g 1 E V. 7. MESEČNA PRILOGA »N O V 1 G E V SLIKA H« L E T O 43 V L j 0 B l I A N I. DNE 12 FEBRUARJA 1930 Cena 'S Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številko I Din. V inserntnem delu vsaka drobna vrstica ali njo prostor "0 Din. tzhajc vsako sredo Spisi in dopisi naj se pošiljaio Uredništvu »Domoljuba«, naroininn rcklnmaci jc in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani Iz dežele grozodejstev in krvi. Iz komunistično Rusije prihajajo vne-liovpijoči kriki nedolžne krvi. Komunistična liusija je postala druga Mehika. Le Se mnogo okrutnejša in bolj krvava. Ruski komunisti so postali rablji krščanstva. Samo on procent jih je, ki so vpisani v boljševiško stranko. A ta edini procent s pomočjo armade in policijskih čet strahu-je in tlači vseh ostalih 99 procentov. ,-Boj proti veri jo boj za socialistično zgradbo.:. Tako ima zapisano na glavi rusko uradno glasilo > Brezbožnik?. Ta boj proti sleherni veri in naravnost proti Botru vodi komunistična vlada z vso strastjo lu zagrizenostjo. Leta 1934. ne sme biti nobene cerkve več v ltusiji. i.1 nobenega duhovnika. Nobenega ki iža. fn no Boga. Ruski bog je komunizem. Sicer bog, ki posiljuje telo in dušo, ki ropa in mori, toda vsa Rusija mora pred njim na kolena. Ruski komunist jo lahko ropar in morilec in posilnik in celo mora biti, kadar je to v korist komunističnemu oogtt. Tako mora Rusija preživljati Norono-ve in Kalesovc čase. Cerkve zapirajo in podirajo. Deloma jih spreminjajo v kino-dvoraiie, kjer se neprestano vrtijo brezbožni in bogokletni filmi. Nove cerkve se ne smejo več zidati. Duhovnike, pravoslavno in katoliško izganjajo v zapuščene in nezdrave severne kraje. Tam jih stražijo in pretepajo, da inro od lakote in mraza in bolezni.' Delavce silijo, da pošiljajo izjave proti Bogu. Sicer izgubijo delo in krušne karte. Zvonovi ne smejo zvoniti, zakaj Rusija obhaja svoj trajni veliki petek. Svete podobe' znašajo na kup ter jih med strašnim bogokletjem zažigajo. Prirejajo bogokletne procesije, kjer napolod- Izvirne rnncosko paatiljo VALDA obvarujejo Vas vseh zlih učinkov itiraza, snenle. mO TOte «n daeilov na dihalno organe. Prodajajo vse lekarne in droKerije. rasla mladina, oblečena v duhovniške obleke, zasranuije kriz in pljuje vanj. Ljudi, ki imajo srčnost, da pokažejo svojo vero, mečejo v ječo, odkoder se ne vrnejo nikdar več. Sv. oče, ki kaže skozi ves čas svojega vladanja prav posebno ljubezen do Rusije, je opozoril ves krščanski svet na komunistična grozodejstva v Rusiji. Pisal jo javno pismo kardinaUi Pompili- kjer poziva ves krščanski svet na odločen odpor proti komunističnim nasiljem. Opozarja na to, da se je že svoj čas obrnil na države, ki so bile zbrane na konferenci v Genovi, naj no priznajo Rusijo kot države, dokler le-ta ne zagotovi svobode verskega mišljenja in življenja. Države pa se za to niso menile in so v prvi vrsti gledale na svojo gmotne koristi. Kljub temu se je posrečilo papežu, da je rešil pravoslavnega patriarha Tihona krvave smrti in ob času velike lakote 150.000 otrok gotove smrti vsled stradanja. To delo usmiljenja pa je boljševiška vlada ustavila in rajši žrtvovala stotisoče nadaljnjih otrok, da so pomrli od lakote in nalezljivih bolezni. Spričo tolikih bogokletstev, ki se dan za dnem dogajajo v Rusiji, je sv. Oče ustanovil posebno rusko komisijo. Ta naj vestno preiskuje vso, kar so v Rusiji godi in potem opozarja na to ves krščanski svet. Praznik sv. Jožefa pa naj bo v vsej katoliški cerkvi spravni dan. Sv. Oče sam bo ta dan bral na grobu apostolskih prvakov tiho sv. mašo, v kateri bo prosil Boga za rešitev iz te krvave groze. Pa tudi povsod drugod naj se vrše spravne . službe božje. Papežev uradni list Rimski obzornik : prinaša plameneč oklic Apostolstva sv. Cirila in Metoda. S tem oklicem hoče predramiti ves celo svetovne javnosti ter jo vzbuditi iz ravnodušja in hrezčutnosti do brezmejnega trpljenja, ki ga trpi naš bratski ruski narod. . v Krščanski evropski svet se je tudi ze zganil. Po vseh državah nastajajo odbori proti preganjanju kristjanov in za pridobitev verske svobode v Rusiji. Tako v Nemčiji, na Češkoslovaškem, na Angleškem, Norveškem, Finskem. Francoska protestantska zveza zahteva, da se okliče križarska vojska proti boljševikom. Vsekakor jc naša dolžnost, kot Slovanov še prav posebno, tla se v prvi vrsti pridružimo svetovni javnosti. Slovenski katoličani morajo biti izčrpno poučeni o komunističnih bogoskrunstvih v Rusiji. Zato naj bi so skrbelo zlasti po prosvetnih društvih. Umestno bi bilo, da bi se sklicala javna protestna zborovanja, da tako okrepimo pritisk krščanske evropske javnosti na ruske Nerone in Kalese. Zlasti pa bo treba mnogo moliti za ubogo Rusijo, ki jo Bog v svoji vsemodri previdnosti pusti iti skozi hudo očiščevalno trpljenje v novo lepšo zarjo krščanske bodočnosti. Naša molitev naj bo, da bi najvišji Gospod mučenemu ruskemu narodu skrajšal te grozne dneve bridke preizkušnje in da bi Rusija izšla iz lega vsa prerojena in pripravljena za zjedinjenje svoje pravoslavne cerkve / materjo katoliško cerkvijo. n Novice iz Beigrada. Pravosodni minister dr. Srskič je predpisal uredbo o praznikih. Za vse državljane se smatrajo kot prazniki: rojstni dan Nj. Vel. kralja, dan zedi-njenja in vse nedelje. Za rimske katolike pa še posebej: 1. Novo leto, 2. sv. Trije kralji, 3. Svečnica, 4. sv. Jožef, 5. Marijino oznanjenje, 6. sv. Ciril in Metod, 7. sv. Peter in Pavel, 8. Veliki Šmaren, 9. Vsi Sveti, 10. Brezmadežno spočetje, 11. prvi in drugi dan Božiča, 12. drugi dan velike noči, 13. Sv. Rešnje telo, 14. drugi dan binkošti, 15. Telovo. Proglašen je bil pretekli teden zakon o nadzorstvu nad zdravili, ki ima točne predpise o proizvodnji, prodaji kakor tudi o poslovanju z raznimi cepili, strupi in protistrupi, ki jili dobivamo s pomočjo gotovih živali. Na poziv finančnega ministrstva so se 1' Strnil 78. D O M O L J U B Štev. 7. oj j t n 0 f i 6 a te dni zbrali v Belgradu ravnatelji finančnih delegacij iz vse države, da se posvetujejo o sestavi novega proračuna, ki bo stopil v veljavo 1. aprila. Kolikor znano, bo letošnji proračun daleko nižji od dosedanjih kljub temu, da so se že pri predhodnih pripravah vstavile postavke za zvišanje uradniških plač. Zelo znižan je proračun vojnega ministrstva. ■o.. .vtmmm^mmmm^mB^m^M Lepo prosimo zamudnike, naj poravnajo naročnino. Blago za denar, to geslo velja v celem pravičnem svetu. Kdor j'e izgubil položnico ali je slučajno ni prejel, naj piše ponjo. d Največja tovarna «a slaščice v Srbiji Magdič je napovedala konkurz, ki je izzval splošno presenečenje, ker se je ta tvrdka smatrala za eno najbolj zanesljivih podjetij v državi. d Za zboljšanje gmotnega stanja nižjih poštnih uslužbencev sta posredovala te dni v Belgradu g. Gruden iaz Ljubljane in Bo-žičev iz Maribora. d 282.000 Din je prinesla občinska pristojbina za 4119 psov v Zagrebu. d Za šumarskega svetnika šumskc uprave na Bledu je imenovan gosp. Alojzij Rus, doslej šumarski svetnik pri šumski upravi v Bohinjski Bistrici. d Konkurzi. V januarju 1.1. je bilo razglašenih v Jugoslaviji 62 konkurzov in sicer v Srbiji 41, v Sloveniji in Dalmaciji 10, v Hrvatski 5, v Bosni in Vojvodini po 3. V januarju leta 1929. je bilo razglašenih v vsej državi 82 konkurzov, torej dvajset več kot v istem mesecu letošnjega leta. d Za žnpnega upravitelja v Kamniku je bil imenovan g. Viktor Čadež, župnik Mekinjah. d 60 letnico rojstvu in 35 letnico odkar streže v gostilni pri Alešu na Jezici je praznovala te dni Apolonija Bergant. Zvestobi priznanje! d Ban savske banovine dr. Šilovič po tuje te dni po Hrvatskem. Ljudje ga povsod lepo sprejemajo. V Varaždinu je obiskal tudi frančiškansko gimnazijo. Ban si je v družbi ravnatelja p. dr. Pepišeka ogledal prostore gimnazije in izrazil svoje zadovoljstvo ter pohvalil delo frančiškanov za izobrazbo mladine. — Lep sprejem so priredili savskemu banu tudi v Nedelišču v Medjimurju. d Mariborčani so porabili preteklo leto 1,322.477 kubičnih metrov pitne vode. d Lastno lovsko društvo hočejo baje ustanoviti mariborski lovci. Zveza z ljubljanskimi jim menda ni všeč. d V Ameriko se vrača požrtvovalni frančiškan č. g. p. Odilo Hajnšek. Želimo mu srečno pot in obilo blagoslova! d Svoboda strokovnega organiziranja je zajamčena v versajski mirovni pogodbi, razlaga dr. Živko Topalovič v Ujedinjenem železničarju. d Poseben odbor za pripravo romanja v Jeruzalem je izvolil zbor srbske pravoslavne cerkve. d Kolodvor v Karlovcu bodo letos razširili in preuredili. d Glede izrabe vodnih sil v Jugoslaviji se bo vršila konferenca gospodarskih zastopnikov. Tozadevni zakonski načrt se žc pripravlja v gradbenem ministrstvu. d Proračun Zbornice za trgovino, obrt iu industrijo v Ljubljani za 1. 1930. je ban inž. Dušan Sernec potrdil. Dohodkov je 5,585.515 Din in izdatkov 4,951.992 Dir.. Obenem je odobrena tudi 12 "J zbornična doklada. d Split ima 40.869 prebivalcev. Pred vojno je štel okrog 20.000 duš. Nobeno mesto Jugoslavije ni sorazmerno tako zelo na-rastlo Dela nš. V Ljubljani, v Mariboru in še drugod najdete urade, pred katerim stoje velike gruče premraženih, borno oblečenih ljudi, katerim zre iz vpadlih obrazov lakota, pomanjkanji", beda. Ti uradi so javne borze dela in javne posredovalnice za delo in ljudje so brezposelni delavci, ki čakajo na delo ali podporo. Brezposelnost — stanje, izraz naše dobe, ki je najbolj značilno za ves povojni gospodarski razvoj. Vse do vojne nam je bilo to stanje več ali manj neznano, ali pa ni bilo tako očitno, .la bi slopilo pred nas s tako odločnostjo, kakor danes. Toda to stanje se slabša, vedno huje je, pri nas doma pa tudi po svetu. Svoj čas je bilo to čisto drugače: Dela je bilo v izobilju — kjer je hotel kdo, ga je lahko dobil in se preživel. Danes pa se je izpremenilo: Človek hoče delati, pa de'a ne dobi. In to je še najhuje preko zime, ko zunaj po polju, po travnikih ni dela. Kako se naj preživlja siromak, ki nima brez lastne krivde dovolj sredstev, da preživlja svojo družino, otroke, ženo, starše? V najtežjo bedo je pahnjen in ni čuda, da zre potem iz vsega bistva brezposebnega črn obup, temno svetožalje: Dela, dela hočem, pa ga ne dobim!-- Dela nam dajte, dajte nam kruha! To je danes klic najširših ljudskih plasti. Dela, dela nam dajte, da ne bodo naše družine gladovale, da ne bodo zmrzovale po nezakurjenih, zatohlih in mokrih stanovanjih. Dela nam dajte, da ne bomo gubili dragocenega časa, da ne bomo gubili dragocenega zdravja, dragocenega življenja; dela nam dajte, da ne bomo moralno propadali, ampak da bomo vedno spoznavali bolj in bolj resničnost veljavnosti evangelija, da bomo videli, da se ne neha vedno m vedno zopet ceniti in spoštovati beseda velikega apostola narodov, sv. Pavla, ki je posltavil ukaz: Kdor ne dela, naj ne je! ' O, Gospod, rade, rade bi te množice Delale, prijele za vsako delo, ki bi ne jim ponudile, toda — dela ni... slovenski lisi nšr^TBiiifiili^ «■■ i ^k'* 'i«'« • prinaJa pol,,. v«h n>jao.c,J,h not,t obic ia,emlin-a ,{ , * >n ■ ^»e, 'la m Vaai pošlje na ogled Naslov: »SLOVENSKI LIST« Ljubljana - Jugoslovanska tiskarna d Novice v slikah 1. št. so priložene današnjemu »Domoljubu«. 2. št. izide koncem tega meseca. d Novi radgonski most, ki veže preko Mure našo in avstrijsko Radgono, je bil nedavno dovršen in preteklo nedeljo dne 9. febr. se je izvršila slovesna blagoslovitev in otvoritev. Avstrija in Jugoslavija sta most skupno zidali, nosita vsaka polovico stroškov in je zato umljivo, da so zastopniki obeh držav prisostvovali v prijateljskem razpoloženju tudi blagoslovitvi in otvoritvi mostu. Avstrija je poslala k slovesnosti samega kanclerja Schobra, trgovskega ministra dr. Heinischa, ing. Schumya ter štajerskega deželnega glavarja dr. Rin-telna. Jugoslovansko odposlanstvo so tvorili ban inž. Sernec, njegov pomočnik dr. Pirkmaver in še drugi gospodje. Cerkveni obred blagoslovitve je izvršil graški vladi-ka dr. Pavlikovski v spremstvu pomožnega škofa lavantinskega dr. Tomažiča. Oba škofa, kakor tudi posamezni zastopniki obeh držav so izrekli pri tej priliki lepe pozdravne govore, usmerjene k medsebojnemu prijateljstvu. Škof dr. Ivan Tomažič je n. pr. naglasa], da vidi sveta Cerkev v mostu podobo miru in zbližanja, kar je podlaga slehernemu blagostanju. Novi most pa naj bo tudi znamenje vezi, bratstva in prijateljstva med narodi in naj poglobi dobre odnošaje med avstrijsko republiko in kraljevino Jugoslavijo. Graški vladika Pavlikowsky je koncem svojega govora zaklical: Novo zgrajeni most naj ne veže samo skupnosti interesov obeh sosednih narodov, temveč tudi njih srca in duše. d Načrt zakona o rudarstvu je izgolo-vilo ministrstvo za gozdove in rudnike. Načrt je dostavljen strokovnim organizacijam in drugim v izjavo. d Tudi pravoslavna cerkev proti sežiganju mrličev. Na prošnjo društva Ogenj. (ne zamenjati s slovenskim Ognjem ), katerega cilj je čimpreje zidati v Belgradu krematorij (stavbo za sežiganje mrličev), se je posvetoval te dni pravoslavni cerkveni zbor v Sremskih Karlovcih in sklenil: prošnji društva Ogenj f, da bi se dovolil pri sežiganju mrličev cerkven obred, se ne more ugoditi, ker je nauk cerkve odločno proti sežiganju mrtvecev ter obsoja cerkev sežiganje kot protiversko dejanje. d h pravoslavja je prestopil v katoliško cerkev 24 letni Rus Peter Lazukin, doma iz Besarabije. Prejel je sv. krst, sv. spoved in sv. obhajilo v metliški cerkvi. d Za načelnika cestnega okrajnega odbora za sodni okraj kranjskogorski je bil izvoljen župan g. Josip Lavtižar iz Kranjske gore Zadovoljni sto, ukn imr.t ■ novočevlj u VaSezml i olju vo Jp om večje in trajneje, če so VaSJ čnv Ji ros • obri in trpežni ■ Tako V:i m nuili i-amo industrija čovi.ov ->tei -mi ck> v Celju. (I toni so lahk-i nvorlte, če valMivalc ta oj nov. kata ok 7. več tiso ' s'i-kiiini, kntere ra prej /note p ipolnotnu ■ rez-plu-tiu CovlJi iz kravln« i in Iti!, tel e Ji 171). bok« 17». Sovro 2!iu, t-orski isti, lovski 213. vo zor i inorlnl 313. sa .dali f.0, 88 polčcvtji 13.1,140. Uavm.-tii .<, velikn i. birn (lečjlh, dimnikih. platnenih op ilniii in totovad iti čevljev. Cene ni^ko iu Kakovost ol s i Jt kor kjerkoli. Industrija ovljev R. Stermeckf, Celje'«, t« Dravska banovina. (I Zborovanje proti verskemu preganjanju v Rusiji sc je vršilo preteklo nedeljo v dvorani novega vseučilišča v Belgradu. d Brivec piše igre. Sarajevski brivec Gojko Manojlovič, znani igralec-diletanl, jo napisal tridejansko komedijo iz sarajevskega življenja pod naslovom Nora hiša'. Izročil jo igro tamošnjemu narodnemu gledališču, d Pokrovilejstvo natl kongresom jugoslovanskih gasilccv, ki bo od 1. do 4. avgusta v Ljubljani, jc prevzel Nj. Vel. kralj Aleksander. d Vsak je dobil po 5 Din. Beograjska mostna hranilnica je povodom praznika sv. Save darovala vsakemu ljudskosolske-ir.u učencu v Belgradu hranilno knjižico z vlogo ;5 Din. Tako hoče mladino vzpodbuditi k varčevanju. d > Seljački glas« se imenuje nov zagrebški časopis, ki ga vodi brat pokojnega Stjepana Radiča, Ivan Radič. List poživlja hrvatske kmete, naj se zberejo okrog svojega kralja Aleksandra Karadjordjeviča. O polpreteklih dogodkih pa pravi Seljački g'as- tole: Slava mrtvim, toda živi morajo iti na delo/: d Kaj pa Bela krajina. Prosvetno društvo v Črnomlju je priredi'o te dni igro : Dest •ti bral,. — S pomočjo bivšega oblastnega odbora in s podporo domačih denarnih zavodov je bil omogočen ktnetijsko-f spodinjski tečaj, ki se že četrti teden vrši pod vodstvom učiteljice gdč. Primoži-čeve. d Nekaj za svečarje. Pred kratkim je nastal v župni cerkvi v Ločah pri Poljčanah požar radi papirnatih okraskov na svečah, darovanih za Marijin oltar. Cerkovnik je prišel zvečer zapirat in našel vso božjo hišo v dimu. Ogenj se še ni bil razširil in ga je bilo lahko pogasiti. V tej cerkvi je to že drugi požar iz istega vzroka. Če že okraski morajo biti na svečah, naj bodo negorljivi, oziroma neškodljivi. d »Moja opazovanja«. Ker se je v zadnjem času brošurica pod zgornjim naslovom zopet imenovala v javnosti, moram izjaviti, da vsi citati iz »Ognja« točno drže in da jih nihče ni skušal ovreči. Smešenje od strani »Ognja« in še od drugod seveda ni še nobeno dokazovanje, kveč-jera le dokaz zadrege. Če mi g, predsednik Krekove ro'adine osebno zatrjuje, da je v tej organizaciji sedaj že mnogo drugače, kot si more kdo narediti o njej sliko iz brošurice, tedaj moram seveda opozoriti na to, da namen brošurice ni bil opisovati reform, ki da so se zgodile v poznejšem času v Krekovi mladini. Brošurica je opisovala položaj, ki je privedel do razpusta AO. Ta pa se je izvršil že pomladi 1929. Torej se opisuje položaj iz leta 1928 in deloma iz začetka 1929. In to izključno le na podlagi citatov iz Ognja, ki ga izdaja Krekova mladina. Pisanja Ognja iz 1. 1938 pa pač ni mogoče zbrisati. — Tudi mi iz Maribora piše g. bogoslovec Šmon, kakor da nanj lete besede citirane na 5 strani omenjene brošure o nekem bivšemu bo-goslovcu, ki da je imel v Celju predavanje in pri tem re'-il, da je treba Marijane družbe razbiti. _)n pa — kakor piše — da je dobesedno rekel: »V kongregacij-skih odsekih je bil študent raztrgan, razdvojen. A vseeno je še forma kongrega-cije za duševno plat študenta najpripra vrneta, Saj duševna plat študenta potrebuje globokih virov.« To objavljam, da se ne bo g. Šmonu delala krivica, če je kdo res mislil pri tem na tega gospoda. — Fr. Zabrel. katoliški dnevnik, uisun v duhu katoliško akcije. — Vsako nedeljo ima m'flo&o'sllk na 8 straneh v hu-krotisku. — Stane na mesec 25 Din. Piši e. dn se Vam no.šlie lin orled. Naslov: »SLOVENEC«-,LJUBLJANA, JUGOSLOVANSKA TIS K A R N A d V Ljubljani je umrl dr. Ignacij Je-lovšek, bivši višji okrajni zdravnik v Radovljici. Celih 45 let je deloval z ljubeznijo in uspehom na Gorenjskem do 1. 1924., ko je bil upokojen. Za reveže je imel dobro srce. d V Moravčah je preminul g. Ivan De-tela, zadnji brat pokojnega pisatelja-Mo-ravčana dr. Franca Detela. d V Trebnjem so pokopali 84 letno Ano Sila.' Skoraj deset let je bila prikovana na bolniško posteljo. d V Ormožu je umrla najstarejša žup-Ijanka 93 letna Ana Vaupotič, mati g. pri-orja usmiljenih bratov p. Polikarpa in č. sestro Avguste. d V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Evgen Lah, magistratni nadsvetnik v pokoju. d V škofji Loki je preminul Blaž Gu-zelj, soustanovitelj katol. prosv. društva. d V Šestinah v Zagrebu je umrl 5. februarja tamošnji župnik g. Ivan Novoselec, po rodu Slovenec. d Velika avtomobilska nesreča. Preteklo soboto ob 6 in pol zvečer je odpeljal avto znanega avtomobilskega podjetja Peč-nikar izpred Češnovarjeve gostilne na ljubljanski Dolenjski cesti okrog 25 ljudi v smeri proti Šmarju na Dolenjskam. Nekaj potnikov je izstopilo že med vožnjo do Ško-feljce. Od škofeljce dalje je bilo v avtobusu še okrog 20 oseb, ki so bile namenjene domala vse v Grosuplje in okoliške vasi. Ko je dirjal avtomobil od zadnjih hiš v Škofljici v smeri proti ovinku pod vasico Malim vrhom, kjer se cepi stara pot od nove ceste, je avtobus iz doslej ne točno znanih vzrokov zavozil najprvo ob prvi ob-ceshii kamen, ga izruval, nakar je odsko-čil lik z roba ceste zopet kakih 10 korakov naprej, se drugega kamna ognil, se zaletoi v neko drevo in odbil še tretji obcestni kamen. Preko tega je zdrvel nato na travnik, se parkrat prekucnil in obstal končno zarit v močvirni zemlji 5 m pod cesto, Ranjeni so bili skoraj vsi potniki. Brez vsake rane je osta'a le ena izmed žensk in pa sprevodnik Karol Pečnikar. V Ljubljano se vračajoči avtomobili so se na kraju nesreče ustavili, naložili težko ranjenega Franceta M a'o vrh a iz Razdrtega pri Šmarju in njegovo mater Marjano, ki sta imela prebili lobanji. Istotako so spravili v avtomobil Marijo Zrnčevo, posestni kovo ženo iz Stranske vasi, ki je imela enako hude poškodbe na glavi in več ran po životu. Te tri so odpeljali naravnost v ljubljansko bolnico. Nekaj težje ranjenih se je za-teklo"tekom noči v okoliške hiše, lažje ranjeni pa so odšli po prvi jim nudeni pomoči peš na svoje domove. d V potoku Pšati je utonil 12 lelni Franc Kokalj iz vasi Pšata pri Sv. Jakobu ob Savi. Fant je hotel potegniti iz vode čepico, a mu je na polzkent obrežju spodrsnilo. Sosedje so ga potegnili i/, vode že mrtvega. d Plini so ga zadušili. V garaži (shramba za avtomobile) neke vile na Tuškancu v Zagrebu so našli mrtvega .šoferja Sergija Zaharovskega, po rodu Rusa. Zaharovski je ležal pred avtomobilom in je v rokah držal gumijasto cev, iz katere je tekla voda. Takojšnja zdravniška pomoč Zabarov-skemu ni mogla več pomagati, ker je bil ta že mrtev. Vzrok smrti še ni pojasnjen, najbrže pa so ga zadušili plini v garaži. d Tri metre globoko so je prekucnil le dni avto, v katerem je bil belgrajski podžupan dr. Stojadinovič, s svojima hčerkama in z bratom. Vsi so bili le lahko poškodovani. d Predragim hotelirjem ho slaba predla. Značilna razprava se je te dni vršila preti somborskim okrožnim sodiščem. Na obtožni klopi je sedel po vsej Vojvodini znani ravnatelj hotela : Sloboda v Šombo-ru radi navijanja cen. Proti hotelirju so bile vložene štiri ovadbe, češ, da jo računal za črno kavo 6 Din, za brizganee 5 Din, za jajčni kruh 5 Din in za s'adoled 12 Din. Hotelir se je branil s tem, da je bila ta čas v hotelu predstava, za katero ni bilo vstopnine, in je moral cene pijačam in jedilom povišati. Razen tega je moral dati šo 40 % izkupička za dobrodelne namene. Sodišče pu je smatralo, da je njegova krivda dokazana in je hotelirja obsodilo na lo dni zapora ter 15.000 Din globe. d Občinski odbor je šel čakat strahove. Pred nekaj dnevi jo pretresla srbsko vasico Crljanac vest, da so se v hiši vaščana Dušana Ignjatoviča pojavili strahovi. Strašilo je v kleti Ignjatoviča. Strahovi so pre-metali vse, kar so dosegli, nato so se po-iavili v sobi ter vse noči razsajali in tolkli 3'' po vratih. Šipe so zvenketale, strahovi pa so pobijali sklede in lonce. Neko noč je strah vrgel Dušanu luč v glavo in le malo je manjkalo, da ni nastal požar. Občinski stražniki so se pričeli za stvar zanimati in so zaslišali domačine. Nato so ostali zvečer v hiši, ko pa je pričelo strašiti, so od straha pobegnili. Občinski odbor pa je bil bolj ko-rajžen in je tudi šel čakat strahove. Ko so strahovi pričeli strašiti, občinski očetje niso zbežali, nekateri morda tudi niso mogli. Na po vseeno. Ugotovili so, da so strahovi prav za prav družina in služinčad Dušana Ignjatoviča ter da so oni prirejali vse te nočne izgrede v hiši, da so plašili očeta. d 44 dni je stradala. Na Jezerskem so te dni našli kuro, ki je niso videli že 44 dni. Pred psom se je bila svoj čas zatekla v neki prostor med senom, kjer se ni mogla rešiti. Pa vzdržala je ob sami suhi mrvi celih 44 dni brez vsake pijače. Ko so jo po naključju našli, je bila tako slaba, da ni mogla jesti. Nas zanima, če si je opomogla in ostala pri življenju. d Kdo je Presička zaklal. Že zadnjič smo poročali, da so našli na zagrebški ulici delavca Josipa Presička s prerezanim vratom. Policija je sedaj zaprla Ivana Šegulo, 32 letnega delavca, rodom iz Mezgovic pri Ptuju. Na zasliševanju je priznal, da je res on ubil Presička, toda dodal je, da je bil napaden in da se je moral braniti. V to s\rho je rabil majhen žepni nožiček s pomočjo katerega je z močnim udarcem sunil Presička v levo stran vratu in mu razrezi glavno žilo. Nato je pobegnil in ni vedel, da ga je ubil. Do nadaljnje preiskave je policija pridržala Šegulo v zaporu ter ga bo po končani preiskavi izročila sodišču. d Taka dva ne zaslužita milosti. Strašna vest je prišla iz Makol pri Mariboru. V stopnem pri Makolah sta sinova, obvladana od vinskega prenapoja, prišla s svojim očetom v prepir. Sredi prepira sta razkačena in razljučena navalila na svojega očeta ter ga do krvi pretepala in obdelovala. Očeta, ki je z naporom poslednjih moči jel klicati na pomoč, so sosedje iztrgali iz sinovskih pesti. Vsega krvavega ter na sedmero mestih ranjenega so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je podlegel težkom poškodbam. V vsej okolici je zbudil strahotni dogodek največje vznemirjenje. d Za 300.000 Din dragocenosti so odnesli vlomilci iz prodajalne dragotin Filipa Katza v Osjeku. d 20.000 Din je odnesel iz poštne blagajne v Kočevju neznan uzmovič v noči o<, 8. na 9. februarja. Najprej je vdrl v klet, nato pa je s krampom izkopal luknjo naravnost skozi zid do mesta, kjer je bila poštna blagajna. Luknja je tako velika, da je lahko zlezel skozi njo. Iz blagajne je vzel 20.000 Din, na mestu vloma pa je pustil kramp in rokavico, ki bosta morda še usodna za drznega vlomilca. Zobni ateMe E. Glavič pri dr. Ukmarju v Litiji sprejema od 8—12, 2—8; ob nedeljah od 8—12, Delo Testno, solidno, prvovrstno, . Cene zmerne. Katoliška cerkev. s Hazno. Znano zgodovinsko palačo v Berlinu, kjer je pokojni nemški vojskovodja Moltke delal načrte za vojno 1. 1864., 1866. in 1870., so kupili od sedanje nemške vlade katoličani. Poslopje bodo preuredili in bo imel v njem svoj škofijski sedež novi berlinski škof dr. Schreiber. — Pred 10 meseci posvečeni škof Francis 0'Hern v Roekester je pred tem več let opravljal službo kaplana okrajne ječe v Monroe. Dasiravno nosi sedaj že mitro (škofovsko pokrivalo), še vedno opravlja službo kaplana one kaznilnice. Vsako soboto se pripelje tja, kjer spoveduje, ma-šuje in pridiga jetnikom. Italifa. s Zahvalit se je šel... Te dni je prispel v Rim načelnik avstrijske vlade kancler Schober. Sprejel ga je najprej Musso-lini in Schober se mu je zahvalil za pomoč, ki jo je Italija dala Avstriji na nedavnem zborovanju v Haagu. Podpisali so v Rimu tudi prijateljsko pogodbo med Italijo in Avstrijo. Vsekakor je čudno, da italijansko časopisje to pogodbo tako kričavo poveličuje. Nehote se baš vsled tega vsiljuje mišljenje, da imajo vsi slavospevi neki drugi cilj in da omenjena pogodba ni nič takega, da bi bilo Jugoslavijo pred kom strah. s Razno. Ko je padla z ognjišča, si je razbila lobanjo in na mestu izdihnila 39 letna Gorkič Pavla iz Vrtojbe. — V Gorici jc umrl 82 letni prvi predsednik tržaškega prizivnega sodišča Avg. Jakopič. —207.137 ljudi je leta 1929. obiskalo postojnsko jamo. — V goriški bolnici je preminul 57 letni Anton Gregorič iz Vogrskega. Ko je prašiča deval na kose, si je s kostjo ranil prst na desni roki, nakar sta sledila za-strupljenje in smrt. — Italijanski prestolonaslednik bo bival s svojo mlado soprogo slalno v Turinu. — Do smrti je razmesa-ri'a granata 18 letnega Leopolda Nemca iz Bilj, ko je zbiral v boju za košček kruha obrabljen vojni material. — V Gorici so pokopali 38 ietnega Franceta Bratuža. Je bil znan pod imenom »črni;-. — V Divači je umrl Rebčev Jože. — V Idriji je preminula 30 letna Terezija Lapajne. — V Brjah je odšla na drugi svet 77 letna Katarina Gregorčičeva. Rajnica je bila najmlajša sestra pesnika Simona Gregorčiča. Bolgarska. s Važen sporazum jc bil dosežen U< dni med Jugoslavijo in Bolgarsko. Odposlanci obeh držav, ki so se zbrali v Sofiji so rešili dve najvažnejši vprašanji dosedanjega obmejnega spora, to sta vprašanje o dvolastniških posestvih in o nevtralni obmejni coni. Glede dvolastniških posestev je sprejeto načelo medsebojne zamenjavo na ta način, da bodo bolgarski lastniki, ki imajo posestva na jugoslovanskem ozemlju, dobili v zamenjavo posestva naših državljanov na bolgarski strani in obratno. Prostovoljna sprememba se bo vršila do 1. aprila 1930, nato pa bo mešana bolgarsko jugoslovanska komisija tozadevne zamenjave posestev izsilila. Nevtralna obmejna cona bo obsegala pas 6 0rlu :. Vaš otrok vam bo v čast in ponos. —- Želimo clevelandskemu Orlu ; najlepših uspehov! Drobne novice. 6 milijard zlatih frankov zahteva od Turčije vdove bivšega sultana. 216 milijonov dinarjev (lote je prinesla belgijska princezinja Marija Jose italijanskemu prestolonasledniku. Dvakrat tako močno brodovje ko Italija hoče imeti Francija. Cena srebra je siopet padla. Težka kriza za dežele s srebno valuto. (Perzija, Indija, Kitajska.) 2 milijona 140 tisoč brezposelnih je sedaj v Nemčiji. Znani češki tovarnar Bata je razširil svoj obrat s čevlji tudi na Poljsko. Z okna svojega stanovanja se je vrgel na cesto nemški socialdemokratski poslanec dr. Levi. Mrtev. 40 milijonov lejev dote hoče dati princesi Ileani romunska vlada. Že 7 mesecev gorijo petrolejski vrelci pri Mureni v Romuniji. 300 mornariških častnikov so boljše-viki umorili v ruski Rigi. Umri je italijanski minister za javna dela Bianchi, eden prvih fašistov. Komunisti in narodni socialisti v Pru-siji ne morejo biti več župani ali uradni predstojniki. Obrestno mero je znižala Francija od 3 in pol na 3 odstotke. Na Poljskem je obrestna mera 8 odstot. Kakšna razlika! Največ zlatega zaklada na svetu ima za Zedinjenimi državami Amerike — Francija. Je vreden 95 milijard Din! Dva milijona škode so napravili uzmo-viči v ruskem petrogradskem (Ijeningrad-skem) muzeju. 200 tisoč Din je dobil Zubkov, ker je izročil pisma umrle svoje soproge, Vilje-move sestre Viktorije, nemški cesarski rodbini. Ker so poškodovali sovjetske naprave je bilo zopet deset ruskih kmetov obsojenih na smrt. Papež je sprejel v enourni avdienei glavnega tajnika fašistične stranke Turat-tija. Nova španska vlada je prepovedala bivšemu samodržcu Primo de Riveri imeti shod, ki ga je sklical. Neki študent visoke šole v Belgiji je ustrelil ženo profesorja, ki je fanta pri izpitu vrgebj i * 7000 poslopij je razrušil orkan (silen vihar) na polotoku Siamu. Nove volitve za državni zbor bodo na Madjarskem jeseni. Neki Amerikanec je kupil v katol. semenišču v Pleplinu na Poljskem edino Guttenbregovo sv. pismo za 625 tisoč Din. Katoliška Irska žrtvuje za armado nad 2 milijardi, za prosveto nad 6 milijard dinarjev. 3200 hi piva potočijo letno v klavniški restavraciji v Pragi. Velika suša je na Japonskem, v Ameriki pa mnogo snega. 50 prodajalen je uničil požar v Londonu. v Oe rabite zanesljive britvice Gillette, se boste vselej brezhibno brili. Izredno ostro rezilo iz najboljšega jekla reže pri vsaki potezi z aparatom. Kupite pravočasno nove britvice Gillette/ w » » Gillette Radio. Radio-program od 13.— 20. febr. Vsak delavnik: 12.80 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba, 18.80 Iz današnjih dnevnikov, 17.30 Koncert Radio-orke-stra, 22 Časovna napoved iu poročila. Četrtek, 13. febr.: 18.80 O ribarstvu v svetovnem gospodarstvu, predavanje; 19 Srbohrvaščina; 19.30 Tedenski in književni pregled; 20 Pevski koncert ge. Pavle in gdč. Majde Lovšetove: Angleške pesmi; 21 Cajkovskijev večer, izvaja Radio-orke-ster; 23 Napoved programa za naslednji (lan. Petek 14. febr.: 18.30 Slike iz umetnostne zgodovine; 19 Gospodinjska ura; 19.30 ItalijanSSi-na; 20 Predavanje o pevskem pouku; 20.80 Koncert Radio-orkestra; 22 Napoved programa za naslednji dan. Sobota, 15. febr.: 17 Koncert Radio-orkestra, 18 Esperanto; 18.30 Nemščina; 19 Delavska ura; 19.30 Prenos iz Belgrada; 22.15 Lahka glasba; 23 napoved programa za naslednji dan. Nedelja, 16. febr.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe; 10 Versko predavanje; 10.20 Kmeti;sko predavanje; 11 Dopold. koncert, vmes poje Waguerjeve pesmi ga. Medvedova; 15 Gogol: »Zenitevc, veseloigra; 1a je dva dobra strica, Franceta in Janeza Kušar. Prvi je sedanji župnik v Mengšu, drugi pu posestnik v Uetečuh. Ta dva t ta ga potem vzdrževala in izšolala, študiral je v Kranju in Pragi. Letu 1914. je moral takoj v začetku v vojno, bil v ujetništvu, nazadnje pa se je kot dobrovoljee vojskoval na solunskem bojišču. Po vojni je bil nastavljen na finančno ravnateljstvo v Mariboru. Leta 1927. pa prestavljen v Radovljico za finančnega tajniku. Bil je zelo tihega in mirnega značaja in jako vesten v službi. Kako je bil povsod priljubljen, je pričal njegov veličastni pogreb, ki se ga je udeležilo mnogo ljudstva. Njegov spomin naj živi, njegova duša naj .iživa večno plačilo. Odmevi i/. Dolenjske. Zadnje čase se je o Dolenjski, o njenih dobrih in slabih straneh dokaj pisalo in raz-motrivalo. Nekoliko je to storil g. Radovan Hrastov, še več pa g. Ve mig, ki je s svojimi •pisi precej spremenil mnenje, kakršno so imeli mnogi o naši kulturi in zaostali-; Do-lenjski. G. Vernigu zato najlepša Itvalu. kakor tudi za trud in skrb, katero je imel pri delu za gospodarsko povzdigo Dolenjske. Ne--broj umetnih gnojišč iu giiojničnih jam je ptiča njegove brige za kmetski stan, zato še enkrat: hvala mu! Kakor že zgoraj rečeno, nekoliko je že osvetljena slika Dolenjske, toda gori omenjena sta videla vse svetlo in lepo, toda so tudi senčne strani in so žal rane, katere je treba odkriti, začeti celiti dokler se to da brez težje operacije. Letos mo pridelali neizmerne množine sadja, posebno češpelj. človek bi mislil to bodo nasusili za par let naprej, toda vprašaj tu in tam, sušilo se ni skoraj nič, pač pa vse szaprlot, ccspljc, trpine i. dr. Zdaj se pa ;kii- n Kino predsavi o uporabi umetnih gnojil se bosta vršili po posredovanju kmet. referata v blovenjgradcu v nedeljo, dne 16. t. m. ob 9 v kmetijskem tečaju v Ljudski šoli v št. llju pri Misllnju m ob 3 pop. lega dne v kmetijsko nadaljevalni -"'i v Velenju. Kmetovalci Misllnjske in Šaleške doline se opozanajo m ti vstopnineprostl poučni predstavi' I1 luw iu žganja je toliko, da -e kar plitva v lijem, (''e prideš! kar eelo zelenkoi ga postavijo pred te. ne pa frakcij*, kot je to bilo včasMi. In pije vse. otroci in drugi, posebno fantje. Nekateri mislijo, da sploh nedelje ali praznika ni, če se prav po živinsko ne upija-nijo. Potem pa pride: preklinjevnnje, zraven ■ineizogibni, pretep, tako da je bolnica usmiljenih bratov v Kandiji dobivala preko vseh nožieuili praznikov -redne« iiošiljatve ranjencev, ki so obležali na polju časti in slave i kralja alkohola. Najbolj tragično je pa to, tla pijejo tudi otroci in nič čudno iti, da se učiteljsko nad šolarji čedalje bolj pritožuje. Torej starši, ne uničujte kri nvoje krvi, ne zastrupljajte duš svoje tleče, sicer boste dajali zato težek odgovor. Streznimo se. dokler je čas; ne nbijajmo smilili sebe. Pa še nekaj! Zbrali so so fantje iz nekega kraja in peli okrog za tri kralje. Vsak rad sliši lepo fantovsko pesem, toda krokuti do treh zjutraj in buditi ljudi iz spanja, ni ne fantovsko še manj pa olikano — — — in kar so .,1, tej priliki nafehtuli so vse lepo zapili. I'a je rekel eden: pa -ino ga žujfuli« celo noč in še drugi dan in to vse zastonj«, pač žalostno, ampak .žujfuli* smo ga pa le. Dolenjec. (Opomba uredništva: Priobčili smo to žalostno poročilo v prepričanju, tla ogromna večina naše Dolenjske ni prizadeta, k pa so prizadeti, je pa prav. Kazno. (Vnvta vas.j Dne X. januarja je umrla \ li i. vasi Frančiška Mošnik, bivša dolgoletna kuharica v tukajšnjem /upuiščti. Bolna je bila le ! teden na pljučnici. Pokopana je bil« v četrtek 30. ju-nurja t. I. ob obilni udeležbi ljudstva nu tukajšnjem pokopališču. Pokojnitu je bila doma iz trga Motuik na Goronjskem in vsled svoje delavnosti in skromnosti splošno priljubljena. Tukajšnje prosvetno društvo to /iino pridno prireja igre. V nedeljo 3. januarja nam je vprizorilo prav lepo igro Čarovnica:, v nedeljo 26. januarja pa kar 2 burki in sicer Čevljarjev a Marta; in Fest fante. Zlasti druga nam je povzročila nemalo sinelia. Za predpust • je seveda treba nekaj smešnega. Za gospodinjska izobrazbo. (Št. Jernej.) 'iospodinj.ska šola v št. Jerneju bo končala petmesečni tečaj z. dnem 20. februarja. Napravila pa bo poprej od 1« do 18. februarju razstavo.. Tu se bo lahko vs-k srni prepričal, koliko lepih reči so si varila pridna dekleta pod vodstvom šolskih sester. Na lo se prične dvomesečni tečaj, ki se bo dokončal o Veliki noči. Tako bo širšemu krogu dana prilika potrebne gospod injskeizobrazbe. Le pridite gledat razslavol Prosvetni večeri. (Jezica.) , Prihodnji prosvetni večer priredi kal. prosv. društvo v suboto dne 15. febr. ob 8 zvečer. Na sporedu je petje in kinopredstavn vKolo sreče -, v glavnih vlogah Pa I in Patachon. Film je izredno zabaven, a kljub I emu zelo poučen, kojega ng].»d vsakomur priporočamo — V bodoče se bodo prosvetni večeri vršili redno vsako soboto, če naslednjo nedeljo ne bo odrske predstuve. Skrbeli bomo, da bo spored vedno prvovrsten, deloma poučen, deloma zabaven, da bodo posetalki tako vselej prišli na svoj račun. Vslopnina 3 in 2 I >in — Odbor K. P. 1). '/Anin poroka. (Ribnica.) Zlato poroko sta obhajala v nedeljo, t), t. m. v Ribnici Janez in Ivana škrbec, Javtova iz Brež Ravno la dan pred BO leti sla stala pred istim ol-larjem kot mlad ženin in nevesta. Tudi sedaj ie imela mati lep šopek v rokah, očetu Javtu pa so podali v roke sorodniki novo, s cvetjem okrašeno palico, ki pa je rekel, da je še ne rabi, dokler ga nogo se same rade nosijo. Zaradi lepšega pa to jo vendar obesil na roke. Koliko sveta je pre- in varuje ne samo belo temveč tudi barvano perilo. Pa tudi za volno in svilo je idealno sredstvo z a p r a n i e Schichfov bredel s krošnjo suhe robe na plečih! Pa je junak Okrog slavljencev se je zbralo v cerkvi veliko število otrok, zetov, nevest, vnukov, sorodnikov, k! so pristopili s slavljencema k sv. obhajilu. Ko so zvonovi slavnostno spremljali zahvalno pesem, jc marsikomu nekoliko zarosilo oko. Lepa cerkvena slovesnost je napravila najlepši vtis. in inarsikala ženica je dejala, da bo odslej imela svojega moža še rajši iu mu bo še bolj jiostregla, s mo da pojile z njim k zlali poroki. Slavljencema še mnogo /W v krogu domačih! Gospodarski tečaj je priredila pretekli ledni živinorejska zadruga v Ribnici, pri katerem »in predavala gg. dr. Bcsnj, ravnatelj Zadružne zveze, iii inž. Muri, od kmetijskega referata dravske banovine. Prvi je predaval o kmetijskem zadružništvu, drugi pa o rentabilnosti kmečkega gospodarstva. Šmartno pri Kranju. Tukajšnje Prosvetno društvo bo ponovilo v nedeljo 16. t. m. ob pol 4 popoldne v .Smaitin-skem domu < burko »Veleturist«. Pred igro bo nastopil moški, ženski in mešani pevski zbor. Pred in med igro tamburanje. Med igro se bodo d"' il* okrepčila. Prijatelji smeha vabljeni. Ob novem grobu. (Podbre/.je.) Dno 29. januarja je umrl v Podbrezjah \ 71. lelu starosti daleč okrog znani Jernejčev France <«■■ Babič France. Pokojnik je bil odločen katoliški mož in vzor pridnosti in samoizobrfiževanju. Težko bi bilo najti še pri kakem nešolauein človeku litko veliko knjižnico, kakor jo je imel on. Bral je slovenske in nemške knjigo. — Pokojnika je odlikovala tudi posebna ljubezen do otrok; zato je bi! pri njih tudi tako znan in priljubljen. --- Najlepši zabava mu je bilo lejio pet,o. Pevci so mu zalo 8o ob odprtem grobu zapeli par genljivih npgrobnif. Pokojni Jernejčev France je Imel mnogo knjig izposojenih po Podbrezjah in tudi v okolici. \ sakt'-ga, kdor inta kako njegovo knjigo, prosimo, naj j1' gotovo vrne na njegov dom. Kako gospodarimo. (Zapoge.) Redkokdaj je taka priložnost za nasipanje po-lov kakor letošnjo zimo, pa vendar se nihče ne zgane. Kmetijska podružnica deluje marljivo. V kratkem času svojega obstoja si je nabavila za svoje člane prvovrsten trijer in travniško brano, letos pa kupi še okopalnik in sadno škropilnico. Gasilno društvo ima radi nabave motorno brizgalne le še malo primanjkljaja. Zahvalili *> J® za to pridnemu delovanju odbora in pa požrlvovah nosli članov. Posebna hvala pa gre t anioni, ki so darovali društvu h-po vsoto denarja, ki so ga dobili od neveste Frančiške Jenko. 1(1, t. m. ob 8 pop. priredi gas. društvo v prostorih Alojza Ho-Oo ' 'i tombolo. Vabijo se vsi prijatelji gasilstva. Delo naše hranilnice. (Vrhnika.) V nedeljo 10. lebr. ob 3 pop. se bo 'tm| v Hokod. domu občni zbor Hranilnice in posojilnice, reg. zadruge z neom. zavezo. Kako lepo deluje ta naš denarni zavod, lahko spoznate iz naslednjih številk. Promet se je dvignil v letu 1929. na 18 milijonov Din. Hranilne vloge so znašale ob koncu leta 1,084.000 Din in rezervni zaklad s čistim dobičkom 105.111 Din. Znesek posojil 3,027.000 Din. Zadruga je vdeležena na drugih podjetjih z 85.000 dinarjev, iz tega je razvidno, da ima še dovolj likvidnega denarja. Uradne ure ima vsak delavnik od S do 12 in od M do 17, ob nedeljah pa od 8 do 10. Posreduje tudi zamenjavo tujih valut. Na razpolago so tudi domači hranilniki, katerih se mnogi že od leta 1929. poslužujejo in so spravili na ta način skupaj že več tisoč dinarjev. To je primerno posebno za otroke I Gospodarstvo iu drug«. (Cerknica.) še sloji, čeprav ni nič pisane;«! po časopisih. Prav zdaj imamo kmetijski tečaj, ki se je priredil na pobudo našega g. bana. Trajal bo 0 tednov. Predavanja, ki jih imajo strokovnjaki, so vsestransko poučna In zanimiva Pouk v kmetijstvu je naravnost sijajen. Četudi je obisk precejšen, vendar pogrešano nekaj naših boljših gospodarjev. Prav bi bilo. d.i se udeleže tečaja v največjem številu. Nikomur ni žal, da se je udeležil kakega predavanja. — Pretočeno leto je bilo s jminočjo podpore izgotovljenili več vzornih gnojniščnih jam, za kar moramo biti hvaležni gospodom pri oblastni samoupravi, dn so nam šli tako prijazno na roko. — V društvih se tudi pridno dela. Poučne in zanimive kinopredstave, predavanja s skiopličnimi slikami, primerne igre, vse se vrsti skoro nedeljo za nedeljo in o praznikih v prosvetnem društvu. - Cesto do Rakeka novo, kakor ludi staro, smo v jpseni še kai dobro •»pravili s pomočjo valjarja, ki smo ga dobili od oblasti. Seveda je letošnja mehka zima vse omeh- čala in ceste so spet bolj primerno /a vožnjo s čolni, kot za vozove. Spomladi bodo začeli spel znova in bolj temeljito utrjevali ceste. Strokovnjaki trdijo, rtu je vse delo brezuspešno, dokler no bedo imeli vozniki širokih šiu na kolesih. Promet na tej nesli je res velikanski, vozovi so preobloženi zaslužka pa skoraj nič. —- Elektrarna se dobro razvija. Kakor čujemo, se namerava spomladi začeli z gradnjo daljnovoda na Kakek. V večernih urah nam luč zaradi par strojev precej nagaja iu bi prosili vedstvo elektrarne, da napravi primerne korake, da bi znali nekateri vpošlevati skupni blagor. — Vcdovod je zadnje dvo leti skoro popolnoma odpovedal. Od Topola do Ivanjega sela je v največjem deževju večkrat manjkalo vode. Letos se je dognalo, da so cevi na nešteto mestih spuščale na tisoče litrov vode. Pričeli so s temeljito popravo vodovoda in pričakovati je, da bodo imeli v doglednem času zadosti vode, s.rj so studenci zadosti močni, le cevi je treba izmenjati. — Pripoveduje se, da dobimo v Cerknico, središče Notranjske, okrajno glavarstvo. Od pristojnih oblasti je obljubljena pomoč in najhrže se začne žo spomladi graditi primerno poslopje na Žuiuro-vem travniku polog okrajnega vrta, ki se spremeni spomladi v šolski vrt. Seveda hočejo nekateri vedeti, da bi bil ta prostor bolj primeren za novo moderno šolo, slara šola naj bi so pa porabila za Urad« glavarstva. Bomo še videli in poročali, kako bodo določile višje oblasti. — Avtopromet iz Rakeka v Stari trg je zdaj tako uravnan da je treba skoro vsak dan |x.:sebej vprašati, kdaj bo vozil avto. Obljubljeno je, da se spomladi tudi ta zadeva ugodno r^eši. — Jezero se je dve leti zapored popolnoma posušilo. Odkar so poglobili svet pred Veliko Kar-lovco, voda zelo hitro vpade. V prihodnjem lelu se ho z osuševanjem nadaljevalo. Le škod i je rib, katerih ob vsakem usihanju jezera na tisoče pogine. Velikih rib zadnja lela ni več. —• Veliko razburjenje je napravilo govoren je, da so namerava razdelili gmajna — skupili pašnik. Velika večino je proti razdelitvi, ker bi bili z njo gospodarsko uničeni bolj revni posestniki. Upamo, da bodo oblasli upoštevale želje večine in pomagale prizadetim pri zboljšanju skupnega pašnika. Treba bi bilo že zd v-liaj napraviti nekaj dobrih napajalnikov, da bi živina lahko ostala cel dan na pašniku. — Prihodnjo pomlad lorej začnemo z večjimi deli in z novim vesoljem. . Dopis iz Kanade. Večkrat sem bil že mišljenju, dn se malo oglasim v nnšem listu ;Domoljubu« Kavno danes sem bral v Domoljubu dopis iz K.nnnde, ko dopisnik opisuje tukajšnje razmere, kako se zasluži v šumi. Pu že moram dopisniku ovreči to dopis, kur se tiče plačila in stalnega dela. Znkaj s takim dopisom se ljudstvo samo siKidnujn, da bolj hrepeni po tujini. Veliko se jili je že odpeljalo samo rudi onega slabega dopisa. Po mojem mišljenju je ravno nasprotno, kakor piše. dopisnik v Domoljubu z dne. 18. decembra 1029 št. 51. Tukaj imaš stalno delo le v rudniku, to pa seveda le tisti, ki je tako srečen, da ga dobi. Vrhu tega je pu veliko nesreč. Veliko se jih jx>bijo ali pa poškoduje, da imajo za celo svoje življenje dosti. Prihrani pa najbolj varčen delavec 1111 mesec od 50 do 60 dolarjev, ne pa v gozdu 100 dolarjev, kakor piše dopisnik iz Cronbroock. Ravno sem govoril s svojim tovarišem, ki je delal v šumi 5 mesecev in si je prihranil 150 dolarjev. Pač je tudi izjema, da zasluži dober tesar — reči smem eden med sto — da mu ostane do 90 dolurjev na mesec in to traja 5 do 6 mesecev, potem si pa brez dela, ker poleti se ne more delati v šumi, ker je preveč komarjev. Toliko v pojasnilo dopisniku iz Cronbroocka. Toda v tem trenotku se je Mira vrnila. Lucijan ni imel časa, da bi se ji drugič umaknil, kar malo ga je zazeblo od strahu... Ko je šla Mira mimo njega, ga je osorno pogledala. On je ni pozdravi!, samo sledil ji je z očmi. Hitela ji je v pisarno, ker je mislila, da je tam pozabila zvezek čekov. Lucijan, ki je spoznal njeno namero, jo je poklical. Mira se je začudena obrnila, RAZNO Morska sol. Če bi izhlapela vsa morska voda, bi ostalo na dnu toliko soli in drugih slanih snovi, da bi pokrili z njimi vso zemljo lahko 40 do 50 metrov na debelo. Strah pred St. 13 je še vedno — kljub napredovanju izobrazbe — zelo razširjen, S tem marsikje računajo in to številko na kak način prikrijejo rdi enostavno preskočijo, V Kottbussu v Berlinu ni nobenega izvoščka s številko 13. V Virchovvi bolnici v Berlinu imajo paviljon 12, potem 12a in nato 14 — pavil-ona s številko 13 ni. Po hotelih se istotako izogibajo šte-vilke 13, ker vedo, da bi ostala soba s številko 13 največkrat prazna. Prazen klobuk. Znani Piidkar Reverend Moses Jackson je napovedal pri neki nedeljski službi božji prostovoljno pobiranje milodarov za divjake, Koncem opravila je vročil svoj klobuk nekemu verniku v svrho pobiranja. Pa smola! Dotičnik «u vroči klobuk nazaj brez najmanjšega milo- 1'iiiii iirtfc« rffct Lorenski učitelj Roman. Glas je prišel iz prve vrste; tam rloli v noči je moral zaklieati sovjetski načelnik. Odšli so. Za njimi sta se pa gruči Lorencev in Lorenk strnili v eno; hrušč je postajal vedno večji in živahnejši, čim so se oddaljili* težki'koraki. Nekaj prijateljev, živinozdrav-nik, trgovec in velikanski tesar, so v kratki razdalji šli za uporno stotnijo. Hoteli so vedeti, kaj se bo zgodilo z Baitusom in če bi bilo treba... Samo eden je imel samokres, prepovedano orožje, a ga je skrival z desnico v žepu telovnika. Ko je četa prispela do šole in še kakih petdeset metrov naprej, je Baltus rekel sovjetskemu načelniku: i Tukaj je kavarna. Greste noter? Čakajo vas.« In res sia bili dve okni v pritličju razsvetljeni. Ni treba,« je rekel načelnik; »vojaki so spočiti... Domov gremo, razumete? Vojna je končana. Z Bogom!« »Z Bogom!« Sredi druge kriške ulice, tam, kjer se steza odcepi proti Sari, so se trenutek pozneje dvignili divji klici: vseh šestdeset mož je moralo klicati naenkrat. Kaj in zakaj? Nihče ni razumel, ali so bile žaljivke na Lorence, ali pa so se upirali načelniku, ker jim ni privoščil, da bi še pili. V kratkih presledkih so culi druge tri klice, a so bili pridušeni; vojaški sovjet je že krenil pod drevesa velike šume v črti sarskega gozda. Baltus je še stal na cesti pred kavarno iu mislil: »Bržčas so šli prav blizu Ilornje! Kaj če so stopili k mojentu bratu?« Toda v tem trenutku ni smel misliti na svojce. Množica, osvobojena množica, ga je dohitela. Obdali so ga prfatelji, ki so šli za njim. In kmalu so bili ckoli njega prihajajoči moški in ženske. Med ženskami je bila pekarica, mirna vdovica, ki je na plat zvona prihitela med prvimi. Bila ie počesana po navadi in celo prazniški oblečena. Dvakrat jo ie nalirulil Nemec, ki je bil na straži pri cekvenih vratih. In zdaj je vesela prehitela može in bila kot bela prikazen pred njihovo dručo: Bravo, gospod Baltus, bravo! Ali so že odšli, kaj? Hvala Vam!« Vsa zasopla in vesela, da je prva, je počakala može, ki so mu sedali v roko: Da, bravo, Baltus. Imenitno si si bil izmislil, da pridejo sosedni vaščani pogledat, kaj se godi pri nas. Ali si res koga poslal v Kreutzvvald?« Nikoga!« Kolesarje?« Saj ne bi bil utegnil; tekel sem takoj h cerkvi.« >Imenitno si napravil!« /Čujtek Vsi so utihnili. Veter je vel iz Francije, a so vendar cd nemške strani culi, kako poje skupina preoblečenih vojakov, ki jih je uporni duh spremenil v tolpo in vrgel proti domovini. Ko so se pod svodi gozdov bližali Nemčiji, se jim je stara navada vračala v spomin in v kri. Pesem, ki so jo peli, je bila resna in verna, dasi ji radi oddaljenosti niso mogli popolnoma slediti. Stari renski bog se je vračal v svoje sine. ' »Kdo bi si bil kaj takega mislil, reče Baltus, in da bodo tako presenetljivo razpadli! Če je vsa nemška vojska taka, bomo še marsikaj doživeli, prijatelji moji! Čuti moramo. Jaz ne grem spat. V prvem nadstropju bom bedel za tistim oknom, ki gleda na trg. Kadar zaslišim šum. stečem v cerkev in pozvonim iu 6» kaj hoče. Lucijan ji je z ironično kretnjo pokazal zvezek čekov ležeč na tleh. Mira se je zahvalila bratu ter zvezek pobrala. V tem trenutku se je spomnila pisma, ki ga ji je bil Arnat pokazal, in zbudil se ji je sum. Odprla je zvezek in videla, da en ček manjka. Vsa bleda je dvignila glavo, ostro pogledala Lucijana rekoč: »En ček manjka ...« On ni trenil z očmi in jo je gledal z ironičnim nasmeškom. Mira je ozlovoljena rekla: »Vrni mi ga! Kar si storil, je sramotno. Ali nisi nič premislil?« On pa se je na glas zakrohotal da je od jeze vsa zardela in široko odprla oči. Ponovila je: »Vrni mi ta ček!« Ker pa ni hotel ubogati, ji je kar nehote v jezi ušla beseda, ki ji je bila na jeziku: »Tat!« Lucijan se je spet na glas zasmejal. Potem pa je stopil korak bliže, ji ostro pogledal v oči, jo krepko zagrabil za roko ter ji zaupno, a odločno dejal: »Tat in pustolovka se morata razumeti!« Mira se je vzravnala. V njenih očeh se je zabliskalo. Čutila je, kako ji kri hitreje polje po sencih in kako ji prihaja vroče. Lucijan se je še vedno smejal, potem pa je zmignil z ramami in odšel ter pustil dekle vso zmedeno na stopnjicah. Bil je zadovoljen s samim seboj. Njegove besede so imele pričakovani uspeh. 2e dolgo je sovražil to dekle, ker je delilo raz- košje je bogastvo, ki bi ga smela biti deležna le on in Cecilija. Videl je v svoji polsestri človeka, ki bo z njim delil nekega dne očetovo premoženje, in jo je hotel za to na vsak način odstraniti. Mira je bila sedaj sama na stopnjicah in ni več mogla zadržati svojih solz. Prvič ji je nekdo očital vstop v Arnatovo družino. Ali je bilo mogoče, da so ubogemu osirotelem" otroku, ki je bil na božični večer potrkal na Arnatova vrata, mogli nekega dne očitati, da je imel takrat dobro preračunane namene? Mira je ponovila besedo, ki je v njej zbudila temno obžalovanje, da je bila deležna srečnega življenja drugih: »Pustolovka!...« Gospod in gospa Arnat sta jo dvanajst let imenovala svojo hčerko, Cecelija jo je še sedaj imenovala sestro ... In vendar ni bila zanje nič drugega kot tujka, ki jo je privedla usoda na njih dom. Mira se je naslonila na steno in je jokala od ponižanja in žalosti. VII. V razdrapani koči joka skrbna mati, ko vidi, da je njena lastna sramota padla tudi na hčerko, čeprav je ta čisto nedolžna. Ali bo morala njena hčerka kljub materini žrtvi trpeti radi greha, ki ga sama ni storila? Toda neizprosni angel Smrti ji pokaže še nadaljnje dogodke, ki bi se vrstili v Mirinem življenju, ne da bi se ustavil ob človeških bolestih. Mati si otrne solze in prestrašena naprej gleda sanje, ki jih ji kaže angel. VIII. Štiriindvajseti februar je slednjič pri-šel, dan, ki ga je Cecilija težko čakala. V Arnatovih salonih je bilo vse polno elegantne mladine, duh parfumov se je mešal z vonjem cvetlic, vse se je veselo razgovarjalo. Saj je tudi moralo biti veselo, ker so praznovali dvajseti rojstni dan Cecilije in Mire. V kotu velikega salona sta stali obe, obdani od prijateljic, ter odgovarjali na njih čestitke. Tudi mladi gospodje so bili prišli. Vsakdo je na tihem upal, da se bo eno od obeh sester, vseeno katera, zanimala zanj: saj je morala dota obeh biti enaka. Za Lucijana so se ljudje manj zani-mali. Matere mladih deklet so obupavale nad tako izprijenim fantom, in dekleta sama so že bila izvedela, kako živi; narav i, da takega razuzdanca nobena ni hotela vzeti za moža. Sicer pa se on zanje ni prav nič brigal. Obe sestri sta se bili oblekli enako: obleko iz rumenega tafta, koje krilo je bilo popolnoma pokrito z belim tilom. Črni Miri in svetlolasi Ceciliji, obema se je obleka enako dobro podala. Gospod in gospa Arnatova s'a se približala svojima hčerkama in vesela družba povabljencev jima je sledila. Veliki industrijalec in njegova žena sta vsak imela v roki škatljico: on je prijel Miro za roko, njegova soproga pa Ce-cilijino roko in obe sestri sta dobili enak prsta Mirina roka se je stresla v roki njenega krušnega očeta. Ta dan je bil rojstni dan Cecilije Arnatove, a ne njen rojstni vi pridite znova. Tudi v spodnji vasi bi moral kdo čuti. Kdo se javi prostovoljno?« . Jaz,« se oglasi nekdo. /Izvrstno, tesar! Če jih ne bo več ko deset, se jim samo pokaži, pa bodo vsi zbežali! Lahko noč, dragi moji, jaz grem na svoje mesto. :. Stisnil je roko dolgemu tesarju in drugim, z glavo se je poklonil gospe pekarici, odprl vrata v kavarno in rekel v smehu: . Šestdeset slabih gostov je odšlo, ubogi kavarnar, nikar ne žaluj! Glede stroškov bova že z županom uredila. Šment, saj si bil v uradni službi!« In stopil je proti šoli, ki je bila kakor medla senca, kjer je na vrhu žarela svetla točka. Marija je pričakovala Ealtusa. Ko je čula, da se bližajo koraki, je odprla vrata: Ah, kako sem se bala! Vendar si se rešil... Domačini so vpili: ,Živel Baltus!« Prav so imeli.« Zaprla je vrata, potegnila dva zapaha in obrnila ključ, nato je roko položila na ramo možu, ki je z nogo iskal prvo stopnjico. »Jakob, ali si mislil na svojega sina?« / Ne. Zakaj« »Te ,maškare' so šle iz fronte, morda od Ver-duna? Ah, že vidim, da nisi tak kakor jaz, ki vedno mislim nanj.« »Pojdi, Marija, pojdi!... Jaz grem še enkrat, dvakrat dol, če bo" treba ... Bomo že zvedeli. Nikakor jim nisem mogel govoriti o teh stvareh. Moral sem rešiti vas ... Zdaj zlezem v podstrešje ... Še moram bedeti. Daj mi debelo suknjo!« Ko sta prišla v prvo nadstropje, mu je dala ležko suknjo iz že ponošenega, za prst debelega blaga; bila je nekak plašč, s katerim je v nekaterih pomladanskih nočeh pokrival cvetlice na vrtu pod steklom. Odslej je bilo vse mirno, a mnogo liuJi ni modo več zaspati. Svetlobni trakovi so izza zastorov prav do prvih jutranjih ur obsevali spodnjo in zgornjo pot. Drugo jutro, 11. novembra, je bilo jasno in skoro milo. Široka megla je v dolini pokrivala cesto in obdelano polje, a se je že trgala in v kosmičih polagoma odha:ala preko njiv in bližnjih gozdov. Križani so pozno vstali. Premin;ali so načrte prejšnjega večera: >,Danes ne grem v gozd,« ali pa: »Danes ne grem v bližnje mesto. Pojdem drugi teden.« Veselili so se premirja in bali so se, da ne bi še druge vojaške tolpe tod hodile. Zato so to jutro po vrtovih in sadovnjakih prekopali toliko zemlje, da je že stoletja ni bilo toliko obdelane v tem času. Ostali so torej blizu doma. Hčerkam so pa naročili: »Če se pojavijo Prusi, se skrijte v jarke ali votle vrbe v gošči!« Ob osmih ni imel Paltus skoro nič šolarjev. Toda popoldanski šolarji so prišli vsi. Bili so vznemirjeni. Vedeli so že, da je premirje podpisano; da so ob enajstih prenehale sovražnosti; ponavljali so, kar so čuli od očeta ali matere, dasi niso razumeli, neizmernega pomena: »Francozi so zmagali; v treh dneh bodo tukaj; neki Prus je to pravil očetu.« Učna soba je bila polna hru^a in nemira. Vendar sicer strogi učitelj ni karal. Bil je raztresen, pogledoval skozi okno in molčal cele minute. Otroci so pa z nogami ropotali pod klopmi. Ugibali so, če smejo čmrlju čebele in muhe danes zadnjikrat brenčati in če se živali spreha;ajo na prostem kakor otroci, kadar se igrajo. In nikdar se ne bi bili drznili prositi, da bi šli domov, zakaj kai takega morejo dovoliti le oblasti, ki prišejo na uradni papir ali brzojavno ukazujejo; a takih niso nikdar videli na Križu. Kaj takega ne bi bilo nikdar prišlo na misel plavolasim lorenskim šolarjem, ki so vendar kazali, da dan pre-mir a ne sme biti tak, kakršni so drugi dnevi. Duša ie begala vsem, učitelju in učencem. Okoli treh je dara, ali popolnoma praznega. Rev. Jackson jc trdosrčnim vernikom dejal na to sledeče: »Lepa vam hvala, Veseli me, da sem dobil sploh ie svoj klobuk nazaj — čeravno prazen.« Davek na kratka krila, V mestu Amendralejo, pokrajina Bajadoz v Španiji, imajo — kakor marsikje drugod — sušo v občinski blagajni. Zato so vedno na straži, kje bi se pokazal kak nov dav-čni vir. Nedavno so se domislili ženske mode in -udarili davek na prekratka krila. Davčni izterjevalec hodi po mestu : merilom v roki: kjerkoli zasači žensko, ki ima krilo krajše nego veleva predpis, ji napove pristojbino, ki ni ravno visoka, in ji da izkaznico za mesec dni. Če se ženska v tem času še ni iz-preobrnila k daljšemu krilu, mora pač prihodnji mesec zopet položiti pristojbino. ženske se z obdavčenjem ne dajo poboljšati in -- župan je tega vesel, ker mu stalno kaplja v občinski mošnjiček. Slavni nemški P«n|k in hišnik. Znani nemški pesnik Lenau je Prl™ zvečer pozno domov. Hišnik mu ni hotel odpreti vrat, češ, da mu ie to prepovedano, Po brez- ,ian Veleindustrijalec je želel vso srečo svoji hčerki, njegova soproga pa je gledala samo Cecilijo, ter ponosna občudovala njeno lepoto. Tu se je Mira spomnila uboge svoje matere, ki je bila umrla nekega božičnega večera v samotni koči. Ta bi jo bila bolj prisrčno ljubila, zakaj bila je njena prava mati, ki je imela samo enega otroka, ki bi ga ljubila. In vendar se je Mira prisrčno zahvalila Arnatu, kojega glas je bil tako mehak, ko je govoril z njo. On je nato odšel v družbo gospodov. Okoli sester so se gnetle prijateljice, radovedne ogledovale prstana ;n čestitale mladima dekletoma. Mirine aiisli pa so bile daleč proč in ni čula go-vorenja vesele družbe. Blizu njih je stal Klavdij sam, ter jih opazoval. Lucijan je stal za njim. Ogledoval si je te mlade obraze, lepe frizure, toa-ete in dragulje. Ko pa je videl, da je in-ženjer zasanjal, ga je potrepljal po rami in mu rekel: No, Mortin, črno ali svetlolaso?« Ne daleč od njiju je stal industrijalec ler se delal, kakor bi pazil na služinead, ki je servirala, v resnici pa je poslušal, kaj Iružba govori. Dekleti sla stali druga poleg druge, obe enako lepi in ljubki in vendar sta si bili tako malo podobni. Mira ni plesala. Obdana je bila od gospodov, ki jih je privlačevala njena duhovitost. Industrijalec je za trenutek pogledal 1 Cecilijo, ki je bila krepko raščena in je imela nežno, svetlo kožo. Dolgo pa se je ustavil njegov pogled na Miri, ki je bila kot bi bila vlita iz brona. Lucijan, ki je opazoval svojega očeta, je sledil vsakemu njegovemu pogledu. Med tem pa, ko je Klavdij sramežljivo molčal, mu je mladi Arnat pomenljivo po-mežiknil, ter mu šepnil: Črna mora biti res imenitna ženska.« Za trenutek je prenehal, ter ostro opazoval Mortinovo obličje, misleč, da se bo kaj izpremenilo, toda Klavdij se ni ganil in tudi ni odgovoril. Lucijan je bil ozlo-voljen ter nadaljeval: Treba se je čuvati te ženske, zakaj v njenih žilah se preliva tatinska kri!« Industrijalec, ki je čul, kaj je rekel njegov sin, se je zdrznil, kot bi ga pičila kača. Ta lenuh, ta ničvrednež, si je upal dvomiti o njenem rodu, in to vpričo svojega očeta, ki je bil nekoč sprejel y svojo hišo ubogo zapuščenko, ne da bi se bil zanimal za to, odhod prihaja, samo zato, ker je bila zapuščena in uboga! Andrej Arnat je hotel stopiti k obema možema in povedati svojemu sinu, kako podle so niegove besede. Toda dekleta, ki jih je vedla Cecilija, so zarajale okoli njega in moral je zaplesati z njimi. Ko so se oddaljile v vrtincu parfuma in smeha, je Mira prišla k Mortinu, ki se je še vedno pogovarjal z Lucijanom. Arnat jo je opazoval. Imela je vedno vedro lice, kadar je bila poleg Klavdija. Mladi mož se ji je nasmehnil. Lucija-nova izva:ania niso v1 ničemur mogla spremeniti njegove ljubezni do Mire, koje mladost je bil že sam uganil pred dolgim časom. Lucijanu ni bilo prijetno, da je prišle Mira. Ni ji pogledal v oči, temveč se je ozrl skozi okno. Prebledel je. Zapazil je voz, ki se je ustavil pred hišo. Dva gospoda sta naglo izstopila in pozvonila. Luciian se je umaknil in skušal zbežati, zakaj spoznal je enega obiskovalcev. Mira, ki je Lucijana ostro opazovala, ja zapazila njegovo zmedenost. Sledila je njegovemu pogledu in spoznala, da se vrši nekaj zelo resnega. Nemo je stopila pre-denj ter mu tako zaprla pot. Moral je ostati pri oknu. Njegovo sovraštvo do mladega dekleta je divje vzplamtelo, zakaj čutil je, da je popolnoma v njenih rokah, ker ga lahko obtoži zločina. Mimo njih so pari plesali. Cecilija je igrala na klavirju že peti valček in nihče ni slutil, da se bliža drama, Mira in Lucijan sta razburjena čakala in gledala, kdaj se bodo odprla vrata. Vstopil je služabnik, hitel preko vesele družbe v salonu in predal Arnatu vizitko. Od daleč je Lucijan opazoval obraz svojega očeta. Čutil je, da mu vstaja pot na čelu. Tudi Mira je bila razburjena, imela je sočutje z očetom, ki bo v nekaj trenutkih zvedel o nečastnem činu svojega sina. Andrej Arnat je čital na vizitki sledeče: Kdor rabi vreče Hlipl |lii IM|- ceneje pri tvrdki; MrKo Miahor S Ljubljana - Slomškova ulica št, 11 12 .ispešnih poizkusih se je Lenau končno odločil, da iilsne hišniku zlat v roso. Vrata so se odprla akoj. Komaj je bil pe-raik v veži, je pričel, kakor da je pozabil zunaj knjigo, ki jo je čital ob svetilki, ko je čakal na hišnika. Hišnik j« skočil postrežljivo po knjigo. Tedaj pa je Lenau zaklenil vrata za njim in jih ni poprej odklenil, pre-Jen mu ni vrnil hišnik zlatnika skozi špranjo 'od vrati. Med igralci. »Zadnjič 'eni tako izvrstno igral umirajočega človeka, da je v agent zavarovalne družbe, pri katerem sem se prejšnji dan zavaroval za življenje, padel v nezavest. Jia lastite stroške prebarval klopi. Lastnik kemične čistilnice je pustil 'aslne stroške vse klo-P1 v parku pred svojo lo-varno sveže prebarvati. -Kako se je mogel odločni za toliko požrtvovalnost?« . »Požrtvovalnost? , , J*anes so mu zaradi klopi prinesli v čiSče-nje sedem oblek iu 18 nluiv; Nepremišljeno. »Trdim, • » so psi, ki so pj1Ilet. toši kakor gospodarji.« " »Brez dvoma, tudi jaz, niutm takega,« zginil oblak, ki je zastiral solnce deset minut: val svetlobe in žive toplote je zaplal v učilnico. Plul je preko učencev, a je učitelju, ki je sedel za mizo, ob-svetil in oblil rame in glavo. Začutil je gorkoto, z roko se prijel za lice in motril hiše in ulice ob trgu ter lepe pokrajine v dolini. In ta žalujoči mož se je na tihem smejal. .Kaj je? so se spraševali otroci. Zunaj je bilo vse tiho; nihče ni stopal po trgu. Učitelj je molčal. Videlo se mu je, da je razmi-šljen. Oblilo ga je toliko svetlobe, da je zaprl oči in se smehljal proti vasi. Kaj je neki?« Niti poštarjeva nista vedela, ki sta se v zadnji klopi za kupom knjig in peresnikov igrala z listki. Ne. Gotovo je premišljal kaj veselega, saj so mu izginile s čela vse gube, celo tista največja nad obrvmi. Videli so ga, da je vstal, prijel za kljuko, in odprl prvo okno na stežaj kakor sredi poletja. Nato je spregovorit: Otroci!« Zdaj je govoril francoski! V razredu! Bilo je prepovedano. Šolarji so pričakovali nekaj posebnega. Poštarjeva dva sta prenehala z igro. Učitelj je nanje zrl s solzami v očeh! »Otroci, kdo zna francosko pesem?« Jaz! jazi jaz!« Trije glaski so odgovorili najprej, potem se trije drugi in šest rok je molelo proti mizi. »Ti, poštarjev Martin, zapoj francosko pesem, ker je vojna končana!« , Ne da bi prašal, če sme vstati, se je Martin dvignil. Največji je bil v razredu. Tako počaščen je ves vesel ponosno zrl tovariše, ki so vsi gledali vanj, in je zapel: . , »Alzacija, Lorena nista vaši in proti vam bo vsak od nas Francoz!« Glas je ljubko donel. »Ne, ne te, je rekel Baltus, francoska pesem je marseljeza:« / Jaz jo znam, gospod učitelj!« »Bomo videli. Jaz jo bom začel in peli boste z mano, lorenska deca, če znate ...« Kako se je domislil starih francoskih besedi, malo znanih v Loreni? Vrelec se je širil v reko. Baltus se je dvignil za mizo, zamahnil v taktu in zapel z močnim glasom: »Naprej, otroci domovine, napočil je slavnostni dan ...« Otroci so peli za njim, a ne vsi. Nekateri so le napol znali napev, drugim je bilo znanih komaj polovica besedi in še teh niso izgovarjali brez napake, a navdušeni so bili vsi. Različni glasovi, slabo izgovorjene in razumljive besede so uhajale skozi odprto okno in plavale do vaških hiš. Angeli božične noči, starodavni pevci miru, so se morali veseliti v nebesih. Za nakup železa, pločevine, kovin, cementa, štorje, strešne lepenke, peči, štedilnikov, žel. blagajn, vodovod, cevi, sesalk, tehtnic, osi, voznih peres, mrež, žag, post. vložkov, morske trave, žime, kotlov, kuhin|, posode, inesoreznic, okovja za stavbe in pohištvo, orodja Za obrtnike in kmetovalce, verig, konjskih in voznih plaht, barv, tirneža, terpentina, tera, ■trojnega, prašnega olja in karbolineja. se priporora trgovina z železnino A, SUŠNIK, LJUBLJANA, Zaloška cesta. « D O M O L J U B Mali Viiii nr-j-ma «>:!-.a , foUr-.co. f".yi*:t i ■ (t c&risšl: aoavtsši pUČijCr SiOJO *žjo posiov czt-orcia HlIMi! obrt »prejme takoj Kuac Anion, ko-vaiki mojster. Sinja goric? pri Vrbr,i>:i o-ikrhi v hiii. Brrscž - ______ . . r; p.1 .a L tUr.izv. hnt* ta tu- W»m ♦ if S'jiUf Fra :c. SiBar!&-j rod Šsureo ; 34. Lf-gjie. r, zke v ivoke. iei>:e Zi atrapa£. d'-rjifct >U.ro v L. itr.ejJa iz- delka. HHiSireH .-e p-: !. Petr.č>i Se. .em r.a p»dr»#r.<«. v Cerknici pr Kak«!™, Funasfs BtFie -........... .„„, . ■ _/•> L*fn, r y. p o i i';« m po po v -zbitu r.-jjnzr j 5 kg. Potem či&ic» belo g o* .e po />ia i"Jy— in či*t beli pnh Din 3 X/—. L. iiT07.fr> ič. ke- mična čutio.ja perji-, Zagreb, lilcu H2. Z3 C*? .,1/fli llfiferO is potešili tv 1-2 -v:«1".:.«. — i Petne S^-rek — Cerk-T. ftjiia 7 .4 . «r 14 do !5 ie; >pre;se v 1 li-iiičifsko in sstdi *r-■ o ocr! * t. or~ t ! OtUio po dogovor-: brana in stano-v hiši. E Slar> na?:. Kriko ob S. žizsa^gp »ijenca krepkega. pridnega sprt mern. v.* j o t;* b: v niš . De Toni. \ rh-nika 190. Pridnega če v J ; rs ega vajenca spre;rnem. Na željo iudt vsa oskrba, Anton Brece j, Gajeva ul« 2. Ljubljana, lMiaJrr?|« '. -..i: e•; iiberaa ker* eas&;6 okr&ffo poilit-rčas.© n z-v drrfo it: to po&iitvo. Cen;, poc^ibe ni apr - vo ped -Le- • lec« . HIEČŽS iels.E, poštene, zdrs', o. priJ-ro od 25 do Ji-o; poklic in bivališče. Dnevni za-»iuie'k Dir. 250 —. — Prijaviti se TEHNA. Ljubljana. Mestni tr$ st. 21 1. — (Zna i ko za odgovor,j r.id 20 tsijia- ro. .- . s razume na vsa d«U pr: hiii si vrlo in pri ini. se ipre.'me takof: Ponudbe ca graščino Boltanj ob Ssvi, ntbiira k otrokom. 12 MEilH do 14 :tt'Uro, dobrih stariei-. četudi s.rota. ki t: se vadila k-zečkega dela. sp/ej-me.:, takoj. Ponudbe *pre err.a uprava pod si. 1712. Brejo Mlin stan e e barve. i70cm >s«oko ijiitt na prod j Jože Colič, Cundrovec p hrežicv. Mizankega »a enca sprejme mizar .lože! Žagar, Dravlje 73 pri Ljubljani. tilimma «aima = pre;:;e VIDMAR Sp. Šiška. FgtfoesHega vajenca spreimem s popolno os :rbo v hi*i. Naslov v upravi "Domoljuba^' pod št. 1642. ifaienca 5Pr«ime Pe* ■filL™ terne!. kolar, Podbrezje, Podnart. Gorenjsko. tiiarstiega gaienca spre;r-e Karol Erjavec, mizarstvo, Brod št. 10. p. Št. \ id n. Ljubljano. Hr^na ir. stanovanje brezphčno. Hmečita tfelilE, prid- _____1 no n poiteno se .-.prejme na večje posestvo blizu Ljubljan?. Naslov se izve v upravi »Domoljuba pod št. 1673. Mmt — viozkc. diva- n? ;n tape n>i c i». delke nudi najce-eje Rudoli Radovr-n. Kreke.' trg 7. StBllB Poko5,eno p™- _ dam. Iz celega t;ozda. odvoz ugoden. Prodaja se na vozove. Iščem tudi delavca za kožr.jo. Pon_dbe na lastnika Viktor Omersa, Kranj. & rfrtbriS starišev, se sp.ejme. — Uprava DoiroJju a roii •Ugodnostv štev. 1223 Služkinja kr- -.... »canska, pametna se iš e. Ponudoe na upravili tv ■ : Do-moljn a pod »Si rejša služkinja št. 1356. Profa se M^az,vr- ■ -— tom. oddaljena četrt ure od postaje Preserje. Več .se izve r n Heleni Merlak. trgovka, Preserje pri Ljublj ni. Mvorifveno namaiiilo! Cenj. občinstvu vljudno naznarjam, da sem otvoril s«)«« ano iraovčno z ftari«-pn m Sfarem trm Sle?. 24 in v t o al, oko upadajočimi oredmeli. — Priporočam cenj. občinstvu za obilen obisk Ljubljana. 9. februarja 1930 Drago franz - Igabijana s«* ■o Aldova moka Din 4'— Polenta, zdrob............<■ 3-— Koruzna činkv. moka . . « 2'75 Pšenična icdnotna moka . « 3'20 Kazpcttihato v»alto maof.mo od 2.', n.prci. Pave« Sedel, umetni mlin Javornik, Gorenisko. izd e lavo ajdovih in koru zni h Hranilnica mestne občine Brežice v lastni hiši št. 27. Rač. pošt. lir. 10.704. Tel. št. 13. nudi popolno varnost za vse vloge, ker jamči za iste razen hranilničnega premoženja mestna občina Brežice z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Tudi rentni davek plača hranilnica sama. Strankam se pošljejo na žel|0 poštne položnice za brezplačno nalaganje denarja. Dovoljuje posojila na vknjižbo, proti poroštvu in zastavi vrednostnih papirjev, kakor tudi kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji Uradni dnevi vsak dan, razen nedelj in praznikov od 8—12 in od 14—19. otur iMBeno naznanilo. Vljudno obve*.£amo p. n. občinstvo, tla smo 10. t. m. otvorlmo v UiSi gosp. Lolriča trgoDtno z me an.isi biaoom. Priporočamo se zn con j. obisk in zagotavljamo, d • borno p. n. odjcrualcc skušali knr najbolj " voljUi I ZatrtnlK & Como. trgovina / meSatiim blagom Centijice pri />lo7" kili ZAPOKHIVANJC -1THCH-- ZA OBLACANIE ITIM— ZA KLEMTHIČNC IZOLACIJE-- CIVI ZA— LIZACISC Edino najboljSi ^Vaifl. Siffl i III P^Uilli M. „Dubied stroji ter kolesa za rodbino, obri in iii'lus:rijo so le los. Peielfnca < lit Kor-.uitM ii-ir l —»pf.fi. k. .i. :.. d'd?r si nabavi TRHUERZE Žč (.c^ai. da ne bo imel spom'adi sk'bi in nepotrebni", ilroškov Traverze v vseh dolžinah in pro-lii;fc, TRBOVELJSKI CEMENT v papirnatih vrečah iir.a najceneje zalogi SftPltft f št/INC, žeitznifia Uu&i)a a - Oo*pov?c!»h c l .št. lij IJmillkn 1C eni vi,., « obro koiea,e,.~ < tno j- m .......Din l»- C; 15. K-uikh 19 cm i-oka .........Din £1 21 8». 10G, K ai.a z a i j. š o v. n ka7 tlc • • • Din 7*' 130. Iv vi • . žepna ur: 7. ..ob .11 fcol f> ni 0 l«-t 0 jam tvo .... • >•»» 44 -M. l_'l K-.aka z radij. !• v !kam n karalci D'n»S' Poravnajte naročnino ! HapopolneiJi ST0EWER šivani stroji f s iir-.re. kro iu čev,;«ne ter z* vsak dota Preien r r.&bavite •troj, r£l*itc »> »o izredno«t pri >vrdk» L. Baraga, L: ub J lana Sc.cnbura a 6 Brerpladen poak. 15 ictoo |am»t»o BRINJE in FIG t nudi najceneje Fran Pogačnik, Ljubljana — Dunajska testa 3". rfhi -•*- A o. ^