Poitnina platan« T goforioL Izhaja vsak dan ijutraj raz ven r ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1'—, lanskoletne 2*—; mo-sečna naročnina Din 20’—, za tujino 80-—. Uredništvo » Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredniStva 30-70. 80-69 tn 30-71 Doš le 5. VII. 1931 I. izdaja. ■prilog. Cena Din 1*-— Jugoslovan f!okoplso» na »ratam& Oglasi po tarifi In dogovoru. Oprava v Ljubljani, GradiSče4. tel. 30-68. Podružnica * Mariboru. Aleksandrova cesta SL 24, tel 29-GO. V Celju: Slomškov trg 4. Po5t. Zek, raS.j LltiMfana 1 n 021. St. 152 Ljubljana, nedelja, dne 5. julija 1931 Leto’H. msm Pierre Laval, predsednik francoske vlade, ki je vodil pogajanja z Ameriko Predsednik vlade med ljudstvom Vrbaske banovine Beograd, 3. julija. AA. Včeraj ob pol 11. dopoldne je predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve armijski general Peter živkovič odpotoval v avtomobilu preko Jelaka, Tešnja in Grkega vrha v Novi šeher, kamor je dospel ob 3. uri popoldne. Ko so kmetje čuli o prihodu predsednika vlade, so se takoj zbrali ter predsednika vlade prisrčno pozdravili. Predsednik vlade je spraševal kmete o stanju letine in prilikah na vasi. K predsedniku vlade je stopil imam Melič Rasin, ki je pozdravil predsednika vlade s patrijotskim govorom. Nato je v kratkih besedah povedal še enkrat izrečene želje kmetov. Ko je avtomobil predsednika vlade zapuščal vas, so bile prirejene predsedniku vlade prisrčne ovacije. Kmetje so bili videti zelo zadovoljni. Ob 1515 je prispel predsednik vlade v Zepče. Avtomobil se je ustavil pred zgradbo sreskega načelstva. Sreski načelnik Begič je poročal predsedniku vlade o stanju javne varnosti in ostalih razmerah v srezu. Ker je bil ravno sejemski dan, se je nahajalo v 2epču mnogo kmetov iz okoliških vasi. Ko so zvedeli za prihod predsednika vlade, so se zbrali pred sre-skim načelstvom, pozdravili predsednika vlade ter mu izrekli svoje želje in potrebe. Predsednik vlade jih je ljubeznivo in radevolje poslušal in obljubil svojo podporo. Mestni načelnik in istočasni sanitetni referent dr. Nikola Kisič je poročal predsedniku vlade o občinskih zadevah ter o stanju higijene. Naglasil je, da so sanitetne razmere zadovoljive. Predstavil je predsedniku vlade občinske svetovalce, pri katerih se je predsednik vlade informiral o poedinih predmetih. Banski svetnik tega sreza Ivan šumič je izpopolnil poročila s potrebnimi podatki. Prisrčno pozdravljen je nadaljeval predsednik vlade svojo pot v Zavidovlč in Maglaj. V Zavidovič je prispel ob 4. popoldne, ko so se ravno delavci vračali z dela s tamošnjega lesnega podjetja. Delavci so se zbrali skupno z meščani na ulici ter priredili predsedniku vlade spontane ovacije. Starešina sreske izpostave Stajic je poročal predsedniku vlade o zadovoljujočem stanju varnosti in o ostalih razmerah tega kraja. Občinski načelnik in odborniki so poročali predsedniku vlade o lokalnih In komunalnih zadevah. Ker je tu tudi sedež lesne industrije »Krivaja«, ki je pred enim letom ustavila delo, se je predsednik vlade zanimal o vzrokih ustave dela in o sedanjem stanju podjetja. Ko je predsednik vlade odhajal, je bil deležen ponovnih prisrčnih ovacij. Ob 17'30 je prispel predsednik vlade v Maglaj. Pred občinsko hišo je pozdravil predsednika vlade občinski načelnik Uzeirbegovič ter izrazil veselje ljudstva, da more pozdraviti v svoji sredi prvega sodelavca Nj. Vel. kralja. Poročal je predsedniku vlade o občinskih zadevah. še pred koncem govora načelnika se je zbralo pred občinskim domom mnogo meščanov, ki so konec načelnikovega govora pozdravili z burnimi ovacijami predsedniku vlade. Predsednik vlade je nato šel med ljudstvo ter se s poedinci razgovarjal o njihovih razmerah in splošnih zadevah. Med drugimi je predsednik vlade govoril s funkcijonarji tamošnjega Sokola, o njegovem delovanju in napredovanju med kmeti. K predsedniku vlade je pristopil načelnik vaške maglajske občine Branko Vagič ter mu poročal o razmerah v okoliških vajeh. Starešina sreske izpostave Sevič je informiral predsednika vlade o stanju varnosti v srezu. Med prisrčnimi ovacijami meščanov, kmetov in delavcev je predsednik vlade zapustil Maglaj ter se vrnil ob 19. uri v Teslič. Leibnizova proslava na berlinski univerzi Berlin, 4. julija. AA. Na zadnji svečani seji pruske akademije znanosti, ki je bila v proslavo Leibniza, je bilo podeljenih več znanstven ili nagrad. Vrhu tega je bil med drugimi odlikovan z zlato Leibnizovo kolajno veliki mecen nemške arheologije Gustav Gberlaender v Readingu v Pensilvaniji. Srečen zaključek francosko-ameriskih pogajanj Uradno poročilo o doseženem sporazumu je bilo izdano včeraj kmalu po polnoči — Sporazum pomeni v glavnem zmago francoskega stališča — Ustanovitev osrednje banke za odškodnino Jugoslaviji, Češkoslovaški, Grčiji in drugim prizadetim državam Pariz, 4. julija, v. Dan pred velikim praznikom ameriške svobode se je povsem nenadoma razširila vest, da so se dolgotrajna pogajanja med Francijo in Ameriko o Hooverjevem predlogu zaključila in da je bil v vseh perečih vprašanjih dosežen načelen sporazum. Še včeraj zjutraj so politični krogi menili, da bodo pogajanja brezuspešna. V tem njihovem prepričanju jih je le še bolj potrdil britanski predlog, ki ga je stavil angleški poslanik v Parizu lord Tyrell, da se z vso naglico — v enem ali dveh dneh — v Londonu sestanejo zastopniki velesil, ki so podpisale Youngov načrt. Toda prizadeti državniki z angleškim predlogom niso bili zadovoljni. Sporno vprašanje: 500 milijonov mark Sporno vprašanje je bilo, kakor znano, vprašanje o jamstvenem depozitu 500 milijonov mark pri banki za mednarodna izplačila, katerega bi morala v slučaju moratorija po Youngovem načrtu deponirati Francija. Francija pa se je branila plačati ta znesek, ker ni šlo za Youngov načrt, marveč za Hooverjev. Amerika pa je zavzela nasprotno stališče spričo tega, ker ona sama ni podpisala haaških sporazumov in spričo tega ni mogla kot takšna sprejeti spremembe teh sporazumov. Angleški predlog o konferenci v Londonu se ni obnesel. Francoski finančni minister na eni in ameriški poslanik na drugi strani sta se zaporedoma sestala z ostalimi francoskimi ministri. Proti večeru je pričel prevladovati optimizem v nasprotju s pričakovanjem političnih krogov. Na banketu ameriške trgovinske zbornice v Parizu, ki so ga priredili na večer pred 4. julijem, je ameriški poslanik Edge napil zbranim gostom s kratkim govorom, ki mil je dal sila optimistično intonacijo. Že ta zdravica sama je bila znak, da med Francijo in USA ni več bistvenih nasprotij. Takoj po banketu sta se Edge in Mellon odpeljala v notranje ministrstvo, kjer so se bili med tem zbrali tudi francoski državniki. Ob 2U30 so se sestali in potrdili francosko-ameriški sporazum. Uradno poročilo Kmalu po 24. uri je francoski notranji minister javil ta-le komunike; »Zastopniki obeh vlad so nadaljevali razpravo o predlogu ameriškega predsednika Iloovra in o francoskem odgovoru. Mellon je obvestil francoske tovariše, da ameriška vlada sprejema francoski predlog, naj Nemčija še nadalje plačuje brezpogojni del svojega dolga, predvidenega po Youngovem načrtu. Na pogajanjih se je dosegel tudi v drugih vprašanjih sporazum. Druga nerešena vprašanja, ki so pa postranske važnosti, bodo predložena današnjemu ministrskemu svetu. Sporazum o tehničnih in finančnih vprašanjih je dosežen pod pogojem, da ga odobre tudi druge prizadete države, kar se bo najbrže zgodilo v najkrajšem času.« Kakor poročajo listi, je glede sporazuma točno poučena le Anglija. Spričo tega napovedujejo, da pride vprašanje o doseženem ameriško-francoskem sporazumu na dnevni red, ko posetita nemška ministra Pariz in se sestane — bržkone v prihodnjih 14 dneh — reparacijska konferenca. Na^ politične kroge je napravil sporazum najugodnejši vtis. Jedro sporazuma Ameriško-francoski sporazum obsega v svojem bistvu te točke: 1. Youngov načrt ostane po svojem duhu in vsebini neizpremenjen. 2. Plačila, ki jih določa Youngov načrt, se ukinejo za dobo enega leta. 3. Vsa korist, ki nastane spričo ukinitve plačil, je priznana Nemčiji. Francija je predlagala, da se reservira 650 milijonov frankov od brezpogojnega deleža plačil, ki naj se teoretično deponirajo pri banki za mednarodna izplačila, da se tako pomore srednjeevropskim državam. V tej obliki je francoski predlog propadel. Da pa dobijo Jugoslavija, Češkoslovaška, Grčija in ostale prizadete države nadomestilo za nemške reparacije, ki so tvorile del njihovih pro- računov, se ustanovi osrednja blagajna s pomočjo fondov USA, Francijo in bržkone tudi Anglije. Kapital te blagajne bo znašal, kakor vse kaže, 30 milijonov dolarjev (750 milijonov francoskih frankov). Ta osrednja blagajna bo morala rešiti tudi doslej nerešeno vprašanje o markah, ki so jih Nemci pri svojem umiku pustili v Belgiji in ki jih doslej še niso prevzeli. 4. Nadomestitev plačil, ki se ukinejo za eno leto, se bo izvršila v času 5 do 25 let, kakor bodo pač Nemci več ali manj integralno izpolnjevali Youngov načrt. 5. Določena je bila posebna formula, po kateri so Združene države priznale legitimnost francoskih zahtev in garancijski fond, ki se deponira pri banki za mednarodna izplačila v slučaju, da se sklene v okviru Youngovega načrta poseben moratorij. Ce pri ustanovitvi osrednje blagajne za srednjeevropske države angleški kapital ne bo sodeloval, bosta prispevala v osnovni fond blagajne Francija in USA z enakimi deleži. Pomen sklenjenega sporazuma Pariz, 4. julija. AA. Havas poroča, da bo francosko-ameriški dogovor, ki je bil snoči sklenjen, odobren na seji vlade pod predsedstvom predsednika republike Doumela še danes. Ta dogovor pomeni v glavnem sprejetje francoskega protipredloga na Hoovrov predlog o moratoriju. Francoski protipredlog, ki bo danes sprejet, v glavnem zahteva, da se prizna načelo nedotakljivosti pogojnih anuitet, določenih z odredbami Youngovega načrta, ki se bo moral še nadalje izvajati. Sprejetje tega protipredloga je velikanskega pomena za Francijo, vendar mu je treba pridobiti pristanek še vseh drugih držav, zainteresiranih na Youngovem načrtu. Glede izva-janja načina, kako naj se Hoovrov načrt uresniči, je glavno to, da se Youngov načrt avtomatski uveljavi po letu dni, odkar prenehajo reparacijska plačevanja. Dalje ta francoski protipredlog določa, da Francija ne bo posodila nepogojnih anuitet nemški državi, nego nemškim državnim železnicam. Ce bi Nemčija drugo leto sama zahtevala moratorij glede Youngovega načrta in bi morala Francija plačati pol milijarde frankov mednarodni banki za reparacijska plačila v Bazlu, bi Francija po tem protipredlogu imela pravico zahtevati, da se oprosti te obveze. Zadnja pogajanja Pariz, 4. julija, d. Finančni minister Flandin in ameriški ministri so danes dopoldne delali na razčiščenju nekaterih točk, ki so ostale še sporne. Ameriški državni tajnik bo poslal Mellonu noto, v kateri bo pojasnjeno sedanje stališče Hooverja. Nato pa bo ministrski svet moral o tem sklepati. V Washingtonu ni še zginil ves pesimizem Newyork, 4. julija, d. Na podlagi razgovorov, ki so se vršili snoči* pozno v noč, so bila državnemu tajniku poslana nekatera dopolnilna navodila. Državni podtajnik Castle je izjavil, da pravkar v Parizu sklenjene ureditve še ne smatra za končnove- 1 javne. Newyorški listi povdarjajo, da pariški sporazum še ni zadosten in da še bržkone za VVashington ni sprejemljiv. London, 4. julija. AA. Dočivn so politični krogi zadovoljni, da je bil v Parizu dosežen v vprašanju Hoovrovega načrta sporazum, je dvomljivo, ali bo angleška vlada brezpogojno sprejela francosko za* htevo glede garancijskega fonda, ki bi ga morala deponirati v banki za mednarodna izplačila, če bi Nemčija zahtevala morato-rij, ki je predviden v Youngovem načrtu. Poročajo, da stoje ministrski predsednik Macdonald, zakladni minister Snovvden, zunanji minister Henderson in guverner angleške banke Norman na stališču, da je vprašanje garancijskega fonda za trenutek zg°lj hipotetičnega pomena in da ni v zvezi z nujnimi vprašanji, ki so sedaj v razpravi. Dalje angleška vlada meni, da se vprašanje garancijskega fonda lahko odgo-di na pozneje, dokler ne bo Nemčija napovedala ustavitve plačila pogojnih anuitet. O tem vprašanju bo najbrže odločala konferenca držav-podpisnic Youngovega načrta, ki se sestane v kratkem. Kaj si vse obetajo Madjari Budimpešta, 4. julija, n. Zunanji minister Karolyi je imel včeraj na zborovanju volil-cev govor, v katerem je izjavil, da je bil takrat prvič izvoljen za poslanca. Hvalil je vlado grofa Bethlena, ki je dvignil dostojanstvo Madjarske, ki je bila prej zelo zapostavljena. O Hooverjevem predlogu je izrazil mnenje, da je to prvi korak za revizijo mirovnih pogodb. Izjavil je, da je prepričan, da bo zmagalo madjarsko sta-lisče. Papeževa enciklika proti fašistovski vladi Enciklika, ki je naslovljena vsem škofom sveta, je bila objavljena v Parizu - Sv. stolica ostro obsoja zadnji odgovor rimske vlade Vatikanu Pariz, 4. julija. AA. Tu je bila objavljena papeževa enciklika vsem škofom na svetu, ki ostro obsoja politiko italijanske vlade in razpust katoliške akcije. Listi poročajo, da je prinesel papeževo encikliko v Pariz poseben vatikanski kurir, ker se je papež bal, da jo bodo italijanske oblasti zaplenile. Potem, ko poslanica ponovno protestira proti preganjanju katoliških organizacij, našteva nasilnosti proti pripadnikom katoliških društev in napade fašističnega časopisja na papeža in cerkvene ustanove. Poslanica daljo ostro obsoja zadnji neoficijel-ui odgovor italijanske vlade na pritožbe svete stolice in pravi, da je neupravičen. Dalje odklanja enciklika obtožbo, da so katoliške organizacije vodile protifašistično agitacijo in poudarja, da je katoliška akcija popolnoma nepolitična, kar je temelj njenega delovanja. Papež zaključuje, ila namerava italijanska vlada monopolizirati prosveto in vzgojo mladine, in naglaša, da je ta težnja v nasprotju s pravicami družine in cerkve V tukajšnjih političnih krogih je zbudil energični korak sv. stolice splošno presenečenje in mnenje, da se bo spor med Vatikanom in italijansko vlado še poostril. Nova upravna reforma v Romuniji »Dosedanje oblasti so bile nepotrebne, ker so le ovirale delo« Bukarešta, 4. julija, n. V zbornici je bila na dnevnem redu razprava o načrtu zakona o reviziji državne uprave. Referent, ki je imel poročati o tem zakonskem predlogu, je izjavil, da je zakon o samoupravah izzval v državni upravi velik kaos. Bivši državni tajnik dr. Mirtu, eden izmed pristašev nacijonalno kmetske stranke, je ostro kritiziral zakonski načrt. Ministrski predsednik Jorga je dejal, da so bile oblasti sedaj popolnoma nepotrebne, ker so le ovirale delo. Kmetje od oblasti niso imeli nikakih koristi, ker so morali za vse posle prihajati v Bukarešto. Oblasti niso imele nikakega določenega delokroga. Kazprava o načrtu je bila prekinjena In je zbornica v nadaljnem obravnavala predlog, ki ga je stavil finančni minister, da se novozgrajene hiše in stavbe oprostijo vseh davkov za dobo 10 let. Romunija ne zniža plač uradnikom Bukarešta, 4. julija, n. Finančni minister je dementira] vesti, da namerava vlada znižati plače uradnikom. 2>i>Grande mu-nus« pa omogoča katoliškemu Slovanu sploh in tudi Jugoslovanu, da spravi vse to v harmoničen sklad tudi s čisto verskega stališča, da proslavlja današnji praznik ludi kol čisto slovanski dan, kot slovanski kulturni praznik, kot spomin na daleko-sežne reforme solunskih bratov, ki spadajo med najodločilnejše mejnike slovanstva ne samo v njegovi cerkveni, temveč tudi v posvetni, t. j. torej nacionalni zgodovini. Cirilo-metodijevska ideja pa mora postati last vsega slovanskega ljudstva kot celota in ne samo po enem svojem delu in v svojem pomanjkljivem obsegu. Nič ni na poti temu vsestranskemu razmahu. Žal se v tem pogledu ne more še ponašati s popolnostjo Kar se tiče posebno nas Slovencev, veljajo še vedno besede, ki jih je napisal v svojem delu o slovanskih apostolih d’ Gri vec, ki pravi: »Slovenci nimamo velikih domovinskih tradicij. A še bolj žalostno je, da naša skromna zgodovina ni ožarjena s spomini domačih svetnikov in da na oltarjih naših cerkva ne vidimo mož, o katerih bi mogli reči, da so izšli iz našega ljudstva, da so poznali našo ljudsko dušo, z njo ču tili in trpeli.< Enako žalosten pa je še neki drug nedo-statek, ki se opaža v spominu na velika slovanska apostola. Katoliški Slovani sko-ro popolnoma pozabljamo, da je papež Leon XIII. s svojo že omenjeno encikliko vnovič potrdil rabo slovanskega bogoslužega jezika pri vseh svetih opravilih. V tem je brez dvoma ena izmed najvažnejših strani te enciklike, ker je s tem vnovič formulirana starodavna pravica slovanskih narodov, ki datira iz 9. stoletja in za katero se imamo zahvaliti ravno svetima bratoma. 1 zgleda, kot da bi se na to dejstvo nekako pozabljalo. In vendar je ta pravica katoliških Slovanov, posebno pa Jugoslovanov, ena izmed onih točk, na katerih se obe našii krščanski cerkvi kljub svoji si eeršnji ločitvi popolnoma ujemata. V tem pogledu so si katoličani in pravoslavni v cerkvenem pogledu principijelno enaki vsaj po svojem priznanem obrednem je aiku. Ce tozadevno izenačenje ni efektivno i*- Odkritje Wilsonovega spomenika v Poznanju Svečanost se je izvršila včeraj Poslanica predsednik Poznanj, 4. julija, d. Danes je bil v Wil-sonovem parku slovesno odkrit spomenik Woodrowu Wilsonu. Najprej je imel pozdravni nagovor mestni načelnik pozna n j-ski, nato pa je državni predsednik Mosci-cki izvršil akt odkritja. Zatem je ameriški poslanik v Varšavi \Villys prečita] poslanico ameriškega predsednika Hooverja na poljski narod, v kateri omenja dobre o»l-no.šaje med Poljsko in Zedinjenimi ilržava- v prisotnosti Wilsonove vdove a Hooverja Poljakom mi, ki gredo nazaj do ameriških osvobodilnih vojn. V poslanici izreka dalje zahvalo ameriškega naroda za počastitev Wilsona. V imenu poljske vlade je govoril nato zunanji minister Zaleski. Ob koncu proslave, ki se je je udeležila tudi vdova pokojnega predsednika Wilsona in poljski poslanik v Washingtonu, so položili na spomenik mnogo vencev. Trgovinski odnošaji med Jugoslavijo in Poljsko Poljska glavni kupec našega tobaka, Jugoslavija poljskega železa Poznanj, 4. julija, o. »Posener Tagblatt« prinaša članek o jugoslovansko-poljskih trgovinskih odnošajih. Clankar ugotavlja, da polagata obe državi veliko važnost na razvoj medsebojnih trgovinskih zvez. Poljska je poleg Češkoslovaške glavni kupec jugoslovanskega tobaka. O tem pričajo številke. Jugoslovanskega tobaka je v Poljski vedno več. To je posebne važnosti, če pomislimo, da monopolske uprave z ozirom na standardne tipe tobaka ne menjajo rade svojih dobaviteljev. Kar je za Jugoslavijo izvoz tobaka na Poljsko, to je za Poljsko izvoz železa v Jugoslavijo. Tudi poljskega železa je v Jugoslaviji vedno več. Jugoslavija je postala v zadnjem času važnejši kupec poljskega železa, nego sta Ro- munija in Nemčija. Jugoslavija kupuje v Poljski tudi premog in drugo biago. Jugoslavija se je razvila v državo, kjer tujci radi prebivajo svoje proste dni. Včasih sla Jugoslavija in Poljska kol agrarni državi tekmovali in konkurirali med seboj, dandanes je ruski dumping omilil to konkurenco. Polisko-jugoslovan-ske lige, trgovinske zbornice, društva, medsebojni poseli le krepijo trgovske zveze med obema državama. Trgovinski odnošaji med obema državama se morajo, če jih bosta obe državi še nadalje tako podpirali, naslonili predvsem na gospodarska načela, kakor velja to za trgovske odno-šaje med Jugoslavijo in Nemčijo. Pomen zakona o izvozu in uvozu žita članek sušaške »Naše Sloge« — ima zakon isti pomen kot akt z državne Zagreb, 4. julija, k. Na Sušaku izdaja banski svetnik Milan Banič list »Naša sloga«. Izdajatelj je v listu napisal članek, v katerem tolmači dalekosežnost novega zakona o žitnem monopolu in se pritožuje, da javnost ni razumela velikega pomena tega zakona. O tem pravi med drugim: »Naša bedna javnost ne zavzame svojega stališča niti o največjih dogodkih mednarodnega življenja, o dogodkih, od katerih zavisi usoda vse Evrope. Spričo lega ni čudno, če na pravilen način ne zna oceniti pravega pomena pojavov in dogodkov, ki imajo posebno važnost v našem notranjem življenju. Ko je bil pretekli teden objavljen zakon o uvozu in izvozu žita in moke, naša javnost očividno, kakor vselej, ni znala zajeti njegove velike važnosti. Datum tega zakona je eden najvažnejših datumov v razvoju našega narodnega gospodarstva. Po svojem pomenu spada ta zakon v vrsto V področju našega gospodarstva dne 3. oktobra 1929. v področju uprave najbolj znamenitih dejanj kraljevske vlade od 6. januarja 1929 dalje. V področju našega gospodarstva zavzema prav gotovo isti pomen, kakor ga zavzema v področju državne uprave akt z dne 3. oktobra 1929. In vendar ta zakon ni našel v javnosti ni-kakega zanimanja, nikakega komentarja, niti ene analize. Razen teksta samega in uradnega komentarja ni naš tisk povedal o njem niti ene besede in... punktum. žalostno je, da naša javnost na takšen način reagira na tako velepomemben dogodek.« Urednik »Jugoslovenskega Lloyda« je zavzel isto stališče, kakor člankar v »Naši slogi«. Pri registraciji lega članka v »Slogi« pa se brani priznati, da bi on in »Ju-goslovenski Lloyd« ne bila doumela vsega pomena tega zakona in pravi, da bi bil svetniku Baniču zelo hvaležen, če bi povedal, kaj je mislil povedati, mesto — punctum. Sanacija dunajskega Kreditanstalta Imenovanje novega direktorja - Osnutek zakona o preuredbi zavoda Dunaj, 4. julija. A A. Na snočmji seji je avstrijska vlada vzela na znanje ostavko generalnega direktorja KmJitanstalta Neu-ratha ter v zvezi z ostavko sklenila imenovati za novega predsednika ministra na razpoloženju dr. Aleksandra Spit zrnu)! er ja. Dunaj, 4. julija, d. V ponedeljek in torek bo vlada predložila Narodnemu svetu dva nova zakona o KreditanstaJtu. Prvi zakon se bavi z rekonstrukcijskim odborom za Kreditaustalt. V tem odboru bodo zastopani avstrijska vlada, inozemski upniki in zastopniki domačega gospodarstva. Z drugim zakonom je določeno, da se ukinejo vse službene pogodbe Kreditanstalta. Hkrati določa zakon, da sme najvišja plača, in sicer plača glavnega ravnatelja Spitz-miillerja, ki je bil kakor znano, od vlade določen za glavnega ravnatelja, znašati ‘2000 šilingov na mesec. Plače drugih uradnikov se morajo temu prilagodili. Hkrati se izvede radikalna redukcija osobja. S tema dvema novima zakonoma, t. j. s tretjim in četrtim zakonom o Kreditaiistaltu, se bo zaključila državna pomožna akcija za Kreditanslalt. Najtežja naloga novega načelstva, ravnateljstva in rekonstrukcijskega odbora bo, likvidirati tiste dele industrije, ki niso zmožni življenja in druge koncerne preizkusiti, v koliko so dobri, ter jih reorganizirati. Preiskava o eksploziji bombe v Rimu Rim, 4. julija. AA. Redarstvo vodi z vso naglico preiskavo o eksploziji, ki je bila na tovorni postaji in ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Dozdaj so ugotovili, da je voz z blagom, med katerim je bila skrita bomba, prišel iz Modane, ki je zadnja obmejna postaja na italijanski meji. 1500 novih šol v Italiji Rim, 4. julija, n. Prosvetno ministrstvo je sklenilo, da prihodnje šolsko leto ustanovi 1500 novih osnovnih šol, največ v južni Italiji. vedeno in če se tudi ne da forsirati, je pa na drugi strani neobhodno potrebno, da pravica katoliških Slovanov do uporabe lastnega obrednega jezika pri službi božji ne životari le kot nekaka ostalina, temveč da se ohranja v narodni zavesti živa in neokrnjena, dokler se v celoti zopet ne vzpostavi. S te svoje strani je cirilo-metodijevska ideja brez dvoma v danih razmerah v prvi vrsti potrebna izpopolnitve v duhu najdo-slednejšega tolmačenja obstoječih pisanih in nepisanih njenih temeljev. Zato bi ne smelo biti ne cerkvene ne posvetne prireditve v čast slovanskih apostolov, kjer bi se ta slovanska svetinja izrecno ne nagla-šala in utrjevala. Wilsonova vdova pride tudi v Jugoslavijo Cetinje, 4. julija, k. Sem je prjgpel sotrudnik lista »Ne\vyork Sud« Hamilton Armstrong, ki že dalje časa biva v Dubrovniku na oddihu. Izjavil je, da bo v kratkem prispela v naše kraje vdova predsednika Wilsona, ki se mudi sedaj v Poznanju, kjer so postavili spomenik njenemu velikemu pokojnemu soprogu. Novi glavni urednik »Narodnih Novin« Zagrel), 4. julija, k. Dosedanji glavni in odgovorni urednik tednika »Seljački Glas« Dragan Bubljič je prevzel uredništvo »Narodnih Novin«. Na njegovo mesto je prišel kot glavni in odgovorni urednik lista 'Seljački Glas« Josip Ba riSič. Preiskava o požaru v nizozemskem paviljonu v Parizu Pari*, 4. julija. AA. Tu krožijo še nepotrjene vesti, da so nizozemski paviljon na kolonijalni razstavi zažgali komunisti iz vzhodne Indije. Redarstvo je uvedlo strogo preiskavo in odredilo splošno nadzorstvo nad vso razstavo. Finančni položaj Madjarske Budimpešta, 4. julija, d. Madjarski brzojavni dopisni urad demantira londonske vesti o ma djarskih financah in o položaju nekega vodilne ga denarnega zavoda v Budimpešti. Madjarska agentura izjavlja, da so te vesti popolnoma iz mišljene. Izvajanje zakona o monopolu zunanje trgovine z žitom Beograd, 4. julija. AA. Nj. yel. kralj je na predlog kmetijskega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah v zadružnem zakonu. 8 1. Kmetijske zadruge so pooblaščene kupovati in prodajati pšenico in vse ostale poljske pridelke, navedene v zakonu o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke, tudi od pridelovalcev, ki niso zadružniki. Prihranki doseženi pri nezadružnikih, ni treba da se raz- dele, nego se postavijo v rezervni fond. § 2. Pooblastitev iz § X. tega zakona bo trajala samo dotlej, dokler bo v veljavi sklep ministrskega sveta z dne 27. junija 1931 glede intervencije države v svrho reguliranja pšeničnih cen. 8 3. Prijavo o vstopu v članstvo novih zadružnikov v zadrugo overovijo zadruge in pošljejo s prepisom pristojnemu sodišču v svrho vpisa v register. 8 4. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«. Beograd, 4. julija. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o pooblastitvi ministra za trgovino in industrijo za sprejetje naknadnih uredb in predpisov o izvrševanju zakona o uvozu in izvozu pšenice, rži in pšenične moke z dne 27. junija 1931, ter o kontrolnih ukrepih za njega izvrševanje. S 1. Za izvedbo zakona o uvozu in izvozu pšenice, rži in pšenične moke z dne 27. junija 1931, ter o kontrolnih ukrepih za njega izvrševanje. S 1. Za izvedbo zakona o uvozu in izvozu pšenice, rži in pšenične moke z dne 27. junija 1931 se pooblašča minister za trgovino in industrijo, da sme, če je to potrebno, ob svojem času v posameznih krajih in za posamezne vrste pšenice rezervirati si izključno pravico kupovanja za državo. 5 2. Mlini, ki prodajajo moko, morajo do 15. julija t. 1. sporočiti Privilegirani izvozni družbi v Beogradu svojo dnevno kapaciteto in morajo voditi od 5. julija dalje glede pšenice točno evidenco kupljenih količin za mletje po obrazcu, ki ga je predpisal minister za trgovino in in stri jo. 8 3. Kmetijske zadruge in trgovci, ki se bodo bavili s kupovanjem pšenice, rži in pšenične moke, so takisto dolžni voditi v tem zakonu predvideno evidenco kupljenih količin pšenice, rž) in pšenične moke. Iz te evidence se mora videti, da so se pri kupovanju pšenice držali cen, določenih s sklepom ministrskega sveta z dne 27. junija 1931, odnosno cen, ki jih minister za trgovino in industrijo v bodoče odredi. 8 4. Pooblašča se minister za trgovino in industrijo, da sme tedaj, če prodajajo mlini, ki se pečajo s prodajanjem moke in trgovino z moko, moko po ceni, ki ni v razmerju s cenami pšenice, kakor je določena v sklepu ministrskega sveta z dne 27. junija 1931, odnosno s cenami, ki jih bo določil minister za trgovino in industrijo, s posebno uredbo normirati cene raznih kakovosti pšenice. če bo treba, je minister za trgovino in industrijo pooblaščen predpisati za mline, ki se pečajo s prodajanjem moke in ki meljejo za domačo potrebo tudi pšenico, lažjo od 75 kg za hi, s posebno uredbo vrste moke, ki se smejo izdelovati in tudi prodajno ceno. 5 5. Nadzorstvo nad izvajanjem predpisov tega zakona in vseh v tem zakonu navedenih odredb bo vršil minister za trgovino in industrijo po organih upravne oblasti prve stopnje, ki so dolžne pošiljati vsakih 7 dni svoje poročilo ministrstvu za trgovino in industrijo. 5 6. Kdor na sleparski način kupuje pšenico po nižji ceni, kakor jo predpisuje sklep ministrskega sveta z dne 27. junija t. 1. in kdor se pregreši proti prepovedi trgovanja in mletja po 8 1. tega zakona, se kaznuje, v kolikor se to po kazenskem zakonu ne smatra za hujši prestopek, z denarno globo 1 tisoč do 10 tisoč Din in z zaporom do 30 dni. Preiskavo o teh stvareh vodi in kazen izreče upravna oblast prve stopnje. Pritožbe zoper razsodbe upravne oblasti prve stopnje rešuje upravna oblast druge stopnje. 5 7. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi na dan razglasitve v »Službenih novinah«. Licitacija gradnje proge Št. Janž—Sevnica Beograd, 4. julija. 1. Pred dnevi se je vršila licitacija za gradnjo železniške proge Št. Janž-Sevnica. Vse kaže, da licitacija ni uspela. Bržkone iodo razpisali drugo licitacijo ali pa se bodo direktno pogodili s kakim podjetjem. Zmaga »SK Maribora« nad »Gradjanskim« Maribor, 4. julija. Danes je v Mariboru gostovalo moštvo Gradjanskega. Nogometna tekma med Gradjanskim in SK Mariborom se je končala s porazom Gradjanskega v razmerju 1 : Mariborsko moštvo je bilo izvrstno razpoloženo. Sodil je dr. Planinšek objektivno in zelo dobro. Odgoditev zasedanja francoskega parlamenta Paril, 4. julija, d. Ministrski predsednik Laval je danes zjutraj ob pol 3. odgodil poslansko zbornico in senat za nedoločen čas. Počitnice bodo trajale najbrže do novembra. Vojvoda d’ Aosta v agoniji Rim, 4. julija, n. Po zadnjih vesteh iz Turina je vojvoda Aosta že 24 ur v agoniji. Vsi člani italijanske ki »Ijevske hiše sto posetili umirajočega vojvodo, papež pa mu je podelil apostolski blagoslov. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 4. julija, d. Po nevihtah nekaj hladnejše in spremenljivo vreme. Oblačnost pa bo hitro zopet pojenjavala. Čedalje več povratnikov in manj izseljencev Obmejni promet na Jesenicah v juniju — Velik dotok Avstrijcev, Nemcev in Čehov Jesenice, 4. julija. V minulem mesecu je prišlo v državo preko jeseniškega obmejnega policijskega komisarja-ta sledeče število oseb: jugoslovanskih državljanov 1881, državljanov Zedinjenih držav se-vercie Amerike 122, Avstrijcev 1272, Bolgarov 106, Grkov 63, Angležev 38, Italijanov 233, Ma-djarov 23, Nemcev 1063, Poljakov 26, Turkov 13, Romunov 6, Francozov 46, Čehoslovakbv 550, Švicarjev 70, državljanov drugih držav 77 in 15 emigrantov. V mesecu juniju je znašal dotok v našo državo preko jeseniškega komisariata 6204 oseb. Če prištejemo temu še število došlih brez potnih listov, ki jih je bilo v juniju 7, znaša število došlih oseb 6211. Če primerjamo podane številke, opazimo, da smo imeli v minulem mesecu jako velik dotok avstrijskih, nemSkiih in čeških državljanov. Jasno se vidi, kako velik je obisk našega Primorja. Tudi med drugimi državljani je večina letoviščarjev, ki posečajo naše kraje, znane širom sveta po njih naravni krasoti. Podatki o izseljencih v juniju so pa naslednji: naših državljanov se je izselilo preko Jesenic 1590, ameriških 35, avstrijskih 1047, Bolgarov 56, Grkov 37, Angležev 56, Italijanov 139, Mati jarov 13, Nemcev 1777, Poljakov 35, Turkov 5, Romunov 1, Francozov (58, Cehoslovakov 554, Švicarjev 72, državljanov drugih držav 73 in 13 emigrantov. Število izseljencev znaša torej za naše državljane 1590. Vidimo, da je število izseljencev znatno manjše od povratnikov. Vseh potnikov iz države (»a smo imeli v juniju torej 6171. Tudi število potnikov iz države je manjše od potnikov v države. Razlika znaša 140. Predsednik Ivan Dimnik I v a n j č i č, podpredsednik Ljudevit Musek, zapisnikar Matija Brezovar, odbornika Anka Mešiček in Metod Požar; namestnika Alojzij L u š i n in Alojzija Modicev a. V glavni odbor JUU so bili izvoljeni: Josip Kobal, Dušan Šesta n in Anton Hren; namestnika Metod Kumelj in Jožica L i k o z a r j e v a. Novoizvoljeni poverjenik Ivan Dimnik je razvit program za bodočnost' in je poudarjal, da ni to njegov program, temveč program vsega članstva. Bodočo upravo bodo vodila načela strogega nadstrankarstva. Dobra administracija in predvsem dobro gospodarstvo naj zgradi trdni temelj JUU-a. Sprejet je bil še proračun za leto 1931.-32., ki predvideva 4,500.000 Din prometa. Proračun je bil sprejet z vsemi glasovi proti enemu glasu. Prva skupščina JUU, sekcije za Dravsko banovino V sekciji je sedaj združeno vse učitelistvo Dravske banovine, tako da šteje sedaj nad 3000 članov' Ljubljana, 4. julija. Davi se je vršila prva redna skupščina Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, sekcije za Dravsko banovino. Po pozdravnem nagovoru poverjenika Škulja je referiral Anton Hren iz Maribora o gospodarskih problemih učiteljstva JUU. Stanovska organizacija slovenskega učiteljstva, je poudarjal referent, je na zelo visoki stopnji. Dasi smo najmanjši po številu, vendar smo po idejah, po delu in vztrajnosti prvi med jugoslovanskim učiteljstvom. Referent je nato naštel dosedanje učiteljske gospodarske ustanove, kakor: Učiteljsko tiskarno, Hranilnico in posojilnico učiteljskega doma v Ljubljani, Učiteljsko gospodarsko zadrugo v Celju, Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini, Samopomoč, ki ima nad 2000 članov, okoli 200.000 rezervnega fonda in izplačuje sedaj nad 12.000 Din posmrtnine, dalje Samopomoč za učiteljske otroke, Slovensko šolsko matico, Mladinsko matico, »Naš rod« in še druge ustanove, kakor Društvo za zgradbo učiteljskih domov v Ljubljani in Mariboru. Naloga vsega članstva je, da se gospodarsko vzgoji, da se bo zavedalo v polni meri velike važnosti skupnih gospodarskih ustanov za razvoj in napredek učiteljskega stanu. Potrebna pa je tudi reorganizacija sedanjih stanovsko-gospodarskih ustanov, da se doseže med njimi organična zveza. O Hrenovem poročilu se je razvila živahna debata, v kateri se je pokazala pripravljenost vseh učiteljskih društev, da se posvete delu za napredek gospodarskih ustanov. Posebno toplo je bil sprejet nasvet učitelja Grčarja iz Maribora, da naj Učiteljska hranilnica vrši ves denarni promet med učiteljskimi organizacijami, zlastj pa pri denarnih poslih poverjeništva, ki ima letno okoli 9,000.000 Din prometa. V imenu predsednika banovinskega šolskega odbora je pozdravil skupščino prosvetni šef dr. Lončar, ki je poudarjal, da je in bo moč jugoslovanskega, zlasti pa še učiteljstva iz Dravske banovine, v krepki in enotni organizaciji, čeprav jih še mnogo tava izven JUU, naj to dosedanjih delavcev ne moti. Organizacija naj dela krepko v dosedanji smeri. Sledila so poročila posameznih odsekov, ki so zborovali včeraj popoldne in zvečer in so pripravili predloge za današnjo skupščino. Skoro vsi nasveti so bili sprejeti soglasno ali vsaj z veliko večino. »Tovariš« in »Popotnik« bosta izhajala kakor doslej. Izpopolnil se je odsek za Mladinsko matico in »Naš rod« tudi s člani izven Ljubljane. Učiteljski pevski zbor je moral po novih pravilih likvidirati, zato ga je pa sprejelo JUU pod svoje okrilje. Članstvo je prepričano, da se bo ta eminentno važna ustanova udejstvovala tako, da bo v ponos slovenski in jugoslovanski glasbeni kulturi kakor tudi v čast učiteljskemu stanu. Predsedstvo je nato prevzel najstarejši delegat S c h e 11 iz Konjic. Ob splošni pozornosti so zasedli delegatske prostore zastopniki celjskega sreskega-društva s tajnikom Rošom — po dveletni odsotnosti so stopili v krog učiteljskih delavcev. JUU ima že takoj ob svoji ustanovitvi združeno pod svojim okriljem vse učiteljstvo Dravske banovine, tako da šteje sedaj 34 učiteljskih društev in nad 3000 Članov.' Soglasno je bil sprejet predlog predsedstva in so bile poslane s skupščine udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru, pozdravni br/.ojavki pa ministrskemu predsedniku živko-viču in prosvetnemu ministru Maksimoviču. Po novem uradniškem zakonu ne morejo biti člani, ki zavzemajo v državni službi višji položaj od učitelja, oz. šolskega upravitelja, na čelu JUU. Zato sta izpadla z liste kandidatov za novi odbor dosedanja člana: poverjenik Škulj in glavni blagajnik Gum. Predložena lista je bila sprejeta z vsemi glasovi proti dvema in se je novo vodstvo .IUU takoj konstituiralo. Predsednik JUU sekcije za dravsko banovino je postal dosedanji urednik »Učiteljskega tovariša« Ivan Dimnik, prvi podpredsednik Mira F n g e 1 m a ii o v a, drugi podpredsednik Viktor Grčar iz Maribora, tajnik Josip Kobal, odborniki Jauko Polak, Franc Voglar, Karel M a u r ič, Franc Mervar, Leopold Kopač in Miloš Verk; namestniki Metod Kumelj, Ciril Hočevar, Štefanija Š u b e r t o v a, Janko Knapič in Marija Pleškova. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: predsednik Ljudevit Po Karavankah Radi dveh stvari hodim rad v Karavanke — na Begunjšico, Stol, Bevško planino, Kočno in Golico — da vse te lepe planine objamem s pogledom, da prehodim vse njih poti in zaživim z njimi vsaj za trenutek. Tiste poti, skale, ruševje, vse me spominja na Kras; še brinovi grmi so mi blizu, kot k raški, ki jih že dolgo nisem obiskal. I eiko je, ko človek ne more več k njim. Pa v Karavankah je tudi lepo; zakaj bi le vedno tožil po Krasil. Le privaditi se je treba. Veni, da so nekatere stvari človeku čislo blizu, v njih in z njimi je rasel, nikoli jih ne bo iz sebe iztrgal. Pa polagom se tudi drugih privadi, drugod poišče novih lepot in tudi te mu postanejo drage in jih ima rad. Ni, da bi bila ljubezen trmasta in svojeglava. Takole počasi se razširi in objame vse kamrice domače hiše. V vseh je toplo, v vseh živi dobra beseda; na tisto prvo pa ga veže samo še bolesten spomin in želja, da jo vsaj enkrat še obišče in se z njo od srca razgovori. Morda pa bo kdaj drugače in nič več ne bo spominov, same bele poti bodo šle iz kamrice v kamrico in v vseh bomo vsi doma. To je prva stvar, radi katere hodim rad v Karavanke, in druga? Pred menoj koroška ravan. Tako blizu, da bi jo lahko dosegel. Raztresene vasice, okoli njih njive z zorečim žitom iu dalje tam zadaj Vrbsko jezero in Celovec. Gledani, gledani, pa se mi vidi vse kot pri nas dojila. Pravzaprav j> Človek zelo žalosten, ko sloji vrh Karavank. Nekam bi rad segel z roko v pozdrav. Iz .srca bi nekam zavriskal. Pa samo glefla in mu je težko. ,Saj vendar veste, vrh vseh naših gora je človeku neizmerno težko, da bi v bolesti nič ne pomišljal, ampak se pognal čez strmino na drugo stran. In še več reči bi rad povedal. Človeku <3e pač včasih primeri slvar, ki je ni nič vesel. Najrajši bi o takih rečeh molčal iu jih ne oznanjal še drugim. Toda kdaj je pa res vse preveč zanimiva, morda tudi žalostna in obenem resna in mora na dan. Posebno, če se liče nas vseh in smo vsi poklicani, da jo popravimo. Je pač stvar, ki o njej dosti govorimo in pišemo. Prav posebno še okoli Maribora, pa tud j drugod je ne manjka. O listi naši slovenski besedi boni spet pisal. Nisem nasprotnik tujskega promela. Moja želja je, da se čim bolj razvije, |>ospeši ter se povz.|>ne tudi do gospodarskega izraza. Vem, koliko važnost zavzema v našem gospodarskem življenju, ko nekatere naše vasice le od njega živijo. Poznam tudi današnjo hudo gospodarsko krizo ter v zvezi z njo konkurenco, ki je onemogočila že marsikatero letovišče, bodisi morsko ali gorsko, marsikateri kraj, kamor hodijo tujci na oddih in počitek ter na ta način dajejo zaslužka ondotnim ljudem. In naša največja skrb je, da to konkurenco vzdržimo. 2e same naše lepe pokrajine v goratih predelih nam zato jamčijo, pa tudi naša druga letovišča nič ne zaostajajo za tujimi. In kaj še pride v poštev? Dober in prijazen način občevanja s tujci. Postrežba in se vse, kar k temu pride v poštev. Toda eno mi ni jasno in mi tudi ne bo nikoli. Čemu hlapčevati z našim slovenskim jezikom, ko se vendar da tudi brez tega doseči vse, kar si želimo od tujskega prometa oziroma od tujcev, ki prihajajo k nam, v naša letovišča, v naše gore in naše skrite, romantične in zdrave vasice. S tradicijo smo menda že pretrgali, ko je bilo lepše in vse bolj zanimivo in v »modi« govoriti doma v tujem jeziku. Svobodo tudi imamo in borcev in zagovornikov in učitelja/ našega materinega jezika se čezdalje bolj spominjamo. Čemu le vedno tlačani ti z našim jezikom? Mislim, da na ta način res v nobenem oziru ne »iiniJoniramo« tujcu, ki nad obišče. Čas bj že bil, da st tudi v lem pogledu zgradimo trdno hrbtenico. Saj vendar za to ni potrebno, da smo naduti in osorni ter do skrajnosti ozkosrčni, ne, samo prijaznosti je treba in tujec bo tudi na domačo besedo napravil dober obraz. Pa da povem naravnost. V nekaterih planinskih kočah se je celo razpasla ta navada. Več čuješ tujega jezika kot svojega domačega. In zakaj to? Zato, ker sedi-v koči med večino slovenskih' turistov tudi par tujih, ki so prišli 6 Koroške v Karavanke. Nič me ne sodite, da sem mogoče tesnogruden ali kaj enakega ter da stvari ne razumem. Kot je stvar, tako tudi povem. Malo čudno se mi zdi, ko čujem »Herr-schaft, wiintschen?« in vidim, da tako vprašujejo po naših željah. Iu potem še druge reči, in tisti večni, bedasti šlagerji. Človeku postane res hudo, ko je že od drugih stvari žalosten in ubit vrh Karavank. Dobro; ko pride tujec, vprašaj ga prijazno slovenski, kaj želi. Nadalje se bosta že sporazumela. Ne gre pa stvari po-splošnjevati, zakaj zelo šibki smo še, utrdimo se rajši poprej, potem pa si lahko še kaj več dovolimo. Posebno pa še tam, kjer smo res najšibkejši, res ne gre na tak način dosezati uspehe poseta naših planin ter s hlapčevanjem našega jezika delati vabo in reklamo. Želo zmatno je lo. Poudarjam, bodimo prijazni in strpljivi, to nam bo brez dvoma prineslo uspehe. Zgodi se pa včasih tudi to: tisto presneto »kvantanje« tudi ne dela časli našemu jezikd, kakor tudi nobenemu planincu ne. Nič ne obsojam nikogar, samo ugotavljam, da 3e včasih kaka manjša družbica prav nedostojno izraža v slovenskem jeziku. Vidite in potem naj tujec vse to posluša. Najboljših vtisov res ne more odnesti niti od prvega niti od drugega. To pot sem se prav žalosten vračal s Karavank. Še tisto lepega in dobrega, kar nam dajo Karavanke, si sami pokvarimo in skalimo. Pa res, včasih še zelo krepko po starih kolovozih in »o starem mislimo. Kratice Gcrielj. 1000 Din plačam ako Vain RADIO-BALZAM ne odstrani kurjih očes, trde kože, bradavic, bul itd. v 3 dneh 1388 Zahtevajte povsod samo Radio-Balzam. Lonček 10Din (predplačilo), po povzetju 18, dva 28, tri 38 Din pošlje: R. COTIC LJUBLJANA VII (Slika) - Kamnilka 10 a Hvaležno »e Vam zahvaljujem za Vaš čudežni balzam, ker sem odstranil brez bolečin 15 let staro kurje oko v treh dneh. Spoštovanjem: Pozman Aleksander, G. Slaveči X, p. Rogaševci, Prekmurje. Poletje v Rogaški Slatini Ne zavoljo reklame, ampak zavoijo resnice naj vas spomuimo na tri reči: solnce, zrak in voda. Meseca julij in avgusta sta dva vroča meseca. Solnce sloji tačas v znamenju svoje največje moči. Ne vemo, koliko je med temi, ki hodijo iz mest iu trgov v solučue planine, koliko je takih junakov, ki bi mogli brez škode prenesti večurno, ali celo večdnevno, solnčuo kopel. Kdor nima v lo ustrojene, to se pravi, utrjene kože, uaj se nikar ne |>odaja v boj s soln-cem. Kakor za Savske valove, bi mogli tudi za soliičfie žarke, za julijeve in avgustove, reči: »Kaj se ti fantič, v nevarnost podajaš; na solu-ce v vas hodiš, pa...« Zares! Zdravniki bi ve-deli povedali,, kako in komu in kdaj je škodljiva selena kopel v juliju iu v avguslu. Zdravniki bi vedeli prav svetovati, kdaj in kje in komu je koristna gorka solnčna in zračna kopel. So ln on a in zračna kopel je važnejša od vodne kopeli, važnejša iu potrebuejša ko najboljše toplice. Stvarnikova skrb je modro uredila, da sta zlasti solnce in zrak vsem na razpolago v izobilju, v kolikor neprilike tega ne preprečijo. Torej na solčne in zračne kopeli! Na solnčne in zračne kopeli, če so na raz|>olago tudi zdravilni vrelci in zdravilne vodne kopeli. Na solčne in zračne kopeli v juliju in avgustu jjredvsem tja, kjer milejše podnebje iu zeleno hribsko zatišje očuva telo pred morečo pripeko in pred ubijajočo vročino, ki jo sinje skalovje in gorovje še prav posebno odbija in odseva. Le hodile v gore, le hodite v planine, ali to bodi le vaš solčni mimohod! Ali pomudite se, radi se, zlasti v juliju in avgustu, pomudile v prijetnih letoviščih in potrebnih zdraviliščih. Pojdite v kraje, kjer solnce greje, a ne žge; kjer voda zdravi, a nikoli nikogar ne poplavi. Potem se morda spomnite tudi na Rogaško Slatino. Pridite! Ne zavoljo reklame, marveč zavoljo resnice, da izkusite, da je v Slatini res blagodejno vse troje: solnce, zrak iu veda. Marenberška občinska seja Po dvomesečnem odmoru se je, 26. junija zo-pet vršila seja občinskega odbora pod predsedstvom župana Siegberta VVrentschurja. V glavnem je imela seja uamen, da reši najaktualnejšo marenberško občinsko zadevo, to je vodovod, ki ne ustreza več potrebam našega trga. Vodovod sicer ima marenberška občina že več let, toda trg potrebuje od leta do leta več pitne vode. Vsled tega je bilo v zadnjih letih občutno pomanjkanje pitne vode v poletnih mesecih. Občinski odbor je sklenil soglasno, da se preizkusi z Helbluovim vodnjakom na Dobravi, ki je zvezan s podtalno vodo na mareu-berškem polju. Z delom bodo pričeli, čim se pokaže po poizkusih, da bodo dovajali ti izvirki primerno količino vode. Sicer si bomo mogli pomagali z vodo iz Drave, ki bi se filtrirala. Z rešitvijo vodovodnega vprašanja je potem tudi rešeno vprašanje škropljenja ceste. V odbor za ljudsko prehrano trga so izvoljeni gg. VVrentschur Siegbert, Lukas Ivan, Hedl Leo, Ternik Simon in Strah Miha. Dela na dravskem mostu, ki veže Marenberg z Vuhredom, so za nekaj časa prekinili, ker je Drava preveč narasla. Pričeta dela bodo nadaljevali čimpreje. Zdravniku dr. Honiguiannu bo občina prodala del občinske poti, ki vozi preko njegovega dvorišča, za 1500 Din. Prošnji Sokola, naj se na mostu ne pobira mostnina od telovadcev, ki »o-sečajo telovadbo v Marenbergu, se je ugodilo. V občinsko zvezo se sprejmejo Glazer Franc z družino in Bratuša Vekoslav z družino. Nato je občinski odbor obravnaval še tekoče manj važne občinske zadeve. Državna zastava v obmejni Planini Lani so razobesili v Hotedršici ob meji državno obmejno zastavo. Od vseh strani so prihajali zavedni Jugoslovani in se udeležili ve like slovesnosti. Letos bodo pa v Planini pri Uukeku postavili 29 m visok smrekov drog iu na tem drogu, ki je zrastel v naših zelenih gozdovih, bodo razobesili veličastno zastavo z državnim grbom. Naj zastava tudi na meji v Planini naznanja državljanom moč in resničnost naše države, naj nam neti plamen ljubezni do kralja iu domovine, tujce, ki prestopijo mejo, pa naj opozarja, da je tostran meje krepek narod s silno narodno in državno zavestjo, ki je pripravljen, da se vsak hip žrtvuje za blagor in ponos Jugoslavije. Slavnost bo 19. julija. Kol v Hotedrščici, naj tudi v Planini privabi slavnost obmejne zastave zavedne in navdušene državljane iz Ljubr ljane iu iz cele Slovenije, da bo slavnost čini bolj svečana in veličastna. V dolžnost nam je, da omenimo, da je blago za zastavo darovala Jugočeška industrijska družba v Kranju, za kar se ji odbor najtoplejše in javno zahvaljuje; z darilom je družba pokazala, da ima smisel za vse ono, kar daje izraza jugoslovanski misli. Prekrasen in umetniški grb za zastavo je napravila gospodična M. Pehačkova iz Planine. Razstavljen bode nekaj dni v Magdičevi trgovini v Ljubljani. Mohorkovi zločini Znani jelovški roparski morilec Mohorko, ki pride še ta mesec pred sodišče, se bo zagovarjal zaradi 7 zločinov. Poleg 5-kratnega ropar-skega umora na Jelovcu bo skupno s Friderikom Klančnikom obtožen ludi roparskega umora kmeta Kanclerja. Zaradi tega se bo obnovilo tudi postopanje proti že obsojenemu Rudolfu Kovaču. Njegov brat Anton in mati Ana takrat ne bosta obtožena. Avtomobilska nesreče. Trk dveh avtomobilov. — Ranjena šoferja. Rimske toplice, 2. julija. Danes popoldne se je okrog 17. ure zgodita na ovinku v Šmurjeti prj Rimskih toplicah pred gostilno Pušnik avtomobilska nesreča. Na pred hišnem prostoru pred gostilno Gregorja Pušnika je stal poiniški av*oinotyl iz Novega Sada. Medtem je privozil z ene strani iz Breznoga drugi avtomobil, ki je hot^l zaviti na ovinku proti Zidanemu mostu, ko ga je v teni hipu doletela nesreča. Ravno z nasprotne strani iz Zidanega mosta pa je privozil še tretji avtomobil, ki je vozil v tem hipu s precejšnjo brziuo. Ker drug drugega od vozečih avtomobilov šoferja nista videla, je bila zategadelj nesreča neizogibna. V hitrem diru, v katerem je privozil avtomobil iz Zidanega- mosta, se je zaletel z vso silo v drugega nasproti po ovinku dospelega vozila. Dasiravno sta skušala šoferja na obeh straneh iu z izredno prisotnostjo duha z vso naglico zavrti vozilo, vendar se nista mogla drug drugemu več izogniti, ker je delalo napoto vozilo, ki je stalo ob cesti. Vozila, ki sta trčila, če kljub temu, da sta šoferja zavrla vozilo, sta bila občutno potolčena. Razvitje sokolskega prapora v Borovnici Marljivo sokolsko društvo v Borovnici proslavi danes na najsvečanejši način 20-letnico svojega obstoja s slavnostnim razvitjem novega sokolskega prapora, ki mu bo kumovala sestra Košutova. Sokol v Borovnici je bil ustanovljen leta 1011. v najtežjih časih našega narodnega življenja. Pokazal je takoj svojo veliko življensko silo in postal nositelj sokolske misli v Borovnici. Leta 1913 je razvil svoj prapor, ki mu ga je podarila borovniška Ci- S0KOISKD DOU&VO & Novi jugoslovanski prapor Sokola v Borovnici talnica. Prapor je bil v slovenskih barvah, ker pa mora Sokol biti za ves naš narod, se je borovniški Sokol odločil, da stari prapor shrani v arhivu, razvije pa novega v jugoslovanskih barvah. Ta želja se mu je izpolnila in danes ob 15. popoldne bo pred Sokolskim domom mogočno zaplapolal novi sokolski prapor v čast kralja in domovine. K tej pomembni sokolski slavnosti vabimo vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo iz Notranjske in Ljubljane. Novemu sokolskemu praporu pa naš krepki: Zdravo! Uvijcma roman ruske deklice znamenitega francoskega pisatelja Claude Aneta, ki ga Vzporejajo z ruskimi pisatelji, pričnemo objavljati v podlistku. Duhovita, lepa, samostojna ruska deklica. Zagonetna v značaju in dejanjih, zagonetna v ljubezni. Z videzom zrele, preizkušene ženske se vrže v pustolovščine. Zanikuje ljubezen, a istočasno išče ljubezni. Zaman izbira med rojem moških, ki jo obletavajo, ker ni med njimi, ki bi je bil vreden. Končno najde človeka, ki jo obvlada. Toda živ je v njej še odpor proti ljubezni, ki jo noče priznati. Zato igra še dalje vlogo ženske, ki je vse preizkusila, varajoč sebe in izvoljenca. Toda ljubezen zmaga nad vsemi teorijami, da ni ljubezni. Nad vse zanimiv in napet je ta boj za priznanje ljubezni. »Arijana« zavzema med modernimi ljubezenskimi romani eno najodličnejših mest in mnogi dajejo temu romanu sploh prvenstvo. Izreden čar izhaja iz te ruske deklice, da z napetostjo in sočustvovanjem sledimo včasih vrtoglavemu početju navidezno razbrzdane deklice, ki nam toliko časa prikriva svoja resnična čustva in resnično notranjost. Claude Anet slovi po svojih finih opisih ženske duše in vsi njegovi romani slove kot mojstrovine. Toda niti en roman se mu ni tako posrečil ko »Ari-jana«, s katerim je prekosil samega sebe. Ne enega čitatelja ne bo, ki ne bi čital »Arijane« z največjim užitkom. »Arijana« prične v kratkem izhajati v »Jugoslovanu«. Nemški naravoslovci v Savinjskih planinah Preteklo nedeljo je prišla pri Pastirskem sedlu na naše ozemlje večja skupina naravoslovcev univerze v Tubingenu. Na meji jih je čakal profesor celjske gimnazije g. Valentin Stante, ki je član ekspedicije pri izkopavanju v Potočki zijalki. Vodil je skupino profesor lubinške univerze in znan učenjak profesor dr. Ernst Leh-niann. Prenočili so pri Piskerniku in Plesniku, podnevi pa so raziskali floro, ki ima mnogo rastline, ki so v Nemčiji neppznane, da celo takih, ki rastejo samo v Savinjskih planinah. Ogledali so si tudi Potočko zijalko. kjer jim je g. prof. Brodar razlagal svoje delo. Nemški naravoslovci so bili vzhičeni nad lepoto naših planin in niso mogli prehvalili ljubeznivosti kmetov in turistov, s katerimi so s spoprijateljili in začudeni izvedei, da imamo izza Trubarjevih časov tudi mi svojo tradicijo v tiibinški univerzi. V torek so se nemški naravoslovci vrnili. Avto povozil deklico Novo mesto, 4. julija. Včeraj dopoldne se je dogodila na Ljubljanski cesti med mestom in kolodvorom nesreča z avtomobilom in malini dekletcem. Iz Bršljina je hitel v mesto s svojim avtomobilom graščak Pavel Langer. Sam je sedel za volanom. V njegovi smeri se je počasi pomikal proti mestu težko natovorjen avto pivovarne Union. Pred vozom sta korakali dve šolarki. Avlo je hotel opozoriti voznika nase in je zatrobil, deklelei nista pogledali ne kod ne kam, temveč urno odskočili v stran, pri tein pa baš pred avto. Tega prej nista mogli videli in on ne njih. Avto se je sicer skušal nenadno umakniti, zavil je v stran, pa ni šlo več. Blatnik je podrl desetletno hčerko gostilničarja Pečariča, Anico, ter jo močno poškodoval po glavi in po rokah Avtomobilist Langor je takoj ustavil vo?. in s pomočjo slučajno navzočega cestnega nadzornika Rudolfa Jenka naložil ponesrečeno dekletce na avlo in jo odpeljal v žensko bolnic«. Sam pa je zadevo takoj prijavil oblasti. d lian Dravske banovine dr. Drago Marušič je zaradi službenih poslov odpotoval v Beograd. Zato v torek 7. t. m. ne bo sprejemal strank. d Kraljevska banska uprava razpisuje službo sreskega sanitetnega referenta pri sreskem načelstvu sreza Maribor, levi breg. Prošnje je vložiti najkasneje do 21. julija 19:51 pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. d Kolonija Borcev v Martuljku. Vsem, ki so se priglasili za kolonijo, sporoča uprava sledeče: Odhod iz Ljubljane v nedeljo 12. t. m. ob pol 8. uri. Zbiranje vsaj pol ure prej zunaj pri pomožni blagajni. 'Priglašenci z dežele počakajo na peronu. Potem bodo šli vsi skupaj v poseben vagon, označen z napisom »Borci«. — Iz Ljubljane do namembne postaje velja četrti n-ska vožnja za deklice in dečke do 16. leta. — Koloniste bodo spremljali Borci v krojih ( zelena srajca, rdeča ruta itd.). Tabornino je plačati vsaj do srede 8. t. m., sicer ne moremo z nikomer računati, čeprav se je priglasil. Prtljago bomo v Martuljku pustili na pola ji, odkoder se bo z vozom prpeljala na taborišče. — Več boste zvedeli iz okrožnice. Na tem mestu ne bomo več poročali. Zveza Borcev in Stražark, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-1. d Prošnje za sprejem novih gojencev in gojenk v ljubljansko gluhonemnico je vlagali pri ravnateljstvu do 31. julija t„l. Natančni pogoji sprejema so v Službenih objavah »Jugoslovana« z dne 2. junija t. I. št. 124. d Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. 420 d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12 000 Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo 685 tovarna J os. Reich. d Zahvala. Glasbena Matica ljubljanska, njen odsek za postavitev spomenika Davorinu Jenku, se najiskrenejše zahvaljujeta vsem mnogoštevilnim udeležencem Davorin Jenkove spominske proslave v nedeljo 28. t. m. ko se je mu je odkrila spominska plošča v Cerkljah pri Kranju. Posebno zahvalo naj sprejmejo vsa oblastva, ki so bila po zastopnikih udeležena na proslavi in dalje vsi zastopniki predvsem pa deputacije najznačilnejših naših društev, ki so se udeležila odkritja. Odbor Glasbene Malice ljubljanske. d Izboljšanje telegrafa in telefona. Morzejev aparat gine iz brzojavnih uradov ter se namesto njega uveljavlja brzojavni pisalni stroj. Kakor se čuje, bo brzojavni pisalni aparat razstavljen na jesenskem ljubljanskem velesejmu, kjer bo v posebnem poštnem oddelku videti ves poštni, brzojavni in telefonski razvoj desetletja nazaj. Poštna uprava namerava v vseh poštnih uradih uvesti novi brzojavni aparat in v vseh telegrafih, v katerih še ni telefona, postavili celice s telefonskimi aparati. Tako bosta telegraf in telefon izboljšana, izpopolnjena, kar bo v prid trgovine, industrije, obrti in občinstvu. - d Loterija »Poštnega doma«. Zadruga »Poštni dom« razpošilja te dni srečke za efektno loterijo. Vseh srečk je 20.000 in so po 10 Din. Dobitkov pa bo 000 v vrednosti 66.000 Din. Glavni dobitek bo pohištvena jedilnica s spalnico in kuhinjo v vrednosti 25.000 Din, za tem se vrstijo ostali dobitki, kakor: voz zapravljivček s konjem in popolno opremo vred v vrednosti 10.000 Din, šivalni stroj vreden 3500 Din, moško ali žensko kolo vredno po 2000 Din, blago za moško obleko vredno 1500 Din, vsa kuhinjska oprema iz aluminija v vrednosti 1000 Din itd. Žrebanje bo na vsak način na dan 1. decembra 1931. Želeti je, da bi občinstvo pridno kupovalo srečke ter tako kolikor toliko pMpomoglo k skorajšnji zgradbi Poštnega doma v slovenski preslolici. d Zobni atelje. Deniist Ivan Radovan, tehnik, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4, od 11. do 19. julija ne sprejema. 1583 d SAN1TOL za razkuževanje za časa nalezljivih bolezni se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. — Zahtevajte le originalne steklenice! 1582 d Vol najden v Spod. Gorčah. Dne 21. junija zjutraj je še v temi pripeljal neznan moški v hlev gostilničarke Marije Zoliarjeve v Sp. Gorčah, obč. Braslovče, okoli 2 leti starega vola rdeče barve, ki je bil nedvomno od daleč prignan, ker je ležal od utrujenosti dva dni nepremično v hlevu. Ker se lastnik še do danes ni zglasil, se sumi, da je bil vol nekje ukraden, ker pa ni mogel več hoditi, ga je tat prignal v hlev Zoliarjeve, sam pa neznanokam pobegnil. d Vremensko poročilo. Včeraj je kazni barometer v Ljubljani 758.1, termometer 22.1, relativna vlaga 53%, smer vetra NNE, oblačnost 2. V Mariboru je kazal barometer 755.,8, termometer 21.3, relativna vlaga 73%, tiho,, oblačnost 6. Opazovanja ob 7. uri. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 30.8 (18.8), Mariboru 20.0 (15.4), Zagrebu 34.8 (21.3), Beogradu 31,3 (21.2), Sarajevu 30.2 (14 3), Skoplju 31.4 (15.5), Kumboru 34.8 (20.9), Splitu 35.4 (21.5), Rabu 34.3 (20.2). V oklepajih označena je najnižja temperatura. Hjuhljtsmu Nedelja. 5. julija 1931: Ciril in Metod. Pravoslavni: 22. junija, Jevsenije. Ponedeljek, 0. julija 1931: Izaija. Pravoslav: ni: 23. junija, M. Agripina. Nočno službo imajo danes lekarne: K m el na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti; v ponedeljek Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu, * ■ Mesino načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo blaga za 20 letnih oblek, 20 delovnih halj, 24 brisač in 20 službenih čepic za poklicno gasilstvo. Pravilno kolekovane ponudbe in vzorce blaga je predložiti mestnemu načelstvu do II. julija 1931. Vsi natančnejši podatki se dobijo v ekonomatu mestnega načelstva. ■ Odkritje spomenika kralju Petru I., velikemu osvoboditelju, v Ljubljani bo ti. septembra t. I. - Odbor. ■ Krajevni odbor Rdečega križa je poslal včeraj 30 revnih otrok na brezplačno letovanje v Polhov gradeč. V poletni vročini kuhaje pl linom! I 548 Kuhinja ostane hladna, ne nadlegujejo Vas muhe, kuha se prijetno in poceni ■ Velika vrtna veselica bo danes ob 4. na vrlu gostilne Reininghaus v šiški. Priredi jo 1’rosv. odsek Sl. Del. Nar. strok, zveze v veselje, da ji je uspelo dobili prapor NDO. Ta prapor bo ponosno stal na veseličnem prostoru celi dan in si ga bo vsakdo lahko ogledal. Prihitite na veselico v velikem številu. ■ Opozarjamo na današnji oglas Pokojninskega zavoda. 1584., Jz dbn&gih bcinc>vin Razdiranje reke Mure Iz Čakovca poročajo, da so tamošnji kmetje v velikem strahu zaradi neregulirane Mure, ki odnaša ob vsaki poplavi po tisoče julrov zemlje od brega. Največ škode trpijv kmetje v Podturnu in Ferketincu. Pri Ferketincu je Mura odnesla pred 100 leti zgrajen nasip in sedaj odnaša dan za dnem obrežje in ga izpodjeda proti Podturnu, kjer je sam pesek in ilovica. Mura je odnesla tudi banovinsko pot, ki drži iz Podturna v Mursko Središte. Kmetje so na svoje stroške sedaj uredili zasilno ceslo. Kmetje se boje, da bodo morali izprazniti vse hiše, ki so v bližini reke in spadajo v vas Podturn. Mnenja so, da bi bilo najbolje, če bi napeljali strugo Mure v smeri, katero je imela že pred 100 leti. Za to delo bi bila potrebna velika vsota, katero pa kmetje tu ne zmorejo, ker so po večini siromašni. Neurje nad Ogulinom Pretekli teden je divjalo nad Ogulinom in okolico veliko neurje. Padala je kakor oreh debela toča in potolkla vse na polju. Utrgali so se tudi oblaki in švigale so strele. Udarilo ie tudi v stolp ogulinske cerkve in ga zrušilo. Vnelo se je tudi leseno ogrodje stolpa. Samomor ugledne Zagrebčanke V svoji sobi v nekem hotelu v Subotici je izvršila samomor ga. Gabrijela Polgar, soproga inženerja iz Zagreba. Dne 27. pr. m. je odpotovala na Češkoslovaško, v Subotici je pa izstopila Iz neznanega razloga in se naselila z vso prtljago v hotelu V pot<>k ves dan ni zapustila sobe. Naročila je samo nekaj vina in cigarete. Obed je zavrnila, pač pa je zahtevala pisemski papir. Osobju se je zdelo vedenje tega gosta sumljivo. Pod veier je pa iz sobe zazvonilo in ko je sobarica prihitela v sobo, je našla Pol-garjevo v mlaki krvi. Polgarjeva si je prerezala žile na roki z žepnim nožem. Nož je nalo še obrisala in ga spravila. Sedla je na posteljo, ko so ji pa moči ginile, se je najbrže premislila in je hotela obvezati rano. V poslovilnih pismih je napisala, da si je hotela vzeti življenje zaradi družinskih razmer. b Napredovanja v vojski in mornarici. Za aktivne zdravniške pomočnike IV. klase sta naredila izpit bolniška, narednika Pirc L. Rihard in Lupša F. Boris. Za rezervnega pehotnega podporočnika je napravil izpit dijak kaplar Teran J. Ivan, za rezervnega topničarskega podporočnika pa dijaki naredniki Hrovat M. Izidor, Gregorič E. Milan, Crnač A. Ernest, Deržič J. Rudolf, Zore L. Zdravko, Seifert P. Peter, Kastelic F. Ivan, Magister V. Vinko. Lavrenčič A. Anton in Malinger N. Fran: za rezervnega sanitetnega podporočnika so naredili izpite kaplarji dijaki dr. Pokorni Vladimir, dr. Sobol Matija, dr. Ruter Avguštin in dr. Pagon Bogoljub; z a rezervne topničarske tehniške podporočnike pa kaplarji dijaki Dolenc E. Fr., Lindter H. Viktor, Brihta O. Ivan; za apotekar-ske podporočnike pa Urban N. Evgen in Čerge J. Oskar. 1) Otvoritev bakarske proge. Po izjavi župana v Bakru bo otvorjena nova proga Bakar-Pri-stauišče 12. t. m. Ob tej priliki bo v Bakru velika svečanost. b Naraščajoča Sava. Po zadnjem deževju ie Sava močno narasla in dosegla pri Brodu 6 m, pri Jasenovcu pa 7 m nad normalo. Če ne ho več deževja v kratkem, ni nevarnosti za poplave. b Soproga Albrehta Habsburškega v Subotici. Iz Subotice poročajo, da se mudi tam žena bivšega pretendenta na madjarski prestol Alberta Habsburškega, rojena Irena Lelbach. Obiskala je svojo mater in sorodnike, ki žive v Subotici. B Iz bolnišnice. V bolnišnico so prepeljali več ponesrečencev: 5-letuega ključavničarjevega »ina Petra Govejška iz Zagorja je povozil voznik in mu poškodoval obe negi. — 16-lelnemu ključavničarskemu vajencu v Strojnih tovarnah in livarnah Vladislavu Slugi je vrgel tovariš v prepiru »francoza« v levo nogo in mu jo poškodoval. — 23-letni posestnik Anton Tavzelj iz Dobca pri Logatcu je padel s kolesa in si pretresel možgane. — Sin višjega policijskega nadzornika Henrik Lotrič je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko. — 26-letni zidarski delavec Kalman Cesar iz Most je padel na stavbišču na Dunajski cesti in si zlomil levo roko. — Na 30-letnega posestnikovega sina Jožeta Ovijača iz Zaloga pri Kamniku je padla v gozdu izpodžagana smreka in mu zlomila levo nogo. — 47-letni postajni delavec na Jesenicah Franc Dirjec si j* v 'poispanju prerezal vrat z britvijo. * ■ Na angleški način pere in lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže — kemično čisti obleke Šimenc, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8. B Pozor avtomobilisti! Ličanje, tapeciranje avtomobilov točno in po nizki ceni izvršuje Ignac Kastrin, Ljubljana, Karlovška cesta 22. 1489 ■ Elegantne poletne obleke po meri in solidnih cenah izdeluje modni salon za gospode J. Kurilj, Ljubljana, Novi trg. 1500 ■ Dražba lova. Mestna občina ljubljanska bo oddala mestni lov na javni dražbi dne 14. julija 1931 ob 12. uri v mestni posvetovalnici, Mestni trg št. L ■ Javna dražba zarubljenih predmetov bo 18. julija 1931 ob 9. na II. dvorišču hiše, Mesini trg št. 2. Več na oklicih, ki so nabiti na mestni deski. ■ Najemnik ji je pobegnil. Gostilničarka Ana Butara, Gasilska c. 10, je prijavila policiji, da ji je njen najemnik, soboslikarski pomočnik Josip S. pobegnil iz stanovanja in ji odnesel 315 dinarjev za tedensko hrano, 541 Din pa za vino. pranje in cigarete. ■ »510T0H« KAVA DNEVNO SVEŽA’ ■ Najboljši liker sveta »Gromožovka« Maribor, Maistrova. 1334 ■ Izvršujem gojzerje, smučarje itd. Sprejemani čevlje v barvanje Škraba Franc, Ljubljana, Novi Irg — Turjaški št. 2. 1442 ■ Vse barve, lake, firnež najceneje pri »Lustra«, Gosposvetska cesta 12. 1480 ■ Obleke najnovejšega kroja pri »Gentlemenc Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498 ■ Drzen goljuf. Neznan moški, ki se je izdajal za poMrja stavbne tvrdke Schell, star okoli 24 let, srednje postave, oblečen v črn suknjič, sive hlače in črne čevlje, je izvabiti na Borzi dela od delavca Leopolda Ovna delavsko knjižico 7. naročilom, naj se Oven zglasi drugi dan na delo pri novi slavbi tvrdke Schell v Janševi ulici. Tvrdka Schell pa ni naročila po svojem polirju delavca in je Oven nasedel neznanemu goljufu, ki je na enak način izvabil delavske knjižice tudi še štirim drugim delavcem. ■ Zopet eden, ki je bil pri kopanju okraden. Dijaku III. drž. gimnazije Josipu Kavsu je bila pri kopanju v Tomačevem ukradena obleka, vredna 298 Din. Cel#e * Diplomski izpit je položil na tehnični fakulteti v Zagrebu za kulturno-geodetskega inže-njerja g. Alojz Podpečan iz Sp. Hudinie Čestitamo! * Seja mestne občinske uprave bo že v sredo 8. t. 111. in sicer tokrat ob 20. uri. Na dnevnem redu je oddaja 33 službenih mest za predstoj-ništvo mestne policije, morebitna poročila odsekov in slučajnosti. * Umrli v juniju. V prejšnjem mesecu je umrlo v Celju 27 oseb in sicer 3 v mestu, 23 v javni bolnici ter 1 v vojaški bolnici. * Izredni občni zbor Obrtnega društva se bo vršil v ponedeljek 6. t. m. ob 20. uri v Obrtnem domu. Na dnevnem redu je izvolitev častnega člana. * Mesina knjižnica je izposodila v juniju 900 strankam 2190 knjig. * Sterlska družina ima danes popoldan od 15. naprej streljanje na strelišču v Pečovniku * Koncert Obilica v Celju. Akademsko pevsko društvo Obilič iz Beograda pride na svoji turneji tudi v Celje, kjer priredi v torek 14. t m. koncert. * Orglarska šola v Celju zaključi šolsko leto julii v ponedeljek dopoldan z javno produkcijo na orglarski šoli. Izpite bo polagalo osem absolventov. * Nogometna tekma. Danes popoldan ob 17. bo na Olimpovem igrišču v Gaberju prijateljska nogometna tekma med SK Olimp Gaberie ter SKSK Svoboda Maribor. * Najdba. V petek je bil v mestu najden svilen ženski dežnik. Dobi se na policiji. * številne uezgode. V petek je 50-letna Romih Marija, žena progovnega delavca v Sv. Juriju ob juž. žel. padla na travniku in si izpahnila levo roko v ramenu. — V soboto je 16-letni služkinji Gerčar Doroteji, zaposleni pri kapetanu g. Htenglju padel železni drog zavese na glavo in jo hudo poškodoval. — Pred enim tednom je 57-letni posestnik Božič Franc z Go-milskega peljal z vozom, v katerega so bile vprežene krave. Nasproti mu je prišel avto, pa 5®v ie ena krava splašila, tako da je padel Božič z voza in se precej potolkel. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. — Včeraj dopoldan je 26-letna kuharica Brecelj Zofija, zaposlena pri gdč. Baš Marti v Aškerčevi ulici št. 4, na domačem vtu obil-ala višnje z drevesa. Pri tem je padla na tla in se nevarno poškodovala. Rešilni avto jo je prepeljal v bolnico. — Pred mestnim načelstvom se je včeraj dopoldan zgrudila v porodnih bolečinah 26-letna D. Neža. Moštvo rešilne postne, ki se je ravno z rešilnim avtomobilom vrijčalo z bolnice, kamor je iz kolodvora prepeljalo nekega bolnika, jo je nemudoma naložilo m avto in odpeljalo v bolnico Pismo iz Mokronoga Premestitev sedeža Rudarske zadruge iz Celja v Ljubljano Z občnega zbora Rudarske zadruge v Celju 1. tajnik g. Ocvirk, 2. bivši načelnik II. skupine g. Štruc in 3. novi načelnik g. Murn. Ostali so delegati iz vseh revir jev Dravske banovine Na letošnjem občnem zboru Rudarske zadruge, ki se je vršil zadnjič v Celju, so bile sklenjene gotove spremembe v organizaciji Rudarske zadruge. Brezdvoma najvažnejši sklep je premestitev zadruge iz Celja v Ljubljano, kajti sedež zadruge se je nahajal v Celju dolga desetletja. S premestitvijo sedeža Rudarske zadruge iz Celja v Ljubljano se pa poslavlja od zadruge se je nahajal v Celju dolga desetletja. S premestitvijo sedeža Rudarske zadruge iz Celja v Ljubljano se pa poslavlja od zadruge tudi njen dolgoletni zaslužni tajnik in blagajnik g. Peter Ocvirk, uradnik železarne v Štorah. Dolgih 13 let je vršil poverjene mu posle vestno, vzorno in strokovnjaško, zato ga ne bodo le načelstva, marveč tudi delegatje obeh skupin težko pogrešali, kajti g. Ocvirk je bil eden od redkih, ki si je znal z njemu lastno dobrosrčnostjo in ljubeznivostjo pridobiti simpatije tako delavstva kakor tudi uradništva. Najboljši dokaz njegove splošne priljubljenosti je pač javna zahvala, ki so mu jo načelstvo in delegati izrekli na letošnjem občnem zboru Rudarske zadruge za Dravsko banovino v Celju za njegovo vestno, nesebično in neumorno delovanje za prospeh in napredek v rudarski zadrugi včlanjenih rudarjev, Marsikdo si ni na jasnem, kaj pomenijo za naše rudarstvo Rudarske zadruge. Rudarske zadruge so po rudarskem zakonu osnovane zastopnice interesov naših rudarjev. Te zadruge si je naše rudarstvo ustanovilo v času, ko še niso obstojale takozvane svobodne strokovne organizacije. V okrilju teh zadrug so si naši rudarji ustanovili dve skupini, in sicer I. skupino delodajalci in II. skupino rudarski delavci. Dočim podjetja v I. skupino svoje zastopnike imenujejo, je v II. skupini delavstvu dano na prosto, da si svoje zastopnike svobodno izvoli. Volitve delavskih zaupnikov v II. skupino in imenovanja zaupnikov podjetij v I. skupino se vrši vsaka 4 leta. Izvoljeni zaupniki si po izvršenih volitvah najprvo izvolijo iz svoje srede lokalnega načelnika in namestnika skupine v posameznih revirjih, nato pa izvolijo na občnem zboru zaupniki vseh industrijskih revirjev Dravske banovine svojega načelnika in njegovega namestnika. Na tem občnem zboru se izvoli iz predstavnikov I. in II. skupine veliki odbor, kateremu predseduje predsednik Rudarske zadruge. Za tekočo 4-letno poslovno dobo je bil na letošnjem občnem zboru izvoljen za predsednika Rudarske zadruge bivši generalni direktor ministrstva za šume in rude univerzitetni profesor g. ing. Gostiša. Jugoslovanske šole v Nemčiji Diisseldorf, v juliju. lieide, Mariu, Moersu, Osterfeldu in Suder-\vichu. Ustanovili jih bodo pa tudi še drugod. Tečaje vodijo naši bistrouilinejši delavci pod vodstvom izseljeniškega zastopnika g. 13. Deželica. Knjige za tečaje je darovala kr. banska uprava Dravske banovine, nekaj pa prispeva za vzdrževanje tečajev naše ministrstvo za soci-jalno politiko. Tečaje obisku ie zdaj 150 otrok. V naši jugoslovanski koloniji v Nemčiji, ki šteje okoli 50.000 duš, so ustanovili po prizadevanju Jugoslovanskega izseljeniškega odbora šest šolskih tečajev, v katerih se bo deca učila narodnega jezika, zgodovine, zemljepisa in domače pesmi. Tečaji so v krajih, kjer je kolonija najbolj gosta, to je v Gladbecku, Iloch- jugoslovanska šola v Honiberg-Hochheiile V sredi izseljeniški zastopnik g. B. Deželič s soprogo in voditelji tečaja Valentin Kovač, Miha Zuiiiiiic, Fran Čebin in predsednik Andrej Bnsnikar. Žrtev trgovcev z belim blagom? Kam je zagonetno izginila lepa Štefanija Vrečarjeva iz Cel ja? Mokronog, 3. julija. Sejmica, kakor jo nazivljajo Dolenjci je bila dobro obiskana. Poleg Hrvatov so prišli kupci iz sosednih litijskih občin in novomeškega sreza. Dogon je bil bolj pičel, samo devetsto pia-šičev je bilo prignanih in nad polovico prodanih. Volov je bilo bolj malo, ker so zaposleni pri poljskih delih. Cena prašičem je bila po komadu 80 do 100 Din, voli kg 0 Din. Prašički za zakol so bili še cenejši in jih zadnje čase gospodinje kupujejo v spanovijah , kar je zelo praktično. — Vinogradi kažejo izvrstno, posebno od toče neprizadetih krajih, ki so pa redki, saj je ledeni hudič obilno delil satansko milost. Nekaterim je sicer prizanesel, češ, da bo imel še za julij, ki je v naših krajih posebno nevaren za točo. Vinogradništvo je skoro glavni vir dohodkov, elementarna nesreča je pa cene vina nekoliko dvignila. Z vso vnemo po vinogradih škropijo na Malikovcu in Bojni-ku. Trte so vezali celo ob nedeljah, toda ne kmečki vinogradniki, pač pa v vinogradih Ljudske posojilnice, kar starejšim očancem ne gre v glavo. — Te dni je obiskal za nekaj dni svoj rojstni kraj dr. -lože Kovačič, višji banski uradnik, s svojima otrokoma. Zelo se je zanimal za razmere v okraju in se razveselil spričo napredka trga. Nadvse originalen pogreb se je vršil prosu teden. Vsa spehana in šmrtnoranjena je pribežala iz streljaj oddaljene šume mlada lisica v Škarpo. V smrtni borbi je naredila pod kozolcem s šapami jamico in tam izdihnila svojo lisičjo dušo. Šolarji so jo naslednjega dne pokopali. prepevajoč pesmi o lisici. Kot' nalašč je na ta dogodek nekdo kmalu nato pokradel pri g. zdravniku vso kurjo zalogo. Požrtvovalni orožniki pridno zasledujejo tatu. 21%čno bolnim in otožnim nudi mila »Franz JoseKova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolerni je uporabo »Franz šefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Fran/. Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. BI F. Fajdiga sin Zaloga pohištva in tapet iških izdelkov Ljubljana, Sv. Petra cesta 7 Ustanovljena leta 1879 317 f>©fovan/c po zvezdi večernici Koliko časa so leteli na kobilicah, naši prijatelji niti sami niso vedeli. Enako-merno so brnela kožnata krila velikih živali katerim se ni poznala prav nikakršna utrujenost. Slednjič so se pa le pričele spuščati vedno nižje in nižje, dokler se niso naposled ustavile na malem travniku poleg deroče reke. Popotniki so skočili na mehko travo in se okrepčali s sadeži, katere so prinesli s seboj. 124. Tu so tudi prenočili. Ko so se pa zjutraj prebudili in hoteli odleteti dalje, ni bilo po kobilicah ne duha ne sluha več. Odletele so bile ponoči Bog vedi kam in pustile Dušana, Danico in Cučiruči same sredi neskončnih pragozdov. »Kaj naj počnemo?« je tarnala Danica. »Kako' bomo prišli peš iz te divjine?« Dušan je pa bil pogumneži. *Ce smo ocetno prehodili puščavo, bomo prišli tudi iz pragozda!« je dejal samozavestno in se napotil k reki. Celje. 4. julija. V Celju in okolici vzbuja veliko pozornost skrivnostno izginotje Irgovsek praktikantinje Štefanije Vrečar jev e, uslužbene v neki drogeriji v Celju. Vrečarjeva je rojena leta 1914. v Vojniku v celjski okolici, je absolvirala 4 gimnazijske razrede, igra dobro na klavir in je visoke, zelo čedne postave. V zadnjem času je dobivala pisma, glaseča se na Ano Petroviče- Strašna usoda V gnili slami bolna z štoštiinj. 3. julija. Orožniška poslaja v Velenju je bila opozorjena, da leži Neža N. pri svoji hčerki Neži V. in zetu Baltazarju V., posestniku v Bevčahbolna v kleti in da se mlada zanjo ne brigata niti glede hrane niti čistoče. Pri poizvedbah se je orožniški patrulji nudila žalostna slika. Neža N., ki je stara okrog 60 let, je ležala v kleti v razbiti postelji brez vsakega perila iu posteljnine. Na sebi je imela raztrgano krilo, s katerim se je pokrivala. Ležala je na slami in fižolovki, ki je bila vsa pregnita, ker slarka radi bolezni ni mogla hoditi na stran. Zdravnik dr. Podkoritnik iz Velenja je pri pregledu ugotovil težko bolezensko stanje, našel po telesu mnogo gnojnih ran in prask na koži, povzročenih od uši. Odredil je prevoz v bolnico v Slovenjgradec, kar se je tudi zgodilo. Po pripovedovanju sosedov med njo in mladima ni vir !; 'o n: 'huliše r*7»r*>r;e 'er je sf"r’'a beračila, dokler je iuo;»!a hoditi, češ, da ji hči in zet ničesar nočeta dr,ti. Ta pa se je zopel izgovorjala, da mati ni hotela v sobi ležati*in vo, Celje, poste restante. Bila je v pismeni zvezi z neko Miillerjevo v Berlinu in se je zadnje dni večkrat sestala z neko neznano gospo. Dne 20. junija je brez sledu izginila iz Celja. Imela je 800 Din prihrankov, s katerimi pa si je pred izginutjem kupila kovčeg, dežnik in rdečo jopico. Domnevajo, da je Vrečarjeva, kj je bila* izredno lepo dekle, postala žrtev trgovine z belini blagom. prevžitkarjev gnoječimi se ranami da je perilo odvračala, če sta ga ji prinesla. Sama pa zopet trdi, da ji mlada niti /.glavnika nista privoščila in da je morala imeti roke za podzglavnik ter da ji nisla dala odeje, četudi jo je zeblo. ^ Jesenice Elektrifikurija. (ionske vasi nad Jesenicami, in to Sv. Križ, Plavški Hovt in Jeseniški Rovt bodo dobili v kratkem električno razsvetljavo. Drogove za napeljavo žice že postavljajo. S tem bodo omenjene vasi mnogo pridobile, ker bodo končno vendar le izginile primitivne leščer-be, »treske« in petrolejke. V nedeljo se je (vršila nogometna tekma med domačim SK ..Bratstvo« in nogometnim odsekom škofjeloškega sokolskega društva, ki je končala v razmerju 2:1 v prid domačemu društvu. Danes je župni zlet sokolske župe Kranj v Tržiču. Na zletu se bo tekmovalo za prehodni župi.i prapor Današnje tekme obe- ; <> iiiii o*'re, kvr je priprava pri vseh društvih velika Por'thnn borba se pričakuje med društvi Je^ Senice, Kranj, Radovljica in Škofja Loka. Za enkrat je prapor last jeseniškega društva, ki si ga je priborilo na lanskih tekmah. Čigav bo danes? Nov železobetonski most. Poleg novega žele-zobetonskega mostu čez Savo v Kurji vasi, ki bo v teh dneh izročen prometu, dobimo na Jesenicah še en nov železobetonski most in to čez »Jesenice« pri »Tršanovi žagi« na poti v Plauški Rovt. Tudi ta most je dograjen razen par malenkosti. Tako bomo na Jesenicah imeli v zadnjem času kar dva nova mostova, ki bosla vsekakor zadostovala velikemu promelu, ki se vrši buš na teh dveh točkah. Vreme je pri nas v zadnjih dneh v splošnem lepo, vendar so nalivi zelo pogosti, kar ovira znatno sečo. Toče nismo doslej imeli. Tujci v Kranju Junija je bilo v Kranju 208 tujcev, od teh 142 Jugoslovana, 13 Avstrijcev, 6 Italijanov in 8 Nemcev. Sedaj so ž.e prišli prvi letoviščarji in bo število tujcev v .juliju in avgustu brez dvoma znatno naraslo. Goreča dolina v Gorjancih Novo mesto, 4. julija. Na Gorjancih še vedno tli v ogromni jami lesnih odpadkov in bo še živel ogenj morda tja do Velike maše. Vsled vročine, je uničeno že nad 30 arov okoliške hoste. Kadi se kot iz vulkana. Zdaj je pripraven izlet mimo pogorišča na Trdinov vrh, od tam k Sv. Miklavžu, kjer ima Nace vsako nedeljo gostilno, po predhodnem obvestilu (na naslov: Nace Hudoklin, Št. Jerne, Dolenjsko) pa tudi med tednom nazaj mimo gospodične, v Podgorju na črešnje in na Ratežu na avtobus, pa domov. Grjanski gozdni kompleks tovarne Šiška obsega nad 80 ha ter je zavarovan za poldrug milijon dinarjev. Divne šume, silne bukve, planinska flora, divjačina, zrak, razgled! Izplača se! Divji lovec na varnem Litija, 4. julija. Orožništvo je naposled izsledilo nekega A. Ignaca, doma nekje pri Račiči, ki je bil že nekaj let osumljen, da se peča z lovsko tatvino. Večkrat je v okolici njegovega doma pokalo, pa mu le niso mogli priti do živega; skrbno se je čuval, da ne pride v pest orožnikom. Delavci pa so ga večkrat videli z nahrbtnikom v gozdu, odkoder so nato čuli strele. Končno pa je le padel v pasi. Ob laki priliki so ga pred kratkim zalotili iu pregledali njegovo domačijo In še nahrbtnik, kjer je imel res puško, smodnik, naboje ild. Izgovarjal se je na vse kriplje tod* zaman. Št. Vid nad Ljubljano K sokolski prireditvi v Št. Vid nad Ljubljano, ki bo danes ob 15., vabi velikanski lepak, kateri visi nad cesto pred šentviško narodno šolo. Plakat je izdelan umetniško na platnu z oljnatimi barvami. V Št. Vidu je vedno prijetna zabava, dobra postrežba in nudi posestnikom bogate dobitke. Kranj Kino Talija, v nedeljo .j. julija ob 5. uri prekrasna nema drama »V starem gnezdu«. Ob 7. in 0. uri 100% nemški zvočni velefilm »Nje-/->■■0 Veličanstvo Ljubav« dosedaj nnjvečji Ton-filmski uspeh naše rojakinje Kiite v. Nagy. Šlagerji, katere poje celi svel, prekrasna opereta katero igra 12 najboljših solistov. 1572 Vidovdanska proslava primorskega društva »Zarja«. Pretekli ponedeljek so priredili Zarja-ni v gledališki dvorani Narodnega doma uspelo proslavo Vidovega dne. Slavnostni govor je govoril akademik Kigar. Sodeloval je gimnazijski orkester. Št. Jurij ob južni železnici Sokolski nastop. Tukajšnje Sokolsko društvo priredi danes na svojem letnem telovadišču telovadni nastop vseh oddelkov. Vsi prijatelji Sokola iskreno vabljeni Svira polnoštevilna železničarska godba iz Celja pod vodstvom kapelnika g. Petemiana. Zveze z vlaki in avtobusi na vsi strani zelo ugodne. Braslovče S češnje je padla. Otroci so se pred nekaj dnevi spravili na češnjo posestnika Vinkola Grenka v Spodnjih Gorčah. Nenadoma je pa zdrčala navzdol Oletna Helena Grenko in si zlomila le'o nogo. Ostala je v domači oskrbi. Sokolska knjižnica. Ker je knjižnico prevzel br. Kojšek, bo v knjižnici poslovanje vsako nedeljo od 8. — 10. ure. Knjižnica je prav lepa in ima dela raznih znamenitih pisateljev. 25-letnira Sokola Braslovče. Prav pridno se vadijo vsi oddelki in se z vso vnemo pripravljajo, da tio Sokol Braslovče najslovesnejše proslavil svoj jubilej. Proslava bo na Veliko go-spojnico, lo je 15. avgusta z velikim lastupom in sodelovanjem vseh okoliških društev. Rimske toplice šolska mladina tukajšnje ljudske šole v Šmarjeti pri Rimskih toplicah bo polovila v nedeljo 5. julija t. 1. ob 10. v dvorani hotela »Nova pošta«; igro » petjem »TrnjulČjco«. Vljudno vabljeni vsi prijatelji otroške igre! Čisti dobiček prireditve je namenjen za stavbo sokolskega doma! Zdravo! Zapor je Tombola Kola jugoslovanskih sester se vrši v nedeljo 5. julija ob 3. popoldne na letnem telovadišču Zagorskega Sokola. Sv. Petra in l’aWa sejni je bil jako dobro založen z raznovrstnim blagom in tudi mnogo živine je bilo prignane, le kupčija se je slabo razvijala, ker kriza še ni nič popustila. Marenberg Tombola in ljudska veselica Rdečega krita. Krajevni odbor Rdečega križa za Marenberg in okolico priredi v nedeljo 12. julija ob 3. uri popoldne na šolskem vrtu v Marenbergu veliko tombolo z ljudsko veselico, pri kateri nastopi tudi pevski zbor društva »Jadran? iz Maribora in domače godbeno društvo. Maaefbcv POZDRAVLJENI JUGOSLOVANSKI PROFESORJI! Ko prihajate danes in jutri v naš slovenski in jugoslovanski Maribor, v obmejno trdnjavo naše neločljive Jugoslavije, da na kongresu razpravljate o svojih stanovskih in občeprosvetnih vprašanjih, vam kličemo iskreno: Dobro-; došli! Slovenci smo vedno znali ceniti pomen vašega dela za kulturni in s tem tudi nacionalni in gospodarski dvig naroda, zato smo se v nekdanji Avstriji toliko borili za svoje srednje šole. In prav v današnjem svobodnem Mariboru se je celo stoletje bila ostra borba za naše nacionalne pravice proti tuji nadoblasti. Bile pa so tudi mariborske srednje šole vzgojevališča krepkih borcev, znanstvenikov itd. Dale so nam 4e pred 100 leti slavnega dr. Fr. Miklošiča, ilirskega pesnika Stanka Vraza in za njima nepregledno vrsto. Zato bodite v našem mestu kot bratje med brati, kot prijatelji med prijatelji! ,n Odhod dr. Klemenčiča. Dne 1. t. m. se je preselil iz Maribora v Sevnico odvetnik dr. Alojzij Klemenčič. V Maribor« je deloval od prevrata in se udejstvoval tudi v narodnih organizacijah. m Diplomski izpit za inž. knietijsko-tehnicne stroke je na graški tohniki napravil g. Deineter Kimovec, sin tukajšnjega odvetnika dr. Kimovca. Čestitamo! . m Uspehi na zasebni dekliški meščanski šoli. Na zasebni dekliški šoli šolskih sester v Mariboru je bilo lani 156 učenk. Napredovalo je 18 učenk z odliko, 69 s prav dobrim uspehom, 52 z dobrim. Ponavljalni izpit ima 13 učenk, ponavljale pa bodo 4. v m Praktični izpiti za učiteljice na državnem šenkeni učiteljišču v Mariboru. Praktični (uspo-soiiljenostni) izpiti za učiteljice se prično na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru v ponedeljek 5. oktobra t. 1. Prošnje za pripust morajo priti po uradni poti (šolsko upraviteljstvo — sresko načelstvo — prosvetni oddelek banovine) izpitni komisiji v roke najkasneje do 10. septembra t. 1. Na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru morajo polagati praktični izpit vse one učiteljice, ki službujejo v srezih: Celje, Dolnja Lendava, Prevalje, Konjice, Maribor (lesni in levi breg, Ljutomer, Murska Sobota, Pluj, Slovenjgradec, Šmarje pri Jelšah in v mestu Mariboru. Izpitne takse predvideva ruzpis ministrstva financ D. II. br. 72100 od 4. IV. 1927. (Glej: Fink: Zbirka VIL, stran 681) m Mašniško posvečenje. Danes zjutraj ob 7. uri bo knezoškof dr. Andrej Karlin podelil \ stolnici mašniško posvečenje dvanajstim letošnjim novomušnikom. m Tiskovna razprava. Po odredbi sodišča se bo vršila razprava v tiskovni tožbi g. Tumpeja proti odgovornemu uredniku »Zedinjenega železničarja« g. Jelenu namesto 9. že v torek 7. t, m. ob 8'30. m Pijte original »CHABESO«, 1114 m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo bosta imeli od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarna Savost »Pri sv. Magdaleni; na Trgu kralja Petra in lekarna Siruk »Pri angelu varhu: na Aleksandrovi cesti. m Promenadni koncert. Danes v nedeljo od 1030 do 12. ure bo v Mestnem parku promenadni koncert, pri katerem bo igrala vojaška godba v korist fonda ruskih vojnih invalidov v Beogradu. . . m Strelska prireditev v Hotinji vasi. Strelsko društvo v Hotinji vasi priredi danes ob 15. uri popoldne ua vrtu gostilne Primc strelsko veselico brez vstopnine. ni Novo strelsko društvo. V Radvanju pri Ma* riboni se bo v najkrajšem času osnovala nova strelska družina. Vadila se bo lahko na tamkajšnjem vojaškem strelišču. Obleke moške, otroške, čevlji, noga vice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor. 1182 m Povratek skavtov iz Prage. V ponedeljek prispejo iz Prage, kjer so se udeležili vseslovanskega skavtskega tabora, jugoslovanski skavlje v Maribor. Pomudili se bodo nekaj ur v mestu. m Poroka. V cerkvi Sv. Magdalene sta se poročila g. Anton Moste iz Radvanja in gdč. Gi-zela Dolajš, hišna posestnica. Bilo srečno! m Za lovce. SL D priredi danes popoldne ob 15-30 na vojaškem strelišču v Radvanju streljanje na leteče golobe. m Nova sekcija »Perma«. V prihodnjih dneh se bo v Limbušu pri Mariboru ustanovila kra-' jevna sekcija mariborskega slovenskega kolesarskega kluba »Perma«. Doslej je priglašenih že 18 aktivnih kolesarjev. . ... m Izdelovanje vsakovrstnih košar, sit, žičnih mrež ter ostale suhe robe: J. Antloga, Maribor, Trg svobode 1. 15t>4 111 Na naslov ribarskega društva. Kakor nam poročajo, je neka industrija te dni napeljala vso vodo potoka Bistrice pri Rušah v svoj obrat, tako da so ribe v strugi oslale na suhem in so poginile. Bilo bi potrebno, da bi se za to zadevo zavzelo ribarsko društvo in pristojno oblastvo. ■* 111 Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje«! m Za šaliiste. Uprava prenovljenih Treli ribnikov je dala »Dijaškemu šahovskemu klubu: na verandi paviljona prostor za gojenje šaha. Da se poživi ta igra tudi v prirodi, ne le v kavarnah, je razpisal klub velik turnir z nagradami. Prijave sprejema do 10. t. m. vsak dan od 18. do 20. ure g. B. Pušenjak pri Treh ribnikih. Prijavnina za člane 5 Din, za nečlane 10 Din. Obenem se klub zahvaljuje upravi za izkazano naklonjenost. m Sobotni trg. Včerajšnji trg je bil izredno dobro založen. Okoličani so pripeljali 5 voz krompirja in čebule, 12 voz črešenj, 3 voze lon-čevine in suhe robe ter krog 150 glav perutnine. Cene mesu se v splošnem niso spremenile, piščanci so se prodajali po '20 do 70 Din par, kokoši 30 do 45 ena; race po 15 do 25 Din, gosi po 30 do 50 Din, purani po 80 do 50 Din, kunci po 8 do 30 Din; čebula je stala 6 Din kg, česen 14 Din, paradižniki 12 Din, črešnje 3 do 6 Din kg ali 1-50 do 250 liter, hruške 14 do 16 Din kg, slive 9 do 12 Din; mleko 2 do 3 Din liter, smetana 12 do 14 Din, sirovo maslo 30 do 36 Din kg, čajno maslo 40 Din, sir, kos 3 do 5 Din, jajca 0-75 do 1 Din eno, med 12 do 20 Din kg; novi krompir 2-50 do 5 Din kg, kumarce 1 do 5 Din ena, fižol 2 do 2-50 Din, v stročju 3 do 5 Din, grah liter 8 do 10 Din. Sena je bilo 28 voz po 55 do 85 Din q, slame pa 4 voze po 50 do 65'Din q. m S sejma zu prašiče. Na sejmu za prašiče v petek je bilo 312 živali. Prodajali so se: 5 do 6 tednov stari po 60 do 90 Din, 7 do 9 tednov stari 100 do 140 Din, 3 do 4 mesece stari 160 do 250 Din, 5 do 7 mesecev stari 350 do 400 Din, 8 do 10 mesecev stari 450 do 500 Din, 1 leto stari pa po 600 do 700 Din. Meso se je prodajalo kilogram žive teže po 7 do 8 Din, mrtve teže po 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 190 živali. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor. 1184 m Avto za fekalije. Iz vrst občinstva smo prejeli: V podaljšku Tattenbachove ulice v bližini Brglerjeve delavnice stoji vsak dan v opoldanskih urah, ko je promet največji, mestni avto za prevoz fekalij, ki razširja v sedanji vročini neznosen smrad. Ta prostor gotovo ni primeren za opoldanski odmor, zato prosimo mestno načelstvo, da ga dirigira kam drugam. LUNA MARIBOR nogavice vseh vrst. m Nezavestna neznanka. Na nekem travniku pri Slivnici je orožniški narednik Karol Hirsch našel v petek zvečer v nezavesti neznano, okrog 19 let staro, boljše oblečeno žensko. Pozval je reševalni oddelek, ki jo je takoj prepeljal v bolnico. Pri njej niso našli ni kak ih dokumentov. m Kje bi se preskrbel s špiritom in kisom za vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavec, Gosposka ulica 9. 1492 m Izginila je. Pri podpolkovniku v p. g. II. V. zaposlena služkinja Terezija Furvvauova je te dni brez odpovedi izginila in pustila pri njem tudi svoje stvari. Ker je bila zadnje čase potrta in obupana zaradi nekega ljubavnega razmerja, je mogoče, da je izvršila samomor. m Aretacije. V petek sla bila aretirana: Albreht H. radi suma tatvine kolesa in Stanko D. radi nedostojnega vedenja. m Tatvina kolesa. Dr. Karlu Kieserju, odvetniku na Aleksandrovi cesti, je v petek neznanec ukradel iz veže okrožnega sodišča 1500 Din vredno kolo znamke »Puch«. Tatvine je osumljen neki moški, ki je tamkaj postopal. ako so to izjavili najkasneje v roku 1 meseca, ko je njihovo sokolsko društvo vstopilo v JPS. 8. Za prestop iz Sokolskega društva v drugo sokolsko društvo za verificirane plavače velja kazen zaradi prestopa, kakor tudi za vse prestope iz kluba v klub, ali iz kluba v sokolsko društvo ali obratno. Mlada žrtev Save Pri črnuškem mostu je Ljubljana, 5. julija. Sava je zopet zahtevala novo žrtev. Včeraj popoldne je utonil med črnuškim mostom in Beneškimi toplicami komaj 21-lelni Ivo Kosi, sin strojnika Narodne tiskarne g, Kosija. Kosi je bil v družbi kopalcev in z njimi nekaj časa plaval v Savi. Kar pa je izginil iz površja v globočino Save. V njegovi bližini se nahajajoči kopalci so takoj pričeli iskati utopljenca, utonil 21>letni Ivo Kosi napravili sq živ jez in skušali Kosija rešiti, toda vse zaman. Voda je truplo pekam zanesla in ga dosedaj, ko to pišemo, niso še našli. Nesreča se je pripetila okoli '2*15. Kosi je bil dober plavač in je verjetno, da ga je v precej hladni Savi prijel krč, nakar je izginil pod vodo. Pokojni Kosi je bil dober mladenič ter žalujejo za njim starši, katerim izrekamo naše najgloblje sožalje. Sokolstvo Odhod naših tekmovalcev-Sokolov v Pariz Ljubljana, 4. julija. Kakor smo že poročali se vrši prihodnji teden v Parizu 53. zlet Unije francoskih giinna-slov, združen z mednarodno tekmo posameznikov za svetovno prvenstvo. Francoski listi prinašajo že obširna poročila o veličastnih pripravah za ta impozantni nastop in zanimivo tekmo, v kateri se bodo kosali najboljši telovadci Evrope. S posebnimi simpatijami je sprejela Unija francoskih gimnastov in vsa francoska javnost vest, da se udeleži leti pomembnih telovadnih slavnosti slovansko Sokolstvo, t. j. češkoslovaško, jugoslovansko in poljsko Sokolstvo. Mnogi listi so že prinesli obširne članke o Sokolstvu, njega ideji in razvoju med slovanskimi narodi. Posebuo pozornost posvečajo jugoslovanskemu Sokolstvu, kateremu pripravljajo triumfalen sprejem. Iz Jugoslavije odpelje v Pariz posebni vlak s približno 450 Sokoli. Tekmovalna vrsta, ki jo tvorijo bratje Primožič, Štukelj, Sumi, Gregorka, Forte in Stefanovič, se odpelje iz Ljubljane v ponedeljek 6. t. m. pod vodstvom saveznega načelnika brata Ivana Baj-želja. Dasi se vrši tekma šele 12. julija, odpotujejo naši bratje tekmovalci že nekaj dni poprej, da bodo mogli v Parizu še nekoliko vež-bati in si ogledati ostale tekmovalce, kako so za lo izredno težko tekmo pripravljeni. Kolikor smo mogli v teh dneh prisostvovati yežbanju naših tekmovalcev na leliiem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, imamo lahko upravičene nade na čim častnejše uspehe v Parizu. Vsi bratje se zavedajo, da bo borba v Parizu resna in so se zaradi tega tudi teme-jito pripravili. Brat Toše Primožič, naš izvrstni tekmovalec, jugoslovanski prvak in svetovni prvak iz Luksemburga je gotovo najresnejši kandidat za prva mesta. Na vseh orodjih je odlično pripravljen, zlasti na bradlji in drogu ga bo težko kdo prekosil. Toda brata Tošota poznamo, da ne bo odnehal in se boril kot lev za naslov svetovnega prvaka. Brat Leo Štukelj, prvak prvakov iz olimpijade v Parizu leta 1924. je na vseh orodjih doma, zlasti je izvrsten ua krogih, kjer se z razporami v najrazličnejših položajih »kar igra«. Prepričani smo, da bo ludi brat Štukelj zastavil vse svoje sile za dugego čim lepših uspehov. V lahki atletiki, razen krogle je vidno napredoval, tako, da mu ludi slabejši uspeh krogle ne more mnogo škodovati. Brat Peter Šumi, prvak iz mednarodnih tekem v Ljubljani leta 1922. in v Lyonu leta 1926. je po letih najstarejši naš tekmovalec, toda kljub temu obvlada na vseh orodjih obvezne in prostovoljne vaje. Izvrsten je na bradlji in konju, pa ludi v lahki atletiki je v nekaterih panogah izvrsten. Kljub svojini 36. letom je vzr trajen in odločen tekmovalec. Brat Boris Gregorka pojde letos drugič na mednarodno tekmo. Lansko leto je bil v Luksemburgu, kjer s je odlično držal, na posameznih orodjih je prav dober, zlasti imponira zaradi svoje velikosti v kolebnih vajah na drogil* Vlah ki atletiki je naš najboljši tekmovalec in bo gotovo dosegel vse možne točke, zlasti se odlikuje v skokih in metu krogle. Dva, ki pojdeta prvič na mednarodno tekmo sta brata Forte in Stefanovič. Brat Forte, ki je izšel jedva iz naraščajskih vrst se je ze pri izbirni tekmi izkazal kot resen in nadvse požrtvovalen tekmovalec. Pozna se mu sicer še, da je mlad tekmovalec, upravičeno pa lahko pri-ča kujem o od njega v nekaj letih najboljših uspehov. Na orodju je pokazal veliko vztrajnost in energijo, dočim je v lahki atletiki izvrsten tekmovalec in vreden drug brala Gregorke. Talentiranemu Forteju se odpira še velika bodočnost na bodočih mednarodnih tekmah. Brat Stefanovič iz Novega Sada ho še izvrsten tekmovalec, zlasti se odlikuje s svojimi elegantno izvedenimi vajami na drogu in krogih, dočim je v lahki atletiki premalo izvežliaii. Sicer pa se tudi njemu pri vztrajnem vežbanju odpirajo lepi izgledi pri prihodnjih mednarodnih tekmah. Bratom tekmovalcem želimo v i-arizu najboljših uspehov pri težki mednarodni tekmi za ponosni naslov »svetovnega prvaka«. Prepričani smo, da bodo naši vrli tekmovalci storili svojo dolžnost, da bo našu državna trobojnica zopet prva zaplapolala na stadionu in oznanila svetu zmago — jugoslovanskega Sokolstva. Bratje, pogumno v Pariz po lovorjev venec zmage. Zdravo! J. H. Sokol Medija-Izlake Se lelo dni ni prešlo od ustanovitve našega »Sokola« na Mediji-Izlake in že prijavlja mlado društvo, da pokaže, da je seme Tyrševo ideje padlo na rodovitna tla. Članstvo se je pokazalo zelo vztrajno ter jako lepo napreduje istotako vsi drugi oddelki. V teh desetih mesecih obstoja so si nabavili vsi oddelki kroje. Društvo ima tudi drog in bradlo, ker pa nima društvo lastnih prostorov telovadi v dvorani kopališke uprave. Dne 19. julija priredi sokolsko društvo prvi javni telovadni nastop vseh oddelkov v prostih iu orodnih vajah. Ob tej priliki je želeti, da se te prireditve udeleži sokolstvu naklonjena javnost, ter da društvu nove moralne in ma-terijalne opore. Starosta društva je br. Hribar Rudolf, podstarosta br. Bleivveis France, načel nik in prosvetar pa br. Bregar Ivan. Ob lej priliki moramo pripomniti in hvaležno omeniti delovanje br. Bregarja, ki edini izmed učiteljstva na Izlakah posveča vse svoje moči Sokolu . Ker je br. Bregar sam vaditelj vseh oddelkov, bi bilo umestno, da se v ta kraj dodeli ženska moč, kar bo društvu mnogo koristilo. Naj omenimo še, da se je društvo udeležilo sokolskega nastopa v Trbovljah in župnega izleta v Celju. Ker je društvo mlado in vsestranske pomoči potrebno se nadejamo, da bo 19. julij res lep sokolski dan in ne bo manjkalo nikogar, ki želi mlademu sokolu krepkega razmaha. Sporazum med Sokolom kraljevine Jugoslavije in Jugoslovanskim plavalnim savezom Jugoslovanski zimsko-sportni savez v Ljubljani je prvi sklenil sporazum s Savezom SKJ, glasom katerega morejo Sokoli tekmovati na smučarskih tekmah za svoje Sokolsko društvo. Tako so ona Sokolska društva, ki imajo smučarske odseke direktno tudi člani JZSS. Nedavno se je sklenil enak sporazum med Savezom SKJ in JPS, ki ga z veseljem priobčujemo. Prepričani smo, da bo to mnogo koristilo jugoslovanski telesni vzgoji, brez ozira ali je organizirana v Sokolstvu ali športu. Jugoslovanski plavalni savez objavlja naslednjo službeno objavo: V sporazumu z načelni-štvom Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije stopa sodelovanje SKJ in JPS v veljavo pod naslednjimi pogoji: 1. Sokolska društva Saveza SKJ niso obvezana, da ona ali njih člani izpolnjujejo dolžnosti, ki so v nasprotju s sokolskimi načeli. 2. Redni člani JPS bodo samo ona Sokolska društva, katerim bo to dovolilo načelništvo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije.’ 3. Načelništvu pristojne sokolske župe in na-čelništvu Saveza SKJ bo v roku 15 dni javljen vsak pristop ali izstop Sokolskega društva iz Jugoslovanskega plavalnega saveza, kakor tudi vsa vprašanja, ki se nanašajo na delovanje sokolskih društev v JPS-u. 4. Pri odmeri članarine in porezov se bo oziral JPS na razmere v posameznih Sokolskih društvih. 5. V upravi in tehničnem vodstvu JPS bo zastopano tudi Sokolstvo. 6. Tekme in tekmovanja, ki jih razpiše Savez SKJ samo za sokolske tekmovalce niso podvržena odobritvi, niti nadzorstvu JPS. 7. Za one člane Sokolskih društev, ki so verificirani člani kakega športnega kluba in, ki se svojevoljno izjavijo za verifikacijo za svoje sokolsko društvo, ne velja prepoved za prestop, Novo mesto Strelska družina Ima danes ob desetih dopoldne v mestni občinski posvetovalnici svoj redni občni zbor. Vabljeni »o vsi, ki se zani-nimajo za ta lepi in koristni spori, predvsem mladina in bivši člani tukajšnje strelske družine. Nesreča. Na domačem vrtu je zasebnica Ana Gutman tako nesrečno padla, da ki je zlomila levo roko ter je morala v bolnico. Gorjanska »Gospodična« dobi s pomočjo novomeške podružnice SPI) v kratkem novo lice. Izvrstni gorjanski studenček, poznan že iz Trdinovih bajk. je bil in ostane ljubljenec vseh turistov in Podgorcev. Pa je bil kar sam sebi prepuščen in nekako zamočvirjen, zdaj pa ga bo SPD Novo mesto zajezila in ogradila z močnim in ličnim obzidjem, za katerim bo poseben iztok za ljudi in poseben za živino. Pozdravljamo ta korak agilne SPD podružnice, domačinom in luc-istom pa priporočamo »Gospodično« v čini večje varstvo. Kolo so ukradli na kolodvoru Francu Kovaču iz Novega mesta. Je še malo rabljeno, znamke Sleyer št. 5106600. Nagrado dobi, kdor kolo izsledi ter to javi orožništvu ali lastniku. Most frez Krko dobiva novo podlago. Ta teden bo tlakovana zapadita polovica mostu z granitnimi kockami. Je že skrajni čas, da bi se mosl spet odprl prometu, ker zdaj so tovrstne nepnilike na dnevnem redu. Kdo bo še trdil, da zadošča Novemu mestu en sam most? Vsaj še enega bi potrebovali. Slovenjgradec V tukajšnji bolnici so v mesecu juniju umrli: Cigala Marija, dninarica iz Prevalj, stara 42 let, Baznik Helena, obč. uboga iz Topolščice, 70 let, Lobreht Ivan, dninar iz Ribnice na Pohorju, 60 let. Pokrov Simon, gostač iz Strojne pri Prevaljah, 62 lel. Naj počivajo v miru! Nesreča nikjer ne počiva. 72-letni kurjač Ferk Ivan, uslužbeu v tovarni usnja Potočnik, je hotel s pomočjo lestve urediti jermen na transmisijo, ker so betonirana tla, je lestva Izpod-letela in nesrečnež je padel na trda tla in si izpahnil desno roko, presekal na temenu in dobil velike poškodbe na glavi. — Gl -letni drvar Pečovnik Gregor je nakladal les pri grofu Thurnu v Razborju in mu je ploh stisnil in zvil levo nogo. — Kočar Fuchs Anion iz Šmartna pri Slovenjgradcu si je pri sekanju drv usekal v desno nogo. — Vsi se zdravijo v tukajšnji bolnici. Nedolžna žrtev. Na dan sv. birme je skupina fantov pijančevala v neki gostilni v Šmartnem pri Slovenjgradcu in kakor navadno, radi alkohola preskušala svojo moč. V tem kaosu vinskih duhov jih je hotela pomiriti tam usluž-bena natakarica S., katero je vinjen P. iz Legna odrinil tako močno, da je padla na tla po nesrečnem naključju na steklenico, ki je ležala na tleh. Steklenica se je razbila in so ji črepinje do kosti ranile desno roko nad laktom z 8 cm široko rano. Prepeljana je bila takoj v tukajšnjo bolnico, kjer so ji izprali iu zašili zelo nevarno rano. Surovež bo pa prejel zasluženo kazen. Trimesečni tečaj za šolsko polikliniko v Zagrebu je dovršil tukajšnji okrožni zdravnik g. dr. Pohar Maks in zopet nastopil svoje staro službeno mesto. Čestitamo! K muli maturi na tukajšnji meščanski šoli je bilo pripuščenih 8 učencev in 5 učenk, pri kateri je bila 1 učenka reprobirana za 2 meseca. Šoštanj Olepševalno in tujsko jirometno društvo v Šoštanju si je na občnem zboru 24. t. m, izvolilo za dobo treh let razen 2 članov stari odbm' s sod. predst. Antonom Potočnikom na čelu. Na novo sla izvoljena za odbornika gospa pošlim upraviteljica Pavla Jarh ter pos. in gost. Hinko Mravljak. Neurje s točo. Hudo neurje s točo se je-razdivjalo v sredo zvečer nad šaleško dolino in okolico. Nekateri kraji so imeli letos že drugič točo. najhuje Paški vrhi. kjer je toča popolnoma uničila vse poljske pridelke. Požari. V kratkem razdobju imamo tu zaznamovati 2 požara, če ne omenimo ognja v kotlarni šoštanjske tovarne usnja, ki je bil od domačega gasilnega društva v kali zadušen. — 18. junija je Helena Jurše iz Družmirja poslala 5-lelnega Mihaela Verbiča v trgovino po vžigalice. Domov grede je deček poskušal učinek vžigalic in je vrgel gorečo vžigalico v seno pod kozolcem Luke Juvana. Nenadoma je bil kozolec v plamenih in je pogorel do tal. Škode je 10.000 Din. — 26. junija pa je začel gore- li kozolec Ivana Čoparja iz Lokovice, kjer je imel tudi Ledinek Peter shranjen letošnji pridelek sena in detelje. Pomanjkanje vode v bližini je onemogočilo gašenje, tako da je kozolec z vsem pridelkom in inventarjem, ki se je nahajal pod njem, zgorel. Škoda znaša 30.00 Din, zavarovalnina pa 15.000 Din. Sokolski zleti. Župnega zleta v Celju se je sokolsko društvo v Šoštanju udeležilo polnoštevilno. Celo na sokolski zlet v Split je odpotovalo 15 oseb, med katerimi so nekateri prvič videli morje. Vsi so bili navdušeni nad lepoto našega Jadrana ter so pozabili težave dolge vožnje v natrpanih vagonih. Vlomi. 15. junija okrog polnoči je bilo skozi zaprto okno vlomljeno v pritlično sobo gostilne Baltazarja Deberška v Velunji (Ravnah), št. 134 in ukradena najemnici gostilne Frančiški Dobelšek večja množina cigaret, cigar, tobaka za pipo, nekaj prekajenega mesa, kruha in pijače. Tatvine sumljiva sta brata Josip in Franc Pečovnik iz Sel pri Št. Janžu, ki sta se sredi junija potepala po Velunji, neupravičeno lovila v Lihtenergerjevein lovišču postrvi, vlomila v stanovanje Gregorja Jelena v Razborju, kjer.sta odnesla kruha in svinjskega mesa ter ukradla tesarju Kristavčniku polen• nahrbtnik jedil in kuhinjske posode. Ta jih je zasačil in spoznal v njih brata Pečovnika. Zasledovanje je v teku. CiLnjeno vino v Tinskem obrhi Brezmala prav vsak vinopivec, golovo pa vsi častilci primorske črnine, osobito v toplem po-letju, kolikor toliko lahko spoznavajo neljubo vinsko bolezen, ki jo imenujemo kratko xiks. Cikljeno ali skisano vino odklanjamo kot pijačo. Cik je posebno neljub pojav zato, ker ga ne moremo ozdraviti odnosno odpraviti. Bolno vino se naglo izpreminja v dober, zdrav vinski kis, ako je bilo i vino tako. Pmešano z drugim, zdravim vinom, okuži tudi tega. Najbolje je torej, da eiknjeno vino odločimo od zdravih vinskih zalog in ga uporabimo za kis, kar itak samo postaja ali že je. Saj ima dober vinski kis boljšo ceno nego povprečno vino, bil bi pa lahko še dražji in bi predstavljal poleg sadnega, n. pr. jabolčnega kisa izborno začimbo, ako se ne bi bila na tako škodljiv način razpasla uporaba zloglasne industrijske ocetne kisline (esence), katero je treba za to svrho enostavno zakonito prepovedati — tudi v interesu zdravja naroda. Ne moremo na tem mestu razpravljati o vsej zadevni kletarski tehniki, marveč hočemo samo opozoriti na zakon o vinu, ki odločno zabranjuje promet ciknjenega vina in določa občutne kazni za kršitve dotičnih predpisov. O tem nas pouče § 6 zakona ter člena 21 in 22 pravilnika, kazni pa določajo S 26 (7 do 30 dni zapora in 100 do 10.000 dinarjev denarne globe ali eno od teh kazni), § 29 (v ponovnem primeru javni razglas sodbe v listih in na vratih stanovanja ali podjetja obsojenca skozi 7 dni, nadalje odvzem obrtne pravice za dobo do 5 let) in § 30 (plača-uje vseh stroškov procesa, analize, potem komisijskih stroškov in stroškov za izvršitev sodbe). Kakorkoli pokvarjeno, torej tudi eiknjeno vino moramo na sodu jasno označiti z napisom: »Pokvarjeno, ni za prodajo kot pijača.« Potem pa res ne smemo siliti z .njim v promet. To je razmeroma lahko za vinogradnika, ker se previdni kupec itak izogiba takih kleti, še težje pa je za trgovca z vinom, najtežje pa za točilca na drobno, torej predvsem za gostilničarja. Poslednji je namreč moral že ob prevzemu ali '•kletenju vina odrajtati visoko trošarino z do- kladami vred itd., kar znaša često najmanj toliko, kolikor je stalo vino pri producentu. Vino lahko cikne radi naše malomarnosti (največkrat), pa tudi brez naše lastne krivde. Ako nismo mogli ali nismo znali tvorbe izrazitega cika preprečiti, moramo tako vino čimprej in čimbolje uporabiti kot vinski kis, ter ga končno tudi kot tako označiti na dotični posodi. Vinogradnik še najlažje z njim razpolaga. Vinski trgovec ima založne kleti; pijače v njih so sicer pod kontrolo s strani finančne uprave, toda niso zatrosarinjene, zatrošarinijo pa se neposredno po izkletenju, torej pri vsakokratnih dobavah. Prav tako vino, ki se je po vkletenju skisalo, dasi je dejansko vinski kis, ker ga imajo v evidenci od vsega počelka kot »vino«. Vendar pa obstoja za trgovca z vinom možnost prodaje pri izkletenju takega kisa brez trošarine — s posebnim dovoljenjem pristojne finančne uprave —-, ki po predpisanem predhodnem uradnem postopku dotično količino tekočine odpiše od zaloge vina in tako oprosti od plačanja trošarine. Ni torej treba in je tudi s stališča čednega kle-tiastva nepravilno ter škodljivo, da nekatera trgovska podjetja hranijo izrazito ciknjena vina, pa čeprav pod točno označbo v smislu zakona o vinu. To je zanje prav slabo priporočilo — poleg nevarnosti, da se pokvarijo še druga, doslej zdrava vina vsled okužbe. Najdražji vinski kis v gorenjem smislu imata privatnik in gostilničar, ker je la kis obremenjen zlasti tudi z vsemi vinskimi trošarinami že od nabave semkaj. Gostilničar nima tiste možnosti ko trgovec, da bi izposloval odpis trošarine, ker je bila ta že plačana in je po dosedanji praksi ne vrnejo več. Treba pa je pokre-Jiiti pri finančni upravi, da čisto prirodno in pravično olajšavo dovoli i gostilničarju, n. pr. tako, da se za novo nabavljeno vino pobere toliko trošarine manj, kolikor se je odpisalo za dokazano pokvarjeno in drugače uporabljeno vino. To je po našem mnenju naloga organizacije gostilničarjev, ki na uvidevnost finančne uprave lahko računa. Potem bo v prometu sicer manj pokvarjenega, zato pa tem več zdravega vina, ki bo vselej našlo svoje ljubitelje. Andrej Žmavc. Živinorejska anketa v Kranju Zve-za živinorejskih selekcijskih zadrug v Kranju je sklicala živinorejsko anketo za konč-ii« velja v no določitev značilnih pasemskih znakov odnosno nedopustnih in dopustnih barvnih napak pni pinegavskem govedu v Dravski banovimi. V tem oziru so vladala do danes razna inaziranja in različni postopki pni raznih srezih kakor tudi zadrugah in ocenjevalnih komisijah. Neenotni postopek je povzročal nezaupanje in zbeganost živinorejcev. Ti so upravičeno kritizirali zdvojonost, kii je čestokrat povzročala tudi navidezne krivice. N. pr. bik, ki je bil licen-oiran v Radovljici, je bil zvržen v Kranju radi barvniiih napak, ali pa licenciran bik je bil od rodovne komisije v živinorejski zadrugi zvržen glede sprejema v rodovnik radi barvne'hiibe, ki jo je licencovalna komisija spregledala. Na eni strani oiJj za izboljšanje pasme kot take, na drugi strani poenotenje postopka licenco-valnih in premovalirih komisij v raznih srezih in končno enotno ocenjevanje Po i»tih načelih pni uradnih licencovanjih in rodovnih ocenjevanjih v zadrugah — vsi li momenta so naravnost narekovali, da se skliče anketa, kii naj napravi enkrat za vselej red. Ankete, ki se je vršila v Kranju dne 26. ju-niija t. 1., eo se udeJežili zastopniki Zveze živinorejskih selekcijskih zadrug v Kranju, njenih Članic živinorejskih zadrug z vse Gorenjske, zastopniki kraljevske banske uprave v Ljubljani, »reskih kmetijskih edborov v Kranju, Radovljici im Kamniku, Kmetijske družbe ter Zadružne zveze v Ljubljani, sreski kmetijski ter veterinai^kii referenti vseh gorenjskih srezov in izpostave v Škofji Lokii ter Člani liicencoval-jnih komisij iz omenjenih srezov. Predmetni »trokovm referat je imel sres. krnel, referent g. Josip Sustič, ki je snov obdelal vsestransko in podprl svoja izvajanja z argumenti iz literature in prakse. Na to je predlagal precizen seznam vseh dopustnih in nedopustnih barvnih napak pincgavskega goveda. Razvila se je izredno zanimiva debata, tekom kaitere je bilo iznešenih veliko praktičnih misli in predlogov glede pospeševanja govedoreje. Pri debati so sodelovali z izvajanji in predlogi gg. zastopnik kralj, banske uprave ing. Eiselt, Jakob Jan, predsednik Josip Burgar, Franc Jamnik, živinozdravniki Vinko Bedcnk, Franc Goljar in Josip Ravtar, kmet. ref. ing. Ralaj, Josip Sustič in dr. Milavec. Zastopnik Kmetijske družbe g. Jakob Jan je iznesel krasne konkretne predloge, zajele naravnost iz praktične živinoreje. Njegova prepričevalna izvajanja so žela navdušeno odobravanje. Vidi se, da se polagoma le začenja uveljavljali zlato načelo »Iz prakse za prakso«. Končno so se zborovalci soglasno izjavili za takojšnje izvajanje predlaganega strogega postopka glede barvnih pasemskih znakov pri pinegavskih bikih. Prodrlo je prepričanje, da se z večnim popuščanjem, odlašanjem in omahovanjem nič ne doseže, temveč le ovira vsestranski! razvoj pasme. V tem oziru morajo en6lno postopati lieeneovalne kakor tudi preniovalne in rodovne komisije, drugače ne bo konca žmeš-njiv. Pravilna barva je vazna, ker je zrcalo /.a čislo pasmo, čistost pasme pa je pogoj za razmah plemenske ku|>čiije. Poleg »1 roge ocene glede oblik in užitnosla se naj strogo ocenjujejo tudi pasemski znakii. Brez tega bi bilo pospeševalno delo v zadrugah in izven njih le polovičarsko. Pri kravah se za prehodno dobo lahko malo popusti, pni bikih pa, ki so glavni faktor živinoreje, psi to nikakor ne gre. V okoliših, kjer se je pričelo v tem pogledu s strogim de-lor pred d verni leti, vidimo že danes lepe uspehe. Tam se bikorejci več ne pritožujejo, temveč se ravnajo prepričano po novih načelih ter žanjejo ui /ehe. Sprejela je bila tudi reso’ -ija a kralje, ..o bansko upravo. Anketa je izvrS ?a svojo nalogo v celem obsegu. Kreditni zavod za trgovino in indusrfriio v Ljubljani Ker so prešle vse delnice Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, ki jih je posedovala Oesterr. Credit-Anstalt fiir Mandel und Gewerbe na Dunaju, v roke jugoslovanskih delničarjev, t. j. Hranilnice dravske banovine. Mestne hranilnice ljubljanske, A. Westen, Celje, in drugih privatnih delničarjev, se po stanju nove delničarske posesti izvrše nekatere iz-premembe v sestavi uprave. Kot zastopniki novih interesentov vstopijo v upravo zavoda: za Hranilnico dravske banovine gg. odvetnik dr. Vladimir Ravnihar, predsednik Hranilnice dravske banovine, in inženir ,®nc Zupančič, predsednik Zveze slovenskih zadrug; za Mestno hranilnico ljubljansko gg. prof dr Pavel Pestotnik, član ravnateljstva Mestne hranilnice ljubljanske, in Josip ° !P' ,pose?,n!k m liRovec. Član ravnateljstva Mestne hranilnice ljubljanske, nadalje g. Avgust' 'Vesten, veleindustrijalee v Celju. Upravni svet je v svoji seji dne 4. julija 1931. soglasno odobril podano izčrpno poročilo o stanju zavoda. Upravnemu svetu je bilo predloženo točno poročilo o izvršenih transakcijah in ugotovljeno. da med Credit-Anstalt. Wien, in Kreditnim zavodom za trgovino in industrijo v Ljubljani, kakor tudi naprain inozemstvu sploh, ne obstoje niti z jedne niti z druge strani nika-ke obveznosti več. Gospodarske vesti X Naša država je odkupila od dunajske bančne zveze (Wiener Bankverein) njen delež pri vareški železarni in akcije, ki so bile še v svobodnem prometu. Pokupila je 6.000 akcij po 880 Din. X živnostenska banka namerava prevzeti patronat nad industrijskimi podjetji, ki so bila doslej pod patronatom Kreditnega zavoda. Posvetovanja so se že pričela. V prvi vrsti ge bodo pogajali za Mautnerjev tekstilni koncern. x irometno ministrstvo je odobrilo naslednje kredite: za gradnjo carinarnic v Sarajevu 2.524.000, zn gradnjo carinarnice v Metkoviču 3,253.892 za gradnjo gimnazije v Jagodini 2,255.753 Din. X Kampanja sliv. V poljedelskem ministrstvu pripravljajo z veliko vnemo letošnjo kampanjo suhih sliv in pekmeza. Ministrstvo je pripravo vse kampanje izročilo posebnemu strokovnemu odboru. Na izvoznih postajah bodo posebne strokovne komisije nadzirale kakovost blaga. Pričakujejo, da bo letošnja letina sliv izredno dobra, posebno v okolici Sabea. Valjeva, ob Itesavi in tudi drugod. X Jugoslovansko avstrijska trgovinska pogajanja so se pričela včeraj na Dunaju. V kratkem bodo pričeli graditi železniško profio Beograd—Pančevo. Stroški so proračuna ni na okrog 80 milijonov Din. Dolžina proge od postaje Sava v Beogradu do Pančeva znaša 26 km. Proga bo. del velike proge ob Donavi in Tamišu, ki bo stala okrog 250 milijonov Din. Mostovi za to progo preko Donave in Tamiša pa bodo stali okrog 380 milijonov Din. Vsa dela bodo morala biti končana v dveh letih. X Ladjedelnica v Beogradu. Na Čukarici bo direkcija rečne plovbe zgradila ladjedelnico. — Prva dela so se že sedaj pričela. Nabavili so najmodernejše stroje, tako da se v ladjedelnici delo ne bo omejilo le na popravljanje starih, marveč bodo gradili tudi iiove ladje. X Pogozdovanje v Vardarski banovini. Za pogozdovanje goličav v Vardarski banovini so nakupili 2 in pol milijona komadov sadik. Ko bodo pogozdili goličave v Vardarski banovini, bodo pričeli pogozdovali še gola pobočja zet-skih hribov. X Žilni elevatorji. Izdelani so že vsi načrti za postavitev žitnih elevatorjev v raznih žitnih centrih naše države. Te elevatorje bodo zgradili še v tekočem letu. X Promet z Avstrijo. Izvoz iz Jugoslavije v Avstrijo je znašal v mesecu maju po svoji vrednosti okrog 7,000.000 šilingov. Ob istem času lanskega leta pa 10‘3 milj. šilingov. V prvih pelih mesecih je uvozila Avstrija iz naše države blaga za 30-4 milij. šilingov naprain 62-7 milj. v prvih 5 mesecih lanskega leta. Avstrija je v mesecu maju uvozila v Jugoslavijo blaga za 9-4 milijone šilingov napram 124 milij. šilingov v mesecu maju lanskega leta. V prvih 5 mesecih I. I. je znašal njen uvoz v našo državo 73‘3 milij. šilingov, lani pa 614 milij. šilingov. X Izvoz češkoslovaškega sladkorja. V skladu z chadboursko konvencijo bodo odslej potrebna za izvoz sladkorja iz Češkoslovaške posebna dovoljenja. Vlada je dotočila za letošnji izvoz količino 765 stotov rafiniranega sladkorja. X Nezaposlenost v Avstriji. Spričo poloma Kreditnega zavoda se je položaj na Delavski borzi v drugi polovici meseca junija v precejšnji meri poslabšal. Število nezaposlenih delavcev, ki dobivajo državno podporo je na Dunaju zraslo za 530, na 85.250, to je 12.500 več, nego lani ob istem času. Največ delavcev, ki so izgubili delo, je bilo prej zaposlenih pri kovi-nariskih industrijah. X Angleško-albanskA banka. Po vesteh iz Aten se bo v kratkem ustanovila angleško-al-banska banka. Kapital te banke bo znašal 5 milij. funtov šterlingov. Tri črtetine delnic bodo prevzeli Angleži. Banka bo pričela poslovali že meseca septembra. Verjetno je. da se ustanovi takšna banka, vsekakor pa kaže, da je kapital za takšno banko vse prevelik, da bi mogel na ozemlju Albanije dajali zadostnih obresti. X Švicarsko bančno gospodarstvo, švicarske banke so zelo malo občutile vedno težjo gospodarsko krizo, čisti dobiček vseh švicarskih bank v letu 1930. je padel le za 6'3 milijone frankov. Ves njihov dobiček je znašal 74'3 mi-lijone frankov odnosno 81T3 milijone Din. Le dve banki sta morali znižati dividendo. Bilančna svota vseh bank se je povečala na 8667 milijonov frankov, ker je narasel pritok tujega kapitala, posebno nemškega. X Novo vodstvo Kreditnega zavoda. Ravnatelj Kreditnega zavoda Neurath je podal ostavko. Za njegovega naslednika je bil kot predsednik načelstva in generalni ravnatelj imenovan bivši minister dr. Spitzmiiller, za člane načelstva pa so bili imenovani: dr. Rottenberg dr. Jocham in inž. Heller. X Belgijsko notranje posojilo. Vlada je najela pri konsorciju belgijskih bank notranje posojilo v znesku 1 milijarde frankov. Obresti znašajo 5“/». Rok za konverzijo poteče 1. 1940. Emisijski tečaj je 96. X Poljski Izvoz mesa se je silno zmanjšal, ker je potekel poljsko-nemški provizorij o poljskih dobavah mesa Nemčiji. V prvih treh mesecih tega leta Je izvoz poljskega mesa padel za 696 tisoč ton odnosno 87'6 milijonov zlotov. X Svilarski sindikat za Nemčijo, švicarski, nizozemski in italijanski koncerni za svilo so ustanovili prodajni sindikat za Nemčijo. Sindikat bo trajal 10 let. Od 1. avgusta dalje se bo prodajala v Nemčiji svila edino le potom uradov tega sindikata. X Brezposelnost v Angliji. Koncem junija je bilo v Angliji 2,627.286 brezposelnih delavcev. Naprain prejšnji registraciji je to število naraslo za 6.457 ljudi. X BOO silosov za žilo nameravajo zgraditi v Argentiniji. Postavili jih bodo v vseh večjih lukah, železniških centrih in na žitnih tržiščih. Borzna poročila dne 4. julija 1931 Devizna tržišča Dunaj, 4. julij. Amsterdam 286 22. Atene 9-2312, Beograd 12-5512, Berlin 168-81, Bruselj 9916, Budimpešta 123-99, Bukarešta 4-2325, London 34 6163, Madrid 68, Milan 37-2115, Newyork 711-20, Pari/. 27-855, Praga 21-065, Sofija 5-153, Stockholm 190-80, Kopenhagen 190-50, Varšava 79-61, Ziirich 13772. Curih, 4. julija. Beograd 91150, Pariz 20'22, London 25-1275, Newyork 516-40. Bruselj 71 95, Milan 2704, Madrid 49-25, Amsterdam 20785, Berlin 122'53, Dunaj 7262, Stockholm 138-50, Oslo 138-35. Kopenhagen 138-35, Sofija 374, Praga 15-29. Varšava 57 85. Budimpešta 90-125, Atene 6-70, Carigrad 2'45. Bukarešta 3-0775, Helsingfors 13. /, Vrednostni papirji Dunaj, 4. julij. Hnnkverein 15, Dunav-Sava-Adria 14-20, Prioritete 93-40, Trbovlje 31'50, Leykam 2-30. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 4. julij. 7% Bler 79-25— 80. Nevvjork, 4. julij. 8% Bler 90—91, 7% Bler 79-50—80-25, 7% pos. drž. hip. b. 77—79. Žitna tržišča Novi Sad, 4. julija. Vse neizpremenjeno. — Promet: pšenica 3 vagoni, koruza 11 vagonov, moka 7 vagonov, otrobi 2 vagona. Tendenca ne-izpremenjena. Budimpešta, 4. julija. Tendenca stalna. Promet brez posla. Koruza: maj 11-64—1174 (1165 do 11-66), jnlij 13-40 (1331-13-34). avgusl 13-45 (13-37-13-38).___________________________ Agitirajte za »Jugoslovana«1 <$pcz>i DRŽAVNO PRVENSTVO Primorje — Ilirija Danes ob 17 30 se bo odločilo, kdo izmed obeh ljubljanskih »ligašev« je trenotno močnejši. Težka tekma bo to — obema kluboma gre za prestiž. Bo to derby v pravem pomenu besede. Primorje je igralo dosedaj 4 tekme z naslednjimi rezultati: proti Hašku v Ljubljani 5 : 3, proti Gradjanskemu v Zagrebu 1 : 2, proti Hajduku v Splitu 1 : 5 in proti Concordiji v Ljubljani 0 : 2. Moštvo je pokazalo v teh tekmah dosti stabilno formo. Nikdar ni popolnoma zatajilo. Gotovi deli enajstorice so pač imeli slabše momente, vendar je temu podvržen vsak igrač Moštvo je tri tedne počivalo — to se pravi ni igralo v prvenstvu. Pravega počitka pa vendar ni bilo. Treningi so bili radi tega ostrejši — napornejši. Igrači so ohranili svoje moči. Ilirija je bila podvržena naravnost neverjetnim pre-kucijam. Po dobrem začetku je moštvo popolnoma padlo in je doživelo poraze, ki so pomenili katastrofo. Nenaden preobrat je nastopil v boju z državnim prvakom. Kako je igrala’ S Concordio v Zagrebu 2 : 3, z Gradjanskim v Ljubljani 0 : 1, s Hajdukom v Splitu 0 : 14 s Haškom v Ljubljani 1 : 8 in s Concordio \ Ljubljani 4 : 2. O konstantni formi ne more biti govora. Moštvo je imelo 14 dni počitka in se je nekoliko odpočilo. Kdo bo zmagal? Presoja je težavna. Ako sodimo po zadnjil nastopih obeh današnjih nasprotnikov je odgovor lahek. Primorje je doseglo proti Con cordiji 0 : 2, Ilirija 4 : 2. številke in zadnja forma govore za Ilirijo. Toda ali je pravilen tak sklep? Ali bo Ilirija obdržala formo tudi danes? Odgovoriti točno, ni mogoče. Lahko se zgodi isto, kar se je pripetilo v Splitu in teden kasneje v Ljubljani — mogoče tudi ne, kdo ve? Pri Primorju v dosedanjih prvenstvenih tekmah še nikdar ni odpovedalo celo moštvo — pri Iliriji že. Enajstorica Primorja ni tolike podvržena momentani formi kakega poedinca ki more vse ostale spraviti iz koncepta. Ka* takega od Primorja že nismo doživeli — pri Iliriji že. Presoja iz tega vidika govori za Primorje. Postavi obeh rivalov nam defenitivno nista znani. Povsem sigurnf je, da Ilirija ne bo mogla postaviti v gol ftfa-liča. Napravil se mu je na gornjem delu nog* tvor (tur), ki ga tako močno ovira, da koma. hodi. Maličevo mesto bo moral zavzeti Pres-Singer, ki je na treningih pokazal dobro formo. Definitivnih postav obeh moštev ne vemo Predvidoma bosta oba kluba nastopila v običajnih postavah — mogoče so seveda manjši spremembe. še vedno nismo prišli do odgovora na našt vprašanje. Moštvi sta si domala v vseh delih enaki. Kar ima eden v tem ali onem boljše zasedbo — ima zopet drugje slabšo točko. Ostane še nekaj — vigranost in rutina. Tu je Primorje vsekakor na boljšem. Moštvo igra že najmanje dve leti v skozi enaki sestavi in ima brez dvoma plus v pogledu rutine in vigra-nosti. Ilirija je zopet zmožna premagati tud5 najmočnejšega — ako ima dan. Končna sodba bi se torej glasila — neodločen izid. Ni pa izključeno, da zmaga Primorje ali Ilirija. Najboljši odgovor nam bo dala tekma sama, ki se vrši na igrišču Ilirije ob vsakem vremenu. Ob 1630 se vrši predtekma hazenskih družin Atene in Ilirije. Schmeling ostane prvak Velika tekma je dobojevana. Ves svet je na peto pričakoval izida srečanja med obema ko-rifejama v boksu — med Schmelingom in Stribblingom. Zmagal je Nemec Maks Schmeling in obdržal ponosni naslov svetovnega prvaka v boksu v vseh kategorijah. Match je bil prvotno določen na 9. uro zvečer ameriškega časa. Radi slabega vremena sc tekmo preložili za dve uri. V ogromnem stadionu v Clevelandu se je zbralo skoro 50.000 gledalcev, med njimi večinoma vsi bivši svetovni prvaki in bokserji, ki imajo zveneča imena. Zastopana je bila elita Javnih oblasti. Preko 2000 ogromnih obločnic je spremenilo nočno temo v dnevno svetlobo. Prvi je stopil na pozornico Amerikanec Stribblint burno pozdravljen od navzočih. Kmalu zlitem je vihar navdušenja naznanil, da je vstopil Schmeling, • ki je v Ameriki izredno popularen radi svoje sličnosti Dempseyu. Ob 22 40 (5"30 našega časa) je zadonel gong Kakor blisk Je planil Schmeling s svojega kota. Videlo se je, da hoče za vsako ceno zmagati in to čim preje. Stalno je napadal. Strib-bling je pokazal naravnost dovršeno obrambo in je prvo kolo ostalo neodločno. V drugem kolu sc je Nemcu posrečilo večkrat prodreti nasprotnikovo obrambo in je za-dejal nekaj krepkih udarcev, ki so Amerikanca znatno pretresli. Kolo se je končalo v prir Schmelinga. V tretjem kolu se je Stribbling popolnom? omejil na obrambo in sploh ni več napadal Schmeling je pritiskal vedno bolj. Zopet Schme lingovo kolo. 2e začetek četrtega kola Je dal slutiti končni izid, ki je moral vsak čas nastopiti. Nemec Je dobesedno podil po »ringu« svojega nasprotnika, ki se Je še komaj vzdržal na nogah V petem kolu je padla odločitev. Kakor topovska krogla Je navalil Nemec. Udarci so kar grmeli po glavi in telesu obupno se branečega nasprotnika. Mogočen udarec je prisilil strib-blinga, da je moral bežati v kot. Tu ga Je do letela usoda. Schmeling je izrabil ugoden tre-notek in je pogodil s tako silo Stribblinga. dr je ta padel, kot zadet od strele. Monotono je štel sodnik: eden, dva 06em, Stribbling sc je skušal z naporom vseh sil dvigniti — nemogoče — devet, deset — konec. Schmeling je zmagal s knock-outom. Njegova zmaga je bila prepričevalna, kakor že dolgo vrsto let ne v zgodovini borb za svetovno prvenstvo. Kopališče na Moriborskem otoku Maribor ■ljajoč ono na Pekrski Kalvariji. Od vznožja do skale segajo krasno urejeni vinogradi; na nasprotnem pobrežju pa, kjer vodijo v vijugah skozi smrečji hlad poti in steze sem gori, vlada miir in teina senčnatega gozda s šumenjem globoko zaritega potočka'in z glasnim ptičjim petem zlita v en sam prekrasen slavospev.. Močno ti odmeva v duši in srcu, če, sedeš na klo-pici pred kapelico, strmeč pregleduješ to prelestno pestro sliko, ki jo je božja roka z vidno naklonjenostjo in milostjo ustvarila v tem severnem predelu naše domovine. Kozjak od vzhoda in zahoda. Pohorje od zahoda do vzhoda, v ozadju koroškega kralja Matjaža grad, Peca, tvorijo tej sliki dragocen okvir in obenem neprestopen obrambni zid za vsakogar, ki bi se polakomnil tega našega zaklada: Kajti zaklad brez primere je slika, ki jo imaš pred sabo. Mesto na obeh bregovih Drave; sredi njega ponosni Narodni dom, kjer se je rodil jugoslovanski Maribor; Dravska dolina, razširjajoč začenši pri Falski peči in Janševem vrhu vedno bolj in bolj, dokler se ne razširi v širno Dravsko polje, obrobljena na Pohorskem in Rozja-škem vznožju pravtako kakor na zapadnih brežuljkih Slov. goric z vinogradi; v ravnini pa posejana z večjimi in manjšimi vasmi brez konca in kraja; obširna polja, vmes temni gozdovi, da se številne bele cerkvice vidijo še razločneje in še dalje. Tu pa tam kaka tovarna, priča novega duha in novega napredka. Nad vsem tem pa sinje nebo, ki trosi nebeški blagoslov na polje, vinograde in zelene gozdove in (ljubo zdravje na celo pokrajino: to je pokrajin sko lice našega jugoslovanskega Maribora. Dr. Fr. Mišič, Maribor. Pokrajinsko lice našega obmejnega mesta Maribora (Ob zborovanju jugosl. profesorjev v Mariboru) Drava, Pohorje, Kozjak in Slovenske gorice, Dravska dolina in Dravsko polje, z drugimi besedami povedano, sveže vode, hladne sapice in zeleni gozdovi, s težkimi grozdi obloženi trsi in sadonosniki, njive, polja, livade in travniki, to so epitheta ornantia pokrajine okoli mesta Maribora, pravo pokrajinsko lice tega dragega nam mesta. Urez njih, ki segajo s svojimi zvoki v tako davne čase, si mesta, pa naj bo njegovo blagodoneče ime še tako mlado, kar misliti ne moremo. In narobe! Drž ko čuješ ime one reke in onega gorovja, ime onih goric, one doline in ravnine, imaš obenem pred seboj tudi sliko tega mesta. Razposajena in poskočna, včasih celo hudobna in brezsrčna, se bliža Drava mariborski pokrajini. Malo nad Kamnico, tam, kjer se dviga na njenem levem bregu Vražja peč, srdito drvi in rohni še enkrat, zadnjikrat, skozi ostre čeri in peči, potem se pa takoj poleže njena notranja silovitost. Ob krasnem pogledu na Pohorje na desni strani, na zadnje izrastke Kozjaka, jajo ob »Pristanu« zagoreli pohorski splavarji, ki skupaj z Dravo, večno njen in njeni sili hvaležni, na svojih splavih zapuščajo mesto na dolgi in veseli vožnji v osrčje naše države. Novodobni Maribor datira prav za prav od onega časa, ko sta bili skozi njega speljani južna in koroška železnica; kot trgovski eni pori), kot obrtniško in industrijsko središče s številnim uradništvom, z močno garnizijo in z vsemi srednjimi šolami se je od tedaj začel širiti na vse strani. Ce je tudi vojna doba širjenje zazidanega mestnega ozemlja mimogrede ustavila, pa se je zato v zadnjih letih, odkar je mesto postalo naše, stopnjevalo tembolj od leta do leta, ko so celi novi kompleksi novih vil in vilam podobnih hiš nastali tako rekoč čez noč. Ob levem bregu Drave navzdol v smeri proti Št. Petru se je raztegnilo, do kamor se je sploh raztegniti moglo: obširni, nekdaj prodnati svet med reko in vznožjem Stolnega vrha, tja do Meljskega hriba je sedaj ves zazidan po lepih gozda«. Pa če se obrneš bolj na levo, vidiš Stenico, Konjiško goro. Boč, Rogaško goro, Haloze lin velik del Slovenskih goric z gradom Vurber-gom pa tudi oni vinski breg, preko katega bo v kratkem otvorjena avtomobilska cesta, ki bo po najbližjii in najzanimivejši poti vozila Mariborčane od Dravskih bregov v središče Slovenskih goric. Kaj omejen in ozek je prostor med Dravino strugo in med strmimi goricami, ki se vlečejo od Kamnice preko Kalvarije in Piramide do Stolnega vrha; ni čuda torej, da povsod, kjer je le mogoče, sili mesto v Slovenske gorice. To medsebojno objemanje je tako tesno, da je težko ločiti in razbrati, kje neha mesto in kje pričenja okoliški svet, ki se je do danes znal obdržati tako rekoč v sredini našega Maribora. Trije ribniki, v sanjavi legi med visečimi vinogradi, nudeč poleti najlepšo priliko za veslanje, pozimi pa za vsakovrstni zimski šport, oddajajo svoje odvišne vode po tajno žuborečem potočku Dravi; in tako hite njihove vode skozi stari mestni drevored; a pred.no se od njega poslove, se zbero še enkrat v lepo zaokroženem ribniku, sredi katerega je napravljen umeten otočič z gostim šašem in skalov-jev, kaj prijetno skrivališče in vališče številnih tračk tim dveh belili labudov, ki se skupno z dvema starima topoloma vsi zrcalijo v sinjih rib-nikoviih vodah. Na drugem koncu mestnega parka, ki meji na severu na smejoče se gorice, na jugu pa na resne poteze srednjih šol in višjih uradov, se dviga nad drugim, novim potočkom najljubše sprehajališče aMriborčauov Kalvarija s cerkvico sv. Barbare. Na sivi izpodiprani skali, ki tvori majhno planico, stoji cerkvica, pozdrav- na Kamnico in njeno lepo cerkev na levi strani, potem pa ob razgledu na dolgo vrsto samih predetraž Slovenskih goric, na Kalvarijo s kapelico sv. Barbare, na Piramido s kapelico sv. Ane in s starim gradiščem, na Stolni vrh in Meljski hrib, se za trenutek ustavi, odpočije in umiri, kot da bi slutila da se bliža mestu, lepemu mestu. Potem pa kmalu razdeli vse svoje vode v dva široka rokava ki se združita šele, ko sta s svojimi valovi več kot 1 km dolgo objemala in poljubovaln prekrasni »Mariborski otok«. Stari Sv. Bolfenk, ki še vedno biva, dasi se mu je cerkev že davno porušila, na prvem pohorskem vrhu, odkoder vidi baš na sredino tega otoka, se mora pač čuditi, kaj vse se na njem sedaj godi. S trodelno dolgo fronto, v sredini s krasno verando, na obeh straneh pa z dolgo vrsto kabin in oblačilnic, spredaj pa z velikimi bazeni, lesketajočimi se kakor Parski mramor, je, obdano od lipovega cvetja in od hladne sence starodavnih bukev, nastalo kopališče, kakršnega s takim solnčuim sijajem, s takšno okolico, v takšni pokrajini, na otoku sredi reke, pač ne zmore ne vsa država niti vsa srednja Evropa. Čim bolj se bliža Drava mestu, tembolj se niža njen levi breg, tembolj raste kvišku oni na desni strani; ona pa se vali počasi, resno in dostojanstveno skozi mesto; zdi se, da stoji in si ogleduje prekrasni prizor. Le tam, kjer jo motijo debeli, kameniti stebri gornje »Brvi«, monumentalnega državnega in železniškega mostu, vidiš, da se nejevoljno pomika dalje; pa tudi globoko izpodjedeni desni breg, nad katerim žde Studenci z razpadajočo cerkvijo sv. Jožefa in predmestje sv. Magdalene, razodeva njeno skrito moč in silo. Na nizkem levem bregu, pod zaščito nekdanjega mestnega zidu in stolpa pri mariborskih »Benetkah«, prista Stari mestni stolp ** stoletja mestnih hišah, tovarnah, železniških napravah in magazinih. Stari orehi, ki so temu delu dali sedaj napol pozabljeno ime »Orešje« ,so sicer že vsi strohneli in duhteče »Orešje«, se je moralo umakniti suhemu Melju ali lepe poti, v katere prehajajo komaj vidno tod mestne ulice, te mahoma povedejo iz mestnega šuma po ozkih dolcih in grapah na Stolni in Meljski vrh, ki sta na straneh, obrnjenih proti mestu in ju- 50-letnica šole v Tinju na Pohorju Blagoslovitev šolarske zastave - Razstava učnih del gu, od noge do glave pokrita z vinogradi, travniki in gozdički izmed katerih se tu pa tam svetijo beli zidovi kake gosposke hiše in vini-čarije. Tam, kjer si na kraju sedanjega Melja in obenem mestnega pomerija, je začetek Mariborskih »Termopil«; na eni strani razrito in divje romantično raztrgano pobočje. Meljskega hriba, ki skoro vertikalno pada kakor Triglavska stena, da ne more preko nje ne navzgor ne navzdol nobena človeška noga; na drugi strani pa Drava, ki dela velik ovinek in tvori širok veletok, miren, resen, Komaj se zibajoč, da je videti kakor morski zaliv, med obema pa, med hribom in vodo, samo toliko prostora, da more komaj okrajna cesta skozi, vedno trepetajoča, da jo zasujejo skale in pečine, ki vise nad njo. Toda hitro se oddahne in pomiri. Svet se razširi, zrak se razčisti; brž stojiš v novem svetu. V prijetnem objemu božajočih dravskih valov se smehlja lep, velik otok, ves porastel z drevjem in grmovjem, ogrnjen s pajčolanom mične slovenske pravljice o zakleti kraljičini, obenem prikladno zatočišče in pristanišče za one ribiče, ki grešijo proti posvetnim zakonom sv. Petra, poglavarja vseh ribičev. Kdor hoče vedeti in videti kaj je Št. Peter in južni del mariborske pokrajine, se mora vzpeti po strmih stopnicah z zidanimi postajami križevega pota mimo visokih topolov na »Gorco«. Vrli nje stoji cerkvica, daleč na okoli vidna; okoli nje pa spe prijetno spanje in se solnčijo na solnčni vinorodni gorici vsi, kolikor so jih dosedaj znosili semkaj iz Št. Petra, iz Hrence, iz Celestine, iz Vodol in iz Kamenščaka. Zidu niso zgradili okoli tega pokopališča; zato se vidi daleč po bližnjem svetu. Gledaš vinograde, gorice, Dravo, širno Dravsko polje; v ozadju temnozeleno Pohorje s sanjajočo »Poštelo«; bolj na desno veliki del mesta, skozi katero je potegnjen srebrn trak, Drava; rodovitna Dravska dolina, obrobljena od Pohorja irn Kozjaka; sredi nje vrh zasute gore, slovensko Kalvarijo, na južni strani z vinogradi, na severni s temnimi gozdički pokrito; za njo vročekrvne Pekrske gorice. Limbuš in zadnje ostanke nekdaj znamenitega »Dravskega Blagoslovitev sokolskega praporja v Tinju na Pohorju Tinje je v ponedeljek 29. maja slavilo slavje, kakršnega še ni imelo. Udeležili so se ga med drugim tudi g. banski svetnik Krošclj, šolski nadzornik g. Koropcs, g. dr. Ferdinand Attems in drugi. Upravitelj Joško Tomažič je pozdravil goste in domačine. Domači župnik g. Urh Hafner je blagoslovil šolarsko zastavo, kateri je bila botra gospodična Gabrijela Fi-zolič, ki je bila 30 let učiteljica v Tinju. Po blagoslovitvi so bile izročene štirim častnim članom tinjske občine častne diplome. Izročil jih je v imenu občinskega odbora g. Martin Dušej. Častno občanstvo je bilo podarjeno gdč. Gabrijeli Fizolič za njeno 30-letno službovanje na Tinju, g. Janezu Tomažiču, ki je upravljal tinjsko šolo 42 let, g. dr. Ferdinandu Attemsu, čigar oče je daroval ves gradbeni materijal za šolo Tinje. Izročena je bila diploma tudi g. Janezu Ferku županu v Tinjah zn njegovo 25- Trbovlje Nogometna tekma. Danes priredi tukajšnji SK Amater na sipini Limberk nogometno tekmo z ljubljanskim SK Jadran. Po tekmi priredi SK Amater na prostoru bodočega svojega igrišča na Volajevem travniku veselico. Letovanje Društva rudniških nameščencev. Tukajšnji odbor Društva rudniških nameščencev je letos organiziral za svoje člane zdravstveno počitniško kolonijo v Omišlju na otoku Krku. Kolonija, katere se udeleži 31 odraslih članov z družinami in 42 otrok izpod 16 let, bo stala za posameznika pri tritedenski oskrbi Din 450 vključno potne stroške. Kolonija bo imela svojo lastno kuharico, društvo pa je skrbelo tudi za to, da bodo otroci nod nadzorstvom, leno županovanje. Sivolasi starček g. Janez Tomažič pa je v lepih besedah razložil zgodovino šole, katera obhaja 50 let obstoja in na kateri je pustil vse svoje moči on, ki jo je upravljal 22 let in jo sedaj upravlja njegov sin g. Joško Tomažič. Nato so šli vsi gostje k slavnostni sv. maši. Popoldne je šolska mladina vprizorila igro »Šivilja Klara«, člani selske sokolske čete pa igro »Volkašin«. Obe sta občinstvu zelo ugajali. Ob tej priliki so zaključili gospodinjsko šolo, ki jo je vodila gdč. Zinka Leben, učiteljica meščanske šole iz Slov. Bistrice. G. Krošelj se je naposled v lepem govoru zahvalil prirediteljem in jih pohvalil ter poudaril uspehe, ki jih je šoia doslej dosegla. Posebno je ugajala tudi razstava ročnih del. S smotrenim delom se med narodom doseže vse! katero bo vršil tukajšnji učitelj g. Sušnik, želimo, da bi se kolonisti na našem sinjem. Jadranu kar najbolje počutilb Pripominjamo, da se udeležijo te kolonije razen Trboveljčanov tudi člani DRN iz Zagorja, Hrastnika in Krmelja. Blagoslovitev nove motorne brizgalne na Dobovcu. Gasilno društvo na Dobovcu pod Kumom, ki obstoja šele dve leti, si je letos nabavilo novo motorno brizgalno, ki bo blagoslovljena danes dopoldne. Ob 9. url bo svečan sprejem gostov na trboveljski železniški postaji, ob pol 11. uri pa se izvrši blagoslovitev. Na večer pred tem gasilnim slavljem bodo Dobov-čani sežgali velik kres v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Davorinu Jenku. Govor predsednika Glasbene Matice dr. Vladimir ja Ravniharja pri odkritju spominske plošče v Cerkljah dne 28. junija Dragii rojaki! Čestita gospoda! Častna naloga, da govorim na tej svečanosti v spomin Davorinu Jenku, ni pretežka. Zakaj kdo bi ne vedel mnogo povedati o možu pes-niku-skladatelju, ki je tako pogosto in s tako tehtnimi deli svojega duha in svojega srca o-plodil jugoslovansko glasbeno literaturo. In če bi vam povedal vse to, kar je naš priznani glasbeni historik dr. Mantuani zgostil v znamenit v današnji slavnostni spominski knjigi, bilo bi mnogo premalo, da bi vam predočil v vsej veljavi in vrednosti delo moža, čigar spominu se danes klanjamo v globokem spoštovanju in občudovanju. Nalogo mi dela težavno samo skromno odmerjeni čas, v katerem jo moram završiti. Ako sem dejal, da je bil Davorin Jenko oplodil jugoslovansko glasbeno literaturo, storil sem to z vsem preudarkmo. Skladal je Jenko kot Slovenec slovenske, hrvatske in srbske pesmi ter druge kompozicije, namenjene vsem tem trem narodom. Že leta 1868 in potem zopet 1879 — pomniti je tri rani letnici našega preroda — je Jenko izdal in založil v Pragi dvoje zbirk svojih pesmi z naslovom: >Srbske, hrvatske in slovenske pesmi«. Ni skladal svojih glasbenih umotvorov — po pravici naj jih tako imenujemo, da bi ž njimi blestel pred tujim svetom. Svojemu narodu jih je poklanjal, da bi zbujal in utrjeval njegovo nacijonalno zavest, da bi dvigal njega glasbeno-kulturni nivo. In ta narod mu je bil prav tako narod srbski in narod lir-■vatski kakor narod slovenski, čigar verni sin je ostal do poslednjega svojega zdihljaja. Popolnoma po smislu jugoslovanske ideologije, kakor jo pojmujemo danes. Že v tem vidimo veličino njegovega duha. Bil je kakor pesnik prorok, ki s svojimi dohovnimi očmi zre v davno bodočnost, ki piše bodočo zgodovino svojemu narodu, jedva zavedajočemu se svojega razvoja smeri in ki mu v proroškem duhu črtati njegovo usodo. Redki so taki možje, vzgojiti jih ne more nobena šola, poslani so z nebes. Da moremo pravilno preceniti ves pomen Jenkovega vstopa v povestnico našega naroda, treba si je predočiti, v kteri dobi se je to zgodilo. Absolutizem s svojo germanizatorično tendenco je tlačil slovanske narode v Avstriji in na Ogerskem, Bachovi husarji so jezdili preko hrvatskih in slovenskih poljan; narod je taval v polni nezavednosti, redka njegova inteligenca je bila pod policijskim nadzorstvom. Jenko, ki je bil završil srednjo šolo v Trstu, je prišel 1. 1859 na Dunaj, da se posveti svojemu poklicnemu študiju, pravoznanstvu in da sporedno spopolni svoje glasbene nauke. Osnovne pojme v glasbi je bil vsrkal že doma, deloma v Ljubljani, deloma v Trstu. Naj v tej zvezi omenjam dve imeni, vredni, da jih imenujem: Kamilo Mašek in Gregor Rihar. Na Dunaju je takoj prevzel vodstvo Slovenskega pevskega društva, slovenskega društva, ki pa je bilo zatočišče vseh jugoslovanskih akademikov. Jenko mu je bil ne samo pevovodja, ampak tudi skladatelj. Zakaj pusta je bila takrat ledina našega glasbenega polja. Večkrat jim je zadrega morala pomagati na ta način, da so za svoje »Besedeč — kakor so tedaj po češkem vzorcu imenovali svoje družabne, s skromnimi koncerti združene večere — uporabljali kompozicije tujih narodov, podloživši jim slovenski tekst. Samo da so mogli reči, da pojo slovenski. Tu se je izkazal ves produktivni talent Jenkov. Uglasbil je pesmi trajne umetniške vrednosti. Naj imenujem samo nekatere, ki so še danes znane in priljubljene vsakemu pevcu: »Hej rojaki«, »Molitev«, »Kam?«, »Lipa zelenela je«, »Pobratimija«, »Tiha luna«, »Vabilo«, »Zdravica«. Pesmi, ki so užigale, kakor bi vrele iz samega srca narodovega. Narod jih je sprejel za svoje. Ponarodele so, kakor pravimo. Poje jih, ne da bi vedel za skladateljevo ime. Kolikokrat še danes čujemo turobno nagrobnico /Blagor mu«. Jenko je bil njen skladatelj. V onem času je nastala naša marseljeza »Naprej zastava Slave«! Naj pustim tu govoriti njegovega biografa, ki pravi: Bilo je dne 16. maja 18G0, ko je naš Jenko sedel v mali kavarni Ba-derjevi pri skromnem zajutreku in čital dunajski časnik »Die Presse«. Imel je namen, da gre po zajutreldi k predavanju na univerzo; zato je tudi šel v to kavarno, takorekoč nasproti stare univerze. Kar pride čitajoč do članka, ki se^ je bavil tudi s Slovenci, smešil njihovo šibko število in posebno njihovo govorico, češ da to ni jezik, ampak le nekako nerazvito bebljanje (»ein Lalleuc). To je našega Davorina globoko užalilo! ves narodni ponos se je uprl temu poniževanjb, ki ga je prizadejal Slovencem v borbi za nemško nadvlado boreč se časnikar. Skrajno ogorčen je vrgel časnik na mizo, plačal, zapustil kavarno in šel — ne k predavanju, kakor je bil namenjen, ampak kamor so ga nesle noge, kar tja na slepo srečo — in bil je, komaj da je to opazil, na potu v dunajski prater. Ves čas ga je mučila in razgrevala časnikarska žalitev slovenskega življa. Kar mu pride nenadoma na um pesem »Naprej zastava slave«, pesem, s katero je zvezano njegovo ime za vse večne čase. Prva misel za besedilo te pesmi se je bila rodila v Davorinovi glavi. S to idejo je bil šel k Simonu Jenku in ga spodbudil, da naj jo pesniško oblikuje. Simon jo je bil zasnoval in ta osnutek sta potem skupno prenarejila in izboljševala tolikokrat, da je bilo obema prav. Davorin je bil imel takoj namero, da jo uglasbi, a' ni mu hotelo posrečiti, — kajti njegov načrt je bil, da jo uglasbi kot koračnico. A onega dne IG. maja mu je prišel napev kar sam od sebe, ko je korakal, še razburjen po časniški notici, po dunajskem pratru. »Tolikokrat sem poskušal dobiti napev« — tako sam pripoveduje — pa nobeden me ni zadovoljil; takrat pa mi je prišlo na misel besedilo Naprej zastava slave« in začel sem jo peti, kar od konca do kraja je šlo brez ovire; izpremenil nisem prav nič bistvenega v kompoziciji. Da si zavaruje dobljeno melodijo, krene v pratru proti gostilni »Zunr Hir-schen« (Pri jelenu) in tam si jo napiše na košček papirja in na črte, ki si jih je potegnil a prosto roko. Tako je nastala naša slovita budnica »Naprej zastava slave«. Dne 22. oktobra 1860 je na »Besedi« Slovenskega pevskega društva prvikrat zadonela. Uspeh je bil velikanski. Morebiti se ni nobena slovanska budnica tako hitro razširila kakor »Naprej«. Prevzele so jo celo pruske vojne kapele in jo igrale — ne vedoč za njeno besedilo na svojem vojnem pohodu 1. 1866. Tudi ruske vojne kapele so jo svirale. Narodu doma pa je bil »Naprej« budnica v pravem pomenu besede, pravo nacijonalno razodetje. Jenko je bil takorekoč ob završetku svojih pravnih študij, ko je usoda — v tem primeru gotovo mila usoda — preokrenila njegove živ-Ijenske poti smer. Dve muzi sta tekmovali, da bi si ga osvojili: Tomida in Musiča. Poslednja je bila zmagovalka. Sledil je njenemu mamečemu klicu ter se podal I. 1863 v Pančevo med brate Srbe, da prevzame vodstvo tamošnjega zbora. Spomina vreden je posredovalec za ta njegov odločilni korak: bil je Kornel Stankovič. Pančevo je držalo Jenka samo dve leti. Že leta 1865 ga vidimo na čelu »Beogradskoga pe-vačkoga društva«. Na tem mestu je vztrajal do 1. 1871. »V tej dobi — tako zopet pravi njegov biograf — je položil v »pevačkem društvu« trden umetniški temelj, ki se je po njegovi tradiciji razvil končno do one višine, na katero je dospel potem pod vodstvom Štepana Stojanoviča - Mokra ujca.« L. 1871 je bil Jenko na predlog ministra dr. Jovana Rističa in na priporočilo Jovana Djor-djeviča imenovan kapelnikom in skladateljem srbskega narodnega gledališča v Beogradu. Jovana Djordjeviča ne imenujem samo zategadelj, ker je bil prvi upravnik tega gledališča, ampak, ker nam je utvaril besedilo, katero je Jenko uglasbil v nesmrtno našo himno »Bože pravde«. Samo kratko razdobje desetih let loči postanek »Napreja« od postanka himne »Bože prav- de«. Oboje je ustvaril Slovenec, prvo kot budnico, kot koračnico za zmagoviti pohod Slovanstva, drugo kot kraljevo himno narodu srbskemu. »Naprej« in »Bože pravde« pa sta danes last Jugoslavije, njen simbol, njeno geslo, njena vodilna misel. Je li bil to Jenko zaslutil? Ne prašajmo tega. Ali je zaslutil ali ne, ali mu je to posrečeno glasbeno misel vdahnilo višje bitje, Jenko je postavil dejanje, čin, ki zasluži, da mu v svojem srcu postavimo pomnik aere peren-nius. Po pravici stavi njegov životopisec Jenka v isto vrsto, kakor so Haydn, Lvov, Škroup, Rouget de 1’ Isle, ki so svojim narodom poklonili glasbene domisleke enake vrednosti. In pravična je zatiteva, da bodi Jenko, pa čeprav bi nam njegovo tvarjajoča sila ne bila naklonila nič drugega nego »Naprej« in »Bože pravde«, da dobi Jenko — pravim — deležen časti in spoštovanja ter večnega spomina v hvaležnih srcih vsega našega naroda. Kaj je bil Davorin Jenko bratskemu srbskemu narodu, — saj mu je daroval malone polovico svojega življenja, kajti polnih 32 let je vztrajal na svojem položaju kot kapelnik in skladatelj srbskega narodnega pozorišta v Beogradu — o tem pričajo njegova blasbena dela, katerih je znanih nad sto. In še bi arhivi narodnega pozorišta morda spravili na dan marsikatero njegovo umetnino. Kako visoko je cenil narod srbski našega Jenka, dokazuje dejstvo, da je bil Davorin Jenko član »Kraljeve srpske akademije« in »Srpskog učenog društva«, častni član »Srpske Matice« v Beogradu in premnogih drugih kulturnih korporacij na slovanskem jugu. Da ga ima v zlati knjigi svojih častnih članov vpisanega naša Glasbena Matica, ki je dala pobudo za današnjo svečnost, je le samo po sebi umevno. Odkriti pravo vrednost Davorina Jenka, zbrati vse plodove njegovega duha in večno lepe melodije njegovega udejstvovanja, lahko mirno izrekamo preprosto resnico: Davorina Jenka je šteti med prve duhovne tvorce naše Jugoslavije! Ko naj torej pade zavesa s skromnega pomnika, vzklikajmo spominu Davorina Jenka: Slava! Itlajvečja razprava o slovenskem pisatelju Lucien Tesniere: Otou Joupantrhitch. Pariš, Les Belles Lettres, 95 Boulevard Raspail. 1931. Str. XVI -f 384. Fr. 30. Valerijev rojalt utegne v svoji materinščini le redko čitati našega leposlovca, tako n. pr. neznatne vzorce iz V. Vodnika in Tomana; v Meurville-ovih »R6ves et Glanes« Jenka, Gregorčiča in Prešerna, ki ga prinaša tudi »Antho-logie Mondiale« 1921. Ivan Cankar se je do letos še najbolj postavil z »Jernejem« in s »Pa-ges choisies«. Poslej pa prednjači vsem Oton Župančič. Študija o nje n zavzema 400 slrani debelo knjigo, kjer je vpletenih nad 130 njegovih pesmi in dobršen del »Veronike Desenišice«. Izvrstni poznavalec naših razmer, pisec zajetnega dela o slovenski dvojini, stalni poročevalec naših knjižnih novostih je sedaj nastopil z odlično monografijo, izdanjem modroslovske fakultete v Strasbourgu, ki predstavlja trden most med literarno Jugoslavijo in Francijo, oziroma svetom. Stržen obsežne publikacije kaže pesnikov duhovni razvoj, ponazorjen z raznimi primerami iz tujih slovstev, posebno pa s prevodi iz Župančiča samega. A. Millieu, J. P. Rabata in še nekateri so južnoslovanske poezije franco-zili presvobodno, naš prelagatelj se pa drži zdravega načela: čim bliže izvirniku 1 Sam priznava, da je sleherna preloga »vojnoznanslci umik, kjer gledaš edino na to, da kar najmanj utrpi izvirniška lepota«. Evo kratek vzgled iz »Veronike«, kjer se izraža Župančič: zvračaš nam bokale, kakor si Pruse. Tesnižre pa uspe- lo posnema (254): tu sables le bon vin comme tu sabres les Prussiens. Včasih zveni izvirnik nežneje, tako v naslednji kitici iz »Cicibana in čebele«, kjer očka nabije navihancu s cvetlično bilko zadnjo stran: Quand Tsitsiban decliire sa culotte, mamau la lui raccommode, mais papa lui aecommode le derriere k coups de botte. Že B. Borko je po pravici poudaril vrline Tesniereovega napora. Zato se hočem omejiti na nekatere podrobnosti. Strasbourški slavist razodeva veliko natančnost in bistrino, ki mu je omogočila, da je spotoma nad dvajsetkrat popravil ali dopolnil izjave mož, kakršni so Grafenauer, Warnier, Šlebinger, Zupančič, Sever, Vidmar, posebno pa Cronia, ki je pred Tesniere-om dal med ljudi najobširnejšo knjigo o našem slavljencu. A časovno zmedo str. 278. je vsekakor zakrivil tiskarski škrat, ker oba verza bi se morala glasiti: Jaz vas iiram pretehtane do grana, natanko vas imam pretipane ... Stavec je v slovenski »Veroniki« str. 144. pustil dve pogreški: grana, ima! Toda prela-galčeva zasluga je, da ju je zavohal, kakor je pred 30 leti prof. Korš v Prešernovi »Turjaški Rozamundi« zasledil vrzel, ki v srednješolskih čitankah še danes ni zamašena. Značilno za Župančičeve vzornike je to, da prav za prav ni med njimi Nemcev, saj po zatrdilu Jana Ski>!e je bil Richard Dehmel lu-žiške krvi kakor manj znani bard-duhovnik Ja-kub Deml. Od Tesni&re-ovih razlag naj omenim tisto * slikarji, ki s prikazovanjem podvojenih predmetov ali oseb obujajo dojem miru (121). V poglavju o Celjanih — trdih Nemcih (232) sem se domislil Lj. Pivka, ki v svoji zgodovini omenja naziranje, kakor bi bil ta rod prvotno koroško slovenskega pokolenja in da sp je naj-češče družil s slovanskimi mogotci. V ljudskem spominu so se pomešali s kraljem Matjažem (Fr. Prešerna »Zbrano delo« 183—186). Odstavki glede Veronike Deseniške bodo v živo dregnili. O Vidmarju glej tudi Revue des Etu-des slaves 1930., str. 159. Govoreč o mladinskih pesmih nam je Tea-niere (309) naprtil bajko o dolgoušcu, ki nese pisemce. Takšen mit je meni docela neznan, enako sta mi izjavita dva tovariša za slovensko Koroško oziroma Štajersko. Zajec s košem ja- jec na kaki židovski razglednici je bržkone zavedel avtorja v zmoto. O Župančiču prevajalcu bi se dalo pristaviti (334), da je poslovenil začetna poglavja v Co-sterjevem »Ulenspieglu« Bezruča (34G) pa je ponašil prav malo, zbirka »Šleskih pesmi« je po večini Albrechtova. Tesniere ponovno poudarja čudovito raznolikost Župančičevega navdiha in seveda tudi sloga, ki se po profesorjevem mnenju pri nas preveč omalovažuje. Svoje dni me je opozarjal na take zglede, enega se še spominjam iz 1. 1922. Most samomorilcev v Bevkovem »Faraonu«. V pričujočem spisu se sklicuje na Cankarja, ki se je porogal podobnim stilistom takole: »Da, gospoda, roka pravice bo vzela to zadevo v roke«. Lahko bi dodal še to Cankarjevo krilatico: »Položaj naroda je v slabem položaju«. Zadnjo pa nam je vzgojil Glonar v Reymontovih Kmetih IV, 2G4; »... dušila ga je sramota in mu zalivala srce s tako sramoto...« O vrlinah naše govorice se je g. T. na veliko mestih izrazil, n. pr. 359: »... slovenščina ... sodi med najlepše slovanske jezike, ki so vsi lepi. Toda malo je slovenskih pisateljev, ki bi se bili zmenili za to naravno bogast-,vo in pomislili, kako naj ga izkoristijo v književnosti. Župančič spada med nje.« V zaključku daje avtor polno vseh naših pisateljev — Otonu, ki je »večji celo od božanskega Prešerna« (365). V gimnazijskih in visokošolskih letih sem ‘uti jaz to sodbo brez obotavljanja izrekal, sčasoma pa je zrasla zame Prešernova veljava, ne da bi se bila Župančičeva zmanjšala. »Edino Rozman si upa izjaviti«, pravi Tesniere (366), y>da je Ž. Goethejevega kova.« Nečesa pa v mojstrski študiji ne morem pohvaliti: fonetsko transkripcijo. Ostali prosvetljeni narodi, vmes Italija in Anglija, pišejo naša imena že po naše, saj diakritične pismenke prodirajo med učene lingviste. Tesniere je obtičal na sredi pota: nadomestil je samo črke: c, č, j, š, ž, u (razen Kuster 111). Pri c in 6 omahuje: Jeleznik, Kochenina (5). Kako bo čital Parižan: Mahnitch, Albrecht, Chlebingr, Mentsinger? Po naše gotovo ne. Tej nedoslednosti se je ognil v številnih opombah pod naš črkopis. Ker se je knjiga tiskala v Belgiji, je korektura za spoznanjce slabša, nego smo vajeni pri Francozih. Omenim pa zgolj: for interieur (227). ' . Krajevne posebnosti so kajpada delale hudo preglavico: cviček = piguette, clairet; rebulja = petit vin doux des Berda; Kraški teran — petit vin du Karst (po mojem občutku bi bil to skoraj: grand cru...). Izražanje se mi zdi sicer lahko in prijetno, našemu čitalelju bo morebiti neznan dialektični fiot (sinico) in tehnični heure H (ura za napad). A. Debeljak. fiadie Ljubljana, nedelja. 5. julija. 9.00 Jože Okorn: O čebelarstvu. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.30 Versko predavanje p. dr. R. Tominec. 11.00 Samospevi gdč* Štefke Korenčanove. 11.30 Salonski, kvintet. 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče (nov plošče). 15.30 Prof. Pengov: O reji plemenitih kožuliarjev. 16.00 Duet: Mandolina in kitara. 17.00 Karel Čapek: »R. U. R.« drama, igra Krekova mladina. 20.00 Samospevi ge. Jea-nette Perdanove, konc. pevke. 20.45 Prenos plesne glasbe iz Park hotela Kazino na Bledu. 22.00 Čas, dnevne vesti. 22.15 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, ponedeljek, 6. julija. 12.15 Plošče (Mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čaš, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Dr. Reya: Klima in človek. 20.00 Valčkova ura, igra salonski kvintet. 21.00 Plošče. 21.30 Salonski kvintet. 22.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, torek, 7. julija. 1*8.15 Plošče (Ruska in instrumentalna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.30 Prof. Pengov: Izdelovanje tolšč v rastlinski tovarni. 20.00 Gregorič Jože: Kast el in Kastelci. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Čas, dnevne vesli, napoved programa za naslednji dan. Zagreb, nedelja, 5. julija. 11.30 Dopoldanski koncert. 12.00 Opoldansko zvonenje. 12.05 Koncert (dalje). 12.30 Kuhinja. 17.00 Komorna glasba. 18.00 Športni prenos. 20.15 Poročila. ‘20.30 Koncert Radio orkestra. 21.50 Novice in vreme. 22.00 Slovanska glasba. Zagreb, ponedeljek, 6. julija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.00 Književna ura. 20.30 Cello koncert (M. Nermesan). 21.10 Vokalni koncert. 22.00 Novice in vreme. 22.10 Po tujih postajah. Beograd, nedelja, 5. julija. 9.00 Prenos abstinenčnega kongresa. 12.30 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Popoldanski koncert. 17.00 Predavanje. 17.30 Narodne s harmoniko. 18.00 Vokalni koncert. 20.00 Vokalni koncert. 20.30 Komedija. 21.00 Violinski koncert. 21.10 Novice. 22.00 Operetna glasba. 22.30 Koncert balalajk. lteograd, ponedeljek, 6. julija. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Narodni napevii. 19.30 Narodne pesmi. 20.00 Predavanje. 20.30 Večerni koncert Radio orkestra. 21.30 Novice. 21.50 Recitacije. 22.20 Po Evropi. Praga, nedelja, 5. julija. 7.00 Orkestralni koncert. 8.30 Plošče. 9.00 Brno. 11.30 Promenadni koncert. 12.30 Poljudna glasba. 17.00 Plošče. 19.00 Vokalni koncert. 19.20 Pianofonte. 19.56 »Halo, Praga 1991«, igra. 20.20 Koncert. 21.00 Poljudna glasba. 22.15 Koncert. Praga, ponedeljek, 6. julija. 7.00 Koncert orkestra. 8.30 Komorna glasba. 9.00 Brno. 10.30 Pesmii. 11.00 Brno. 12.05 Poljudna glasba. 13.00 Plošče. IG.OO Poljudna glasba. 19.00 Ukrajinske pesmi. 19.20 Drama. 20.25 Koncert. 22.15 Plošče. Novosti državne biblioteke v Ljubljani ' Priobčuje dr. Joža Glonar. (Zvezdica označuje naslove knjig, ki so natisnjene v cirilici.) Acta botanica Instituti botanici Universitatis Zagrebensis. Zagreb, 1925 — 48.025 Bačar J.: Zdravje in bolezen v domači hiši. Gorica, 1926—27. 48.457 Beitriige zur Aesthetik, lig. v. Lipps & Werner. Hamburg, 1890 — 48.001 Birtlulay, The Eightieth, of VVilliain HenVv W elcli. New York, 1930. II. 48.156 ltudimski W. & Fr. Fiala: Die neolithische Sta-tion von Butmir bei Sarajevo. VVien, 1895—98. IV. 48.037 Časopis jugoslovanskih železniških uradnikov. Trst, 1911 - II. 48.135 Domovina. Meszecsne novine za szlovenski narod. Budapest, 1920—22. II. 48.098 Eseher H.: Aus dem amerikanischen Bibliothes-wesen, Tubingen, 1923. 48.027 Gavela A.: Pregled postanka i razvitka društva i države. Beograd, 1931. 48.413 Glasnik dubrovačkog učenog društva »Sveti Vlaho«. Dubrovnik, 1929— II. 48.148 Gundert W.: Die japanische Literatur. Potsdam, 1929. II. 48.102 Ilildebrand R.: Ueber das Problem einer allge-meinen Entwicklungsgeschichte des Rechts und der Sitte. Graz, 1894. 47.977 Hueber Fr.: Kinderschutz utid Jugendfiirsorge in Oesterreich. Wien, 1911. 47.929 Ivanič St. Z. & B. Konstantinovih: Le Service d’hygifene dans le royaume de Yougoslavie. Belgrade, 1930. II. 48.139 Jahrbuch, Literaturwissenschaftliches, der Gor-resgesellschaft, Freiburg i Br., 1926— II. 48.086 •Jevandelije velikoslavnoga kneza Miroslava, sina Zavidina. U Beču, 1897. IV. 48.034 Justi, L.: Giorgione. Berlin, 1908. II. 48.090 Kleinmavr F.: Zadnji lutrovci na Vipavskem. Povest. Trst. 1930. Krebs, N.: Zur Geomorphologie von Hochkroa-tien und Unterkrain. Berlin, 1928. II. 48.179 Lampert K.: Das Leben der Binuengewasser. Leipzig. 1910. II. 48.171 Letteu, Die. Aufsiitze iiber Geschichte, Sprache und Kultur der allen Letten. Riga, 1930. II. 48.087 List, Mladinski. Mesečnik za slovensko mladino v Ameriki. Chicago, 1922— II. 48.090 Logos. Internationale Zeitschrift ftir Philosophie der Kultur. Tubingen, 1910— II. 48.079 Mercurialis H.: In secundum librum Epidemio-rum Hippocratis. Forolivii, 1626. III. 48.065 • Ncnadič Dj.: Uredjivanje šuma. Zagreb. 1929. 47.952 Pekič P.: Povijest Hrvata u Vojvodini od naj-starijih vremena do 1929. Zagreb, 1930. 48.019 Polil R. W.: Eiiifiihrung in die Elektrizitiits-lehre. Berlin, 1929. II..48.083 Prosveta. Glasilo slovenskih kulturnih društev v Italiji. V Gorici, 1922. II. 48.121 Rački Fr. & J. J. Strossmajer: Koresponden- - cija. Zagreb. 1928— II. 48.153 •Rebac, H. M.: Šta je ometalo i ometa bratsku slogu Srba muslimanske i pravoslavne vere. U Beogradu. 1930. 48.497 "Ruvarac D.: Bibliografija 1864—1922, U Sremskim Karlovcima, 1923. II. 48.144 Sehcimller A.: Praktische Meltiodik fiir den holieren Unterricht. Wien, 1912. 47.957 Sclirader W.: Erziehungs- und Unterriehtslehre fiir Gymnasien und Realschulen. Berlin 1893. 47.972 ‘Stanojevič M.: Priloži za poznavanje Timočke krajine. Zaječar, 1924. 47.913 Švagel J.: Kočnice u železničkoj službi. Slavonski brod, 1930. II. 48.127 Utitz, E.: Was ist Stil? Sluttgart, 1911. II. 48.166 ‘Varenius B.: Geografija geueralnaja. V Mo-skvž, 1718. III. 48.166 Volkmann R.: Die Rhetorik der Griechen und Romer. Leipzig, 1885. 47.910 Zicgler L.: Ueber einige Begriffe der »Philosophie der reinen Erfahrung«. Tubingen, 1912. 48.079-2 Zimmermann E,: Chinesisches Porzellan. Seina Gesch., Kunst und Technick. Leipzig, 1913, Jubilej Nietzschejeve sestre Nietzschejeva sestra Dr. Elizabeta Foer-»ter-Nietstsche bo slavila 10. julija svoj 85. rojstni (lan. Jubilantka je igrala v življenju slavnega filozofa važno vlogo, preživela je ž njim vse njegove lepe, a tudi vse njegove težke dni. Celo tedaj, ko je sledila svojemu možu v Paraguay, kjer je z velikim idealizmom ustanavljal kolonijo in doživel veliko razočaranje, tudi tedaj sla ostala z bratom v tesnih zvezah. Po bratovi smrti se je mnogo bojevala zanj in tolmačila njegove kleje njegovim prijateljem, ki so mu često V doslej objavljenih člankih pod lem naslovom je opisan teren, na katerem so začele delali naše žene; teren pač ni bil pripravljen za setev idej modernega preokreta žene. Tudi prej so se naše žene zanimale za javno življenje, dokler smo Slovenci, Srbi in Hrvati žive- li ločeno. Posamezne so že tedaj dosegle lepe uspehe v književnosti in umetnosti. Narodni preporod XIX veka tudi ni ostal brez upliva na naše žene, ki so se pojavljale, čeravno v malem številu — na vseh področjih narodnega življenja. Koncem XIX stoletja so začele žene vstopati v razne poklice, obenem so se pojavile posameznice, ki so začele propagirati osvoboditev žene. Svetovna vojna je prinesla velike spremembe v javnem in društvenem življenju. Kakšen potek bodo zavzele le spremembe, je danes še nejasno. Eno je gotovo: konec vojne je vzbudil tudi pri nas mnogo sil, ki so ffile dotlej skrile, vsakdo je hotel ustvarjati, spopolnjevati. Bilo je mnogo brezplodnih udarcev v vodo, mnogo navdušenja, ki je zgorelo kakor slama, nekaj je pa le ostalo od tega prvega razmaha. Tudi žene smo se znašle prvič v novi, nedograjeni hiši, nismo se še poznale, nismo znale s kakšnim moralnim kapitalom bo ena ali druga prispevala, da si zgradimo prijeten in soliden dom. Le polagoma je došlo do skupnosti v delu. Preveč je bilo v začetku navdušenja in zanosa v nas; hotele smo mahoma doseči vse, kar so dosegle žene drugod, nismo videle zaprek pred seboj, kakor smo v delu drugih žen videle samo uspehe, ne pa zaprek. V prvem zaletu smo tudi nekaj dosegle, ko se je pa poleglo prvo navdušenje, smo začele padati navzdol, dokler nismo dospele na točko, iz ktilere korakamo počasi in konsekventno v nemotenem redu. Srbkinje, Hrvatice in Slovenke smo se razvijale v različnih okoliščinah, razlikujemo se po temperamentu, imamo različne tradicije, poleg tega je bilo delo naših političnih strank bolj usmerjeno na to, da se podčrtavajo razlike, nego na to, da se s smotrenim delom, izgla-dijo vsaj tam, kjer bi se mogle, kar naravno ni bile brez vpliva tudi na žensko delo. Vendar so si žene znale ohraniti vsaj temelj za svoje skupno delo. Alijansa Ženskih Pokretov ima močan temelj, ona v resnici predstavlja voljo in težnje vseh Jugoslovank; kot grupacija Zenskih Pokretov, ima posebno nalogo, da med vsemi ostalimi ženskimi društvi v državi krči pot bodoči jugoslovanski ženi, ki bo zamozavesten človek. Leta 1819. se je ustanovila v Beogradu organizacija z Imenom »Ženski Pokret«, društvo za izobraževanje žene in za zaščito njenih pravic. V programu je imela dve točki: 1. Izbrazbo žene. 2. Priboritev vseh državljanskih pravie. Izobrazba je bila mišljena v najširšem smislu: upoznavanje žene v političnem, socijalnem in kulturnem življenju sedanjosti, kar se je jasno zrcalilo v prvih letih. Kmalu zatem se je ustanovil »Zenski Pokret« v Sarajevu, leta 1920 v aprilu je pa izšla 1. štev. društvenega glasila »Ženskega Pokreta«, prvega feminističnega lista v Jugoslaviji. — Prva dva »Zenska Pokreta « sta neumorno propagirala svoje ideje po vsej državi, kar gotovo ni bila lahka naloga z ozirom na prilike, ki smo jih opisali v prejšnjih Člankih. Uspehi tega dela so Zenski Pokreti v Kragujevcu, Požarevcu, Travniku, Livnu, Bugojni, Visokem in Bosanskem Brodu. V centrih se tedaj še niso ustanovili »Ženski Pokreti«, ker »o tam obstojale druge ženske organizacije, ki so imele iste naloge, n. pr. jUdruženje Jugoslovenskih žena« v Zagrebu, ustanovljeno leta 1919. ter »Splošno žensko društvo« v Ljubljani, ustanovljeno leta 1901, ki je do leta 1918. aklivno sodelovalo pri vseh akcijah žen v dosego političnih pravic, kar je po letu 1918. nadaljevalo. To društvo je takoj v početku svojega delovanja ustanovilo prvo javno knjižnico v Ljubljani. Vse te organizacije so bile v tesni medsebojni zvezi, ki se je še okrepila z delom, pričetim 1. 1920. v tedanjem Narodnem Zenskem Savezu. Ko so feministke prvikrat nastopile v N.Z.S s svojimi zahtevami, jim je bila odvzeta beseda; toda po nekolikih letih sinotrenega dela, so postale važen faktor v Savezu in ni je skupščine Saveza, kjer bi ne imele feministke glavne referate. Ni s tem rečeno, da so vse žene, ki prihajajo na skupščine Saveza feminislke. Vendar se čedalje bolj približujejo feminističnim idejam. Od 1. 1925. dalje predseduje N.Z.S. feministka ga. Leposlava Petkovič, kar šteje Zenski Pokret med svoje uspehe. Ženski Pokreti so se zaporedoma ustanavljali po raznih malih krajih, pa so mnogi tudi kmalu' usahnili, ker jim cenlri niso mogli nuditi pomoči; manjkalo je moči in denarnih sred-«lev. Vsi 2. P. v državi imajo enak program, vsled nerazumevanja postajali nasprotniki. Ustanovila je Nietzschejev arhiv v Weima-ru. Spisala je več knjig o slavnem filozofu; izdajala njegova dela ter jih spremljala s predgovori in opazkami. Neutrudljivo je postavljala kamen na kamen za Nietzschejev spomenik in če je kdaj življenje žene bilo posvečeno ljubezni, je to bilo pri Nietzschejevi sestri, ki je z vso udanostjo posvetila vse svoje življenje bratovemu živ-ljenskemu del«. poleg tega vrši še vsak svoje posebno delo z ozirom na lokalne prilike. Po deželi so Z. P. prirejali 3 mesečne tečaje za gospodinjstvo, tečaje za analfabete, za higijeno itd. Samo beograjski Z. P. je priredil 45 gospodin jskih tečajev po vaseh in malih mestih. Na vseh teh tečajih se je pojasnjevalo učenkam, kaj pomeni ime »Zen-ski Pokret« in je tako prodirala na selo beseda o enakopravnosti žene z možem. Izredne uspehe so imeli ti tečaji in čestokrat so seljaki rekli organizatorki teh tečajev, neumorni članici beograjskega Z. P. ge. Darinki Lackovičevi, da bi bilo mnogo bolje, če bi v parlamentu sedele žene, kakršna je ona, mesto moških, ki se pokažejo na selo samo pred volitvami. Tudi Z. P. v Sarajevu je priredil ogromno število predavanj, 16 analfabetskih in 6 gospodarskih tečajev. To delo je združeno z ogromnim trudom in so stroški, ki bi jih Pokreti ne zmogli, da jim niso priskočile na pomoč državne oblasti, kar so vedno rade storile, ker jim je bila korist očividna. Delo za osnovno izobrazbo žene ni bilo glavni smoter Z. P., marveč je bila njegova naloga ta, da s smotrenim delom za izboljšanje položaja žene v družini, v družbi in v državi, širi svoje ideje. Prirejal je, dokler je bilo mogoče razne, vedno dobro uspele manifestacije za žensko volilno pravico. V tej zvezi moramo omeniti zborovanje Z. P. v Beogradu 1. 1926., kjer so hotele žene dokazali, kako je potrebno njihovo sodelovanje v občini; vzelo se je za snov »Čis-tota Beograda« ter so na ta način razvile obširen komunalni program. Zbor je vzbudil veliko pozornost ter je nabilo polna univerzitetna dvorana burno aplavdirala govornicam. Vse beograjske ženske orgnizacije so sodelovale pri tem zboru, tudi delavske, ki so bile zastopane po izvrstnih govornicah. Po zborovanju je bila poslana predsedniku občine resolucija, kjer so žene zahtevale, da se jim prepusti skrb za čis-tolo v Beogradu. Odgovora še do danes niso dobile ... Kot drugo veliko nalogo svojega dela smatrajo naše žene sodelovanje v reformi zakonodaj-stva. Niti eden pomemben zakon ni prešel Narodne skupščine, da niso Pokreti preko Alijan-se Z. P. predali svojih predlogov. Na pobudo Ž. P. v Beogradu se je izvedla 1924 velika akcija za reform« dednega prava; pobirali so se podpisi po vsej državi. Slovenke smo jih zbrale največ: 30.000. Javni shodi, prirejeni v ta namen v Ljubljani in Mariboru so bili prenapolnjeni. Lansko leto je Alijansa Z. P. predala tozadevno nov memorandum v zadevi reforme drž. zakonika. Zdi se, da so te akcije imele u-speh in bo novo dedno pravo za žene mnogo izboljšano. Glede socijalne zaščite žene so bili Pokreti vedno na delu, ko so se reševala važna vprašanja na tem področju. Naša zakonodaja je v tem oziru zelo napredna — z eno izjemo, ker ne izključuje žene od nobene državne uradniške službe, izvzemši sodniški poklic. — Poleg teh velikih akcij so Pokreti mnogo delali na politični in socijalni vzgoji žene. Mnogo bi lahko še navedli posebno o podrobnem delu naših žen, ki za moment ne kaže nikakega uspeha, ki je pa potrebno za gradnjo močnega temelja. Z ozirom na prilike v naši državi so žene lahko zadovoljne tudi z manjšim uspehom; bodoča generacija bo šla s hitrejšim in sigurnejšim korakom naprej in šele ona bo mogla pravilno oceniti delo in napore današnje naše žene. Razglej po ženskem svefa Dunaj Mednarodna »veza poklicno zaposlenih žen bo imela od 26. do 31. t. ni. na Dunaju svoj prvj kongres. Pričakuje se mnogoštevilna udeležba. Delegatke vseh ameriških in evropskih podružnic se bodo sešle, da navežejo medsebojne stike v blagor poklicno zaposlenih žen. Organizacija, ki se je ustanovila pred nekaj leti v Ameriki, šteje danes tam 60.000 članic, za kar se ima zahvaliti svojemu izvrstnemu programu. Ta največja ženska trgovska organizacija na svetu skuša tudi po obstoječih strokovnih organizacijah gladiti poklicno zaposleni ženi pot v inozemstvo ter ustvariti ji širšo podlago za gojitev mednarodnih poslovnih in kulturnih odnošajev. Zveza zastavlja poleg tega svoje moči za zboljšanje ženske strokovne izobrazbe; zahtevati hoče tudi boljše poklicne pogoje ter doseči, da bodo imele žene besedo v zakonodaji, ki se tiče ženskega dela. Z eno besedo: stremi za boljšimi poslovnimi prilikami in za boljšimi ženskimi poslovnimi močmi. — Ti idealni cilji so našli tudi med evropskimi ženami velik odmev. V skoro vseh državah Evrope so se ustanovile podružnice. Da olajša medsebojno delo, je organizacija postavila pet odborov: v Londonu, Parizu, Rimu, Newyorku in v Montrealu, kakor tudi »Urad za mednarodne informacije« na Dunaju. — Med vprašanji, ki se bodo obravnavali na tem kongresu, je predvsem aktualen tema »Vzroki in odpomoč brezposelnosti«, ki vzbuja veliko pozornost. Udeleženke kongresa bodo deležne običajnih prireditev in bodo obiskale razne znamenitosti mesta. Od 15. do 20. septembra se bo vršil na Dunaju drugi kongres in sicer 6. mednarodni kongres zdravnic. Zdravnice iz vseh dežel bodo razpravljale o znanstvenih in poklicnih vprašanjih. Posebno podrobno se bo obravnavalo vprašanje socijalne higijene, ki žene najbolj zanima. Glavne teme bodo: 1. »Vloga zdravnice v eksotičnih deželah«, referirata gospa dr. Balfour iz Indije in ga. dr. Gar-nier iz Alžira; 2. »Postavna zaščita delavke iz socijalno higijenskega vidika«:, poročale bodo ga. dr. Adler, Dunaj, ga. dr. Ban g, Norveška, ga. dr. S o r r e n t j n i, Italija. Po kongresu si bodo zdravnice ogledale kliniške bolr.ice in humanitarne zavode. Španija Ga Isabella P a 1 e n c i a, predsednica več ženskih organizacij, ki je bila članica španske delegacije pri mednarodni konferenci dela v Ženevi, je bila ob ustanovitvi španske republike imenovana na mesto poslanika za Nizozemsko. Gospa je to imenovanje odklonila, ker si je štela v dolžnost, da ostane v teh težkih časih v svoji domovini, kjer je hotela posvetiti vse svoje moči delu v feminističnih krogih. Francija Zakonski načrt, ki naj bi francoskim ženam končno prinesel aktivno in pasivno volilno pravico, je zbornica odklonila s 320 glasovi proti 208. Anglija Zveza učiteljic je protestirala proti temu, da so v komisiji za revizijo plač med 50 člani samo 4 žene, medlem ko je 70 odstotkov učnih moči ženskega spola. Škotska Univerzitetni senat v Glasgowu je imenoval Miss Maud R o y d e n za častnega doktorja teologije. Doslej ni nobena britanska univerza odlikovala žene s takim naslovom. Zedinjene države Severne Amerike Mrs. Tillingshast je edina žena v Zedinjenih državah, ki zavzema važno mesto inšpektorja za priseljeniško kontrolo. L. 1927. je bila imenovana na to mesto za 4 leta, sedaj so njeno službeno dobo podaljšali za nadaljna 4 leta. V Zedinjenih državah je vedno več žen, ki zavzemajo važna javna mesta. V šestih državah so žene državni sekretarji. V treh stoje na čelu finančne uprave. V Ohio, kot edini državi, imajo ženo sodnico na apelacijskem sodišču. Mnogoštevilne žene zavzemajo visoka mesta na šolskem polju. Hazno Zadruga hrv. učiteljic je likvidirala Te dni je imela Zadruga hrv. učiteljic v Zagrebu svoj izredni občni zbor, na katerem je bil sprejet predlog, da se zadruga likvidira kot stanovsko društvo in se ustanovi nova organizacija »Udruženje za našo deco« s humanitarnim in prosvetnim programom. K novi organizaciji lahko pristopijo vse žene, brez razlike položaja in poklica. Imovina Zadruge hrv. učiteljic preide v last nove organizacije. Enajstletna pisateljica Pri nekem natečaju v Parizu za najboljši pu. slolovski roman je dobila, sicer ne prvo darilo, vendar »častno pohvalo« enajstletna Pauletle de C h a m p e a u x za svoj roman, kateremu je dala naslov: »11 ur 37 minut«. Scspodizi/sfvo Pomoč za moderno gospodinjo Moderno gospodinjstvo je čisto drugačno nego je bilo gospodinjstvo v predvojni dobi. Težavne gospodarske prilike, stanovanjska stiska, zahtevajo reforme v vseh področjih gospodinjskega dela. Tako malo je gospodinj, ki si lahko privoščijo pomočnico ali postrežnico v lastno razbremenitev, večkrat sploh nimajo lastnega stanovanja in kuhinje na razpolaganje. Pa je treba vsestransko štediti: z močjo, s prostorom, z denarjem, s časom in mnogo si je treba razbijati glavo, kako bi se delo izvršilo čim hitreje in čim ceneje in kako bi spravili svoje stvari, da bi zavzele čim manj prostora. Industrija prihaja tu k sreči na pomoč ter prinaša vedno vse polno praktičnih reči na trg. ki naj bi lajšate življenje gospodinj. Da štedjmo s plinom, se dobe sedaj nove piramide loncev, ki se postavijo na kuhalnik drug vrh drugega ter se pokrijejo z nekako kapo, tako da zadostuje en sani plamen in se kuhajo vse jedi naenkrat v dobro zaprtih posodah. Sočivje in ribe se lahko skuhajo na ta način brez vode, pečenka se speče brez masti v lastnem soku. tako da ostanejo v njej vse redilne snovi. Gospodinja skuha vse kosilo z enim samim plamenom in ni nevarnosti, da bi se kaj pripeklo. Da štedimo s prostorom dobimo posteljo, ki se da spraviti kakor harmonika, tako da jo lahko tudi vzamemo s seboj, ko gremo kam lia počitnice. Po duevu jo uporabimo za klop ali celo lahko sušimo na njej perilo. Ravno tako koristen kos pohištva je kuhinjski stolček, ki se odpira ter ima več predalčkov, kamor spravimo razne drobnarije. Mnogo je še raznoličnega kuhinjskega orodja, s katerim gospodinja opravi v kratkem času marsikatero delo, za katero je morala včasih uporabljati cele ure in ni izpadlo tako lepo. Marsikatera stvar je pa tudi nova, ali nikakor praktična ali tako draga, da prihranjeni čas ne odtehta stroškov za nabavo. Zato mora gospodinja pri nabavi takih novih stvari vedno paziti in dobro prej premisliti, dali se ji strošek izplača. Tudi v tem oziru je organizacija gospodinj velike važnosti, ker se v organizaciji najde vedno kaka gospodinja, ki je dotično stvar že poskusila, da jo lahko priporoči ali odsvetuje. Poselsko vprašanje na Japonskem Zenski odbor japonske Zveze za socijalno zakonodajo je pričel raziskovati delovne pogoje gospodinjskih pomočnic v Tokio. Na podlagi teh raziskovanj zahteva Zveza izboljšanje deloynih pogojev služkinj. Posebno se zahteva: vsaj 8-urni nočni počitek in vsaj enodnevni počitek v mesecu, dnevno dve uri prostega časa za lastno porabo, prepustitev lastnega, svetlega in zračnega prostora, mesečno izplačevanje plače v gotovini ter da se opusti navada dajati poslom slabšo hrano nego jo ima ostala družina; dalje primerna odškodnina ob odpustitvi iz službe, zdravniška pomoč pri poškodbah in boleznih, ki so si jih služkinje pridobile med delom. Kuhinjski recepti Češnjev kipnik: 10 suhim žemljam olupimo skorjo, jih namočimo v mlačnem mleku, iztisnemo ter jih zmešamo z dvema jajcema, 125 g sladkorja, malo soli, zmletega cimeta, prežo zmletih klinčkov, nekoliko nastrganih orehov in mandeljnov, naposled dodamo še ‘A—1 kg češenj brez pečk. Kipnik spečemo v namazani formi ter pečenega polijemo z vanilijevo omako; dober je pa tudi brez omake, bodisi vroč ali pa mrzel. Rižna jed s češnjami. Riž skuhamo v mleku, osolimo, dodamo malo limonovega olupka in sladkorja; ko je skuhan, ga pustimo ohladiti. Nato iffii primešamo 2 rumenjaka, sladkih češenj brez pečk in sneg iz 2 beljakov ter jed polagoma pečemo v namazani formi. Predno damo na mizo posujemo jed z nastrganimi orehi in jo eventuelno okrasimo s stolčeno smetano. Medla Tri obleke iz barvanega platna, (evettoirožaaita, rumena, svetiodora) ve-*ene z angleškimi vbodom, velika moda \ letošnjega pole-tja. O delu jugoslovanskih žen (Posnetek člankov ge. A. Štebijeve, priobčenih v Ženskem Pokretu. Nadaljevanje.) Gustav £itrni»u»: Ob zori Nočka pleše, zvezde kreše, božje kolo se vrtil Veter piska, v dalje vriska, speče drevje prebudi. Jutro vstaja, tiho raja, zarja siplje rožni cvet. A narava vsa sanjava sije v rosi. Ptič gre pet: Ej! Škrjanec božji znanec se je dvignil pod nebo, Solnčna lira tiho svira: »Jutro vstaja nad zemljo k Maksa Samsa: V Ameriko Zajčev gospodar iz Vrbovega se je bil odpravil v Ameriko. Za njim je ves dan jokala žena in trije otroci. Zvečer se je zdela hiša kot kako pogorišče. Vse je bilo prazno. Drugo jutro je odšla mali na polje in je ipustila otroke same doma. I, saj veste: otroci radi pozabijo in imajo smeh in jok v eni vreči. Tone in Miček sta bila nekje iztaknila &1ar železen obroč in sta se jela poditi z njim po dvorišču. Zajčev najmlajši, šestletni Frane pa se ni ganil iz toiSe. Sedel je v kuhinji in si zdaj zdaj obrisal z rolko solzne oči. Očeta ni mogel pozabiti. Brata sta ga vabila k igri, a on ni rekel nobene. Vstal je in se izmuznil pri zadnjih vratih iz hiiše. Ko sta brata pustila igranje, sta ga pričela klicati, a FraneUa ni bilo nikjer. Ko se je vrnila mati in ga še ni bilo, je v strahu in skrbi obšla vso vas — pa nič. Tekla je s sosedi na polje, ga klicala in klicala, a Franeka od ni-koler. Kar je bilo čuti sem od reke glasen krik. »Bog pomagaj! To je njegov glas!« je zajokala Zajčevka in se je spustila v smeri glasa. Ko so pribežali do vode, so zagledali malega F. Pornič: Bedak Tik gozda živi starec, ki ima bedastega sina. Gre starec v gozd in nacepi drv. Sin jih sklada. Oče odide domov. Sin naloži visoko skladovnico, zleze nanjo in se smeje. Pride mimo medved. Zagleda bebca in ga vpraša: >Zalcaj se vendar smeješ?« »Kaj bi se ne smejal«, odgovori bedak. »Zdajle pride mimo kmet. Na rami bo nesel vrhan koš sladkih hrušk, pa mu jih ne boš mogel vzeti!« »Bomo videli!« zapreti medved. »Čakaj! K meni zlezi! Skrij se med moja drva, da te kmet že od daleč ne zapazi!« svetuje deček. »I saj res! To ne bo napačno!« odvrne medved in že prične plezati kvišku. Ko je medved na sredi pota, se zgrabi bebec za smrekovo vejo nad seboj. Z nogama podere skladovnico. Drva zasujejo medveda, ki si zdaj ne more pomagati. Deček spleza po smreki na tla in hiti k očetu: »Oče! Sreča v nesreči! Skladam drva, pa prilomasti velik medved. Mrcina mi podere skladovnico. Pa ga takoj doleti kazen. Drva so podero nanj in ga zasujejo. Pojdi in ubij ga!« Kmet pograbi sekiro in hiti v hosto. Deček pa gre v sobo. Na mizi stoji kosilo za pet ljudi. On se vsede in vse poje. Ko se naje, odide v zgornjico ležat. Kmet se pa trudi v hosti z drvmi. Novo skladovnico hoče zložiti in obenem priti do medveda. Pa se vedno medved premetava v svoji ječi in drva se sproti podirajo. »Odmeči vendar drva in pusti skladanje!« mu svetuje medved. Franeka, kako se je krčevito oprijemal korenike ol) bregu, a voda mu je segala skoraj do grla. Potegnili so ga iz vode in mati ga je vprašala : »Frane, Frane, kaj se je zgodilo?« A on: »V Ameriko sem hotel za očetom. Saj ste mi pravili, da »o šli čez vodo. Hodil sem ob bregu in čakal barke, pa ee mi je spodrsnilo...« Tako je mali Frane zamenjal ozko reko s širokim morjem ... Pesmi o kraljeviču Marku Prevaja Radivoj Rehar. KIJALJKVIČ MARKO UKINE SVATKA-RINO Rano vstane Marko iz Prilepa pa pojezdi na Kosovo ravno; ko prijezdi do Servane reke, sreča v polju Kosovko devojko, dobro srečo zaželi ji Marko: »Dobro srečo, Kosovska devojka!« Vse do zemlje klanja se dekle mu: »Da si zdrav mi, oj junak neznani!« Pa ji Marko začne govoriti: »Sestra draga, Kosovka devojkat Lepa ti si, sestra, mlada bila! Krasnega si stasa in razrasta, rdečih lic in bistrega pogleda —. ali kvari las te sivih kita! Le zakaj že siva si postala? Kje si, mlada, srečo izgubila? Radi sebe, radi majke svoje ali radi starega očeta?« V plač izbruhne Kosovka devojka, pa poreče kraljeviču Marku: »Brat predragi in junak neznani! Radi sebe nisem je zgubila, ne vsled sebe, ne vsled majke svoje, tudi ne vsled starega očeta, druga strašna tare me nesreča: Že preteklo let devet je dolgih, kar Arabec je prispel prekleti in od carja Kosovo zakupil ter naložil davek strahoviti. Kosovo ga zdaj poji in lirani! Pa naložil davek je se drugi: kdor moži se — trideset zlatnikov, kdor se ženi — trideset in štiri. Kdor ima in davek lahko plača, ta se more srečno poročiti in nevesto svojo udomiti; a pri nas smo, brat moj, siromaki in nam davka plačati ni moči, pa vsled tega sama sem ostala ter se mlada nisem poročila, srečo svojo zadnjo izgubila. Pa vsled tega še ne bi jokala, ker ne morem mlada se možiti in ne more fant ine poročiti, ali — evo — druge še nesreče: Dal Arabec nam je razglasiti, da devojka vsaka mora priti k njemu v šotor, da mu, reva, služi in njegovim črnim Arabčanoin. Uklonilo Kosovo se vse je, pa mu daje deklice in žene in prav danes — vrsta je na meni, Kmet ga uboga. Počasi se dokoplje do medveda. S sekiro v roki se mu približa, da bi ga ubil. »Ne ubijaj me! Tvoj sin me je spravil v past. Bolj je prebrisan, ko vsi oni, ki trdijo, da je bedak! Poslušaj me in ubogaj! V gozdu je velik zaklad. Pokažem ti ga, če me pustiš in mi izročiš svojega sina! Dobro premisli, preden se odločiš! Pridi jutri o mraku semkaj z vozom in vrečo, da boš zaklad odpeljal. Če se pa premisliš, te čakam sam, da me ubiješ!« Kmet verjame medvedu. Zamišljen se odpravi domov. Sin je res bebec. Toda oče ga ljubi, saj je njegov otrok. Zaklada se mu pa tudi škoda zdi. »Oče! Kaj pa premišljujete?« ga vpraša bedak. Starcu se neumno zdi bebcu pripovedovati, kaj je doživel. Naposled si pa reče: »Tudi slepa kura najde zmot Morda mi sin svetuje?« pa tuu res vse pove. da odidem k črnemu Arabcu in 11111, brat moj, kakor sužnja služim. Pa zdaj mislim in razmišljam misli: mili Bog moj, kaj mi je početi? Naj li, reva, v temno vodo skočim ali naj se na drevo obesim? Rajši jaz bi glavo izgubila — kot sovragu svojemu služila!« Odgovarja kraljevič ji Marko: »Sestra draga, Kosovka devojka, nič ne boj se, v vodo mi ne skači in ne želi smrti si prerane, ne ogreši duše svoje mladel Rajši, sestra, to mi razodeni, kje so dvorci črnega Arabca? Rad govoril nujno danes ž njim bik Odgovarja Kosovka devojka: »Brat predragi in junak neznani, kaj k Arabcu črnemu te žene, kaj po dvorcih njegovih sprašuješ? Najbrže si deklico si našel in mu nosiš svatbarinski davek?. Morda pa si majčin sin edinec iti pogubil kleti bo trinog te! Kaj počela mati bo brez tebe?« Seže Marko v žepe svoje hlačne in izvleče trideset zlatnikov, izroči jih Kosovki devojki: »Na ti, sestra, trideset zlatnikov, pa se vrni na svoj dom prebeli in se hrani ter na srečo čakaj; samo dvorec prej mi še pokaži, da bom zate svatbarino plačal! In zakaj bi me ubil Arabec, ko ne manjka, sestra, mi denarja? Kupil ž njim vse Kosovo bi ravno, plačal lahko vsem bi svatbarinol« Odgovarja Kosovka devojka: »Niso dvorci, le šotori pusti. Le poglej po Kosovem tja doli, kjer zastava vije se svilenal Tam je šotor črnega Arabca in krog njega mejica zelena, z glavami junakov okrašena. Ni preteklo niti teden dni še, kar posekal kleti je Arabec sedemdeset in sedem junakov, Kosovčanov, ženinov nesrečnih. Ima trinog stirdeset vojakov, ki mu šotor stražijo ko pseta ...« Deček se zasmeje: »Lahko zlezem v vrečo na tvojem vozu in ubijem zahrbtno medveda, ko ti bo kazal zaklad. Pa ne maram! Predober je, ker ti je tako naklonjen. Kar oddaj me kosmatincu! Ti pa odpelji zaklad! Boš videl, da bo vse dobro!« Starec sluša sina. Skupaj odideta v gozd. Medved ju čaka. Ko zagleda dečka, se razveseli, da kar zapleše. Potem odhiti z njima v goščo. Pridejo do visoke lipe. Medved udari s šapo po deblu in zamrmra: »Daj mi zaklad, gozdni moj škrat!« Lipa zašumi, deblo pri tleh se razklene. Iz lipe se vsujejo cekini kakor bi se stresalo listje. Lipa se spet zapre in obstoji mirna kakor preje. Medved nameče zlato v vrečo, jo vrže na voz in objame bedaka: »Zdaj pa kar pojdiva!« »Starcu je hudo za sina. Rad bi kupčijo razdrl, pa je prepozno. Konj potegne in starca odpelje. Medved pa odide z bedakom v grmovje. »Zdaj si pa moj! Tako boš plesal, kakor bom jaz godel, sicer ti ne bo dobra predla!« zapreti kosmatinec. Bedak se mu saino smeje in molči. Prideta do medvedove votline in vstopita. »Pomagaj mi sleči kožo!« zarenči medved. Bebec pa zgrabi težek kamen, ga dvigne in zakriči: »Ne bom ti pomagal! Pa me ubij, če si upaš!« Medved zagodrnja, hoče skočiti nanj in ga zmrcvariti. Deček vrže nanj kamen. Medved hlastne po njem in se zapači. Kamen ga je pošteno udaril po gobcu. »Pomagaj mi sleči kožuh!« zarjove še bolj razkačen. Deček se zareži, iz žepa potegu« svoj pipec in se postavi godrnjaču v bran. »Kaj boš s tistim ubogim pipceiu?« se nor- Kadar Marko te besede sliši, naglo konja zaokrene Šarca in razdraži ga ko besno kačo, da s kopiti svetle iskre kreše, iz nozdrvi moder plamen puha. Česen Marko po ravnici jezdi, solze toči po junaških licih, skozi solze jezen spregovarja: »Težko tebi, Kosovo ti ravnol Le kako si doživeti moglo, da po knezih in po carjih naših zdaj Arabci sodijo po tebi!? Te sramote več trpeti nočem, gledati ne žalosti in bede, da Arabci vladajo nad Srbi, kradejo jim deklice in žene. Danes bom vas, bratje moji, rešil —i ali pa bom lastno glavo zgubil...« Jezdi Marko ravno pred šotore, kjer opazi straža ga arabska, gospodarja svojega obvesti. (Se bo nadaljevalo.) Posebnosti velikih mož Mejo med pametjo in norostjo je včasih teakio določiti. Poglejmo nekaj slučajev. Slavni saSkii minister grof Brilhl (beri: Bril) je imel 300 oblek, vsaiko po dvakrat, skupaj torej GOO. Vsak dan se je najmanj dvakrat preoblekel io šole po več mesecih si ga videl zopet v isti obleki. K vsaki obleki je nosil posebno tobačnico, posebno palico, čevlje, rokavice in klobuk. Njegov pisar je imel vso zalogo natanko popisano in vsako jutro je mini.-vir določili, kaj bo tisti dam oblekel. Tudi znatii knez Kaunitz (Ravnic) je imel veliko skladišče oblek in problekel se je vsak dan najmanj dvanajstkrat. Francoski kralj Karol IX. je rad koval konjske podkve. Ludvik XIII. je slikal in muziciral in si je domišljal, da je velik umetnik, razen tega je pa tudi zelo rad kuhal. Včasih je po več ur tičal v kuhinji. Ludvik XV. se je posvečal vrtnarstvu in mizarstvu; rimski cesar Domitian (Domicijan) se je zapiral v svoje sobe in je lovil — muhe. Čudak je bil tudi slavni francoski minister kardinal Richelieu (Rišeljč). Pretepal se je s svojimi služabniki, dal jih je okrasti po najetih tatovih, blatil jih je po časopisih in jim očitali razne nelepe stvari, sploh — dražil jih je kar je le mogel. Neki drugi fraucosiki državnik, grof Fleurieu (Flerje) — za časa kralja Ludvika XIV. — se je pa ukvarjal z vezeninami in drugimi ženskimi ročnimi deli in je dosegel v tej »troski pravo mojstrstvo. Uganka Ko me napravijo — denejo vame okrogle stvarf, grejejo jih in naposled se v meni vse prebudi in — čvrči... Rešitev prejšnje uganke: POLŽ. Pravilnih rešitev srno prejeli 16. Žreb je določil nagrado O t liliji Ve rtiče vi, učenki ljudske šole v Ljubljani. Rešitve današnje uganke bo »preje^ malo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksaudrova cesta 24 do srede 8. t. m. opoldne. čuje medved in hlastne po dečkovi roki. Bedak sune s klino kvišku. Medved zarjove, da se strese hosta. Njegova šapa ranjena zakrvavi. Deček skoči na stran, se požene na nizko skalo in z nje kosmatincu na hrbet ter zakliče- »Čakaj! Zdaj te slečem!« Prsti se zagrebejo v medvedovo dlako. Deček spel hoče zabosti medveda, saj se boji za svoje življenje. Tedaj pa opazi, da medvedova koža poka kakor posušeno krzno. Z obema rokama zagrabi za dlako in jo potegne k sebi. Koža odstopi. l’red dečkom sloji siv mož. »Gozdni kralj sem. Bil sem zaklet in samo tvoje junaštvo me jo rešilo!« reče starček. Nato zatrobi v svoj lovski rog. Od vseh strani pribite ljudje, njegovi podložniki. Med njimi so pa tudi različne zveri, ki so mu pokorne. Naposled se prikaže njegova hči. Krasna je gozdna kraljičina in vsa bleda. Bedak je še ne pogleda ne. »Prisegel sem, da dobi oni, ki me reši, moje hčerko za ženo. Obljuba mi je sveta! Evo ti kraljičine!« pravi stari kralj. Rešitelj pa zamahne z roko: »čemu mi bo taka cukrena stvarca?« Kralj in hčerka se oddahneta. Oba sta se bala, da bo vzel kraljičino za ženo. Ona je pa imela že izbranega drugega, nekega junaškega viteza kraljevske vojske. Vesela povabita bebca v svojo palačo, ki je stala sredi goščave okrašena s samimi zelenimi smaragdi. In kralj je nagradil bedaka. Njegove bogate darove so naložili na devet voz. V desetem se je pa bedak sam peljal z belimi konji domov. Ker je bil odslej tako bogat, da so mu vsi kar zavidali, so ga takoj ljudje spoznali za pametnega. Vsi eo ura častili Arijana< Roman ruske deklice »Senzacijonalna razprava v Mariboru« V zvezi s poročilom pod gornjim naslovom smo prejeli naslednji popravek, ki sicer ni v skladu z odnosnimi predpisi, a ga vendar objavljamo zato. da se sliši tudi druga plat: »Jugoslovan« z dne 11. junija t. 1. je prinesel pod naslovom »Senzacialna razprava v Mariboru« potek in rezultat razprave na mojo tožbo proti g. Janku Grivcu. Slučaj »nekega posestnika«, ki me je tožil na zdravniško zbornico, da sem zahteval za dvajsetdnevno zdravljenje njegove sorodnice Din 18.000'— in da sem mu grozil, da razde-rem oporoko, ki jo je napravila ta sorodnica v njegovo korist, ter da so mi drugi sorodniki ponujali Din 20.000'—, če razderem testament, je objavljen absolutno neresnično. Zadeva iz-gleda po sodnih aktih in po izjavi dotičnega posestnika sledeče: Govor je tu o g. Matiji Miško, katerega sem za slične izjave tožil in je bil po civilnem sodišču za to obsojen, da mi plača pogojeni znesek Dni 15.000'—, ki so ga zdravniški izvedenci ugotovili kot primeren. — Glasilo zdravniške zbornice za Dravsko banovino št. 6 z dne 11. junija t. 1. je prineslo izjavo Matije Miška: »Ker sem uvidel, da sem se s svojim dopisom prenaglil in ker so moje v tein dopisu vsebovane navedbe glede dr. Majeriča popolnoma neresnične in neutemeljene in sem bil h gori navedenemu dopisu prav za prav brez lastni krivde zapeljan od urugib oseb, obžalujem prav iskreno, da sem povzročil g. dr. Majeriču ne-priliko in da sem ga s tem žalil. Ne morem svojih v dopisu z dne 6. decembra 1029 označenih navedb v nobenem pogledu vzdržati, ker so se vse te navedbe izkazale kot neresnične.« In dalje: »Radi tega preklicujem ves svoj dopis z dne 6. decembra 1929 in vse navedbe ir lega v celoti kot neutemeljene in neresnični* itd. Neosnovanost obtožbe se lahko tudi ugotovi z aktom okrajnega sodišča v Ormožu Kpa. 55/33 ex 1929 in iz civilnega akta okrožnega sodišča v Mariboru Cg. 924/29. G. Miško je bil zaradi svojih izjav obsojen, g. Grivec pa je bil zaradi istih izjav oproščen. Kar se tiče trditve, da me je podpirala »Siidmarka«, moram naglasiti, da se je govorilo o 100 kropah, katere je dalo društvo mojemu očetu, ko sem imel jaz ravno 13 let. Napačen je v gorenji notici datum o listini, v kateri je zapisano moje ime s »tsch«. Ta listina datira iz leta 1914, a ne iz leta 1924. kot je očividno namenoma javljeno Vašemu listu. V vseh mojih diplomah in javnih listinah je zapisano moje ime s »č«. kar je dokaz, da so mi bile daleč tendence, ki se mi podmetajo, seve odkar sem mogel samostalno odrediti oravec svojemu življenju. Ni res, da se je dokazalo, da sein kniele obseval z višinskim solncem, trdeč, da je to Rentgen, kot tudi ni res, da sem priporočal neki pacijentki, naj Se da operirati na maternici. da ne bo imela otrok, in da ženi ni treba, da je zvesta možu. Gospa Novak, o kateri je tu govor, pri sodišču kot priča ni mogla potrditi tega obrekovanja. Ni res, da sem kdaj komu rekel »\Vindischer Hund«, res pa je, da sem se kot jugoslovanski državljan vedel vedno in ob vsaki priliki lojalno in korektno. Kar se tiče trditve, da sem l>il zaupna oseba okrajnega glavarstva, naglašam, da so me pridelili kot dijaka gimnazije z mnogimi drugimi vred, da sem delal pri sodišču, v bolnici in pri politični oblasti. Nikdar nisem storil nikomur zla, a najmanj, da bi bil koga obtoževal. Vse dejanje pred sodiščem in v Vaši notici se opira na tale način: Oblast mi je ukazala, naj poprašam gotove osebe, ali ni morda pri njih prepovedanih knjig. Da od tega ni nihče imel neprilik, je dognano v sodnem sporu. Iz vse gonje proti meni v tukajšnji družbi in v listih se razvidi, da bi me hoteli pokazati kot človeka, ki je za časa Avstrije igral politično vlogo. Res pa je, da nisem imel od po-četka. ko sem mogel stopiti na lastne noge. ne nagnjenja, ne možnosti in ne volje, da bi se bavil s politiko, ker so moje rodbinske in ma-terijalne razmere zahtevale, da se Čim prej posvetim zvanju, ki sem si ga izbral. Gonja, ki se vodi proti meni, je nerazumljiva in neresna, saj imajo moji nasprotniki med sabo ljudi, ki so bili vse drugo kot Jugoslovani, pa jih smatrajo za prn^e ljudi, mene pa, ki se nisem nikdar brigal za politiko, hočejo napraviti nekakim nemškim borcem. G. Grivec Janko ni bil oproščen morda, ker je dokazal resnico svojih, obrekovanj, pač pa, ker je stal sodnik na stališču, da je Grivec lahko verjel osebam, ki so mu to povedale, da-si te pred sodiščem kot priče niso mogle nuditi ni sence dokaza. O tem, ali je imel g. Grivec po zakonu dovoljenih razlogov, da razširi- te stvari o meni, se v obče ni razpravljalo. Izvolite Sprejeti, gospod urednik, mojo zahvalo in izraz spoštovanja. V Ormožu, dne 30. junija 1931. Med. univ. dr. Otmar A. Majerič zdravnik. Raz pis Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo 8 tfrosobnih stanovanj z vsemi pritiklinami v novi zgradbi v Gajevi ulici v Ljubljani. Vsa potrebna pojasnila, vpogled v načrte ter višino najemnine daje reflekjtantom stanovanj tajništvo Pokojninskega zavoda, Ljubljana, Gledališka ulioa 12/111. Ogled stanovanj, kd so deloma gotova je mogoč na stavbi z dovoljenjem gradbenega vodstva. Vselit veni termin za vsa stanovanja je 1. november t. 1. Stanovanja so trisobna in ima vsako skupno kvadraturo 139-2 m. Vsi prostori so direktno zračenj in razsvetljeni. Stanovanja vsebujejo poleg 3 velikih sob še veliko predsobo, posel-sko sobo, shrambo, stranišče, kopalnico, kuhinjo ter balkon za iztepavanje. Vsi »prostori so prvovrstno izvršeni ter so kopalnice, kuhinje in stranišča obložena z fajančnimj ploščicami. V kuhinjah in kopalnicah je topla voda. V kopalnici je nameščena banja, umivalnik in bidet. V vsakem stanovanju je v shrambi moderna amen kanska hladilna omara Frigidaire. Celo stanovanje, torej vsi prostori, so kurjeni s centralno kurjavo. Po vseh sobah je položen po tleh prima slavonski parketni tlak, v kuhinjah, kopalnicah jn straniščih pa linolej. Poleg lega uma še vsaka stranka svoj kletni prostor ter popolnoma zidano sobico kol podstrešje. Na strehi je za vsako stranko predvidena sebična terasa s prho. V poslopju je nameščeno dvigalo za 'poohnl in trvnrni nromet, tako. da ne bode treba nositi slitžKinjam premoga po siop-nioah. 1584 Ali je fSenar res vse? Dandanes gotovo ni lahko postati milijonar, ker je boj za vsak košček kruha trd in težak. Vendar pa sodijo, da živi na svetu okoli 200.000 milijonarjev in ljudje, ki si miljone le želijo, ne da bi mogli do njih, se silno zanimajo, kako ti milijonarji žive; znano je namreč, da imajo milijonarji zelo svojevrstne muhe, ker imajo dovolj denarja zanje na razpolago. Oglejmo si najprej življenje nekaterih ameriških dolarskih magnatov. Mladi Astor, ki bo podedoval silne milijone, ne podpisuje samo čekov in denarnih nakaznic, ampak piše tudi prav pridno listke in članke za ameriške časopise in se silno veseli vsakega plačila. Mongan, ki mu pravijo »bankir za ves svet«, se najrajši zabava z ribolovom. On sedi ob vodi ure in ure in njegovo največj veselje je, če more postreči svojim gostom z ribami, ki jih je sam nalovil. Bostonski milijonar Rolf Block izda vsako leto lepo vsoto za nakup ročnih palic. Ročnih palic ima nabranih že za cel muzej. James Franklin pa kupuje in zbira preproge. Gospod Wool\vorth se zanima samo za šport, posebno za nogomet. Njegovi uslužbenci imajo več klubov in največje veselje gospodarjevo je, če ta ali oni od »njegovih« klubov zmaga. »Avtomobilski kralj« Ford hodi silno rad peš, da varčuje z bencinom, »kralj petroleja« Rockefeller pa si razsvetljuje svoje sobe še dandanes s petrolejkami. Angleški milijonar lord Clauricarde hodi okrog v taki obleki, da bi se je branil celo kakšen berač. »Kralj jute«, David Jule pa je menda edini milijonar v Angliji, ki nima avtomobila. V Indiji pa živi okoli 562 domačih knezov ali »maharadž«, ki so vsi silno bogati, pa tudi zelo potratni. Eni grade palačo za palačo, drugi zbirajo redke dragulje in drage umetnine, trtji pa se bahajo s svojimi razkošnimi avtomobili, ki so okovani z zlatom in okrašeni s pravimi diamanti in biseri. So pa tudi milijonarji,, ki denar odklanjajo, če si ga niso sami pridobili. Charles Yarland je odklonil dedščino več milijonov dolarjev, ker tega denarja ni sam zaslužil. Neki član rodbine Vanderbiltove pa si je dal sezidati čisto na deželi hišico, kjer prebiva. Za red in za snago v hiši skrbi sam; sam si tudi kuha in pere in peče kruh. Ruski milijonar Solodnmikov pa je nosil eno in isto obleko po 20 let, tako da se od samih krp ni več poznalo, kakšne barve je bito sukno prvotno. €lcfefrO"inžcner/fl iščemo, kot šefa za tehnično oddelje-nje velike elektrotehniče tvrdke. Dolgoletne uspešne izkušnje in praksa v tem svojstvu potrebna. Izčrpne pismene ponudbe na PUBLICITAS a. d. Beograd, Kralja Milana 10/1V. pod štev. 27377. in6 Stanovanje dveh sob, kuhinje, kopalnice in vseh pritiklin ter nekaj vrta oddam v Itužn' dolini, Cesta VII. St 6. 15«% & K Vedno prihajajoče novosti! A. & E. SKABERNŽ LJUBLJANA Razglas o licitaciji. Županstvo mesta Brežice razpisuje za oddajo del zgradbe uradnega poslopja za srezko načelstvo v Brežicah 11. javno pismeno ponudbeno licitacijo, ki se bo vršila na dan 24. julija 1931 ob 11. uri dop. v mestni posvetovalnici v Brežicah. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu 130 Din med uradnimi urami v občinski pisarni v Brežicah. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsole odobrenega proračuna, ki znaša za: 1. Zidarska dela . . . Din 467.134*91 2. Tesarska dela ... „ 107.321*99 3. Ključavničarska dela . „ 43.835*72 4. Krovska dela ... „ 18.017*84 5. Kleparska dela ... „ 22.696*15 6. Mizarska dela ... „ 90.260*— 7. Steklarska dela . . . „ 12.016'85 8. Pleskarska dela ... „ 27.437-80 9. Slikarska dela ... „ 19.429*12 10. Pečarska dela . . 11. Vodovodna instalacija 12. Parketna dela . . 13. Tapetniška dela (plat neni zastori) .... 9.030*— 14. Elektrotehnična dela . „ 21.253*36 Skupaj Din 903.506*38 Podrobnosti razpisa so razvidni iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in razglasa, ki je nabit na uradni deski kr. banske uprave v Ljubljani oddelek V. ter n* uradni deski mestnega županstva y Brežicah. Županstvo mesta Brežice, dne 8. julija 1931. 1061 ftupan: Bupaa, 1. r. „ 27.620 — „ 25.946i0 „ 11.506*50 Stran 14 JUGOSLOVAN Kodelj«, 5. julija 1931. mmmmmmmmmmmmmmmmmmamrnmmsa, Službene objave Razglasi sodišč in sodnih oblastev E 81/31—11. 1857 Dražbeni oklic. Dne 2 5. j u 1 i j a 1 9 3 1 o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba nepremičnin: kmečkega posestva v Drstvenem št. 4, zemljiška knjiga Marijna va«, vi. št. 4. _ Cenilna vrednost: Din 17.71520; najmanjši ponudek: Din H.810'14. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki Je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Laškem, odd. II., dne 25. junija 1931. * E 117/31-9. 1850 Dražbeni oklic. D ne 8. a v g u s 1 a 19 3 1 ob poide-vetih bo pni podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnine: zemljiška knjiga Vinice, vlož. štev. 23. Cenilna vrednost: 10.535 Din 85 p, realno breme 5500 Din; najmanjši ponudek 7024 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki Je nabit na uradni deski te-crn sodišča. Okrajno sodišče v Ribnici, odd. II., dne 19. junija 1931. H* 67/31—12 1845 Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi z dne 9. aprila 1931, opravilna številka L 2/31—7, je bil Vida Janez, posestnik v Centibi 46, zaradi zapravljivosti in pijančevanja omejeno preklican. Za skrbnika je bil postavljen gospod Vida Janez, posestnik v Gaberju štev. 92. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. I., dne 5. junija 1931. * Kp.s 139/31-6. 1859 Razglas. Kren Juriju, tesarju v Kramarovcih št. 25, se za dobo 1 leta prepove v smislu § 55. k. z. zahajanje v krčme. V smislu § 55. uredbe o izvrševanju oču-valnih odredb ter § 268 k. z. se kaznuje vsakdo, ki ve za to prepoved, pa imenovanemu vendarle postreže z opojno pijačo. Ta odredba stopi v veljavo z današnjim dnem. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. III., dne 2. julija 1931. 11. br. d-;! ,U in kr. banske uprave z dne 27. maja 1931 Vlil No 1604/3. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Delniška glavnica: Din 10,000.000, razdeljena na 20.000 delnic po Din 500 nominalne vrednosti. Ta osnovna glavnica zviša la se je na podlagi določil § 5 družbenih pravil na ustanovnem občnem zboru na 15 milijonov Din ter je povišek po Din 5 milijonov poiazdeljen na 10.000 delnic po Din 500 nominalne vrednosti. Podpis tvrdke: Družbo se podpisuje tako pravilno, da se podpišeta pod natisnjeno s štambiljko označenim ali pisanim besedilom tvrdke kolektivno po dva člana upravnega sveta. Upravni svet obstoji iz devet članov. Člani upravnega sveta so: Majcen Ciril, restavrator, Zidani most; dr. Roš Fran, odvetnik m župan, Laško; inž. Uhlir Hugo, veleposestnik, Ruda; Lakner Alfonz, hotelir, Črnomelj; Kramar Josip, drogerija, Celje; Trop Ognjeslav, hotelir, Laško; Meštrovič Ivica, posestnik, Zagreb, Savska c.; Miklič Franc, hotelir, Ljubljana; Černe Mihael, hotelir, Bled. Družbini razglasi se bodo objavljali prav-noveljavno v Ljubljani v »Službenem listu« in v Beogradu v »Službenih Novinah«. Taksa po tar. post. 30, 31/1, 32/1, 37/2 in 41 v skupnem iznosu 5025 Din je plačana v kolekih na predlogu. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 24. junija 1931. (Firm 337/31 — Rg. B II 68/2.) * 733. Sedež: St. Vid nad Ljubljano. Dan vpisa: dne 27. junija 1931. Besedilo: Trgovina S. J. Rozman, družba z o. z. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Družbena pogodba z dne 22. junija 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 22.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 2000 Din, v airrtu donošeno 20.000 Din. Poslovodje: Rozman Stanko, Št. Vid nad Ljubljano, Koman Jože, Škofja Loka, Spodnji trg 12. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno. Tvrdko družbe, ki je lahko od kogarkoli pisana, tiskana, s štampiljko ali s str jem vtisnjena, se podpisuje na ta način, da pristavi eden izmed poslovodij pod njo svoj lastnoročni podnisni r ik. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 27. junija 1931. Firm 597/31 — Rg C IV 293/1. 737. Sedež: Sv. Martin. Dan vpisa: 18. junija 1931. Besedilo; Brodska zadruga pri Sv, Martinu pod Vurbergoin, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 19. aprila 1931 se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: 1. Kostanjšek Janko, 2. Partljič Rudolf in 3. Škofič Franc, vsi dosedanji člani načelništva. Likvidacijska firma: Brodska zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo. Načelništvo se poživlja, da se v enem mesecu pri podpisanem sodišču izkaže, da je v smislu § 40 zadružnega zakona trikrat razglasilo v Službenem listu razpust zadruge in upnike pozvalo, da terjatve javijo likvidacijski firmi. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 18. junija 1931. Firm 532/31 — Zadr. II 105/7. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 731. Sedež: Celje. Dan vpisa: 17. junija. 1931. Besedilo: R. & Z. Pajk. Obratni predmet: izdelovanje in prodaja vseh vrst moškega perila, ovratnikov in samoveznic. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. junija 1931. Družabniki: Pajk Rudolf, trgovec v Celju in Pajk Zlata, trgovčeva soproga v Celju. Za namestovanje upravičen: Pajk Rudolf sam. Podpis firme: Pod besedilom firme se podpiše Pajk Rudolf sam. Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 17. junija 1931. Firm 303/31 — Rg A III 120/2. * 732. Sedež: Laško. Dan vpisa: 24. junija 1931 Besedilo: Gostilničarska pivovarna d. d. Laško. Obratni predmet: Namen družbe je postaviti in obratovati moderno pivovarno v Laškem. Družba bo tudi uredila svoje prodajne depoje potom novoustanovitve ali potom naj-niu obstoječih, vzdrževala vsa, k temu potrebna sredstva m pravice te’' pre skrbela polreime kon esije. Družni na oblika: Delniika družba, ustanovljena na urtanovn«oi občnem zboru dne 18. jun:ia 1931 i odobritvijo ministrstva za trgovino in industrijo z dne 15. aprila 1931 Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi: 734. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 18. junija 1931. Besedilo: Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, podružuiea v Mariboru. Pravica sopodpisovati firmo podružnice v smislu pravil in instrukcij se je podelila Gjergja Nikoli, uradniku podružnice v Mariboru. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 18. junija 1931. Firm 525/31 — Rg B I 27/31. Vpisi v zadružni register. Vpisale so seizpremembe in dodatki pri nastopnih zadru ga b: 735. Sedež: Celje. Dan vpisa: 17. junija. 1931. Besedilo: Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izstopila sta iz načelništva: Mikuletič Bernard in Mramor Alojz. Vstopila sta v načelništvo: Kolenc Ivan, železniški uradnik in Vidic Franjo, jetni-ški paznik, oba v Celju. Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 17. junija 1931. Firm 302/31 — Zadr. III 22/29. * 736. Sedež: Trbovlje. Dan vpisa: 17. junija. 1931. Besedilo: Stavbena konzumna in gostilniška zadruga »Delavski dom« v Trbovljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Istopili so iz načeliiištva: Grobler Peter, Jeretln Ivan in Krušič Ivan. Vstopili so v načelništvo: Klenovšek Jakob, elektro-podjetnik, Loke 312 kot načelnik ter Majdič Leopold, občinski dostavljač, Loke 402 in Hribovšek Josip, elektromon-ler, Sv. Urh kot člana načelništva. Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 17. junija 1931. Firm 258/31 — Zadr. II 124/47. Kop k ur rm razglasi S 19/31—2. 1856 741. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Produktivne zadruge pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev r. z. z o. z. v Ljubljani. Konkurzni sodnik Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase Zajc Lojze, zadružni revizor v Ljubljani, Florjanska ul. 10. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 141), dne 11. julija 1931 ob desetih. Oglasitveni rok do 10. avgusta 1931. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 14. avgusta 1931 ob desetih. Deželno sodišče v Ljubljani odd. III., dne 3. julija 1931. S 16/31-19. 1853 745. * 738. Sedež: Rodinci. Dan vpisa: 18. junija 1931. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Radincih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Zadružna pravila so se spremenila v §§ 32 in 40. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 18. junija 1931. Firm 536/31 — Zadr. II 67/10. * 73». Sedež: Središče. Dan vpisa: 18. junija 1931. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Središču, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član načelništva Lukačič Franc, vpiše pa novoizvoljeni član načelništva Dogša Jakob, posestnik v Grabah. Zadružna pravila so se izpremenila v §§ 1, 16 in 35. Besedilo firme odslej: Hranilnica in posojilnica v Središču ob Dravi. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 18. junija 1931. Firm 534/31 — Zadr. I 107/32. 740. Sedež: Ptuj. Dan vpisa: 18. junija 1931. Besedilo: Kmetijsko društvo za Ptujski okraj, vknjižena zadruga z omejeno zavezo. Izbrišeta se dosedanja člana načelništva Toplak Franc in Majcen Franc, vpišeta pa novoizvoljena člana načelništva Komljauec dr. Josip, gimnazijski ravnatelj in' posestnik na Rogoznici (načelnik) in Ljubeč Ivan, uradnik in ekonom posojilnice v Ptuju (tajnik). Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 18- junija 1931. Firm 533/31 — Zadr. I 66/34. * 741. Sedež: Sv. Miklavž. Dan vpisa; 18. junija 1931. Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica pri Sv. Mikluvžu pri Ormožu, regi-strovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbrišeta se dosedanja člana načelništva Korpar Tomaž in Paulinič Franc, vpišeta pa novoizvoljena člana načelništva Janžekovič Alojz, posestnik v Sterjancih in Korpar Andrej, posestnik v Osluševcih. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 18. junija 1931. Firm 531/31 — Zadr. I 7/62. * 712. Sedež: Ruše. Dau vpisa: 18. junija 1931. Besedilo: Posojilnica v Rušah, registro-vaua zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član načelništva Gorišak Mirko, vpiše pa novoizvoljeni član načelništva Lampreht Franjo, trgovec v Rušah. Zadružna pravila so se izpremenila v §-u 35. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 18. junija 1931. Firm 501/31 — Zadr. I 70/43. ij: 743. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 18. junija 1931. Besedil^: Stavbna zadruga »Ribniška koča«, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Germuth Franc, Tiller Franc, Lorber Franc, Gruden Rajko in Kvas Ivo, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelništva Zapečnik Ivan, postajenačelnik v Breznu ob Dravi, Iršič Konrad, gostilničar in posestnik v Mislinju, Strašnik Lojze v Mariboru, Jurčičeva ulica 4, dr. Veble Andrej, odvetnik v Mariboru, dr. Jehart Anton, profesor v Mariboru, Sodna ulica 14. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 18. junija 1931. Firm 324/31 — Zadr. IV 26/3. Sklep. V konkurzni zadevi Kumra Karola, trgovca v Kamniku, se v smislu predloga upnikov, stavljenega na prvem upniškem zboru, dosedanji upravitelj konkurzne mase' g. dr. Žvokelj Dominik, odvetnik v Kamniku, razreši tega posla ter se postavi nov upravitelj mase g. Žargi Makso, trgovec v Kamniku. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 30. junija 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev 1861 Razglas o licitaciji. Razglas štev. 555/1 z dne 2. junija 1931, s katerim se je razpisala na dan 27. junija 1931 II. javna ofertna licitacija za oddajo del za gradnjo mostu čez Temenico v Ponikvah v km 563—8*12 drž. ceste štev. 2, se razveljavi. Za oddajo navedenih del se razpisuje ponovno I. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 13. julija ob 11. uri v sobi štev. 7 sreskega načelstva v Novem mestu. Podrobni pogoji za udeležbo na licitaciji so navedeni v prvotnem razglasu o licitaciji z dne 25. aprila 1931 štev. 555 objavljene med službenimi objavami v dnevniku »Jugoslovan« štev. 99 od 29. aprila 1931. Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 3. julija 1931. $ Štev. 725/31. 1849 Objava. Gospod dr. R a v n i h a r Roman, advokat iz Zagreba, se je preselil s svojo pisarno v Ljubljano ter je bil vpisan dne 2. julija 1931 v imenik advokatov podpisane Komore. Advokatska komora v Ljubljani, dne 2. julija 1931. Dr. Žirovnik Janko, s. r., podpredsednik. Razne objave Razid društva. 1858 Narodna čitalnica v Vojniku se je vsled soglasnega sklepa rednega občnega zbora dne 25. aprila 1930 prostovoljno razišla. Celokupno društveno premoženje se je izročilo Sokolskemu društvu Vojnik. Vojnik, dne 1- julija 1931. Jankovič Pero, s. r., bivši predsednik. * 1860 Objava. Izgubil sem akademsko legitimacijo filozofske fakultete univerze v Ljubljani na ime: Stepišnik Drago, rodom iz Polhovega gradca. Proglašam jo za neveljavno. Stepišnik Drago, s. r. Razglas o licitaciji- Krajevni šolski odbor v Škocijanu pri Turjaku ra7.pisu.je za pre-in nadzidavo narodne šole v Škocijanu pri Turjaku javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. julija 1931. ob % 15. uri v prostorih šolskega poslopja v Škocijanu pri Turjaku. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago pri krajnem šol. odboru v Škocijanu in se dobijo proti plačilu napravnik stroškov. V ponudbene formulacije morajo vstaviti ponudniki svoje enotne cene in ponudbe in jih v zapečatenih kuvertah vročiti na dan licitacije najpozneje do K. 15. ure pri predsedniku kraj. šolskega odbora. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da pristane na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša 5% od ponudene vsote. Krajni šol. odbor v škocijanu pri Turjak«, dne 2. julija 1931. 1580 Ne«lelja, 6. 3ll^'ja 1931. JUGOSLOVAN Stran 15 Kam nag grem ■iHHBHi da bom dobro postrežen ,li|e naj kupim___________ Kavarna Restavracija Klet „2vezda Dnevno koncert lastnik Fr. in Roza Krapež, volgo „Ziveti“ Ljubljana 762 m I_. Ornik ■ manufaktura Maribor Koroška cesta 9 Plačilne olajšave! «9 I Najnovejša bržoli h al n i ca. — Prvovrstni modni atelje JOSIP BOC LJUBLJANA K-olodvorska (i 1207 Nogavice, rokavice, volna in bombaž 468 aajceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska u!i£& in Sivi trg. Najmodernejše moške in damske čevlje gojzerce in drugo izdeluje solidno in po najnižji ceni. — Popravila »e sprejemajo Bizjak Ignac Ljubljana Dunajska cesta št. 31 (Bavarski dvor) 160!) Harmonike izdeluje najbolje po naročilu popravlja in uglašuje izdelovatelj harmonik Anion Železnik Vrhnika 1503 BI J ui2 Modno krofasho za dame in gospode najmodernejši kroj. Solidno delol Zmerne cene I Virnik Ludovik Ljubljana Hrenova ulica 17 Splošno ključavni -čarstvo, vodovodna instalacija In kritje lesno-cement, streh J. Košar nasl. D. Cotič Ljubljana, Hrenova 7 se cenjenemu občin* stvu toplo priporoča. Sodeč po uspehih naših naročnikov upam, da boste tudi Vi zadovoljni. 147« Sprejmemo žensko pisarniško mol veščo strojepisja in vseb pisarniških del. Ponudbe na upravo „Jugoslovana“ pod šifro ,,Vestna". ms Ivan Mihelčič konccH. elektrotehnično podjetje Ljubljana »©ritnikov trg 1 Ima na zalogi vsakovrstni el. materijal in svetila Prevzema v izvršitev el. instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene. i6i8 Klavirje, pianine svetovnih znamk najceneje kupite: Musiea Sv. Petra cesta 40. 1269 Aufogenično varjenje aluminija, železa in vseh kovinskih predmetov. Ključavničar stvo. Najfinejša izdelava. Solidne cene. Mirko Kosirnik Frnnkopanska c. 26 Sp. Šiška Ljubljana VII. 1515 Foiomeyer Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah. 984 Novo otvorjeno zalogo čevljev domačega izdelka najfinejše vsakovrstne izdelave nudi Vam po najnižjih cenah Janko Dolenc čevljar Ljubljana, Bavarska steza 6 1548 Podružnica Kongresni trg 3 Tudi Vas se to tiče! Deset let je že minulo, kar obstoja moje podjetje, pa še nisem imel časti, da bi Vas po-služil z najmanjšim delom. Vendar sem prepričan, da ste v tem času gotovo naročili kako tapetniško delo ali pohištvo. Zato Vas kot vodja higieničnega zavoda za parno čiščenje perja, tapetniške delavnice in trgovine s pohištvom vabim, da se prepričate o zmernih cenah in solidnem delu. Največja čast mi je bila izkazana že z osebnim Naročilom Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. Obiščite me! Oddaljen sem od Glavnega trga v Mariboru samo eno minuto na: Vojašniškem trgu 1 (Dravska vojašnica). Vdani B. Jagodič, Maribor T Ustanovljeno I. 1852 Teodor Korn Ljubljana Poljanska cesta št. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov : kopališke in klosetne naprave 792 Mreže za postelie dobite najcenejšc in solidno Izdelane pri tvrdki Pavel Strgulec Gosposvetska c. 13 (Kolizej) — Ljubljana Sprejemam tudi v popravilo vloge v lesenih in železnih okvirjih ter železne zložllve postelje. — Zahtevajte brezplačni cenik i66i Stavbne nasvete daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1. 507 Modni damski in moški atelje Najnovcjšl kroji Cene nizke Točna postrežba Otmar Bukovnik Ljubljana Krakovski nasip 10 1467 Sobno #0 slikarstvo 0 najmodernejše izdelave — garantirano v trajnosti izvršuje solidno po najnižji ceni Majhenič Joško sobni slikar Ljubljana Karlovška - Vožarska 1559 pOt Št. 1 Splošno 16Cd kleparstvo instalacijo strelovodov, kritje leso* cementnih streli izvršuje točno, solidno in po najnižji ceni ter garantira za delo Hrastnik Konrad kleparski mojster Ljubljana, Zaloška c. 7 Najnovejša kontrola ! Elektropodjetje A. Arhar Celovška cesta 80 1517 Sp Slflka prevzema vsa električna dela in inštalacije pod ugodnimi pogoji Jamči se za solidno delo in nizke cene. Račun pošt. hranilnice v Ljubljani 15.410 Ferdo Primožič ffllfffflfilTHIHHt mizarstvo in ffltttBfltittnfnf pavltelan^o Trnovski pristan 4 Ljubljana se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Dobava in polaganje parketov, popravila, struženje starih parketov Delo solidno! 1J44 Cene zmerne Ferdo ^ erenz stavbno in galanterijsko kleparstvo, napeljava strelovodov podjetje za izvrševanje iesnocementnih streh ter kritje z lepljenim papirjem Ljubljana 11)46 Mirje 2 Račun pošt. hr. 13.439 Telefon 32-68 Ustanovljeno 1. 1850. Ivai tali Ut. Vid nad LiubiianB Špecijalno izdelovanje tehtnic v predvojni kvaliteti. Sprejemam tehtnice in uteže v precizno in trpežno dovršena popravila; od lekarniških do vagonskih vseh sistemov; ter se cenj. občinstvu s priznano solidnimi izdelki najvljudneje priporočam. Postrežba točna. Cene zmerne. | 1562 Ivan Javornik mesar, prekajevalec in Izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov iz svežega in suhega mesa Ljubljana, Domobranska c. 7 Stojnica Šolski drevored (poleg Zmajevega mostu) Telefon štev. 3157 Prodajalna: Wolfova ulica 12 Damske, 1549 moške ter vse vrste športne in gorske čevlje najfinejše izdelave in vsa popravila solidno Izvršena, nizke cene nudi Vam Ivan Kostanjšek Ljubljana Krakovski nasip 10 Občine! Gasilna društva predno si nabavite motorne brizgalne ne pozabite si ogledati naš domač izdelek 11 Spil sin LJUBLJANA Stari trg St. 2 Delavnica: Sv. Petra c. 83 1423 Lirolii Specijalna delavnica tehtnic uteži in drugih meril Ljubljana Pred Prulaini 5 Tel. št. 29-97 1363 Ivan Zakotnik Mes ni tesarski mojster in zapriseženi izvedenec kr. sodišča Parna žaga in tovarna furnirja LJUBLJANA Kobaridska ulica št. 45 Telefon interurb. 2379 Ustanovljeno leta 1880 1488 Lepo stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin, v vili ob južni železnici, opremljeno ali prazno, z lepim vrtom, se odda v najem. Primerno tudi za letovišče. Natančnejše v upravi. 1153 Gradbene parcele solnčna legazavisoko-pritlične stavbe v Melju pod Stolnim hribom, gradbene parcele na /g. Radvanju ter stavbišče za vilo ob Trdinovi in Einspielerjevi ul. prodaja mestni stavbenik Ju-lius Glaser, Maribor, Meljski dvor. 1676 Suito ličan/e in tapeciranje nvic-mebilev Martin Mali Domžale 1240 Priporoča se Josip Bajde Gosposvetska cesta 12 Specijalna delavnica za generalna popravila klavirjev, politiranje, uglaševanje priznano najboljše. _______________1435 Pred nakupom žimnic otoman, modernih spalnih divanov >Couch< (ali postelj moderne dobe) itd. se blagovolite potruditi k tapet-niku Avgust Kobilica na DunaisLi c. 25 vhod Dvofakova ul. 3 dvorišče, ki Vas s svojimi izdelki in praktičnimi nasveti gotovo zadovolji v vseh Vaših željah. Modni atelje Prvovrstni kroj Točna postrežba Solidne nizke cene Kossi Franjo Ljubljana Streliška ulica št. 24 ______________1361 Strojno kolarstvo Josip Jenič Ljubljana 1463 Hrenova ulica 19 izdeluje splošna ko-larska dela, autokaro-serije, samokolnice in vse potrebščine za stavbnike. Cene solidne! Ivan Seliškar Ljubljana GrodjUe iiev. 5 Sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila. Ista izvršujem točno in solidno. Cene nizke. 1225 Babič * Bartulovič LJUBLJANA, Kolodvorska 35 Trgovina raznega galanterijskega blaga na debelo. J6fi3 VAJENCA krepkega in zdravega sprejmem takoj xa mesarski Obrt. Vsa oskrba v hiši. - Javiti se pri Emanuel Rebernik, gostilničar in mesar v Trebnjem. Nastop takoj. favna dražita najdenih predmetov se vrši 7. julija ob 9. uri na postaji Ljubljana glavni kol. 1573 Prodajalka papirne stroke z dolgoletnimi spričevali išče službo. Ponudbe na anončni zavod Hinko Sax, Maribor. 1B74 150 Jo 300 dinarjev dnevno zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamko 1 Kosmos, Ljubljana Poštni predal 307 889 Pralnica likalnica Ljubljana Mestni trg štev. 8 Telefon 3493 1290 Novi patenti Kante za mleko Vsebina 2B litrov, teža 10 kg, cena 170 Din. — Nudi Aleksander Szeles, Sombor. 1557 Vrtne 679 zaklopne stole prodaia pisarnaTribuč na Glincah — tel. 2605 Barvamo in čistimo blago vsake vrste. Poizkusite i Vi pri nas A. Koliaš, Kranj 1154 Turisti! Izletniki! Prvovrstni turistovski provijant samo pri ■THRISTII. K. I A U C 1380 delikatesa Ljubljana Dunajska cesta štev. 9 Kolesa, šivalni stroji, gramofoni Avgust Pečnik Stožice 47, p. Ježice pri Ljubljani 1401 Izkušenega elektromonterja za stikalno napravo mestne mreže in instalacije iščemo. Elin d. d., Zagreb, Vrhovčeva 7. 1676 tovarna Sodavice Slomškova ulica 27 » priporoča svoje najboljše brezalkoholne pijače, kakor Soda-voda, pokalice in okrepčujočl „Sanitas“. Telelon štev. 3831 1071 Gramofonske plotfe po 3 Din izposojuje „ŠLAGER”, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, Ljubljana, Vegova ulica 2. 1501 Karol Ussar Maribor Plinarniška ul. 17 Izdeluje vse vrste 702 tehtnic tovarna tehtnic Pohištvo Spalnice iz trdega in mehkega lesa kakor tudi razno drugo pohištvo dobite najemajo pri MATIJA ANDLOVIČ 1606 LJUBLJANA, Komenskega «1. 84 Otomane v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah, peresnice, žimnice, divane, pat. fotelje, blaga vse vrste in žimo dobite najceneje pri Franc Sajovic, Ljubljana, Stari trg 0 1537 Hočete imeti prijetno lahko hojo? Potem se obrnite na prvo specielno čevljarsko delavnico kjer boste postreženi kakor sami želite. Izdelovanje vseh vrst moških in luksuznih damskih čevljev. »Goiserji«. — Popravila se sprejmajo. MIHAEL PETERNEL, Ljubljana, Breg štev. I. 1225 Drva - premog - irame in daske dobite pri Josip Prelesnik nasl. Drobniča LJUBLJANA, Janševa ulica. - Telefon 3389 Državni in samoupravni uradniki dobijo tudi obroke. Dostavljeno na dom. Cene ugodne. „£lcfler” fec/es« Najboljša kvaliteta! — Nizke cene! Edino prava fiLdtlev holesa 99 ko/ih sooisluo /e lahek tek in izborna kakovost, dobile samo pri kolesu Jcs. f»elelinc, Ljubljana Nizke cene! — Najboljša kvaliteta! PRVOVRSTNA PUCH KOLESA po znižanih cenah IG N. VOK, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 7 IN TUDI NA. OBROKE 1547 Podružnice: Kranj, Glavni trg št. 104, Novo mesto ? Raznovrstne knjigo voske potrebščine: platno, usnje, marmor-papir, zlato, sukanec itd. Vain nudi po najnižjih cenah na debelo na drobno A. JANEŽIČ, LJUBLJANA Florijanska ulica 14 Telefon štev. 3220 Ca« vkuhavanja »e je pričeli Dobra gospodinja uporablja najpopolnejše WECKove priprave za vkuhava-nje. Pri nakupu pazite na znamko. TovarniSka zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10 Krajevni prodajalci: Celje: (.Jagodič, Maribor: Carl Loiz In Pinler d Lenard, PluJ: F. Vogel, Brežice: V. Petan, Kranj; „Merkur", Kočevje: F. liuber, Sevnica: A. Kastelic in P. Še-tina, Slovenjgrad^c: I. Rojnik in K. Hojnik. Sanatorij v Mariboru, Gosposka ul. 49 Telefon 2358 429 Lastnik in vodja: primarij doktor Černič specialist za kirurgijo. Sanatorij je najmoderneje urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: z višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti črevesa; diater-mijo za elektriCno pregrevanje in električno izžiganje; z žarnico „hala“ za revmatična in druga boleča vnetja; „enterocIeauer“-jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba: L razr. 120, II. razr. 80, III. razr. 60 Din Zacherlin mrčesni prašek v originalnih steklenicah in škatljicah uniči ves mrčes. — Dobiva se povsod. — »Zacherlin, Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 16. 1446 Za soboslikarska, pleskarska in frkoslikarska dela se priporo?a «* Tone Malgaj družba i a. LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 6 ■rfc FM PATIK prva gorenjska industrija za košarstvo Radovljica-Ljubljana, Miklošičeva 30 Dobavi solidno In skrbno izdelane vrtne garniture, sestoječe iz 3 foteljev in 1 mize, že od Din 450*— naprej. Izdeluje salonske garniture, garniture za predsobe, verande, restavracije po najnižjih cenah. Zaloga kopalnih čeveljčkov in šlap ter torbic za kopalno obleko. Kitajske in japonske preproge in tekače Najbogatejša izbera raznovrstnih Lo-Sarskih izdelkov od preproste do naj-linejše izdelave 1566 Kmetijska družba v Ljubljani TurJaSki trg St. 3 je glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini in šteje nad 380 kmet podružnic in okrog 26.000 Članov. Člani plačajo na leto 30 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list »KMETOVALEC« Ta list jim nudi strokovni pouk In navodila za umno gospodarstvo, m Družba dobavlja članom tudi razne Kmetijske potrebščine. 469 Vsak kmet mora biti Član Kmetijske družbe! BMW mojsterski izdelek tehnike! Zastopstvo tovarne: ER. FASCHING Maribor, Kralja Petra trg 1 ' „HAMAD“ Sigurna smrt šlurkom, stenicam, PRAŠEK uSem, mravljam,muham, bolham Pazite na zakonito rdečo etiketo z muho! Dobi se na pismeno naročilo. Glavno zastopstvo za Dravsko banovino: Ciril StramSak, Dev. Marija v Polju pri Ljubljani. BMW delavnica: 1122 A. NOVAK Maribor, Jugoslovanski trg 3 OGLEDALA vseh vrst, velikosti In oblik STEKLO zrcalno 6—8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster Itd. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA VII — Telef. 23-48 ZAGREB CELOVŠKA Sl OSIJEK DOBAVA IfltpOLACAflJE kom v PfiRKEESZ 1434 Galanterijska knjigoveznica A. FELDSTEIN, Ljublj ana Kolodvorska ul. 18 se priporoča za vsa knjigoveška in galanterijska dela in izdelovanje gramofonskih kovčekov Cene konkurenčne £ Zahtevajte ponudbe Garantirana kenstrukcljal Prostor n posteljnino. fRANC JAGER tapetništvo Ljuliljaii.Sv.Pelrac.Z9 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst, mo-droce, o t o m a n e, žimo, zložljive postelje, patentne divane 1.1. d. 549 Najmodernejša oblika I 974 Zaradi nesreče inventarna odprodaja manutakturnega in konfekcljakega blaga po globoko znižanih cenah Se priporoča MARIJA ROGELJ, Ljubi ■ana, Sv. Petra cesta 26 Brezobrestna posoilla za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah In posestvih daje svojim članom „JUGRAD“ dbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. rorska ulica štev. 35/1 ro Maribor, Aleksandrova cesta št. 48 roti plačilu Din 6*— v znamkah. Za odgovor namko. Uradne ure od 8. do 12. in 14. do 18. Jugoslovanska gra v Ljubljani, Kolod Krajevno zastopati Pravila p 1.159 prosimo i Restavracijo „Pod SkalCO" Novosti v Ljubljani, Mestni trg 11 Novosti vodi seda) bivši beograjski resfavrater. Uredil Jo je po domačem In beograjskem sistemu. Ob vsakem času vsakovrstna Jedila domače, srbske in dunajske kuhinje kakor tudi čevapčiči, ražnlčl In vse druge srbske specialitete. V restavraciji se sprejemajo stalno abonenti. Ob sobotah in nedeljah se dobivajo Jagnecl in odojke na ražnju. Društva in korporacije imajo znaten popust. Klubom sta na razpolago dve sobi. Rusko kegljišče. — Za obilen obisk se cenjenemu občinstvu priporoča in beleži z odličnim spoštovanjem resfavrater 1433 h © N O & h 0 2 & VSEH VRST AKUMULATORJE strokovno polni in popravlja 1478 A Oblastveno dovoljena akumulatorska delavnica " * vhod Miklošičeva cesta poleg palače Delavske Ljubljana zbornice in Kolodvorska 29, Kavarna »Leone Sezona od 1. maja do 1. oktobra Starodavno radioemanacijsko kopališče DOLENJSKE TOPLICE Toplice pri iovem mestu postaja Straža-Toplice Pošta, telefon ozdravijo sigurno reumatizmus, neuralgije (ischias), ženske bolezni Therma 38° C naravne toplote polni z lastnim pritiskom vse kopališke naprave. Krasen, arhitektonsko dovršen veliki bazen in s fajans. ploščami obloženi separatni bazeni. Tekoča voda v sobab, ki so v poslopju kopališča. Lastne električne naprave (Akkumul.). Ves modern kom-fort. Izvrsten penzijon. Izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte. 1535 Izdaja tiskarna »Herknrc. GregorClSeva oUoa 28. I* tUkarao odgovarja Otmar Mlhilek. - Urednik HUaa Zadnek. — Za ioaeratn! de) odgovarja Avgust Koiman. — Vel t Ljubljani