji maja zdej čist trdna pudlaga. Kuludvori sa pa tud čist udveč in neputreben. Sej s kuludvoram se tku nubeden na voz. Kdur se že voz, se voz z ulakam. Na ulak pa lohka zlezeš tud, če b nubenga kuludvora na biu. Glauna reč sa kase. Kas boia pa zdej precej noveh pustaul, de boja putujočem ubčinstvu, koker se prau, ustregel. Ce na tem kuludvore na bo več prustora za kase pu-staulat, jih boja pustaul pa še dol jm Kuludvorsk ulc. Eh. prustora za ka6e u Iblan na bo nekol zmankal. Zadene sem tud brau, ke se je eden prtužvou čez železnške šine. Puseben čez tiste, ke držeja preke Kamenk. Sej rad verjamem, de sa železnške šine že precej znucane. Al kua pa je pol, če sa šine znucane? Ce se peleš s cugam. železnškeh šin tku na videš. Pu železnškem tire hodet in pa šine ogled vat, pa tku na smeš. ke je tku strogo prepuvedan. A6ten, kua nas pol šine brigaja? Tist ubrekvauc nej bo le mal bi previden, de not na skoč. Ce ga železnšk derekejon pugrunta, bo strašen gor plaču, ke se mu bo lohka dukazal, de je hodu pu železen- škein tire ke drgač b na mogu videt, kašne sa šine Železnške šine sa za uradna tajnost. Tu nej s za-merka enkat za useli. Sej je lud prou tku. Kene, če b Sluvenci videl, kašne šine sa pr nas, b 6e nubeden na tou več pelat s železnea, ke b se bavu za soj žeulejne. Država b mela pa zguba. A6ten, kdur šimfa čez šine, dela škoda držau in zatu je tak člouk protidržaun element. Kašne kazen za-služja tak elementi, pa tku usak ve. Zatu je bi pameten. de sem tih. . Tu nej raj tist puveja. ke sa bli že konfiniran. al pa še clu zamehurjen. če prou nisa pa železnškem tire hudil in čez naše železnške šine šimfal. Dokler mama ena reč še tku dobra, de pu-konc stuji, ja ni treba puderat. Mal je še treba pu-trpet, pa se bo sama puderla. Dondons na smerna tku gnar vn metat, koker mečema kašne čike. Je preveč hedu zajn Naš prjatli nas že tku čez rama gledaja. Ce borna enkat čist na suhem, nas pa še čez rama na bo tou nubeden pugledat. A b na biu Iu naroden za nas? Sej prau že star pregovar: »Pamet nuci, gnar pa špari. če češ kam naprej pri-det.« Puglejte, kuku je Rokfeler u Amerik naprej pršou, ke je gnar šparu, pa raj pamet nucu. A b na biu |>amelen, če b tud mi Sluvenci nega pusnemal? Pu celmu svete b nas ubrajtal, koker Rokfelerja. Sevede. beraču pa nubeden na mara, če se še tku dober zadržeja. Berači sa ja usi kumunisti. Kua čja pa bit? Sej ni mugoče drgač. Kene. če ma eden dva hlebca kruha pred saba, nega bližen pa nu benga. bo gvišen tist za tu, de b talala. ke nima nubenga. koker pa tist, ke ma dva No, in tiet, ke je za talajne. je kumunist in bo usfou kumunist, če ga še tku pregajnama. Verjemte men. če b se reušna udpratila. b tud kumunizem zginu, ket kafra, pa jetka tud brez tisteh jetičneh dispanzerju. F. G. R azvezano snopie Zlogovna hrižanica V vsak kvadratek vstavi f>o en zlog Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. tuje žensko ime, 3. kraj pri Poljčanah, 5. hude sanje, 7. gospodinjsko opravilo, 9. oglarska naprava, 11. poljski pridelek, 13. huda vročina, 16. ime prsta na roki, 17. poljski sadež, 18. izraz iz fizike, 19. madžarska reka. 20. dobi nevesta, 21. vodna žival, 22. manjši pritok Kamniške Bistrice pri Domžalah, 23. domača žival, 24. javno pioslopje, 25. glasbeni izraz. 26. čebelji zadek, 27. kraj pri Kamniku, 28. hrvaška reka, 29. kraj v Savinjski dolini, 31. vojaška priprava, 33. tovarna čevljev. 34 poljsko delo, 35. kraj na Hvaru, 36. del soda, 37. velik strah. 38. čistilno sredstvo, 39. del ograje, 40. naklonjenost usode, 41. angleško mesto, 42. ruska organizacija, 43. zemeljska sestavina, 44. jugoslovansko mesto, 45. raven travnik, 47. običaj, 49. del suhe zemlje. 50. ameriška žival, 51. vodna žival, 52. del človeškega telesa, 53. študent, 54. primorski kraj. 55. železna posoda, 56. ravnina, 57. samostanski duhovnik, 58. samodržec, 59. kuhinjska dišava. 60. star denar, 61. električna naprava, 63. zamenjava, 65. kras, 66. vrsta blaga, 67. istrski kraj, 68. žuželka, 60. vladarsko znamenje, 70. del očesa. 71. lovilna priprava, 72. del pluga. 73. prebivalec dela Štajerske, 74. rudarski izraz, 75. davčna pristojbina, 76. gorski prepad, 77. kurjenje, 79. bližnja sorodnica, 81. del noža, 82. kraj pri Tržiču, 83. ud pastirskega naroda. 84. harmonikar, 85. rokodelec, 86. gozdna rastlina. 87. bajeslovni grški junak. 88. živalska glava, 89 planinska staja. 90. cerkven praznik, 91. del duhovniške obleke, 92 alkoholik, 93. žensko ime, 05. risalna potrebščina, 97. slovenski pesnik, 98. reditev, 99. postaja v Sremu, 100. kmečko orodje, 101. obdelana zemlja, 102. del hiše, 103. cunja, 104. abesinsko jezero, 105. gozdno drevo, 106. upanje, 107 cilj 108. železniški voz, 109. priroda. Navpično: 1. pravopisno znamenje, 2. Pregljeva drama. 3. strah divjačine, 4. poljski pridelek, 5. mokrota, 6. moderna tehnična pridobitev, 7. lahka stvar, 8. vsebinski pregled, 9. prometno sredstvo, 10. italijansko mesto, 11 .del noge, 12. vrsta davščine, 13. močvirna ptica, 14. pralna potrebščina, 15. grda žival, 23. jugoslovansko mesto, 24. jajčni punč, 25. vrsta pletenine, 26. poljsko delo, 27. vrsta padavine, 28. severna legenda, 29. očesna tekočina, 30. ribiška potrebščina. 32. poljski pridelek, 33. del narodne noše, 34. stran neba. 35. gozdno drevo, 16. Jurčičeva povest, 37. žuželka, 38. nočna ptica, 39. sibirska reka, 40. dan v tednu, 41. pritok, 42. lesena posoda, 43. ruski vojak, 44. lesena posoda, 45. kuhinjska priprava, 46. obvezna dajatev, 48. stara mera. 49. domača žival, 50. kretna priča, 51. mo-hamedanska sveta knjiga, 52. nebesno telo, 53. jugoslovanski denar. 54. državna zveza, 55. domača žival. 56. vzrok bolečine, 57. štajerska rečica, 58. divja žival, 59. otok v Sredozemskem morju, 60. duhovniški naslov, 61. livonska reka, 62. jx>-staja pri Zidanem mostu. 64. del telesa, 65. slovenska narodna igra. 66. jugoslovansko pristanišče, 67. pletena posoda, 68. rožni venec, 69. gorenjski kraj, 70. de! drevesa, 71. češkoslovaška reka. 72. del cerkve, 73. met, 74. slovenska župnija. 75. kce, 76. avstrijsko mesto. 77. železniški uslužbenec, 78. ribiška potrebščina, 80. divja žival, 81. kos blaga, 82. nadležna žuželka. 83. ostro orodje, 84. slovenski pesnik, 85. obrtnik, 86. kraj pri Igu, 87. mlada kokoš, 88. nagota. 89. prometno sredstvo. 90. albanska reka. 91. planinski ptič, 92. pisanje, 93. velika ravnina. 94. trgovski izraz. 96. premikanje zraka, 97. izraelska jed. 98. gorsko pobočje. 90. zemeljska sestavina. 100. lesena hiša, 101. bistve voi, 15. uboj, 17. Aden. 10_ on. 20. eta. 21. vera. 22. Raba. 23 voza, 24. kos. 26. očim. 28. eter. 30. Igor. 32. kača. 33. jeza. 3-1. Lena. 35. Po, 37. Avar. 39. Anam, 41. okel. 43. Ub, 44. uta, 45. kita. 46 veka. 47. soda. 48. Cop. 50. ogel. 52. otep. 54. ukaz, 56. mera, 57. kepa. 53. Ruma, 59. Ra. 61. arak. 63. ocet. 65. otok, 67. Ob. 68. uho, 60. čaka. 70. lega. 71. roka, 72. Nab, 74. upor. 76. omot, 78. Azov, 79. obara. 80. pesa, 81. narava. Navpično: 1. opeka, 2. potok. 3. Eva. 4. rov, 6. oba. 7. kor. 9. Uda. 10. lev. 12. Una, 14. ječa. 15. Urij, 16. jata. 17. Abel. 18. noga, 19. Ezop. 25. Sava, 26. očak, 27. mena. 28. Ezav, 29. reka. 30. Ines, 31. roba. 36 buča. 37. atom, 38. Riga. 39. atek. 40. meta. 41. oker, 42. Loka, 43. udar. 49. pero, 50. orač. 51. !eca, 52. Opel. 53 puta. 54. u|x>r. 55. zabava. 60 runo, 61. Ahab, 62. kapa. 63. okop. '64. tema. 65. ogon. 66. koza. 67. "kov 73 Ba 74 Ur, 75. re, 76. os, 77. ta, 78. ar. Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne. Miha, ki je spadal tudi v vrsto oboževateljev alkoholnega tirana, je p« menil, da bo zgorajšnji pregovor le na glavo postavil. »Koj danes bom pokazal« — je zatrdil. Ko gre mimo gostilne, kamor je običajno zavil, se opogumi, in že je bila gostilna za njim. »Miha, danes si pa pokazal, da si mož,« si je govoril vinski bratec. »Ker si se tako premagal, smeš pa že nazaj na tri deci!« In — junaško jo je vrezal nazai v gostiln« Tone ima že tri tedne vozel na robcu: »Ko bi le vedel, česa naj bi me ta vozel spominjal!« je potožil prijatelju. Ta pa mu odvrne: •Mogoče tega. da daj robec v perilo?« * * * Narednik je poučeval novince: »No, Jovo, kdaj je vojak upravičen, da ga pokopljejo z vojaškimi častmi?« lovo: :kadar je mrtev.« Prvotni razvoj ozemlja južnih Slovanov Kako so se na podlag^ plemenske organizacije začele razvijati večje državice, o tem nam je malo znanega. Tik pred koncem VIII. stoletja so že obstojale naslednje politične enote južnih Slovanov: J !ska ° r ž a v a od izliva reke Rase v vzhodni Istri do izliva Cetine, pa od Jadranskega morja nekako do Vrbasa. 2. Panonska Hrvat-ska med Dravo in Savo pa od Risnjaka do Une in Plješivice Njeno središče je bilo v Sisku. Dolgo do 17. stoletja je za to deželo bilo še vedno v rabi staro splošno ime za slovensko ozemlje, namreč Slo ven. | a (Slavonija, Sclavonia). njeni prebivalci pa se v hrvatskih virih navajajo kot Slovi n c i. ' 3. Ozemlje Neretljanov, med Cetinjo in Neretvo ob morskem obrežju. Središče teh izredno drznih m bojevitih gusarjev je bilo mesto Omiš. V poznejšem srednjem veku se je ta pokrajina imenovala Krajina (obmejna zemlja). 4. Z a h u m 1 j e (Humska zemlja) ob obal-' od Neretve do Dubrovnika. Ta pokrajina je dobila v 15. stoletju ime »hercegova (vojvodova) zemlja« — današnja Hercegovina. u l JrJaY.un'ia ali Trebinje — dežela ob obali od Dubrovnika do Kofora in ob Trebinj-štici. Najznamenitejši njen del je bila župa ob morju, oblast Konavljanov. 6. D u ki j a (Dioklitija) — obrežje med Kofo-rom in izlivom Bojane ter Drima, nekako južna polovica Črne gore in kotlina Skadarskega jezera. Ud II. stoletja i^revladuje za to deželo naziv Zeta. Iu je bilo prebivalstvo zelo mešano, veliko je bilo Romanov in Albancev vmes. V nolranjosti je bila ob gorenji Bosni mala pokrajina 7. Bosna (Bosona), ki se je pozneje lako razširila, in pa 8. prava Srbija, tudi Kaska imenovana, dežela, oddaljena od morja in od Donove. obsegajoča pokrajino ob Limu. Pivi in Iari dalje porečje Ibra in gorenje Zapad. Morave. O začetnih političnih organizacijah, ozir. imenih plemen na ozemlju južno in vzhodno odtod bodisi na jug v Macedonijo, bodisi na vzhod proti Serdiki (Sofiji), nimamo točnejših zgodovinskih podatkov Pač pa so se nam v frankovskih virih ohranile vesti o plemenih Timočanov in Bra-ničevcev v današnji vzhodni Srbiji. Severno od navedenega ozemlja se je razprostirala pokrajina, ki je po njej veljala nadoblast avarske države. Prav tako je bilo pod nadoblastjo Avarov vzhodno ozemlje današnjih in nekdanjih Slovencev. Dalje proti severozapadu pa je bila 9 svobodna Karantanija s središčem v današnji Koroški. A tudi o njej 6o zgodovinski viri zelo pičli. Ne vemo, katero ozemlje je razen prave Koroške še spadalo k njej Ne vemo. ali je spadala tja tudi bivša Štajerska in bivša Kranjska, ali pa je obstojala Kranjska že takrat kot poseben del, kakor se pozneje kaže z imenom 10. Krajina (Chravna, Carniola). Iz navedenega je razvidno, kako je pomanj-klpvo naše znanje v zgodovini te dobe naše preteklosti. Vedno moramo imeti pred očmi, da je vse to kar nam je sporočenega in površno znanega, le del tega, kar je v resnici bilo. Žal. niti ne vemo domačih, slovanskih naslovov svojih bivših vladarjev. Grški viri jih imenujejo arkon, latinski pa dux. Naslov vojvode je ohranjen šele iz poznejše dobe. knez pa šele od — približno — 1050 leta Stari župani so bili pač ie načelniki posameznih žup. , Sah Na močno zasedenemu mednarodnemu furnirju v kopališču Kemeri pri Rigi je bilo stanje po osmem kolu naslednje: Reševski 5 in pol in ena nedokončana partija, Flohr in dr. Tartakower 5 dr. Aljehin, Keres, Petrov in Steiner 4 in pol in po ena nedokončana partija. Fine 3 (2). Stahlberg 2 in pol (2) itd. Reševski in Aljehin sta oba prekinjene partije dobila, tako da je bilo stanje po osmem kolu: Reševski 6 in pol, dr. Aljehin in Petrov 5 in pol. Aljehin je v prvih kolih izgubil nepričakovano z Mikenasom, zato je pa v csmem kolu premagal Reševskega. S tem je pokazal, da je v dobri formi in da bo mogoče Reševskega ki je v sijajni formi, še ujel. Pred svojim odhodom na turnir v Kemeri je Aljehin izjavil dopisniku Tele-graafa, da je prepričan, da bo mogel nastopiti v revanznem matehu z dr. Euvvejem dobro pripravljen. Sedaj podrobno študira štil svojega nevarnega nasprotnika in njegove partije. Po turnirju v Kemenju namerava ohraniti si čim več časa za temeljit počitek in radi tega tudi ne bo nastopil na olimpijadi v Stockholmu. Ce bo Aljehinu vse to uspelo, je zelo velika verjetnost, da bo zopet osvoji! svetovno prvenstvo. O velikem mednarodnem turnirju v jeseni na Semmeringu je Aljehin izjavil, da pretiravajo in da dvomi, da bi prišlo do kakega večjega mednarodnega turnirja na Semmeringu. Na turnirju v Rogaški Slatini je Pire svoj slab start popravil v drugi polovici turnirja in skoro dohitel Najdorfa. To je pri njem novo, ker je dosedaj običajno dobro začel in proti koncu popustil. Zasluženo je obdržal državno prvenstvo v svojih rokah. Najboljši poljski mojster Najdorf je potrdil svoj dober glas in ravnotako sta tudi češki mojster Foltys in nemški mojster Samisch turnir uspesno končala. Od jugoslovanskih mojstrov je letos ugodno presenetil belgrajski mojster Sava Vukovič, dočim sta Schneider in Konig nekoliko razočarala. Kostič je svoj slab začetek poprav!? kolikor je mogel in dosegel še časten rezultat Iz turnirja prinašamo partijo našega mojstra: S. Vukovič — J. FoItys L d2— d4, d7—d5 2. Sg1-f3. Sg8-f6 3. c2-c4. d5Xc4 (sprejeti damski gambit je dobra obramba. toda zelo težka.) 4. e2—e3. e7—e6 5. LflX c4, c7—c5 6. 0—0. Sb8—c6 7. Ddl-e2 a7-a6 8. a2—a4 (prepreči b7—b5. daje pa črnemu možnost, da varno zasede polje b 4.) b7—b6 9. Tfl-dl, Dd8-c7 10. Sbl—c3, Sc6—b4 11. e3—e4 (sedaj je kritičen moment v partiji. Beli grozi 3 silnim napadom in če črni ne bo našel dobre obrambe, bo prišel beli v prednost.) c5Xd4 12. Sf3Xd4. LfS—c5 (boljše bi bilo Lc8—b7 s težnjo, dobiti čim preje premoč na polju d5 proti potezi belega e4—e5.) 13. Lcl— g5, 0-0 14. Tal—cl. Tf8-d8? (potrebno je bilo Lc5—d6. Beli pride sedaj z e4—e5 do silnega napada.) 15. e4-e5!. Td8Xd4 16. TdlXd4. Lc5X d4 17. e5Xf6. Lc8-b7? (potrebno je bilo g7Xf6.) 18. De2-g4! (grozi Lg5—f4.), Dc7—e5 (na Dc7X c4 bi prišlo Lg5—e3 in beli bi obdržal neubranljiv napad.) 19. Lg5 —e3 (dobi figuro in s tem je partija odločena.) De5Xf6 20. Le3Xd4. I>f6yh6 21. Ld4-e3. Dh6-f6 22. Lc4—e2 in črni se je vdal. V boj za naše časopisje! bolgarskega in slovenskega zavarovalstva To dni je obiskal Vzajemno zavarovalnico dr. Ivanov, tehnični ravnatelj največje bolgarske zavarovalnice >Cinovničesko zastrahovateljno dru-žestvoc, katera kot popolnoma domača in vzorno strokovno vodena zavarovalna zadruga daleč nad-kriljuje vse ostale zavode te panoge v Bolgariji. Gosp. ravnatelj dr. Ivanov se zeli ob povratku iz Pariza spoznati s predstavniki večjih jugoslovanskih zavarovalnih zadrug. V teh razgovorih mu jc namen navezati tesnejše osebne stike, spoznati naše zavode in po možnosti doseči intimnejše in tudi poslovne stike med našimi in bolgarskimi zavarovalnimi zadrugami. Tudi Bolgarija boluje v zavarovalstvu na isti hibi, kakor Jugoslavija, namreč nobena nima v svojem območju domače, lastne pozavarovalnice in tako se dogaja že celo dolgo vrsto let, »la imajo vse zavarovalnice v deželi svoje pozava-rovatelje v inozemstvu. Podružnicam tujih zavarovalnih družb je to itak dobrodošlo, prav tako tudi navidezno domačim družbam, saj pod krinko visokega pozavarovanja gredo vsakoletno težke vsote v inozemstvo. Nič prida na boljšem niso v tem oziru tudi prave domačo zavarovalnice, ki pod pritiskom razmer morajo iskati svojega pozavarova-telja daleč izven mej domovine. Dolgo se že propagira misel ustvariti domačo jugoslovansko pozavarovalno družbo. Zal lepa in nujna zamisel le počasi zori. Kdaj že in kako dolgo so solidni zavarovalni zavodi priporočali in prosili za zakon o minimalni premiji, o razširitvi vtožljivosti premije na celo državo in o nadzoru nad zavarovalnicami. Priti pa je moral grozoviti polom Feniksa, da je bilo z uredbo izvedeno šele nadzorstvo, vse ostalo pa visi in čaka. Nič manj važna iu nujna bi bila domača pozavarovalnica. Dr. Ivanov pa gre še korak dalje in izraža željo, naj pakt večnega prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo ne ostane samo na papirju, temveč pohitimo vsi, da ustvarimo res najtesnejše in nerazdružljive osebne in poslovne stike. Iu tu bi bila na mestu jugo-slovansko-bolgarska pozavarovalnica, katere polovico kapitala bi plačale zavarovalnice obeh držav, ostalo polovico pa obe državi sami, da bi bili tako zainteresirani prisiliti vse v obeh zemljah se nahajajoče družbe poza varovali izključno pri tej pozavarovalnici. Ker pa je celo lak teritorij kot ga tvorita obe sosednji in prijateljski državi premajhen za sa- mostojno {»zavarovalnico, gre dr. Ivanov še dalje. Propagira namreč istočasno zamisel, naj se osnuje, zveza vseh slovanskih zavarovalnih zadrug. Ta zveza naj bi regulirala pozavarovalni posel svojih članic. Brez dvoma, in tega sc zaveda tudi dr. Ivanov, je zamisel tako velika in drzna, kakor jc lopa. Tudi on vc, da se kaj takega ne ustvari z eno potezo, z enim obiskom ali s kratko konferenco. Treba l>o dolgega dela, predvsem pa jc nujno potrebno vzbuditi medsebojno zaupanje. In v tem leži glavna naloga njegovih obiskov našim zavarovalnicam. Vzajemna zavarovalnica njihov zavod že sorazmerno dobro pozna, ker je lansko leto njen uradnik gosp. St. Sušnik tri tedne proučeval bolgarsko zavarovalstvo in našel svoj glavni oslon prav pri tej zavarovalnici. Njegov opis z vsem mogočim tiskanim materijalom, razumljivo, ni mogel dati one osnovo, ki jo lahko da samo oseben ogled. Gosp. dr. Ivanov je z največjim zanimanjem sledil razkazovanju našega domačega zavarovalnega zavoda, podrobno se zanimal za statistične podatke, vso notranjo, kakor tudi zunanjo organizacijo in im|K>nirulo mu je, da v malem slovenskem narodu najde lako močan, tako skrbno voden, pa temeljito fundiran zavarovalni zavod na vzajemni podlagi. Njegovo laskavo priznanje je bilo res lz srca. Prav ta sličnost med obema zavodoma, katerih prvovrstna odlika je solidnost, potom katere je vzniklo iz nič nekaj lako mogočnega jc dr. Ivanova prepričala, da je njegova teza zdrava in je močno podkrepljen nadaljeval pot v Zagreb in Belgrad. Vzajemna zavarovalnica kot naroden, ljudski zavod je že i lak vseskozi slovansko orientirana, saj je prekinila pozavarovalne pogodbe z rieslovanskimi zavarovalnimi koncerni in stopila v pozavarovalne stike s Čehi. Gotovo je, da bo imela polno razumevanja za poslovno zbližanjo tudi z bratskim bolgarskim zavodom, ki ga kot zadruga še prav posebno ceni. Ideja skupne pozavarovalne družbe je za vse odločujoče^ faktorju v našem zavarovalnem gospodarskem življenju premisleka vredna. Nenaraven je bil dogoletni spor, kateri je vkljub potokom krvi izglajen, naravna je bratska zveza, katera pa se mora stopnjevanje izpopolnjevati in prva temeljna stopnja trajnega poslovnega zbližanja naj bo storjena potom zavarovalstva, potom domačih zavarovalnih zadrug. narjev, II. vrsto 5.50 din, 111. vrste 4.50 din. Maribor: klavne krave debele 3.60—4.85 din, plemenske krave 3—3.80 din, krave klobasarice 2.25 do 3.10 din, molzne krave 3—3.50 din, breje krave i do 3.10 din. HLADA ŽIVINA: Maribor: 4—6.50 din. TELIČK: Kranj: 1, vrsle 6.50 din, 11. vrele 6 din, IU. vrele 0.50 din. TELETA: Ljubljana: 7—8 din. Kranj: leleta l. vrste 8 dinarjev, II. vrste 7 din. Maribor: 5—6.7.") din. Vse navedene cene *e razumejo za 1 kg žive teze. KONJI: Ljubljana: 100-3.500 din komad. PRAŠIČI: Ljubljana: prašički za rejo 140—240 din komad. Kranj: prašiči špeharji 9 din, prašiči pršutarji 8 din za 1 kg žive teže. Novo mesto: prašički za rejo 90—110 din komad, prašički pršutarji 7 din za 1 kg žive teže. Maribor: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 100—125 din, 7 do 9 tednov stari 100 do 140 din, 3 do t mesece stari 160—190 din, 5 do 7 mesecev stari 245—350 din, 8 do 10 mesecev stari 380—500 din, 1 leto stari 690- 800 din za komad. Cena za 1 kg žive leze je bila 5—7, za 1 kg mrlvc teže pa U—11 din. MUH E: ^PRENAŠAJO BOLEZNI... FLIT JIH UNIČI J / P L I X Izdala« po znamenitih reeeptlh — uničuje zanesljivo. ZAHTEVAJTE IZRECNO F L I X V PLOMBIRANIH. ORIGINALNIH ROČICAH Spori Tour de France Osma elapa, katere rezullate smo priobčili že v včerajšnji številki, je potekla zelo dramatično. Oba francoska favorita za končno zmago, Areham-batid in Speicher. ki je že v lorek nesrečno padci in se pobil, sta že v 7. etapi odstopila! Tako imajo sedaj samo še Nemci in Italijani zastopnike, ki se z uspehom potegujejo za končno zmago. Pot od Grenobla do Briancona je dirkače hudo zdelala. Nenehoma navzgor in spet navzgor, sami ostri ovinki in nevarni prehodi so vozače izčrpali duševno in telesno. Italijan Barfali, ki je med vsemi najnevarnejši, bi jo bil kuialu izkupil. V veliki 103 34 Ne pozabite na NIVEA! Ona jači Vašo kožo!!! kSol Sanacija naših bank z inozemskim posojilom V krogih, ki imajo inicijativo za 6aniranjc našega denarništva, prevladuje mišljenje, da se brez državne pomoči ne more ničesar napraviti. To je pokazala tudi izkušnja v vseh drugih državah, kjer ie bila izvršena sanacija bank le s pomočjo države, ki je marala deloma tudi prevzeti nase izgube bank. Več držav je osnovalo posebne državne zavode, ki jim je bila izročena naloga, da izvedejo sanacijo bank. Tudi pri nas ne bo mogoče rešiti tega problema na drug način. Kot poroča »Jugoslovanski kurir« »sa naročite strane«, je našel odobravanje predlog, da se osnuje s pomočjo kapitala, ki bi ga dala država, poseben zavod, kateri bi mogel emitirali obveznice z državno garancijo. V bančnih krogih smatrajo, da bi sc mogel za sanacijo bank dobiti v inozemstvu kredit pod ugodnimi pogoji. Sanirati seveda ne bi bilo mogoče in sc tudi ne bi smelo vseh bank, ampak bi bilo treba za sanacijo izbrati tiste, ki so življenja zmožne. Velike banke bi se mogle sanirati le tedaj, če bi te prevzele s svoje strani nase obveznost, da bodo sanirale manjše banke, ki so na njihovem teritoriju. Prevladuje mnenje, da bi za saniranje bank zadostovalo dve milijarde dinarjev, za kateri znesek naj bi se najelo inozemsko posojilo. Prinašamo gornjo vest po x Jugoslovanskem kurirju«. V koliko je vprašanje saniranja naših barik potom inozemskega posojila aktualno, zaenkrat še nc vemo. Banke in kmetski dolgovi Skupne kmetske tcrjit"e, ki so jih binke preneslo na Priviligirano agrarno banko, znašajo po sedanjem računu 1.600 milij. din. Zahteva bank jc, da se te terjatve čimprej mobilizirajo, in sicer naj bi se polovica izplačala takoj in ne šele v štirinajstih letih, kot to predvideva uredba. Glede ostanka 25%, za katere dobijo denarni zavodi obveznice, pa naj sc omogoči, da bi se te obveznico mogle lombardirati pri Poštni hranilnici ali pa drugem državnem denarnem zavodu po 75% od nomi-nale. Če pa bi banke pristale, da izgubijo 25%, pa bi bilo treba omogočiti, da sc te obvcznice takoj izplačajo bankam po 75% od nominale. Na ta način bi banke prišle do 1.200 milij. din, oziroma, če odbijemo še tistih 25% pri lombardu. do 1100 milij. dinarjev. Promet Poštne hran. Belgrad, 10. julija. AA. Promet Poštne hranilnice meseca junija t. 1. Junija je štednja uspešno napredovala. Pristopilo je 5090 novih vlagalcev, tako da nalaga zdaj pri Poštni hranilnici 441.577 oseb, znesek vlog jc pa narastel za 13.429.386.27 dinarjev in je znašal koncem junija 1.144,424,658.07 dinarjev. V čekovnem prometu se je odprlo 65 novih računov, tako da je zdaj pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah vsega skupaj 25.123 čekovnih računov. Promet po teh računih je znašal meseca junija 6.657,796.712.93 din. Od lega se je izvršilo s prenosom brez uporabe gotovine 54.23%. Stanje vlog po čekovnih računih je znašalo l oncem junija 1.649.511.588.10 din. Celotna višina vlog pri Poštni hranilnici picscga 2 in p al milijarde dinarjev. • Dobave. Gradbeno odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 13. julija ponudbe za dobavo 150.000 kg negašenega apna. Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 15. julija ponudbe za dobavo dveh pisalnih sUujev najnovejši' konstrukcije. — Pred dietni oglas je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled. Italijanska gospodarska zastopstva v Jugoslaviji Italijanska velebanka Banca commerciale ita-liana je sklenila, kot poroča Jugoslovanski kurir, da osnuje v Belgradu svojo glavno zastopstvo za Jugoslavijo. Z ozirom na to je opuščena misel, da bi se sedež Hrvatske banke, ki jc kot znano afili-jacija Comit-banke, prenesel iz Zagreba v Belgrad. Za ravnatelja tega belgrajskega zastopstva je imenovan g. dr. Al. Mosca iz Zadra, ki se žc nahaja v Belgradu. Tudi italijanski zavod za pospeševanje turizma »Enit« (Ente nazionale industrie turistiche) je sklenil osnovati v Belgradu svoje zastopstvo. To zastopstvo bo baje osnovano še tekom tekočega meseca. Licitacije. Dne 12. julija se vrši v pisarni referenta inženjerijo dravske divizijske obiasti v Ljubljani licitacija za popravilo vojaškega objekta v Ljubljani. — Dne 13. julija se vrši pri Tehniški komisiji št. 1 na Vrhniki pismena licitacija za dobavo 32.100 kg porlland cementa in dne 14. julija za dobavo opeke in žlebakov. — Vojaštvo bo nabavljalo potrebne količine ovsa, sena in slame, potem komisijskega nakupa direktno od producen-la. Komisije bodo delovale v Ljubljani pri Dravskem intendantskeni skladišču, dalje v Mariboru, Celju. Slov. Bistrici, Ptuju in v Škofji Loki. — Dne 2. avgusta se vrši pri Upravi ijarutane v Kamniku licitacija za nabavo trinitrotoluola. — Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled. »Suzor« v aprilu. Članstvo zavarovancev pri krajevnih organih Suzorja je v aprilu naraslo za 20.431 na 661.562 delavcev in nameščencev. Proli aprilu 1936 je članstvo narastlo za 63.199. Z ozirom na posamezne industrijske panoge je najbolj narastlo število zavarovancev pri gradbah železnic, cest in vodovodov in sicer za 9999. Znatno se je tudi |K»večalo število zavarovancev v tekstilni industriji, kjer jc znašal la porast 7365. Manjša pa jc zaposlitev pri denarnih zavodih in za varovalnih družbah, pri katerih je število članstva padlo za 382. Absolutno je število zavarovancev najbolj poskočilo pri okrožnem uradu v Belgradu (za 12.614) ter v Ljubljani) za 6254) in v Nišu (za 6075). Povprečna zavarovana dnevna mezda je znašala 22.08 din, kar je 0 73 din več kot lansko leto in 0.10 din več kol meseca marca. Borza Denar Dne 10. julija 1937. Ta teden je devizni promet na ljubljanski borzi znašal 8.342, v primeri z 5.733, 9.487, 6.623 in 9.952 milij. Din v prejšnjih tednih. Curih. Belgrad 10, Pariz 16.915, London 21.66, Newyork 436.875, Bruselj 73.54, Milan 23, Amsterdam 240.25, Berlin 175.45, Dunaj 82.40 (182.10), Stockholm 111.65, Oslo 108.80, Kopenhagcn 96.6725, Praga 15.24, Varšava 82.90, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 325. Helsingfors 9.585, Bucnos-Aires 132.25. Živina Cena na živinskih sejmih v Ljubljani, Kranju, Mariboru in Novem mestu so bile sledeče: VOLI: Ljubljana: 1. vrste 5.50—6 din. II. vrste 1.75 do 5.25 din, 111. vrste 1—4.50 din. Kranj: I. vrsle 6.50 din, II. vrste 6 din. III. vrsle 3.50 din. Maribor: dobeli voli 4—4.50 din, poldebeli voli 3.50 do 5 din, vprežnl voli 3.30—4.75 din. It IKI ZA KLANJE: Maribor: 3.50—4.40 din. KRAVE: Ljubljana: krave debele 4—4.50 din, krave klobanarlce 2—3.50 dni. Kranj: krave I. vrele 6 di- brzini je dirkač l!os.-i pred njim padel, Uarlali pa čez njega štiri metre globoko v kamnalo strugo gorskega poloka. Pa se mu ni nič hudega zgodilo. Nemec Baulz, njegov najnevarnejši konkurent, je priliko izrabil in pobegnil s skupino za več minut WUwei- Pa se je Uartali takoj opomogel in s polnočjo rojaka Camussa, Nemca zasledoval. Dohitel |>a ga ni; na cilj v Briancou je prišel 33... Vsevprek padajo denarne kazni iz rajrazlič- nejših vzrokov, ker dirkači preradi vozijo za avtomobili, ker so med sabo odrivajo in skušajo drug drugemu (»kvariti uspeh, ker sprejemajo od mo-lociklislov in avtomobilistov ua |>otu okrepčila itd. Veliko preglavic povzročajo tudi prestave, ki so jih letos prvič dovolili za to dirko. Najl>olj so zoper to novost »printerji, ki na strminah ostanejo zadaj, pa |>oleiii sprednjih več no morejo vjeti. Splošno prisojajo največ izgledov za končnega prvaka Italijana Bartalijo. 10. etapa. Briaufon—Digue. Deseta etapa je prinesla Italijanu Barlaliju šele 16. mesto s 23 minutami zamude. Proti temu najnevarnejšemu tekmecu so sc zdruzili vsi tekmovalci razen Italijanov in mu s taktičnimi potezami onemogočali ugoden placement. kar ni bilo težko, ker še ni čisto prebolel poškodb, ki jih je dobil pri padcu v osmi etapi. Tekmovalci so m«i-inorali prevoziti 2115 ni visoki ( nI di Vars in 2250 metrov visoki Col d' Allos. Belgijci. ki so se spravili nad Italijana Bartalija, so pustili naprej Francoza Lapebie-a, ki je prišel prvi v Digue. t. Lapehie (F.) 220 km v 7.27.13; 2. Vcrvvaeeke (B), 3 minule za njim; 3. (iallicvv (F.); 4. Lovvie (B.). V skupni klasifikaciji vodi Mars (B.) s časom 59.29.32. drugi je Vitimi (I.). pol minute za njim; Hartali je sesti z desetimi min. zamude. Baut/. pa deveti. Od vseh strani S b7 mii leti v polfinalu teniškega prvenstva — to je res redek dogodek. Pred nekaj desetletji je bil Angel ž R i teli i e eden najboljših in najbolj popularnih teniških igralcev na svetu. Pri svojih 07 i h letih pa še ni odnehal in pri prvenstvu grofije Surrav je šele v polliiialu podlegel mladini. Na Poljskem jc končano prvenstvo v lahki atletiki. Najboljši atlet je bil Hoffman, ki je zmagal s 7.14 tn pri skoku v daljavo, s 1.82 m pri skoku v višino in s 14.28 pri troskoku. Po dve zmagi so dosegli še Kuharski, Noji iu (jierutto. Pri mednarodnih tekmah v Tampere-u je nastopilo več znanih finskih in estonskih atletov, med drugimi je Barlund sunil kroglo 15.40 m daleč, v višino pa jc skočil Kothas »samo* 1.02 m. Dober je rezultat Sarkama na 1500 in v 1:58.8. Švedski prvak v peloboju je postal znani me lalcc kopja Atterivall z rezultali: kopje: 66.60 m, skok v daljavo: 6.70 m, disk 40.71 m. 2(!0 m: 22.3. 1500 m: 4:55.4. Pri isti prireditvi jc Erihson tekel 1500 m v 3:58.8. Anderson vrgel disk 47.50 m in Bergli kroglo 14 60 m. Nemški SA oddelki sc pri svojem političnem značaju ukvarjajo tudi z nogometom in bodo v prihodnjih dtieli igrali tekmo z nemškim državnim moštvom. O premoči v plavalnem športu v Evropi bo odločilna tekma med zastopniki Madžarske in Nemčije, ki bo prihodnji teden v Berlinu. Obe moštvi Zanimivi odmevi borbe med Braddochom in Louisom Okrog pe( milijonov dolarjev so Chicagu pri-111*111 samo tujci, ki jili je prireditev privabila v mesto. Prišlo je namreč samo od zunaj če/. 60.000 ljudi, da bi se naslajajo ob pogledu na borbo med belim in črnim boksarjem. Neki gangster je hotel Louisa pred borim zastrupiti, ker je stavil na zmago Braddocka. Louis je ob prihodu v ring bil obkrožen od tuceta policajev. Ko so poklicane vprašali zakaj, so li odgovorili. da jo proslul gangeter stavil 50.000 dolarjev na Braddocka in da je svojemu pcbnčniku poveril, naj Louisa dobrohotno polr>p1ja po .•amer.u in ga kol pravljica iz srednjega vvka. Saj najbrž re-i ni pri leni zbode z zastrupljenim prstanom. Sliši 6C drugega kot amerikanska časnikarska raca. »Denar sem potrebovale, je izjavil poraženi Brnddock Jarku Deinpsey-u, ko ga je la vprašal, zakaj je pristal na borbo z Louisom. ko bi šlo s Schmelingom morda lažje. Braddock je vtaknil v svoj žep okrog dva miljona dinarjev čistega, kar jo za nas ogromno, pa vendar še ne toliko, kot so zaslužili Tunnev, Denipsev ali Schmeling. »Ce hi Khirley Teinple dali štiri tedne časa, hi premagala oba', je neki razočarani ameriški poročevalec napisni v svojem listu. Cisto po ameri-kanskol Mariborski šport Današnji spored: Na stadionu ob Tržaški resli: ob 16: polfiualna tekma za prvenstvo juniorskih moštev Slovenije: SK Amater, TrltovljeiSK Železničar; ob 17.15: izločilna revanžna tekma za vstop v državno ligo: Sašk. Sara je t o :*K Železnica r. Maribor. Sodi g. Brglcz iz Zagreba. bosta nastopili s slavnimi imeni kakor so Fischcr, Csili itd. Glen Morris, ki je lani na olimpijadi v Berlinu zmagal v desetoboju. je v pismu na ameriško lahkoallrlsko zvezo izjavil (medtem jc po^fS pro-fesijonal), da upa, da bo v petih letih zaslužil kakšnih četrt milijona dolarjev. Da je njegova dolžnost, da misli na bodočnost, kajti od |>okalov, medalj in srebrnih žlic sc nc da živeti. Cez deset milijonov dolarjev jc zaslužila Sonja llcic odkar je obrnila amaterstvu hrbet, poročajo norveški listi. Pa je žc doma na Norveškem bila milijonerka. 57 mednarodnih tekem je sodil dosedaj priznani holandski nogometni sodnik no>.li ne kladivo, vrv, kline, In knrabinerje. Prennč nina v koči bo brezplačna, za lintnn si preskrbi vsakdo sam. Oskrbnik bo tudi 7.11 nizko ceno kuhal tečajnikom brano, ki Jo prinesejo s seboj. Prijavo sprejema do II. 1 mija opoldne osebno, pi> pošli ali pa telefonske C.fi Ivi) Sl'l». Aleksandrova eesla l/l Odhod ol> vsakem vremenu bo skupen in sicer II. juli.ia s prvim popol danskim kamni*fclm vlakom (I.I.I5). Prlčetek lečnin Jo v četrtek 10. julija ob 7 zjutraj na Kamniškem sedlu. Naša prosvetna armada taboruje BANKA BARUCH PARIŠ 9* -11, RUE flUBER Prosvetni tabor v Mozirju Mozinsko okrožje fantovskih odsekov prosvetnih društev priredi v zvezi e 30 letnico Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva v Mozirju Prosvetni tabor v nedeljo, dne 18. julija 1937 v Mozirju s sledečim sf>oredom: Dopoldne: 1. Ob pol desetih 6lovesen sprejem gostov pred trgom. 2. Sprevod po trgu s pozdravom okrožnega načelnika. 3. Sveta maša z nagovorom. 4. Prosvetni tabor fantov in mož pred cerkvijo. Pof»oldne: 1. Ob dveh slovesne večernice v cerkvi. 2. Ob treh telovadni nastop. Prosvetni tabor v Žužemberku V prelepem kotičku Dolenjske, v Žužemberku, bo v nedeljo, 25. julija, dekanijski prosvetni tabor 6 6lcdečim sporedom: Na predvečer, 24. julija, bo slavnostna razsvetljava pri fari in koncert godbe. V nedelj« se zberemo ob 9 pred trgom, ob pol 10 bo sprevod skozi trg z godbo, konjeniki, narodnimi nošami itd. Ob 10 bo v farni cerkvi sv. maša z ljudskim petjem in cerkvenim govorom. Po sveti maši bo pred Prosvetnim domom veliko zborovanje — tabor, kjer bosta govorila g. inšpektor Ivan Dolenc in dr. Jože Basa j. Popoldne bodo ob 2 pete litanije v cerkvi. Ob 3 bo na sejmišču javni telovadni nastop fantov, deklet in mladcev. Ob 4 nastopijo v mogočnem zboru skupno in posamič pevski zbori dekanije s posebnim koncertom, nato pa bo na vrtu gostilne Lavrič ljudska veselica s srečolovom, godbo in petjem. Vabimo prav iskreno vse prijatelje naše pro-svete, da se v obilnem številu udeleže našega tabora. Upamo, da se boste odzvali našemu vabilu ne le iz žužemberške dekanije, temveč tudi iz sosednih dekanij in še od drugod, da tako ta dan v mogočnem zboru manifestiramo za katoliška in slovenska načela. Prihitite od blizu in daleč, pridite po možnosti v narodnih nošah, na okrašenih vozovih ali kolesih! Z veseljem vas bomo sprejeli in preskrbljeno bo, da ne boste ne lačni ne žejni, četudi boste prišli v »Suho krajino«. Najugodnejša zveza iz Ljubljane je z avtobusom Ljubljana—Sušak, ki odpelje izpred hotela Miklič ob 6, ali pa z izletniškim vlakom (iz Ljubljane ob 5.25) do Stične, odkoder bo ta dan izjemoma vozil avtobus v žužemberg. Prosvetni tabor za kamniško dekanijo v Mengšu Večkrat v zgodovini so se Slovenci zbirali na taborih, ki so bili nekaki narodni kongresi, kjer so jim voditelji slikali uspehe, ki so jih dc«egli, in nevarnosti, ki jim še pretijo. Dajali so jim načrte in vzpodbude. Letošnje leto je jx> celi Sloveniji veliko prosvetnih taborov. Njih namen je: Da jx»kažemo moč našega gibanja, da dobimo smernice za bodoče delo in da se udeleženci ogrejejo za kulturno prosvetno delo po naših društvih. Za kamniško dekanijo bo tak tabor dne 25. julija v Mengšu, ker prav to društvo letos 6lavi 6vojo 40 letnico ustanovitve. Ne bo to praznik samo za nje, temveč za vso kamniško dekanijo. SPORED TABORA: Sobota 24. julija ob pol 9 zvečer: Koncert domače godbe pred društvenim domom, nato ob 9 v Domu akademija v proslavo 40 letnice ustanovitve. Nedelja, 25. julija. Ob pol 9 zjutraj zbiranje udeležencev v Alalem Mengšu, odtod sprevod pred društveni dom, kjer bo na prostem sv. maša z govorom, med mašo ljudsko petje ob spremljavi mengeške godbe. Po sv. maši tabor, na katerem govorita gg. Fr. Kremžar in Ivo Peršuh. Popoldne ob pol 3 litanije v žuj>ni cerkvi, po litanijah na travniku pred društvenim domom športni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Nato srečolov in prosta zabava. — Red sprevoda: Konjeniki, fantie v krojih, fantje in dekleta, ki imaio enotno obleko, narodne noše in ostali udeleženci. Da bo sprevod čim pestrejši, so vabljeni zlasti člani v narodnih nošah, lahko pridejo tudi skupine na vozovih. Jeeličev pogreb je pokazal, kaj je ta veliki škof ustvaril Judi v prosvetnih organizacijah, naj bodo letošnji tabori tudi zahvalne prireditve temu zasluženemu možu Ce kdaj prej so take prireditve zlasti danes potrebne, ko nas nasprotniki hočejo raztrgati. Pokažimo jim. da 6tno neločljivi. Vtis bo naredila prireditev, če bo res mogočna, zato so vabljena društva v naši dekaniji, pa tudi sosednja društva so dobrodošla, da 6kupno proslavimo praznik katol. prosvete. Prosvetni tabor v Cerknici Prijazna Cerknica, metropola Notranjske, zopet vabi našo mladino. 1. avgusta bo prosvetni tabor, združen h telovadnim nastopom in pevskim koncertom. Marljivi društveni člani in članice se večer za večerom zbirajo v društveni dvorani pri petju in v telovadnici pri telovadbi. Dekanijska prireditev bo to. Prvi javni telovadni nastop po tolikih letih neprostovoljnega počivanja. Mlade moči so se razgibale in prvega avgusta bodo pokazale sad svojega dela. Novih fantovskih krojev res ne bomo mogli veliko pokazati, ker pač ni denarnih sredstev. Bo pa zato tem več narodnih noš. Prosimo, da tudi druga društva mislijo na to. Poleg drugih govornikov je naprošen tudi minister g. dr. Krek, Vsa prosvetna društva prosimo, da upoštevajo našo okrožnico in nanjo čim prej odgovorijo. — Bog živi! Pripravljalni odbor. Posavski prosvetni tabor v Rajhenburgu Videtnsko prosvetno okrožje in Posavsko fantovsko okrožje pripravljata za nedeljo, 8. avgusta v Rajhenburgu »Posavski prosvetni tabor«, ki naj bo veličastna manifestacija katoliške misli in prosvete. To bo v Posavju prvi prosvetni tabor po dolgih letih. Na tem taboru bodo Posavčani zbrani iz celega Posavja jevno in neustrašeno pokazali svoje katoliško, narodno in državno prepričanje. Obenem pa tudi dokazali, da stoje na straži proti raznim sodobnim evangelistom, ki jim ponujajo svoj nauk in da si ne dajo vzeti svoje vere in svojega prepričanja. Zato se bodo zbrali na priljubljeni božji poti ob Lurški Materi Božji, da jo fjoprosijo varstva in blagoslova za nadaljnje deio. Vabimo vse naše može in fante, žene in dekleta, da se pripravljajo za ta naš dan. S številno udeležbo pokažimo neomajno zvestobo do naših svetinj in nase skupne domovine. Dokažimo, da razumemo nov čas in da hočemo delati in graditi v novo boljšo bodočnost. Spored tabora je naslednji: dopoldne jio prihodu vlakov v Rajhenburg ob pol 9. uri sprevod po trgu v baziliko, kjer bo sv. maša ob pol 10. uri z ljudskim petjem. Peli bomo pesmi, ki so se pele na kongresu. Po sv. maši bo na prostoru pred cerkvijo prosvetni tabor, na katerem govorita prof. dr. Hohnjec iz Maribora »Slovenec in vera* in prof. Bitenc iz Celja »Naša katoliška prosveta«.' Popoldne ob pol 4. uri bo na prostoru pri Slomškovem domu športno telovadni nastop. Vsa podrobna navodila bodo sledila. Posavčani pripravljajte se na naš dan 8. avgusti Koroški kmetje kličejo II. Kmetshi tabor v Mežiški dolini V lepem letoviškem kraju Kotljah pod Uršljo goro priredijo Živinorejska in pašniška zadruga, Okrajna kmetska zveza, Okrajni kmetski odbor, Sadjarska podružnica in ostale kmetske organizacije v nedeljo, 18. julija svoj II. Kmetski tabor v Mežiški dolini. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Tabor ima naslednji 6j>ored: Ob 6 zjturaj 6kupna sveta maša. Po 6V. maši pa je občni zbor Živinorejske in pašniške zadruge v dvorani g. Petriča v Kotljah. Ob 9 Razstava plemenske živine in drugi prikazi iz kmetskega življenja. Ob 2 večernice, nato ob jx>l 3 »Koroška kmetska ovsef«, igra, ki jo je 6pisal domačin Kuharjev Anzej. Gostovalo bo Prosvetno društvo iz Prevalj. Igra bo na prostem in 6icer na Štalekarjevem dvorišču Ob 5 po igri je istotam kmetski tabor z domačimi in tujimi govorniki. Po taboru je kmetska tombola z lepimi dobitki in sicer: Prvi dobitek: plemenska krava, drugi: po- polna ceišča za voz. Tretji in četrti: dve črnopa-sa6ti gorenjski plemenski svinji. Peti: Obljuden če-belni prenosni panj. Šesti: vreča pšenične moke. Sedmi: vreča koruze. Osmi: umetna gnojila. Deveti: plemenska ovca. Deseti: manjši plemenski prašiček. Zvečer ob mraku kulturni filmi iz kmetskega življenja, in 6icer na prostem. K filmskim predstavam je vstop prost. Po filmih pa je priprosta kmetska zabava na prostem. V znamenju kmetskega gibanja bodo na predvečer zagoreli kresovi na Uršlji gori in po vseh okoliških hribih. Na tabor pridejo skupine iz vseh krajev Mežiške doline na okrašenih kmetskih vozovih. II. Kmetski tabor v Kotljah bo ena najbolj im-pozantnih prireditev na naši severni meji in pričakujejo že zaradi krajevnih lef>ot ter pestrih domačih šeg velike udeležbe iz vse Slovenije. (Železniška postaja Guštanj na progi Maribor-Prevalje ali Celje-Prevalje). PO SLOVENSKI DOMOVINI Cadež pod Zaplazom Narodna pesem pravi, »na Gorenjskem je flet-no, kjer so vsoče gore«. Pa je na Dolenjskem tudi fletno, kjer so majhni hribčki in krasni razgledi z dolenjskih Brezij iz Zaplaza nad Čatežem. Romarska božja pot, kamor se zatekajo po tolažbo v težkih urah in bolezni iz Kranjske in Štajerske pa še od delj. Izletnikov pa ne manjka iz Ljubljane, Trebnjega, Novega mesta, ki pridejo ob nedeljah uživat sveži goreki zrak in so po cerkvenih pobožnostih izvrstno postreženi z dobro jedjo in pijačo v gostilnah pri Hutonu Urbančiču, Stanko Ravniharju in Antonu Lesjak. Med letošnjimi izletniki 60 bili najprej rokodelci, mojstri in pomočniki pod vodstvom ljubljanskega stolnega kanonika g Alojzija Stroja. Pri sv. maši je pel društveni pevski zbor jx>d vodstvom g. f>evovodja Kristana. Za aranžma izleta so bili udeleženci hvalo dolžni ljubljanskemu občinskemu svetniku Musarju. Dalje je priromal na Čatež frančiškanski pevski zbor iz Novega mesta pod vodstvom gosp. šotekega nadzornika Skebeta, p. Ciprijana in prof. glasbe F. Juoanca, ki je krasno prepeval pri 6V. maši. Pravtako so obiskali to priljubljeno točko učenci ljub. orglareke šole s svojim vodjo msgr. Stankom Premrlom. In še kegljaški klub »Zvezda« z gc«p. vseučiliškim prof. dr. M. Dolencem in odvetnikom gosp- dr. Ant. švigljem se je na Čatežu sijajno počutil. Slov. skladatelj g. Zorko Prelovec je na Čatežu že lepo vrsto lep kot doma, napisal je tukaj mnogo pesmic, balado »Lepa Vida«, pravkar je dokončal zbirko 25 idrijskih pesmi, prirejenih za moški in mešani zfcor, da jih tako otme pozabnosti, za kar mu bodo njegovi rojaki Idrijčani gotovo hvaležni. Čatežu pa manika edino elektrike in vodovoda. Naj se ga banovina čimprej v tem oziru spomni. To iskreno želimo vsi prijatelji tega lepega kraja naše domovine. Marlinščica Nove prijave dijakinj sprejemamo še do 20. julija. Poživljamo vse dijakinje, ki so se že prijavile v pi6ami mestne ženske realne gimnazije (licej) za letovanje v Martinščici, da do 20. julija vplačajo din 700 za oskrbo in din 85 za potne stroške. Sestanek vseh udeleženk bo 28. julija ob 10 v fizikalni dvorani liceja. Na tem sestanku bo ga. profesorica, ki bo skupino spremljala in v koloniji nadzorovala, dala še posebna pojasnila za Opozarjam, da je za prijave še vedno čas in da v licejsko skupino sprejmemo tudi vse dijakinje drugih zavodov, ki bi želele letovati v Martinščici. Za Ljubljano je rezervirano posebno poslopje s 50 posteljami in je torej prostora se vedno dovolj na razpolago. ..... Odpotovale bomo 29. julija ob 20 z brzovla-kom v Zagreb. V Martinščici ostanemo točno štiri tedne. V kolonijo bodo v mesecu avgustu sprejete izključno le dijakinje in dečki do 10. leta. Nadzorstvo vršijo profesorice. Za pouk v plavanju, veslanju, tenisu, sploh v vseh športih so na razpolago posebni učitelji. Dijakinjam so vsa športna igrišča, vse igre in čolni (40 sandolm) vedno na NASLOV ZA BRZOJAVE: JUGOBARUCH PARIŠ 96. TELEFON t OPERA 98-15 IN 98-16 SE PRIPOROČA JUGOSLOVANSKIM OBISKOVALCEM PARIŠKE SVETOVNE RAZSTAVE ZA VSE BANČNE POSLE, KI JIH IZVRŠUJE NAJKULANTNEJE. razpolago. Poleg izvrstne oskrbe (5 krat na dan obilna in dobra hrana) nudi kolonija dva brezplačna izleta (Rab, Crikvenica itd.) Dvakrat tedensko predvajajo na prostornem vrtu ton-film6ke predstave, 06tale večere igra lasten jazz-orkester ali pa radio za ples in zabavo. Novo kopališče na vrtu je zaščiteno z mrežo. Podrobne informacije daje in sprejema prijave vsak dan od 9 do U pisarna Mestne žen. real. gimn. na Bleiwei6ovi cesti. Vodstvo. Plai Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Ptuj in ptujsko okolico, Ormož, Ljutomer, Murska Sobota in Dol. Lendava, bo v četrtek, dne 15. julija v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj — Narodni doni. Radeče pri Zidanem mostu Prostovoljna gasilska četa v Radečah proslavi v nedeljo, 1. avgusta 65 letnico svojega obstoja. Proslava bo združena z župnim zletom župe Krško. Spored proslave je jako pester: zjutraj ob petih budnica, ob osmih služba božja v farni cerkvi, sprejem gostov, govori, ljudska veselica, srečolov, vmes pa bo igrala radeška godba »Savski val«. Prijatelji gasilcev prav vljudno vabljeni! Novo upravo mestnega gospodarskega odseka smo dobili pred kratkim. Ker pa je uprava zelo zadolžena, zato bi bilo morda dobro, če se pridruži občini. Regulacija Sopote napreduje, čeprav le počasi. Zelja vseh je, da bi se delo pospešilo, posebno še zato, ker je hudournik Sopota začel pri izlivu v Savo trgati svet in izpodjedati zemljo tako močno, da bo cesta (pot) za potokom kmalu izginila. Merodajni krogi naj se zganejo in uravnajo tok potoka sedaj, ko bi popravilo le nekaj malega stalo. Smrt je dohitela delavca Ilinčiča, ko je v nedeljo 4. julija kopal pesek, ki ga rabi papirnica bratov Piatnikov za [»večanje svojih prostorov. Pogreb je bil v torek. N. v m. p.! Godbeni dom je postavila radeška godba »Savski val«. V nekaj tednih je s požrtvovalnostjo članov dom dobil streho. Trbovlje »Skrivnosti sv. maše«. Ta Kalderonov misterij, ki v slikah predstavlja in razlaga 6v. mašo bodo za sprejem novomašniku č. g. Kurent Alojziju vpri-zorifi naši igralci v soboto, 17. t. m. zvečer ob osmih v Društvenem domu. Predstava se bo pozneje še ponovila. Vuhred Dne R. julija t I. bo v Vuhredu proslava 60-let-nice gasilske čete. Ob 9 bo na prostem sv. maša, ki jo bo daroval msgr. Ivan Vreže iz Maribora. Proslave se bosta udeležila kot odposlanca g. A. Pogačnik in g. Kramberger iz Maribora in cela dravograjska župa. Pričakujemo pa, da bo tudi ostalo ljudstvo z veliko udeležbo pokazalo svoje razumevanje za to kulturno in požrtvovalno društvo na naši severni državni meji. Popoldan bo gasilska veselica v gostilniških prostorih g. Rudolfa Zgerma. Videm ob Savi Polje in vinogradi so letos lepo pokazali. V torek, 6. t. m., pa je prišlo nad okolico Vidma hudo neurje. Med gostim nalivom se je vsula toča in povzročila občutno škodo posestnikom, ki imajo vinograde na zapadni strani Sremiča. Najbolj je toča prizadejala vinograde. Mlado grozdje je začelo rjaveti. Vinogradniki so bili primorani naslednji dan vinograde ponovno škropiti t modro galico, da vsaj deloma preprečijo kvarne posledice. Znatno škodo je napravila toča tudi po polju v okolici vasi Sremič. Prizadete so bile zlasti pšenice in koruzovi nasadi. Daj Bog; da bi bila ta nesreča zadnja letošnja, saj so vinogradniki že prošlo leto tako občutno škodo trpeli vsled slabe vinske letine. Prosvetni tabor v Rajhenburgu. Na tabor v Celje je odšlo lepo število naših fantov in mož. Domov so se vrnili navdušeni za ideale katoliške G. Pir Alojzij, upokojeni železniški preglednik in njegova žena g. Helena, roj. Finžgar, ki sta pretekli torek, kakor smo že poročali, v trnovski cerkvi v Ljubljani obhajala svojo biserno poroko. prosvete in z dobro voljo za novo delo. Sedaj pa se pripravljajo za »Posavski prosvetni tabor«, ki ga priredita Videmsko prosvetno okrožje in Posavsko fantovsko okrožje v nedeljo, 8. avgusta, v Rajhenburgu. Za tabor vlada znatno zanimanje. Kot prijatelji katoliške prosvete in najbližji sosedje Rajhenburga se bomo tabora v močnem številu udeležili. Zagorje Novo sv. mašo bo daroval danes g. Snoj Jože v farni cerkvi sv. Petra in Pavla v Zagorju. Snoj je iz ugledne krščanske družine, ki je dala z današnjim novomašnikom že drugega sina-duhovnika. Proti pričakovanju pa se je razživelo stavbno gibanje v zagorski dolini. Rudnik je dal na razpolago namreč znatnemu številu delavstva brezobrestna posojila. Na ta način bo v najkrajšem času postavljenih znatno število novih stanovanjskih hiš in hišic. Nabori v zagorski občini bodo v soboto, dne 17. t. m. v kavarni Miiller. Fantje pozor pred pijačo, ker se sicer obetajo sitnosti. Novi izvršilni zakon Dolgo napovedovana uveljavitev zakona o izvršbi in zavarovanju se je sedaj izvršila. Pravosodni minister je izdal na temelju pooblastil v letošnjem finančnem zakonu uredbo, s katero s 1. januarjem 1938. izvršilni postopnik, kakor se zakon skrajšano imenuje, stopa v veljavo, in sicer na vsem ozemlju države, razen v Črni gori. Tam dobi veljavo šele 1. aprila 1938. Zakon je bil razglašen že julija 1930., vendar so iz njega dobili veljavo le nekateri paragrafi, v kolikor so imeli zveze z zakoni o kmetski zaščiti. Kakor 6e vobče naša sodna zakonodaja, zlasti kolikor se tiče civilnega prava, opira na avstrijsko, tako je tudi jugosloven6ki izvršilni postopnik 6koro docela prirejen po avstrijskem izvršilnem redu iz leta 1896., ki je sedaj v veljavi na ozemlju Slovenije in Dalmacije. Izpremenjen je le glede na pridobitve v praksi in pa glede valute. Med tem ko so bili v izvršilnem redu zneski naveden) v kronski veljavi iz leta 1914. in je bilo dosedaj sodniku prepuščeno v prost preudarek, kolik najmanjši znesek bo ostal komu nerubljiv, pa določa izvršilni [Kistopnik gospodarskim razmeram, kakršne 6o vladale leta 1929. in 1930., primerne zneske. Če izvzamemo naznačene spremembe, za našo kraje izvršba ne bo doživela vidnih in opaznih sprememb. Pač pa pomenja uvedba tega zakona, ki je krona in višek vsega sodnega delovanja in ki daje sodstvu res veljavo in pomen, za južno kraje ogromen pravni napredek. Na ozemlju Srbije so dosedaj opravljala izvršbo politična oblastva, t. j. okrajna načelstva. S kakšnim uspehom, ve vsak naš poslovni človek, ki je terjal denar tam doli. Da skoro drugače biti ni moglo, je jasno že odtod, da ima srbski izvršilni zakon, ki je iz leta 1860., le borih 10 paragrafov, kar je na široko odpiralo vrata samovolji odvisnih izvršilnih organov. Uvedba izvršilnega postopnika bo imela za posledico potrebo po novem izvršilnem uradništvu in po izvežbanih izrvšilnih organih. Če takih ne bo, bo izvajanje zakona izredno težko. Ob tej priliki spet stopa na dan vprašanje orožništva, ki jo svoječasno tvorilo glavni kader, iz katerega se jo rekrutiralo sodno-pisarniško uradništvo na splošno, izvršilno pa posebej. Zamisel je bila ta, da naj orožnik opravlja v svoji najboljši življenjski dobi nad vse težko in naporno varnostno službo 10 do 15 let, potem pa na se mu nudi možnost prvenstvenega prestopa v službo. S tem 6ta bili zadeti dve muhi. Na eni strani se je oživljalo orožništvo s svežimi in krepkimi mladimi močmi, na drugi strani pa so prestopali v sodno-pisarniško 6lužbo možje, ki so poznali v precejšnji meri zakone, bili vajeni reda in discipline, imeli potrebno resnost in nastop, obenem bili vajeni in voljni učenja ter še sposobni, opraviti kot petintrideset- oziroma štiridesetletniki potrebne sodno-pisarniške izpite. Zato tudi slovenska sodišča, na katerih je izredno mnogo bivših' orožnikov v pisarniški in izvršilni službi, morejo poslovati s toliko natančnostjo in v splošno zadovoljstvo. Sedaj so v veljavi take zakonite določbe, ki dejansko onemogočajo ta prestop orožništva v sodno-pisarniško, pa tudi v upravno oziroma vobče civilno službo. Glavna težava je pač ta, da 6e zahteva predolga službena doba v orožniStvu. Daljo ta, da ni nepretrganosti v štetju službenih let. S skoro 50 letom ni moči začeti nove službe, ne se več učiti in ne polagati izpite. Tudi prenavljanje orožniškega kadra trpi. Petdesetletnik ne zmoro tistih naporov, ko 20 do 25 let mlajši. Poklicani morajo to vprašanje proučiti in ga rešiti letos, ko se nudi za to koristna prilika na obe strani, na način, kakor je bilo pred 10 do 15 leti: orožništvu je treba po desetih, največ petnajstih letih omogočiti prvenstven prehod v sodno-pisarniško in izvršilno službo. Poizvedovanja Manjša vsota denarja je bila včeraj najdena v mestu. Dobi se pri upravi drž. policije. Mala modra papiga je ušla na Zaloški cesti 15, kjer naj se odda proti primerni nagradi. Ramena papigica je ušla. Prosim najditelja, da jo odda proti nagradi: Pajk Uršula, Gosposvet-ska cesta 10. Dobro, poceni in solidno Vam postrežejo naši inserenti! V malih oglasih velja vsaka beseda Din l'—; ienltovanjski oglasi Din T—. Najmanjši znesek ta mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklam«-ega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« Dobra šivilja ' Išče službo pri Izurjeni šivilji v Ljubljani, Kranju ali Tržiču. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.470. (a) Absolventka trgovske šole Išče službo kot začetnica v boljši hiši. Cenj. ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod »Pridna in vestna« S t. 10942. (a) Pouk Nemščino od začetka do gladke konverzacije - poučujem zelo poceni, hitro in lahko. Se ugodneje v dvoje. Naslov v upravi »Slov.« pud St. 10982. (u) Šivilja Nemščina in francoščina Za ponavljalne izpite pripravlja A. Potočnik, strok. dipl. Jezikov. Večletna praksa. Cena zmerna. Trijave do 15. julija od 2—3. Tržaška c. 1-1. pridna in poštena - Išče službo kjerkoli takoj. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Ljubiteljica otrok« št. 10819. (a.) Šivilja se priporoča 7.a delo po hišah za 20 din dnevno. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10818. (a) Iščem službo majerja Nastopim lahko takoj. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10826. (a) Šivilja i večletno prakso pride šivat na dom za ntzko cono. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11058. Izurjena pletilja vajena vseh v stroko »padajočih del, želi preme-nltt službo. Gre tudi na deželo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10947. m Din dobi tisti, ki ml preskrbi stalno službo v kakšni tovarni ali kje drugje. Sem poročen. Naslov v upravi pod št. 11011. (a Trgovska pomočnica v ovoji stroki popolnoma Izurjena, želi premenitl svoje mesto, želim mesto, kjer bi bilo mnogo posla. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11013. Prodajalka mešane stroke, dobra moč Izurjena tudi v vseh pisarniških poslih, želi premenitl mesto takoj ali pozneje. Ponudbe v upr. »Slov.« pod šifro »Dobra moč« 9t. 10995. (a) Pek. in slaščič. pomočnik mlad, dober kolesar, črd-ne zunanjosti, zmožen kavcije do 5000 din, go vori slovensko, nemško in srbohrvatsko. išče kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ubogljiv« št. 10925. Trgovski sotrudnik dobra moč, star 29 let, vešč specerije, manufak-ture, usnja, železnlne In vešč samostojnega vodstva - išče mesto kot po slovodja, vodjn podružnice, skladiščnik ali kaj sllčnega. Na sigurno mesto vložim kavcijo do 80.000 din. Ponudbo upr. »Slov.« pod »Vestransko uporabljiv« št. 10953. (a) Kemik • prakso v univerzitetnem laboratoriju, v teh nični analizi in desetlet no tovarniško prakso v »rotzvajanju etrov in so lt. vsakovrstne kremo za čevlje, apreture, politure barve, črnila, kleja ln la kov za usnje, pisalnega frnlla In čistila za kovine, tščo službo v destl »acljskem zavodu, tvor-ntcl .kemičnih Izdelkov ali pa v barvilnem od-delenju tekstilne tvorni-ce. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Kemik« št. 11079. (a) Zaslužek 1000 dinarjev ln tudi več lahko easlu Alte • primerno majhnim Investiranjem, mesečno a delom doma. Pošljem ma terljal. prevzamem goto ve Izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite rnam ko. - »Hemipa«. Pančevo Rrač« Jovanovič br. 20. II Vajenci ii Učenca sprejme riabnik. mizarstvo, Litija. (b) čevljarskega vajenca z vso oskrbo sprejme Je-ras, Dobruša 8, p. Vodice Učenko za trgovino čevljev takoj sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10989. (v) Jermenarskega vajenca ln 15 letnega fanta sprejme v službo Zibret, Zidani most. (v) Vajenca sprejmem v trgovino me šanega blaga. Stare Marija, Zg. Šiška 84. (v) Trgovskega vajenca iz mesta ali bližnje oko lice — sprejmem. Naslov v upr. »SI.« pod št. 11018 Vajenca za Specerljo-perutnlno — boljših staršev, sprejme tvrdka Franc Travisan, Stolna ulica 4, Maribor. ilužbodobe Več izurjenih pletilj sprejme za takoj Fr. Kos, Židovska ulica 5. (b) čevljarskega pomočnika takoj sprejmem. Mlkiav-člč, St. Vid nad Ljubljano Spretno pletiljo sprejme takoj Gržlna, Celovška 44. (b) Hlapca za poljska dela sprejmem. Bolka, Stožice št. 3, p. Ježica. (b) Frizerko dobro moč, takoj sprejmem. Stalna služba. Salon »Vena«, Gradišče 4. Sprejmejo se vezilje perfektne, z večletno prakso. — Nlkola Ivkovlč, Novi Sad. *lrz-nt sodi« SI. 1 1089. (k) Jabolka ana in poanti, kupujemo vagonske množine ter iščemo zanesljive naku-povalce iz vseh »rezov Slovenijo. Ponudbe upravi »Slovenca' pud »Vole-ekspurt« št. 11072. (k) Denarne posle: Posredovnnla kreditov -vnoHenle vlog za takojšno gotovino - NaMraCkapitala Poravnate - Upravo nepre-nilcnin — llminr napovedi — Inlormnillc - ureditve, revlille, bilance, in stalno kontrolo knjgovodatva ter vse diuse trgovsko gospo darske poSle lvvefle SVETOVALEC koncesilomrana trgovsko • gospodarska poslovalnica M. Kovačlč v Ljubljani. Cesta 29. oktobra itev. 7 Kupim vložne knjižice Hranilnice in posojilnice (ljudske) v Kranju v znesku 20.000 din. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10841. (d) BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica St. 40 vnovčuje HRANILNE! VLOGE bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute In zlatnike po najvišji dnevni ceni. Posojilo 50.000 din ISče tn nudi brezplačno starostno preskrbo mirna krščanska družina v prometnem kraju na deželi. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10823 Aktivno soudeležbo z večjim kapitalum, Iščem v razvoja zmožnem trg. ali industrijskem podjetju. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Aktivno« št. 10965. Klavir kratek, dobro ohranjen, črn, naprodaj v Ptuju. Informacije daje Pugelj Franc, Struge na Dolenjskem. (g) *n mal dnarln doS muzkel Plošče, gramofone,ra dlo gramofon« radio aparate Itd. prodajamo po ugodnLb cenah tudi nn obroNc Naprodaj so majhno orgle sposobne za majhno kapelico aH samostan. Po-izve sc v Motniku št. 56. Čitajte in širite »Slovenca^ Posojilo na vknjižbo nepremičnin, žlrante, trgovcem na me niče, državnim in mestnim uradnikom na plačo, preskrbimo takoj. Informacije proti nakazilu 10 din v znamkah daje: »Triumph«, Zagreb. Illca St. 31. (d) Ureditev dolgov potom aodnlb In izven sodnih poravnav. Nasveti v konkurznlb ea deva h In vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih Strokovne knjigovodske revizije, sestava tn apro- baclja bilanc. Preskrba Kreditov vsi poall Kmečke eaSfilte. tCdina koncestjonlrana Komercljalna pisarna: Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka ul. 1 Telefon 38-18 Iščem 1-2000 din posojila proti vknjižbi na zemlji sče ob Bohinjskem jezeru pri Sv. Janezu, eventuel no prodam po ugodni ceni. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« št 11062. (d) Tvrdka A. & E. Skaberne LJUBLJANA, Javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hnnilne knjižice Mestne hranilnice, Ljudsko posojilnice. Kompanjona sodelujočega. Išče doblč-kanosna, lahko vodeča tr govina — do 50.000 — za Maribor. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Speci ja I no« St. 11060. (d) iekzsi Motorno kolo dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi »Sloven ca« pod št. 10865. (f) Motorno kolo znamke FN. 350 ccm. brezhibnem stanju - prodam. Mrak. Selonbiugovn St. 7. (f) štirje avtomobili 2 »Forda, tipa 1930, eden osebni, drugI poltovornl-furgoncln, 2 »Fiat« sko raj nova, eden »Topoll-no«, drugi »Balila«-fur goncln — ugodno napro daj. Informacije pri »Sa loma«. Opekarska c, 51 Potrebujem avto na oglje xu prevoz 300 m" drv. Ponudbo na Bučar Anton, Lavrlca 20 trg. Dremelj. (f) Dirkalno motorno kolo novo. 500 ccm. angleško znamke, naprodaj. Na slov v upravi »Slovenca pod št. 11091. (f) Vsakovrstno ilaio kupuje po najvišjih cenah "ERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3 Kupujem za svojo trgovino stalno razne količine suhih gob (Jurčkov), čajno maslo, topljen loj, prekajeno sla-nlno In jajca. - Ponudbe s ceno v upravo »Slov.« pod »Prvovrstno blago« št. 1 1053. (k) Kupim železno jermenico (Rlemensihalbe) ca. deset centimetrov premera. Ponudbe upravi »Sloven-* ca« po<3 »Jermenlca« št. 11088. (k) Staro zlato, ilafo zobovje in srebrne krone kupujem oo naiviiiih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar l.jubliana. Miklošičeva 14 Kupim aluminij, baker, svinec, cink. medenino In ein. — »G r u d n 1 k«, Ljubljana. Dravlje. (k) Dobro čajno maslo kupim do 25 kg tedensko. Rožna dolina. Cesta II. št. 14. (k) Staro železo aluminij, baker, cink, medenino, svinec In druge kovine kupuje stalno po najvišji dnevni ceni Avgust Stražlšar, žeieznina, Ljubljana. Vošnjakova 4. Gozdno prst i z bukovih in borovih gozdov kupim neka.) va-Konov. Vzorce in ponudbe na velevrtnarijo »Janko^-mir« d. d.. Stenjevac, Savska banovina. (k) Obrt Gumbe plise, entel, ažur predtisk In monogram«. hitro lzvrSI Matck & Mt-keS, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) Novost za dame! Izvršujemo trajno ondu-tacljo na najnovejšem ter najlažjem aparatu, kar jih je do danes naredila moderna tehnika! Z« vsako lase uspeh garantiran! Prepričajte se tn boste presenečeni I — Frizerski salon »Rakar«, Prešerno- »B. M. W.« 22.000 km, porab« Sest, litrov — ugodno proda v Pretog. Ljubljana. Tyr-'va ulica 9. dvorišče, na- ševa 1. (fl sproti slaščičarne Košak. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi nase ljubljene soproge, dobre mamice in stare mame, gospe IVANKE GOLTES izrekamo vsem. ki so nam (lajali ob težkem in crenkem slovesu tolažbe, vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji poti. darovalcem prekrasnega cvetja, ter vsem. ki so se je kakorkoli spomnili, iskreno zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni gc- pevcem zn ganljive žalostinke, gospodičnam in gospodom akademikom, ki so se udeležili pogreba kot zastopniki J. K. A. D. >0anice«, Marjet, Savice; in >Akademske zvpzec. Prosvetnemu društvu mesta Kamnik, ter pre-častiti duhovščini za zadnji blagoslov iz hiše globokega žalovanja. Kamnik, dne 11. julija 1937. ŽALUiOČA RODBINA GOLTES Lepa stavbna parcela na Ježlcl naprodaj. Na »lov v upravi »Slovenca pod it. 10911. (p) Prodam hišo b sadnim ln zelenjadnlm vrtom ter njivo na Brdu pri Viču. Naslov v upra vi »Slovenca« pod 10897 Upokojenci pozor! Majhno, zelo lepo pose stvo naprodaj. Naslov upravi »Slovenca« pod »t. 10763. (p) Hišo z vpeljano mizarsko de lavnico, prometna točka prodam. Kolarič, Ptujska 187, Tezno, Maribor, (p) Krasna stavbna parcela naprodaj v Sp. Šiški bli zu .šole. Cena po dogovoru. Poizve se pri Pir-koviOu, Gasilska cesta 11. Gostilna dobro idoča, v industrij skem kraju, tik kolodvo ra. blizu Celja, ugodno naprodaj. Naslov v podružnici -Slovenca« Celje Viničarija kompletna, v Jeruzalemu skupno 6 in pol orala zemlje, vinograda 2 orala - ugodno naprodaj Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 1189. Hiša z dvema sobama, kuhinjo, shrambo, kletjo, klevom, svinjakom, kozolcem ln vrtom, njivo ln gozdom, ugodno naprodaj. - Pod-molnik 30, p. Hrušica pri Ljubljani. (p) Pozor Amerikanci! Enonadstropno hišo: gostilna. trafika, mesarija, hlevi, drvarnice, sadni vrt in njive — prodam. Naslov v upravi »Slov« pod št. 10820. (p) Hiša na Verju št. 15 pri Medvodah, z lepim sadnim vrtom, takoj naprodaj. Poizve se: Zgor. Gameljne št. 30, p. št. Vid nad Ljubljano. (p) Novo hišo tristanovanjsko, enonadstropno, moderno, z vsemi pritiklinami — poceni prodam zaradi pomanjka-.nja denarja. — Jenko, Zg. Šiška, pri novi šoli. Hiša pripravna za obrtnika — naprodaj sredi mesta. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 9915. (p) Ne samo Enonadstropna hiša Mariboru, mesečni donos 2400 din, poceni naprodaj na obroke. Vprašati : Matija Pauko, kro-jaštvo. Sodna 16, Maribor za čličenje gospodinjskih ter Industrijskih predmetov, temveč tudi za umivanje rok, umazanih od katrana, olja ali barv, Je najboljši vselej VENERA čistilni prašek - domač proizvod Za cenjena naročila se priporoča OABREKJA SLAVKO, Zrlnjskega cesta 15, telefon 22-91 Dvostanovanjsko hišo velikim vrtom, vodnja kom, elektriko, 8 ininut od postaje, industrijski kraj, prodam. Colner Ed. Šmarje, Sevnica. (p) Naprodaj trgovska hiša, center, za 500.000 din, lepo posestvo vilo, blizu mesta, za 270.000 din. — Ponudbe upravo »Slovenca« Mariboru pod »Visoka starost« št. 10980. (p) Nova vila tremi dvosobnimi stanovanji. kopalnicami in ostalimi pritiklinami — ugodno naprodaj. Vipavska ul. 10. Kolezija. (p) Enodružinsko hišico suho, čisto, na lepem ln mirnem kraju, z nekoliko hipoteke, ugodno prodam. Ponudbe v upravo »SI pod »Periferija« 10970. Hišo s trgovino kompletno opremo ln vrtom, vse novo, v brezhibnem stanju - ugodno prodam v Stopicah 42 pri Brežicah. Informacije daje Albin Robida istotam. čisto novo hišo enonadstropno, z novo-premljeno trgovino 7X4, pol ure od Maribora, na lepem položaju ln prometni cesti, skupno ali ločeno, prodam. Enosob-no, dvosobno stanovanje in pritikline, sobica, sončna terasa, klet, pralnica, tudenec. Površina zemljišča 1121 m'. Vzamem tudi hranilne knjižice. — B. Ceh, Dobrava-Tezno, Ptujska ccsta 219, pošta Maribor. (p) Posestvo V Brežicah ln okolici so naprodaj hlie. krasni) mavblfča. vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Altemsovega vele posestva Pojasnila pri Inž Mlklau Otmar. Bre žice. (pi Prodam posestvo v bližini Zagorja. Na posestvu se rede lahko štiri glave živine. Hiša je popolnoma nova. gospodarska poslopja pa so v dobrem stanju. Več se izve pri Karlu Koren, posestniku v Podkraju št. 31. Zagorje ob .Savi. (p) Prodam devetstanovanjsko hišo na Vodnikovi cesti za 500.000 din. hipoteka 130.000 din; dvostanovanjsko komfortno vilo z 2000 m'vrta. lepo zasajenega, blizu Vrtače. za 550.000 din, hipoteka 500.000 din; tristanovanjsko vilo pri Sv. Krištofu s centr. kurjavo za 360.000 din, hipoteka 150.000 din; udobno tristanovanjsko vilo pri Sv. Krištofu za 470 000 din, hipoteka 100.000 din; se-demstanovanjsko hišo pri pivovarni Union za 800.000 din, hipoteka 150.000 din; gostilno s tujskimi sobami v izletniškem kraju blizu LJubljane, na Gorenjskem. za. 260.000 din, hipoteka 140.000 din; šti-ristanovanjsko hišo v Rožni dolini za 95.000 din, hipoteka 66.000 din. — Stavbne parcele na Poljanski cesti za strnjen In odprt stavbni sistem, zelo ugodno. Parcelo blizu Vrtače po 250 (lin m*; parcelo pri zvezni progi na Tyrševl cesti 495 m', m' po 55 din; stavbne parcele na Vodnikovi c. v ftlflkl 725 m', po 30 din m'. — Na izbiro mnogo hiš |n vil ter parcel. Cene od 40.000 din naprej. Realltetna pisarna KUNAVER LUDVIK Cesta 29. oktobra štev. 6. leleLun 37-33. od 25 oralov navzgor kupim. V poštev pridejo gozdnati predeli, prepleteni s travniki in grmičevjem. Skozi naj teče dobra voda; lahko je tudi močvirje, toda brez nevarnosti poplav. V bližini mora biti železniška postaja. Oferte z navedbo cene poslati na naslov : E. Mlchler, Beograd X., Miloša Pocerca br. 15. (p) Trgovski lokal s skladiščem, nov (z vodovodom) oddam takoj na Dolenjski c. 48 h Dvoriščno skladišče 50 m' — oddamo. Vprašati pri Jugo-Auto, Tyr-ševa 36. (n) Enodružinsko vilo tik zdravilišča Golnik — oddam v najem. — Jug fotograf, Kranj. (n) /enitbe Vdova brez otrok, z lepim pohištvom, Išče znanja v svr-ho ženltve s starejšim gospodom upokojencem. Ponudbe. upravi »Sloven ca« pod »Hišnica« 10930 Oddam buffet Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prevzem inventarja« št. 10944. (n) Parno pekarno oddam vestnemu strokovnjaku. Ambrožlč, Ljubljana, Celovška 247. (n) Lepi poslovni prostori se oddajo v Wolfovi ul št. 12, dvorišče, pritličje. Pojasnila v trgovini Er javec. (n) Delavnica 4X8.5, na dvorišču, Mest ni trg 9, se takoj poceni odda solidnemu obrtniku za mirno In snažno obrt. Lokal sredini mesta se odda takoj ali pozneje. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 11025. (n) Lokal za mesarijo na prometni cesti, se odda poštenemu najemniku. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Podjeten« št. 11023. Gostilna ob državni cesti, nasproti kolodvora Brežice — so odda takoj v najem. Pojasnila daje Korcnt, Brežice. (n) Gostilno Dobičkanosno! 12% obrestinosna nova stavba na periferiji Maribora. 250.000. 8% obrestinosna masivna hiša, tik glavnega kolodvora, 280 tisoč. Dvostanovanjska komfortna vila. 200.000. Enodružinska hišica v Sloveniji, tik kolodvora, 65.000, plačljivo v mesečnih obrokih po 500 din. Živinorejsko vinogradno posestvo, poldrugo uro iz mesta, 50 oralov, 350.000. Kulturno posestvece, 13 oralov, eno uro iz mesta, 70.000. Prevzema ln oddaja vsakovrstne nepremičnine. Posredovalnica »Triglav«. Maribor, Aleksandrova 12. (p) IŠČEJO: Vinotoč vzamem v najem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod -.Takoj« št. 10992. Gostilno ali vinotoc vzamem v najem. Obširne ponudbe na upravo lista pod .Kjerkoli 10984' Prostor ca. 4X5. suh ln svetel, Iščem v Sp. ali Zg. Slški. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Delavnica 150« št. 10996. (m) Enodružinsko hišo (tri sobe, kuhinja itd.), z vrtom, v Mariboru ali okolici, vzame v najem zakonski par brez otrok. Ponudbe upravi -Slovenca« Maribor pod »Enodružinsko 1194«. ( hišni upravi Dvorža-kova 3, dvorišče. (n) V najem oddam hišo z električno napeljavo, v kateri se nahaja ključavničarska delavnica ln stanovanje, v bližini trga, ob banovlnskl cesti, sredi vasi. kjer nI nobenega mehanika ali ključavničarja daleč naokoli. — Soliden mehanlk-ključav-nlčar bi krasno uspeval. Najemnina nizka. Vprašati : Siloviek, Skale, Velenje. (n) Mladenič z gotovino 30.000 din poroči gospodično do 30 let, s posestvom, obrtjo ali primerno gotovino. Ponudbe s sliko upravi »Slovenca« pod »Dobro srce« št. 10899. (ž) Vdova brez otrok želi poročiti profesorja od 50—60 let. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Hišna ^osestnlca« št. 11056. (ž) IŠČEJO: Dvosobno stanovanje v Celju ali neposredno okoli iščem s 1. avgustom Ponudbe upravi »Slovenca« v Ljubljani pod šifro »Stalno« 11064. (c) Iščem štirisob. stanovanje za tri odrasle v osredju Ljubljane za november — sončno, udobno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »November« št. 10941. (c ODDAJO: Trisobno stanova"' oddam blizu »Urbančka«. Vprašati pri kamnoseku Novaku, Stožice. (č) Komfortna stanovanja štiri-, dvo- ln enosobno oddam s 1. avgustom. — Aleševčeva 29/1. (č) Pozor! Oddam enosobno stanovanje s prtlkllnami s prvim avgustom. Al.ia S Dvosobno stanovanje kabinetom — oddam z avgustom. Mariborska ul. št. 28. (č) Enosobno stanovanje pritiklinami in vrtom, oddam s 1. avgustom. — Vič-Glince, Cesta V. št. 18 Dvosobno stanovanje oddam s 1. avgustom na Gosposvetski c. 10. Informacije daje hišnica. (č) Trisobno stanovanje lepo, čisto, oddam čisti in mirni stranki blizu trnovske cerkve. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10963. (č) Trisobna stanovanja kopalnico, v Dalmatinovi ulici in na Opekarski cesti takoj oddam. — Poizvedbe: Gradbena pisarna. Rimska cesta 2/1. Ugodna prilika! Dve sobi. kabinet, souporaba vrta, v novi vili — oddam za 550 din. Pojasnila : Sp. Šiška. Goriška št. 26. (č) Trisobno stanovanje zelo lepo, s kopalnico ln vsemi pritiklinami ter vrtom oddam s 1. avgustom za Bežigradom. — Tešar, Hranllniška cesta 7. (č) Brezplačno oddam stanovanje z zelenjadnlm vrtom blizu Ljubljane. — Prednost imajo aktivni ali upokojeni železničarji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10817. (č) Dvosobno stanovanje kabinet, kopalnica in pritikline — oddam z avgustom v Podmilščakovl ul. št. 14-1. — Pojasnila pri hišniku na dvorišču, (č) Krasno stanovanje se odda s prvim oktobrom enostanovan.lskl novi vili z vsem modernim komfortom. vsa podkletena. pet sob. veranda, balkon, dve predsobi, kopalnica vsa obložena, vrt, krasnim razgledom — oddaljena pet minut od univerze. Naslov v upravi »SiuVenva« pod X i 075. Dvosobno stanovanje s pritiklinami, oddam. — Podrožnlk, Cesta VII. 31 Enosobno stanovanje s kuhinjo, ln trisobno kopalnico, oddam z avgustom. Lepodvorska 3, od 10—12. ure. (č) ram IŠČEJO: Sobico išče priletna samica v mestu. Naslov: Rimska cesta 23, pritličje. C. Stare, od 2—6. (s) Boljša gospodična išče sobo in dobro hrano pri fini družini, v mestu, oktobrom. - Ponudbe v upr. »SI.« pod »Oktober« št. 10966. (s) ODDAJO: Opremljeno sobo oddam 15. julija. Vrstov-škova 11, Mlrje. (s) Sobico zajtrkom oddam za 150 din moškemu ali ženski. Gerbičeva 25, Trnovo Sobo sončno, prazno ali opremljeno, v sredini mesta — oddam. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 10898. Opremljeno sončno sobo oddam stalnemu solidnemu gospodu ali gospo č-nl. Gruberjevo nabrežje št. 16. (s) Sobo strogo separirano, oddam boljšemu gospodu na Miklošičevi cesti. Naslov v upravi lista pod št. 11016 Lepo prazno sobo oddam solidni osebi. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11066. (s) \umn\ Kobila let stara, za težjo vožnjo, naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 11035 Razno V dosmrtno oskrbo k pošteni hiši vzamem osebo z 20—30.000 djn gotovine. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 11030. (r) Kegljišče novo renovlrano, na razpolago še nekaj večerov — oddani. Gostilna Kle-menčlč, Krekov trg. (r) Naznanjamo vsem cenj. odjemalcem, da smo se preselili iz Igriške ulice na Novi trg 3 — telefon 21-05 — kjer imamo stalno na zalogi raznovrstno perutnino Iz lastnega pitališča, jajca, med - po najnižjih cenah. Kmetijska družba Ljubljana Zares prijetno je britje samo z uporabo RASIBLOC-a Cunje krojaške odrezke, stan papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravco) — kupi vsako množino ARBEITER - MARIBOR Dravska 16 Letoviščarjem se priporoča gostilna pri »Mačku« v Poljanah. (L) Priporoča se letovišče in kopališče Ivo Sorli, Gorenja vas. Poljanska dolina. (L) Gostilna Milan Žužek Rašica pri Vel. Laščah, oddaja 3 sobe za letovl-ščarje. Voda za kopanje, lepi Izleti. (L) Kravo s teletom zajamčeno 12 litrov mleka dnevno, proda Babnik, Zg. Šiška 32. (j) Nemške ovčarje čistokrvne, s prima rodovnikom, 7 tednov stare, proda Fajfar, Trnovska ul. 25. (j) Nemške doge mladiče, čistokrvne, osem tednov stare, proda Albin Vreček, Ljubljana 7, Celovška 34. (j) Opozorilo! Opozarjam, da moja hčerka nI moja dedinja. — I. Jurlčinec, Brezje, p. Zavrče pri Ptuju. (o) Preklic! Podpisani Franko Lovro, tov. del., Javornik št. 44, preklicujem in obžalujem, kar sem žaljivega Izrekel gg. Zenu Maksu. Zupan Vilmi ln Krnlčar Pavli ter Izjavljam, da za svoje žalitve In obdolžltve niem imel vzroka. Zahvaljujem se Imenovanim, da so odstopili od tožbe. — Franko Lovro. (o) 11J ll—JJHm—— il!H IMj Penzion »Keko« na Rabu lastnik Slovenec. Vam nudi največje ugodnosti za oddih. Dnevno 50 Din, kopanje prosto. Izletniki Raba, napravite izlet na Barbat v penzion Keko. Postrežemo z raki (ja-strogi) in pristnim štajerskim in dalmatinskim vinom. (L) Gorsko letovišče Žiri Letoviščarjl! Kdo si ne želi dobrega zraka, višinskega sonca, tople Sore za kopanje ln plavanje, sence smrekovih gozdov, krasnih izprehodov, dobre hrane, lepe in zračne sobe — vse to za nizko ceno 30 din dnevno? Potrudite se, dokler je prostor na razpolago! Avtobusne zveze; odhod z želez, postaje škofja Loka ob 8 dopoldne ln ob 12.30. Iz Ljubljane: postaja (protestantovska cerkev) ob 16 pop. — Iz škofje Loke ob 17 pop. Zahtevajte prospekte! — Tujsko - prometni odsek Žiri, Dravska banovina. GQST!LNA IN PčNSION »PRODNIK« STAHOVICA na čistem planinskem zraku, krasna gorska izprehajallšča, naravno kopališče, avto postajališče ln Izborna kuhinja. Penslon od 30 Din. e^«" 1. Velik lV» prihranek na * fcasu (zadostule prl-prosto mazanle z Kosi . Dlocom a po pol minuti se 2e z lahkoto obrnete. 2. Britje z Rasi blocom le hlgijemčno ln antiseptično in kot tako priporočano od kemikov m stro-kovnlakov. 3. Pri orltlu z Raslblocom nt potrebna naknadna masaža s kolonlsko vodo, galunom ali sličnlm. Dobiva se t vsaki trgovini te stroke. Za potovanje naše kovčke, potovalne ln krasne toaletne torbice, aktovke,; maniklre, listnice lastnih osnutkov, denarnice, brivske potrebščine, rokavice in vso ostalo usnjeno robo dobite samo v strokovni, najcenejši trgovini D. OSTROŽNIK, pasaža-nebotičnlk Skladišče ali delavnica, poprej Pristou, Crkoslikar, se odda v najem na Resljevi cesti. Več pove sam lastnih A. nauptmann. Kupujte pri domačih obrtnikih! Novi naslov: Sv. Petra c. 4. Tel. 25-57 Radio Programi Radio Ljubljana« ~ A edelja, u. julija: 8 Koncert lahke glasbe na dveh klavirjih (gdč. Boženu Kaplja, gdč. Krašovec Silva) — 9 Cas. poročila, spored 9.15 Pisana trata (plošče) — 9.45 Verski govor (p. Valerijau Učak) — 11 Iz otroške sobe (plošče) — 11.30 Otroška ura: Kotičkov striček kramlja — 12 Koncert Radijskega orkestra — 13 Cas, vreme, spored, obvestila — 13.15 Kar imamo, to Vam damo (plošče po željah) — 17 Stanje mlekarstva pri nas in drugod (g. Lojze Obersnc) — 17.30 l.ahka glasba in vesele pesmi. Sodelujejo: Slovenski šramel kvartet (gg. dr. Ivan Karliu: 1. viol. Milan Grošičar: 2. violina, Viktor Dežela: kitara, Vladimir 1'rinčič: harmonika) g. Mirko Premelč: in Fantje na vasi — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.:W Nac. ura: Primož Trubar in njegovo delo za narodno zedinjenje (Božidar Kovačevlč) — 19.50 Zvoki z dežele (plošče) — 20.15 Vomberger Jože: Izlet na kmete, vesela zvočna igra. Igrajo člani rad. igralske družine, vodstvo: Ivan Pen-gov. — 22 Cas. vreme, poročila, spored — 22.15 Iz Kal-manovih operet (Radijski orkester). Ponedeljek, 12. julija: 12 Za vsakega nekaj (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — Ul Cas, spored, obvestila — 13.15 Operetni napevi (plošče) — 14 Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Nacionalne dolžnosti naše mladino (Predrag Karalič, prof.) — 19.50 Zanimivosti — 20 Plošče: Brahnis. Čajkovski — 20.10 V. N. Nemirovič Dan-čenko (g. dr. N. 1'reobraženski) — 20.30 Koncert mešanega zbora Sloge« — 31.15 Harmonike (plošče) —, 21.30 Koncert slovenske glasbe (Radijski orkester) — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Koncert slovansko glasbe (Radijski orkester). Orugi programi t Nedelja, 11. julija: Belgrad: 20 Salonski kvartet 21.20 Operna glasba — Zagreb: 20 Klavir — 20.45 Koncertna ura — Dunaj: 19.35 Dunajska operetna glasba 21 Rim — Trst-Milan: 17.15 Simfonični koncert — 21 Igra 21.45 Komorna glasba — Rim-Bari: Kunigsberg-Hamburg-Lipnko-Koln-Monakovo — 31 Opera u stroja podružnici »Slov.« v Kranju pod »Triglav« St. 10965. (f)) Zahvala Z a premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega dragega soproga in očeta, gospoda Ivana Korparja višjega kontrolorja drž. žel. se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Globoko zahvalo izrekamo gg. zdravnikom in čč. sestram v splošni bolnišnici za požrtvovalni trud in skrbno nego za časa njegove bolezni. Prisrčno se zahvaljujemo za zadnje spremstvo in podarjene vence direktorju žel. direkcije g. dr. Faturju, načelniku g. Hojsu ter vsem stanovskim tovarišem. Lepa hvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 10. julija 1937. Žalujoča soproga in otroka. Zahvala Vsem, ki ste nam na katerikoli način izkazali sočutje iu tolažbo ob izgubi naše dobre mame, gospe Elizabete Zalaznik roj. Čepon naša najiskrenejša zalivala. Posebej še najlepša zahvala g. dr. Fr. Pucu za njegovo skrb v bolezni, č. g. župniku lv. Štruklju za tolažbo v bolezni, č. g. msgr. Koritniku za obrede pri pogrebu, č. g. dr. Čeponu za krasen nagrobni govor in č. g. kaplanu Pipu za spremstvo pri pogrebu, vsemu učiteljstvu s spremstvom ptrok, domačim pevcem za ganljive žalostinke, gasilnemu, društvu za spremstvo, vsem darovalcem lepili vencev iti rož, vsem, ki ste jo pokropili in spremljali na njeni zadnji poti, in vsem, ki ste pismeno izrazili sožalje: Bog plačaj! Naša mama, ki je bila v življenju tako srčno dobra, bo za vse prosila v veCnosii. Polhov g r a d c c, dne 8. julija 1937. Žalujoči: M. (i r a s i f e v n in Fr. Petroveovl,- Agnes Giinther: 35 Dušica - Rožamarija In Rožamarija ponovi: »Jaz moram biti v tem, kar jc mojega očeta.« »Zdaj pa hočemo izdelali načrt, da izveste tudi. kaj so nam stari židje dali!« Zvečer pride dušica k svojemu očelu. da mu želi lahko noč. Knez jo takoj vpraša: »Kako ti jc šlo danes zjutraj?« ^Bila sem zelo neumna in gospod samostanski pridigar jc bil sprva zelo žalosten. Nato seni mu pa povedala nalogo o majhnem Jezusu, katero sem nekdaj vpisala v svoj modri zvezek. Ta zvezek ni z a gospoda učitelja in v njega smem vpisati vse, kar hočem. In to čita vselej Harro. kadar pride in vpraša: „Kaj je novega v modrem zvezku?" Harro je eicer zelo razumen, toda velike napake, katero sem naredila, vendarle ni bil opazil.« »Za'o pa gospod samostanski pridigar! — Kolika sreča. Rožamarija. da sc je našel nekdo, ki je vendarle modrejši od llarra! .Mislil sem. da tvojega dolgega prijatelja nihče ne poseka.« Oče in hčerka sta v knežji sobi. ki se radi tega imenuje poletna 6oba, ker ima zelo lep, s šlukaturo opremljen strop, na katerem se prikazuje poletje kot lep mladenič s snopom klasja in s srpom. kakor je bilo to v osemnajstem stoletju običajno. — Iz poletne sobe je diven pogled v dolino. Imenitno ee vidi vas, reka z majhnim lokom in gozdnato gorovje. — Nad kneževo pisalno mizo visi slika dušice. Rožamarija je žc preccj zraslla in oče jo je že nežneje vzljubil. — »Papa. o nebeški melodiji Harro ničesar ni redel.« Tvoi novi učitelj prekaša torej tvojega sicer ncprekosljivega llarra za ceio točko! No. zdaj vsaj veni. pri čem smo nri tebi! .. Gospodu pridigarju se je posrečilo tebe tako zase pridobiti, da vidiš celo že napake na tvojih starih prijateljih« Oči Rožeuiarije so se orosile: »Ali sem lo res sforila?« »Prosim te malčica, ne bodi tako čustvena! Harro je nedotakljiv in veseli me, da tc ne plaši pouk za birmo! Ždaj mi pa pokaži 6voj modri zvezek!« »Jaz imam (udi rdeč zvezek.«, papa Toda la je samo zame.« »Katerega Harro nc vidi?« »Ako bi holel, bi že snicl čilati v njem. Toda on noče o tem niti slišati in tudi gospa llaidcn-stein ne.« »O rdečem zvezku?« »Nc! O tem, kar sem v njega zapisala.« »In jaz? Mar nočem ludi jaz ničesar o (cm slišati?« Dušica pogleda nekam dvomljivo svojega oče-fa: Morcbiii noš tudi ti Itud!« Knez se snicje: »Prinesi mi svoj rdeči zvezek, katerega niti Harro ne pozna, čc meniš, da sem vreden tvojega zaupanja!« »Papa, prinesem ti g,i. »oda smejati se ne smeš! To mc boli in tudi onim drugim ni prav.« ■■Kaj še! Čutim se zelo počaščenega, da mucih prodreti v tvojo največjo tajno. Položi rdeči zvezek na mojo pisalno mizo. XII. Prijatelji. Kneginjo danes obupno trpinči /ehavica. Cita svoj roman. Vir zabave jc ob zimekih večerih na deželi hitro izčrpan. V mestu bi obiskali nocoj opero ali pa bi šli v cirkus ali bi sami imeli goste. Orad Brauneck jc objela pozimi neznosna senca dolgočasnost! Kar se kneginja hipoma dvigne. Spomnila sc je, da bi '.a roman mogla Čilati tudi v postelji in bi pri tem imenitno zadremala. Tnko bi ta rom.in vsa| dosege! svoj namen. Ako ni gostov, jc tak slai grad neizrekljivo melanholično bivaliAčc ob mračnih jesenskih večerih. Z be?edami: Jutri zjutraj boni jezdila!" odhaja kneginja v spalnioo. Knez obžaluje njen (ako rani odhod ter ji vljudno odpre sobna vrala, rekoč: »2e lako hitro v posteljo?« »Saj veš, kako bo v Berlinu. Moramo se na-spati na zalogo.« Knez počaka pri vratih, dokler ne izgine vitka poslava njegove soproge Potem lastnoročno ugasne vse luči ter gre v letni proti vratom laslne sobe. Imel jc vlit;, kol bi mu bila kneginja pobegnila. »Ta nova šara,« je zagodrnjal. »Človek jc popolnoma odvisen od prodajalca pohištva. Sreča, da morajo vsaj slene pri miru pustiti I« V poletni sobi za/ari svelloDa in knez si nažge svojo cigareto. Tu, na njegovi mizi le/i rdeči zvezek dušice, ovit z zelenim Irakom, za katerim tiči krvavordeč javorov lisi. Knez sc zadovoljno nasmehne: »Skrivnosti Rožeuiarije!« Ljubo mu je, da je on edini, ki je deležen lega odlikovanja. Seveda. Harro je bil odklonil! Toda na lo knez ni več mislil. Pod zelenim trakom še zlat Irak. Tc majhne gospodične! Ta šolski zvezek mora vsebovati nekaj za njo zelo dragocenega! Loti se ga z lahko zaskrbljenostjo. Kaj bo v njeni vse našel? Tole prijateljstvo z dolgim Thorsteincem — trinajst Icl ima že dušica! Moj Bog. žc trinajst! Človek vedno znova pozabi na njeno starost, če zre v U otroški obraz. Mnogim mladim damam se v tej dobi že porajajo čustva! Mar ni on sam kot petnajstletnik trinajstletni go/darjevi hčerki metal čez zid sladkorčke v krasnem ovoju, kalerc jc bil pri pojedini zanjo prihranil? Cc ga nc bo vsebina lega zvezka prisilila, da napravi prijateljstvu z grolom Thorsteinom nenaden konec brez bolečin! Bilo bi mu to sicer zelo nenrijelno. — toda ne preoslajalo bi mu drugo! No. bomo*!e videli... -Prijatelji!« lako se glasi naslov. Skrbno je napisan i snažnimi strmimi črkami in obdan ie z vencem iz nežno in snažno prilepljenih travnih in mahovih Mik. To je prnv nežno fPrfjttefJI.. .* So tajne. Vsi ljudje !cga nc vedo. Nekateri pravijo lakoj: laži! Drugi -e smejejo, tretji /Opct se plašč. V gradu so ljudje, ki stopajo z lahnim in prožnim korakom in ki ne mečejo sencc. Toda človek mora biti že zelo pameten in velik, da lo opazi. Kajti prijatelji so kakor drugi ljudje, samo lepši so in prijaznejši. Navadni ljudje pravijo vselej, da ni6o ničesar videli in da otrok laže. Ali pa noreko: duhovi! Duhovi so pa strašni mrtvi ljudje, ki že dolgo leže trdi iu beli v svojih krstah in ki so zlo storili ter radi lega ne morejo mimo spali, dokler jih ljubi Bog ne zbudi. Oh, kako bi sc morali teh bati! Ako le na te zmislini, me strese! Ne upatn si niti na princesin hodnik, kadar sc zmrači in oči iz slik gledajo. — Prijatelji pa niso taki ljudje! Prijateljev ne vidimo vedno, četudi so Iu, (oda slutimo jih. Tedaj se vse razvedri. Nebo ima lepšo sinjo barvo in sončni žarek, ki obšinc zlat okvir, me lako vzradosti, da tega ne morem opisali. Iti vse ljudi vzljubim hipoma. Tudi z največjimi dolgočasneži imam usmiljenje. Saj ne morejo nič za to, da nimajo oči! Ce bi nc imela pri-j a tel je v. bi bila hudoben in trmast otrok. Ako se vedno komu poreče: .laži' ali ,ti revica', niti zrastejo hudobne misli, koprive in trnje. In morale hi vendarle lilije in vr*nicc in majhne vijolice rasli. — Dva izmed teh, ki stopajo z lahnimi nogami, prav posebno ljubim. To sta: .najlepši* in ,ona". Kadar jc najlepši tu. sc moram vedno smejati. Postanem srečna in bi najrajši plesala. Tedaj pravijo: .Kaj jc malčici? Danes jc razigrana in malce zmešana." Ti pač nc vedo, kako se veselje v srcu smeje. Kadar je ona tu. često plakatu. In tedaj mi ie. kot bi bila ponoči spala in bi se odprla nebeška vrala (er bi prišla od (am sapica naiiie. Najlepši nosi zelenosrebrno suknjo m trakove in verižice in zapone. Ima dolge temne lase, ki »e na koncu kodrajo in nad čelom delijo. Sličen je grškemu Krosu v modri sobi. samo da ima on br-čice. Na verižici ob njegovem vratu visi lesen, barvan ptiček. Ima tudi gosli in neko stvar, ki ima zadi trebušček S vsem teni dela godbo Ko bi jo mogla čuti! Toda ta ee le sliši, kadar hočem zaspati ali pa, (r je na lipi svatba. <>n me je tudi naučil lilijcncg« pUii. Tuui ml nje iitorda kaj naučim. Toda (o je vse pretežko zame, ker sem še premajhna. — Morem li mamo zares ljubiti, jc nikdar užalostili in nič slabega o njej misliti? — zastopnike Avstrijska specialna tovarna išče za svojo novo podružnico res dobre, prodaje zmožne Neverjetno preprosto vodstvo. Vsak kupce, zadovoljni odjemalci. Zaslužek dnevno ve« kot rabite. Pogoji: čedna garderoba in dobro, pošteno ime. Natančnejše podatke na Nikse, (iraz, Kleiststrasse 48. odstrani takoj brez duha in udobno vse nepotrebne Clla2iC6a ^ Depot: COSMOCHEMIA, Zagreb, Smičiklasova 23. Triperesna deteljica Spisal M. Kunčič. — Ilustriral M. Sedej. Koniedercu se je nazadnje zdelo kazni dovolj. »Hektor, nazaj!« je zaklical. Pes je ubogljivo izpustil svojo žrtev in stekel nazaj k gospodarju. Prijazno mahajoč z repom se je vzpenjal po njem ter se mu priliznjeno dobrikal. Konjederec ga je počehljal za ušesi in ga pohvalil: »Bravo! Pošteno si ga zdelal!« Vsak parni hotel brez razlike bodisi v Indnsfrtl!. pri parni ali centralni hurlavl lokomobile, stabilne motorje, razne mladinke avtomobllshe ali aeroplanshe hladllnlKe morete očistiti kotlovca fKesselstem) v obratu brez razkladanja in de-montiranja z ameriškim preparatom »TEPALlN«-om«, s katerim se tudi ovira tvorba kotlovca in usedlin. Popoln uspeh zaiamčen. Preizkusili so ga m ga priporočalo naislovitejši specijalisti in državne oblasti. Prihranek na kurivu do 50%, inštalacija in cevi pa trajajo mnogo dalje. — Vsa pojasnila in prospekte z navodili pošilja generalno zastopstvo tvrdka »HOBBY« A. R.. Beograd, Uzun Mirkova 10. — Teleion 23-013. 8°/( 0 obresti plačamo za Vaš denar in Vam nudimo zemljiškoknjižno, pu-pilarno varno kritje! V poštev pridejo zneski od 250.000 din dalje Spreimemo tudi vloge likvidnih zavodov v polni vrednosti. — Cenjene ponudbe z navedbo višine zneska v upravo »Slovenca« pod •Pupilarna naložba« št. 10856 Dražbeni oklic V zapuščinski zadevi po dne 13. IV. 1937 umrlem Vlaj Mihaelu, trgovcu z modnim in manufakturniin blagom v Ljubljani, Wolfova ulica hšt. 5, se bo na predlog dedičev vsled sklepa okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 8. VIL 1937 I O 415/37 vse v zapuščino spadajoče modno in manu-fakurno blago, kakor tudi trgovska oprava, prodalo na prostovoljni javni dražbi ki se bo vršila v soboto, *ine 17. julija 1937 ob 9 dopoldne v pisarni Ušla k ar j a Ivana, javnega notarja v Ljubljani, Kralja Petra trg hšt. 8. Vsak dražitelj mora pred dražbo položiti kot vadij 10% cenilne vrednosti po 450.257 Din 50 par, ki je obenem vzklicna cena. Kupljeno blago se izroči proti plačilu kupnine. Natančnejša pojasnila se dobe v pisarni podpisanega sodnega komisarja, kjer je na vpogled tudi cenilni zapisnik. Uši a kar Ivan, javni notar kot sodni komisar. Ko je Peter videl, da se neznanec pobira s tal, jo je tudi sam jadrnih korakov ubral nazaj k hiši. »Ves rokav mu je odtrgal!« je zmagoslavno vzkliknil. »Bo vsaj vedel, kdaj je spet lazil okoli moje hiše, zmikavt potepuški!« je zarobantil konjederec. »Že nekajkrat mi je zmanjkala ta ali ona reč pred hišo. Prav gotovo je imel ta potepuh svoje prste vmes.« »Seveda, kdo pa drugi!« je hitro pritrdil Peter in se zvito namuznil. Na vso moč imenitno se mu j je zdelo, da konjederec dolži tatvine neznanega moža, čeprav jih je imel na vesti on... V tem hipu je bil neznanec, ki so ga ljudje od daleč in blizu poznali jkkI imenom »potepuh Marko«, že na nogah. Pogled mu jc zdrsel po obleki, ki je bila vsa razcefrana od pasjih zob. Divje in maščevalno se mu je zabliskalo v očeh. Dvignil je roko z odtrganim rokavom, požugal s pestjo in zagrozil: »Zapomnili 6i boste ta dan! Do smrti si ga boste zapomnili!« Svojo grožnjo je jKidkrepil z robato kletvijo, potem pa se je obrnil in izginil v bližnji hosti. VODJA TOVARNE Veliko inozemsko podjetje, ki gradi v Jugoslaviji tovarne, išče prvovrstnega organizatorja, ki je bil že zaposlen v velikih industrijskih podjetjih. — Po mogočnosti ingeneur ali prvovrsten tehnik. — Ponudbe z obsežnimi referencami in dokumenti na upravo lista pod šifro »999«/10827. Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št. 5 Velika prodaja! Nizke cene! Otroške hlačke od 6—8 Din, telovadne majice od 8—12 Din, otroške nogavice od 2—6 Din, mornarske majice od 12—14 Din, moške nogavice od 3—10 Din, pekovske majice od 12—14 Din pri TRPINU, Maribor. Vetrinjska ul. 15 Šolske sestre: Eggenberg pri Grazu Georglgasse 84 Najboljšo priliko za priučitev nemščine nudi nemški tečaj zgoraj imenovanega zavoda, v katerem se deklice sistematično z besedo in pismom vpeljejo v znanje jezika. Zavod ima tudi enoletni koncesijonirani trgovski tečaj, ki nudi poklicno izobrazbo in dobro pripravo za praktično življenje. Prospekti pri predstojniitvu zavoda Zahvala Izpolniti moram milo dolžnost, da se zahvalim vsem in vsakomur, ki je ob veličastnem pogrebu pokojnega ... . nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča izkazal na katerikoli način čast temu velikemu sinu našega naroda. Predvsem se spoštljivo in udano zahvaljujem visokemu kraljevskemu namestništvu, da je izvolilo odrediti posebnega zastopnika Njegovega Veličanstva kralja in kraljevskega Doma v osebi spoštovanega in uglednega gospoda generala Lazarja Toniča. Zahvaljujem se prevzvišenemu episkopatu Jugoslavije in sosednih škofij, ki so osebno ali po posebnih zastopnikih v bratski ljubezni z molitvijo in cerkvenimi opravili počastili spomin svojega zglednega tovariša. — Zahvaljujem se kraljevski vladi, ki je s tremi svojimi odličnimi člani povdarOa velike zasluge pokojnikove za državo in narod. Istotako se zahvaljujem senatu in narodni skupščini, da sta odposlala svoje zastopnike na pogreb. Zahvaljeni naj bodo vsi zastopniki naših mest, predvsem mesta Ljubljane, ter vseh ustanov, društev in organizacij, katerih posamezne naštevati ne morem. Zahvala velja prav posebno članom Zveze fantovskih odsekov, ki so oskrbeli častno stražo ob mrtvaškem odru pokojnega nadškofa. Zahvaljujem se vsem darovalcem vencev, posebej pa še tistim, ki so namesto cvetja darovali v dobrodelne namene vprav po mišljenju in želji pokojnikovi. Zahvaljujem se posebej odboru za pogreb, ki je z nežno skrbjo, pobožno pieteto in veliko spretnostjo pripravil in vodil pogreb. Končno se zahvaljujem vsem, ki so se pogreba udeležili, ki so v dostojni spoštljivosti v špalirju izrazili čast pokojnemu. Prebivalstvo Ljubljane in slovensko ljudstvo je z udeležbo na pogrebu dalo samo sebi najlepše spričevalo. — Najtoplejša zahvala pa za vse molitve, ki so se opravile in še opravljajo za pokoj duše našega velikega nadškofa Antona Bonaventure. Molimo zanj tudi še nadalje, a priporočajmo se tudi njegovi priprošnji pri Bogu, kateremu je služil vse življenje z junaško zvestobo. V Ljubljani, 9. julija 1937. t Gregorij Rožman škof Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karti Cet tzdaiatell: Ivan Raknvee 'Irestoik: Viktor Cenžiž Jože Jagodici Iz zadnjih dni f nadškofa Jegliča Iz umljivih vzrokov morem šele danes ugoditi želji uredništva in napisati nekaj črtic iz življenja pokojnega nadškofa. Nepričakovana smrt ie pretesla ves narod; tem bolj tiste, ki so z njim iveli in tiste, ki so bili priče njegovih poslednjih življenjskih dni. Dni, polnih življenja,, ki niso dali slutiti njemu niti okolici, da je tako blizu konec. Nekaj črtic. Iz zadnjih štirinajstih dni. Evo vam jih. Znano je, da je pokojni nadškof vsako leto po-romal na Brezje. Ko je bil še aktiven, ga je pot večkrat na leto peljala mimo Marije Pomagaj. Ko je šel v pokoj, je hodil po enkrat na leto. Nikoli ni izostal. Otroško je ljubil Marijo. Z njeno pomočjo je zgradil ogromno stavbo svojega življenjskega dela. Zato ji je bil hvaležen in jo do zadnjega diha častil. Zato ga je tudi poklicala k sebi na svoj god. Torej Brezje. Za letos je v dogovoru s svojimi Nadškof dr. A. B. Jeglič med svojimi sorodniki sorodniki določil 15. junij. Tega dneva se je že ve8 tednov prej prisrčno veselil. Pisal je in zopet pisal in določal. Do vseh podrobnosti, kakor je znal le on. 14. junija popoldne sva ga s tovarišem Merve-eem naložila v Stični, da bi v Ljubljani prenočil in se zjutraj zgodaj odpeljal na Gorenjsko. Ravnatelj čeč mu je dal na razpolago avto, kakor vselej, kadar ga je želel. Tako tudi to pot V Ljubljani ga je čakal obisk. Naneslo je, da se je pred dnevi spomnil, da mu živi še sošolec iz davnih dijaških let. Edini, ki je še živ ostal. Je to vpokojeni general Tomše. Pisal mu je, da ga bo 14. junija popoldne na njegovem domu tam na Kodeljevem obiskal. Kmalu se je general oglasil pri meni in prosil, da bi smel on nadškofa obiskati. Tako se je tudi zgodilo. V nadškofovi običajni sobi v škofiji sta se pogovarjala in kramljala, obuiajoč spomine na dni, ki so za nas že zgodovina. Nenavadno dolgo, ker nadškof, kakor znano, je bil z obiski kratek. Bil sem priča prisrčnega slovesa. Dva 88 letna sošolca 1 dva generala 1 Koga ne bi ganilo? Pri Mariji Pomagaj Zjutraj smo odbrreli. V spremstvu sva bila Vole in jaz. Nadškof je bil čil in dobre volje. Strogo se je držal tega, da dotlej, dokler ni maševal, ni fovoril. Kanonik pa bi bil rad povedal to in ono. inan šaljivec je in je imel pripravljenih nekaj novih. Ko le ni kazalo drugače, mu je dovolil, da sme govoriti. Pa samo do Kranja. Potem da bomo do Brezij molčali. No, prav točno tako ni bilo, ker je bil nadškof sam izredno zgovoren. Bilo ga je samo zdravje. Na Brezjah se je zbrala kaj pisana družba. Sorodniki z družinami in od sile živimi otroki. Seveda ni manjkalo Petra iz Begunj, nadškofovega bratranca. Prišel je tudi ravnatelj Zumer iz Marijinega grada, katerega je nadškof posebej povabil. Med mašo pri Marijinem oltarju so vsi prejeli sv. obhajilo — iz njegovih rok poslednjikrat. Po maši in zajtrku sem vso pisano družbo z nadškofom v sredi fotografiral. Slika je nadškofu zelo ugajala, saj še nikdar ni bilo zbralo skupaj toliko njegovih sorodnikov. Slovo od naših planin Čas je hitel, imeli smo še dolgo pot: v Rateče In Planico pod Jalovec. Z župnikom Lavtižarjem sta bila že od mladih nog prijatelja. Zato je nadškof sklenil, da ga letos obišče. Pisal mu je (ne enkrat!), kako in kaj. Da bi rad videl Marijino kapelico v Planici. In njega, ki sta sedaj najstarejša duhovnika v škofiji. No, šlo je po načrtu. Naložili smo še dekana Faturja in bili pred poldnem v Ratečah. Tu je nadškof doživel po dolgih letih zopet enkrat sprejem, kakor ga je bil vajen doživljati dolga leta, ko je birmoval po deželi. Zbrala se je šolska mladina, cerkvene družbe z zastavami, gasilci, občinski odbor z županom, možje in žene. Tudi govori so bili in šopke planinskih cvetic so mu izročili. Nadškofa je vse močno ganilo. Po obisku v cerkvi je dobri župnik Lavtižar postregel svojim gostom. Prišla sta tudi župnika iz Kranjske gore in z Dovjega. Med obedom se je gostitelj dvignil in napil odličnemu prijatelju. Lavtižar, ki zna v svojih spisih tako ljubko kramljati, je nanizal v besedo mnogo zanimivih misli. Dejal je, da so nadškofa vsi že kot dijaka spoštovali. Kar nekako drugačen je bil kot drugi. Bil je vedno bolj sam in vedno kaj študiral in bral. Bil je vedno od-ličnjak. Vsi da so čutili, da bo iz njega še kaj posebnega. No — je povzel — nismo se zmotili. In tako dalje. Nadškof se je v odgovoru šalil. »Pišeš, veliko pišeš, pa o Mariji pišeš — samo umreti se bojiš, umreti. Veš, bova šla. Kmalu bova šla. Oba bova šla. Ti kerlc ti, pa še slišati noče.« Res, Lavtižar je potožil: »Večkrat mi nadškof pišejo, pa na koncu vedno kaj o smrti. A to tako nerad slišim.« Seveda, saj tudi nadškof ni. Ko sem mu pred leti v Gornjem gradu, ko je bil hudo bolan, bral iz neke knjige, mi je pozneje, ko je ozdravel, dejal: >Ti kerlc ti. pa o smrti mi je bral!« — V Ratečah smo bili 15. junija. Kdo bi bil slutil, kaj se bo zgodilo čez 14 dni... Med kosilom je začelo deževati. Hoteli smo opustiti pot v Planico. Pa nadškof ni odnehal. >Do kapele bomo že prišli, tudi če je dež.« Pa smo šli, oziroma peljali smo se. Kmalu smo bili pri kapelici, ki jo je s tako ljubeznijo sezidal župnik Lavtižar. Škoda, da se niso videle gore, krasni Jalovec. Pa je že smola, da dežuje, kadar imajo škofje opravka s planinskimi kapelami. Tako je bilo na Kredarici, tako v Vratih in lani v Planici. Prav tako za nadškofov obisk. V kapelici smo izmolilt htanije in se odpeijaii nazaj v Rateče. Sklenila pa je družba, da pride v Planico zopet ob lepem vremenu. Cele ne bo več... Po obiskih pri Volčevih sorodnikih in pri županu smo se odpeljali proti Radovljici, da odložimo dekana. V Radovljivi se je nadškof vedno rad ustavljal. Na to mesto ga je vezalo mnogo mladostnih spominov. Meščani pa so svojega bližnjega rojaka iz Begunj tudi vedno kar moč lepo sprejeli. Tako tudi to pot. Zvonovi so potrkavali, orgle so pele, pa tudi cvetja je bilo nič koliko za nadškofa in avto, ki so ga okrasili. Dekan Fatur, ki ima (po ponovni nadškofovi šaljivi izjavi) nemalo zaslug za Jegličevo nadškofovstvo, je gostoljubno sprejel visokega protektorja pod župnijski krov. „Lelos sem pa zadnjikrat..." Šlo je že pod noč, ko smo skozi Naklo in mimo brdskega gradu zavozili na Visoko na kratek obisk v moji rojstni hiši. že več let sem se je to dne 15. junija pri Mariji Pomagaj na Brezjah godilo v nemalo radost mojih dobrih staršev. Vsako leto je bilo v zvezi z Brezjami: »Pa na Visoko tudi, na Visoko tudi !< S svetim spoštovanjem in nedopovedljivim veseljem je bil visoki cerkveni knez sprejet nad desetkrat pod skromni kmečki krov. Vas je letos ta dan praznovala god svojega patrona sv, Vida, zato se je čutila še bolj počaščeno. Prišlo je staro in mlado, da še enkrat , vidi »starega škofa« in prejme v podružnici njegov blagosov. Ob slovesu je padla beseda o zo-petnem svidenju drugo leto. Pa je nadškof dejal: »Veste oče, letos sem pa zadnjikrat, bom šel v grob, v grob bom šel. Pa kaj v Stično pridite! Tudi vi, mati, saj ste kakor dekelca.c Takrat mi je bilo tesno pri srcu, danes vem, da mi je bilo. Čeprav se je nadškof le šalil... Skozi Šenčur in Vodice smo se trudni vrnili v Ljubljano. To je bilo 15. junija. Nadškof je v Ljubljani prenočil in v škofijski kapeli maševal Bilo je 16. junija. To je kapela, v kateri je nadškof prebil dober del svojega življenja. Tu je ure in ure molil in jokal in trepetal in se boril s svojim Bogom v tabernaklju, odtod je spel potolažen in močan in razsvetljen v življenje, ki se je vse použivalo za duše in dragi mu slovenski rod. »Ko večna luč bi znala govorili...« Proti pričakovanju je vzel tisto jutro za mašo črno barvo... Dopoldne se je odpeljal nazaj v Stično. V Grobljah »Hud bo ta mesec zame, hud« je večkrat dejal. Povabljen je bil še v Groblje in v Celje. Ni se bal truda, čeprav je tako rekel. Šli smo torej v Groblje. Bilo je 20. junija. Zgodaj zjutraj sem se peljal ponj v Stično in tam smo se naložili (ta izraz je on vedno rabil) nadškof, opat in jaz. V Ljubljani se je v škofiji nekoliko odpočil, potem smo se v dolgi koloni odpeljali. Slovesno so sprejeli vrli Gorenjci dva nadškofa, ministra, bana. Mašo, ki je sledila, je opravil nadškof, zadnjo pred maso ljudstva. Bil je dosti čil, čeprav v nogah zadnje mesece ni bil več prožen. Treba je bilo paziti na sleherno stopinjo. Po maši je zadnjikrat slovesno blagoslovil slovensko ljudstvo. Z izrednim zanimanjem je sledil govorom. Bil je sicer zadnja leta nekoliko naglušen, a se je o vsem, kar ni dobro razumel, dal točno informirati. Nad vse mu je ugajala disciplinirana množica, ki je tako pazljivo poslušala. Pri kosilu je opazil med gosti Pavla Zavadla-la in Miha Jenkota. Mihu je od daleč požugal. Češ, ali zopet... No, rekel mu je potem: »Dovolim vam, Miha, saj vam dovolim, samo viee bodo _hude, viee.« In Miha se je brez oklevanja poslužil danega »polnomočja« in govoril Jegličev misijonski govor. Zavadlal pa ga je kritično motril ... Na svojem bivšem posestvu Popoldne se je udeležil prvega dejanja igre na prostem »Naša apostola«. Pa že je prišla pošta, da čaka avto za Marijin grad. Hotel je namreč izrabiti to priliko, da se pelje iz Grobelj v Marijin grad, obiskat svojega nekdanjega škofijskega upravitelja in mu osebno voščit za god. Kmalu smo zavili v Črni graben, šofiral je godovnjak sam. Bilo je lepo nedeljsko popoldne. Med živahnimi razgovori nismo vedeli, kdaj smo prevozili dolgo pot. Na cilju smo bili. V vili, v kateri si je ravnatelj Žurner uredil svoje stanovanje z ženo (lani v juniju ju je v Stični poročil nadškof), je nudil gostitelj prenočišče za dve noči. Mala ravnateljeva hčerkica, stara komaj nekaj tednov, je drobila v tiho noč. Seveda jo je nadškof hotel takoj videti, da jo pokriža na čelu. Z ravnateljem so vezale nadškofa tesne vezi. On je bil tisti, ki je dolgih pet let v tihem Gornjem gradu samotnemu upokojencu vzdrževal zvezo s svetom in njega dogajanji. Vsak teden ga je obiskal. On in radio sta mu lajšala samoto. Pa še zdravnik iz Ljubnega, dr. Arh, ki je stalno zasledoval telesno počutje visokega kneza. Oba je imel nadškof zelo rad. Zato je bil nemalo vesel, ko se je že zvečer pojavil na obisku tudi dr. Arh. V prijetnem razgovoru smo posedeli pozno v noč. Drugo jutro, 21. juftija, je ravnatelj godoval. Nadškof je v kapelici sv. Jožefa, ki jo je sam sezidal, maševal pred zbrano družino škofijske uprave. »Pa za vas bom maševal jutri, za vas,« je dejal zvečer ravnatelju, ko sta si voščila lahko noč. Dopoldne je še enkrat pregledal vse obrate uprave. Bilo je čudovito, s kakšnim zanimanjem je vsemu razlaganju in ogledovanju siedil. čeprav je že težko hodil, ni odnehal prej, dokler ni vsega pregledal. Za popoldne je bi! načrt: Luče, Solčava, Ix>-garska dolina in nazaj grede Ljubno. Vse je šlo po redu. Lepo poletno popoldne smo sedeli pri planinskih kočah v Logarski dolini in zrli v veličastne gore: Ojstrico, Brano. Planjavo. Gledal je tudi on, nemo, dolgo. Ce danes mislim nazaj, se mi zdi, kakor da se je poslavljal od lepe slovenske zemlje. Zapisal se je tudi v spominsko planinsko knjigo. Po kratkem obisku pri Rogovilcu smo bili pod večer v Ljubnem v gostoljubni hiši zdravnika dr. Arha, kjer je bil nadškof nenavadno razigran in šaljiv. Naslednje jutro, 22. junija, smo se po maši v kapeli sv. Jožefa odj>eljali v Ljubljano. In sic^r čez Gornji grad. Hotel je nadškof, da še enkrat vidi grad, v katerem je prebil pet let svojega delavnega pokoja. Kako se je od vsega — nevede — poslavljal! Od krajev, ki jih je ljubil, od ljudi, ki jih je poznal. Nič več jih ne bo videl. Slovo od nasledstva V Ljubljani se je sešel z ljubljanskim škofom Rozmanom, ki se je pravkar vrnil iz ribniške de-kanije z birmovanja. Po obedu sta se prisrčno poslovila, ne vedoč, da se vidita poslednjikrat. Mrtvega ga je čez dober teden dni sprejel pod svoj škofijski krov. V Celja In slednjič Celje. Tja je nesel Jeglič vso svojo mladost. Bil je namreč do zadnjega svojega diha mlad, tako neizrečeno duševno mlad, da mu ni primere med nami. V tem zlasti je tako nepozaben. Kdor ga je videl in slišal v Celju, ga ne bo mogel pozabiti nikdar. Slika tega večnega mladca ga bo morala spremljati vse življenje. Zapustil nam je v dediščini svojo mladost. Do drobnega je bilo vse dogovorjeno, preden smo šli. Bilo je 28. junija popoldne. Ob štirih je zabrnel avto pred škofijo. Nadškof se je pripeljal iz Stične in prisedel sem. Zdel si me je nenavadno slovesen, s trdim, svetlim klobukom, ki ga že dolgo ni nosil. Sedel je vzravnan, oči so se mu bliskale. »Upam, da bomo prav zadovoljni in veseli,« mi je pisal v zadnjem pismu, ki sem ga prejel tisto dopoldne. Bili smo veseli že po poti. Saj se pelje Jeglič v Celje med fante, med svoje fante! In tem bo povedal, saj jim ima toliko povedati, molil je, da jim bo mogel dobro povedati in da ga bodo razumeli. Pa čeprav še toliko napora, pa čeprav naj bo potlej od truda smrt. Med hmeljem, samim hmeljem ob bistri Savinji se je vila naša pot. »Glejte, goro Oljko!« mi pravi. On jo je videl, jaz je nisem. Čudil sem se, da tako dobro vidi. »Jaz sem mlad!« je bil odgovor. Tiho smo zavozili v Celje. Mimo Glazije, kjer so fantje tekmovali in se pripravljali na nastop. Nič ni bilo sprejema. Le kakor sonce veseli opat Jurak je prisijal nasproti, 6 sonornim glasom glasno pozdravljajoč. V takem domu je človek takoj doma. Tudi nadškof je bil. Saj sta z opatom stara znanca. Križem po zeleni Štajerski je vozil svoj čas gornjegrajskega samotarja in celo preko Sotle na svoj rojstni dom nas je nekoč izvabil. Pri večerji mu nadškof rahlo namigne, da ve, da ima opat danes rojstni dan in jutri god. Že se dvigne čaša v voščilo in čestitko. »Pro te applica- bo!« Da bo jutri zanj maševal. Solza zaigra opatu v očeh. Kako ne bi! Zvečer akademija v gledališču, za tem pod-oknica. Nadškof gleda, opazuje, posluša. Navdušeno ga pozdravljajo, pravi orkani glasov. On pa počiva z očmi zlasti na »fantičih«. Ti so mu najbolj všeč. Naraščaj! Da, ta! Potem ne bo konra celjskih dni, j>otem bo ta podrastel sedanje mladce, ki bodo postali možje in bo armada vedno večja in silnejša. To ga vžiga, da se ravna in mu žare oči. Joj, to jim bo jutri lepo povedal! Jutro praznika sv. Petra in Pavla je. Nadškof v opatijski cerkvi mašuje. Asistiram mu. Zdi se mi še bolj pomlajen. Saj moli za mladino in jo mlad ob tem. Na trgu se zbirajo vedno večje množice fantov in mož. S težavo se prerijemo do vhoda v mestno hišo. Ko ga podpiram |>o stopnirah, lahno drhti. Na balkonu mu zažare oči. In množica temu žaru sledi. Kdaj so že koga tako pozdravljali, kakor pozdravlja mladina nadškofa Jegliča! »Med vami sem ves vaš!« Ginjen je, prevzema ga, sede. Končana je maša, govori se začno. Nestrpen je. Sedim tik za njim in me venomer sprašuje, kdaj naj gre. Moral je iti čez cesto na nasproti stoječo govorniško tribuno. Množica posluša, odo-bruje, pozdravlja. Slovenske može, ki ji vodijo usodo. Jegliča najbolj. On je najbolj njihov. Slednjič pride vrsta nanj, kot zadnjega. Peljem ga čez trg in vprašam, koliko časa bo govoril. »Pet minut ali pa pol ure, kakor bo, kakor bo!« mi odgovori. Že je na odru. Bežno se ozre v mikrofon, pred katerim še ni nikdar govoril. Sname z glave biret in se ozre po množici. Dolgo ne more začeti. Mu ne puste. Burno ga pozdravljajo. Slednjič vendar. »Živimo v velikih časih ...« Zmeraj je težko govoril in zmeraj ga je bolelo, da ga ljudje ne razumejo. Danes čuti, da ga razumejo. Njegov glas se začuda močno odmeva med zidovi, mikrofon ga nosi med množico. Prekinejo ga. Navdušen je, biret mu pade iz roke. Nič ga ne pobira, proste ima roke in sedaj šele se lahko izraža tudi s svojimi značilnimi gestami. Zopet val navdušenja in še in še, da se stopnjuje tudi njegov glas ob četrti in zadnji točki. »Povsod Boga!« zaori iz njegovih ust in z biretom zamahne, da je lepota ta prizor. Točno četrt ure je govoril. Rekli so: Tako še ni nikoli govoril. Danes vemo, da je bil to njegov labodji spev. Ko smo se vrnili v opatijo, mu je prihitel nasproti minister Korošec, rekoč: »Drugi so brali, vi ste prosto govorili, stara šola je še vedno najboljša.« — »Kajne, kajne« se je zadovoljno smehljal. »Ti reč ti!« Popoldne je bil javen nastop na Glaziji. Nadškofa je predvsem navdušil rajalni pohod in sledeče proste vaje. Nad vse je bil vesel, ko je videl pred seboj toliko telovadcev. Čez 500 jih je bilo. »Naših fantov, naših fantov!« — Pri večerji ni mogel prehvaliti prireditve. Drugo jutro, bilo je 30. junija, je v opatiji maševal. Po maši je zadremal. Čudil se je, ko sem ga preudil. Bil je truden. Zadnjič skozi Ljubljano Ko smo se peljali z avtom po isti poti v Ljubljano. je govoril dolgo o prireditvi. Zares je bil navdušen. Kar oživel je spet Tudi spremstvo je bilo živahno. In nadškof je k živahnosti podžigal. Marsikatero šalo je povedal in se tej in oni od srca nasmejal. Proti Ljubljani pa se je zresnil. Skozi mesto se je peljal skoro molče. Bila je njegova zadnja pot. Kdo ve, kaj je mislil? Pred škofijo sem izstopil. Prisrčno mi je stisnil roko in se zahvaljeval. »V ponedeljek pa na svidenje!« To so bile zadnje besede. Tako rekoč en dan pred smrtjo. V ponedeljek pa smo ga pokopali... Pogreb nadškofa dr. Jegliča: Trije pari vraneev peljejo krsto i lemskimi ostanki pokojnega velikega vladike po Dunajski cesti. Slavje v trnovski fari Velika množica pri podohnici županu dr. Adlešiču in kumici ge. Curhovi Ljubljana, 10. julija Proslava tridesetletnice Trnovskega prosvetnega društva, ki po svojem plodonosnem udejstvo-vanju in neomahljivem zastopanju idealov naše slovenske skupnosti zavzema v dolgi vrsti naših prosvetnih društev eno izmed največjih in najčastnej-ših mest, se je pričela nocoj kar najslovesneje. Vremenske prognoze za ta dan niso bile nič kaj ugodne: nebo je bilo dopoldne čez in čez pokrito z meglenim zastorom in tudi zvečer ni obetalo nič dobrega. Proti poldnevu pa se je čemerno nebo nepričakovano nasmehnilo v vsej svoji vedrini. In tako se je začetek proslave nocoj lahko nemoteno vršil. Komaj se je železniška godba »Sloga« pod vodstvom dirigenta g Svetela utaborila pred trnovsko cerkvijo, napolnjeno z gručami ljudi iz bližnje in daljnje okolice. Želežničarska godba, ki po svoji vigranosti že nekaj časa uživa glas in ki je, če izvzamemo vojaško godbo dravske divizije, najboljša godba v Sloveniji, je že v uvodni koračnici takoj ustvarila najslovesnejše razpoloženje med poslušalci. Okrog 8. se je mogočna reka ljudi zasidrala na Emonski cesti pred hišo stavbenika g. Curka, kjer je pevsko društvo »Ljubljana« pod vodstvom gosp. Wagnerja (g Dolinar je bil odsoten) priredilo botri novega društv prapora ge Zori Curkovi in botru, mestnemu županu g. dr. Juri Adlešiču lepo podoknico Pevci so ubrano zapeli tri pesmi: »V hribih se dela dan«, Divna noč« in »Domovina, mili kraj«. Po slavnostn- podoknici je široka reka udeležencev, ki jih je bilo gotovo nad 3.000, spet krenila nazaj proti Trnovemu, kjer se je na društvenem prostoru pod milim nebom pričela predstava Abramove igre v petih dejanjih •Zlatorog«. O tej zanimivi prireditvi bo poročat »Ponedeljski Slovenec«. Vse Trnovo je v zastavah. Skoro je ni hiše, ki ne bi bila okrašena z državno tribarvnico. Tudi ceste so razsvetljene in nudijo prav lepo sliko. Osebne vesli Belgrad, 10. julija, m. Za višjega svetnika IV-1 v finančnem ministrstvu je napredoval Franjo Šc-tina, za višjega svetnika V. skup. ing. Anton Sol-tan, za višjega svetnika IV-1 v ljubljanskem ravnateljstvu je napredoval Viktor Jurko, v istem ravnateljstvu za višjega svetnika IV-2 Anton Gun-de, za višjega svetnika V. stopnje Aleksander Korenini, za glavnega arhivarja VII. skup. Viktor Kostanjevec, za višjega svetnika IV-1 finančnega ravnateljstva v Splitu ing. Josip Roje, za svetnika IV-2 v Splitu Muha Ljudevit, za višjega svetnika IV-1 v Novem Sadu Zupančič Franc, v IV-2 v Novem Sadu Konrad Škoflek, za finančnega tajnika VI. skup. v Zagrebu Jurij Uršič, pri upravi državnega monopola za monopolskega pristava VII. skup. Adolf Podbregar, za davčnega inšpektorja VI. skup. v Škofji Loki Rudolf 2ehlin, v Višnji gori Rudolf Kum, v Slov Bistrici Dragotin Čepljak, za višjega davčnega kontrolorja VI. skup. Ljubljana-mesto Viktor Koritnik, v Ptuju Ludvik Avsič, za davčnega kontrolorja VII. skup. v Kranju Metod Vilfan, v Prevaljah Stanko Šnabelj, v Dravogradu-Meži za carinskega inšpektorja VI. skup. Ljubomir Pejino-vič. Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani so postavljeni v VIII. skup. naslednji arhivarji: Franc Kovačič, Ivan Kramer. Josip Nabergoj, Franja Hvala, za pomožne arhivarje IX. skup. Slavko Kugov-nik, Vilko Gogala. Ilirija : Triestina 61: 48 Plavatsha zmaga Ljubljane nad Trstom Skoraj brez zamude se je snoči začelo tekmovanje med ljubljansko Ilirijo in Triestino. Italijanski tekmovalci so pozdravili z dvignjeno roko in vzklikom »eia«, kar je občinstvo pozdravilo s ploskanjem. Takoj nato je začel program, ki se je brez zamude razvijal do kraja. 100 m hrbtno gospodje: Po dveh brezuspešnih startih vodita že takoj po startu Schell in Wilfan. Wilfan je pri obratu prvi, a v finishu močno popusti, tako da ga mladi "jchell prehiti in prvi dotakne cilj. Uspeh mladega plavača je vsekakor izvrsten, saj je Wilfan v tej disciplini že dolgo bil nenadkriljiv. t Schell (I) 1.19 osem desetink, 2. Wilfan (I) J.V3 dve desetinki, 3. Brunetti (T), 4. Marchio (T). 100 m prsno dame: Takoj po startu vodi Wernerjcva, ki je prva tudi pri obratu. Finčeva plava butterfly stil. Izvrstna Wernerjeva jo kmalu po obratu prehiti in prva pride na cilj. Ziskova je zaostala daleč za prvo italijansko plavalko. 1. Werner (I) 1.39.6, 2. Fine (I) 1.41.2, 3. Prekop Hilda (T) 1.48.4, 4. Ziska (T) 2.16.4. 400 m gospodje: Pri 100 m vodi še Mihalek, pri 200 m Schi-pizza, pri 300 m še vedno, dočim je drugi Tržačan zaostal. Schipizza je zdržal do konca in zmagal v dokaj slabem času. t. Schipizza (T) 5.24.3, 2. Mihalek (I) 5.34.4, 3. Pestevšek (I) 5.57.7, 4. Ascoli (T) 6.19.0. 100 m prosto dame: Pri 50 m prva obrne Tržačanka Radivo, ki pa kmalu popusti. Grošljeva plava ves čas kak meter za Lokarjevo, le pred koncem se ji v finishu približa, a je ne prehiti več. Radivo je pred ciljem prehitela (irošljevo za dlan. t. Lokar (T) 1.20.2; 2. Radivo (T) 1.21.9; 3. Grošelj (1) 1.22; 4. Kržan (I) 1.28.4. 100 m prosto, gospodje: Fritsch vodi takoj od začetka pred Zilierloin in obdrži vodstvo do cilja. Oba Tržačana v tej točki domačim tekmovalcem res nista nudila nobenega odpora, dasi ni plaval naš rekorder Willan. 1. Fritsch (I) 1.04.4; 2. Ziherl (I) 1.00.1; 3. Battilori (T) 1.10.0; 4. Brunetti (T) 1.19.6. 100 m hrbtno dame: Takoj po startu vodi Bradačeva, ki jo pa kmalu prehiti Skerlova, ki ob obratu vodi. Finceva zadnjih 50 m plava odlično in se placira na tretje mesto, kar je za mlado plavalko velik uspeh. 1. Skerl (T) 1.34.8; 2. Bradač (I) 1.38.3; 3. Fine (I) 1.39.4; 4. Ziska (T) 1.42.8. 200 m hrbtno gospodje: Cerer izvrstno začne in plava v metuljčkovein slilu že prvih 100 m v času 1.17.5. Vodstvo obdrži do konca. — Hribar plava ves čas enakomerno, vendar v finishu ne more nadomestiti malenkostni naskok prvega Tržačana. 1. Cerar (L) 2.57.2; 2. Bcrtotti (T.) 3.05; 3. Hribar (I.) 3.01; 4. Gozzo (T.) (brez časa). Propagandni skoki. Zatem so predvajali propagandne skoke naša odlična skakalca Kordelič in Ziherl, z njima pa Kržau in šega. Ziherl je skakal po vrsti 1 in pol salta nazaj v prigibu, 1 in pol salta naprej in pol vijak (pri nas povsem novo), salto nazaj in pol vijaka. Kordelič pa je skakal vleknjeni Auorliach, 1 in pol salta naprej, nazaj na glavo s pol vijaka in celi vijak. Skoki nišo uspeli kol smo pričakovali. Kriva je temu po izjavi skakalcev samih slaba deska, ki jc vse premalo prožna, da bi mogla nuditi podlago za dovolj elastičen odriv, ki jc za_ pravilno in elegantno izvedbo skoka pač najvažnejši. Po propagandnih skokih je bilo nekaj komičnih skokov, ki so pri občinstvu povzročili mnogo veselega razpoloženja. Štafeta 4X50 prosto dame: Bradačeva istočasno preda kot 1'osegova. Lam-pretova izgubi proti Prekopovi cirka 3 metre. Kr-žanova jc sicer razmak nekoliko zmanjšala, a ne dovoli, da bi Grošljeva mogla uspeli uroii najboljši italijanski plavalki. 1. Triestina (Posega, Prekop II., Radivo, Loka r) 2.25.7; 2. Ilirija (Bradač, Lanipret, Kržan, Grošelj) 2.26.8. Pripominjamo, da je Nada Lampretova nastopila brez treninga, skoraj islolako nepripravljena pa je nastopila tudi Grošljeva. Štafeta 4X200 prosto gospodje: Schell vodi takoj v začetku, pri 100 m za cirka 10 ni, 200 m pa preplava v času 2:31.8 s 15 ni naskoka. Mihalek silno prične in poveča razdaljo na 20 m 6 časom 2:37.0. Vidi se, da gre za državni rekord, ki znaša 9:37.4. Fritsch poveča razdaljo na 45 m s 2:25.4 in Willan zveliko prednostjo 75 m prispe prvi v času za 200 ni 2:31.0 in v štafeti 10:07.7. 1. Ilirija (Schell, Mihalek, Fritsch, Wilfan) 10:07.7, 2. Triestina (Vesel, Schipizza, Battilori, Schei-mer) 11:22.0. Končno stanje točk je 61 proti 48 točkam zu Ilirijo, kar jc relativno boljši rezultat, kot ga je dosegla sušaška Viktorija, če se vzame v obzir; da je tam Triestina v eni točki bila diskvalificirana. Ob četrt na 11 se je začela \vater-polo tekma, kjer sta moštvi nastopili v sledečih postavah: Ilirija: Pribošek, Janinik, Otruba, Wilfan, Fuks, Fritsch, Lenart. Triestina: Fuga, Zellerniayer, Degrassi, Brunetti, Scheimer, Bacchi, Vidali. Ilirija je bila ves čas v premoči in je po Fritsehu in Fuksu že v prvem polčasu dosegla rezultat 2:0. V drugem polčasu je Ilirija imela mnogo prilik, da rezultat poviša, vendar je vse izpustila. Najbolj se je pri tem odlikoval sicer izvrstni Fuks. — Triestina je proti koncu dosegla po Baccbiju krasen gol. Kmalu zatem pa je Fuks dosegel končni rezultat 3:1. Junior Verlič je zmagal na 50 m prosto in 6i pridobil kopalni triko, darilo tvrdke Šport - Kmet. V splošnem je prireditev izvrstno uspela, občinstvo se je je udeležilo v nepričakovano velikeln številu (nad 1000), dasi gostje niso obljubljali toliko, kot n. pr. Hanoveranci. llirijanski plavalci so pokazali, da so treninge dobro izkoristili in upamo, da jim na državnem prvenstvu ne bo ušlo zasluženo mesto, ki ga v naši državi v plavalnem športu za-» služijo. Triestina je takoj po prireditvi odpotovala v Tret, kjer se bo pojutrišnjem srečala v dvoboju s plavalci Splita. Vsekakor je po izjavah italijanskih spremljevalcev iz Ljubljane odnesla mnogo lepše vtise kot s Sušaka, kjer ie doživela razne neprijetnosti. Način, kako je Ljubljana sprejela goste, bo v Italiji gotovo odjeknil preko Trsta in upamo, da bomo kmalu imeli priliko videti v Ljubljani še druge, odlične italijanske plavalce. Kaminih Spominski večer za pokojnim nadškofom dr. Jegličem. Društvo »Kamnik« se hoče oddolžiti spominu velikega slovenskega vladike dr. Jegliča s spominskim večerom, ki ga priredi v Kamniškem domu v ponedeljek, dne 12. julija ob 8 zvečer. Na sporedu so spominski govori iti recitacije. Vljudno vabimo vse zavedne kamniške Slovence, da pridejo počastit spomin nepozabnega nadškofa. Vstopnine ni »nobene. Diru lO.OOO - posmrtne podpore o preieli te dni dediči po rajnem Janezu Obreza., naročniku „Slovenca" v Doberljevem pri Vačah, ki se je dne 28. aprila letos pri padcu v domačem hlevu smrtno ponesrečil. Naročen je bil rajni na „Slovenca" polnih 36 let in ga /e tudi vedno točno plačeval, kar je prišlo sedaj ob težki nesreči v prid njegovim pravnim dedičem. Opozarjamo ob tej priliki ponovno vse cenjene naročnike na točno obnavljanje naročnine, da jim ne ugasne upravičenost na podporo. plačaj! Izjavljam, da ostanem šc nadalje naročnica »Slovenca« ter priporočam vsem onim, ki tega dnevnika še nimajo, da si ga naročijo. Moj pokojni soprog je bil nepretrgano naročnik »Slovenca« 36 let, naročnik »Domoljuba« p'a 42 let. Kakor mi jc znano, jc izšel v »Kmetijskem listu« o priliki smrti mojega soproga neki članek, v katerem je pisec poudarjal, da je bil moj pokojni soprog Obreza pristaš bivše liberalne stranke. Trditev pisca v istem članku pa odločno zanikam in trdim, da je bil moj pokojni soprog vedno pristaš Slovenske ljudske stranke. Bil je tudi 26 let župan bivše občine Kanderšc, ter vselej izvoljen na listi Slovenske ljudske stranke. Ni mi potrebno dokazovati, da je bil vedno zavzet za vse katoliške organizacije, ker to dokazuje dejstvo, da je bil naročnik naših katoliških listov, to jc Slovenca« in »Domoljuba« vsa zgoraj omenjena leta. Pisec članka v »Kmetijskem« listu« pa ne more trditi, da bi bil moj pokojni soprog večletni naročnik kakega katoliški ideji nasprotnega časopisa. Upravi »Slovenca« izrekam v imenu cele moje družine najtoplejšo zahvalo za izplačano mi podporo v znesku 10.000 Din Vače-Doberljevo, dne 25. junija 1937. Angela Obreza. Gospa Angela Obreza jc poslala upravi našega lista to-le javno zahvalo: 1'odpisana Angela Obreza, soproga pokojnega Janeza Obreza, se upravi »Slovenca« najlepše zahvaljujem za izplačano mi smrtno-nezgodno podporo, do katere imajo po pravilniku pravico dediči onih naročnikov »Slovenca«, ki se smrtno ponesrečijo. To podporo v znesku 10.000 Din mi je uprava »Slovenca« v celoti izplačala, za kar ji izrekam iskreni: Bog Ljubljana Komenskega ul.4 Telefon »t. 36J3 Dr. Franc Dcrganc nf-primirij linig.ldlr p. Ordinira: 11.-1. Zadnja pot Karla Pollaka Ljubljana. 10. julija. Na tih, vendar dostojanstven način je danes številno občinstvo spremilo pokojnega industrijalca g. Karla Pollaku na njegovi zadnji poti. Občinstvo se je zbralo ob 4 pop. pred njegovim domom na Tyrševi cesti. Cerkvene obrede so opravili oo. frančiškani. Nato se je razvil veličasten pogrebni sprevod na pokopališče k Sv. Križu. Na čelu sprevoda je šla frančiškanska družina, nato pa so nesli vcnce, med katerimi je bil posebno lep venec ljubljanskega župana dr. Adlešiča, dalje dr. Ilibariča, dva venca kranjskih usnjarskih delavcev. V sprevodu sla dalje sledili zastavi Prosvetne zveze in Katoliškega rokodelskega društva. Odbora obeh društev sta šla polnoštevilno na sprevodom. Za vozom z venci in za mrtvaškim vozom so šli najprej številni sorodniki, nato pa g. ban dr. Natlačen, mestni župan dr. A d 1 e 5 i č in predsednik Prosvetne zveze dr. L u k m a n. Za njimi se je razvrstilo uradništvo in delavstvo Pollako-vih tovarn v Kranju in v Ljubljani, predstavniki številnih krščanskih dobrodelnih društev, katerim jo bil pokojnik velik podpornik, številna duhovščina, zlasti pa zastopniki kapillja, tako kanoniki Sušnik, Šiška, dr. Opeka, dr. Klinar, ljubljanski župniki in drugi. Med ženskim občinstvom so bile zastopnico raznih krščanskih ženskih zvez iu dobrodelnih organizacij. Pokojnega g. Karla Pollaka smo pokopali ob molitvi in ob iskreni želji, naj mu Večni podeli plačilo za njegova dobra dela na tem svetu! Najboljši čistilni prašek za čiščenje kuhinjskih in ostalih predmetov. GOSPO- dlnle. zahtevane naš domaČi proizvod. mw\ Kalderonov „Velihi oder svela" v Kamniku Lani smo imeli priliko gledati pretresljiv Hof-manstalov misterij »Slehernik«. Ta igra je vse gledalce silno prevzela zaradi vzvišene misli in globine ideje. Letos se nam pa bo nudila izredna prilika videti še nekaj lepšega. V Kamniku se bo na samostanskem dvorišču drevi ob 8 odigral veliki slavnostni misterij Don Calderona de la Barca »Velik: oder sveta«. V dobi tolikih plitvih in plehkih iger je prav, da vidimo nekaj globokega, pravo katoliško in evharistično predstavo, veliko izpoved katoliške miselnosti. In to nam naš veliki misterij v resnici podaja. Bog Oče si izbere kot ravnatelj gledališča vloge in igralce ter vsakemu odkaže svojo vlogo. Sara je pa obenem gledalec in kritik. Vsakemu obljubi, da ga bo povabil na večerjo, če bo dobro igral. Tako nastopijo na odru kralj, kmet, krasotica, berač, bogataš in bogatin. Vsem pa pove od Boga nastavljen šepc-talec ob pravem času, kako mora igrati. Nekateri ga poslušajo, nekateri ne, kot je pač tudi q.a resničnemu odru sveta. Dobri igralci so povabljeni na večerjo k Stvarniku, bogataš pa, ki ni dobro igral, je pogubljen. Originalnost igre, nov prostor za igranje, veliki, trodelni oder, okrog 100 oseb sodelujočih in njihova skrbna priprava, vse obeta, da bo ta igra zares veličastna in vredna obilnega obiska. Zato danes vsi k slavnostnemu misteriju: »Veliki oder sveta« v Kamniku. Za poletno vročino bouret, domače platno, volnen »fresko« in tropical, Iisler itd. Vam nudi Drago schwab, USSSSSLt, V zalogi vsakovrstne obleke ali se izdelajo na željo tudi po meri. Vlom v župno cerkev v Kranjski gori Iz Kranjske gore sc uaui poroča: V noči od četrtka na petek, od a do 9. julija, je neki lopov vlomil v župiio cerkev. S ponarejenim ključem je odprl tabernakelj, prenesel monštranco in ciborij s sv. Rešnjim Telesom v župnikovo spovednico in odkril ciborij, ne da bi se sicer dotaknil sv. ho-stij. Pri nionštranci je odlomil en žarek na vrhu. Ko pa jc videl, da ni dosti vrednosti, je vse pustil. Potem sc je spravil ua krstni kamen, ga z velri-hom odprl, vzel ven posodo s svetim oljem, ji odlomil pozlačen križ ter jo obenem s kaugljico z vodo za umivanje rok postavil ua stopnico pred stranski oltar. Nato je vdrl s krampom v grobnico pod kapelo sv. Jožefa, kjer je 7 krst — ua eni je narisana mrtvaška glava, križ in letnica 1782 — odvzel vsem krstam pokrove, potegnil iz ene rožni vcnec, misleč, da je zlatnina. Pustil je v grobnici majho lestev, ki si jo je izposodil izza velikega oltarja, in kramp nad grobnico. Nazadnje je pa so vlomil v oba nabiralnika. V enem ni bilo nič denarja, v drugem morda 30 dinarjev. Odnesel je lo obhajilno pateuo, tako da je vse škode okrog 250 dinarjev. Najbrž jc prišel zvečer v cerkev, preden jo je ccrkovnik zaprl. Sicer je pa bil prej zvečer v cerkvi s cerkovnikom vred ludi župuik, pa nista nič sumljivega zapazila. Došel je iz Ljubljane policijski uraduik Podobnik in odvzel povsod prslo odtiske. Zadnje časo se klati lu okrog več dvomljivih elementov, zlasti iz sosednjih držav. Žandar-lticrija jih strogo zasleduje in preganja. Pa komaj so orožuiki zadnje dni nekoga transportirali čez mejo, jc bil že zopet lu. Jesenice Kino Krekov dom predvaja v nedeljo, dne 11. julija ob 3 popoldne in ob pol 9 zvečer film »Fantom X«. V glnvni vlogi Allan in Robert Montgo-iuery. Dodatek še Fo.\ov zvočnik, zabavni film ni kulturni film »Norveška«. Si. Vid ««»* Unbliano Gasilska četa \ ižniarjc-Brod je vsled smrti nadškofa dr. Jegliča preložila svojo običajno vsakoletno prireditev, združeno z javno tombolo, od 4. t. m. na danes ob 4 popoldne. Vabimo! Pogreba za pokojnim nadškofom dr. Jegličem pretekli ponedeljek smo se Sentvidčanl udeležili v najobilnejšem številu, istotako smo v obilnem Številu prisostvovali slovesni črni sv. maši, ki jo ]e za pokojnega nadškoia preteklo sredo daroval domači g. dekan.