List 4. Gospodarske skušnje, (Vole za glavo vprega ti je na pen o in škodljivo). Jarmi izvirajo se iz tistih starih časov, ko kmetje niso imeli nobenega zapopadka, kaj je za živino dobro, pa tucii za gospodarja samega. Misleči, da ima vol največjo moč v glavi, so ubogo živino uklenili paroma ali samotež v jarm , da reva brez potrebe ter p i strašno, zraven pa glave se toliko oberniti ne more, da bi se branila breceljnom, ali kadar gre soncu ali vetru naproti. Sem ter tje je spo-zual že kak umen gospodar, da so naši stari očetje v tem kaj zabiti bili, al pogostoma se vidi še ta martra živine gospodarjem samim v škodo. Preišimo to reč enmalo bolj natanko. Taka vprega je velika škoda, ker živina v glavo vprežena ne more vse svoje moči napeti, da bi vlekla s celim životom. Kadar živina — dobro vprežena — vleče, potiskuje s celim životom naprej; večidel vse svoje miške (vse meso in kite) nateguje; ziblje se in steguje z životom, glavo pa gori in doli premi kuje. Poglejmo pa živino za jarm v glavo vpreženo, kako terdo derži vrat; s celo močjo života ne more naprej po-tiskovati, in to toliko manj, ako je paroma vprežena. To je zoper naturo, prizadeva živini bolečine in ji zavoljo tega jemlje m o č. Najbolja vprega je komat kakor za konje, in zraven vsa druga oprava, kakor jo imajo na Angležkem povsod. Prebrisani Angleži so to že zdavnej spoznali in nikjer se ne *) Parturiunt roontes, nascitur ridiculus mus! — bi se pač lahko reklo od tistega hrupa, ki je pred nekimi leti na vrat na nos hotel prestvariti Kras, — zdaj pa je vse tiho kakor v grobu t \ red. 26 vidi ne jarm ne igo. Res je, da je komat in kar je zraven treba, dražji kot jarm ali igo, — al če to, kar vol pridobi s komatom* Ji a >u oči pri delu, le rajtamo na p e t i d e 1 dobička ;\kar je "gotovo še premalo), se v 250 delavnih dneh ^rjdobi za 50 dni več moči, kteri, po 30 kr. rajtani, 25 od 100 činža neso ali 500 gold. kapitala napravijo, — komat pa,.ne prizadene velikih stroškov; saj ti usnje za-nj da volova koža sama, ktereoiu to dobroto skažeš. Recimo, da od 2 milijonov volov, ki jih ima nase cesarstvo, se jih vprega v jarm le 1 milijon skozi 200 dni, tedaj gre po gori omenjeni rajtengi najmanj 40 milijonov delavnih dni po tej neumni vpregi v zgubo, kar le po 30 kraj. rajtano znese Iet<> in dan 20 milijonov gold. zgube. Ali ni to strašna pokora za martranje živine? Naj bi naši kmetje to reč dobro prevdarili in koj jutri vergli škodljive jarme na stran! Monatblatt der Salzburger LWG. (Gotov p o m o č e k, da zajec dreves ne gloda), Vemo, da se bo marsikter gospodar smejal, ako bo spet brai od ^gotovega pomočka" zoper zajca. Al kaj moremo mi za to, ako povemo, kar smo našli v najnovejšem listu dunajske kmetijske družbe. Gospod Kolb zagotovlja, da je to mazilo sicer že staro, pa vselej gotovo. V verč v o 1 o v s k e k e r v i (ki pa ne sme sterjena biti) detli za dve lopati ilovce in ravno toliko frisnega človeškega b 1 a t a in d r o b u živinskega in 2 funta mizarskega i i m a, kterega pa moraš skuhati, da je redek kakor voda in potem ga vrelega vlij na iino dobro premešano zmes. Dva dni naj pri miru stoji to mazilo, potem pa z navadnim zidarskim pemzeljnom namazi drevesa. Celo zimo smerdi zajcu ta živalska zmes t<