PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 183 (8889)
TRST, sreda, 7. avgusta 19741
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NA NOTRANJEM MINISTRSTVU POSVET O KOORDINACIJI PREISKAV
Preiskave po vsej Italiji po zločinskem fašističnem atentatu na vlak Rim-Munchen
Izvedenci ugotovili, da je bila bomba skrita pod sedeži - Policija postavila na laž Almirantejeva natolcevanja - Bolonjsko sodstvo pristojno za preiskavo - «Ordine nero»: atentat je povračilno dejanje za umor dveh misovcev v Padovi
RIM, 6. — Bombo, ki je povzročila eksplozijo na brzcu Kim-Muenchen,
Preiskovalci
so prav gotovo postavili pod sedeže v tretjem kupeju, so prišli do tega zaključka na podlagi dveh elementov: radi deformacije, ki so jo opazili na podu vagona ter na podlagi pričevanj zdravnikov, ki so izsledili številne kovinske drobce v stegnih rupel. Dejstvo, da je del vagonske strehe odletel ugotovitvijo, da je streha mnogo manj trpežna vso težo potnikov in prtljage.
prenašati ... ______ K„.„llWv
Preiskave se nadaljujejo, preisko-...c! P® dosledno molčijo o more-1 nih rezultatih. Zvedelo se je, da ° ? 2adnjih dneh zaslišali vrsto , e ' "d s° bile vpletene v aten-. 6 v Dolanu, prejšnjega aprila, . v ^n.coni in Bologni meseca Ia' Policija je medtem odločno OemanhraUi glasove, ki so začeli
kn?Zio P° Bolo9ni, češ da je več , žrtev. Zdravniški izvedenec I ». ‘ s®batini je uradno izjavil, da 1» i>>V ,nš,i,utu za sodno medicino le 12 trupel.
• sedežu notranjega ministrstva ' . ,."a danes seja, da bi koordi-p. 1 Preiskavo o atentatu v San , ne .e,,to V®! di Sambro. Seje so e udeležili poveljnik policije Zon-lujv 0y' kvestor Santillo, vodja po-lm ne^a oddelka rimske kvesture Prota, vodja osrednjega oddelka
v zrak razlagajo kot tla, ki morajo
protiterorističnega inšpektorata Car-lucci ter podkvestor Noce, ki vodi posebne protiteroristične skupine v Laciju. Med sejo so proučili dosedanje rezultate ter določili načrt za nadaljevanje preiskav v vsej Italiji.
V krogih rimske policije ugotavljajo danes, da so pred dnevi, ko sta misovska veljaka Almirante in Covelli opozorila kvestorja Santilla na možnost bombnega atentata na vlak «Palatino», bile izvršene številne preiskave, ki niso obrodile nobenih sadov. Ugotavljajo tudi, da Almirantejeve in Covellijeve trditve niso mogle imeti prav nobene zveze z atentatom na vlak Rim — Miin-chen. Vedno v zvezi z atentatom, ki bi ga morali izvršiti na vlak «Palatino», so pojasnili, da so preiskovalci izvršili vse potrebne kontrole.
,iiiiitiii'iiiiii„„,lllmilllllllllllllllkllllllllltlllMIIIIIII|l|lllll|llllllllllllllllllllmlllllllllllltllllllllllllll
enei okrevajo
n:„ LOCNA, 6. — Zdravstveno sta-sl ki so bile ranjene pri ek-ku Ir * Polenškega stroja na vla-i7h^nim. ~ Miinchen, se postopoma lo t ir 6' ^ekoliko se je izboljša-Riice 1 *tanje Marise in Maura Dr Sd' Lekle so danes operirali, (j«,' , °®sini, ravnatelj bolnišnice, je
Russa. Dekle
dp*
raìS. ’	80 J’ danes zaprli majhno
ta ^ua očesnem zrklu. Tudi bramii aiU2ra drobcev.
so operirali in mu od-lobanje nekaj kovinskih
ria, Oateri že mislijo, kako bodo na-za?o|V » POitmce, ki so se komaj žena a Alfredo Marconi in njegova tnuai Assunta bosta kaj kmalu odpo-bi i«ui v bribe pri Trentu. Alfredo na ,bko že odšel iz bolnišnice, noče *aPustiti žene, ki mora ostati še kor" v Postelji- Vsi so vseka-ki o Se- P0^ vtisom grozne tragedije, so jo doživeli. Milena Franceschi ka l??re Pozabiti krvavečega otro-- ’ 151 ga je videla na vlaku takoj Tj eksploziji. Njen mož Aleandro ho t k* io med vojno izgubil des-Ver-i0, b° zaradi hude rane po vsej ^JOtnosti izgubil tudi levega.
-i 0.ej so z gotovostjo ugotovili i-inii» nost trupel Antidia Medaglie v- v*?1-63 Russa, ki je imel pri sebi . nžico in obesek, deset trupel pa se vedno neidentificiranih, »izsledili pa so delavca Gaetana iccia, ki so ga doslej pogrešali, 'uccio je res bil na vlaku Rim — ujduohen, po eksploziji pa je z dru-jr.	ylakom prispel do Hannovra,
ler je zaposlen. Njegovi sorodniki i. ?e namreč obrnili na kvesturo, i * je stopila v stik z italijanskim fiatom v Hannovru, kjer so po-rw’ i® Miccio živ in zdrav.
■ sliki: eden od ranjencev v Do‘onjski bolnišnici.)
Blokirana pro^a Savona-Vcntimipa
SANREMO, 6. — železniška proga avona — Ventimiglia je bila danes ekirana kar dve uri zaradi tele-tenskega poziva, ki ga je sprejela P° lcija in po katerem je v predoru U'vU Sanremom in Ospedalettijem člo-®k s kovčkom. Policija je takoj
ustavila vse vlake in izvedla skrbno preiskavo, v teku katere so moškega res dobili. Slednji je dejal, da se je zatekel v predor, da bi se izognil vročini. V kovčku je imel samo nekaj sendvičev.
Med drugim sta bila dva policijska avta vedno v neposredni bližini rimske železniške postaje Tiburtina, z nalogo, da opazujeta in zasledujeta osebe, katerih obnašanje bi bilo sumljivo. Ugotavljajo tudi, da je zelo lahko izvršiti atentate na vlak in da imajo pri tem atentatorji največ možnosti, da se izmuznejo policiji. To še zlasti v zvezi z dejstvom, da vozi v Italiji dnevno približne 7.000 vlakov in da je na postajah, posebno poleti, na tisoče potnikov, ki jih ni mogoče nadzorovati.
Ugotavljajo tudi, da v rimskem inštitutu za fiziko sploh ni prostorov, ki bi ustrezali opisu, ki ga je Almirante dal policiji, v zvezi z domnevnim načrtom za atentat na vlak «Palatino» ter z večjo količino razstreliva, ki naj bi ga neznanci skrivali v inštitutu. Ravnatelj inštituta za fiziko je izjavil, da je policija izvedla skrbno preiskavo v vsem poslopju in tudi v podzemeljskih hodnikih in prostorih, kamor je po navadi dostop prepovedan, saj hranijo v njih precejšnjo količino radioaktivnega materiala, zaradi česar je nadzorstvo izredno strogo in je sploh nemogoče, da bi se nekdo nemoteno in neopaženo sprehajal po njih. Policija je tako postavila na laž Almirantejeve obtožbe in jasno dokazala, da je fašističnemu prvaku šlo samo za to. da bi odvrnil pozornost od svojih črnih škvader.
Rimsko državno pravdništvo je sklenilo poslati v Bologno spiske, ki zadevajo preiskave o domnevnem skladišču eksploziva, ki naj bi po trditvah neznanega Almirantejevega informatorja bil v kleteh fakultete za fiziko na rimski univerzi. Pobudo je sprejel namestnik rimskega državnega pravdnika Bracci, ko mu je njegov bolonjski kolega telefoniral in ga zaprosil, naj mu pošlje spiske na vpogled. V sodnin krogih v Rimu ugotavljajo, da je za preiskave pristojno izključno bolonjsko sodstvo. Če je zato kakršnakoli povezava med domnevnim skladiščem eksploziva na univerzi in pokolom na vlaku, se mora o tem pozanimati bolonjsko državno pravdništvo.
Karabinjerji in policija nadaljujejo preiskave tudi v Firencah. Politični urad kvesture je zaslišal večje število oseb, ki so v noči med soboto in nedeljo bile na glavni postaji, ko je prispel vlak iz Rima. šlo je predvsem za potnike, za o-sebje, ki skrbi za razne storitve na postaji, za nosače, urednike, egen-te javne varnosti in železničarje.
Proslula fašistična organizacija «Ordine nero», ki si je že prilastila odgovornost za pokol, se je prejšnjo noč ponovno oglasila. Nekdo je telefoniral bolonjskemu dnevniku «Resto del Carlino» in dejal, da je napisal sporočilo, s katerim si je «Ordine nero» prilastil atentat. Potrdil je, da je pokol na vlaku res zakrivila ta fašistična organizacija in dejal, da gre za povračilno dejanje za umor dveh misovcev na sedežu MSI v Padovi. Za vsakega od njiju bo Padova morala plačati visok krvni davek, je dodal.
«Za vsakega od njiju bomo umorili 100 oseb, se pravi skupno bo 200 mrtvih». Po pričevanju urednika, ki je sprejel telefonski poziv, naj bi človek, ki je telefoniral, imel beneški naglas. Padovski državni pravdnik Fais, ki vodi preiskavo o smrti dveh fašistov, je dejal, da so doslej zaslišali stotine oseb. o poteku preiskave same pa da ne more povedati nič točnega. Na vsak način, je dodal Fais, smo na dobri poti in v prihodnjih dneh bo prišlo do presenetljivega razpleta.
Tudi na redakcijo milanskega večer-nika «Corriere d'informazione» je nekdo telefoniral in sporočil, da je pustil v telefonski kabini na trgu Caiazzo pismo za dnevnik. Ko je urednik večernika prispel v omenjeno telefonsko kabino, je tam že našel karabinjerje, ki so sporočilo zaplenili in ga izročili sodnim oblastem. V pismu je bilo napisano: «10. avgusta, v soboto, bo prišlo do eksplozije na vlaku Milan — Bari. I-mam 15 kg trotila, če jih ne bom postavil na vlak, me bodo voditelji «Ordine nero» ubili.» Neznani pisec
pravi tudi. da bi hotel izstopiti iz črnih skupin, da pa se boji represalij. Sporočilo je podpisano «član 'Ordine nero’.»
Bolonjska policija in karabinjerji v Trentu so demantirali glasove, po katerih naj bi med žrtvami atentata bil tudi Sergio Eccher, ki naj bi ga prepoznal brat Mario. Eccher naj bi bil eden vidnih predstavnikov fašističnih izvenparlarr.entarnih organizacij v Trentu. Gre za pomoto, ker so o-čitno mislih na Cristiana de Eccher ja, ki pa je res vodja oddelka za propagando razpuščene fašistične organizacije «Avanguardia nazionale». De Eccherja je pred kratkim na zahtevo preiskovalnega sodnika Tamburina, ki vodi preiskavo o prevratniški organizaciji Vetrovnica. zaslišal sodnik Traversa. Po pričevanjih prijateljev. naj bi de Eccher trenutno bil na Sardiniji na počitnicah. Ugotavljajo pa, da je de Eccher zelo podoben človeku, čigar identikit so izdelali na podlagi pričevanj nekega vojaka, ki je poročal o moškemu, ki naj bi v Firencah stopil v vagon in takoj zatem izstopil. Cristiano de Eccher
je bil aretiran leta 1971 in 1973, ker je postavil dinamit v avto nekega odvetnika ter zaradi posesti razstreliva.
Karabinjerji pri Bologni našli 18 kg trotila
BOLOGNA, 6. — V teku preiskav ki jih vodijo karabinjerji po atentatu na vlak Rim — Mtinchen so pod mostom, pod katerem pelje državna četa št. 64, pri kraju Calvenzano. dobili 18 kg tiotila v petih hlebcih. Po mnenju izvedencev so eksploziv pustili pod mostom pred kratkim, ker so pred nekaj meseci, ko so most obnovili, karabinjerji preiskali vse področje, ne da bi našli kaj sumljivega. Pn eksplozivu ni bilo niti detonatorjev niti zažigalnih vrvic, iz česar domnevajo, da niso hoteli porušiti mostu. Ne izključujejo sicer možnosti, da so morebitnega atentatorja zmotili pri delu in da je ta skušal začasno skriti eksploziv, z namenom, da bi se kasneje vrnil in dokončal svoje zločinsko početje.
MEDMINISTRSKI SESTANEK V PALAČI CHIGI
VLADA PRIPRAVLJA NOV ZAKON ZA ROJ PROTI TERORIZMU
BSDI ponovno sprožila predlog o uvedbi policijskega pripora-Intervju tajnika PSI De Mariina
RIM, 6. — Predsednik vlade Rumor je predsedoval danes v palači Chigi sestanku, ki je bil posvečen proučevanju vprašanj državne varnosti in javnega reda. Sestanka so se udeležili ministri za notranje zadeve Taviani, za pravosodje Zaga-ri, za finance Tanassi (kot načelnik socialdemokratske delegacije v vladi), za obrambo Andreotti in načelnik socialistične delegacije v vladi Mancini. Po sestanku so objavili sporočilo, da bo jutri novo srečanje, ki se ga bodo poleg ministrov udeležili še šef policije, generalna poveljnika karabinjerjev in finančne straže ter voditelj SID. Kot sta povedala ministra Zagari in Tanassi, pripravlja vlada zakonski osnutek, ki naj zagotovi večjo učinkovitost v boju proti terorizmu, pred-vse kar se tiče preventive. Vladni načrt med drugim predvideva možnost preventivnih ukrepov, kot je na primer prisilno bivališče, proti osumljencem terorističnega delovanja. Ko bo predlog dokončno izdelan — prav v ta namen bodo jutri poslušali stališča odgovornih za
iiiiiiiiitiuiuuiiiiiiiNiriiiiiiiiirniiiiiiriiMniiiiiiniuiiiiriiiTiiiiriMinimimiiimiiiiNiiiiiiniiiiiiimiiiiiimmiumiiiiMliiHlinimmniiinniimmiiiiiiiMiirNiiiriiiimiiiirimMHiiiiiiiiiiiiiiiimMmiiiimiiuiiiuiiiiniiiiiiii
PO DELNEM PRIZNANJU KRIVDE V AFERI WATERGATE
Predsednik ZDA Nixon v obupnem položaju Tudi republikanci zahtevajo njegov odstop
v
Sef Bele hiše pa zagotavlja, da ne bo odstopil - Objavljen prepis razgovorov z bivšim svetovalcem Haldemanom, ki dokazuje, da je bil Nixon obveščen o vsej zadevi že 22. junija 1972 - Doslej je ameriški predsednik venomer trdil, da je za vohunsko operacijo proti demokratski stranki zvedel šele maja 1973
WASHINGTON, 6. — Ameriški predsednik Nixon je danes ponovno trdil, da ne namerava odstopiti, vendar pa se mu tla vedno močneje majejo pod nogami, še posebno po njegovem včerajšnjem delnem priznanju o lastni vlogi v aferi Water-gate. Nixon je danes sklical izredno sejo vlade, med katero je seznanil ministre s svojim namenom, da ne prepusti svojega mesta v Beli hiši, čeprav je že povsem jasno, da se bo predstavniški dom odločil za njegovo inkriminacijo, medtem ko je čedalje bolj verjetno, da se bo tudi proces pred senatom slabo končal za ameriškega predsednika. Vest o Nixonovi odločitvi je sporočil časnikarjem sekretar za zaklad Simon, ki je dejal, da je Nixon «iskreno prepričan, da ni zakrivil nobenega dejanja, ki bi ga morali kaznovati z «impeachmen-tom». Dodal je. da je šef Bele hiše «odločen, da prepreči, da bi tragedija z Watergatom zasenčila pozitivne rezultate njegove vlade».
..........................m.n.n IIIIIIIII..
INTENZIVNO DELO OBEH ZBORNIC ZA ODOBRITEV VLADNIH ODLOKOV
Poslanska zbornica razpravlja o odloku o povišanju cene bencina, senat pa o odloku o neposrednih davkih
RIM, 6. — Senat in poslanska zbornica bosta v prihodnjih dneh delovala s polno paro, da bi čim prej odobrila davčne konjunkturne ukrepe. Na današnji seji načelnikov poslanskih skupin so sklenili, da bo skupščina v Montecitoriu zasedala vsak dan, tudi ob praznikih, do dokončne odobritve vladnih odlokov. Po sestanku so časnikarji vprašali načelnika demokrščanske skupine Piccolija, ali bo mogoče zaključiti z delom pred velikim šmarnom. «To ni rečeno — je odgovoril — upam pa, da bo tako.» Predsednik komunističnih poslancev Natta pa je dodal: «Sklenili smo, da bomo delali intenzivno in z veliko resnostjo, brez upoštevanja praznikov. Delali bomo zjutraj, popoldne in ponoči.» Natta je dodal, da niso bili postavljeni roki za odobritev odlokov.
Vsekakor je poslanska zbornica začela danes razpravo o odloku, ki poviša ceno bencina na 300 lir, u-vaja enkratni davek na avtomobile in spreminja davčni režim petrolejskih proizvodov. Diskusija je bila zelo živahna. Komunist Raffaelli je obtožil vlado, da se neupravičeno poslužuje zakonskih odlokov, ter zahteval nekatere spremembe, med drugim uvedbo «dvojnega tržišča» bencina in odpravo enkratnega davka za male avtomobile.
Tudi demokristjan Marchetti je kritiziral ukrep in se prav tako
zavzel za uvedbo dvojnega tržišča, da ne bi preveč prizadeli tistih, ki se poslužujejo avtomobila za svoje delo. Zelo kritičen je bil tudi predstavnik neodvisne levice Anderlini, po katerem vlada z zakonskimi odloki sili parlament, da deluje s preveliko naglico in brez potrebnega premisleka, poleg tega pa obvezuje koalicijske stranke, da odobrijo u-krepe, čeprav so krivični, «v višjem interesu koalicije». Razprava se bo nadaljevala jutri.
Danes so se sestali tudi načelniki senatnih skupin, ki so določili koledar zasedanj v palači Madama. Senat je danes odobril vladni zakonski odlok o spremembah nekaterih kvot davka na dodatno
vrednost, v katerega pa je vnesel nekaj obrobnih sprememb. Najbolj vroča razprava je bila okrog zvišanja IVA od 6 na 18 odstotkov za goveje meso, proti kateremu so se zelo odločno postavili predstavniki KPI. Sicer pa je bila današnja seja skoraj v celoti posvečena glasovanjem o posameznih spreminje-valnih predlogih, kar se je nemalo zavleklo, ker so se pokvarile naprave za elektronsko glasovanje. Vladni odlok je bil odobren pozno zvečer, nakar so senatorji prešli k obravnavi odloka o neposrednih davkih. Še ta teden se bo senat ukvarjal tudi z odloki o podaljšanju zamrznitve najemnim in o_ u-vedbi takse na izdelovanje orožja.
...............................................................................iiiilliinii«i|,,llllj11
Nadaljujejo se preiskave po zločinskem atentatu na brzec Rim - Brenner, pri katerem je bilo 12 mrtvih in 48 ranjenih. Zdravstveno stanje ranjencev se postopoma izboljšuje, čeprav so nekateri, npr. Marisa in Mauro Russo še vedno v zelo kritičnem stanju. Izvedenci so medtem ugotovili istovetnost nekaterih trupel.
Ugotovili so tudi, da je bil peklenski stroj skrit pod sedežem kupeja, kar so ugotovili zaradi deformacije poda v vagonu. Kar zadeva preiskave, da bi ugotovili
krivce podlega atentata, pa ni nobene vesti, saj policija, sodstvo in karabinjerji skrbno molčijo, da ne bi prestrašili krivcev.
Vlada pripravlja zakonski osnutek za večjo učinkovitost boja proti terorizmu. Gre za predlog, naj bi tudi proti domnevnim ila-
Toda ameriški predsednik ima vedno manj prijateljev, medtem ko se veča število tistih, ki so prepričani, da ga je treba odstaviti v višjem interesu države. Po njegovih včerajšnjih priznanjih so se tudi voditelji Nixonove republikanske stranke odločili, da ne podprejo več predsednika, saj je to verjetno edini način, da rešijo stranko pred pravo volilno katastrofo. Tako je ugledni poslanec John Anderson, eden najbolj vplivnih voditeljev republikan ske skupine v predstavniškem domu, povedal, da so najvišji predstavniki stranke prav danes dosegli soglasje o potrebi, da Nixon odstopi. Kaže, da bo republikanska stranka zavzela o tem uradno stališče ter da bo opozorila Nixona, da bodo republikanski senatorji, ko bi predsednik ne odstopil, glasovali za «impeachment».
Položaj je postal za Nixona naravnost porazen po njegovem včerajšnjem priznanju in istočasni objavi prepisov treh razgovorov, ki jih je imel Nixon 23. junija 1972 s svojim bivšim svetovalcem Haldemanom. Nixon je v bistvu priznal, da se je lagal državljanom, kongresu in celo svojim odvetnikom ter da je prikril dokaze, ki jih je samo on poznal. Ameriški tisk ocenjuje njegovo včerajšnjo izjavo kot «priznanje krivde» (Washington post), in «hud udarec u-panjem o rešitvi pred impeachmen-tom» (New York Times). Celo republikanski posl. Charles Sandman, ki je do zadnjega zagovarjal Nixona in ki je med zasedanjem pravne komisije predstavniškega doma večkrat grobo žalil kolege, ki so se izrekli za «impeachment», je danes dejal, da bo glasoval za obsodbo predsednika Nixona. Enako stališče sta zavzela tudi republikanska poslanca Charles Wiggins in Delbert Latta, ki sta skupaj s Sandmanom najbolj odločno zagovarjala Nixo-novo početje pred pravno komisijo.
Politični opazovalci se sprašujejo, zakaj je Nixon sklenil delno priznati svojo vlogo v aferi in o-mogočiti objavo trakov o razgovorih s Haldemanom, čeprav je moral vedeti, da bo njegov položaj na ta način postal brezupen. Nekateri časopisi v tej zvezi pišejo, da bi Nixon nikakor ne mogel prikriti vsebine trakov, potem ko bi se za-
■uuimiiiniinimiiniiiiinnimiinimniniiiiniiinin
nom povratnlških organizacij u-vedli preventivne ukrepe, kakšnih so se na primer posluževali v boju proti mafiji.
Položaj predsednika Nixona po delnem priznanju odgovornosti v aferi Watergate je postal brezupen. Kot kaže, obstajata samo dve alternativi: ali sam odstopiti, ali pa ga bo senat obsodil In odstavil. Če ne bo namreč prostovoljno zapustil Bele hiše, bodo celo republikanski senatorji glasovali za «impeachment».
čel proces v senatu. Prav zaradi tega pa naj bi se odločil, da jih objavi sedaj v upanju, da se bo hrup, ki so ga dokumenti sprožili, polegel do septembra, ko se bo predvidoma začel postopek v zgornjem domu. Jasno pa je, da so perspektive, da bi se proces končal brez obsodbe, praktično nične Razgovori med Nixonom in Haldemanom, katerih prepis so objavili včeraj, namreč jasno pričajo, da je šef Bele hiše znal za afero Watergate že na datum razgovorov, se pravi 23. junija 1972, medtem ko je v preteklosti večkrat izjavil, da je za to zadevo zvedel šele 22 maja 1973. V omenjenem pogovoru 23. junija 1972 je Haldeman opozoril Nixona, da FBI (zvezna policija) «ni pod nadzorstvom». Njeni agenti so namreč — tako je sporočil Ni-xonu — odkrili pet čekov, ki so bili dva meseca prej vloženi na račun Bernarda Barkerja, enega od vlomilcev v palačo Watergate. Haldeman je tudi obvestil predsednika,
da je vohunsko operacijo proti demokratski stranki organiziral bivši pravosodni minister Mitchell. ki je bil takrat vodja Nixonove volilne kampanje.
Kot je razvidno iz prepisa razgovorov, je Haldeman svetoval Nixo-nu, naj ukaže protiobveščevalni službi (CIA), da ustavi preiskavo FBI. «V redu,» je odgovoril Nixon in naročil Haldemanu, naj se sam ukvarja z zadevo in naj bo pri tem odločen.
Nekaj ur pozneje se je Haldeman vrnil v Belo hišo in povedal predsedniku, da je naročil namestniku ravnatelja CIA generalu Vernonu Waltersu, naj se pogovori s Patrickom Grayem, tedanjim izvrševalcem funkcije načelnika FBI. Ob tej priložnosti je Haldeman seznanil tudi šefa Bele hiše z odgovornostjo samega Mitchella in Cordona Liddy-ja, bivšega svetovalca Bele hiše, ki je baje prvi sprožil zamisel o vohunski operaciji Watergate.
javni red — ga bo vlada odobrila na prihodnji seji in ga nato predložila parlamentu.
Poleg tega pa bi vlada utegnila pripraviti še nekatere druge zakonske ukrepe za boj proti fašističnemu terorju. Že na včerajšnji razpravi o atentatu na brzec Rim — Brenner so predstavniki praktično vseh strank poudarili nujnost učinkovitih ukrepov, vendar pa obstaja nesoglasje o vsebini ukrepov. Tako so socialisti na primer podčrtali, da podpirajo odobritev novih zakonov za večjo učinkovitost delovanja sil javnega reda, toda le s pogoje«< da ne gredo preko jamstev, ki jih predvideva republiška ustava. S tem so socialisti v bistvu zavrnili zahtevo, ki jo je danes obnovilo tajništvo PSDI, o uvedbi tako imenovanega «policijskega pripora», ki bi omogočil aretacijo osumljenih mimo nadzorstva sodne oblasti in praktično brez vsakršnih dokazov a-li indicov. Proti policijskemu priporu so tudi komunisti, ki pa bi ne nasprotovali nekaterim drugim u-krepom, kot na primer zaostritvi kazni za nedovoljeno posest orožja. Kot je znano, je bilo veliko fašističnih pretepačev aretiranih prav s to obtožbo, za katero pa zakonik predvideva dokaj mile kazni, tako da so bili povečini po kratkem času izpuščeni na začasno svobodo (tako se je na primer zgodilo za Giannija Nardija, ki je osumljen u-mora komisarja Calabresija).
Kot smo omenili, pa je socialdemokratsko tajništvo prav danes obnovilo predlog o uvedbi policijskega pripora, kar bo verjetno sprožilo polemike v vladni koaliciji. Na današnji seji je tajništvo PSDI ponovno obsodilo kriminalni atentat in poudarilo, da obstaja strategija napetosti, naperjena proti demokratični republiki, ki temelji na vrednotah antifašizma in odporništva. Tajništvo PSDI je tudi ponovilo, da je v takem položaju potrebna čim večja solidarnost med strankami vladne večine, pri tem pa polemiziralo .s socialisti, ki jih je obtožilo, da hočejo venomer ponovno razpravljati o vsem, da postavljajo roke vladni akciji, da grozijo s predčasnimi volitvami in s tem vnašajo razdor v vrste vladne koalicije.
Na te obtožbe je v intervjuju tedniku «L’Espresso» odgovoril danes socialistični tajnik De Martino, ki je poudaril, da bi pomenilo odprtje vladne krize zaradi strankarskih interesov v tem trenutku skrajno nepremišljeno dejanje, če ne kaj hujšega. PSI ni tega nikdar delal, vendar pa mora skrbeti za skladnost vladne akcije z dogovorjenimi programi, predvsem kar se tiče boja proti fašizmu in gospodarske politike. Ko se govori o jesenskem «preverjanju», ne gre za to, da bi povzročili padec vlade, ampak za širši problem odnosov med socialisti in demokristjani. Poleg tega pa je pravilno, po dvanajstih letih levega centra, napraviti obračun pozitivnih in negativnih rezultatov ter ugotoviti, ali ta politika, vsaj v sedanji obliki, ustreza zahtevam in potrebam države.
Ameriški predsednik Nixou v pogovoru z zunanjim ministrom Kissingerjeju in s sekretarjem za obrambo Sehle-Singerjem med včerajšnjo vladno sejo, med katero je ponovno poudaril, da ne namerava odstopiti, čeprav je povsem jasno, da se ne bo mogel iz' uriti procesu pred senatom in da obstajajo povsem neznatne možnosti, da
bi se proces zanj ugodno zaključil
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
V prvem polletju zastoj v trgovini na drobno in manj tujih turistov
Tržaška pokrajina presegla mejo 300.000 prebivalcev Zaposlitev se je povečala za skoro 4 odstotke
Pokrajinski statistični urad trgovinske zbornice je objavil pregled razvoja gospodarskih dejavnosti v mesecu juniju.
V	šestih občinah tržaške pokrajine je bilo ob koncu junija 301.914 prebivalcev, medtem ko jih je bilo v tržaški občini 272.045. V tem mesecu se je rodilo 218 otrok, umrlo pa je 274 oseb. Lani se je v istem času rodilo 248 dojenčkov, umrlo pa je 314 ljudi.
Junija meseca je bilo vreme precej vlažno, pogostoma je deževalo, vetra pa skoraj ni bilo. Zato je bila temperatura zraka nekoliko pod poprečjem. Tako vreme je nekoliko oviralo uspevanje nekaterih kultur; živina je bila zdrava in tudi hrane je imela dovolj.
Na turističnem področju so bili rezultati precej slabši kot v lanskem juniju. Italijanskih turistov, ki so prenočili v hotelih naše pokrajine je bilo 40.550, to je kar 10 odstotkov manj kot lani, ko jih je bilo 45.431. Tudi tujcev je bilo manj: 26.422 proti 30.592 iz lanskega leta, kar je za 13 odstotkov manj. Kar sei pa tiče celotnega semestra ni bistvenih razlik. Italijanskih turistov je bilo 235.955 (lani 223.465), tujih pa 112.718 (lani 118.554).
Kar se tiče tržaških trgovin na drobno, ni bilo posebnih sprememb. Največje povpraševanje je bilo po oblačilih in obutvi. Občutiti je bilo pomanjkanje nekaterih prehrambnih izdelkov, predvsem sladkorja in to zaradi cene, ki je precej narasla. Sadje je šlo dobro v prodajo.
V	letošnjem juniju so zabeležili 245 prodaj in nakupov premičnin za skupno 2.379 milijonov lir, v lanskem pa 312 takih operacij za skupno vrednost 2.559 milijonov. V prvih šestih mesecih je bilo število prodaj in nakupov 2.051 za 22.260 milijonov, medtem ko jih je bilo v istem obdobju lani 3.015 za 22.001 milijonov lir.
Vesti z industrijskega področja so take: v železarni Italsider pod Skednjem so v juniju proizvedli 42.511 ton surovega železa (lani 47.915). Proizvodnja kokil pa se je v primerjavi z lanskim junijem nekoliko povečala: 13.871 ton proti 12.582 ton. V prvem polletju so proizvedli 279.420 ton surovega železa lani 264.637 ton) in 88.366 ton kokil (lani 86.813 ton). Tovarna vžigalic je spravila na trg 109 milijonov vžigalic za domačo uporabo, to je 2 milijona manj kot junija lani. Tovarne papirja so zabeležile viden napredek pri proizvodnji v prime-
ri z lanskim junijem: kar 11.530 ton proti 8.674 tonam. Če pa pogledamo celotni semester, opazimo, da je narastek komaj viden; letos so proizvedli 62.034 ton, lani pa 61.474 ton papirja.
V letošnjem juniju so v naši pokrajini nakupili 52.758 kg tobaka, kar je malo manj kot lani ob istem času, ko so nakupili 53.184 kg, prodali pa so v prvih šestih mesecih tega leta precej več tobaka kakor lani: kar 322.383 kg (lani 293.354 kg). Uporaba soli se je povečala: v letošnjem juniju so nakupili 2.156 stotov soli, v lanskem pa 1.291 stotov.
Glede zaposlitve naj povemo, da je bilo 31. maja zaposlenih 97.418 oseb, kar je za 3,7 odstotka več kot lani ob istem času, ko jih je bilo zaposlenih 93.926.
Pri Brojnici nameravajo graditi turistični center
Sinoči se je v občinski izpostavi na Proseku sestala rajonska konzulta za zahodni Kras. Dnevni red seje je obsegal v prvi vrsti razpravo o raznih gradbenih dovoljenjih, o katerih se morajo po novih občinskih odredbah izreči tudi dogodku pri Bologni, kjer so fašistični zločinci v noči med soboto in nedeljo izvedli nov strahotni atentat. Na predlog komunističnega svetovalca Faggina je konzulta sprejela resolucijo, v kateri izraža sožalje svojcem nedolžnih žrtev atentata ter ostro obsoja ta nov primer nezaslišanega nasilja, s katerim bi fašistične sile rade zaustavile demo-kratičen razvoj države, ki je izšla iz odporništva Obenem konzulta zahteva od organov oblasti, da odkrije in kaznuje krivce ter tiste, ki jih podpirajo. Konzulta je obenem sklenila, da pošlje telegram s tem besedilom italijanski vladi ter v vednost tržaški občinski upravi.
Konzulta se je nato izrekla o nekaterih gradbenih dovoljenjih. Posebno zanimanje in precejšnjo razpravo je vzbudil predvsem načrt za gradnjo obsežnega turističnega centra ob kriški obali pri Brojnici. Petnadstropno poslopje naj bi obsegalo petdeset majhnih stanovanj, iz načrta pa niso razvidni turistični službeni prostori. Poleg nekaterih tehničnih pomislekov (nekatere komponente načrta niso v skladu z navodili gradbenega pravilnika), je konzulta izrazila še druge pomisleke, ki za-
devajo predvsem uporabo načrtovanega poslopja. Možno je, da so turistični razlogi gradnje le pretveza, da bi načrtovalci lažje izigrali pravilnik regulacijskega načrta. Zato je konzulta izrekla o načrtu negativno mnenje.
Poziv Opencem
Tržaška občinska uprava je nedavno sprejela varianto regulacijskega načrta za Opčine, ki predvideva izgradnjo novega naselja za 2.000 ljudi. V ta namen se misli poslužiti razlaščanja po zakonu štev. 865, ki bi prizadel mnoge openske družine. Tako veliko naselje bi tudi dokončno pokvarilo vaško sliko. Ker je treba priziv oddati najkasneje v četrtek popoldne, naj se čim več Opencev zglasi od 14. ure dalje v Prosvetnem domu in podpiše priziv.
PO NEDAVNEM SKLEPU TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
Podaljšanje avtobusne proge 39 ne rešuje problema Banovcev
Po številnih prizadevanjih prebivalstva vzhodnega Krasa so s ponedeljkom podaljšali progo od Trebč do Opčin
V zgornji tržaški okolici, ali točneje na področju vzhodnega Krasa (to je področje, ki sega od Bazovice do Opčin), se je glede avtobusnih povezav vendarle nekaj premaknilo. Občinski odbor je na svoji zadnji seji končno privolil v to, za kar se je prebivalstvo omenjenega področja toliko časa borilo — avtobusne vožnje na progi št. 39, ki so se na poti iz mesta doslej ustavile v Trebčah (Ul. Cicerone Ul. F. Severo — Bazovica — Padriče — Gropada — Trebče), so od ponedeljka podaljšali do Opčin ter s tem izpolnili vrzel na področju javnih prevozov v tem predelu občine. Vasi vzhodnega Krasa, razen Banov, so bile namreč doslej sorazmerno dobro povezane z mestom, a so bile popolnoma odrezane od Opčin, ki pa so za prebivalstvo teh vasi tako pomembno središče
edo-
točeni občinski, policijski, bančni in drugi uradi, da ne govorimo o trgovinah, šolah itd. Končno sta se občinska uprava in njeno podjetje ACEGAT odločila in sklenila ustreči neštetokrat iznesenim željam tukajšnjega prebivalstva. Tako so progo, kot rečeno, podaljšali, dodali tej prevozni službi še nekaj novih vozil, povečali število voženj ter število postajališč. Avtobusi s številko 39 vozijo sedaj skozi slovenske vasi od Bazovice do Opčin vsake pol ure.
Če so se s tem ukrepom javni prevozi v tem predelu občutno izboljšali, pa ostaja še vedno odprto vprašanje Ban. To vasico so tudi tokrat prezrli. Občinski avtobusi se na svoji poti iz mesta do Opčin sicer ustavijo pred italijansko kolonijo na pokrajinski cesti, ne peljejo pa v vas in vaščani imajo zato dobrih pet minut hoda do
kot mesto samo, saj so tu osredo-
rinniniiiinniiiiiini,iiiiiii,IIiii„IIIIIIIIIIII|IUIIIII1(IIIII||1||1|||||i||||||||((|||||||||I||||((||||((|||lu|JIf|||11|(|I|III(ln|1||||||||m||i|(||i||H|||i||i||^|||iu|Mi|(HHH^H^iH
S PREDSINOČNJE IZREDNE SEJE MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Odioino nasprotovanje nameščanju novih naftnih objektov v Miljah
Občinski svet sprejel predlog enotnega odbora, da se prijavi kot zasebna stranka v postopku proti novi dejavnosti družbe SNAM v miljski občini
Miljski občinski svet, ki se je ( raznih zadev v mejah občine največje pristojnosti.
sestal predsinočnjim na izredni seji, je poleg odločnega stališča glede novega zločinskega atentata fašističnih prevratnikov, ki je še enkrat do temeljev pretresel italijansko javno mnenje, sprejel tudi jasno stališče v zvezi z zadnjimi poskusi nameščanja novih naftnih ob-.ektov na ozemlju miljske občine. O tem problemu, ki ne zadeva u-sode samo miljskih občanov, temveč posredno vsega prebivalstva tržaške pokrajine, se že dalj časa razpravlja v raznih krogih miljskega javnega in političnega življenja. Enotni odbor za obrambo miljskega gospodarstva se je sestal že neštetokrat ter imel v ta namen tudi več srečanj s predstavniki raznih oblasti. Vsa njegova dosedanja prizadevanja pa so trmasto ostala le na ravni besed. Tako se je odločil, da spet prenese razpravo pred občin-
ski svet, ki ima glede reševanja
.......................................................................
DOBRE VESTI ZA TRST
V načrtu povezava avtocest med Trstom in Budimpešto
Pogajanja med slovensko vlado in italijansko skupino IRI?
Možnost ustanovitve meddržavne družbe s sedežem v Trstu
Kaže, da so v teku pogajanja med italijansko avtocestno družbo skupine ERI in slovensko vlado za gradnjo avtoceste, ki bi povezovala Trst z Budimpešto preko Jugoslavije in Panonske nižine. Načrt za to povezavo se zdi precej uresničljiv, saj si tako Jugoslavija kot Madžarska razširjata svoji avtocestni omrežji. Med Trstom in začetkom jugoslovanskih avtocest je le 23 km in ta del avtoceste bi moral stati okoli 30 do 35 milijard lir, kar pa je sprejemljiva vsota.
Če bo ta načrt dokončno uresničen, bodo morala skoraj zagotovo plačevati vsa vozila cestnino. Ta bi pomenila tudi delno kritje stroškov in izplačanje posojil pri mednarodnih bankah. Izbira plačevanja cestnin potrjuje dejstvo, da je ta sistem najboljši, saj tako država ne obdavčuje tistih, ki se iz kateregakoli razloga ne poslužujejo avtocest. Potrjuje pa tudi namen socialističnih držav, da si izposodijo denar pri kaki banki evropskega skupnega trga. V ta namen naj bi ustanovili nekakšno «joint venture», to je mednarodno družbo, ki bi skrbela za pobiranje cestnin in urejevala finančna vprašanja avtocestne povezave med Trstom in Budimpešto. Sedež te družbe bi lahko bil prav v Trstu.
Za naše mesto bi bila povezava z vzhodnimi državami, predvsem pa z Jugoslavijo, izrednega pomena. Tako bi Trst pridobil vsaj nekoliko važnosti, ki jo je že imel, v srednji Evropi. Če dodamo temu še ponovno odprtje Sueškega prekopa, pridemo do zaključka, da bi lahko postal Trst važno središče in tudi trdna povezava dveh svetov: vzhodnega in zahodnega.
Navsezadnje pa bi ta avtocesta pripomogla k uresničitvi načrta 80. let, ki predvideva veliko cestno arterijo med Katalonijo in Panonsko nižino. Velik del te avtoceste je že dograjen in tako bomo lahko imeli kmalu odlično cestno mrežo, ki bo šla po Franciji, skozi predor Frejus v Italijo, nato po Padski nižini, pa skozi Slovenijo in po Panonski nižini do Budimpešte.
• Do vključno 3. septembra bodo v naši deželi ojačili vse nadzorne službe, posebno v turističnih predelih, zato da bi čim bolje zagotovili javni red in mir. Ta sklep so sprejeli na seji. ki je bila v vladni palači pod vodstvom prefekta Di Lorenza. Seje sc se udeležili odbornik za turi-
zem tržaške občine, devinsko-nabre-žinski župan, odbornik za turizem pri pokrajinski upravi v Trstu, predsednik pokrajinske ustanove za turizem, tržaški kvestor, poveljnik pristaniškega poveljstva, poveljnik karabinjerjev, poveljnik cestne policije in poveljnik mestnih redarjev.
Burja je nekoliko osvežila ozračje
Po neznosni vročini preteklih dni smo včeraj v Trstu in okolici spet lahko bolj sveže zadihali. Spet se je namreč oglasila burja, katere posamezni sunki so presegali 70 kilometrov na uro, ter nekoliko shladila razžarjeno ozračje. Kljub jasnemu in sončnemu vremenu so bila zato vsa kopališča nekoliko manj natrpana kot v preteklih dneh. K temu je pripomoglo tudi razburkano morje, ki je povzročalo največ nevšečnosti predvsem v pristanih.
# Drevi ob 20.15 se bo v Ul. Foscolo 7 sestala rajonska konzulta za Staro mitnico. Razpravljali bodo o osnovnih zdravstvenih enotah, gradbenih dovoljenjih in tarifah Acegata.
• Danes se nadaljuje 48-urna stavka zdravniških asistentov, ki se je pričela včeraj. Vsekakor pa so o-mogočeni nujni posegi. Stavka spada v boj proti določenim plastem zdravstvene reforme, ki naj bi skušala zmanjšati deficit, a naj bi s tem oškodovala novo delovno pogodbo zdravniških asistentov.
Mela poverila izdelavo načrta za rudninsko raziskavo
Uprava dežele Furlanije - Julijske krajine bo poskrbela za razširitev in poglobitev raziskovalne dejavnosti na področju rudninskega bogastva v naši deželi. Tako je na svoji zadnji seji sklenil deželni odbor na predlog odbornika za indù strijo in trgovino Stopperja. V ta namen bo deželna uprava poverila nalogo neki strokovni družbi, da izdela petletni načrt za rudninsko raziskavo. V prvi vrsti se bodo znanstveniki posvetili raziskavam ležišč svinca, cina, cinka, manga-
na, živega srebra, fluorida in barite. Izvršilna faza načrta predvideva izkoriščanje raznih rudnin, predvsem tistih, katerih cena uvoza je v zadnjem času najobčutneje poskočila.
Neki drugi znani raziskovalni u-stanovi pa je dežela poverila izdelavo študije o kamnolomih v vseh štirih pokrajinah naše dežele, z namenom, da bi ovrednotili to industrijsko dejavnost v naših krajih.
• Tržaška občina je razpisala javni natečaj za zasedbo treh mest pomožnega knjigovodje v staležu u-pravnega osebja. Zahteva se starost od 18 do 30 let in potrdilo o uspešno opravljeni trgovski akademiji. Prošnje, sestavljene na kol-kovanem papirju, in priložene dokumente bo sprejemal občinski urad splošnega protokola do 12. ure 10. avgusta 1974.
Podrobnejša navodila in program natečajnega izpita prejmejo zainte-resiranci v sobi štev. 92 občinske palače, H. nadstropje.
Zadeva, ki jo je predsinočnjim o-bravnaval občinski svet, je širši javnosti že zelo znana. Naftni družbi SNAM so oblasti izdale dovoljenje, da sme izvesti čiščenje morskega dna v Miljskem zalivu in res ne je v kratkem pojavila v zalivu holandska ladja «Oranjestad», ki je usposobljena za takšna dela. Morsko dno so začeli čistiti in po-globljati, ker nameravajo zgraditi večji pomol za pristajanje težkih tankerjev. Skratka — namen celotne operacije je postopno spreminjanje miljskega področja v obsežno naftno pristanišče. Temu pa se miljsko prebivalstvo upira iz več razlogov. Predvsem se z nameščanjem novih naftnih objektov veča nevarnost onesnaženja celotnega naravnega ambienta, poleg tega pa naftna industrija ne rešuje vprašanja zaposlovanja. Nobenega dvoma ni, da bi predstavljale nove gradnje teh industrijskih objektov- hud udarec za miljsko ter sploh za tržaško gospodarstvo. To je večkrat-poudaril enotni odbor za obrambo miljskega gospodarstva in to je večkrat ponovil tudi občinski svet. Najbolj zanimivo pa je, da so oblasti izdale dovoljenje za čiščenje morskega dna v Miljskem zalivu ne da bi upoštevale mnenje in zahteve dejavnikov družbenega, političnega in gospodarskega življenja Milj.
V	ta namen je enotni odbor predložil občinskemu svetu naj se prijavi kot zasebna stranka v postopku proti takšnemu ravnanju, ki lahko povzroči nepredvidljivo in nepopravljivo škodo miljskemu gospodarstvu, kar je občinski svet tudi sprejel. Ob tem pa vabi vse politične sile ustavnega loka in druge dejavnike tako na pokrajinski kot na deželni ravni, da podprejo to akcijo miljske občine.
V	nadaljevanju seje je občinski svet, poleg raznih odborovih sklepov, sprejel tudi resolucijo o hudem položaju krajevnih uprav, ki je nastal zaradi znanih vladnih u-krepov o kreditnih omejevanjih. V resoluciji občinski svet zahteva od osrednjih ter deželnih oblasti, da čimprej poskrbijo za izboljšanje položaja krajevnih uprav.
Vgraditev tabel z imeni novih ulic
Občinski statistični urad sporoča, da te dni vgrajujejo table in nove hišne številke v ulicah, ki so jih preimenovali s sklepoma občinskega sveta iz avgusta 1969 in julija
1970. Odsek državne ceste štev. 14 od miramarskega križišča do občinske meje se bo imenoval Obalna cesta (Strada Costiera), desno od Ul. Bonomea bo Ul. Arturo Toscanini, levo od Ul. Bonomea pa bodo Ul. Francesco Cilea, Ul. Antonio Stradivari, Trsteniška ulica (via Terstenico), Ul. Francesco Busoni, Ul. Umberto Giordano in Ul. Antonio Mollari. Na levi strani Ul. Rio Spinoleto bo Ul. S. Maria in Siaris, desno od Ul. Castelliere bo Ul. Monte Carso, desno od Reške ceste bo Ul. Giorgio Nicolich, levo od Bazoviške ceste pa bo Cesta proti Razklanemu hribu (Strada per Monte Spaccato.
Vse ulice in ceste, ki so jih na novo poimenovali, so na pretežno slovenskem področju. Te stvarnosti pa seveda imena ulic ne odsevajo niti najmanj in to kljub izjavam in obljubam vodilnih občinskih mož.
Zaradi dima na ladji
Zastrupitev štirih delavcev Arzenala
Malo pred 9. uro se je v arzenalu S. Marco med delom pripetila nesreča, ki bi lahko imela mnogo hujše posledice. Več delavcev je pod krovom tankerske ladje «Texaco Missouri» varilo stene rezervoarjev, ko sta se nafta in olje, ki je ostalo na stenah, vnela. Delavcem je na srečo uspelo, da so pravočasno zapustili rezervoar. Zaradi gostega dima bi se štirje delavci skoraj zadušili, in ker so bili znaki zastrupitve jasni, so jih odpeljali v bolnišnico. Gre za 22-letnega Fulvia Messino iz Ul. Schiapparelli 16, 34-letnega Alfreda Messine iz Ul. Schiapparelli 16, 47-letnega Enrica Di Luciana iz Ul. Di Vittorio 14 in 55-letnega Eugenia Jarca iz Štarancana. Vse so sprejeli s prognozo okrevanja v desetih dneh na prvem sprejemnem oddelku.
V tovarni «Orion» v industrijski coni pa se je ranil 19-letni mehanik Danko Danelon iz Ul. S. Maurizio 12. Med upravljanjem stroja mu je stisnilo prsta leve roke. Zaradi globokih ran in zloma kosti so Dane-lona sprejeli s prognozo okrevanja v 40 dneh nr. ortopedskem oddelku.
PD Valentin Vodnik iskreno iestita dolgoletnemu pevcu
IVANU STRAJNU
ob visokem življenjskem jubileju.
postajališča.
V Banih se že dalj časa pritožujejo zaradi slabih avtobusnih zvez tako z mestom kot z Opčinami. V začetku letošnjega aprila je zasebno avtobusno podjetje SAITA ukinilo še svojo zadnjo progo, ki je povezovala Trst s Tržičem. Avtobusi na tej progi so vozili po Trbi-ški cesti in eno od postajališč je bilo tudi pred križiščem pri Banih. Z ukinitvijo te proge je odpadla še zadnja avtobusna povezava tega kraja z mestom. Ogorčeni vaščani so tedaj prešli od protestov konkretnemu dejanju. Napisali so peticijo, pod katero se je podpisalo nad devetdeset vaščanov ter jo naslovili na konzulto za vzhodni Kras, da bi jo posredovala občinskim organom. Podpisniki peticije so tedaj odločno obsodili ta ukrep zasebnega avtobusnega podjetja, ki je hudo prizadel vse prebivalstvo vasi, predvsem delavstvo in dijake, ter odločno zahtevali od občinskih oblasti, da rešijo ta problem. Nekoliko prej je tudi rajonska konzulta začela z akcijo zbiranja podpisov z zahtevo po podaljšanju občinske avtobusne proge št. 39 iz Trebč do Opčin. Tej zahtevi so dodali še željo, da bi ta proga neposredno povezovala tudi Bane. Če je torej takratno prizadevanje rajonske konzulte in z njo vsega prebivalstva vzhodnega Krasa končno obrodilo zaželene sadove, ni premostilo še zadnje pomanjkljivosti, to je povezave z Bani. Vaščani zato vztrajajo pri stari zahtevi, da bi občina rešila še ta problem na področju javnih prevozov v tem predelu Krasa.
Obveščamo starše, da je prihod tržaških otrok z letovanja v Zg. Gorjah pri Bledu predviden za jutri, četrtek, 8.8.1974, med 13. in 13.30 v Ul. Geppa 9, Trst.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ
Izleti
ZARADI MOČNE BURJE
Odpovedana «Kiss me Kate»
Močna burja, ki je že ves dan pihala in ni ponehala niti zvečer, je botrovala odločitvi vodstva skupine, ki te dni nastopa na Gradu sv. Justa, za odpoved sinočnje napovedane predstave glasbene komedije «Kiss me Kate» v režiji Franca Enriqueza ter z Valerio Mori-coni in Glaucom Maurijem v glavnih vlogah.
Predstava «Kiss me Kate» bo v četrtek zvečer, drevi pa bodo, če bo vreme dovoljevalo, ponovili Shakespearovo «Ukročeno trmoglavko». Nabavljene vstopnice za sinočnjo odpovedano predstavo so veljavne tudi v četrtek.
Slovensko planinsko društvo Trst obvešča vse prijavljence za turo na Durmitor, da je zbirališče v soboto, 10. avgusta, ob 14.20 (sončna ura) v Ljubljani, Miklošičeva 38, CENTRO-TURIST. Odhod z avionom z Brnika ob 16.20.
Razna obvestila
Pokrajinsko združenje rejcev obvešča svoje člane, da bodo uradi združenja zaprti zaradi dopusta od 5. do 18. avgusta.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 7. avgusta KAJETAN
Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 20.26 — Dolžina dneva 14.31 — Luna vzide ob 21.48 in zatone ob 10.16.
Jutri, ČETRTEK, 8. avgusta MIRAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 2« stopinj, najnižja 23,9, ob 19. uri 26 stopinj, zračni tlak 1018,7 mb, stanoviten, veter 23 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, posamezni sunki do 55 km na uro, vlaga 40-odstot-na, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,5 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 6. avgusta se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 66-letna Giovanna Guštin por. Gava, 81-letna Rosa Zorze-non vd. Sbisa, 71-letna Amelia Cortina por. Mancini, 47-letni Egidio Ca-radazzi, 76-letna Arminia Turko por. Dolgan, 73-letni Giovanni Capretto, 77-letni Adolfo Boitano, 69-letni Ven-turino Corsini, 93-letna Luigia Ruz-zier vd. Duressini, 83-letna Teresa Skilan vd. Abrami, 75-letni Giona Scotti.
Gledališča
Prireditve
GRAD SV. JUSTA
Drevi ob 21.15 edina ponovitev Slia-kespearove «Ukročene trmoglavke»-Režija Franco Enriquez. V Sla' vlogah Glauco Mauri in Valeria o* ricom. Jutri edina ponovitev Porter jeve «Kiss me Kate» z istimi igralci in v isti režiji.
Predprodaja vstopnic pri blagajni (Pasaža Protti, tel. 36
ROSSETTI
V petek ob 21. uri bo Prenliera * perete Emmericha Kalmana ™roi Marica», ki bo zaključila letošnji testivai operete. Za Kalmanovo vlada izredno zanimanje še P056 _ zaradi prisotnosti protagonistov, pianistke Mariane Nicolescu De tis in tenorja Carla Binija, ki Je znan tržaškim ljubiteljem leg teh dveh opernih pevcev j*"®, «Grofici Marici» nastopili še .j; do Mastelloni, Adriana Innocenti, ziella Porta, Lino Savorani, ^n?aI'l Bandini. Piero Nuti, Gianna I®11 ’ Maria Loredan, Orazio Bobbio Giorgio Vailetta. Ansambel Lai Vladyja bo igral ciganske melodij ’ režiser je Paolo Poli, koreograly» Gina Landija. Scene in kostume so P pravili po zamisli Umberta Bertacc in Sebastiana Soldatija. Vstopnice ^ premiero «Grofice Marice» kajtor ponovitvi operete «Izgubljena žen"” (jutri in v soboto) so na razp0rif; ori osrednji blagajni, Pasaža Prot ’ tel. 36372.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Pizzul — Cignola, Korzo Italija 14; Prendini, UL T. Vecellio 24; Serra vallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AllEsculapio, UL Roma 15: INAM. Al Cammello, Drevored XX. septembra 4, Alla Maddalena, Istrska ulica 35.
LEKARNE V OKOLICI
Soljunec (tei 228-124). Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596): Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197); Zavije (tel. 213-137); Milje (teL 271-124).
PRAV LETOS, KO JE VODA BOLJ PRIVLAČNA
Vsako noč odlagajo smeti v čisto morje pri Brojnici
Blizu pomola sta kopališče in vzgajališče klapavic Na morski gladini in na dnu plast nesnage
A VDtTORIJ PORTOROŽ
POLETJE '74
TV SPEKTAKEL
«PORTOROŠKA NOČ Portorož,
Avditorij, 10. avgusta ob 21.09
PREDPRODAJA VSTOPNIC dan pred prireditvijo pri blagajni Avditorija v Portorožu
in v turističnih poslovalnicah
v kraju prireditve.
Telefonske rezervacije vstopn|c in vse informacije glede prireditev:
Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož' Avditorij, tel. (066) * 7356»
Kino
Prodajalec časopisov na avtobusni postaji ua Trgu Stare mitnice se je prav gotovo naveličat odgovarjati ljudem, kdaj odpotuje ta ali drugi avtobus. Ker ni našel druge rešitve, je razobesil pred prodajalno lepak, celo dvojezičen (kar se sicer v mestnem siedišču redko dogaja) in se tako rešil... nadležnežev. Sicer pa bi morali drugi poskrbeti, da bi bili ljudje obveščeni: dovolj bi bilo na vidnem mestu razobesiti urnik
Že več poletij ni bila voda v Tržaškem zalivu tako čista kot letos. Seveda ni tista prozorna, bistra voda, ki je bila pred nekaj desetletji, vendar se je stopnja onesnaženja občutno zmanjšala. V morju so se spet pojavili številni ježki, ki so po eni strani precejšnja nadloga za kopalce, po drug-' pa so najboljša priča, da je voda čistejša, ker živijo samo, kjer morje ni onesnaženo. K izboljšanju čistoče voda v našem zalivu je pripomoglo več čini-teljev: za področje od Barkovelj do Grljana je precej pripomogla nova ureditev odplak, ki se iztekajo po dolgi podmorski cevi daleč na odpr to morje; na splošno je uvedba bio degradalnih pralnih praškov zmanj šala odstotek onesnaženja, kakor tu di stalno razkuževanje vseh mest nih odplak s klorom. Končno je tre ba omeniti še ugodne vremenske razmere — nenavadno topla morska voda, ki pospešuje razvoj številnih morskih živalic, ki uničujejo nesnago, ter vetrove, ki odplavljajo preostalo umazanijo proti odprtemu morju.
Iz vseh teh razlogov je voda v vsem zalivu čista, zlasti pa proti Lazaretu in med Grljanom in Ses-Ijanom. Ravno na tej obali je malo znano, a precej privlačno kopališče pri Brojnici pod Križem. Poleg skoro sto metrov dolge plaže iz drobnega proda, na katero se pride po stopnišču od ceste, ki se odcepi od obalne ceste, je tudi por-tič, v katerem je zasidranih nekaj čolnov, Tu je voda zelo čista, sicer pa tudi hladna, ker je nekaj sto metrov od portiča podmorski izvir, iz katerega precej hrupno izvira večja količina sladke vode. Zato se prav tu zbira veliko živali — eri manjših rib do morskih pajkov, ki jih je letos precej, od meduz pa do morskih konjičkov. Tudi na dnu morja sta favna in flora precej bujni, saj je med visokimi algami vseh vrst školjk. V bližini je tudi vzgajališče klapavic, okusnih «pedočov», ki najbolje uspevajo prav blizu izvirkov sladke vode, kjer je veliko planktona — mikroskopskih živalic, s katerimi se klapavica hrani. ,
ge. Pogled je zlasti žalosten v temi, ko vsako noč po polnoči odlagajo v morje več zabojev smeti, ki več ur plavajo po gladini v «veliko veselje» ponočnih potapljačev, ki poleg kake redke ribe ali morskega pajka — okusne grancievole — lahko «ulovijo» vseh vrst smeti.
Seveda ne gre samo za tiste, ki se znajdejo sredi plavajočih smeti, gre predvsem za vprašanje higiene, zlasti, ker zelo blizu gojijo klapavice, pa tudi za vprašanje estetike, saj je izredno ogabno videti kupe smeti na dnu nizke vode in na skalah ob pomolu, kar odvrne nemalo kopalcev od te, sicer tako lepe plaže.
Aretacija drznega tatu
Agenti letečega oddelka so zasledili in aretirali spretnega tatu, ki je okradel lastnika restavracije «Al Granzo» na Trgu Venezia 40-letnega Giovannija Di Davida iz Ul. S. Martiri 16. Tat je 34-letni Sergio Cuppo iz Drevoreda Campi E-lisi 19. Ta se je prejšnji večer priklatil malo pred polnočjo v Dl Davidovo restavracijo, kjer je nekaj časa kvartal z natakarjem. Niti ko so zapirali lokal ni hotel oditi. Zadrževal se je v lokalu z raznimi izgovori, dokler ni lastnik poklical iz bližnje sobe natakarje, ki bi morali Cuppa spraviti na cesto. Ko se je vrnil, Cuppa ni bilo več, izginil pa je tudi ves denar, ki ga je pustil v torbici pri blagajni: 280.000 lir, k, jih je rastavracija vnovčila tistega dne.
Dl Davide je takoj poklical policijo in agenti so ga povabili v izvidniški avto. Končno so v Ul. Locchi opazili tatu, ki se je verjetno vračal proti domu. Dl Davide ga je takoj prepoznal, zaradi česar so ga aretirali. V žepih so mu našli ukradeni denar in 20 ameriških do larjev nepojasnjenega izvora.
Miramarski park — Predstave ‘ či in zvoki»: ob 21.00 «Der traum von Miramare (v nem^clIji in ob 22.15 «Il sogno imperiale Miramare» (v italijanščini).	^
Avtobus iz Ul. Beccaria ob Z"-in 21.15, iz miramarskega parka 0 22.15 in 23.30 z vmesnimi postaj»®" Ariston — I.N.C. — 21.30 «R deM» Mateotti». V glavni vlogi igra Fran co Nero. Barvni film.	,
Nazionale 16.00 «La mano spietata d® la legge». Igrata S. Monti in • Kinsky. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Slan colpo forte», glavni vlogi Jim Bravvn. Bar'jT film. Prepovedano mladini pod 1 letom.
Grattacielo 16.00 «H merlo maschio»-Barvni film. Igrata Laura Anton®’ li in Landò Buzzanca. Prepovedan® mladini pod 18. letom.
Fenice Zaprto zaradi popravil-Eden 16.00 «Dacci oggi i nostri s®*' di quotidiani». Igrata Jean Jann® in Bernard Blier. Barvni film-Ritz 15,30 «Amore mio aiutami». RaS’ topata Monica Vitti in Alberto Sordi. Barvni film.
Aurora 16.30 «Permette signora eh® ami vostra figlia?» Barvni fd1” Igra Ugo Tognazzi.
Capitol 16.30 Draga serija filn115' znanstvene fantastike 1974: «Via# gio al settimo pianeta». Barvni fdn1 Cristallo 16.30 «Borsalino». Igra J®8" Paul Beimondo.
Impero Zaprto zaradi počitnic. Filodrammatico 16.30-22.00 «Buona parte di Paulina». Barvni film. Pr® povedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Ultimi sei minuti»; B Newman in S. Rendali. Barvni film za vsakogar.
Ideale 16.00 «Il killer degli occhi 8 mandorla». Chin Kan in Wang Ping-Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Possession»; Barvni film. Prepovedano mladin) pod 14. letom.
Abbazia Zaprto zaradi počitnic.
Astra 16.30 «Annibaie». V glavnih vlogah igrata Victor Mature in Rita Gam. Barvni film.
V	spomin na Egona Širco darujejo tiskarji ZTT 12.000 lir za Glasbeno matico in 12.000 lir za Dijaško matico ter 12.000 lir za TPPZ.
V	počastitev spomina učitelja Ja11-ka Gerdola daruje Eleonora Križma11 5.000 lir za Sklad Andreja Budala.
Neuravnovešeni dekleti z drevesa v umobolnico
Prejšnjo noč so morali agenti kvesture, gasilci in osebje Rdečega križa poseči zaradi dveh deklet, 20-Res velika škod pa je, da je že I letne Grazielle Galline in 24-letne
na stopnišču vse zamazano: med grmovjem ob stopnicah je precej nesnage in celo zarjavel pralni stroj. Obala je še kar čista, kakor tudi portič. Le na koncu pomola, ki obdaja pristan, je veliko nesnage in še več umazanije je pod pomolom, na dnu poldrugega metra globoke vode, kjer je polno lupin školjk, steklenic, plastičnih kozarcev in krožnikov, pločevinastih posod raznih pijač in še toliko druge nesna-
Grazie Miculande, ki sta splezali na visoko drevo v Acegatovi remizi v Ul, Broletto. Dekleti, ki sta bili že večkrat v psihiatrični bolnišnici, sta se povzpeli 12 metrov visoko in lučali kamenje v okna remize in razbili več šip. Medtem ko se je prva kmalu predala in sama zlezla z drevesa, so drugo morali gasilci s premično lestvijo spraviti na tla. Obe so odpeljali najprej v glavno, nato pa v psihiatrično bolnišnico.
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE.
■ P *
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F. FILZI 10	'«.30-101. 38-015
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	660,—
Funt iterling	1548.—
Švicarski frank	220,25
Francoski frank	138,25
Nemška marka	252,30
Avstrijski šiling	35,50
Dinari debeli	40.—
drobni	40,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
-i.gj©
RIŠKI DNEVNIK
SKUPINA MLADIH AVSTRIJSKIH GASILCEV
GORIŠKI OBCL\SKI ODBOR OBSODIL ATENTAT NA VLAK
Prostovoljno urejujejo avstrc-ogrsko Demokratična Italija ni nemočna niti ni več vojaško pokopališče pri Nabrežini pripravljena prenašati fašistično dejavnost
Dopoldne delajo, popoldan pa preživijo ob morju v Sesljanu
Avstrijski gasilci med delom na vojaškem pokopališču
V	teh dneh kroži po Nabrežini in Sesljanu nekaj malih rdečih avstrijskih dostavnih vozil. Domačini se Pogostoma sprašujejo, čemu je treba pripisati tolikšen promet. Gre 2a večjo skupino mladih prostovoljnih gasilcev gornje Avstrije, ki u-nejajo avstroogrsko vojaško pokopališče v Nabrežini. To pokopališče je bilo zapuščeno in njegova ureditev le bila nujno potrebna. Za to so se Prostovoljno javili avstrijski gasilni. ki so tako izkoristili priložnost bivanja ob morju za urejanje pokopališča in počitnice. V štirih izmenah se bo zvrstilo 150 fantov starih °d 10 do 15 let, ki delajo ob delav-pikih od 7. do 11. ure, popoldne pa imajo prosto za kopanje. Doslej so ze preuredili približno četrtino pokopališča; na grobove so namestili nove železobetonske križce — teh bo 2.500 in obdali grobove z nizkim kamnitim zidkom.
Da je prišlo do te akcije, je bilo Potrebnih mnogo dovoljenj. Najpo-niembnejše je seveda pooblastilo o-brambnega ministrstva iz Rima, kajti za vojaška pokopališča je zadolžen poseben odsek obrambnega ministrstva. Gasilci bivajo v šotorih na dvorišču sesljanske šole, občin-SKa uprava pa jim je tudi dovolila uPorabo šolskih prostorov za kuhinjo, jedilnico in skladišče.
, Akcija se je začela v soboto, 20. inlija, ko je uradna delegacija de-zele gornje Avstrije obiskala de-tnnsko - nabrežinsko občino.
V	delegaciji so bili člana deželne vlade gornje Avstrije Johann Di-Wold in prof. Walter Buchberger, Poveljnik gasilcev gornje Avstrije Aarl Salcher in predsednik avstrijskega združenja za počastitev spomina padlih inž. Otto Jauss. Sprem-jaH so jih predstavniki poveljstva tržaških gasilcev in tržaškega vojaškega prezidija s polkovnikom Silen-2!iem na čelu. Delegacijo sta sprejela župan dr. Legiša in podžupan Colomban.
Gasilci bodo končali z delom predvidoma 26. t. m. Ob tej priložnosti bo njihova delegacija ponovno TOiskala devinsko - nabrežinsko ob-cmo. Med drugim se bodo s predstavniki tukajšnjih oblasti pogovori-11 o možnostih, da bi prihodnje leto da podoben način obnovili tudi pro-seško vojaško pokopališče.
® šola za poklicne bolničarje «G. Ascoli» v Trstu bo letos organizirala tečaj za specializacijo v kardiologiji JP oživljanju, ki se bo pričel 1. oktobra. Tečaj bo trajal 9 mesecev, Po 40 ur tedensko. Na koncu bodo kandidati opravili pismeni ter ustni lzPit in še nekaj prakse. Za ta te-opj se lahko vpišejo vsi, ki imajo diplomo za poklicne bolničarje in ki Pmiajo manj kot 20 let ter več kot 40. “rosnje za vpis sprejema tajništvo sole za poklicne bolničarje «G. Asco-13 v Trstu do 10. septembra. Podrob-Pejše podatke lahko dobite pri ome-Pjenem tajništvu ob delavnikih od U- do 12. ure (telefon: 793-882).
iiiiiiiiiiiiiuiniiimiiiiimiiiiiiiiiuiiiiimimiiiiiiiitmiiiMiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiliftiiiiiiiiiitiii
PO 13 LETIH NA POBUDO DOMAČE MLADINE
V PREBENEGU SO ZOPET ORGANIZIRALI «SAGRO»
Izkušnje starejših pripomogle k uspehu
Od maja do danes smo imeli v Bregu sedem raznih vaških praznikov ali «šager», ki jih je priredila domača mladina. Najprej smo imeli «majenco» v Dolini, nato praznik vina v Borštu, praznik češenj v Mačkoljah ter šagre pri Domju, v Boljuncu in Ricmanjih. Mladina iz Prebenega ni hotela zaostati in je priredila prejšnji teden uspelo «šagro», ki je trajala od sobote do ponedeljka. Seveda so priskočili na pomoč tudi starejši ljudje.
V	Prebenegu je že stara tradicija, da domači fantje priredijo prvo nedeljo v avgustu «šagro» na vaškem trgu pred cerkvijo. In to so
delali tudi nekaj let po vojni do 1961. leta. Torej zadnja Sagra v Prebenegu je bila pred 13 leti. Letos se je zbrala skupina domačih fantov in sklenila oživeti lepo tradicijo tudi v tej prijetni breški vasici. Vaški trg je brez dvoma premajhen za tako prireditev. Upoštevati namreč moramo, da so danes vsi motorizirani in je treba najti nov in večji prostor, kjer bi lahko parkirali motorna vozila. Izbrali so lep in velik prostor na «Bržnici», kjer so vsa domača mladina in starejši izkušeni možje prostovoljno delali več kot mesec dni in zpre^ menili lice temu pašniku. Zadnji teden so pripravili plesišče nato so postavili oder in kioske ter napeljali vodo in električni tok. Veliko in požrtvovalno so delali skoraj vsi domačini, da bi se gostje počutili dobro. Njihov trud in delo sta bila poplačana, kajti v treh dneh je prišlo v Prebeneg na ta praznik veliko ljudi, posebno pa v soboto in nedeljo.
V	nedeljo so organizatorji pripravili kulturni spored. Povabili so namreč godbo na pihala iz Brega in moški pevski zbor PD «Valentin Vodnik» iz Doline. Breška godba j : pričela spored nekaj po 18. uri in imela pravi koncert. Brežani so igrali razne koračnice, o-perne skladbe, partizanske in narodne pesmi ter vesele valčke in poskočne polke. Nato je nastopil pevski zbor «Valentin Vodnik» Id je pod vodstvom Ignacija Ote zapel več narodnih in partizanskih pesmi. V prvem delu je zbor zapel najprej Gobčevo «Zapojmo pesem», nato še druge slovenske narodne pesmi ter rusko, furlansko in tržaško pesem. V drugem delu sporeda je zbor zapel več partizanskih in udarnih
pesmi in zaključil spored s «Pesmijo 14. divizije».
Prisotni so bili s kulturnim sporedom zelo zadovoljni ter so nagradili tako godce kot pevce z dolgotrajnim in burnim ploskanjem.
Po kulturnem sporedu se je pričel ples, ki je trajal do polnoči. I-gral je znani ansambel «Super group», ki ga sestavljajo breški fantje. Na plesišču so se vrteli mladi in stari. Pri kioskih je bilo vse živo in veselo. Ob odlični domači kapljici so gostje pili in prepevali. Seveda so bile za bolne na jetrih na razpolago tudi brezalkoholne pijače. Tudi za jedačo je bilo poskrbljeno. Na «Bržnico» je prišel tudi «Degan», ki je vse tri večere pekel piščance in drugo meso na «ceganski» način.	.........
Mladi kot starejši Prebežani so imeli polne roke dela. Njihov trud je bil zares dobro poplačan, kajti vsi gostje, in ni jih bilo malo, so bili zelo zadovoljni.
M. M.
"»■immuni,,,,,,.................................
SJEJE DEŽELNEGA ODBORA FURLANIJE-1JL1JSKE KRAJINE
Dežela nakazala prispevke za hitrejši razvoj živinoreje
Na podlagi deželnega zakona od letošnjega maja bo dežela dodelila skoraj tri milijarde lir raznih prispevkov in podpor
■ ^tebenega dvoma ni, da so za de-janski dvig in razvoj kmetijstva in 'vinorejQ tako na vsedržavni, kot a deželni ali krajevni ravni nujno wtrebni koreniti posegi. Oblasti se °rajo čimprej odločiti za konkret-in tedire. Takšna mnenja prihajate ^anes *z različnih strani, pred-etn s strani tistih, ki se nepo-edno ukvarjajo z obdelovanjem etnije jn ^ jz (jggyg v jan SOoča-
J t? vedno večjimi težavami.
»takšen pa je odgovor oblasti? E-en od odgovorov je prišel prejš-1Jl teden s sporočilom, da bo deže-l/ »urlanija - Julijska krajina navala skoraj tri milijarde lir jav-in sredstev za razvoj živinoreje v krajih. To je namreč odbor P?d Comellijevim predsedstvom skle-1 1 P® svoji zadnji seji in na pred-deželnega odbornika za kmetij-vo. Tripanija. Kakor so deželni or-sam ob tem sami izjavili, gre za
Najdeni predmeti
Tržaška občina sporoča, da so v juliju 1974 našli naslednje predmete: italijanski in tuj denar, denarnice, torbice, uro, sponko, majhno kolajno. dežnike, majice, rjuhe, pižamo, klobuk in hlače. Zakoniti lastniki lahko dvignejo svoje predmete v občinski palači, tretje nadstropje soba 110.
9 Tržaška občina je ponovno razpisala natečaj za devet mestnih redarjev. Pravilnik zahteva sledeče: kandidat mora imeti najmanj 21 let, ne sme pa biti starejši oa 30 let; najnižja višina je 170 cm; kandidat mora imeti tudi diplomo nižje srednje šole. Rok za oddajo prošenj zapade 31. avgusta ob 14. u-i.
Sindikat gradbenih delavcev je pozval odgovorna telesa, naj izsledijo in kaznujejo atentatorje - Priprave na četrtkovo protestno manifestacijo
Iz vrst demokratične javnosti prihajajo vedno nove obsodbe kriminalnega atentata na vlak Rim — Brenner, ki je povzročil toliko smrtnih žrtev in ranjenih. Vse so si e-dine v tem, da gre za dejanje fašističnega kova in da je treba končno preiti k dejanjem ter izslediti storilce, njihove pokrovitelje in voditelje.
Odbor občine Gorica je na svoji seji v ponedeljek zvečer zavzel stališče do tega dogodka. Župan De Simone se je v svojih besedah zgrozil ob novem terorističnem kriminalnem dejanju. Premišljen pokol je sestavni del prevratniškega načrta — je dejal — ki ga Gorica tako zavrača kot ga zavrača vsa dežela. Odbor, ki predstavlja goriško prebivalstvo, ni le obsodil dogodka, ampak je zahteval točne ukrepe, ki naj pokažejo, da demokratična Italija ni nemočna niti ni več pripravljena prenašati fašistično dejavnost, ki je prekoračila politične meje ter prešla na področje blazne in barbarske kriminalnosti.
Na včerajšnji seji pokrajinskega izvršnega odbora enotne federacije gradbenih delavcev CGIL, CISL in UIL so na začetku izrekli odločen protest zaradi bombnega atentata na vlak ter obsodili fašistični napad. Sindikalni voditelji so izrazili sožalje žrtvam in voščila ranjencem, da bi čimprej okrevali, hkrati pa so pozvali vlado, državno administracijo, policijo in sodstvo, naj zasledujejo izvršitelje, mandatorje in finan-ciatorje teh dejanj z vso silo in v duhu ustave, da se rešijo ustavne svoboščine.
Krajevne uprave, stranke in organizacije, ki so sodelovale v ponedeljek popoldne na skupnem sestanku, na katerem so se dogovorili za protestno manifestacijo, ki bo v četrtek popoldne, vsaka v svoji sredini vrši mobilizacijo, da bi bila u-deležba čimvečja. Kakor smo sporočili včeraj, se bodo udeleženci protestne manifestacije zbrali ob 18. uri v parku Rimembranza, od koder bo krenil sprevod po Korzu, na čelu katerega bodo nosili prapore občinskih uprav. V dvorani pokrajinskega sveta bodo spregovorili predstavniki demokratičnih sil, najbrž predsednik pokrajine ter predstavnika sindikatov in borčevske organizacije.
ptičjem petju, razstavo ptičev ter opreme. Nedeljski program se bo pričel ob 6. uri zjutraj, ko bodo odprli park občinstvu; ob 7.30 si bo ocenjevalna komisija ogledala razstavljene ptiče. Sledilo bo tekmovanje v ptičjem petju. Popoldne bo na sporedu nagrajevanje najboljših ptičarjev, ob 17.30 bo mladinska folklorna manifestacija.
Vzporedno s ptičjo razstavo bodo v razstavni dvorani Pro Loco pri pasaži na Korzu Italija odprli 5. razstavo nagačenih ptičev. Razstavni prostori, bodo odprti občinstvu od 25. do 28. avgusta, in sicer ob delavnikih od 9. do 13. ure ter od 16. do 20. ure; v nedeljo pa od 9.30 do 19.30.
Razglednica s pozdravi otrok iz Gorij
Včeraj smo v uredništvu dobili razglednico s pozdravi .goriških otrok, ki preživljajo tritedenske počitnice v koloniji v Gorjah pri Bledu. Po razglednici sodeč so naši otroci v treh tednih počitnic opravili veliko izletov, saj so nam razglednico poslali iz Vrat, kjer so si ogledali spomenik padlim partizanom - gornikom.
Avgusta v Gorici ptičji sejem
Nov odbor Rdečega križa
Pred dnevi so v Gorici izvolili nov pokrajinski odbor Rdečega križa, ki je tako sestavljen: za predsednika so izvolili dr. Maria Bassi-ja, podpredsednik je dr. Pierluigi Ferrari, tajnik dr. Antonio Bisiach, odgovorni za javne usluge dr. Lino Bregant, upravnik Bruno Leon, sve-
tovalca sta Giovanni Menghini in dr. Tito Rizzo.
Na prvi seji novoizvoljenega odbora so ocenili dosedanje storjeno delo ter začrtali smernice za bodoče delovanje. Prisotni so se na seji spomnili na dosedanjega predsednika Rdečega križa Evelina Ro-deniga, ki je sedemnajst let bil glavni pobudnik pri tej ustanovi.
Na nogometnem igrišču Juventi-ne v Štandrežu ter ob Doberdob-skem jezeru so z uspehom zaključili dve že tradicionalni poletni prireditvi. Prvo je pripravilo športno društvo Juventina, drugo pa sekcija KPI iz Doberdoba.
PROIZVODNJA SE JE POPOLNOMA USTAVILA
Delavci industrijskih obratov preživljajo kolektivne dopuste
Plačan dopust predvideva delovna pogodba, le zidarji te svoje pravice še niso uresničili
Postavitev nagrobne plošče dr. Alojziju Resu
Klub starih goriških študentov je obnovil grob in postavil nagrobno ploščo dr. Alojziju Resu na pokopališču na Sv. Gori.
V nedeljo, 11. avgusta 1974, ob 11. uri bomo počastili Resov spomin s kratko spominsko slavnostjo na njegovem grobu.
Klub starih goriških študentov
V teh dneh imajo delavci, ki sa zaposleni v večjih industrijskih obratih, kolektivne poletne počitnice. Stroji so se ustavili v vseh tekstilnih tovarnah v Podgori, So-vodnjah in v Zdravščini, prav tako so prekinili z delom v Italcantieri. v SAFOG. OMG, v kartonažni tovarni in še na marsikaterem drugem delovnem mestu. Letne počitnice so predvidene v delovni pogodbi ter so plačane. Takšno pravico imajo vse kategorije, izjema so edinole zidarji. O tem nam je v ponedeljek zečer na prazniku ob Doberdobskem jezeru pravil zidar Jožef Ferletič iz Doberdoba, ki je zaposlen pri nekem gradbenem podjetju v Tržiču.
«En teden počitnic imamo poleti, vendar v tistem tednu ne bomo dobili plače, ker so počitnice brezplačne. Naša kategorija še ni dosegla tistih pravic, ki jih imajo ostale, da namreč lahko uživajo dopust. Kadar ne delamo, takrat ne služimo. Zaradi takšne neenakosti bo potrebno še precej boja, preden bo naša kategorija izenačena z ostalimi.» Ferletič nam je nadalje pravil, da zaradi takšnih neurejenih odnosov in zaradi težavnih delovnih pogojev na deloviščih zidarji zapuščajo svoj poklic in se zaposlujejo v industriji. Tisti iz okolice Tržiča se najraje zaposlujejo v ladjedelnici. V vsakem in-
dustrijskem obratu imajo urejene delovne odnose, zagotovljeni so vsaj minimalni pogoji za delo ter niso tako izpostavljeni vremenskim ne-prilikam kot zidarji. Nič čudnega torej, če je zidarjev vedno manj in če se je gradnja objektov časovno zelo podaljšala in je postala skoraj še enkrat daljša kot je bilo pred nekaj leti.
• Goriška knjižnica in pokrajinski zgodovinski arhiv bosta zaradi počitnic zaprta od 10. do 25. avgusta, medtem, ko bo po običajnem umiku odprt javnosti mestni muzej v palači Attems.
Šolske vesti
llllll■llllllllllllllmllllllllI■lrllll|||||||||Ill|||||||||||||||||||||||||||||||||||lllllHlMlllllllllllllltr1llllllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
LUPA N OCENIL DOSEDANJO DEJAVNOST ODBORA
Občinski odbor obžaluje izstop socialističnega odbornika Tomassicha
Po mnenju župana naj bi skrbno izvajali sporazumno sestavljeni program
Na oglasni deski šolskega skrbništva, Ulica Leopardi, je razobešena lestvica pomožnega osebja na slovenskih šolah za šolsko leto 1974-75.
Izleti
Goriška občina, Pro Loco in Turistična ustanova priredijo tudi letos v občinskem parku ptičji sejem, ki bo v nedeljo, 25. avgusta.
Program predvideva tekmovanje v
Na seji odbora goriške občine je župan De Simone opozoril na politično ozadje ostavke odbornika za zdravstvo dr. Tullia Tomassicha (PSI). Župan je obžaloval, da je v občinskem odboru odpadla Uko pomembna komponenta, ki je deset let sodelovala pri oblikovanju občinske politike. Po njegovih besedah je odbornik dr. Tomassich veliko prispeval s svojimi novitetami v javnem skrbstvu in zdravju. Županu je bilo toliko bolj žal, da je odbornik Tomassich podal ostavko, ker ni prišlo do razhajanja zaradi različnih stališč glede vodenja občinske politike, ampak iz drugih razlogov, ki so bili preneseni na to področje. Vse to se je pripetilo v trenutku, ko se je pokazala potreba po preverjanju vsebine, ob kateri se je skrbno izvajal skupno sestavljeni program dela krajevne u-prave.
Zupan je nato navede! celo vrsto ukrepov, ki jih je uresničila uprava, in sicer načrt avtoporta, razširitev industrijske cone, izdelava zazidal nih načrtov v okviru regulacijskega načrta, sprejem pravilnika o rajonskih svetih, sprejem statuta o manjšinski konzulti, sprejem statuta zdravstvenega konzorcija, izdelava vloge Gorice kot obmejnega mesta. S tem v zvezi je župan navedel stike s predstavniki Nove Gorice in pogovore o cestnih infrastrukturah.
industriji, urbanistiki, obrambi o-1 volitve leta 1975, na katerih bodo kolja itd. Župan je zavrnil očitek izvoljeni upravitelji, ki bodo vodili PSI na račun občinske politike, ven- občinsko upravo do osemdesetih let
dar pa je ■ priznal odgovornosti dežele in vlade ki se nanašajo na celotni levosredinski lok, kar zadeva reševanje nekaterih pomembnih vprašanj. Po županovem mnenju zato ni pravično zahtevati samo od večinske stranke, da rešuje določena vprašanja. Če so nastali zastoji pri gradnji obmejne postaje v Štandrežu in pri avtoportu, to še ne pomeni, da je bila Gorica dokončno oškodovana v svoji vlogi obmejnega mesta. Ko bo nov mednarodni mejni prehod zgrajen, bo odpri pot gospodarskemu napredku Gorice, ker bo pomenil najkrajšo, racionalno in moderno povezavo s Slovenijo in Podonavjem seveda, če bo Slovenija, kot se je obvezala, spoštovala cestne programe, ki predstavljajo najbolj pomembno cestno povezavo s Padsko nižino. V tem je pomen goriškega mejnega prehoda, je dejal De Simone, in nima smisla ustvarjati vprašanj glede tekmovanja z drugimi mesti, kdo bo prišel prvi.
Župan je ob koncu izrazil upanje, da se bodo spori, ki so se pojavili na drugih ravneh, čimprej poravnali, da bi se spet srečale politične sile in opravile še zadnji del mandatne dobe za isto mizo ter se hkrati pripravile na prihodnje upravne
liiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRED ZAKLJUČKOM LETOVANJA V SAVUDRIJI
primer hitrejšega postopka pri izvajanju deželnega zakona št. 18 z dne 13. maja letos.
Kako bodo te milijone porazdelili? Po sklepu deželnega odbora bodo eno milijardo in 700 milijonov lir namenili v obliki prispevkov za izboljšanje zootehničnih struktur v nižinskih krajih, delno pa v obliki podpor raznim organizacijam rejcev ali javnim ustanovam.
Ena milijarda in 200 milijonov lir bo šla za podpore posameznim živinorejcem ali zadrugam za gradnjo ali preureditev raznih živinorejskih objektov, nakup strojev
Poleg omenjenih prispevkov je deželni odbor namenil manjše vsote za raziskovalno ali didaktično dejavnost na tem področju, za razne prireditve, ki zadevajo razvoj kmetijstva in živinoreje ter za nakur- raznih krmil. V ta namen je deželni odbor sprejel vrsto sklepov.
Na Pohorju dvodnevno srečanje ZMS-ZSMI
V ponedeljek se je začel na Smolniku na Pohorju enotedenski seminar Zveze socialistične mladine Italije in Zveze mladine Slovenije. Prva dva dneva sta bila posvečena izmenjavi mnenj in notranji politiki obeh držav in vlogi teh v mednarodni politiki. O nocranjem italijanskem položaju in o vlogi socialistične stranke Italije v italijanski družbi sta poročala pokrajinski organizacijski tajnik Gianni Ventura in Gianfranco Sgubi, s strani Zveze mladine Slovenije pa so prikazali jugoslovanski položaj ir vlogo Zveze komunistov Jugoslavije člani predsedstva Zveze mladine Slovenije Janko Tedeško, ki je obravnaval splošno politiko in tudi predsedoval delu, Milan Vehovar, ki je izčrpno prikazal ekonomsko politiko Jugoslavije in Jože Dular, ki je poročal o stanju kmetijstva. Včeraj je bilo tudi na programu obravnavanje manjšinske problematike v Jugoslaviji in v Italiji. Manjšinsko vprašanje v jugoslovanski politični strukturi je orisal član o-balne konference Zveze mladine in član Italijanske unije, časnikar koprskega radia, Roberto Colussi, ki je izčrpno poročal o položaju italijanske manjšine v Jugoslaviji in vključitvi slednje v jugoslovanske upravne organe. O slovenski manjšini v Italiji in njeni problematiki sta govorila Samo Sancin in Vojko Kocman. Obravnavali so tudi probleme organizacije obeh zvez ter funkcij, ki jih imata v družbi, v kateri delujeta ter o ožjih stikih med obema organizacijama.
Jutri se bo seminar nadaljeval s predavanjem o Jugoslaviji kot neuvrščeni državi.
Vojko Kocman
Otroci iz Gorice in Beneške Slovenije so se telesno in duševno okrepili
Skupni nastopi, igre in sonce so združili otroke iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva
Počitnice naših najmlajših iz Gorice, Beneške Slovenije in Kanalske doline v počitniški koloniji Ljubljana center v Savudriji gredo h koncu. V četrtek, 8. t. m., se bodo otroci poslovili od vesele druščine, kristalno čistega morja in prijetnega istrskega sonca ter se vrnili domov. Konec prijetnega in brezskrbnega letovanja.
Družba na teh počitnicah je v resnici zelo pestra in prijetna. Upravnica Doma Slava Kralj iz Ljubljane, do katere so se pretekli četrtek obrnile predstavnice komisije za do-raščajočo mladino pri SKGZ iz Gorice, da bi jim povedala, kako poteka letošnje letovanje, je zagotovila, da gre vse v redu in tudi vreme se je v drugem tednu izboljšalo. Trenutno imajo v koloniji 372 o-trok; poleg tistih iz Ljubljane in 41 naših iz Gorice in Benečije, še skupino 13 otrok jugoslovanskih izseljencev, ki živijo in delajo v Stuttgartu. Dne 27. julija so imeli spoznavni večer s pestrim programom, na katerem so nastopile vse skupine. Goriški in beneški otroci so se predstavili z govorom, v katerem je njihova predstavnica iz Gorice o-risala njihovo življenje in delo v zamejstvu, deček iz Beneške Slovenije je prikazal njihovo življenje v tej zapuščeni deželi; sledile so deklamacije, petje in humoristični skeč, ki so ga pripravili dečki, tudi iz Benečije. Svoje znanje je ho^ tela pokazati tudi najmlajša izmed goriških «letoviščark», komaj 3-letna Maja Petarin, s petjem in deklamacijo. Lepo in s pestrim ter zahtevnim programom so se odrezali tudi izseljenski otroci iz Stuttgarta, da ne govorimo o deklicah in dečkih iz Ljubljane.
Hišni red v koloniji natanko določa dnevno delo od jutranjega vstajanja ob 7. uri, nato zajtrk, posprav-
ljanje, kopanje itd. Vmes delo v raznih delovnih krožkih:	likovni,
pevski, plesni itd. Tudi kuhinja dobro deluje in mali gostje v obširni in čisti obednici ji z dobrim tekom izkazujejo visoko oceno. Na dan o-biska so imeli za kosilo zelenjavno juho in golaž s polento ter malinovec za pijačo, potem ko so pred poldnem pospravili že drugi obrok malice. Pri tem naj omenimo, da je na mizi skupine, ki se je tiste dni najboljše obnašala, plapolala prehodna zastavica njim v čast in drugim v spodbudo.
Komisija iz Gorice je prinesla za otroke nekaj slaščic, ki sta jih razdelili med nje voditeljica goriške skupine Nataša Petarin in njena pomočnica Marina Marušič. Tudi dečki. ki stanujejo v starem delu kolonije, v Vili, so jih bili deležni.
Upravnica Kraljeva in pedagog Silva Bregar, ki sta imeli že vse jutro polne roke dela s pregledom in oceno malih «letoviščarjev», sta pohvalili goriške otroke, da so pridni in disciplinirani. Deklice, 21 po številu, so zasedle sobo «Sončnic», kjer so v družbi še 7 kolegic iz Ljubljane. Dečki, ki jih je 20, pa so v vili, kjer jih «kroti» Polde Tomšič s soprogo.
«Zdravstvena služba je letos še izboljšana, saj imajo poleg medicinske sestre še zdravnika. Sicer pa njuna pomoč ni bila dosti potrebna, ker so se otroci dobro počutili, kar se je videlo tudi po izbornem teku. Deklice so nam povedale, da je hrana dobra in obilna in tudi dečki so to potrdili. Povedali so nam tudi, da imajo ob sredah in sobotah družabne večere z rajanjem. Pri tem so deklice bolj podjetne, ker se dečki držijo «bolj nazaj».
Med voditelji goriško - beneške skupine otrok in otroki samimi ie je j
razvilo med letovanjem prijetno in tovariško vzdušje, ki je rodilo dobre sadove tudi pri delu v raznih krožkih in pri točkovanju za dnevno o-ceno, kjer so se zlasti odlikovale deklice z Goriškega. Deklice in dečki se na splošno zelo dobro počutijo in niti najmanj niso čutili domotožja, kaj še da bi hotel kdo od njih predčasno domov. Med kopanjem se najmlajši pod strokovnim vodstvom pridno učijo plavanja, dečki pa so med drugim zelo zaposleni tudi z lovom «leščurjev». ki so jih imeli že celo zalogo, da jih odnesejo domov. Seveda ne zanemarjajo tudi dela po likovnih in drugih krožkih ter bodo svoje umotvore prikazali na posebni razstavi v Gorici. Počitniška kolonija Ljubljana Center slavi letos desetletnico svojega novega. modernega dela. Vso poletno sezono bo polno zaposlena. Imeli so že dve izmeni «šole v naravi» in nato še prvo in drugo izmeno «kopalcev». S tretjo in zadnjo izmeno od 8. t. m. dalje bo tu letovalo poleg mladine iz Ljubljane še okrog 40 slovenskih otrok iz Koroške, da se bodo tudi oni okrepili v prijetnem okolju v svobodni domovini.
Sonce se je že nagibalo k morju, ko smo se poslovili od razvnetih in zagorelih malčkov, ki so med veselim živžavom komaj utegnili pomahati z roko v pozdrav.
«Povejte staršem, da je vse v redu in da se deklice in dečki počutijo zelo dobro» so še zagotavljali Nataša, Marina pa Polde in njegova soproga. «Na svidenje prihodnje leto in hvala za obisk», sta še pomahali v nezdrav upravnica kolonije in pedagoginja za nami, potem ko smo se njima in vsemu vodstvu še enkrat zahvalili za vso skrb in Iju-«"Ten ki jo posvečajo naši mladini v tej vzorni počitniški koloniji.
I. M.
Odborniki so potem sprejeli več ukrepov. Na podlagi zakona 167 so razdelili zemljišča za ljudske gradnje — 30 odstotkov za majhno posest in 70 odstotkov za ustanove, ki delujejo na tem področju. Ustanovi IACP so dovolili zasedbo zemljišča ob Ul. Terza armata, kjer bo gradila ljudska stanovanja. Ob koncu so sklenili vsem dijakom, ki so predložili prošnjo do 31. julija, podeliti 2-odstotni popust za nakup šolskih knjig v vseh goriških knjigarnah.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 18. avgusta letos enodnevni avtobusni izlet na Platak (1.111 m) nad Reko. Vpisujejo na sedežu SPD, Ul. Malta 2, vsak dan od 9.30 do 12.30. do vključno četrtka, 12. avgusta. Vsak mora prinesti s seboj potni list ali prepustnico in veljavno izkaznico.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi vzpon na Coglians. Vzpon bo samo v nedeljo. 11. avgusta. Odhod iz Gorice ob 5. uri.
V nedeljo, 1. septembra, bo v Pra-dibosco vsedržavni shod PSDI, na katerem bosta prisotna Luigi Preti, minister za prevoze tet dr. Bruno Pitter-n\ann, tajnik socialistične Internacionale. Ob tej priložnosti priredi socialdemokratska stranka v Gorici izlet, katerega se lahko udeležijo člani PSDI in simpatizerji. Podrobnejša pojasnila na sedežu PSDI, Korzo Italija 22.
Smučarska sezona na Kaninu gre h kraju
V teh pasjih dneh si človek ne želi drugega kot hlad. pa naj bo to v ob-hki sence ali pijače. Ponavadi se to dogaja ob morju ali v hribih, veliko težje pa si je predstavljati, da je v naših krajih te mogoče doseči na snegu: vsaj v ustaljeni tradicionalni miselnosti je bilo doslej vedno tako. Odkar pa so zgradili žičnico na Kanin in so njegovo pogorje odprli turizmu, je postale tudi smučanje sestavni del poletne rekreacije. Na Kaninu, ah točneje v Velikem grabnu, ki lezi na višini okoli 2.200 metrov, je namreč še vedno nekaj metrov snega. V nedeljo, denimo, se je več desetin smučarjev prijetno drsalo na 300 metrov dolgem snežišču, kjer sta po zagotovilih turističnih delavcev iz Bovca še vedno kakšna dva metra snega.
Gondolska žičnica neprestano deluje vsako uro. Voznina v obe smeri je 2.500 dinarjev.
Letos so imeli na Kaninu malo snega, kljub temu pa bo trajala smučarska sezona od konca decembra pa vsaj do polovice avgusta, torej sedem mesecev in pol. Že samo ta podatek govori o izrednih vremenskih pogojih, ki jih ima Kanin za smučanje. Vse poletje in posebno ob ne-dePrH je bilo na Kaninu precej smučarjev, posebno iz zgornjega Posočja. v zadnjem času pa so prišli trenirat tudi reprezentanti slovenskih smučarskih klubov.
Gorica
VERDI 17.39-22.00 «Casa di bambola». J. Fonda in T. Howard. Barvni film.
CORSO 17.30—22.00 «Baba e Yoga». C. Baker in G. Itman. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.15-22.00 «Il ritorno di Harry Collins». P. Fonda in V. Bloon. Barvni film.
VITTORIA 17 30-22.00 «Rosina Fumo viene in città... per farsi il corredo». E. Aulin in H. Keller. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00—21.30 «Cina. violenza e furrore». W. Yu in C. Pin. Barvni film.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Biancaneve e i sette nani». Barvna risanka.
PRINCIPE 18.00—22.00 «U Demone». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Svetlolasi agent z enim čmim čevljem», francoski barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Lopov, ki je prišel na večerjo», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «V času charlestona», ameriški barvni film ob 20.00.
RENÒE Prosto.
PRVAČ1NA Prosto.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Fabio de Fabris. Luigi Portelli. Alessio Ridolfo, Andrea Scarel, Federica Fratianni, Francesco Legano, Novella Bagna, Sandro Verdoliva, Romina Cordini.
DEŽURNA I.EKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 2268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves rian in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ui. 1. maja. tel. 73328.

21. JULIJA V ULICI LUNGA 11
16-letni mladenič osumljen nenamernega umora babice
Ženska, 67-letna Virginia Zanetti je v bolnišnici podlegla poškodbam
Šestnajst letni Goričan (imena niso javili na kvesturi) se bo moral zagovarjati pred sodnikom za mladoletnike zaradi nenamernega umora njegove babice, 67-letne Virginie Zanetti iz Gorice, Ulica Lunga 11.
21. julija letos je mladenič šel obiskat očeta in babico v Ul. Lunga (njegova mati živi ločena od očeta). Ura je bila že pozna, ko so sosedje opazili mladeniča kako se je vlekel po stopnicah (bil je v vinjenem stanju). Približno ob 1. uri ponoči so sostanovalci Virginie Zanetti slišali v stanovanju kričanje ter strašen hrup. Kaj se je zgodilo? Mladenič se je namreč sprl z očetom in razbil vse, kar mu je prišlo v roke. Njegova babica ga je hotela umiriti, ta pa se ji je postavil po robu in jo z metlo udaril. Medtem so sosedje že poklicali agente kvesture ki so čer nekaj minut prišli na kraj in od-
vedli fanta na kvesturo. Zanettijevo so odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ji ugotovili udarce po telesu ter jo pridržali za 7 dni na zdravljenju.
Mladeniča so že drugi dan po zasliševanju izpustili na svobodo, kajti prekrški niso bili taki, da bi ga lahko aretirali.
Nekaj dni kasneje se je stanje Zanettijeve poslabšalo in zdravniki so se odločili, da jo operirajo. U-gotovili so ji namreč notranje poškodbe. Po operaciji je ostalo njeno stanje še vedno hudo in je v nedeljo, 4. avgusta, ob 13. uri pod legla poškodbam.
Dva dni kasneje je dr. Bancheri izvršil obdukcijo, rezultate pa bo posredoval državnemu pravdniku. Preiskavo o tem umoru vodi komisar dr. Pisani. Izvedelo se je da bo mladeniča branil odv. Genovese
PRIMORSKI DNEVNIK
4
VPLIV CIA NA POLITIČNO ŽIVLJENJE GRČIJE
Sodelovanje, ki je trajalo najmanj dvajset let
Papadopulos, Joanidis in mnoge druge vojaške ter politične osebnosti so bile na «plačilnem seznamu» ameriške tajne službe ■ Kissinger je vedel za udar, ki se je pripravljal na Cipru

Čeprav ni nobena tajnost, da je ameriška Centralna obveščevalna agencija (CIA) imela veliko, morda odločilno vlogo v politični zgodovini Grčije zadnjih petindvajsetih let. svetovna javnost vendarle ni razpolagala s konkretnimi dejstvi in zato ni mogla imeti povsem jasne predstave glede obsega in narave njene dejavnosti. O tem so zelo malo vedeli tudi sami Grki, razen, razumljivo, onih, ki so bili neposredno povezani z ameriško obveščevalno službo in, seveda, tistih, ki so osebno postali njene žrtve.
Te dni pa, ko se je Grčija spet povrnila k svoji Ustavi iz 1. 1952, odpravljeni z vojaškim udarom 1. 1967, je Nixonova administracija smatrala za potrebno, da se javnosti posredujejo obvestila, po katerih naj bi Centralni obveščevalni službi bilo ukazano, da preneha s svojo dejavnostjo na grškem o-zemlju in se več ne vpleta v notranje zadeve te dežele. Baje je to posledica Kissingerjevega posredovanja ter njegovega gledanja na vlogo CIA.
Predpostaviti pa je moč nekaj drugega, da je namreč v trenutku, ko Grčija odpira novo poglavje svojega političnega življenja, potrebno pokazati, da vlada v Atenah v bodoče ne bo več pod stalnim pritiskom, da bi se spremenila v agenturo in slepo orodje ameriške politike, češ, da bodo odnosi v bodoče osnovani na skrupoloznejšem spoštovanju načela nevmešavanja. šele čez kakih dvajset let pa bo mogoče presoditi, ali je to v resnici tudi tako bilo.
V vsakem primeru je zdaj «New-
York Times» v poročilu svojega washingtonskega urada obvestil A-merikance in Grke o konkretnih posameznostih glede do nedavne dejavnosti CIA na Grškem. Po podatkih, ki jih je objavil omenjeni časopis (dobil pa jih je na samem vrhu administracije, v State De-partementu in sami CIA), je v Grčiji stalno razmeščenih okrog šestdeset agentov, od katerih nekateri v tej deželi žive že petnajst let.
Poročilo razkriva, da je šef vojaške hunte, ki je 1. 1967 napravila državni udar, polkovnik George Papadopulos že od 1. 1952 prejemal od CIA denar. On in general De-metrios Joanidis, Papadopulosov naslednik na čelu hunte, sta bila nad dvajset let direktno povezana z ameriško obveščevalno službo in od nje, skupaj z večjo skupino častnikov, prejemala denar. Glavno zvezo s Papadopulosom je vzdrževal šef CIA Centra za Grčijo od 1. 1968 do 1972, James Potts, ki se je skrival za funkcijo političnega svetnika na ameriškem veleposlaništvu v Atenah. Prej, od 1. 1960 do 1984, je bil isti Potts v Atenah namestnik šefa Centra CIA. Šef CIA za Grčijo od 1. 1962 do 1968 pa je bil John Mauri. Še prej, od 1. 1959 do 1963, neki Campbell.
V mesecih in drch pred zrušitvijo vojaške hunte je glavni operativec CIA, ki je vzdrževal zvezo z generalom Joanidesom, najmočnejšim človekom zdaj že odpravljene hunte in šefom grške tajne policije, bil neki Peter Koromilas, imenovani Korom. Ta je dopotoval v Atene neposredno pred poskusom hunte, da zruši ciprskega predsednika Makariosa.
MimiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiHniiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiii
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
Komu bodo zvonili zvonovi
Že od daleč zagledaš stolp cerkve v vasi Brda na Momjan-skem. Podoben je stolpu motovun-ske cerkve ali stolpu momjanskega kaštela. In glas zvona iz njegovih lin, ko se oglasi zgodaj zjutraj, opoldne in zvečer, je čuti vsepovsod naokrog, njegovo brnenje se razlega v daljave prek vseh hribov in gričev Momjanščine. Čudno je človeku pri srcu, prisluhne temu zvonjenju, saj je eden od red-kip zvokov v tišini, ki se je vanjo, bo že nekaj let tega. pogreznila vas Brda. Za časa Italije so ji pravili Collalto. Na cerkvenem stolpu oziroma zvoniku je plošča, ki na njej presenečen bereš, da so zvonik 1. 1925 zgradili prebivalci Brda in oni iz sosednega Vrnjaka, da bi stal v ponos obeh vasi, ki sta nekoč, v preteklosti bili lepi in bogati. Za Vrnjak pravijo celo, da je bila najbolj bogata vas vsega gornjega dela občine Buje.
Vas Brda ima 25 hišnih številk, Vrnjak menda ravno toliko. V prvi je živelo do druge svetovne vojne nad sto prebivalcev in enako število prebivalcev je imel tudi Vrnjak. Zdaj so v vsaki od obeh vasi le štiri družine, prebivalcev pa nekaj več kot dvajset. Večina hiš je praznih ali porušenih.
Če se torej podaš ob lepem vremenu, ko je tistih nekaj prebivalcev na polju ali v vinogradu, ne boš tu srečal žive duše. Morda se bo oglasil kak pes, ki je o-stal doma, da bi varoval omenjene štiri še naseljene hiše in nekaj revščine, ki je v njih. Kot rečeno, vse hiše so ali prazne ali porušene oziroma poškodovane. Kar same od sebe razpadajo. Redke so, ki jih ni načel zob časa, ki se še — kot pravimo — trdno drže. Sicer pa tu vladata tišina in
samota, kot da človek ni prišel v
vas, ampak na pokopališče.
Cerkveni stolp, ki smo ga takoj na začetku omenili, stoji pri vhodu v vas. Tu stoji ves nem in zapuščen, kot na mrtvi straži, bolj podoben nagrobnemu spomeniku kot zvoniku, iz katerega je nekoč glas njegovih zvonov vabil številne vernike k verskemu obredu. Če danes zabrni nekje visoko gor, se človeku zdi, kot da poje «requiem» šoli, ki v njej ni več učencev, trgovini, od katere je ostal le obledel napis nad zaprtimi vrati, hišam brez streh,, oken in vrat, da se zde kot prikazni.
Nekoč sta Brda in Vrnjak bili res lepi vasi... Nekoč! Zdaj preživljata svoje zadnje dni. V agoniji teh zapuščenih hiš je nekaj pretresljivega. Kot da bi umiral človek. In ni nobenega upanja, da bi jih mogli obuditi k življenju. Nekatere so še v zelo dobrem stanju, se dobro drže pokonci. Da ne o-menjamo pokrajine, ki je prelepa, in zemlje, ki je dobra, rodovitna, odlična za obdelovanje. Toda vasi Brda in Vrnjak sta preveč ob strani, preveč od rok, življenje ne prihaja do njih, teče mimo in se ju ne dotakne. Oni pa se počasi spreminjata v vasi-spomenika. Žalost obide človeka, toda pri tem ni moč nič napraviti. In stolp, ki so ga izgradili pred pol stoleja marljivi, premožni kmetovalci, prebivalci Brd in Vrnjaka, bo čedalje bolj osamljen. Zapuščen bo morda še nekaj časa tiho kraljeval nad mrtvimi strehami hiš, nakar se bo zlagoma začel podirati. Ne od starosti, od zapuščenosti... In če se bo, kdo vè kako, kot s pomočjo neke čudežne roke zaziban, še kdaj iz njegovih lin oglasil zvon, bo zvonil samo še mrtvim, živim ne, ker jih več ne bo.
T. F.
Iz informacij, objavljenih v «New Fork Times», je razvidno, da so agenti za Grčijo bili rekrutirani med Amerikanci grškega porekla, kakor tudi, da jim je verjetno prav zaradi tega uspelo zelo tesno povezati se z grškimi vojaškimi in političnimi osebnostmi.
CIA je s svojo dejavnostjo v Grčiji začela že 1. 1947 in 1948, ko so se še vodile borbe proti grškim partizanom in ko je CIA v pogojih borbe «proti komunistom» pognala svoje korenine globoko v grško politično življenje.
V določenih obdobjih je CIA koketirala z raznimi političnimi grupacijami in osebnostmi in je med drugim govor, da je delala celo za samega kralja Konstantina, podkupujoč s svojim denarjem poslance stranke Unije centra, da bi tako kralj lahko zrušil vlado Georga Papandreuja. Vendar je CIA, zatrjuje «New York Times», v določenem obdobju sodelovala tudi s samim Papandreuom in tudi z njegovim sinom Andreasom.
To informacijo je treba jemati z rezervo, ker prihaja prav v trenutku, ko Andreas Papandreu ponovno stopa na grško politično prizorišče kot predstavnik meščanske levice, za katero si Amerikanci v tem trenutku gotovo ne žele, da bi se v Grčiji krepila. Informacija bi, namreč utegnila imeti za cilj to, da Papandreua v očeh Grkov kompromitira. Komu na čast bi jo sicer lansirali?
Vendar je danes za nas bolj zanimivo to, da je center CIA odigral veliko vlogo tudi v dogodkih pred, med in po operaciji za zru-šenje Makariosa. Čeprav sta Kissinger in Sisco že sredi junija bila seznanjena, da namerava Joanidis napraviti udar na Cipru, pa zdaj zatrjujejo, da ameriški veleposlanik ni bil izročil Joanidisu opozorila State Departementa, da pri zrušenju Makariosa ne uporabi sile. Neki agent CIA pa se je že 17. junija, torej 28 dni pred samim udarom na Cipru (15. julija) sestal z Joanidisom, ki mu je pojasnil svoje načrte operacije proti vladi na otoku in predsedniku Makario-su, o čemer je preko ameriškega veleposlanika tudi poslal v Washington poročilo. Naj bo prek o-menjenega agenta ali katerega drugega, vsekakor je CIA neposredno pred samo operacijo grških oficirjev in nacionalne garde na Cipru imela neposreden kontakt z Joanidisom in bila seznanjena o — vsem ...
Postavlja se vprašanje, kako da Nixon in Kissinger nista uspela Joanidisu tega preprečiti, če pa je bil neposredno povezan in odvisen od CIA. Ali nista hotela, kar je zelo mogoče, ali pa nista mogla vplivati na delo CIA, ki je imela svoje razloge, da Joanidisa pri tem ne ovira. V State Departementu «se šepeta», da se je Kissinger osebno — ko so se stvari že začele po svoje razvijati in je na otoku izbruhnila vojna — postavil na stališče, da so ZDA storile vse, kar je bilo mogoče, in ni treba da se več vpletajo v čisto «notranjo» grško zadevo. Šele kasneje, baje, ko se je situacija razvila v veliko mednarodno krizo, za grško vojaško hunto pa so se stvari začele razvijati čedalje bolj slabo, je temu primerno «razvil» oziroma spremenil to stališče.
Domala neverjetna se zdi teza, da bi bil mogel Kissinger tako poenostavljeno gledati na stvari in ne predvideti posledic udara proti Makariosu na mednarodnem prizorišču ter v okviru NATO. Bolj logična je teza, da pač on in State Departement nista bila edina, ki sta sprejemala odločitve. Prevladali so pogledi in razlogi drugih dejavnikov, predvsem močne in vseprisotne CIA, ki je to pot ponovno napravila ameriški politiki medvedjo uslugo ter ji precej škodila. Domnevna Kissingerjeva zahteva, da se CIA ne vpleta v grške notranje zadeve, pa bi utegnila biti njegov poskus, da kaznuje izvajalce te afere, ki so jo tako zavozili, da je celo sama vojaška hunta, tako tesno povezana s CIA, morala biti odstranjena z oblasti.
Simpatično nasmejana Margaret Lee med odmorom ob snemanju kriminalke «Gli assassini sono nostri o-spiti», ki jo režira Vincenzo Rigo. Sodelujejo še Anthony Steffen, Luigi Pistilli, Giovanni Brusatori, Giuseppe Castellano, Gianni Dei, Sandro Pizzocchero in Livia Cerini
.....immilli..........................min.....
RAZVOJ JUGOSLOVANSKE ENERGETIKE
Hidroenergetske možnosti v republiki Črni gori
Načrt, ki predvideva izkoriščanje voda Tare, Morače in Drine - Kakšne centrale bodo gradili in kje bodo stale - Obvarovano naravno okolje
Energetsko vprašanje je eno izmed tistih, ki se v vseh državah zastavljajo najbolj zaskrbljujoče. Gotovo je, da je ta zaskrbljenost manjša tam, kjer so možnosti oziroma vir-i pridobivanja energije večji. Kje so takšne možnosti? Gotovo tam, kjer so dežele bogate na tekočih vodah, na rekah. Jugoslavija, postavimo, je znana po svojih številnih rekah. Ne santo, marveč tudi po tem, da so te reke bogate na vodi, kar je za pridobivanje energije najvažnejše. Najnovejše znanstvene ugotovitve pravijo, da sodi ena izmed jugoslovanskih republik, SR Črna gora, med one evropske dežele, ki razpolagajo z največjim energetskim potencialom na prebivalca. Ta potencial, ki bi ga bilo moč izkoristiti, znaša od pet do sedem milijard kilovatnih ur letno. Z izgraditvijo klasičnih hidro- in termocentral, bi ta potencial mogel zadovoljiti energetske potrebe črne gore za 40 prihodnjih let. Medtem ko trenutno Črna gora iz lastnih virov komaj da uspe zadovoljiti polovico svojih potreb.
Energetski primanjkljaj Črne gore bi bilo moč v naslednjem obdobju bistveno popraviti samo z izgraditvijo hidro- in termocentral. Tako pravi v svoji študiji o tem vprašanju profesor Milorad Belaševič. Doslej so od hidroenergetskega potenciala Črne gore izkoriščali samo 30 odstotkov, neizkoriščenega pa je ostalo okrog 50 odstotkov najkvalitetnejšega potenciala, tistega, ki je vezan na sistem elektrarn na Tari in Mo-rači. Ostalih 20 odstotkov se nanaša na reke Lim, Čehotina in Piva.
V vseh teh računih o potencialnih energetskih možnostih, pa se javlja vprašanje preusmeritve dela vode iz Tare v Moračo (možno je tudi iz Komarnice v Zeto). Potencial, ki ga je mogoče stvarno izkoristiti brez preusmeritve znaša nad pet milijard kilovatnih ur letno, s preusmeritvijo bi dose-
SMRTI

gel sedem milijard. S temi variantami bi bil spremenjen tudi hidroenergetski potencial Drine. V že omenjeni študiji je o tem takole rečeno: «Na povečanje proizvodnje in kvalitete električne energije v hidroelektrarnah na Drini ima odločilen vpliv izgradnja akumulacijskih hidrocentral na Pivi in Tari. Z izgradnjo teh objektov postane prioritetna izgradnja načrtovanih hidrocentral na Drini v obeh variantah».
Brez preusmeritve, znaša potencial Tare, Pive, Zete, Morače in Drine okrog 12.800, s preusmeritvijo pa 13.600 milijonov kilovatnih ur. V zaključku študije je rečeno: «Preusmeritev dela vode iz rečnega toka Drine v onega Morače je energetsko in ekonomsko opravičena, dasiravno je z njo tudi storjena manjša prerazporeditev energetskega potenciala v korist črne gore. Po drugi strani bodo z izgradnjo akumulacijskih hidrocentral na Pivi in Tari koristniki reke Drine lahko proizvajali več boljše električne energije na vseh niže stoječih e-lektramah, kar objektivno predstavlja polno kompenzacijo v primeru prerazporeditve potenciala v varianti preusmeritve».
Črna gora ne razpolaga samo z ogromnim potencialom hidroenergije, marveč je izredno bogata tudi na lignitu in črnem premogu, katerega rezerve bi, po računih strokovnjakov, imele kriti vse potrebe potrošnikov premoga za obdobje bodočih 40 let. Zlasti so pomembna nahajališča lignita v Pljevljah in črnega premoga v Ivangradu. Proizvodnja v Pljevljah se bo že letos povečala za okrog 500 tisoč ton letno. Za nadaljnje povečanje pa je nujno potrebna termoelektrarna.
Pljeveljski bazen, katerega rezerve znašajo okrog 250 milijonov ton premoga, naj bi predstavljal osnovo za izgradnjo termoelektrarne z močjo okrog 800 megavatov in letno proizvodnjo 4 5 milijard kilovatnih ur, ob življenjski dobi okrog 30 let.
Analize v omenjeni študiji dajejo prednost termoelektrarnam «Pljevlja 1» in «Pljevlja 2» ter hidroelektrarnam (v hidrosiste-mu Tara - Morača) :	Andrijevo,
Žuti, Krš, B. Brijeg, Morača. Prioriteto HE «B. Brijeg» so izdelovalci študije dali spričo njenega širšega jugoslovanskega interesa, dasiravno so v Črni gori na prednostni lestvici prvo mesto dodelili HE «Morača», ker žago tavlja večjo proizvodnjo, v pogledu izgradnje pa je cenejša za o-krog 500 milijonov.
HE «Žuti Krš» predstavlja a-kumulacijski bazen z jezom na Tari, od koder bi se del vode izkoristil s pomočjo padca kakih 860 metrov do Grla na Morači. Voda iz bazena bi se koristila v obeh smereh, pač odvisno od hidroloških okoliščin ter izgradnje hidrocentral na Drini in Morači. Tako bi se tudi obvaroval večji del kanjona Tare, voda v njem pa bi bila regulirana. Z energetsko - ekonomskega in vodnogospodarskega gledišča predstavlja HE «Žuti Krš» enega najbolj u spelih objektov v jugoslovanskem elektroenergetskem sistemu, je rečeno v študiji.
Najbolj stvarna zapovrstnost izgradnje elektrarne bi bila na-
slednja: TE «Pljevljal» (izgradnja od 1974 do 1978) HE «Andrijevo» (1975-1980), TE «Pljevlja 2» (1979-82), HE «Žuti Krš» (1980-85), «Bijeli Brijeg» (1982-88), HE «Morača» (od 1988 dalje).
Edina večja elektrarna, ki jo je moč izgraditi v teku štirih let, je TE «Pljevlja-1». Kar zadeva pomen HE «Andrijevo», leta kot akumulacijska hidroelektrarna visoko instalirane moči pripada skupini prioritetnih elektrarn za potrebe energetskega sistema Jugoslavije. Zato avtorji študije predlagajo, da bi z njeno izgradnjo začeli že prihodnje leto, in sicer, ker bi bilo precej dela s preusmeritvijo dela Jadranske magistrale v kanjonu Plati ja.
Kot je zdaj na dnevnem redu kriza energije, tako je moč pričakovati v bodočnosti pomanjkanje čiste vode, tako da je tudi s tega gledišča pomembno reguliranje teh rek. S tem pa je hkrati poudarjena potreba po skupnem optimalnem energetskem izkoriščanju tega največjega jugoslovanskega hidropotenciala.
Horoskop
SREDA, 7. AVGUSTA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	PROGRAM ZA MLADINO Gledališki klub: Shakespeare Peto nadaljevanje
18.45	MODRI GALEB
Po romanu Toneta Seliškarja	.
Režija — France Stiglič, igrajo: Ivo Marinšek, Ivo Primec, Janez Vrotih, Klara Jankovil in drugi Četrto nadaljevanje
19.15	športni dnevnik	...
Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska suaa
20.00	DNEVNIK
20.40	APOKALIPSA ŽIv'ALI Živali in ljudje
Drugo nac.alje'’anje	.... oo.
Kakšen odnos obstoji med človekom in živalmi? Oziroma, k ko se obnaša človek do živali, naj bo tudi takrat, ko se z , da je njegovo ravnanje z njimi «človeško», paternahsticn Ali ima kak smisel, odvzemati živalim njihovo popolno svo bodo ter jih primorati, da žive v nekakšnih kletkah brez re šetk oziroma nekakšni začasni nadzorovani svobodi? 1° so vprašanja, ki se nanje skuša odgovoriti v tem drugem naQ Ijevanju te oddaje. Potem, ko je človek uničil številne vrste živali, bi zdaj to hotel popraviti tako, da jih skuša na P0' vsem napačen način reševati, ohraniti tako, da posega v nji havo življenje, ki ga sicer imajo uravnavati samo večni zakoni narave. Recimo, primer na Kubi, v tako imenovani laguni zaklada, je nekoč mrgolelo krokodilov. Zatem so bili n, mala uničeni. Zdaj jih tu umetno goje in pošiljajo na področje Amazonke, kjer je že nekaj časa porušeno naravno ravnovesje. Tu človek nadzoruje razvoj plodu, nakar človek mlademu krokodilčku pomaga tudi na svet. Vse to je protinaravno in nikakor ne more prispevati k utrditvi omajanega naravnega ravnotežja. Takisto to velja za nekakšen naravn park, ki je last grofa De La Panouse. blizu Pariza, kjer žive v nadzorovani prostosti levi, črni medvedi, antilope in drug živali. Vse te živali ne žive svojega naravnega življenja m se bodo prej ali slej degenerirale. To nas navaja na zaključek, aa se človek, sam del narave, ne more povzpeti nad njo, kot aa je njeni absolutni vladar
21.45	ŠPORTNA SREDA
22.40	Uno + uno = due
Nocoj bo na sporedu drugo srečanje z bratoma Santonastaso, pevcema in komikoma
23.00	DNEVNIK
Danes v parlamentu in Vremenska slika
DRUGI KANAL
20.30	DNEVNIK
21.00	Frank Capra: Optimist v Hollywoodu ACCADE UNA NOTTE
Film je režiral Frank Capra, v njem pa igrajo Clark Gable, Claudette Colbert, Walter Connoly, Roscoe Karns, Alan Haie in Ward Bond.
«Accade una notte» je nedvomno najboljši film, ki ga je . stvaril Frank Capra, Američan italijanskega porekla. Breje! je tri Oskarje: kot najboljši film, za najboljšo režijo m za najboljšo igro protagonistov. V njem imata glavni vlog} Clark Gable in Claudette Colbert. Zgodba je povzeta po neKi noveli Samuela Hopkinsa Adamsa. Protagonista sta lepa hci nekega milijarderja in neki časnikar robatega značaja. Mi-lijarderska hči se s svojim domom spre, ker ji ne dovole, da bi se poročila z moškim, ki se je vanj zaljubila. Zato se odpravi z doma, zapusti d ružino. V avtobusu sreča nekega novinarja, ki se ji ponudi za varuha. Ni mu lahko, marsikaj mora prebresti od razvajene milijarderske hčerke. Vendar se med obema porodi neka vrsta medsebojne simpatije, ki se kmalu spremeni v ljubezen, kmalu zatem pa se poročita. Capra se je pri izdelavi filma očitno zabaval, ko se je trudil, da bi prek obeh glavnih igralcev prikazal ne samo dva različna značaja, ampak tudi dva povsem nasprotna si načina gledanja na življenje. Nekateri so Capri pripisovali hotenje, da bi v tem filmu ožigosal konservativnost pogledov do: ločenega ameriškega sloja, tako imenovanih bogatih očetov, ki po eni strani trdno branijo svoj bogataški prestiž, po drug! pa se vedejo kot «copate» svojih razvajenih sinov in hčera.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
19.10 Obzornik
19.25	Družina Smola — serijski film 19.55 Mozaik
20.00	Dubrovniški poklisari Zabavno - glasbena oddaja
20.20 NA SEDMI STEZI
Oddaja o telesni kulturi
20.45	Risanka 20.50 Cik cak
21.00	DNEVNIK
21.25	Propagandna oddaja
21.40	KRALJICA KRISTINA Celovečerni film
Film je režiral Rouben Mamoulian, v glavnih vlogah igrajo Greta Garbo, John Gilbert in Lewis Stone
23.15	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00 Otroški kotiček Risanka
21.15	DNEVNIK
21.30	živa kraška skala Dokumentarna oddaja
22.30	Plošča štev. 1
Zabavno - glasbena oddaja
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V jutranjih urah vam bo uspelo zaključiti dober finančni posel. Čustvena zadeva se bo ugodno odvila.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Na poslovnem področju ne bo vse lahko, kot se vam je zdelo v začetku. Zavihati bo treba rokave. Prijetno presenečenje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če okoliščine zahtevajo, uporabljajte iste delovne metode kot doslej. Ne bodite pretirano ljubosumni.
RAK (od 23.6. do 22.7.) V zvezi z nekim poslom, ne menjajte svojega mnenja v zadnjem trenutku. Zavedajte se svoje družinske odgovornosti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Da bi mogli uspešno opraviti svoje delo, izboljšajte njegovo organizacijo. Ne čutite se po nepotrebnem prizadetega.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite bolj metodični glede uresničevanja svojih načrtov. V čustve-nam razmerju bo prišlo do sprememb.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nastopili bodo dogodki, ki bodo odločilno vplivali na vašo bodočnost. Ogibajte se nesporazumov v družini.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Več poguma v poslovanju ne bo škodilo, ker je sreča na strani drznih. Velik osebni podvig.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Sprejeli boste nekatere ukrepe v zvezi z nekim važnim poslom Novo prijateljstvo se bo spremenilo v kaj več.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bodite realisični in ne spuščajte se v zadeve, ki presegajo vaše moči.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dobri izgledi na področju razumskega dela. Ogibajte se manjših nesporazumov, ki utegnejo postati nevarni.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne gojite v sebi sovraštva do svojih sodelavcev. Zanimivo srečanje brez trajnih posledic.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncerti; 18.55 Pevec in orkester; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.10 Za vašo knjižno polico; 21.55 Motivi iz filmov in glasbenih komedij.
TRST
12.10 Plošče; 12.15 in 14.30 Deželne kronike; 15.10 «El caicio» radijska priredba; 16.20 Kulturna oddaja; 19.30 Deželne kronike dela in ekonomije.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.10 Otroški kotiček; 11.45 Glasbena oddaja; 12JX) Glasba po željah; 15.30 Plošče; 15.45 Radijska priredba; 17.00 Jugoslovanski pevci; 18.00 Poletje in mi; 18.40 Zabavna glasba; 18.45 Poje trio The Temptations; 19.00 Progresivna glasba; 20.00 Iz. priljubljenih oper; 20.30 Prenos RL; 22.15 Blaž Arnič: «Z vlakom».
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Četrti program; 13.20 Program z Gian-nijem Agusom, Linom Banfijem in Orestom Lionellom; 14.07 Glasbeno - govorni program; 14.40 «Capitan fracassa» - radijska priredba; 15.00 Glasbena oddaja mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Simfonična glasba; 17.40 Glasbeni program; 19.15 Nabožna oddaja; 19.20 Filmska glasba; 20.00 Slovansko gledališče; 21.25 Orkester; 22.00 Nove ital. popev-|^0 •
II. PROGRAM
7.30, 8.30. 10.30, 13.30, 15.30, 19 30, 22.30 Poročila; 7 40 Pevci
lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.30 Radijska priredba; 9.45 Plošče; 10.35 Program z Mikeom Bongiornom; 12.40 Opravljivci; 13.35 Program s Cochijem in Renatom; 15.00 Nemogoči intervjuji; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.40 «Alto gradimento»; 18.35 Zgodovina ital. popevke; 19.55 Supersonic;
21.19	Program s Cochijem in Renatom; 21.29 Glasbena oddaja; 22.50 Človek v noči.
III. PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 9.30 Koncert za začetek; 10.30 Velike vokalne izvedbe; 11.10 Klavirske skladbe; 11.40 Dva pevca, dve obdobji:	opranistki Sosa Ponsel-
le in Joan Sutherland; 12.20 Sodobni iti. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Beethovnove skladbe; 15.15 Haydnove simfonije; 16.05 Avantgarda; 16.30 Scar-lattijeve in Telemannove skladbe; 17.10 Koncert; 17.45 Glasba izven programa; 18.10 Glasbeno -govorni spored; 18.50 Na klavir igrata Arnaldo Cohen in Vladimir Felzman, na violino pa Liana Isakadze; 20.20 Velika Britanija in Evropa; 21.30 V spomin M. Labroce; 22.50 Poljska glasba.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniški pozdravi: 10.35 Znane melodije; 11.15 U-rednikov dnevnik; 12.20 Doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.17 Zabavna glasba; 15.10 Slovenske narodne: 15.30 Poslušalci čestitajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasbeni intermezzo- 17.00 «Loto vrtiljak»; 18.10 Operni koncert; 19.00 Aktualnosti;
19.20	Zvoki današnjih dni; 19.45 Naš gost; 20.10 Obvestila; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Sim fonični orkester: 23.15 S festivalov jazza; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Revija jugoslovan-sKih pevcev zabavne glasbe.
primorski dnevnik
SPORT SPORT SPORT
7. avgusta 1Ì74
KOLESARSTVO
PRED NASTOPOM NA SP
Dirka po Umbriji zadnji test za reprezentanco
Amaterji se pripravljajo na šestdnevni dirki v Bergamu
PERUGIA, 6. — Jutri bo na sporedu kolesarska dirka po Umbriji. ■Dirka je izredno važna, saj je to žadnja preskušnja italijanskih kolesarjev pred svetovnim prvenstvom v cestni vožnji v Montrealu (25. avgusta). Tehnični komisar Defi-kppis, kateremu je kolesarska zveza poverila nalogo, da sestavi državno reprezentanco, je že po dir-ki po Apeninih izjavil, da je seznam kolesarjev, ki bodo tekmova-{’. v Kanadi, v glavnem že sestavljen. V dvomu je le za podelitev dveh ali treh še razpoložljivih mest. Prav zaradi tega bo jutrišnja dirka pomembna: osvetlila bo namreč se zadnje dvome o formi in pripravljenosti nekaterih kolesarjev.
Po vsej verjetnosti so si mesto v reprezentanci že zagotovili, poleg Gunondija in Paolinija še Moser, Pattaglin, Bitossi, Basso, Santambrogio, Conti in Poggiali. Kandida-. za ostali dve mesti pa so Pa-nizza, Bergamo, Fabbri, Polidori in Cavalcanti. Izmed teh ima največ Možnosti Fabbri, ki se je izkaza) S s^ajno zmago na dirki v Badii a Settimo. Marcello Bergamo je zagrešil nekaj taktičnih napak na dirki po Apeninih, ko ni odgovoril napad Battaglina. Z dooro jutrišnjo vožnjo bi lahko še upal na mesto v državni reprezentanci. Malo možnosti ima Wladimiro Pattizia. ki se je proslavil z osvojitvijo četrtega mesta na Tour de France, dato pa je zelo popustil. Nekaj časa je tekmoval v Belgiji, prav to Pa mu je bilo usodno. Neznosna kocina ga je premagala in na dirki po Apeninih je moral prav zato odstopiti. Svetovni prvak Gi-ondi je izjavil, da bi bil zadovo-č® bi v Montreal odpotoval udi Cavalcanti, ki je dober pomoč-mk m borec v težkih trenutkih. i,^a dirki po Umbriji bo nastopilo , kolesarjev, ki bodo morali prevoziti 253 km. Preskušnja bo zelo aporna, kajti tehnični komisar De-lUippis je organizatorjem naročil, aaj vključijo v progo tudi nekatere ezJe vzpone. Poleg tega bo kolesarje ovirala tudi vročina. Kolesarska zveza je izjavila, da
konč	*:a^0i P°	objavil
seznam reprezentantov.
ciju za sestavo reprezentance za SP. Ricci je pred pričetkom tekmovanja izjavil, da nima na seznamu še nobenega imena. Imena šestih reprezentantov bo sporočil šele po zaključku šestdnevne dirke.
Na tem tekmovanju nastopa 89 kolesarjev izmed katerih je gotovo najbolj znan Gabrielle Mirri, ki se je na amaterski dirki po Franciji uvrstil na odlično tretje mesto.
Danes je bila na sporedu prva etapa. Proga je bila dolga 112 km in ni bila naporna. V skupnem sprintu je bil najhitrejši komaj 19-letni Giuseppe Martinelli, ki je tako osvojil tudi zeleno majico prvega na skupni lestvici. Jutrišnja e-tapa bo najdaljša in najbolj zahtevna. Kolesarji se bodo morali povzpeti na vrha Lodrino in S. Eusebio.
Vrstni red na cilju 1. etape:
1. Martinelli, ki je prevozil 112 km dolgo progo v 2.37T9” s po-
prečno hitrostjo 42,716 km/h
2.	Tinchella
3.	Rodella
4.	Tosoni
5.	Algeri
JADRANJE
NEAPELJ, 6. — V drugi regati svetovnega prvenstva v jadranju v razredu 470 so slavili Američani popoln uspeh. Med prvih šest so se uvrstile kar štiri jadrnice ZDA. Zmagal je Američan Ullman na jadrnici — X — , drugo mesto pa je zasedel njegov rojak Diaz na Cuban Cometu. Na skupni lestvici vodi po dveh preskušnjah Španec Gorosteg-vi, drugi je Diaz, tretji pa Ullman (oba ZDA). Italijana Vencato in Sponza sta v drugi regati nekoliko razočarala. Kljub temu pa so Italijani uvrstili kar šest jadrnic med prvih šestindvajset.
eo-letnica vojvodine
Kljub visokemu porazu pokal za Crveno zvezdo
Na turnirju v La Linei Hajduk najboljši
LJUBLJANA, 6. — Ljubljanska Olimpija bi morala opraviti turnejo po Španiji. V zadnjem trenutku pa
iiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiin im n im ii iiiiiuiiiiiiiiii um iiiiiiiiiiiiiiiiiii im i im ii iiiuiii um iiiiiiiiiiihii min um min ii iniiiiiiii iiiiiiiii ii m n mn m mi ii imi ii i^i m m t||iiilin
NOVI SAD, 6. — Crvena zvezda je zmagala na nogometnem turnirju, ki ga je priredila Vojvodina ob praznovanju 60-letnice ustanovitve. Beograjčani so sicer v zadnji tekmi zgubili z Vojvodino s 4:1, vendar so osvojili prvo mesto zaradi boljše razlike v golih.
* * *
LA LINEA, 6. — Splitski Hajduk je osvojil prvo mesto na mednarodnem nogometnem turnirju v La Linei v Španiji. Po zmagi nad Valencio z 1:0 so jugoslovanski prvaki premagali še enajsterico Betis iz Seville z 2:1. Gola za Splitčane sta dosegla Jerkovič in žungul. Pred povratkom v domovino bo odigral Hajduk v Španiji še tekmo proti Malagi.
KOŠARKA
Ljubljanski navijači vznemirjeni
Olimpija začela s pripravami L. Leeic pa še vedno v dvomu
Nastop v SZ na turnirju «Gagarina» - Novi nakupi
.•i ^>51snetek dirke po prenašala tudi alijanska televizija na drugem Programu s pričetkom ob 19.15.
« * *
ALME’, 6. — Tudi italijanski a-materski kolesarji se pripravljajo a svetovno prvenstvo. Tako tek-
rii!?vJ0 v k*1 d21611 na šestdnevni	_______
ina po pokrajini Bergama. Ta i| tant Križnar, ki je prej igral pri Mrka bo služila trenerju Mariu Rie- ‘ ljubljanski Iliriji..
Ljubljanski ljubitelji košarke so vznemirjeni. Olimpija je namreč že začela s pripravami, trener Le-čič pa še ni dal privoljenja, da bo v tej sezoni vodil ljubljanskega prvoligaša.
Vprašamo Lečiča, kako je s to kočljivo zadevo . ..
«Veš. nisem še vsega uredil in zato ti še ne morem dati točnega odgovora. Zagotovim ti le, da bi lahko povsod treniral v Evropi za dobre care.»
Kmalu nato pa mi je med treningom Lečič povedal: «Vidiš, to so vsi mladi fantje, ki bodo čez dve leti zelo dobri. Mislim, da se bomo že čez dve leti borili za višja mesta ...»
To se pravi, da ljubljanski trener le misli nadaljevati pri Olimpiji, ko ima tako dolgoročne programe.
Med novimi nakupi Olimpije je
tudi državni mladinski reprezen-
Vprašam Križnarja, kako je bilo na evropskem mladinskem prvenstvu v Franciji.
«Zanesljivo smo igrali vse do zadnje tekme proti Španiji. V tem srečanju smo si zapravili vrsto žog, tako da bi lahko tekmo tudi zgubili.»
Italijanski center Villalta velja trenutno v Italiji približno 300 milijonov lir. Kaj meniš o tem?
Križnar: «Nemogoče! Nedvomno je to dober center, je pa prepočasen za moderno košarko. Naš žižič ga je, kljub poškodbi na kolenu, zanesljivo držal. Kaj torej velja žižič?»
Lečičev pomočnik je Peter Brumen, trener, ki je letos vadil naše mlade košarkarje na tečaju v Seči. Brumen bi lahko, ob Leči-čevem odstopu, celo prevzel mesto trenerja prve ekipe. Sam Lečič ga je tako ocenil: «Nedvomno je to prizadeven fant, ki skrbno posluša in si nabira izkušenj. Čez dve leti bo dober trener.»
Novi tehnični komisar italijanske nogometne reprezentance Fulvio Bernardini
Bližnji program?
Lečič: «V ponedeljek odpotujemo v SZ, kjer se bomo udeležili turnirja Jurija Gagarina. Nedvomno bo za nas to dober test v okviru priprav za bližnje prvenstvo. Sedaj pa treniramo dvakrat dnevno, med tednom pa bomo odigrali več prijateljskih tekem s slovenskimi ekipami.»
Kaj pa o novih nakupih?
«Križnarja poznamo: ima dober met in je močan v obrambi. Med mladimi se bo prav kmalu uveljavil Subotič, 17 let. Nedvomno bo ta naš bodoči center. Prepričan sem, da bo zrasel do 2,05 m. Naša ekipa je, kot vidiš, zelo mlada. Trdno delamo in prav kmalu bodo uspehi vidni.»
Lanski nakup Nuhanovič se je zelo spremenil: dobro skače in popravil je met. Žal, pa ostaja vprašanje centra. Trenutno razpolaga
Olimpija le z enim centrom, z Vinkom Jelovcem, ki bo seveda tudi letos gonilna sila ljubljanskega moštva.
Pri Olimpiji je torej navidezno vse v najboljšem redu. Fantje pridno trenirajo. Moštvo pa lahko računa tudi na nekatere mlade igralce, ki dobro obetajo. Ostaja pa odprto vprašanje Lazarja Lečiča. V Jugoslaviji namreč poznajo Lečičev značaj. Kar čez noč bi se lahko Lečič odpravil v tujino in tako pustil na cedilu Olimpijo, ki si je od temperamentnega trenerja veliko pričakovala.
Nekateri zvesti navijači ljubljanskega kluba pa pravijo, da je letos Lečič začel s pripravami brez običajnega zanosa. Strogi Lazo je zgubil avtoriteto, kar bi se lahko Olimpiji že v tem prvenstvu hudo maščevalo.
Sicer pa je stanje še nejasno. Lečič bo imel, še pred odhodom v SZ, važen sestanek z vodstvom Kluba. šele tedaj bomo zvedeli o njegovi usodi in predvsem o usodi Olimpije.
Branko Lakovič
SKOKI V VODO
BOČEN, 6. — Jutri se bo v Boc-nu pričel deseti mednarodni miting v skokih v vodo. Na njem bo tekmovalo 49 tekmovalcev iz 13 držav. Skakalci se bodo pomerili v skokih s trimetrske deske in s stolpa. Velik favorit za osvojitev prvega mesta v obeh disciplinah je večkratni olimpijski prvak Italijan Klaus Dibiasi. V skokih s trimetrske des-ske bo tekmoval tudi Giorgio Cagnotto, ki se je pred kratkim poškodoval.
so voditelji ljubljanskega prvoligaša odpovedali turnejo, ker bi morala odigrati ekipa v Španiji preveč tekem, kar bi precej utrudilo nogometaše in pa zaradi... preskromnega plačila.
ATLETIKA
Danes v Viarcggiu mednarodni miting
Drevi bo v Viareggiu mednarodni atletski miting z nastopom nekaterih svetovnih rekorderjev in olimpijskih zmagovalcev. Skupno bo na sporedu 16 disciplin. Izmed najbolj znanih imen velja omeniti svetovnega rekorderja v skoku v višino Stonesa, sprinterja Stevea VVilliam-sa, tekača na nizkih ovirah Bol-dmga in še nekatere druge odlične atlete iz ZDA. P. leg teh pa še Walkerja in Dixona iz Nove Zelandije, Sanga in Bojta (Kenija' ter svetovnega rekorderja v teku na 1500 m Tanzanijca Filiberta Bajija. Tek na tej progi in na 200 m bosta prav gotovo osrednji disciplini mitinga. Letošnji dvakratni italijanski prvak Pietro Mennea bc imel več kot odlično konkurenco Vse do njegovega nastopa na državnem prvenstvu v Rimu se je o njem veliko pisalo in to predvsem glede poškodbe. V Rimu pa je ponovno dokazal, da se je za skorajšnje evropsko prvenstvo odlično pripravil. V Viareggiu bo imel idealen test s tekači svetovnega slovesa kot so Williams, Mark Lutz, Steve Riddick in morda še Jamajčan Quarrie, ki ima letošnji najboljši čas na tej progi. Poleg teh tekmovalcev bodo nastopili še Kanadčani in precej številno zastopstvo iz Španije.
Za domače atlete bo spet lepa priložnost, da dosežejo normo za nastop na evropskem prvenstvu. Poleg Mennee se bodo tega tekmovanja udeležili Ossola, srednjeprogaša Fontanella in Volpi, zaprekaša Liani in Acerbi, skakalci Molinaris, Albero, Arrighi, Fraquelli, Dal Forno in drugi.
Pri atletinjah udeležba ne bo tako številna in seveda niti ne kakovostna Za sedaj je zagotovljen samo nastop Larrieujeve iz ZDA ter Kanadčanke Reiser, ki prav tako potuje z ostalimi atleti teh dveh držav po Evropi iz tekmovanja na tekmovanje.
V oddaji športna sreda bo televizija neposredno prenašala nekatere discipline. Samo tekmovanje pa se bo pričelo ob 21.15.
KOLESARSTVO
SP V MONTREALU
Italijanska ženska ekipa ostane doma
MILAN, 6. — Italijanska kolesarska zveza je sporočila, da italijanska ženska kolesarska reprezentanca ne bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Montrealu. Zveza je sprejela ta sklep na izredni seji takoj po državnem kolesarskem prvenstvu za ženske v cestni vožnji.
BADIA A SETTIMO, 6. — Fabrizio Fabbri je zmagal na kolesarski dirki, veljavni za pokal Arno. Kolesarji so morali štiridesetkrat prevoziti dva in pol kilometra dolgo progo. Na dirki so nastopili vsi najboljši italijanski kolesarji, ki še upajo na mesto v državni reprezentanci, ki bo tekmovala na svetovnem prvenstvu. Dirka je bila precej razgibana. Do odločilnega pobega je prišlo 15 km pred koncem, ko so pobegnili Gimondi, Bitossi in Fabbri. Fabbri je nato dva kilometra pred ciljem še sam potegnil ter prispel na cilj z desetimi sekundami prednosti pred Bitossijem in Gimon-dijem. Na dirki ni tekmoval Boi-fava, ki se je pred nekaj dnevi poškodoval.
ATLETIKA
EP V RIMU
Mednarodna zveza je določila ostre norme
Najlaže je		za skok	v višino	pri moških	
Za letošnje evropsko prvenstvo v				ŽENSKE	
atletiki, ki bo	od 1. do	8. septem-	100 m		11"3
bra v Rimu,	je mednarodna atlet-		200 m		23”3
ska zveza določila naslednje nor-			400 m		54’0
me:			800 m		2'05”0
	MOŠKI		1500 m		4T6"0
100 m		WS	100 m ovire		13”6
200 m		21”0	višina		1,80 m
400 m		46"8	daljina		6,35 m
800 m		1’47”8	krogla		16,50 m
1500 m		3'41”0	disk		55,00 m
5000 m		13’45”0	kopje		54,00 m
10000 m		28'50”0	peteroboj		4.200 točk
3000 m zapreke		8’38”0	Norme, kot vedno,		veljajo za t
110 m ovire		14” 1	ste države	ki bi hotele za pos£	
400 m ovire
višina
palica
daljina
troskok
krogla
disk
kladivo
kopje
desteroboj
51 ”2 2,14 m 5,10 m 7,75 m 16,30 m
19.00	m
59.00	m
68.00	m
79.00	m 7.500 točk
Kljub napornim vsakodnevnim treningom najdejo tečajniki v Rovinju čas tudi za odbojkarsko tekmo,( izven programa) proti trenerjem
■ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
ODBOJKA
DREVI V GORICI
MEDNARODNO MLADINSKO PRIJATELJSKO SREČANJE
Bolgarski mladinci spadajo v sam evropski vrh
Drevi se bosta v Gorici v telovadnici UGG srečali mladinski odbojkarski reprezentanci Italije in Bolgarije. Današnje srečanje bo prvo, saj se bosta ti dve izbrani ekipi še enkrat pomerili, in to v petek v Pordenonu. Tako bodo imeli goriški privrženci te igre še eno priložnost, da si ogledajo mednarodno tekmo, pa čeprav bodo to pot igrali mladi odbojkarji. Obe reprezentanci bosta ostali v Gorici na skupnih pripravah do 11. t.m. Sama tekma, ki se bo pričela ob 21. uri, bo precej zanimiva. Bolgarska odbojka spada v sam svetovni vrh. Na pred kratkim končanem balkanskem prvensvtu v Slavonskem Brodu so bili Bolgari drugi za Jugoslovani. Italijanski odbojkarji pa so bili na zadnjem evropskem mladinskem prvenstvu 4. Vsekakor pa velja pripomniti, da se resnična moč mladih ekip izdatno spreminja iz leta v leto, ker je
treba reprezentanco stalno obnavljati zaradi starostnih omejitev. V italijanski reprezentanci bo igral tudi mladi tržaški odbojkar in član Are Linee Franco Gerdol. Prvo srečanje v Gorici bosta sodila znani tržaški sodnik Caputo ter domačin Brezigar. V Pordenonu bo prva piščalka Facchetin, njegov pomočnik pa Grillo.
AVTOMOBILIZEM
NORBURGRING, 6. — Danes je zapustil bolnišnico angleški pilot Mike Hailwood, ki se je poškodoval na nedeljski avtomobilski dirki formule 1, veljavne za VN Nemčije in za točke svetovnega prvenstva. Angleški pilot je dva kroga pred koncem treščil v guardrail ter si pri tem zlomil nogo. Angleški vozač ne bo mogel zaradi tega nastopiti na dirki za VN Avstrije.
PLAVANJE
MARATON V ST. JOHNU
Kinsella najboljši med profesionalci
TORONTO, 6. — Američan John Kinsella je zmagal na plavalnem maratonu na jezeru St. John v Kanadi. Kinsella je letos prestopil med profesionalce, potem ko je že osvojil 2. mesto na progi 1500 m na olimpijskih igrah v Mehiki in prvo mesto v štafeti 4x200 m v Miinchnu. Mladi Američan je preplaval 25 milj dolgo progo v 7.54T7’’ ter je tako postavil tudi nov rekord proge. Prejšnji najboljši dosežek je pripadal Argentincu Iglesiasu in je bil za 6 minut slabši. Na drugo mesto se je uvrstil znani jugoslovanski plavalec Veljko Rogošič, ki je preplaval progo v 8.6’36" Rogošič je letos že četrtič zaporedoma zmagal na plavalnem maratonu I-schia — Napoli.
Na tretjo mesto se je nepričakovano uvrstila ameriška plavalka Sandra Boucha s časom 8.9’35".
OBVESTILO
Kolesarski klub Adria obvešča svoje odbornike, da bo jutri, v četrtek, 8. t.m., ob 20. uri seja odbora. Priporočamo, da se sestanka udeležijo polnoštevilno.
mezno panogo prijaviti po 2 ali 3 atlete oziroma atletinje. V takem primeru bodo morali vsi izpolniti normo. Za samo enega predstavnika ne velja nobena omejitev. Brez norme je ženski tek na 3000 m, ki bo prvič na sporedu na nekem velikem tekmovanju.
Norme so seveda postavili že lani in so letos za nekatere panoge neustrezajoče. Predvideva se zato huda gneča pri moškem skoku v višino in tudi pri metu krogle.
Za ženske so norme zelo radodarne v vseh treh metih, razlog pa je očitno «političen». Mednarodna atletska zveza skuša namreč na start privabiti tudi metalke iz zahodnih držav, ker bi lahko v nasprotnem primeru norme za nastop na EP premaknile krepo više.
Evropskega prvenstva bi se moralo udeležiti kakih 1000 atletov in atletinj.	k. b.
VATERPOLO
BALKANSKE IGRE
Zmaja jugoslovanskih vaterpolistov
IZMIR, 6. — Jugoslovanski vaterpolisti so se uvrstili na prvo mesto na balkanskih igrah v vaterpolu. V odločilnem srečanju so «plavi» premagali Romunijo s 5:3. Romuni so sicer že vodili z 1:0 in z 2:1, vendar so Jugoslovani kaj kmalu strli njihov odpor in zasluženo zmagali. V zadnjem srečanju je Bolgarija odpravila Turčijo s 7:4 ter si tako zagotovila bronasto kolajno.
Končna lestvica Jugoslavija Romunija Bolgarija Turčija
3	3	0	0	29	13	6
3	1	1	1	15	22	3
3	1	0	2	14	22	2
3	0	1	2	14	25	1
RIM, 6. — Danes so se zaključile priprave italijanskih vaterpolistov, ki bodo tekmovali na evropskem prvenstvu v vaterpolu. Prvenstvo bo od 18. do 25. avgusta. Italijanska vaterpolska zveza je po tem objavila tudi seznam igralcev, ki bodo branili italijanske barve. Reprezentanti so: Ghibellini, Gaietta. Forte, Alberani, Mar-sili. Baracchini, Simeoni, Fondelli, Gianni in Riccardo De Magistris.
Delovanje ZSŠDI
TEČAJI ZA TRENERJE
Šolski center za telesno vzgojo iz Ljubljane prireja konec avgusta tečaj za trenerje do 18. leta starosti. Vsi tečaji bodo od 26. avgusta do 1. septembra, prijave pa sprejema Združenje slovenskih športnih društev v Italiji v Ul. Ceppa 9.
Košarka: tečaj bo v Ljubljani in v Velenju.
Odbojka: tečaj bo v Ravnah n« Koroškem.
Atletika: tečaj bo v Velenju.
Namizni tenis: tečaj bo v Ravnah na Koroškem.
• • •
TEČAJ V ROVINJU
Tajništvo ZSŠDI obvešča starše druge skupine odbojkarjev in odbojkaric, ki so na izpopolnjevalnem tečaju v Rovinju, da se bodo tečajniki vrnili v Trst v nedeljo, 11. t.m., ob 21. uri z motorno ladjo Edra, ki b« pristala na pomorski postaji.
• * •
ZSŠDI sporoča, da bo urad v UL Ceppa 9, 2. nadstropje, zaprt za občinstvo v soboto, 10. t.m.
Emil Frelih:
V TAJGI SIBIRSKIH UREZ
POTOPIS
Budistični predmeti, podobno kot v novosibirskem muzeju, ^»rno dokazujejo, da je v sibirske predele prodrl nauk bu-
uizma.
Med zanimivostmi glavnega mesta je v sliki in pisana be-s statistikami in fotografijami prikazan razvoj gledališke Untetnosti, ki v Irkutsku ljubiteljsko datira že v leto 1803, ko 80 vojaki in dekleta nastopali v raznih dramah, komedijah in
spevoigrah.
Posebna soba je posvečena zaslužnim možem, ki so odkrili Sibirijo ali kakorkoli pospeševali njen razvoj. Med raziskovalci sem na nemajhno presenečenje opazil celo imena in totograjije vodij Kozakov, admiralov in drugih pripadnikov ki niso Sibirije samo odkrili, ampak jo tudi podjar-Toi(3j podobna strpnost, kot pri prej omenjenem slikarju f*- Rerihu, čigar umetniška dela so razstavljena v galeriji kljub ^u, da je po Oktobrski revoluciji emigriral v inozemstvo.
Prikupno sorodstveno potezo sem našel tudi na starem koničastem marmornatem spomeniku v parku na obrežju An-ki so ga bili postavili v carističnih časih v zahvalo mo-26111 za neminljive zasluge pri odkrivanju vzhodne Sibirije in Posebej še za razvoj Irkutska. Na spomeniku preseneti cari-ruski simbol, velik orel z razpetimi krili v branu, ki ga b°vjeti niso odstranili. Nasprotno! Pod njegovimi krili so ime-
nom odkrivalcev pripisali še imena tistih mož, Id so zaslužni, da so Sibirijo priključili Rusiji. Zgodovina je vendarle zgodovina in sovjetski človek slavna dejanja spoštuje in jim čast izkazuje.
Manj strpnosti je bilo na religioznem področju, saj samo ena izmed cerkva v Irkutsku služi namenu. V veliki snežnobe-li nekdanji cerkvi Spaskaji s tipično rusko arhitekturo, zgrajeni leta 1717, je nameščen ateistični muzej. Na neki drugi zaprti cerkvi so spet z deskami zadelane line zvonika. Edina nekdanja rdeče opečnata katoliška cerkev, ki so jo bili sezidali poljski izgnanci, služi zdaj kot filmski studio.
V središču mesta, med manjšim trgom in predelom lesenih hiš, ki s svojo črnino razodevajo precejšnjo starost, stoji kot prikazen svetla stavba z več zvoniki; pokrivajo jih zelene kupole z zlatimi pravoslavnimi križi na svojih okroglih konicah. Je najstarejša pravoslavna cerkev v Irkutsku. Zgradili so jo leta 1706 in jo imenovali Krestovozdviženja (Vnebovzetje). S svojo belo zeleno milino in plastično ornamentiko okoli pol zaobkroženih oken, dominira na majhni vzpetini iznad krošenj nizkih dreves. Pozneje zidane višje hiše na eni strani trga zapirajo nanjo pogled iz mesta« Mislim pa, da je tistikrat, ko so se pod gričkom stiskale okoli nje samo lesene hiše, katerih del na drugi strani še stoji, očarljivo odstopala od njih. Sicer je v tem predelu mesta na več krajih še precejšen skupek lepših in enostavnih lesenih hiš, med njimi nekaj kar meščansko bahavih enonadstropnic.
Nasploh sem ugotovil, da je v Irkutsku kljub nenehnemu zidanju še veliko lesenih hiš. Sedeminpetdeset odstotkov še, kot je povedala naša vodnica. Torej več kot polovico. To Je mnogo, če pomislimo, da šteje mesto zdaj nekaj manj kot pol milijona prebivalcev.
Priznati moram, da so mi bile lesene hiše mnogo bolj Prl srcu od novejših zidanih. Ob večerih sem rad krenil na sprehod po tistih starih ulicah lesenih hiš. Poredko sem tistikrat
Irkutsk: obelisk zaslužnim možem Sibirije
srečal človeka na njih. Razsvetljena okna so nekako romantično dopolnjevala podobo noske domovine, kot sem si jo bil predstavljal v domišljiji ali videl na starih slikah ali na filmu. Kar žal mi je bilo, da niso bile hiše v snegu kot na starih božičnih razglednicah. Pogledi so mi nekajkrat kradoma prodrli skozi tanke zavese na odprtih oknih v notranjost razsvetljenih domov. Toplo privlačne meščanske notranjščine z družinskimi fotografijami in ne redkimi umetniškimi slikami na stenah, s staromodnim, danes tako iskanim dragocenim pohištvom, ponekod spet s sodobnim pohištvom, so obvezno opremljene z radijskim in televizijskim aparatom. Stene stanovanj so večinoma oblepljene s tapetami, kot je v modi pri nas. Predsobe so ponavadi v surovem lesu brunaric z lesenimi kaveljni, kar ob siju žarnic še bolj poudarja rustikalno vzdušje pristnih sibirskih domov.
Mnogo zidanih hiš izvira iz devetnajstega, nekatere tudi iz osemnajstega stoletja. Najrazličnejši vplivi staroruske, mongolske, kitajske ali druge severovzhodne azijske arhitekture, so opazni v posamično zanimivih, v skupnem videzu ulic pa dajejo mestu neurejeno pestrost. Nasploh urbanistična ureditev ni enovita, zato pa je njegov videz bolj živahen kot v nekaterih ruskih mestih, kjer se ob ravnih ulicah vrstijo enolični bloki.
Arhitektonsko zelo razgibana in barvno živahna v mongolskem slogu je stavba, v kateri je zdaj pionirski dom. Podobna, le barvno bolj umirjena v rumenem je stavba Irkutske filharmonije. Enonadstropna rdeča stavba, obdana z bahavim belim plastičnim okrasjem, ki je bila svojčas tudi rezidenca admirala Kolčaka, se je očitno zgledovala po kitajski arhitekturi. Tudi največji kinematograf «Hudožestvenij» umazano rumene barve, je starejša stavba nedoločljivega sloga, v katerem se prepletata staroruska in mongolska arhitektura.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA. UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 Al/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali 09l8S * 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 5>P.><
Stran 6
7. avgusta 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska

ZTT - Trst
POGAJANJA ZA UREDITEV CIPRSKEGA VPRAŠANJA
Obstajajo ugodne perspektive za ponovno srečanje v Ženevi
Prevladuje optimizem kljub hudemu spopadu med turško vojsko in grškociprskimi oddelki pri Kireniji
ATENE, 6. — Obstajajo precejšnje možnosti, da se bodo pojutrišnjem v Ženevi nadaljevali pogovori med predstavniki Anglije, Grčije in Turčije za rešitev ciprskega spora. Po vesteh, ki prihajajo iz krogov šrške-ga zunanjega ministrstva, jc Grčija pripravljena, da se udeleži 8. avgusta ženevske konference «čeprav s previdnostjo in pomislekih. Vseeno pa hoče dokazati «svojo dobro voljo». Grčija pa «bo zapustila konferenco, če Turčija ne bo spoštovala sporazuma o premirju z dne 30. julija».
Ta vest je vsaj deloma izboljšala dokaj moreče vzdušje, ki se je ustvarjalo po več kot deseturnih bojih zahodno od Kirenije med turško vojsko in grškociprskimi enotami. Po pričevanju očividcev so turške enote prisilile grško ciprske oddelke z močnim topniškim obstreljevanjem, da se umaknejo s področij južno od vasi Lapithos, Kara-vas in Vasilija. V tej vasi so Turki prišli najdlje po obalni cesti proti zahodu, in sicer 16 km od Ki renije. Po mnenju nekega opazovalca OZN so bili ti boji. ki so se končali okoli poldne, med najhujšimi po začetku premirja z dne 30. julija.
Grmenje topov in minometalcev je bilo slišati do Nikozije, kjer so se angleški, turški in grški predstavniki sestali v še kar dobrem vzdušju, čeprav so morali odložiti ogled t helikopterjem področij, kjer naj ki potekala črta premirja.
Turki trdijo, da današnja opera-*fja ne predstavlja kršitve premirja. Ilo je baje le za odgovor turške vojske na streljanje s strani ciprskih Grkov.
V to napeto vzdušje se vključuje »bisk ameriškega pomočnika podtajnika za zunanje zadeve Arthurja Hartmana, ki je do sedaj že obiskal Ankaro, Nikozijo in se sedaj mudi v Atenah. Prav njemu gre morda zahvala, da je grška vlada nekoliko omilila svoje stališče ter pristala na nadaljevanje pogajanj v Ženevi. O vseh teh vprašanjih se bo Hartman pogovarjal še v Londonu na svojem bližnjem srečanju z angleškim zunanjim ministrom Jamesom Callaghanom.
Hartman je prinesel v Grčijo ponudbe turške vlade, ki pa so v o-strem nasprotju z grškimi. Kot je znano, je Turčija že jasno povedala, da namerava ostati na Cipru in
ŽELODEC PA TAK!
Študent fakultete za medicino na jeruzalemski univerzi je za stavo pojedel človeške možgane in zmagal tako bornih deset tisoč lir. Vest je objavil list «Yedioth Aharonoth», ki trdi, da je uredništvo obvestila o dogodku neka študentka iste fakultete.
Pred nekaj tedni so študentje med lekcijo anatomije secirali truplo nekega moškega Pogovor je nanesel na človeške možgane in mnenje prisotnih je bilo, da so neužitni. Neki študent pa je hotel dokazati kolegom, da so v zmoti in je za stavo pojedel možgane. Po pisanju lista, so bili vsi študentje, ki so bili priča srhljivi pojedini, izključeni za dve leti z univerze. Dogodek pa bo verjetno dal povod še za ostre polemike zlasti v verskih krogih, ki trdijo, da je seciranje trupel brezbožno dejanje.
LE IZ LJUBEZNI
Pogoj, ki ga je postavilo dekle fantu, ki ji je vztrajno dvoril (naj prijavi karabinjerjem lažno tatvino) je sprožil tožbo (resnično) karabinjerjev proti zaljubljencema.
Maria Rosaria Delfi je rekla svojemu Giampieru Fran-ciniju: «Prišla bom s teboj na sprehod, če boš imel pogum, da prijaviš karabinjerjem lažno tatvino.* Giampiero ni okleval. Stekel je na orožniško postajo in pod lažnim imenom prijavil tatvino. Ob koncu formularja je napisal: «To je šala. Moje dekle je postavilo prijavo kot pogoj, da pride na sprehod z mano».
Karabinjerji pa očitno niso imeli smisla za humor in so prijavili zaljubljenca sodišču zaradi hlimbe prestopka. Giampiero pa se bo moral še zagovarjati, i"v' je dal lažne o-sebne podatke.
desa in turške politične voditelje, naj se zavzamejo za rešitev spora. V Famagusti turški Ciprčani kontrolirajo del mesta, so dobro oboroženi, toda primanjkuje jim hrane.
V ospredju je še vedno vprašanje ujetnikov in talcev. Turčija dolži Grke, da so zagrešili številne pokole, Grki pa trdijo obratno. Turška vlada je medtem sporočila po ministru za informacije in glasniku vlade Bir-gitu, da je turška vojska zajela 385 vojnih ujetnikov, ki so jih prepeljali v Adano (južna Turčija). Med njimi je 82 vojakov ter 12 policijskih agentov. Med njimi je pet častnikov, 15 pa podčastnikov. Birgit pa je potrdil, da bo Turčija sodelovala na ženevski konferenci.
Naj omenimo še, da je glasilo KP SZ «Pravda» pozvala ZDA, naj spoštujejo glede Cipra obveze, ki so jih sprejeli ob obisku predsednika Nixo-
na v Moskvi. Članek «Pravde» obtožuje ZDA, da so kršile te obveze.
Ponovne aretacije v Etiopiji
ADIS ABEBA, 6. — Etiopski radio je sporočil ,da se je izročilo policiji deset od 23 osebnosti, proti katerim so oborožene sile izdale zaporni nalog. Med aretiranimi so 8 sodikov, kraljevski svetnik in pokrajinski guverner.
Danes pa so v etiopski prestolnici manifestirali bivši vojaki, ki zahtevajo plačo za službo v Kongu in Koreji v sklopu enot OZN. Vojaki trdijo, da je OZN že pred nekaj leti izplačala etiopski vladi vsoto za plačilo vojakov, vlada pa si je denar pridržala.
V ZAPUŠČENI VASI SENEIRA NA SUSO
Karabinjerji odkrili skladišče razstreliva črnih teroristov
V koči sta bili dve toni dinamitnih palic - Nosilci daljnovoda in železniška proga Turin-Modano oddaljeni le nekaj km od skladišča
TURIN, 6. — Karabinjerji iz Suse so včeraj popoldne po naključju odkrili oporišče fašističnih prevratnikov v zapuščeni koči v vasi Seneira na hribih Bruzolo. Vas je zapuščena skoraj 30 let.
V koči, ki je sredi goščave, so orožniki našli dva stota dinamitnih palic, štiri pograde, prav toliko spalnih vreč, vojaško čutaro, električni detonator in nekaj metrov za-žigalne vrvice.
Skladišče orožja je odkrila neka ženska iz Bussolena, katere imena niso sporočili, ki se je skupaj z znanci podala do svoje hiše z namenom, da jo počisti in delno popravi. Ženska pa je presenečena odkrila, da ne more odpreti vhodnih vrat in opazila, da je nekdo za-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiirririiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiK
VPRAŠANJA DEKOLONIZACIJE V ANGOLI
Kabindski petrolej ustvarja hudo politično napetost
Zapleteni interesi petrolejskih družb, osvobodilnih gibanj in afriških sosedov
a zahteva federalno ureditev ci-rske države. Grki pa trdijo, da očejo «enosisa», to je združitve Čira z Grčijo (to bi bilo dopustno le, e bi se Ciprčani z referendumom dločili za tako rešitev). Grčija pa udi nasprotuje federalni ureditvi toka, verjetno zato, ker bi ta nulla Turkom večji vpliv. V tem mislu se je izrazil grški zunanji linister Mavros, ki je pristavil, da a bo Grčija sprejela morebitno o-lločitev grškega ljudstva, če bi se o opredelilo za federativno obliko Iržavne ureditve.
Medtem sporočajo, da je prišlo lo spopadov med grškimi in turški-ni Ciprčani v Famagusti. To je lotrdil neki glasnik OZN, ki je po-;val ciprskega predsednika Cleri-
LUANDA (Angola), 6. — Stotine belcev so priredile sinoči protestno manifestacijo po ulicah glavnega mesta Angole kljub policijski uri, ki jo je določila vojaška uprava pod poveljstvom admirala Rose Coutinha začenši z 21. uro zvečer. Vojaška uprava je sprejela ta sklep zaradi hudih neredov in spopadov v nekaterih mestnih četrtih med Evropejci in Afričani. Na sinočnji manifestaciji so demonstranti šli po ulicah ter skandirali gesla proti dvema angolskima nacionalističnima gibanjima («Ljudsko gibanje za osvoboditev Angole» — MPLA ter «Nacionalna fronta za osvoboditev Angole» — FLNA) ter so zahtevali povratek policije v luandske četrti, ki jo je vojaška uprava pred kratkim nadomestila z vojaškimi oddelki v poskusu, da bi preprečila nove spopade med obema skupnostima.
Medtem ko se vprašanje Gvineje Bissau rešuje na dokaj zadovoljiv način (med drugim naj omenimo, da je tudi italijanska vlada že izrazila svojo pripravljenost, da bo priznala to državo takoj potem, ko bo lizbonska vlada sprejela ustrezni sklep) pa se položaj v Angoli zelo zaostruje. Ena od najobčutljivejših točk pa je angolska «enclave» mesta Kabinde. Gre za področje, ki je ločeno od ostalega dela Angole. Prav tu Zaire prodira z ozkim jezikom do Atlantskega oceana ter tako deli kabinsko področje od ostalega dela Angole. Verjetno se ne bi nihče razburjal zaradi tega majhnega področja. Toda prav tu so kakih 200 km od kongoške meje veliki vrelci pe troleja. Področje Kabinde, pravijo, ima glavo zarito v tropske gozdove, noge pa v morju petroleja. Nekateri imenujejo to področje «angolski Kuvait».
Takoj po državnem udaru v Lizboni 25. aprila je sedem strank, ki predstavljajo evropske interese, u-stanovilo «Demokratsko zvezo narodov Kabinde» ter takoj poslalo svoje predstavnike v Lizbono, da bi tam zahtevali neodvisen razvoj tega ozemlja, ki naj bi bil ločen od Angole. Tudi Afričani so se nekoliko pustili prepričati od 20.000 belcev ter zahtevajo od «ljudskega o-svobodilnega gibanja Angole», ki se je edino borilo na področju Kabinde, naj prizna neodvisnost tega o-zemlja, ki naj ne bi imelo nobenega opravka, ne z zemljepisnega in niti z zgodovinskega stališča, z Angolo.
Gre za nekakšen «pronunciamento» plemenskega značaja. To stališče pravzaprav prizadeva in koristi ameriškim, portugalskim in francoskim petrolejskim družbam, ki izkoriščajo sedaj petrolejske vrelce v višini okoli 150.000 sodčkov na dan. Samo družba «Gulf» je v primerjavi z lanskim letom podvojila svojo proizvodnjo.
Ljudsko gibanje za osvoboditev Angole trdi, da je Kabinda postala simbol gospodarskih groženj, ki visijo nad neodvisnostjo Angole. Če bi secesijske pobude bele manjšine postale stvarnost, potem bi morala Kabinda reševati tudi hude spore s svojima dvema sosedoma: z republiko Zaire in s Kongoško ljudsko republiko, ki sta prav tako obe žejni petroleja.
Te separatistične težnje se uveljavljajo toliko bolj, ker sta dve osvobodilni organizaciji «MPLA» in «FLNA» ločeni, delujeta ločeno in večkrat v konkurenci. Med tema dvema gibanjema pa igra svojo posebno igro Jonas Savimbi leader Nacionalnega združenja za totalno neodvisnost Angole, ki je pravzaprav najmanjše gibanje za osvoboditev. Savimbi pa je nenadoma postal osrednja osebnost. Obiskuje vasi in mesteca osrednjih planet, kjer živita dva milijona Afričanov, ki so relativno gospodarsko razviti in ki se prej niso družili z glavnima osvobodilnima gibanjema. Savimbi se zavzema za multirasno Angolo, priznava potrebo bele navzoč-
nosti, ter je bolj zadovoljen s prisotnostjo Portugalcev, kakor kake druge evropske ali sploh bele države v Angoli. Ima dobre stike z lizbonsko vlado ter podpira generala Spinolo, ki trdi, da bi bilo treba napovedati v Angoli referendum preden bi prišlo do izjave o neodvisnosti te portugalske kolonije.
Vprašanje zase so črnske čete, ki so bile pravzaprav jedro portugalske vojske v tej koloniji. Vojaki teh čet pripadajo dvema plemenoma, ki nista sodelovali z osvobodilnim gibanjem, saj so bili gverilci skoraj vsi iz severnih krajev Angole. Kot se dogaja pač povsod, kjer je divjala gverila, obstajajo številna trenja in ostra nasprotovanja vsakršnim spremembam v političnem režimu. To velja prav gotovo za h«lce in deloma tudi za nekatere sloje črncev.
Iz Vatikana se je medtem zvedelo, da je papež Pavel VI. poslal v Angolo in Mozambik kardinala Um-berta Mozzonija. Namen njegovega poslanstva je, da preuči položaj katoliške cerkve v obeh portugalskih kolonijah ter poroča papežu o svojih izsledkih.
Položaj katoliške cerkve v teh portugalskih kolonijah se je precej poslabšal v zadnjih letih, ko so portugalske oblasti izgnale številne misijonarje in potem pa še prisilile nampul-skega škofa Pinta, da je odpotoval V Lizbono, še lani so katoliški duhovniki obtožili Portugalce, da so v Mozambiku zagrešili številne pokole.
Po vesteh iz krogov OZN bo Portugalska priznala že ta teden Gvinejo Bissau za neodvisno državo. Po mnenju istih krogov se bo Portugalska vlada začela pogajati še ta teden z Mozambiškim osvobodilnim gibanjem (Frelimo) glede sestave začasne vlade ter datuma o proglasitvi neodvisnosti te kolonije.
Trapanija, katerega je ranila predčasna eksplozija topniškega naboja. Nesreča, v kateri sta bila lažje ranjena dva vojaka, se je pripetila v prejšnjih dneh v Teuladi, 30 km od Cagliariju, med vežbanjem artilerijskega oddelka. Po prvih ugotovitvah preiskave je naboj eksplodiral, ker je bila cev topa pregreta še preden so topničarji zaprli zapornico. Zaradi zračnega pritiska je častnik padel in udaril z glavo v top.
WASHINGTON, 6. — Ameriški predstavniški dom je odredil prekinitev gospodarske in vojaške pomoči Turčiji, če ta ne bo zajamčila, da heroin, ki ga pridobivajo iz maka, ne bo «uvožen» v ZDA. Predlog, o katerem se bo moral izreči še senat, je odgovor ZDA na sklep turške vlade, da dovoli prosto pridelovanje maka.
menjal staro ključavnico z novo. Zato je obvestila karabinjerje iz Suse in Bussolena, ki so oprli vrata in našli razstrelivo.
Nedaleč od bajte so nosilci daljnovoda visoke napetosti Venuas-Tu-rin-Genova, železniška proga Tu-rin-Modane pa je oddaljena le uro hoda. Po mnenju preiskovalcev je verjetno, da so teroristi nameravali izvesti vrsto atentatov proti nosilcem daljnovoda in železniški progi.
Področje okrog Seneire je zelo primerno za tovrstne podvige in kot skladišče orožja in dinamita, ker je povsem zapuščeno. V bližini vasi, oddaljeni deset minut hoda živi le 60-letni pastir Alessandro Vair, ki je izjavil orožnikom, da ni opazil nič sumljivega.
V	vasi Pavaglione di Chianocco, ki je oddaljena le nekaj km od koče, kjer so našli razstrelivo, pa so prebivalci opazili nekaj sumljivih ljudi, ki so se pripeljali z avtomobili z milansko evidenčno tablico.
Pozno zvečer se je zvedelo, da je župan Cianocca, vasi, ki je oddaljena le nekaj km od koče, kjer je bilo skrito razstrelivo, peklenski stroj, z vklopljenim detonatorjem ob črpalki vode
V	koči
šli športno torbo, ki jo uporabljajo igralci rugbyjske ekipe turinskega CUS. Policija naj bi tudi skušala odkriti istovetnost lastnika fiata 600, ki so ga večkrat videli ustavljenega ob stezi, ki pelje v kočo.
krajevnega vodovoda, so preiskovalci nadalje na-
Devet levičarskih kvenparlamentarcev aretiranih v Neaplju
NEAPELJ, 6. - Policija je danes ponoči aretirala v Ul. Nuova Bagnoli v Neaplju devet fantov, ki so lepili na zid ladjedelnice lepake študentovskega gibanja. V njihovem avtu naj bi agenti našli sedem molotovk, francoze in železne palice. Vse so zaprli v neapeljski zapor in prijavili sodišču z obtožbo posesti eksplozivnega materiala.
po SPOROČILU PREDSTAVNIKA ZRV NA MEDVIETNflMSKI KONFERENCI V PARIZU
Ameriški častniki še vedno na čelu Thieujeve vojske
Siloviti boji v pokrajini Quang Ngai in ob cesti, ki povezuje Saigon z glavnimi južnoviet-namskimi pristanišči - Grozodejstva saigonskega režima nad civilnim prebivalstvom
dva civilista.
Radijska postaja začasne revcmi-cionarne vlade pa sporoča, da so partizanske enote odprle drugo fronto v pokrajini Quang Ngai. Radijska postaja trdi, da so osvobodilne čete zadale nasprotniku že v prvin dneh spopadov hude zgube in so osvojile vrsto pomembnih postojank-Pomemben uspeh so partizani dosegli tudi v obalnih pokrajinah, kj®r so onesposobili najpomembnejšo juž-
novietnamsko prometno žilo, ki P°f vezuje Saigon z glavnimi pristanišči. Po ostrih in krvavih spopadih so osvobodilne enote zasedle vrsto postojank saigonskih čet in zadržujejo protiofenzivo slednjih, ki skušajo ponovno odpreti prometu pomembno cesto.
Predstavnik delegacije začasne revolucionarne vlade na medviet-namski konferenci v Parizu Doung Ding Thao je danes med tiskovno konferenco izjavil, da se ameriški piloti udeležujejo letalskih napado proti osvobojenim področjem Južnega Vietnama. Diplomat je tudi obtožil ZDA, da so spremenile svoj generalni konzulat v Da Nangu v operativni štab saigonske vojske za vse vojaške operacije v pry' taktični coni. Doung Ding Thao je še pribil, da je ameriški konzul Frederic Brovvn general. V tej zvezi je dejal, da se ameriški častniki ne omejujejo na vodenje operacij, pač pa tudi nadzirajo njihovo izvajanje.
Po izjavah diplomata so ZDA v letošnjem polletju poslale Saigonu 190 bojnih letal, 500 tankov in o-klopnih vozil ter 20 težkih topov. Obljubile naj bi tudi vrsto leta tipa F-5F in dve topnjači.
Na te obtožbe je malo pozneje odgovoril južnovietnamski predstavnik, ki je obtožil Hanoi, da skusa s silo vzpostaviti na Jugu komunistični režim. Saigonski diplomat je
še poudaril, da je sevemovietnam-
ska vlada poslala bojevnikom na jug 600 težkih topov, in tisoč tankov-Dodal je tudi, da je praktično vsa severnovietnamska vojska prekoračila mejo in se pridružila «komunističnim enotam».
Po poročanju severnovietnamsK časopisne agencije pa je komisij® za odkrivanje vojnih zločinov y Vietnamu objavila nove dokaze, k' neizpodbitno pričajo o grozodejstvih ameriških imperialistov in njihovih
Saigonski vojaki počivajo ob glavni cesti pri Que Songu 25 km od Ba-uanga in čakajo na transportno sredstvo. V ozadju kolona tovornjakov
SAIGON, 6. — Medvietnamska vojna ponovno plamti v vsej svoji strahoti. O krvavih oboroženih spopadih med partizanskimi enotami in četami saigonskega režima poročajo praktično iz vseh krajev Južnega Vietnama. Največjo ostrino so vsekakor spopadi dosegli okrog mesta
Danang in okrog istoimenskega vojaškega oporišča, ki so ga Thieujeve čete «podedovale» po Američanih. Partizani so danes ponovno bombardirali onorišče z raketami in povzročili nasprotniku hude zgube. Po sporočilu saigonskega radia naj bi ob napadu izgubila življenje tudi
.....................................................................................■"'»""“""““■•o.......................»im....«»•
NEVARNO STOPNJEVANJE NAPETOSTI NA BLIŽNJEM VZHODU
Tričetrt uren oborožen spopad na izraelsko-libanonski meji
Izraelska oklepna vozila so skušala vdreti v libanonsko ozemlje, a so bila odbita
BEJRUT, 6. — Libanonsko o-brambno ministrstvo je sporočilo, da je danes prišlo do oboroženega spopada med libanonsko vojsko in oklepnimi izraelskimi enotami, ki so skušale vdreti v državo.
«Ob 16. uri (15. po ital. poletni uri) — piše v sporočilu — so se naše enote spopadle z izraelskimi, ko je pet sovražnikovih oklopnih vozil skušalo vdreti na naše ozemlje. Cilj Izraelcev so bile naše arti-Ijerijske postojanke. Po tričetrtur-nem spopadu se je sovražnik umaknil. Naši ogledniki sporočajo, da smo onesposobili eno vozilo.»
Današnji spopad priča o rastoči napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer se po podpisu sporazumov o razmiku čet položaj ponovno nevarno
Artilerijski častnik ubit zaradi predčasne eksplozije granate
CAGLIARI, 6. — V civilni bolnišnici v Cagliariju je danes umrl 22-letni podporočnik Mario Velia iz
...................niiiiin.min...................................................Mm......minil mulinili.m1»111»
zaostruje. Izraelski obrambni minister Peres je v tej zvezi ponovno grozil Siriji z ostrimi represalijami, če ne bo ustavila ponovnega oboroževanja. Domnevno sirsko «rožljanje z orožjem» je bilo tudi predmet pogovorov med izraelskim zunanjim ministrom Allonom in a-meriškim državnim tajnikom Kis-singerjem v Washingtonu. Allon, ki se je danes vrnil v Tel Aviv, je izjavil, da so Američani izrazili Izraelu svojo solidarnost. V tej zvezi je poudaril, da se bo solidarnost spremenila v konkretno vojaško in gospodarsko pomoč, kot protiutež za vojaški material, ki naj bi ga Sirija in Irak dobila od SZ.
Izraelski listi, ki dajejo znaten poudarek Allonovemu obisku v
Včeraj zjutraj je v «terminalu» družbe Pan-Am na losangelskem letališču eksplodirala močna bomba, ki je ubila Iri ljudi in jih hudo ranila šest. Peklenski stroj, ki je bit skrit v omari nekega urada, je počil ob uri, ko je bila gneča na letališču največja. Na sliki: razdejani «terminal»
ZDA, pa medtem poročajo, da se stališči Izraela in ZDA ne skladata popolnoma glede reševanja bliž-njevzhodnega vprašanja. Tel Aviv je pripravljen na delne ozemeljske koncesije, a le v zameno za politično priznanje s strani arabskih držav.
Po Kissingerjevem mnenju pa bi moral Izrael zavzeti bolj prožno stališče, kajti zavedati se mora, da bosta naletela Egipt in Jordanija pri priznavanju Izraela kot države na skoraj nepremostljive težave. Zato morajo države najti o-riginalen in netradicionalen način reševanja sporov.
Izraelska politika pri reševanju bližnjevzhodnega vprašanja je bila tudi osrednja tema posega, ki ga je imel ministrski predsednik Rabin v izraelskem parlamentu. Rabin je v bistvu ponovil že znane teze, dal pa jim je vsekakor milejšo in bolj prožno obliko. Tako je poudaril, da zahteva Izrael varne in hranljive meje, ki ne morejo biti tiste iz leta 1967; da je njegova vlada pripravljena na dvostranska pogajanja brez preliminarnih pogojev z vsemi arabskimi državami; da ne more sesti za isto mizo, za katero sedijo «teroristične organizacije, ki bi hotele uničiti Izrael».
Kar je novega, trdijo politični komentatorji, v Rabinovem govoru, je dejstvo, da je Izrael pripravljen na ozemeljske koncesije, da bi dosegel mirovni sporazum. Tudi o-stale tradicionalne politične teme je izraelski premier podal v zmernejšem tonu kot njegovi predhodniki.
Turinski sodnik se je smrtno ponesrečil med ekskurzijo v gorah
TURIN, 6, — Trije gorniki so našli v nakem prepadu na gorah nad dolino Viù truplo 62-letnega turinskega sodnika Giorgia Caloria, ki je izginil 17. junija. Danes zjutraj so orožniki prišli do kraja, kjer se je ponesrečil sodnik in ki je oddaljen tri ure hoda od vasice Mal-ciussia. Sodnika so spoznali po o-sebni izkaznici, ki jo je imel v žepu .
Pozitivne ocene zakonskega osnutka o medicinskih fakultetah
RIM, 6. — Prve reakcije na zakonski osnutek o preureditvah medicinskih fakultet, ki ga je predložil minister Malfatti v okviru reforme zdravstva v Italiji, so na splošno pozitivne.
Pozitivne ocene univerzitetnih profesorjev slonijo v glavnem na teh ugotovitvah: pred nekaj leti je bilo v Italiji okoli 55.000 študentov, ki so se posvetili študiju medicine, danes pa jih je že 125.000. Če bi šli po tej poti naprej, bi imeli v kratkem v Italiji enega zdravnika na 250 prebivalcev, medtem ko znaša evropsko poprečje enega zdravnika na 800 prebivalcev.
Neomejena možnost vpisa na medicinske fakultete je znižala kvaliteto študija, poslabšala rezultate dobrih študentov ter sploh izmaličila odnos med študentom in učiteljem. Zato je «numerus clausus» pri vpisih na medicinske fakultete pameten ukrep ter postavlja Italijo na raven drugih držav (od ZDA do SZ), kjer je omejeno število pri vpisovanju že stara praksa.
iiiiiiiiiiiiilliiiniiiiiiliiiiiiillitiitiiiiiiliiiliiiiuiiuiiiiintiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiililiiiiuuiiilillill11
«AUSTERITY» TUDI ZA POČITNICE
Letos občutno manjši obisk domačih in tujih turistov
Po podatkih uprave avtocest IRI je od zadnje sobote v juliju do prve sobote v avgustu krožilo okrog osem odstotkov manj vozil kot lani
saigonskih zaveznikov nad civilni®1 prebivalstvom Južnega Vietnama-Med te gre šteti tudi tako imenovano «pomiritev», v okviru katere J® Thieujeva policija izvedla od konca januarja do konca julija 301.228 policijskih operacij in zaprla nad 50 tisoč ljudi. «Operacije» so se vedno končale z ropom premoženja preganjanih ljudi.
Saigonska klika še naprej preganja vse domoljube. S tem namenom je zaprla nekatere srednje šole. jake in profesorje pa so deportiran v taborišče Paulo Kondor. Listom, ki so pisali o nasilju, so prepovedali izhajanje, lastnike in časnikarje pa so pozaprli.
Sporočilo komisije posebej opozarja na novo «akcijo popisovanja in klasifikacije prebivalstva». Milijoni ljudi so v «centrih za koncentracijo», ki niso nič drugega kot zamaskirana koncentracijska taborišča. Z internacijo rodoljubov skuša Thieu streti odpor prebivalstva proti njegovemu režimu.
Komisija poudarja, da se je v zadnjem času povečalo število političnih jetnikov, ki trohnijo v tajnih zaporih. V tej zvezi poziva svetovno javnost, nai obsodi «zverinsko in zahrbtno politiko ZDA ter njihovih saigonskih služabnikov» ter zahteva za prebivalstvo priznanje vseh nravic in demokratičnih svoboščin, ki so mu zajamčene s pariškim sporazumom.
RIM, 6. — Strogi gospodarski u-krepi so letos občutno vplivali na turistični promet v Italiji. Po podatkih uprave avtocest IRI je na italijanskih cestah med koncem julija in začetkom avgusta krožilo od sedem do osem odstotkov manj vozil kot lani.
Marsikdo je letos odložil odhod za teden dni, kar dokazuje dejstvo, da so zadnjo soboto v juliju povsod zabeležili manjši promet (10 do 12 od sto manj) kot so priča-kovali. Največjo intenzivnost je kot običajno dosegel promet prvo soboto avgusta, a tudi v tem primeru je bilo na cestah vsaj za tri odstotke manj vozil kot lani.
Od glavnih postaj mreže avtocest IRI so le v Campoglianu (Modena) našteli več prehodov kot lani (19.800
proti 18.300), drugod pa je bil padec v številu prehodov občuten.
Tudi letos je v zadnji soboti julija in prvi soboti avgusta prišlo na glavnih cestah in avtocestah do večjih zastojev. Glavni vzrok so kot običajno verižna trčenja, ki pa na srečo spričo počasnosti kolone vozil ne terjajo po navadi človeških žrtev. Promet je dosegel največjo intenzivnost na odseku avtoceste sonca Piacenza - Bologna, kamor se stekajo glavne prometne žile Severne Italije. Tu so v dneh najin-tenzivnejšega prometa našteli od 80 do 85 tisoč vozil.
Po podatkih uprave avtocest IRI je v teh dneh približno tretjina vseh vozil tuje registracije, število tujih avtomobilov pa je tako po absolutnem številu kot po odstotkih znatno manjše kot lani.