16. številka.
Trst v soboto 20. januvarja 1900.
Tečaj XXV.
..Edinost" izrinia »Miiral nn đan. razuii nedelj 111 pruncui. ob t>. uri r.većer.
Sarini nn iau<ia :
/a celo leto . .......24 kron
za pol leta.........1 -
<Vtrt leta........ ♦»
z.« en mej**'........ 2 kroni
.Nkiudi.iiu j t j lit'rv.iU iiai>re). .Na >u-ro^bc hrer pci)<»fcet»e namen m«* mirHVH ne (>7,irK	_
Po toliakarnaii v Trstu <e prodajejo po--uriiezne številke po (i stotiuk nve.); i/v<-n Tr*ta pa j»o !S stotink i4 nve.)
l elefoti ii v .
edinost
Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko.
*	\ i dlnoHtl je mož!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. '/m ve.v fcratno naročilo * primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale, io mači oglasi it«l. se računajo po pogo Mu
Vsi dopisi naj se poSil jajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejem ijo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in ogi:ise je plačevati loco Trst.
Uredništvo i u tiskarna se nahajali* v ulici Carintia 5tv. 12. 1'pravu.štvo. tu sprejemanje iiiserato* v ulici Molin piccoio Atv. It. uadslr.
I:daiateij iu dgo/orni urednik K" ran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
t
Gavpr delegata dra. Ferjančiča
v plenarni seji avstrijske delegacije «I ne 1.*>. januvarja liKK). (Dalje.)
Notranja in v nanj a politika.
Ali (»omisliti treba, da je važno, da se v notranjem ne dogajajo stvari, ki otežujejo vodstvo v na nje politike, ali jo celo križajo, in - t«'Lr;t -italtšea sem menenja, da tudi minister za v na nje stvari ne bi sntel miraoiti tacih dogodkov, ne da bi jih pošte val. Mi smo sicer vajeni, da strogu ločujemo vnanjo • m1 notranje jmditik<*. Ali meni se ne zdi to povsem utemeljeno :n je to avstrijska specijaliteti!.
Drugod sedita minister za vnanje stvari in minister za notranje pri eni mizi in mi..i->ter za notranje stvari more biti hkratu načelnik ministerstva za vnanje stvari. (Oporekanje <h 1 leve). Gotovo. S tega stališča torej ni |>ovsem utemeljeno ločevanje vnanje od notranje |H>litike.
<)menjam to samo zato, ker bi hotel s par besedami povdarjati razmere v našem Primorju, da se mi ne jH>reče, da se «k 1 dalj uje m od predmeta. Nasprotno; jaz menim, da je eminenten interes urada za vnanje stvari, da vidi in ve, kake razmere so se razvile doli ob Adriji in se tudi nadalje razvijajo. \eiiiski cilji. — Laški irredentizem. — Važnost 4 d rije.
Na Adriji je varovati državni interes, int<*re- skupne države. Avstrija se je mogla odjH.vedati Lombardiji, se je mogla od|»ove-,lati Benetkam, ne da bi bila nehala biti velesila. Brez P r i m o r j a, brez Trsta ni velesila, brez tega teritorija niti n e I»i mogla obstati. To je vzrok, zakaj naj bi vodstvo vnaojih stvari z vso pažnjo obračalo svoj |M>gled razmeram v Primorju. OI> Adriji in v nje zaledju biva pleme, kateremu pripadam jaz, Slovem-i in Hrvatje. < >d severa pritiskajo na nas Nemci, imI juira Italijani, in to pritiskanje je «m! leta 1 *♦'>»>. |M>stalo še huje, od dogodkov leta 1*7U,	zjedinjenja Ita-
lije, »hI zmag Nemčije nad Francijo; in to pritiskanje se je še povečalo — človek ne M verjel tega - |x> trozvezi in |hm! varstvom tn »zveze, in to je senčna stran trozveze za nas.
»Nemčija .hI Belta do Adrije«, ta rek, ki ga čitamo in čujemo o|>etovano, ima globok in usnjen pomen za Avstrijo.
Okrepčanje slovenskega in hrvatskega I plemena, in le okrepčan je teh dveh plemen ob Adriji je v stanu p r e - j prečiti, da ta rek ne postane resnica. Tako okrepčanje bi iz teh plemen napravilo trdnjavo avstrijske države ob Adriji.
Od druge strani steza Italija svojo roko j po teh obmorskih pokrajinah. Sosebno vzad- j njih desetletjih je v Italiji vse na delu, literatura, na zborovanjih. v društvih vsake . vrste; na delu so odlični možje, aristokracija duha, in propoveduje se italijanskemu narodu, da naše avstrijske obmorske pokrajine so j italijanska tla in da se skoro združijo s kraljestvom.
V ilustracijo dovolite mi, da se spomnim le jednega samega slučaja, ki se mi zdi zelo pregnanten v tem pogledu : V letu 1*^8. je bila v Ttirinu razstava; predsednik te razstave, italijanski poslanec Villa, je imel na nekem banketu pozdravni govor in v tem govoru je rekel do besede (čita):
»Moje misli mi »t bega vajo v Trst, ki je kri naše krvi, ki živi naše živijenje, ki pripada nam in katerega bomo v nedaljnji bodočnosti videli združenega z nami«.
Pa tudi tuzemstvu se ne potajujejo veliko 1 M>1 j. Spominjam se slučaja, da je pred letom dnij župan tržaški poslal predsedniku italijanskega parlamenta, Zanardelliju, poročilo o nekem shodu županov : vsebina tega poročila aii pisma ni znana, ali odgovor, ki je došel na to, je postal znan, in sicer po neki interpelaciji v deželnem zboru istrskem. Kakov duh je vel iz tega odgovora, bo razvidno, ako navedem iz istega le jedno mesto, kjer pravi Zanardeili, »da je globok«t ganjen po občudovanja vrednem izgledu trdne uda-nosti Italijanov, Venecije Giulia, svoji domovini«. Iu v istem deželnem zboru istrskem je neki poslanec sprožil vprašanje, kam spada Istra, in ko je en trenotek pavziral, je rekel neki drugi poslanec: »K Italiji«, in takoj je pritrdil tretji: »Naravno!«
Ko vidimo vse te stvari in tudi mnogoštevilne demonstracije, ki se tako pogosto ponavljajo, in ako ne preziramo tudi drugih stvari, kakor n. pr. razglednice, kakoršnja mi je ena tu na razpolago, ki so v prometu, in kjer je Avstrija prikovana na črno rtimeu kol, in kjer prihaja Italija z italijansko zvezdo in z grbom rimskim »Senatus po|tolus<pie Ro-uiantis-, da bi jo rešila; ako (»oštevamo vse
te stvari, najdemo, da je irredentizem v Pri- ■ morju že tako globoko pognal korenike, tla bo težko delo, ako bodo hoteli ta irredentizem popolnoma izkoreniniti. Jaz ne proglašam vlade odgovorne za irredentizem. Irredentizem je plevel in na najbolje obdelani njivi raste tudi plevel ; ali za kar smatram vlado odgovorno, je to, da ničesar ne stori proti irredentizmu, da gleda na irredentizem s prikrižanimi rokami, in da nje organi, mesto da bi pobijali irredentizem, istega skušajo še prikrivati po krivem opisovanju in celo še po suraničenju. Ali se ni predzadnji namestnik v Trstu obremenil z — saj mi odpustite ta izraz — smešnostjo, da je italijanski irredentizem vsporejal z »hrvatskim irredenti-zmom«, ko vendar ve vsaki človek, da mi Slovani stremimo po političnih spremembah le v okvirju te države.	(Pride še.)
Trst, dne 20. januarja 1900.
Slovenski novinci in tržaški magistrat. Kako daleč sega drznost italijanskih mogotcev in idilična prijaznost in popustljivost naše vlade nasproti istim, kaže nam dejstvo, tla tržaški magistrat tudi v vojaških stvareh ne pozna in noče poznati nikake enakopravnosti. V zadnjem »Osservatore Trie-stino« čitamo zopet »avviso« tržaškega magistrata, ki se tiče novincev. (Vsebino istega prinašamo na drugem mestu. Op. ur.) Vsaj v stvareh, ko gre za krvni davek tržaških 'Slovencev, bi po našem menenju bila vlada poklicana, da prisili tržaški magistrat, naj izvaja z zakonom zajamčeno nam enakopravnost. Največi kontingent vojakov v Trstu in okolici je slovenski — Italijani so itak pre-i šibki ali pa preveč zaljubljeni v mater Italijo, kateri se mečejo v naročje, kedar bi trebalo iti služit avstrijskega cesarja: — a v kljub tem notoričnim dejstvom nam ne pri-vošča r.uk. magistrat niti tega, da bi naš narod bil vsaj o vojaških stvareh poučen v svojem jeziku. Mari mislijo gospoda, tla je italijani-zacija že tako napredovala, da vsaki Tržačan in okoličan razume italijanski ? In ako tudi slučajno ume, menijo-li, tla si je s tem sle-kel svoje narodno hitstvo, da je nehal biti to, kar je, in da se je odpovedal svojim pravicam državljana ? ! To nič ne briga oblast, koliko in kaj znam, njih dolžnost je, tla mi dajo kar mi gre. Ta bi bila lepa, tla bi bil kdo še kaznovan z vzkračevanjem pravic za
to, ker je nadarjen, ker je marljiv in ker se je kaj učil, ali več učil, nego so se drugi, ki hočejo sicer vse znati, ne tla bi se kaj učili, ki zahtevajo celo privilegije za to, da nič ne znajo, ker so indolentni ! Hvala Bogu, tako daleč še nismo in še ne bomo kmalu. Naše pravo je torej, da uegledč na jezikovno znanje zahtevamo jednakost našega jezika z drugim deželnim jezikom, in dolžnost magistrata je, da zadosti tej naši pravici. Ako pa noče vršiti te dolžnosti svoje, pa je vladi dolžnost, da ga prisili v to, ti l i pa naj mu odvzame preneseni delokrog. En dokaz več, kako nujno potrebno je okrajno glavarstvo za tržaško okolico. (In za mesto tržaško. Ured.)	Vojak.
Politični pregled.
1'KST, -20. januvarja 1S00
K položaju. Kakor je bilo pričakovati, se je-sprememba v ministerstvu po prihodu cesarjevem izvršila z vso točnostjo. Izvršivše maloobsežno, zato pa tem odijo/uejo nalogo, je ministerstvo \Vittekovo milostno odpuščeno in novi ministri so že položili prisego v roke cesarjeve. Za danes se vzdržujemo vseh nadaljnjih opazk in se sklicujemo na tozadevne brzojavke v tem listu.
Izjave dra. Kramara v delegacijah. Razbrzdani od sreče in po državnikih avstrijskih — državnikih, ki se niso nikdar mogli povspeti tako visoko, da bi spoznali nalogo in potrebe te države — so bili Nemci od nekdaj nezmerni v svojih preienzijah. Uverjeni, da jim gre prvenstvo v državi, v domišljevauju, da so om nekaki hiper-ljudje, bitja nenavadne mere, so zahtevali vedno, naj jim bo v državi odmerjen poseben odličen prostor, s katerega bodo mogli — kakor vsi naduti ljudje — gledati (»d gori doli na druge državljane, ne mene se za to, da ti poslednji morajo vršiti dolžnosti in nositi bremena kakor oni, ne mene se tudi zato, da nenemški državljani — tudi če so morda kje malce zaostali vsled neugodnih jim dogodkov v zgodovini — niso nič manje inteligentni, nič manje sposobni za tekmovanje na polju človeške kulture ; povsem preziraje dejstvo, da moderna in pravna država absolutno ne sme delati razlik med državljani; in slednjič preziraje, da razvrščenje ljudi v manje in več vredne bije v obraz liberalnim načelom, člo-
P O I > h I S T K Iv	13
Samostanska slika,
— Povest. — Spiral Janko Kotlar.
Mlada ciganka je bila nenavadno krasna v svoji zeleni na črno spreminjajoči se obleki. Poslušalcev število je naraščalo od trenutka
do trenutka.
Nenavadni prizor je privabil tudi duhovščino iz dvorane in sredi med njo se je
bližal pater Salez.
Med poslušalci je vladala smrtna tišina, a glej citre so nenadoma zdrknile ciganki na tla, da so se razletele na sto koscev in ona ~e je zgrudila starejši v naročje.
Salez je bil v trenutku spoznal ciganko, — svojo nekdanjo Kazimiro. Njegove oči so se vjele z njenim pogledom in deva je vsled
srčne I k. lest i pala v nezavest.
Nadprijor je z bistrim očesom pre.notnl ciganko in takoj je slutil vse. Tudi izmed ljudstva je marsikdo sjH.znal v cgank. kle-veviko komteso in nekateri so hotel, cel6 vedeti, da je le-ta pmlednja podobna Manj. v altarju.
Vse je lagalo, le Salez je nepremično in smrtno bled stal naslonjen na deblo e,-presino. On sam je čutil vse gorje, ali jezik
mu je odpovedal svojo službo. Videl je, kako so mu najdražje bitje odpeljali z dvora in on ni bil zmožen, tla bi bil zaklical ime, ki mu je zvenelo nekdaj toli milo in nežno.
Gostje so se začeli poslavljati in razhajati. Gospod nadprijor pa je ukazal sneti z oltarja novo sliko : zakaj? tega ni povedal nikomur.
Po okolici pa so se začele trošiti razne govorice, katere so znali nekateri prav lepo opletati in zanimivo pripovedovati.
Da je pa na teh pravljicah vendar nekaj resnice, to jim je potrjevala okolnost, tla nove slike ni bilo več v oltarji, izginila je bila kar čez noč*c
XI.
Zdaj rakev bom stesal temno. Položil nadejo bom v njo, K njej kmalu še mene deuite" Pa v erno zemljo zakopljite!
S i m. Gregorčič"
»Tretjo noč po tem dogodku«, pripovedovala mi je Jera navdušeno, »tretjo noč je bila cerkev v Pletrijah žar no razsvetljena.
Na vzvišenih sedežih so sedeli častiti očetje ter sodili patra Saleza.
Zatoženec je stal pred zborom, drže v roki dragoceno sliko. Bled in prepaden mu je bil obraz, ali srce mu je mirno lu'lo v prevaranih prsih.
Odgovarjal je kratko pa jasno na vsa vprašanja. Pripovedoval jim je svoje bitje in žitje in nekaj src si je pridobil.
Ko so častiti očetje završili posvetovanje, objavil: so mu sodbo: Njegov umotrov naj se uniči, ker je nezaslišano, da bi imela Marija podobo kake zemljanke.
Za kazen pa mora Salez bivati zunaj samostana na obzidju, kjer se naj pokori, dokler ga milost nadprijorjeva ne vzame spo-korjenega zopet med družbo.
Salez ni prigovarjal obsodbi, ampak poljubil roke vsem sodnikom ter odšel v novo bivališče svoje: v južni stolp — nekdanjo turško ječo.
Za strežaja je izbral Ivico, ki mu je srčno rad stregel, da bi tako vsaj deloma zadostil za svoj pregrešek.
Malo dnij kasneje se je tudi v Klevevžu dokaj spremenilo.
Grofica je poprodala vs9 ter se preselila v Velesovo, kjer je le malo časa živela kakor redovnica.
Kazimira je tudi zamenila posvetno obleko z redovniškim krilom : Bila je izredno pobožna, da so jo volili celo za prednico, katere časti pa ni hotela sprejeti. Češ, ona ni vredna, tla bi opravljala tako imenitno in častno službo. V visoki starosti se je preselila k Salez.i, ki jo je čakal v večnosti, kajti
on ni mogel preboleti duševnega gorja, ki ga
je zadelo znova in nepričakovano. Salez je
v drugem letu svoje kazni umrl, ves v.lan v voljo božjo.
Prsna bolezen se ga je lotila in smrt je pokosila umetnika v mladostni dobi. Njegovo sliko je samostanski zdravnik otel pogubi. Skrbno jo je hranil ter jo, predno je umrl, izročil mojemu stricu Evzebiju, s povestjo vred, ki se je vršila s to čudežno sliko.
Vse thugo sem Vam že pravila. Ker vidim, da se zanimate, zapustim jo Vam. Sliko, s katero sem preživela toliko dnij, »la reči smem, srečnih dnij, morem le Vam izročiti.«
Ginjen sem jo zahvalil za povest ter se poslovil.
Čuk je skovikal na podrtem obzidju in žabe so regljale v zopernih akordih. Vse to ' pa me ni motilo, da ne bi premišljeval kar sem slišal od prijazne starke.
Naj se mi oprosti, da povesti nisem ponovil z ono spretno besedo, kakor mi jo je pravila Turkova Jera ; naj se to prišteje okolnosti, da primanjkuje originalov iu dobrih pripovedovalcev.
Tebe pa, ženica siva, zahvaljujem, da 'si ohranila povest ter jo rešila svojim potomcem !
!	(Zvršetek.)
vekoljubju in gravera u naziranju o dosto-janstveiMMti in l»ožjem izvoru človeka !!
V tej megalomaniji so pisali tudi svoj l»i n kostni program: tej liolstni domišljavosti odgovaijajo tudi* blazne zahteve tega ^n^ranu, zahteve, ki dekretujejo, naj se vsi uenemški narodi resignirano mlaju v j»ol<»-ž«*nje državljanov druge, ali morda celo tretje vrste.
Iti oni	z absolutno gotovostjo raču-
nali, da j»ride tako, sosebno [ta. se, ko se jim ')<• j »osrečilo, da so s pomočjo visokih, in na visokih mestih vplivnih birokratskih in vojaških krofov kal* hitali «m! zmage do zmage. Nemška olmrukcija je /mahala: padel je Ba-deni. padel je Thun, prišel je Clarv, padle ~o jezikovne naredite, cela vrsta važnjih imenovanj se je izvršila kakor so diktirali Le-miseh, l>ol>eniigg in vsa več ali manj lepa družba itd. itd. Prišli so slednjič dogodki, po katerih >o hoteli sklepati, da se pričenja doba, ko bosta vsa oblast in ves aparat imela jeden jedini namen, namen namreč: da se |*otlači k tlom narod <"eški in žnjim avstrijsko slovanstvo ! ! Vse jim je šlo, kakor so le želeli, vsfteh se jim je vrstil za vspehom. In vendar so se varali: vsj»ehi s.» l"*i le vnanji, navidezni, efemerni! To pa zato, ker se jim U lavna in neizogibna premisa, na katero so orli vse račune, ni uresničila. Oni so računali, da |h» tolikih udarcih, po tolikem ža-Ijeujti, se Cehi in dragi Slovani zgrudijo in *»bnetnorejo v malodiišju.
Prišlo je drugače: prišlo je baš nasprotno; tekt fino in zlobno zasnovanih intrig in spletk je bil tak. kakoršnjega niso pričakovali, -»-tekt, ki je njih megalomanijo zadel notri v živo, da kar l»esne. Njih besnenje je tako »liirno, da je kar na sram<»to njihovi «voran-h-nchtende deutsehe Kultur*.
Prosimo, kdor hoče imeti le nekoliko l»ojma. kako grozno je razočaranje v nemškem ta I »oru v tem pogledu, naj vzame v roke Neue Freie Presse* od minole srede. Kar v škafih zliva to glasilo nemške hij»erkulture j<*z<> na češkega delegata Kramahi. V ilustracijo naj navedemo le, da ga primerja — prosimo, r ■ - ipsissima verba dunajskega lista — s p s <» m, ki laja!!!
In kje je vzrok, da se je Neue Freie Prer-~< -pravila baš na dra. Kramara ! No, ia, prav v tem, da so <'ehi letos nastopili tudi v delegaeiji	kar se še ni zgodilo nik-
dar! — torej pred velikim svetovnim forumom, na način, ki priča, da je avstrijsko Slovan--tvo vzra-lo \/. tesnih otn»ških čevljev, da se zaveda svoje pomembnosti, in da je zadobilo toliko možatosti, da je jelo eelo odkrito govoriti tudi do g<»s|»e države :n nje krmila rje v ! lega niso pričakovali gosjnjda. Oni so hoteli videti v delegaeijah obtožence, a hkratu so i »ni vzrasli — strogi sodniki. To jim križa bink< -tne račune, to jih dela l>esne, da njih intrige, da njih taktika kovarstva ni imela pričakovanega efekta.
Ziasti pa jim j** v želodci jasen, temeljit, v dokazilih neoporečen iu — v tem pa je njega glavna važnost — na vse strani odkrit govor Kramara, l ake I»esede ne morejo ostati brez učinka ni pred veli k« »javnostjo ni na visokem mestu. Preresne so bile te besede. Kil je to me men to. katerega ne more prezirati oni, ki nosi odgovornost za usodo te države. I >r. Kramar j<- neusmiljeno razkrival vse sla -l»osti in grehe nase notranje in vnanje politike. A ne le to. ampak kazal je tudi na usodne i*bledice, ki ImmIo neizogibne po taki jh»litiki. Le zadnje odstavke iz lega govora hočemo navesti, pa l>odo čitatelji takoj umeli, zakaj * Neue Freie Presse^> tako besni.
Dr. Kramar je zaključil: Avstrija je v notranjem zgradjena na dveh narodih, in vsled tega ta država le životari, ko veselje do ustvarjanja p vzdiga ves drugi svet. Tu se l>oje izkoriščati to. kar sestavlja moč države: sile ohranjene v narodih države. Tu vlada ne-odpu-tna slabotnosr. kjer l>i trebalo svojih eiljev -v«*ste -i jw»litike: in zopet neuraljiv ra-dikalizera, kjer bi bila blagost in tolažen je na svojem mestu. To je signatura naše politike. Z v e - t i, z a žrtve pripravljeni narodi so kaznovani in so v nevarnosti za vso njih zvesto h o i n p o -ž r t v o v a 1 n o s t: za to pa se na drugi strani olidarjajo očitni u|»orniki proti državi in nj** ob-tojniui j»ogojem.
Tu so m<H*ni in nespravljivi in ne poznajo dobri »bot nos t i do onih, ki so hoteli iti do skrajno-ti, tla bi omogočili mir. Imamo grenko čutstvo, in to je najhu je za državo, d a v d r ž a vi ni v e č mesta z a z a k o n i t o s t. To preseda že, da bi vedno igrali ulogo Ka-sandre, roka upada trudno, ki se je toliko
: časa stezala za mir, ne da bi se jej bili hoteli približati. Več povedati mi ni mogoče v tem trenotku. Jaz morem le, videč, kako se v tej državi vlada, zaključiti z latinsko resnico: «Quein Deits perdere vult, pri na de-mentat*.
V teh besedah dra. Kramara ni le Man-nerstolz vor Konigatronen — ampak tu<li možk" ponos naroda, zavedajočega se svoje vrednosti, ki pravi naravnost svojim nemškim zatiralcem doma in — v Berolinu, tla ga dogodki niso upognili, marveč pojeklenili. To je efekt, iz kateiega izvira blazni srd v «Neue Freie Presse».
Govor dra. Ferjančiča v delegacijah o državnopravnem razmerju Bosne in I Hercegovine in za priklopljenje teh dveh pokrajin k monarhiji, je vzbudil nenavadno za-doščanje v vsem neodvisnem novinstvu hrvatskem. Vsi povdarjajo, da so izvajanja Ferjančičeva došla baš v pravo uro, kajti niti Čehi ne poznajo dobro razmer na našem jugu. Pa tudi besede Fe jančičeve o i i redentizmu v Primorju dobivajo vso hvalo v hrvatskem ovinstvu, ki našemu delegatu izreka iskreno zahvalo. Sosebno povdarja »Hrvatska domo-vina» : »Da-ai smo mi Hrvatje od vseh Slovanov monarhije, da, celo od vseh narodov monarhije jedini zastopani v obeh delegacijah, pa bi se vendar o našem položaju in naših težnjah ne čulo ničesar, ako bi ne imeli bratov, ki vrše svojo dolžnost na onem mestu, od koder se more vsaka beseda čiui po vsem naobraženem svetu.«
Položaj na češkem. Kongruentno z našimi izjavami o govoru dra. Kramara v delegacijah — glej politični pogled! — pišejo tudi v »Information«- iz Prage: »Besede cesarja poslancu dru. Stranskemu glede z<le-vprašanja niso imele v češkem taboru tistega pobijalnega učinka, kakor so se nadejali na nemški strani. Na jedni strani je češki narod pretrd no prepričan o tem, da v jezikovnem vprašanju ne zahteva ničesar dražega. nego svoje pravo, da bi se dal omajati po katerisihodi avtoriteti, in bodisi tudi po avtoriteti od Ćehov visoko spoštovanega monarha. Na drugi strani pa so ko-m e n t a r j i. k i j i h j e pisal je <1 e n del nemškega novinstva (In tržaški ofici-jozi, o čemer bomo še govorili. Ured.) o teh izrekih, na novo ulivali olje v ogenj in tako niti misliti ni, da bi češka agitacija v dosego popolne narodne jednakopravnosti kaj odje-njala. Nasprotno. Na Češkem si pravijo sedaj, da, ako bi se tudi taki visoki činitelji protivili češkim žel jam na polji jezikovnega vprašanja, bi trebalo podvojenega energičnega in vztrajnega prizadevanja, da si pribore ono mero narodnih pravic, do katere imajo brezpogojno pravico kakor kulturen narod, ki je vsikdar dokazal svojo zvestobo do vladarske hiš«4 Habsburgov. Ob takih okolno stih je za bližnji čas p r i č a k o v a ti j a k o silnih e n u n c i j a c i j v j e z i k o v n e m v p r a s a n j u.
Tržaške vesti.
Umrla je danes zjutraj gospa Esmeralda ud. Se a r a m a n g a d " Alt o m e n t e v visoki starosti K7 let. Pokojnica je bila velika »iobrotniea ubožcem v Trstu iu v Sežani. Naj počiva v miru!
Cehi in Slovenci. Pišejo nam iz Trsta: Te dni sem imel priliko biti priča dokazu, kako mm*na je narodna zavest v češkem ljudstvu. V neki gostilni sta bila namreč mej drugimi gosti tudi en Ceh in en Nemec, ki sta debatirala o nečem. Govorila sta nekaj časa nemško ; kar naenkrat je Ceh smelo pomeril Nemca z besedami: »Ako hočete govoriti dalje z m a noj, govorite češki, jaz ne umem nemščine!« Kako nasprotno je z nami Slovene* v tem (»žiru ! Ako nas je kdo le nagovoril v drugem jeziku, se. vsaj navadno, ne upamo ni ziniti več materine besede, ne pa da bi jtostopali tako kakor ta Ceh. Tudi se ne drznemo nagovarjati v slovenskem jeziku celo oseb, o katerih vemo, da umejo naš jezik, a so nasprotnega mišljenja. Ako sami ne povzdigujemo in ne spoštujemo svojega jezika, kako moremo pričakovati, da ga ImmIo sjm »štovali nasprotniki?!
Dobrohotna beseda. Iz Trsta nam pišejo: Sv. Ivančani namerjajo prirediti dve predpustni veselici s petjem, igro in plesom. Prva veselica bo na svečnico, a druga na zadnjo pred pustno nedeljo. Sv. Ivanski pevci in pevke se pridno pripravljajo za nameravani veselici: |H»sebno je pevsko društvo »Zvezda« sedaj v cvetju. To društvo sodeluje na vsaki veselici, kar je jako lepo in
| vse hvalevredno. Posebnega priznanja soj | vredne vrle pevke, ki se ne strašijo ni daljne! i poti, ni slabega vremena ter pridno zahajajo k vajam. A ves trud, vse dolge, grde poti, j so pozabl jene, ko je prišel zaželjeni večer, . ko nastopajo v svojih krasnih narodnih nošah. Gotovo se vsaka čuti presrečno, da ima toliko pevskega daru (in nekatere so rfs pravi j slavčeki), da zamore nastopati javno ter se svojim milim petjem zabavati in kratkočasiti : brezštevilno poslušalcev.
Neki nedostatek pa smo zapazili posebno j pri sv. Ivanu. Tam je navada, da sti prvi j dve vrsti sedežev prihranjeni za pevke. Cim so odpele eno točko, videti je pevke, kako j prihajajo ena za drugo izza kulis na prve sedeže. A ko je prišla zopet vrsta na nje, se zopet dvigajo iz dvorane na oder. In to se ponavlja večkrat. Ne le, da to moti poslušalce, ampak tudi ni lepo. Tudi ni nikjer drugod v navadi. Drugod prihajajo sodelujoči v dvorano, ko so absolvirane točke programa. Potem se tudi oni udeležujejo svobodne zabave ali plesa. Tako delajo povsod in pravilom estetike bi se pač morali udati tudi Sveto-Ivančani
Še nekaj druzega smo opazili, česar ne moremo zamolčat;. Po dovršenem razporedu, posebno če je napovedana svobodna zabava,! se pevcem in pevkam prireja večerja.
Pred leti se je dogajalo isto in pevke so se bolj veselile večerje, nego vse veselice. Mi pa menimo, da naj vse kaj druzega vabi in mika našo mladino, da poje, da igra, da prihaja na naše veselice.
Tako je tudi bilo pred par leti, ko jej nastopil prvi ženski zbor. Kako so bile vse srečne in zadovoljne, da so smele sploh nastopit' ! Kolikor poznamo sv. Ivančane, smo gotovi, da odpravijo tudi ta nedostatek.
Se veliko ran in napak je v našem življenju v mestu in okolici, katere moramo od- j praviti in je skrajni čas, da začnemo resno svariti. Lotili smo se sv. Ivana, a počasi pridejo na vrsto tudi drugi. Saj nismo več takoj ! mali otroci, da bi nam morala biti vse prav in dobro ter da bi se ne smelo nikomur ničesar očitati. O, to je jako potrebno! Tako! se bistrijo pojmi! Na svidenje kod drugod!
Opazovalec.
Tržaškim Slovanom. Iz trgovskih kro. gov smo prejeli sledeče: Minolo leto smo se veselili velike udeležbe na plesu naših vrlih trgovskih pomočnikov, ter smo tudi izrazili želj«), naj bi v prihodnje ta ples priredili v kakem tržaškem gledališču in ne več v re-dutni dvorani, ker ta ne zadošča za veče število udeležencev. Naša trgovska mladina je pa tudi sama mislila na to, da bi v prihodnje najela veče in lepše prostore. In tako se jej je tudi posrečilo.
Letos je prvikrat, da se ples trgovskih pomočnikov priredi v gledališču Armonia, ki je najlepše v Trstu. A ne le najlepše, ampak tudi najdražje je to gledališče; zato treba, da se ganemo tudi mi trgovci in z nami vsi narodni krogi, da pokažemo, kaj si upamo prirediti, ako le — hočemo ! Namen tega plesa je dobrotvoren, a mimo tega je ta ples edini v večem stilu, ki ga prirede tržaški Slovani v tem predpustu. Treba torej, da storimo vsi svojo dolžnost s tem, da se ali udeležimo osebno (kar je najbolje), ali pa, da podarimo primerno svoto v pokritje stroškov.
Naša bodočnost je v rokah mladine : na njej je, da nadaljuje po nas za pričeto delo ! Iz tega pa izhaja, da jo moramo mi stareji v s pod bujati.
Toliko sem čutil potrebno, da napišem v prilog naši vrli mladini.
Naroden trgovec.
Izpred našlli sodišč. Včeraj se je vršila tajna razprava proti 20-letnemu dninarju Ivanu M i k u 1 i č u, obtoženemu razžaljenja veličanstva in prestopka po i; 312. kaz. zak., ker se je o priliki aretiranja vrgel na zemljo, in izustil besede, razžaljive za cesarja. Mikulič, ki je izgnan iz Trsta in okolice, se je branil, da je bil vprašavnega dne popolnoma pijan. Priče pa tega niso potrdile. Obsojen je v 13-mesečno ječo. Istega dne je bil obsojen Andrej Kincela iz kastavske okolice v 1 mesec ječe, ker je pretepal lastno mater.
Iz liaše luke. Včeraj sta prispela iz Carigrada Llovdova parnika »Daphnec in »Cleopatra«, avst.-og. parni k i »Fiun^« in »Vis« in italijanski »Brindisi« in »Galli-poli«.
Odpluli so včeraj : avst.-ogerski parniki »Barone de Pino« v Metković, Gottfried Schenker« v Ne\v-York, ital. »Iniziativa« i
v Genovo, grški parnik »Sapho« v Tra-pezunt, Llovdov parnik »Apollo« v Batu m, »Danuhio« v Spizzo.
Žrebanje tržaških novincev za novačenje leta 1*.M>0. Žrebanje novincev, rojenih leta 1879., ki imajo v Trstu in okolici svojo domovinsko pravico, se bo vršilo dne 25. t. m. v tuk. mornarski vojašnici. Novinci se lahko udeleže tega žrebanja o-sebno ali pa po pooblaščencih. Novinci II. razreda (rojeni 1. 1878.) in III. razreda (1*77.) obdrže svoje številke, izžrebane o prvem naboru.
Mrtveei prijavljeni dne ID. t.: Siega Alfred, 24 d., ul. Giuliani št. 21»; — C lam Humbert, 1 U	Pranceseo št.
:»0; Lesica Jakob, 1% l., ul. Scuole Israel. št. S; — Bennssi Magdalena, o m., ul. S. Michele št. I ; — Bali Karol, 20 1., ul. S. Maria Maggiore št. 2; — Muha Rudolf, 10 m., ul. S. Francesco št. 32 ; — Vitez Jožef, o m., ul. S. Francesco št. I">.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. uri izjutraj o.2, ob 2. uri tf.S C. Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7;~>0.1. — Danes: plima ob 0.0 pred p. in 11.25 predp.
Dražbe premičnin. X* ponedeljek, dne 22. januvarja ob 10. uri predpolttdne se hod > vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Torrente št. o2 in v ulici Conicoli št. S, oves, priprave za prodajalnieo, konjske oprave: v zagati degli orti (na dvorišču), hišna priprava : v ulici Mol in grande št. 14, hišna priprava; v ulici dei Gelsi št. <S, 1 blagajnica; v ulici S. Lucia štev. S, hišna priprava.
Javna zahvala. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu izreka najsrčnejšo zahvalo vsem darovateljem in nabirateljem za božićnico. Vzlic tolikim narodnim davkom moramo biti vendar zadovoljne tudi letos. A kakor rastejo narodne potrebe, tako rastejo tudi potrebe za božičnieo. Kjer je bilo pred desetimi leti le petdeset otrok, jih je zdaj črez 600 in vsak je l»il obdarovan, četudi nekateri le z neznatno malenkostjo. I >a ni blagih src naših slovenskih gospa' in žena, gotovo nam ne bi bilo mojjoče niti deloma
C1	«
ustreči ogromnim potrebščinam revnih otrok.
Se enkrat iz globine srca: tisočkratno hvalo !
Odbor ženske podr. sv. Cirila in Metoda. Brivcev koledar za 1900!!! je izšel danes. Koledar je jako lepo ilustriran. Prodajal se bo po tohakarnah in v knjigarni Raffaeli na borznem trgu po ;»0 novč. Po pošti stane -55 novč. — Opozarjamo tudi. da radi koledarja izide »Brivec« mesto danes v ponedeljek zvečer.
Zahvala in vabilo. Storjen je človekoljuben čin. Neizbrisljiv spomin pak si je začrtal v hvaležnih srcih nežne, z obleko iti obuvali obdarovane šolske mladine, ki je pod zaščito tako vrlih in trudoljuaivih rodo-ljubkinj pač varna pred zlobnimi kremplji nasilnega tujca.
Dražestne odboruice tržaške ženske podružnice sv. Cirila in Metoda so, kakor običajno, tudi letos iz dobrovoljnih darov zavednega Slovenstva nabavile vse polno gorkih oblek in obuval ter obdarile skoraj vse dečke in deklice družbinega zavoda pri sv. Jakobu.
Koliko truda, koliko potov in trkanja jim je trebalo prestati, to vedo največ taisti, ki so se že sami pečali ali se še pečajo z nehvaležnim nabiranjem narodnega davka. Hvalevredno pred vsem pak je naše požrtvovalno občinstvo, ki je o vsaki priliki v polni meri pokazalo zares izredno darežljivost.
Kako naj primerno zahvalimo nabiralke in darovatelje. Mukotrpni narod sam zariše v obširno kroniko svojega trpljenja z zlatimi pismenkami imena svojih podpiratcljev, ki so si s tem nesebičnim delovanjem izklesali že sami spomenik v srcih rodnih sotrpinov.
Da se ogromni stroški pokrijejo vsaj deloma, priredi u č i t e l j s t v o deškega o ti d e 1 k a družbinega zavoda v korist ženske podružnice sv. Cirila in Metoda na Svečnico dnč 2. februvarija v prostorih »Slovanske čitalnice« svojim skromnim močem primerno veselico z uprizoritvijo Petzove spevoigre = Letni časi«, igre, deklamacij i. t. d.
Naravno, da se razvajenemu občinstvu ne bo nudil nikak umetniški užitek, pač pa pokaže tičiteljstvo, nadejaje se, da ta apel na blagohotna srca tržaških rodoljubov ne ostane brezusdešen, — v lepi luči vrednost
uai>re Ika v o>kr'» izn»<Viie mi: <leee, napredka. oviranega <*l tolikih strani. Vodstvo slovenske šo'e sv. Cirila iu Metoda pri sv. .lakoUu.
/alnala Velenul.	odvetniku dru.
i ). H vi »aru izreka tem potom najtoplejo zalivalo njegov d:ir imI 10 K v prid 1. skupine za Trst in okolico »društva slov. od vet. iu notarskih uradnikov.«	O d h o r.
/a ..lio/ičliico" SO nadalje darovali: gar. Norl>erta Ružieka 0 K. ga. HuUer 4 K, g. Peter Mošek ."» K. g. Kranj«« Žitko 2 K, tr. .1. H mela k 4 K. ga. Maver <1 K, ga. Počkaj 4 K. g<;. 1'ršula Kovač 20 st.
Vesti iz ostale Primorske.
1/ Kobarida nam je došlo vprašanje — kakor ti de — v imenu mnogih -»l»čanov do siavnegri oln-inskega starešinstva tamošnjega, čemu da se troši občinski denar za razsvetljavo tudi tedaj, kadar so svitle noći in svet: luna?! Ali *e to res godi le par s<arešinon> na lju«K»?!
Vesti iz Kranjske.
*	Deželnemu predsedniku baronu H e i n u se je zdravje znatno zboljšalo.
*	Trgovska in obrtna zbornica v L j ub 1 j a n i voli danes deželnega poslanca namesto umrlega zborničnega predsednika Perdana.
*	Ljubljanski »t urna rji« so sila užaljeni. Njih društvo Turnverein« je namreč hotelo društveno znamenje premeniti v toliko, da bi ne viselo ve' na belo-zelenem, ampak na črno-rudečem-zlatein traku. Ali deželna vlada sc ni hotela pokoriti njih volji in ni ]M*trdil:i premembe; a tudi ministerstvo notranjih stvari ni ugodilo njihovi prošnji. Pritožili so se na državno sodišče. Predvčerajšnjem je bila na tem sodišču razprava, na kateri je slovenske turnarje« zastopal schul-vereinski dr. \Veitlof, ki je bil teh misli, da smejo tlirnarj imeti tako znamenje, ker smejo tudi »lovenska društva nositi l»clo modro-rudo* I«rve. No. /.nst^opuik ministerstva /.a notranje stvari je bil preti državnim sodiščem druzega menenja. ter je zastopal sodbo, da imajo erno-rudečt zlate barve j*olit:čen (MHnen, ker jih Nemci saini proglašajo za barve nemške celokupnosti. Sodba se razglasi danes iu nadejamo se. da ista ljubljanskim turnerjem gotovo za neuaj časa pokvari tek ]h» — nemški celokupnosti *
*	Potresu a o p a z o v a 1 n i c a na d r-ž a v u i višji realki v Ljubi j a u i. 1 >ne
ju 11. t. m. so občutljivejši instrumenti zaznamovali več ur počasno gibanje tal, ki je bilo gotovo v zvezi z najnovejšimi potresnimi katastrofami na Sundaških otokih. Dne IX. t. m. ob 4. uri in 2-'5 minut popo-ludue s«» vsi instrumenti v opazovalnici zaznamovali zadnje pojave zunanjega, odalje-neg-a gibanja. Gibanje je trajalo .K) minut; -mer je premagovala od juga proti severu. < oddaljenost potresnega ognjišča je znašala i »k r« ig 1<MM> km. zračne črte od Ljubl jane.
Razne vesti.
Obdačenje trgovskih potovalcev v Rusiji. Po najnovejših poročilih namerja ruska vlada davek. |»rvotno določen na -"»<H► rubljev, katerega bi imele plačevati tvrdke za svoje trgovske potovale«, znižati na ITjO rubljev, a davek za samostojne potovalec na -"><H> rub. Pri davku tvrd k se bodo komunalne naklade zaračunavale z HO odstotki in pri davku za I*»jedince z HM odstotki. Trgovski potovalei v**čih tvrd k ImmIo morali oddajati davek za
vsako tvrd ko.
Leva ubegla. Na letnem sejmu v Valenciji je začel goreti neki leseni cirkus ter se je O tem užgala tudi baraka krotitelja levov, Mallecija, prav tedaj, ko je le ta imel predstavo s svojimi levi. Malleti je h ki »čil iz kletke in mej tem, ko je maloštevilno občinstvo drlo k izhodu, ušla ste iz kletke tudi dva leva ter se z rjorenjem vrgla na množico. Mej tem pa je iz cirkusa ušlo tudi nekaj bikov. Nastala sta neopisna strah in groza ,h> vsem mestu. PoUcija in orožništvo sta prihitela na pnnoč in pričelo se je slepo streljanje. Padlo je nad sto strelov, a vendar n. bil nihče ranjen. Jed nega leva je na to Ma-leei vjel ter zaprl v kletko, drugi lev pa je prišel'na neko streho in še le po neznaskem trudu se je krotitelju j»osrečilo, s pomočjo ukročene levinje, spraviti leva s strehe ter ga zapreti. Malice, je zbolel vsled razburjenja. Tri inožke sta leva ranila in so jih-
morali prenesti v l«»lnišnico; o tem pa je bilo |»oškodovanih mnogo družili oseb.
Brzojavna poročila.
Avdijcnee.
DUNAJ 19. (K. H.) Cesar je sprejel predpoludne predsednika v ministerskem svčtu pl. \V i 11 c k a, za njim pa bivšega ministra za notranje stvari pl. K o r b e r j a ; popoludne sprejme baje ministra za notranje stvari, grota G o 1 u e h o \v s k e g a.
Odstop ministerstva >Vittek#Yega.
DLNAJ 20. I K. B.) »\Viener Zeitung« objavlja cesarjeva ročna pisma glede spremembe miuisterstva. V dopisu na vit. pl. \\ itteka je izraženo jnipolno priznanje in najtoplejša zahvala za vnovič s patrijotično uda-nostjo vršeno izborno službovanje. I udi odpuščen je jm »sam i enih resortnih ministerstev je izvršeno z jednakim pripoznavanjeni.
Zaprisezauje novih ministrov.
DUNAJ 20. Danes predpoludne se je vršilo zaprisezanje novoinienovanih ministrov. Na zaprise/anju ministerskega predsednika Korberja sta posredovala minister za vnanje stvari grof Goluchowski iu najviši komornik grof Abensperg-Traitn. Na za prisezanju drugih ministrov pa sta posredovala ministrov predsednik pl. Korber in gori imenovani najviši komornik. Po položeni prisegi so bili vsi ministri vsprejeti v avdijenciji. C. kr. zaloiri soli v Ljubljani iu Celju. — Sprememba naredbe o ribištvu na morju.
DUNAJ 20. »AVicncr Zeitung« objavlja naredbo finančnega miuisterstva od 17. januarja 1900, tičočo se osnutja c. kr. zalog soli v Celju in Ljubljani, kakor tudi znižanja cene jedilne soli na c. kr. zalogi soli v Trstu. Nadalje naredbo ministerstev za trgovino n poljedelstvo v spoiazumljenju z ministerstvo ni za notranje stvari od 19. januarja 1900, s katero se spreminja 1. odstavek £ 11. naredbe od 5. decembra 1SS7. o ribištvu na morju.
Vojna v južni Afriki.
Ob Tugeli.
LONDON 20. (K. H.) »Reuter« javlja iz Niljiens-eampa z dne 17. t. m.: Zadnjo noč se ni kalilo miru. Le prednje straže so menjale nekaj strelov. Ob jutranji zori so bile angležke čete še na starih mestih ter še niso spravili niti jednega topa čez reko. S hriba pri Schwarz-Capu sta streljali l1/- bateriji lloercev. Ob 5. uri je bil bombardament silen.
O c II e ral Metlinen rekognoseinL
LONDON 19. (K. B.) «Reuter► javlja iz Modder-Riverja z včerajšnjega <lne : Oddelek, katerega je general Metlinen vodil na rekognoseiranje, se je prepričal, da so Boerei po noči dvignili taborišče, najdeno nedavno. Angleži so s topi prisilili Boerce, tla so zapustili goščavo : Boerei so odgovarjali, a njih streljanje ni provzročilo nikake škode.
Zaplemba amerikanskesra bi asa.
VVASKINGTON 1*. (K. B.) « Reuter* javlja: Na merodajnem mestu zatrjujejo, da sta severna Amerika in Anglija edini glede pravnega vprašanja o zaplembi amerikanskega blaga. Anglija je naravnost priznala, danima pravice zaplenjati blago, kar je amerikansko vlado popolnoma zadovoljilo.
Ob Tuneli.
LONDON 19. (K. B.) «Reuter» javlja: iz Sterkstrooma dne 18. t. m.: Boerei so razstrelili tri manjše mostove. Glasom brzojavke iste poslovnice je <1 ne 10. t. m. brigada Littleton z baterijo kratkih topov prekoračila pri Potgieterstriftu reko Ttigelo, ne da bi našla odpora. Dne 17. t. m. so iz mornarskih in kratkih topov močno obstreljali sovražne prekope ter napravili vrzel v topništvu Boereev. Topi so bili zavarovani z vrečami peska. Na to je sovražnik v malih oddelkih zapuščal prekope. V tem času se je oddelek \Varrenov izvojeval prehod čez Tugelo.
Povelje irenerala Kullerja.
LONDON 18. (K. B.)" «Reuter» javlja < i en era I 1> ii 1 1 e r je izdal poziv, oziroma povelje. ki se glasi : «Mi pojdemo, da osvobodimo svoje tovariše v Ladvsmithu. Nazaj je nemogoče !» Povelje svari zanašati se na belo zastavo kakor zanesljivo znamenje mlaje. \ o-jaki so samozavestni in navdušeni ter popolnoma zdravi.
Proti Ladvsmithu.
LONDON IS. »Reuter* javlja iz Mont Alice nad Potgierstriftoin dne lo. t. m.: \ sredo so se začele čete iz Frere-a in Chieve-leva pomikati proti severju, da osvobode La-dvsmith. Ko se je zvedelo po preiskovalnih oddelkih, da v opringsfieldn ni sovražnika.
so Angleži zasedli to točko. Ko je bila vsa okolica preiskana, so korakale čete proti Mont Alice. Sovražnik, ki se je nahajal 14. t. m. pri Potgieterstriftu, je bil vsekako presenečen ter je v naglici dvignil tabor, ki se je nahajal v visočini gore Atlas. V petek je bilo čuti močno eksplozijo. Sedaj se je zvedelo, da je sovražnik razstrelil most, katerega gradijo 7 milj nad Potgieterstriftom.
It usiju v centralni Aziji.
LONDON 20. iK. B.) «Reuter» javlja iz Kalkute z dne 18. t. m.: Tukaj ne verujejo vesti iz Teherana, da je imenovan za Kaputi ruski diplomatičcn zastopnik. Gibanje ruskih čet v centralni Aziji smatrajo za \ajo v mobilizaciji.
Buller rekoirnoseira.
LONDON 20. (K. B.) «Reuter* javlja iz Niljienscampa: Glasom brzojavke čez Lou-renco Manpiez z dne t. ni., je general Buller zadnjo noč s pomočjo (»klopnega vlaka rekognosciral v okolici. To je bilo njegovo drugo gibanje.	•
V Ladjsiuitlni se veselijo pomoči.
LONDON 20. (K. B.) «Reuter* javlja iz Ladvsmitha z dne 17. t. m.: Vse mirno. Položaj se ni izpremenil. Včeraj smo slišali z vtseljem neznaten bombardement čet, ki prihajajo od Colensa in Springfielda na pomoč. Vročina je strašna.
Na Tugeli in pred Mafckiiigom.
PRETORIJA 20. (K. B.) Glasom uradne vesti so britanske čete včeraj jutro na dveh mestih začele korakati čez reko Tugela. Se-daj pride do bitke. — Pravijo, da je dospel polkovnik Plume s trpini oklopnimi vlaki iz Tulija v bližino Gaborones; isti bržkone namerava osvoboditi Mafeking.
Trgovina in promet.
Avstrijski žeblji na Holandskem.
Dosedaj so holandske tovarne na Nemškem pokrivale svoje potrebe na žicah in žičnih žeblji h. Zadnji čas pa se vrše pogajanja med imenovanimi tovarnami in med kartelom avstrijskih tovaren za žeblje od žice, ki so provzročila, da so Holandei v avstrijskih tovarnah mikupili mnogo žice in gotovih žebljev.
Novi bankovci kronske veljave.
Novi bankovci po 10 K, ki pridejo v promet namesto dosedanjih državnih iu bančnih not po 5 in 10 gld., bi se imeli izdati že tekom tega leta. Vsled tehničnih težav pa, ki jih provzroča tiskanje novega denarja, pridejo, kakor je sedaj slišati v promet še le maja meseca 1901. Skupaj izdajo bankovcev po 10 K za 160 milijonov K. Bankovce po 20 iu po 50 kron pa izročijo prometu že koncem t. 1.
Izvoz dog iz Trsta in Reke decembra meseca 1899.
Uvoz v Trst: 738.000 kosov in sicer 41 (/.000 komadov iz Bosne čez Metković, z železnico 328.000; izvoz iz Trsta 498.911 v Cette, ")22S v Italijo, ,->.r»14 na Grško, 1900 komadov v Hnll. — Izvoz z Reke 2,566.170 komadov v Bordeaux, 1,340.881 v Cette. 187 607 v Marseille, 123.245 v Italijo, 1 183 v Tunis in 500 komadov v HuU.
Vojna in premog.
Malone v vseh državah občutijo nekaj časa pomanjkanje premoga. Deloma je to pripisati raznim stavkam delaveev, v prvi vrsti pa — južno-afriški vojni. Anglija ima 160 velikih parnikov samo za prevoz vojaštva in vojnega gradiva neprenehoma na vodi ter troši v ta namen ogromne količine premoga. Seveda se je morala preskrbeti tudi z zalogami za prihodnjost ter je vsled tega pokupila ves premog, karkoli ga je bilo dobiti. Ker pa so druge države, zlasti Rusija, glede premoga odvisne od Anglije, čutijo upliv vojne tudi drugod na jako neprijeten način. Anglija zgublja vsled dogodkov v južni Afriki svoja tržišča za premog in korist bodo imeli mogočni konkurenti — severni Amerikanci. Koncem naj navedemo skupno produkcijo premoga na vsej zemlji. Po računih iz leta 189S. so pridelali 607,500.000 tonelat premoga.
Obrestna mera.
Glasom brzojavke kor. biroja z Dunaja z dne 20. t. m. je avstro-ogejska banka znižala od 22. t, naprej bančno obrestno mero
Tedensko tržno poročilo.
Kolonijalno blago: Kava: V Brazilu se je cena malo znižala, a vesti o kugi so upli-3 vali na zvišanje cen, ki so poskočile na merodajnih tržiščih za 4%. v Brazilu pa
z;i 2—3 šilinge. N:iš trg je bil trden z živahno kupčijo: cena je vzrastla od prošle osmice za 2 K za 50 kg. Poper: Nespremenjena cena, brez znatne kupčije.
Dišeči poper: stalen.
Kasija in kllnčki : Kupčija na drobno nespremenjena. Sladkor: Cene malo porastle na glavnih tržiščih in pri nas. Včeraj za 100 kg. gotovega blaga na tuk. trgu v transitu, prosto vozni ne s škontora 2°/0 :
Centrifugalni.....26.25—27.25 K
Melis-Pilč...... 27.50—27.75'
Cbncasse....... 27.50—28.50 „
V klobukih (1.80—2 kg.)
izbran....... 29.50—29.50 „
Kocke v zabojih (25—50
kilg.) . ...... 29.50-30.25 „
ŽitO: Trg miren in stalen. Kotonina: Nespremenjeno. Moka: Nespremenjeno.
RiŽ: Naši trgovci še opazujejo še nejasno tendenco izvirnih trgov; zahtevanje mirno; cene sledeče :
I tal. merkantilski do fin. 35.50 — 39.— K „ Karolina .... 44.—-—4«.— „
Japonski navadni . . . 30.----.— ,,
„ merkantilski do
finega sVitlega . . . 22.--30.— ,,
Zdrah........16.--20.— „
Trgovinske vesti.
Budimpešta 20. Pšenica za oktober K. 7.80 do 7.81. Pšenica za april K. 7.72 do 7*73 Rž za oktober K. —- do —*—, Rž za april K. 6"41 do b-42. Koruza za juli —.— do —.— Koruza za maj 1900 K. 4-96 do 4'97. Oves za oktober K. —*— do —•—. Oves za april K. 5 06 do 5 07.
Pšenica: ponudbe dobre, povpraševanje zmerno, mirno. Prodaja: 12.000 met. st. Vreme: mraz.
Haillbui*!? 20. Trg za kavo. Santos good average za mare 37.— za maj 37.50, za september 38.50. za december 39.25 Denar.
Ha vre 20. Kava Santos good average za januar 50 k. frankov 44.25, za maj 50 k. frankov 45.50.
Dunajska borza dne 20. januvarja.
ilanes	včeraj
Državni < lolir v papirju	99.75	99.80
v srebru	99.55	99.55
Avstrijska renta v zlatu	99.40	99.—
.. kronah 4°/0	98.90	98.95
Kreditne akcije . . -	233.80	234.15
London 10 Lsr. . . .	242.20	242.25
20 mark..........23.60	23.62
Napoleoni.....19.20	1<120
100 italijanskih lir . .	89.60	89.20
Cekini............1L42	11.42
Um in tovarna j
W pohištva vsake vrste )
Alessandro Levi ffliuzi v Trstu l
Piazza Rosario 2. (šolska poslopje). )
--- , ,., • >
Bogat izbor v tapetarijali. zrcalili in \
slikali. Ilustriran cenik gratis iu Iranko ^ vsakemu na zahtevo.	/
Cene brez konkurence. y
Predmeti stavijo se na brod ali žele- « zuico brez da l»i se za to kaj zaračunajo, t
^ ^ _ ^ ^	^ .	V
Proti kašlju, 1
grloMii, brinaYosti, upaftanju glasn, Rataru ili.
zahtevajte vedno	j
Prendinijeve paštilje j
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-	j
nikih. učiteljih itd.	j
Dobivajo se v škatljieah v PrendinijevI lekarni	j
v Trstu in v vseli tukajšnjih boljših lekarnah	J
kakor tudi po celi Evropi.	{
Velika zaloga
soliftMa pMštva in tanecarii
OOOOOOO od OOOOOOO
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trs San (riovamil list. 5. (liiša Diaiia). 2jSfT Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo done srečo
iPi
—--- alka lična kislina
Stambeni raspis.
..P»SItI>ii«i dntitv«" na V rdeli |»rJ Tr>fu »il«l:;ja drl« za p»pran> svoje ilrnšlTrBP hiše št t. 7!*4. ii a V rdeli.
Ponudniki naj >e obrnejo /a Mtaifuc |Miiz-icdli«' iti (Mttmjr u a iz. Ivan i;«nli»»a. drušl v. tajnika t Trst«, ulica «.inlia it. 21. l»rušt\eiii udje imaj« p redn«st.
V V« rdeli. <1 n c li. januarja I9M.
Pogrebno društvo na Verdeli.
Novoporočenci pozor!
vsakovrstnega pohištva. mebljev. okvirjev, ogledal -tolir za jedilne »obe, blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za e!egantoc solie. Sprejemanje vsako-\r-tnih naro«'-il v vso to stroko spadajo<jih del. V n t o u Breščah. Gorica. tiosposke ulice it v. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Meblirana soba
i la v :i t:<*ni, naj raj s ■ kakemu Slovencu v ulici < "hiozza [»ri tnali slovenski družini. Nasl-iv pri upraviiištvii « Edinosti .
Išče se miadenio.
Kak«»r vajeniM« išet* se inteligenten okoli 1"> l»*t st ir mladenič iz dežele. Ist dih* vi v štiriletni učni dobi |»otrebno stanovanje, hrano in obleko, vrhu t*'ga dobijo zadnje leto njegovi štariši |hi mJ gld. vsaki teden. Pogodbo ■■-«' sklene | h t preteku 1 mesečni |H »skušnji. Ponudih»: Henriku Bremitz tovarna glasovirjev Trst. Borzni trg - štv. 9.
Glasbena šola.
Podpisani učitelj glasite odprl je v ulici Co-logna -t. '1 I. nadstropje i/.a javnim vrtono -olo -!•■•!.-t-ih |>r»-<lm«-tov : teorija, glasovir, petje vse tamburaške instrumente, mandolin, vijola. čelo in violon (eontrahas) Natanen«-ja pojasnila daje podpisani vsaki dan od 11. do 12. ure predp. v zgoraj imenovanih prostorih. Pism i istotja. — Za vspešni in točni poduk jamčim. — Priporočuje se za obilno udeležijo l»eležim	udani
lira h ros lav Voirrič
Dne 30. decembra 1 899.
inlprl sem nov
Restaurant Centrale Pilsen
v Via Torrente št. IO
z vrt«« in kes-liščem. razsvetljenim z elektr. lučjo
Plzensko pivo iz zadružne. oivovarne v Plznu n bavarske lic icheiilirau v Kulmi»achii.
1 u- in inozemska . ina prve vrste. Izvrstna kuhinja. Točna ju strežba. Zmerne cene.
Rafael (riittner
voditelj,
Pozor!
Esmeralda ud. Scaramanga cTAItomonte
roj. Sevastopulo
je danes zjutraj ob S. uri, previđena se svetotajstvi za umirajoče, v -s7. letu svoje starosti, mirno v (Jospodu zaspala.
Hčere Henriketa ud. de ftalatti. ud. Myrto Searaman^a. Amalija ud. Mavrogordato, naznanjajo potrtim srcem tu<li v imenu vnukov in drugih sorodnikov vsem prijateljem in znancem to nenadomestljivo zgubo.
Sprevod zemskih ostankov se bo vrši! v nedeljo 21. t. m. ob 12. uri (o poludne) iz ulice Vienna št. 1 naravnost na pokopališč«-.
V TgSTV, dne 20. januvarja liMM).
Prosimo, da bi hhirovolili opustiti pušete iu izraze sočutja, kakor tudi uljudne pošiljat ve evetljie.
Ju in omika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in druge blažiti in prav olikatii ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po posti lO kr. več, ali proti po štnemu povzetju pri Jožefn Valenčiču na Dunaj n m., Steingasse N. 9 X. St., Th. 10.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še ne razrezano in čisto v treh dneh nazaj, fena je skrajno znižana. k»j'- j'' malo več.
o°o
o
oo
o
oo
Najboljše berilo in darilo o o°o je vsestransko jako pohvaljena
o o
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zajoka pohištva za jedilnice, spalnice iu spre-jemuice. ž.imnie iu peresuie. ogledal iu železnih blarajs. p«> cenah, da se ni hati konkurence.
M. AITE.
Trst. Via Nnova. vogal Via S. Lazzaro št. 8. Trst.
Čast mi je javiti si. občinstvu in cenjenim odjemalcem, da sem prejel bogat izbor raznovst-nega blaga za jesen iu zimo in sicer: sukno za gospe in gospode, flanele, perkal za obleko iu bluze v najnovejšem risanju kakor tudi barvan in bel ter piket za perilo; maje vseh vrst od volne al bombaža, odeje (kovtre) s podvleko ali od volne, pre-roge. pregrinjala itd. itd. Imam v zalogi tudi veliki izbor drobnarij za krojače, šivilje in inodistke.Sprej-mani naročila za izgotovljanje oblek za gospe, ka tere izvršim po meri z največjo točnostjo in natanjčnostjo po cenah brez konkurence.
Velik izbor blaga za zastave in narodnih trakov za društvene znake.
jj^* Vse po najnižjih cenah.
Nadejaj e se tudi v prihodnje podpore cen j. o [jemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudne e
M. AITE.
Acquedotto 21.
Acquedotto 21.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi pr:p.-r< •atn svoj.. u..g.u«> zalogo in proda-jalnico vsakovrstnega jedilnega blaga.
ki nahaja v ulici Pilone >t. 4. vogal ulica bililia. Bi ago najboljše vrste in vedno sveže, t'en«' zmerne in ftostrežba točna.
Razpošiljam blago tudi po posti na deželo.
Priporočuje se za mnogobrojne naročite, l>eležiin spoštovanjem	udani
Hu rt i ha 1 Skerl j
triurne.
VELIK PANOPTIK
Ivana Hermann-a
poznan že po svojih umetnih in mehaničn h podobah, izloženih ob uhodu lokala.
Na.jvpp.ji izbor liiojstprskih del Q O O O yi> iMelianipiip plastike.
Vse podobe so od vosfca izdelane v naravnih —
— vellfcostitL od naivečiiti umetnlfeov sedanjeid * *a Non plus ultra mehanične umetnoUi.
v S E li I N A :
Avstrijski <i*sur, rimski papež, deklica - pevajočitai i»ti> '. umirajoči ranjeni vojak, trpinčenje device itd.
- Vst- »i- ^ililji', kakor da !>i t>il" /i\<>. —
Posebnost: Posnetek «xl vosku Tletne »The S pote« 1 fiiiU afrikunskega plemena, ki l>o živa izložena letos na pari/ki razstavi. I' a n o r a ni a : Rursko - angleška vojna, potapljanje llur-gignon«, špansko ' amerikanska vojna it<l.
Vsak dan od 9. zjutraj do lO z-rečer
Vstopnina .... Vojaki in otroci .
Narodna jed
uostati morajo testenine iz Prve kranjske tovarne testenin
Žnidersič tV Valenčič v II. Bistrici po njih izl»ornem okusu, obilni redilnosti, nizki eoiii in jednostavuem pripravljanju. Zahtevajte jih v vseh v vseh prodajalnicnh jestvin.
^ — MEJNARODNI
I ANORAMA
trst - Borzni trg 14 - trst |
Od 15. do 21. januvarija H Jako zanimivo potovanje preko Reviere. Nizza. Monte Carlo, Monaco, Cannes, San Remo,
Igralnica v Monte Carlo itd. Vstopnina 20, otroci 10 kr.
Engel-ova juha
i/, t«varne /a konzerve. olup-Ijm rrah iti zimski ječmen
sstotrstnik) v l^eolierdorfu je Ejtjboijša in najcenejša brana. Kedilna snov jrla^om uradne analize 1 j",, ter je vsled dobrega ukusa in priproste hitre priprave neprekosljoa. Prospekti in po-- kušnje na zeljo brezplačno. Važno za javne zavode in konsumna društva Ugodni pogoji za razpro-da'ulee. Naročnine: Bureau Wien U 1 Taborstrasse 25.
Varstvena znainia: SIDRO.
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Kichterjcve lekarne v Prairi
pri poznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 iiove.. To nve. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splosno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v ongin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter
vzame previdnostno samo steklenice
s to varstveno znamko kakor originalni izdelki.
JLdtcrjevi leiarna pri zlatem \m ? Pran.
Elizabetne ulice 5.
Jas Ana Osillag
s svojimi l.sfi centimetrov dolgimi Lorelev-lasmi dobila sem jih vsled 14-me-serne uporabe svoje s:mio-iznajdene pomade. To so najslovitiše avtoritete priznale za je<lin(r sredstvo, ki ne provzroea izpadanja las. povspešuje rast istdi, poživlj« hišnik povspešuje pri gospodih polno moćno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti.
Cena lončka 1 gld., 2 gld.. 3 gld., 5 gld.
Pofliljam po poiti vsak dan. akc se xnesek naprej pošlje ali pa spoitnim povzetjem povsem svetu iz tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila.
Ana Csillag
Dunaj I., Seilergasse 5.
Slova drogerija
DRAGOTIN-A JENULL
v Trstu. Yia(icppa vosral Via Car rad ori (i.
je preskrbljena z vsem v to stroko »padajočim blagom. Priporočani zlasti vse predmete za čiščenje, | barvanje iu zboljšanje vina. Specijaliteta v zdravilih j za govejo živino, konje, p res i će itd., razkužilo proti j hubouični kugi. raz- kuž!jiva mila iu razkužlj vi ! prah za oblažiti zrak v vodnikih, stranišča!), jamah itd. | Za svečnico velik izbor sveč iz pristnesra voska; kakor ludi barvane sveče. Sprejemam naročile za slikanje svetnikov itd. na svečah. Vse po nizkih cenah < >ziraje se na svoje ^»i-letno službovan je v droge-j i rij ah v ulei < »liega in Benvenoto ter obljubuje točno i in pošteno postrežbo se priporočam slav. občinstvu v j mestu in na deželi.
Spoštovanjem	j X
Dragotin Jenull. i £
> Tržaška posojilnica in hranilnici
jegismmna zadruga z omgjeDira poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska ( italniea).
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge 111 se obrestujejo po 4U0, Rentui davek od hranilnih nlog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po n1 ./",>, na nienjieo po '>0o, na zastave po 51
I'radne ure so: od —dopoludne in od 3—4 po poludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—1 po-poludne.
Petje I najslavnejših umetnikov
Več vapo?
j finemu suhega bukovega ojjlja je na k
< prodaj. VtM* o tein izve se pri L. T Hahatii v Zagorji ol» Savi.	V
Poštno hranilnični račun 816.004.
Najboljša domača zabava
— so —
F O N O G R A F 1 NAJIMENITNEJŠIMI CILINDRI
The Anilo-Italian Commerce-Companj v Milano.
Izključno zastopstvo za Avstro-Ogersko Ima:
Preiuovani grafični zavofl E. Freisinger
v Trstu, Corso štv. 2.
Govori in deklamacije izvrstnih dramatikov