BESEDA UREDNIŠTVA
Znanost, uporabna znanost, raziskovalno in razvojno delo, inovativnost in podjetništvo
Vse besede v naslovu so poznane in vsak ve, kaj pomenijo. Večina tudi ve, da sta znanost in uporabna znanost povezani in da so povezani tudi raziskovalno in razvojno delo ter inovativnost. Le malo, vsaj pri nas, pa se ve, da bi morale biti za znanstvenike vse besede, navedene v naslovu, med seboj smiselno in tesno povezane.
In pri nas je med znanstveniki in raziskovalci prav ta težava. Pogosto od znanstvenikov slišimo, da se ne bodo ukvarjali z razvojnim ali raziskovalnim delom in še manjz inovativnostjo. Ko pa om enim podjetništvo, od te besede bežijo, ne samo znanstveniki, ampak tudi številni raziskovalci in inovatorji; predvsem tisti, kidelajo v javnih raziskova Inih zavodih.
Ko bomo v Sloveniji razumeli, d a je treba vsa dejanja, ki spadajo v besede, navedene v naslovu, povezati in da je vsako znanstveno, razvnjno in inovat i vno deio treba osmisliti s podjetništvom, bo prav gotovo situacija na tem poUročju m nogo boljiiva,zdrava in spodbudna za našo industrijo.
V Sloveniji se od časa do časa odpre razprava o financiranju znanosti. Tudi v zadnjem abdobju. Vsi, ki pišejo o tej problematiki, jamrajo, da je premalo denarja. Mogoče to drži, še posebno, če se primerjamo z druoimi državami a I i pa pri nas n a primer s kultu ro, ki živi v primerjavi z znanostjo prav razkošno.
Nihče pa se, vsaj javno, ne spusti v način financiranja in v način porabe denarja, ki ga daje država za ta namen.
Mogoče imamo v naši državi na področju znanosti in raziekuealnega dela preve č javnih z avodov in programskih skupin. Obe navedeni skupini sta financira-ni»vnaprej«. Merila za pridobitevUšanciranja javnih zavodov in programskih skupin pa so le »znanstvena«, kot so objave v priznanih revijah, citiranost, indeks H in podoino. In prav v tem je največja težava. Če bi bila merila na primer razvojne rešitve in inovacije v podjetjih, ustanavljanjenovih pošjetij, ki bi delovala na trgu, potem bi bil ta obstoječi način financiranje povsem upnavičev. V situaciji, kot jo ima-
mo, pa ti jav ni zavodi prema l o naeedijo zaslovensko industrijo, za nove produkte in tehnologijo, ki bi bila konkurenčna na mednarodnem trgu.
Slovenska industrija pa predvsem na širšem strojniškem področje vodno boljzaostaja za razvitim svetom. Kdor tega ne pozna, ne ve, ne razume in ne vidi, je slep .
Da bom Oolje razumljen, bom konkre-ev. V novembru leta 2019 je bil v Frankfurtu sejem Formnext, na katerem so razstavljala podjetja, ki si ukvarjajos 3D tehnikami izdelave orodij in izdelkov za različne namene, z lasers-im tiskanjem, z WAAM-tehniko, z novimi materiali v obliki prahu in tanke žice in podobno, s stroji za 3D tehnike, z napravami za skeniranje in drugo. Vse to spadana področje orodjarstva in livarstva ter širšega strojniškega področja. Na tem sejmu med okoli £300 razstnvljavciz različ nih koncev sveta ni bilo niti enega podjetja, ustanove ali pred-stavnikaiz Slovenijeo
Letos januarjn pa je bil v Nurnbergu sejem Euroguss, ki je poleg livarstva in orodjarstva pokrival podobne d ejavnostikšt tiste, ki ao bile na sej mu novembvav Frankfurtu. Na tem sejmu je bilo prisotnih okoli 800 podjetij, prav tako z različn ih koncev sveta, in med njimi kar trinajst podjetij iz Slovenije, ki so razstavljala povsem samostojno. To je neverjetna in zelo spodbudna številka. PoOvala gre vsem našim podj etjem, ki se opogumijo in se podajo na mednarodno pot.
Če nekoliko analiziramo oba sejma, lahko zelo hitro ugotov/ i mo, da je sejem Formnext novejš I in da na njem razstavljajo inovativna podjetja z inovativnimi tšh nologijami, ki so v preteklosti vložila ogromna denarja in časa v razvoj in raziskave. Euroguss pa je sejem s klas i čn i mistrojniškimitehnologijami, na katerem so ravno tako prikazane tudi nekatere nove tahni-e in tahnologijo, veniar ne tako intenzivno kot na Formnextu.
In v tem vidim težavo za Slovenijo, za njen razvoj in celo znanost. Zakaj na Formnextu ni slovenskih podjetij ali in ntitu cij? Zakajna takšne m sejmu niso prisotni slovenski javni raziskovalni zavodi ali programske skupine? Odgovvr je prenrost: ker je to težko. Lažje je pisati članke, pridobiti zadosti citiranosti kot razvi-jaiinove tehn ike, nove stroje alI novo opremo.
In smo povovno pri merilih za prido bitev javnega denarja za financiranje znanosti, ki so neprimerna in predvs em nespodbudna za sod elovanje z iniustrije ali za razvijanje tržno zanimivih produktov.
Čebi javni rariskevalni z avodi živeli in delali v smislu povezovanja pomena besed, ki so navedena v naslovu, bi se prav gotovo mn ogi oi njih lahko predstaiili tudi na Formnextu.
Janea n/Cn/a
Ventil 1 / 2020 • Letnik 26 3