Pojlnlaa pla&na i eitctisl (Ecita tenute ta la p«M V Trstu, v petek 19« avgusta 1921 Posamezna številka 20 štotink Letftik XIV1 Izhaja - izvzemši ponedeljek - «ak dan zjmraj. - Uredništvo: .ulica TrančiSka Asigkega štev. 20, L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo ured-nfitvu. _ Nefrankirana pisma se nc sprejemajo, rokopisi se ne VTIČajo. ~ Ir da jate! j in odgovorni urednik Štefan Godina. - Ustnik konsordj Usta Rti in osti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, poi leta L 32.- in cen ieto L 60.-. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. H J h Posamezne itevilke v Trstu in okolici po 20 stotin!«. — Oglasi se raču najo v §irokosti eae kolone (72 mm >. — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot-osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi dena.nTi za vod mm po L 2 — Mali oglasi po 2) stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se polil ji jo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57' Splošna kriza ladjedelstva Pred kratkim je bila objavljena v Londonu nova izdaja »Lloyds Kegi* s ter* a«, ki vsebuje zanimive podatke o tedanjem stanju trgovske mornarice sveta. V teh številkah je tudi ključ za * lobije razumevanje krize naše domače fa-djedelske obrti, vsled česar je vredno, da si jih malo podrobneje ogledamo. Koncem junija tega leta je imela tr? govska mornarica sveta 33.026 ladij s tej žino nad 100 ton. Skupna težina vseh teh ladij znaša 61,974.653 ton. Med ladjami, ki so vključene v gornji račun, je b:'lo 4.773 j a dren Lc s 3,128.328 tonami m 28.433 parnikov z 58,846.325 tonami. Tik pred začetkom vojne je znašala skupna tnnaža vsega sveta 45,404.000 ton, kar l>omeni, da se je svetovna tonaža po* množila v zadnjih 7 * 8 letih za cebth 13,442.325 ton. . . . V skupni tonaži zavzemajo morski železni parniki glavno mesto in njih te* «na znaša (po odbitku lesene tonaze) 54,217.000 ton. Sledeča tabela kaže, kako je ta ogromna tonaža razdeljena med posamezne velike države in kolika je razlika med 1. 1921 in .1914. v tisočih ton: Anglija Angl. naselbine Zed. države Avstrija Danska Francija Nemčija Grška Nizozemska Italija Japonska Norveška Španska Švedska 1920 (junij) 19.288 1.950 12314 866 3.046 654 576 2.207 2.378 3.063 2.285 1.094 1.037 1914 18.877 1.407 1.837 1.052 768 1.918 5.098 820 1.471 1.428 1.642 1.923 883 992 + + + + + + + + + + + Razlika 411 543 10.477 1.052 98 1.128 4.444 244 736 950 1.421 362 211 45 Iz te tabele je razvidno, da so vse glav* ne pomorske države povečale svojo tr= govsko mornarico v ogromni meri. Naj ogromne j ši je odstotek pri Zed Jnj enih Iržavah, katere so pomnožile svoje la* djevje v omenjeni dobi za kakih 670%. Ta napredek ameriške trgovske moma* rice je povzročila v glavni meri tekma z Anglijo za prvenstvo na morju. Poleg Zedlnjenih držav pa so se silno povečale tudi mornarice drugih držav, v prvi vrsti tistih, ki so se vojskovale proti Nem* čiji in Avstriji, ker ste ti dve državi mo? rali po svojem porazu izročiti z a vezni-kom vse ali skoraj vtse svoje ladjevje Predvsem sta dobili od premagancev mnogo tonaže Francija in Italija. Italija je v glavnem na ta način povečala svojo trgovsko mornarico za več kot 66%. PoRtika, ki jo zasledujejo posamezsne države s pomnoževanjem svojih morna? lic, ima za cilj napraviti svojo morsko trgovino neodvisno od trgovskih mornaric drugih držav. Lahko se reče, da se je večina držav znatno približala svojemu cilju. Dogodki pa so hoteli, da so se mu posamezne države začele približevati ravno v hipu, ko je mednarodna izvozna trgovina vsled vojne padla na zelo nizko stopnjo. Vsled pomanjkanja izvoza pa so ostale paroplovne družbe črez no!č »brez dela«, denar, ki je vložen v podjetjih te vste, se je nehal obrestovali, a za podjetja sama so nastale občutne zgube. Splošnemu skrčenju pomorskega izvoza pa se je pridružilo, kakor je bilo rečeno, nenavadno povečanje tonaže. Trgovske ladje so dragoceno narodno bogastvo. Pomnoževanje narodnega bo» pastva bi na splošno ne smelo nikoli biti na kvar skupnosti, temveč na korist. Za državno skupnost je n. pr. 950.000 ton, ki jih ima Italija več kakor pred svetov? no vojno, brezdvomno velikanski dobi* ček, saj je znano, da je Italija morala m da še vedno mora plačevati! angleškim ladjarjem ogromne svote za pomorski prevoz. Toda tu ne smerno pozabiti, da živimo v kapitalističnem gospodarskem ustroju. Posamezna podjetja so v zvezi s koristmi- skupnosti le do tedaj, dokler j "on skupnost jamči dobiček in obresti od vsega kapitala, ki so ga vložila v pod? jetja. Cim to preneha, čim ni več dobič? ka, je za kapitalista njegovo podjetje iz? gubilo svoj »razlog obstanka«, naj bo to za skupnost koristno aH škodljivo, v podjetju nastane kriza. Spričo sedanje »inflacije tonaže« pre? življa jo torej paroplovne družbe resne krize. Ker je ladij preveč, se mo? rajo posamezne družbe boriti s konku? renco ne več samo drugih podjetij iste vrste, temveč tudi z najhuŠim konkuren? tem kapitalističnega podjetja, namreč s preobilico robe. Veliko ladij mora stati zastonj po pristaniščih, kar je za paro* plovne družbe dmgi izvor nevarnih zgub. Posledifca tega je, da je mnogo ladij na prodaj, vsled česar so morale pasti tudi cene tonaže. Te cene pa so padle tako občutno, da si lahko kupiš gotovo ladjo od kake paroplovne družbe mnogo bolj po ceni, kakor če jo naročiš v kater&ibo* di ladjedelnici na svetu. Na ta način povzroča kriza paroplcvstva drugo ne* varno krizo, krizo ladjedelske industrije. Kritea ladjedelske industrije se očituje v obliki pomanjkanja naročili in potem pomanjkanja dela. Koprcanje naših tr? žarkih in drugih julijskih ladjedelnic v mreži neodpravljivih težav je za naše oči najbližji zgled. Toda ta pojav ni ni? kakor omejen na Primorsko niti na s a* mo Italijo, temveč se kaže po celem sve? tu. Povsod se opazuje splošno nazado? vanje ladjedelnic. Na Angleškem je bilo v mesecu juniju v delu 3,530.047 ton, t. j. za 268.000 ton manj kot v mesecu marcu. Toda tudi omenjena tonaža ni bila vsa v dehi, temveč je bilo delo odloženo za 735.000 ton, tako da se je po vseh an? gleških ladjedelnicah gradilo v dobi od marca do junija samo 23 ladij. Isto velja tudi za Zedinjene države, ki' so imele pred dvema letoma v delu nad 4,000.000 ton, d očim jih imajo letos le 717.000. Po? dobno nazadujejo ladjedelnice tudi po drugih državah razen v Nemčiji, ki si mora vso svojo mornarico na novo zgraditi. Kar vidimo v naših domačih lad jedel? nicah, je torej le en član v sVetovni krizi ladjedelske industrije. Njeni: vzroki so deloma v kapitalističnem gospodarskem ustroiu s^mem, deloma v zadnji svetov? ni vojni, in sicer tako* da se oba vzroka med seboj dopolnjujeta. Glede primorskih ladjedelnic je^ treba Še Dcsebej naglasiti tudi to, da so jih politične spremembe, ki so sledile sve? tovni vojni spravile v takšen nepovolien položaj, ki se ne da premer jati s položa? jem nobene druge ladjedelnice — ne sa? mo v Italiji, temveč najbrže tudi na vsem svetu. Vsled tega je gotovo, da bi naše ladjedelnice s svojimi lastn'mi moč; mi ne mogle preživeti sedanje svetovne krize ladjedelske industriie. Potrebna jim je pomoč od zunaj. Dolžnost države, ki je poklicana, da reši ladjedelsko obrt v naših krajih, pa je, da odmeri omahu? j očim primorskim ladjedelnicam tako po? moč, s katero jim bo zagotovljeno živ? ljenje, dokler ne preneha sedanja kriza. Le tako bo padla težka mora negoto? vesti, ki tlači na tisoče primorskih d lavcev in njihovih družin. pričakuje njegov prihod vkljub bolezni vsak hip. Mrtvo kraljevo tek> je bilo medtem ponoči balzamirano in davi preneseno v Saborno cerkev, kjer bo najbrž ostalo do nedelje, a morda tudi še dalje, ker dan pogreba se določi še le ko se vrne Alek? sander iz Pariza. Pozneje bo preneseno v Topolo blizu Arandjelovca. Shranjen no bo v Oblenaški cerkvi. Seja ministrskega sveta. — Proglas na narod. — Prisega vojaštva novemu kralju BELGRAD, 17. Snoči ob 8 se je sestal ministrski svet k seji. Razpravljalo se je o sestavi proglasa na narod. Razen tega je bilo sklenjeno, da se takoj skliče za* konodajna skupščina. Predsednik skup* ščine dr. Ribar, vsi ministri! in poslanci so bili brzojavno pozvani v Belgrad. Prvi sestanek skunščine bo določen spora* zumno s predsednikom skupščine, čim pride v Belgrad. Na tem sestanku bo položil kralj prisego na novo ustavo, a na rodni poslanci bodo prisegli njemu. »Službene novine« so medtem objavi? le besedilo proglasa na narod, ki ga je izdala vlada. Proglas se glasi: Narod Sikov, Hrvatov in Slovencev! Njegovo Veličanstvo kralj Peter I. je umrl danes, 16. t. m. ob 17. uri 30 minut v svoji prestolnici v Belgradu, obdan od članov kraljevske vlade. Prestol je prev? zel po čl. 56. Ustave Njegovo Veličam stvo kralj Aleksander. Do povratka Nje? govega Veličanstva kralja Aleksandra v J ______»__I, _ __Xi1. ninlTCf Jugoslavija Po smrti kralja Petra BELGRAD, 17. Samotna in v žalne ^zastave ovita stoji vila na vrhu Topči? derskega hriba nad Senjakom, kjer je izdihnil stari kralj Peter. Svojo hišo je bil stari kralj odstopil parlamentu, a sam se je nastanil v skromno stanovanie na Topčideru, da tam prežfvi v miru svoje zadnje dni. Zadnje dni je ležal v skromni sobi v prvem nadstropju. Navadna postelja, miza sredi sobe in umivalnik: to je bilo vse pohištvo kraljeve sobe. Od nedelje dalje so bili vsi v kraljevi hiši zelo potrti. Hodili so okoli le po -? štih in govorili le šepetaje. Okoli poste? Ije so stali zdravniki gg. Vladisavljevič. Demosten Nikolaj evič, Mračanin in drugi. Bolnikovo stanje se je v noči na ponedeljek zelo poslabšalo. Zdravniki so poizkušali vsa sredstva, da bi ojačadi funkcijo srca, katero je začelo biti po* časneje. Kriza je trajala vse do ponedelj* ka opoldne. Okoli poldne so zdravniki sporočili, da se je bolnikovo stanje ne? koliko izboljšalo. Izkoristili so tudi ta hip in dali kralja obriti, ker mu je bila zadnje dni zrastla že dolga brada. Toda kmalu se je položaj obiral na slabše. Okoli 6 zvečer so javili zdravniki ža? lostno vest, da bo visoki bolnik pričakal v najboljšem slučaju torkovo zoro. Vso noč so dajaB zdravniki bolniku injekcije kamfora, da mu s tem ojačaj o srce. Vsled svoje močne konstrukcije je kralj preživel noč m zjutraj zaspaL V torek predpoldne se je stanje menjalo, toda zdravniki niso imeli veliko upanja. Bilo | je vse pripravljeno. Od poldne dalje je bil neprenehoma pri postelji kraljevič Gjorgje. Okoli 5. ure popoldne so javili zdravniki'. Kraljeviču, da so nastopili zadnji hiipi. Kraljevič je prebledel, pri sto? pil je k postelji svojega očeta in padel na kolena ter se zadolbel v molitev. Bol? nik je bil miren, samo po težkem diha? nju se je videlo, da se mu bližajo zadnji hipi. Ob 5 uri 12 minut je vladal v sobi popoln mir, prekidan le od časa do časa od hropenja umirajočega kralja. Ta hip je bila slika taka: Poleg smrtne postelje je klečal v solzah kraljevič Gjorgje, zdravniki drže bolnika za roko, za vzglavjem stoji vojak z zažgano voščen* ko, a nekoliko bolj ob strani ministrski predsednik Pašič in skoraj vsi člani vlade. Točno ob 5*30 so zdravniki javili, da se je kralj »preselil v večnost. Vest o smrti kralja Petra se je razši? rila kakor blisk po vsem mestu in je na? redila velik vtiek na vso javnost. Bel grajska uredništva so takoj izdala do sebne izdaje lfetov, ki so naznanjali ža* lostno vest. Mesto se je ovilo v črno. Na vseh javnih in zasebnih poslopjih so bile izvešene črne zastave. Vsi javni prostori so se hipoma zaprli in po ulicah se je zbrala ogromna množica ljudi, ki so se napotili proti Topčideru. » Okoli 6. ure je bila poslana regentu Aleksandru v Pariz brzoiavka, v kater se mu naznanja smrt njegovega očeta. Posebno brzojavko mu je poslala tudi vlada, ki ga prosi, naj pride takoj v do« movino. Aleksander bi bil že prBel v Belgrad, toda zadržala ga je bolezen. Z ozirom na smrt njegovega očeta pa se domovino bo vršil kraljevsko Oblast na podlagi čl 59. Ustave, ministrski svet. Narod Srbov, Hrvatov in Slovencev! Ves naš narod brez razlike imena in vere, bo ostal globoko hvaležen velike^ mu kralju, ki je s svojo strogo ustavne in parlamentarno vladavino zajamči narodno svobodo in tako ustvaril mož? nost poolnega razvijanja narodnih si za izvršitev velikih nacionalnih caijev in nalog. Pod njegovo vlado je postala kraljevina Srbija- s svojimi svobodnimi ustanovami in s svojo jasno začrtano na? cionalno politiko privlačna sila za ves narod, ki je živel in trpel pod tujim go* spodstvom m pričakoval od Srbije svojo rešitev. Nikdar v svojem slavnem življenju ni kralj Peter izgubil iz oči naj večjega ideala naroda: ujedinjenje vseh Srbov, Hivatov in Slovencev v veliko na rodno državo. Kot kralj pa je posveti vse svoje sile delu, da udejstvi ta narod? ni ideal. Zanj je skupno z narodom delal, skupno se z njim boril skupno z njim trpel v pregnanstvu. Pričakal je končno, da se je njegova zmagovita vojska razvitimi zastavami ne samo vrnila osvobojeno domovino, temveč tudi, da je v junaškem naskoku osvobodila iz* pod tujega jarma vse Srbe, Hrvate Slovence m jih uedinila v eno državo. Neustrašni in hrabrii kralj v najbolj ne ugodnih časih velike narodne borbe in njegova vzvišena strpnost in. samozata* jevanje v časih velike narodne preizkus* nje bodo ostali sijajen zgled, katerega bodo posnemala in iz katerega bodo čr? pala moč poznejša pokoljenja. Plakajmo ob odru tega velikega kralja, ki je z brezprimerno ljubeznijo objema ves narod! Oddolžimo se dostojno njego? vemu spominu s tem, da se vsi! zb'eremo okoli njegovega vzvišenega prestola, na katerega stopa njegov junaški sin kralj Aleksander, vzgojen v ideji svojega Očeta in preizkušen v; veliki vojni za osvobojen je kot njegov prvi sotiiudnik in vrhovni poveljnik naše hrabre vojske Slava kralju Petru! Žlvio kralj Aleksander! 16. avgusta 1921. v Belgradu. (Slede podpisi vseh ministrov.) Ob 9. uri zjutraj so se zbrali ministri ki so prisegli zvestobo novemu kralju Prisego je sprejel ministrski predsednik Pašič. Ob 10. uri so prisegli uradniki, a ob 11. uri vsa belgiajska posadka, ki se je zbrala na Topčideru. Iz Zagreba, Ljubljane in drugih jugo? slovenskih mest prihajajo vesti o žalost? nem vrisku, ki ga je naredil glas o smrti kralja Petra na javnost. Vsa mesta so v žalnih zstavah, povsod so se javni' pro? stori zaprli in zabave prekinile. Sveča? nost tega trenutka čutil vsa Jugoslavija Kralj Aleksander na poti v domovino ZAGREB, 17. Včeraj se je peljal kralj Aleksander inkognito skozi! Zagreb v Belgrad.__ vala delo za določitev meje med Jugo? slavijo in Madžarsko. Vprašanje baranjske republike BELGRAD, 17. Ministrski predsednik Pašič je sprejel Bela Lindera, predsednic ka pečuške občine. Linder je pojasnje? val Pašiču potrebo, da se ohrani novo? ustanovljena republika v Peauhu in ga prosil, naj ne dela nikakih ovir prihodu grofa Mihajla Karolyja, ki se sedaj na* haja v Splitu, v Pečuh. Pašič je odgovo? ril Linderu, da jugoslovenska vlada ne žel? nikakih zapleti jaje v, ki M mogli spraviti državo v neprijeten položaj na* sproti ententi. Jugoslovenska vlada ne želi nikakih nustolovstev. Zdi se, da ?e jugoslovenska vlada poskrbela, da se po* ožaj Jugoslavije utrdi po mirovni po* godbi, ki je enako obvezna za vse pri? zadete stranke. Linder baje ni bil zadovoljen s svo? jim obiskom pri g. Pašiču. Izjavil je, da mu je angleški polkovnik Gosset rekel, da ententa želi, da on opusti svoj načrt, cer Baranja bi se morala izprazniti do 18. t. m. Linder je smatral za potrebno z javi ti g. Pašiču, da ne smatra svoje ostavke za potrebno. Medtem javljajo iz Pečuha, da je bil tam tekom delavskih manifestacij aretiran neki človek, ki je raizdeljeval letake, katerih se agitira v prid Madžarski. Policija ga je komaj iztrgala iz rok raz? jarjene množice. Ugotovilo se je, da je to neki častnik, ki je v službi medzavez? niške komisije za razmejitev. Čehoslovaška Smrt kralja Petra in Čehoslovaki, PRAGA, 18. Smrt kralja Petra je napravila v Pragi globok vtis. Listi so prinesli njegovo sliko in veličajo zasluge kralja junaka. Cehoslovaško vlado bo zastopalo pri pogrebu ranjkega kralja posebno odposlanstvo, ki bo sestavljeno iz vojaških in civilnih oseb. Pripravljeni so potrebni ukrepi za proglasitev državne žalosti, kateri bo dalo izraz vse če hoslovaško prebivalstvo, posebno pa čehoslo vaška armada. Semnji na Čehoslovaškem. PRAGA, 18. Priprave za III. semenj vzorcev v Pragi se nadaljujejo. Prijavilo se je že več podjetij iz Avstralije in Indije. Semenj vzorcev v Bratislavi se je zaključil. Semenj je obiskalo veliko število gostov iz Romunske, Jugoslavije, Bolgarije, Ogrske, iz Soluna in Carigrada. Semenj je imel velik uspeh. Sklenile so se nepričakovane kupčije z vzhodom, __ Rusija Strašna slika lakote PARIZ, 18. »Intransigeant« javlja, da je sovjetska vlada poslala vsem ruskim zastopstvom v inozemstvu noto, ki vse* buje strahovite podrobnosti o sedanji lakoti v nekaterih ruskih pokrajinah. V noti so naštete pokrajine, v katerih je največ žrtev. Nekatere pokrajine so takorekoč na koncu. Nota pravi, da je sovjetski vladi nemogoče odvrniti nesreč čo. Ako pomoč ne bo začela prihaja ti v kakih 20 dnevih, bo treba smatrati 10 milj eno v ljudi, da so prav gotovo iz? gubljeni. Istemu listu poročajo iz Revelja: Pred? sednik odbora za pomoč otrokom je ob? javil v »Pravdi« članek, v katerem opi? su je grozno sliko žalostnega umiranja otrok. V okrajih, kjer raizsaja lakota, se često dogaja da stariši mečejo svoje otroke v reko Volgo, da bi jim tako pri? hranijo trpljenje. RIGA, 17. Vodstvo ameriškega od? bora »American Relief Comitee« v Rigi je bilo poverjeno Fritjofu Nansenu, ki bo javil nihče proti njihovemu nadaljevanju. Se le ko so prišla pogajanja v najbolj kritičen položaj, so začeli nekateri pisariti po listih proti mirovnemu dogovoru. S tem so samo vzpod-bujevali socialiste na hujši odpor. Mussolini poudarja, da je postavil mirovni dogovor fašiste in socialiste pred težko preiskušnjo, katero so doslej prestali socialisti boljše nego fašisti. V socialističnem taboru ni prišla opozicija proti mirovnemu dogovoru do veljave čn se je povsod ohranila disciplina. V fašistovskem taboru je bilo popolnoma drugače. Sklicevali so se sestanki, krajevni kongresi, bolj ali manj tajni, na katerih se je zanikal rimski dogovor, ne da bi se bilo pomislilo, kakšne usodne posledice bo imelo to za fašistovsko stranko. Će bi se bili disidenti vedli fašistovski in disciplinirano bi se bila preprečila kriza v stranki, ki je sedaj neizogibna. Kako naj se sedaj doseže mir? — vpraša Mussolini. »Ali mislite, da boste udejstvili mir potom uničenja dveh milijonov državljanov, ki so glasovali za socialistično stranko? Ali se ne izpostavljate nevarnosti, da naredite meščansko vojno trajno, ali pa da dvignete proti sebi vso državo? Ali se ne zavedate nevarnosti, da boste morali jutri sprejeti so-cialis liski mir, če se položaj — kar ni neverjetno — izpreobrne? Ne vidite li znakov, ki kažejo na to? Ali se ne bo zopet stisnila jutri popolnoma sama ob sebi prolifašistovska enotna fronta, ki jo je bil rimski dogovor razdrl?» »Fašizem — zaključuje Mussolini — izhaja iz te preizkušnje poražen. Boj je zaključen. Kdor je premagan, mora iti in jaz odhajam a prvih mest. Ostajam in upam, da bom mogel netiti nivi^on m!lan«l/p faijyd George Je th» dal pred dolnjo zbornico izjavo o začinil li ▼ imu, one avgnvui mi. konferenci vrhovnega sveta. Opraviče* Val je svojo nepopustljivost nasproti Fr-aneijf. Po Lloyd Georgevi izjavi je dobil be* &edo voditelj opozicije in bivši mimstr* ski predsednik Asquith. Rekel je, da je treba vpoštevati francosko občutljivost, ki jc posebno živa glede vprašanj, katera se tičejo varnosti Francije. Francozi se nahajajo v sosedstvu naroda, ki jim lahko postane nevaren. Francija pa dobro ve, kako strašne so ruševine, ki jih je povzročila zadnja vojna. Že dve leti ac te ruševine popravljajo in vendar de« 'ajo na človeka bolj in bolj grozen vtis. NssnZila Nemčija zadovoljna, da se je vprašanje Gornje Šlezije izročilo Zvezi narodov BERLIN, 18. List »Vossische Zeitung« je vprašala kancelar j a Wirtha, naj pove svoje mnenje o sedanji dobi gornjesle* zijs-kegaj vprašanja. Kancelar VVirth je rekeL, da je zadovoljen, kajti- zadnji do* godki kažejo, da je nemško stališče np pravilo globok vtis. Wirth je dostavil, da se ne sme dopustiti, da bi se na vzhodni meji' Nemčije ustanovna veHka vojaška država, ki bi ogrožala Nemčijo, ker bi nastala s tem tudi nevarnost za svetovni mir. Glede izročitve vprašanja Zvezi naro* dov je rekel kancelar Wirth, da so za? veziriki priznali s tem korakom svo;e na* pake, ki so jih zakrivili nad Gornjo Sle* zijo. Ob zaključku js kancelar Wirth po= novil željo, da bi cela Gornja Šlezija pri? padla Nemčiji Revija »Zukimft« bo prenehala PARIZ, 18. »Petit Parisien^u« poroča* jo iz Berlina, da bo tedenska revija »Zukunft«, ki jo je izdajal Maksimilijan Harden, s 1. oktobrom t. L nehala iz* hajati. Harden poj de v Ameriko, kjer bo imel razna predavanja. < Avstrija Prepovedano praznovanje rojstnega dne bivš. cesarja Karla. DUNAJ, 8. Vlada je prepovedala praznovanje rojstnega dne bivšega cesarja Karla, ki ga je hotela prirediti zveza monarhistov. Monarhisti so imeli navadno mašo v kapucinski cerkvi. Blizu cerkve so stražarili oddelki policije in gruče komunistov, da bi preprečili morebitne manifestacije. Ni pa prišlo do nikakih neredov. Schonerer umrl DUNAJ, 18. Ustanovitelj pangerma? nlzraa in protijudovskega gibanja v Avstriji Jurij Schonerer je umrl. Scho* nerer je bil tudi pred vojno za priključi tev Avstrije k Nemčiji. Ogrska Izjave ministra Banffy*ja — Jugrelo* venske čete so se začele umikati iz Baranje BUDIMPEŠTA', 18. Ogrski minister za vrianie zadeve grof Banffy je poro* čal komisiji 2a zunanje zadeve o polo= ž a ju v Baranji. Rekel je, da so se jugo* slovenske čete začele umikati včeraj. Umik bo končan 25. t. m- Minister je dostavil, da se dogodkom v Pečuhu ne pripisuje velika važnost. Ogrska vlada in zavezniške države vstrajajo pri' za* htevi, da se mora to ozemlje izprazniti. Glede vprašanja izpraznitve Zapadne Ogrske je rekel minister Banffy, da je Avstrija nepopustljiva, kljub temu da je Odrska nudi1 važne ugodnosti. Komisija je sklenila resolucijo, v kateri je rečeno, da Ogrska ne more iti dalje v svo= jem popuščanju napram Avstriji. Vlada se poziva, da brani pravične ogrske interese z vsemi sicdstvi, ki so ji' na Taz* pol ago. Odrski dopisni urad javlja^ z včeraj? šnjkn dnem: Danes se je začela zased? ba ozemlja, ki so ga Jugosloveni iz-praznili. Ob 14 je vkorakalo v Szrgethvar 45 ogrskih orožnikov in 60 mož policije. Prebivalstvo jih je navdušeno pozdra* vilo. Po\"sod so razobešene ogrske zastav e, . , . j_r_« j i T&srcifa Turki izpraznjujejo Angoro ATENE, 18. Vojni dopisnik lista j»PoHtika« javlja, da je izvedel iz do? brega vira, da so Turki začeli izprazni e» vati Angolo. Vojni material se spravlja prc& po železnici Decauville. Ne ve se, ali so Turki imeli čas, da si napravijo normalnotimo železnico, po kateri bi mogli rešiti vagone in avtomobile, ki so nakopičeni v Angori Bomaž& vest! f.Era Nuova* — Skodjjiv list. Noben tržaški list ne bruha toliko strupa proti Jugoslaviji in Jugoslovenom kakor «Era Nuova*. Posebno nje večerno izdanje «La Sera^> je pravo skladišče tega strupa. Ni ga skoro dneva, da bi «La Sera» ne prišla s kako neslano senzacijo — o dogodkih in razmerah v Jugoslaviji, In vse to z namenom, da sramoti Jugoslavijo, ubija zaupanje v to mlado državo in da v nepoučenem svetu vzbuja vero, da je Jugoslavija na robu propada, tako, da se ne more vzdržati. Te dni je n. pr. prinesla vest, da je grozna eksplozija razdejala velikansko smodnišnico in zalego streliva v Kragujevcu. Dejstvo pa je, da ni imel noben drugi tržaški Usa nobene take vesti, a da tudi «Era», odnosno nje privesek «Sera» ni naslednjega dne niti besedice črhndla več o tem, gotovo znamenitem dogodku. Stvar }e bila enostavno izmišljena, ker «Sera» mora imeti svojo vsakdanjo senzacijo, ki naj bi dokazala, da je vsa Jugoslavija v ognju in da se bliža katastrofa! — Baranja je bivši ogrski komitat z okroglo 300.000 prebivalcev in je sedaj zasedena od srbske vojske. Trianonska pogodb a pa je prisodila Baranjo Ogrski, kar ni v skladu z voljo in Željo prebivalstva, ki se nikakor noče povrniti v prejšnj jarm. To le prebivalstvo pokazalo z ooločnim korakom; proglasilo je republiko in določilo je za pred- sednika grofa Mihaela KarotrR Id fe aedaf v Splitu kot (zgnanec. In je poslalo posebno odposlanstvo v Belgrad, da obvesti jugoslovenako vlado o tem dogodka in da prosi zaščito Jugoslavije. Na čelu odposlanstva je bil župan glavnega mesta Baranje, Pečuha, a člani so bili razni odličnjaki. Dočim je «Piccolo» mirno in stvarno poročal v teh dogodkih, fe pa «Era» nagromadila cele kupe žaljivk, psovk, podtikanj in obrekovanj na račun groia KaroHr-ja, one deputacije, jugoslovenske vlade in države. Po opisu v tem listu je Karoiv enostaven falot in nevarna oseba, a člani deputacije same sumljive in brezvestne osebe. Proglasitev republike je le infamno delo rovarske Jugoslavije. Namen tržaškega lista je na dlani. Madžare in italijansko javnost bi hotel ^ naščuvati proti državi Jugoslovenov. Početje tega lista je brezvestno tudi z ozirom na korist Italje. Te koristi zahtevajo na ves glas prijateljski sporazum z Jugoslavijo. S takim početjem, takim obrekovanjem in zasramova-njem se pa le ubija razpoloženje za sporazum, tako na jugoslovenski kakor tudi na italijanski strani. Crezvestno je tako početje še iz nekega drugega razloga. Italija je smatrala Avstrijo in Habsburgovce za svoje dedne sovražnike. Največji pomen svoje zmage vidi v tem. da je zrušila tega sovražnika, ker še le sedaj je varnost Italije zagotovljena. Tu pa se italijanski list postavlja na stran Madžarske, t. j. tistega Hortyja in njegovih pomočnikov, delujejo in rovarijo za povrnitev Habsburgov-cev in vzpostavitev njihove vladavine —- torej sovražnikov Italije. Ob enem pa sikajo svoj strup proti državi, ki je s potoki krvi pomagala zrušiti sovražnico Italije! Mi enostavno ne moremo več razumeti te «politike». List ki j« propoveda, zasluži prilastek ^škodljivega lista*. Vabilo k veliki prireditvi združenih odborov v prid Istranom, ki se bo vršila v nedeljo, 21. t. m., ob 4. pop. na Vremčevem travniku «na Štajbcah» na Opčinah s sledečim sporedom: 1. A. Foerster: «Naše gore», poje «Zvon» (Opčine); 2. Premrl: »Slovenska govoricam, poje «Štanjel» (Štanjel); 3. F. Stegnar: «Dneva žar», poje «Venček» (Dutovlje); 4. F. S. Vilhar: «Naše pjesme», poje «Zarja» (Kopriva); 5. Ipavec: «Planinska roža», poje »Primorec » (Trebče); 6. Vogrič: «Lahko noč», poje «Lipa» s spremljevanjem tamburaškega zbora (Bazovica); 7. Aljaž: «Ti veselo poj», poje «Bratska sloga* (Zgonik); 8. «Domovini», poje «Žastava» (Lonjer); 9. «Hrvatski napjevi®, svira »Tamburaško društvo® iz Padrič; 10. Vola-rič: «Na dan», poje «Slovaa» (Padriče); 11. Vilhar-Rapotec: «Proljetni zvm.i», poje «Ve-nec» s spremljevanjem tamburaškega zbora (Kozina); 12. S. U.: «Zuje žice», pojs «Hajdrih» (Prosek); 13. Švab: «Še ena», poje «Sokolski pevski zfccr» Sv. Ivan; 14. V^har: «Lepa Vi-da», poje «Adrija» (Barkovlj^); 15. Štolba: «Bratranec», burka v enem dejanju; igra dram. odsek z Opčin. — Med pevskimi točkami, kakor tudi pri plesu, svira znana pro-seška godba. V paviljonih bodo domače gospe in gospice. — Kolo Sreče. — Vstopnina: L 2'60; sedeži I. vrste: 2'60, II. vrste 1*30. — K obilni udeležbi vabi Priprivljalni odbor. Prva prireditev mladinskega društva »Presveta«. Prva prireditev mladinskega društva >Prosveia«, ki se je vršila v nedeljo pod okriljem šentjakobske «Citalnice» v dvorani «Del. konsumnega društva« pri sv. Jakobu, je dosegla v splošnem rečeno nepričakovan uspeh. Vsa izvajanja so bila najboljše podana, kar gre v zaslugo našim mladim prosvetašem, ki so pokazali že pri prvi prireditvi vnemo in veselje do dramatike. Prva točka je bila deklamacija Otona Zupančiča »Pesem mladine«, katero je deklami-ral g. Vekjet — odkrito bodi povedano — z »grozno« mimiko. G. Fischer je dosegel v deklamaciji Kettejevega »»Pijanca« svoj cilj. Istotako g. Kjuder v Stritarjevem monologu »Orest«. Komaj je planil Orest v beli obleki izza stranskih kulis na oder, že so se zaslišali po dvorani »hihihi«, ki so prihajali iz otročjih grl. Takoj po prvem »hihihi« je sledil drugi, tretji itd.; začelo se je splošno hihitanje in sledili so pozivi »pet«. Vtis nastopa je bil za vselej pokvarjen. Če smo to občutili mi, ki smo bili umetnosti le potom medija deležni, kako je moralo biti takrat šele pri srcu igralcu! On ne vidi v elementu svojega vstvarjenja ne leve, ne desne: kleše samo značaj, da nam ga kolikor možno istinito in popolno poda. Ali ve »tisti«, ki se smeje, kaj pomenja tako motenje v gledališču? Ali se zaveda, koliko užitka je pokvaril vsem? Pustimo to ob strani in upamo, da se kaj takega ne pripeti več, vsaj pri resnih stvareh ne I Enodejanka »Volkovi« je bila dobro podana. V glavni ulogi matere Minke je nastopila gdč. Kerševanova, katero poznamo že iz cdra ^Marijinega doma«. V ulogo je bila skozi in skozi zaglobljena. G. Badalič bi bil sicer dober v ulogi sina, ko bi ga ne kvarila brez-petrebna mimika, katere se je najbrž nalezeL »Pri belem konjičku«. Naj bi tudi govoril z naravnim glasom. Ni vedno potrebno — vsaj pri »Volkovih« ne — da se človek spozabi in jo udari po vipavsko! G. Fischer v ulogi očeta Nikolaja na mestu. Potovalka gdč. Cerkvenikova je nastopila s prvič nesigurno, kar je pa pozneje popravila. G. Pavlovič v ulogi kmeta povoljen. Ostalo osobje je izvršilo svojo ulogo po možnosti. G. Potrata, katerega poznamo že iz »Nar. doma», kjer je nastopal v manjših ulogah, se je pokazal v ulogi očeta pri burki »Kdo je Masen?«, sposobnega komika. Njegovo komično obnašanje je vzbudilo pri občinstvu obilo smeha. 2eleU bL da bi nastopil v večjih ulo- Sah, Gdč. KerSevaaova jt tnal pri tej burki osegla svoj cilju Ostali povoljno izvršili svojo .težavno ulogo. - Dvorana je bila malone polna občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo izvajanju. Zmagoslavskj. Kopališče pri svetilniku bo od petka 19. t. m. dalje rezervirano ob pondeljkih in petkih za vojake od 6—8 namesto od 14 bi—16. Sv. Ivanska ter vsi oni ki se za- nimajo za združitev mladine v kulturno^ organizacijo, se vabijo na sestanek v nedeljo^ ob 10. uri v prostorih Narodnega Doma pri Sv. Ivanu. Sklicatelji. Mladinsko društvo «Prosveta» ima danes točno ob 20. redni sestanek v navadnih prostorih. Ker so na dnevnem redu važne točke, se naprošajo člani in članice, da se sestanRa točno in polnoštevilno udeleže. Pred sestankom se vrži predavanje «Uvod v narodno gospodarstvo na katero se vabijo vsi, ki se za to predavanje zanimajo. Odbor. Pevsko društvo «Adrija» ▼ Barkovljah priredi prihodnjo nedeljo, t. j. 28. avgusta, veliko vrtno veselico z jako zanimivim sporedom. Ljubitelji petja se že danes na to opozarjajo. Slov. akad. društvo Balkan. V soboto, 20. t. m. ob 8 in pol uri zvečer se vrši redni sestanek. Vabljeni so tudi srednješolci višjih razredov. Odbor. Tržaško kolesarsko društvo «Balkan» priredi v ne dedi jo, 21. t m. izlet v Dutovlje. Zbirališče tržaškiK kolesarjev na Obelisku ob 8. uri zjutraj, odkoder odrinejo skupno z Open-skim oddelkom. Vabijo se tudi kolesarji s Krasa, da se izleta udeleže v obilnem številu. Društvena vzpodbujevalna dirka se vrši 4. septembra na progi Opčine-Repeu tabor-To-maj-Duto vi je-Sežana in nazaj na Opčine. Dirka za društveno prvenstvo se vrši dne 2. oktobra na progi 150 kilometrov. Toliko v znanje bratskim društvom. Iz trialkega iivlienia Jetnik, ki je požrl šivanko. Včeraj popoldne okoli 12.30 je bil zdravnik rešilne postaje te-lefonično obveščen, da je požrl jetnik Anton Milanovič v zaporu v ulici Coroneo med jedjo Šivanko. Jetnika so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu izdrli iz grla nevarno stvarco. Neroden kolesar je podrl včeraj 5 letno Marijo Kralj, stanujoč o v ulici Coroneo št. 40. Deklica je dobila prvo pomoč na rešilni postaji. Blaznost. Včeraj dopoldne so pripeljali v opazovalnico mestne bolnišnice 26 letnega Ivana Nea, stanujočega v ulici dei Capitelli št. 30, kateremu se je zmešala pamet. Aretirani so bili pretekli večer štirje tički, ker so ležali na klopeh v ulici XX. Settembre. Pišejo se: Peter Padovan, Henrik Padovan, Kari Straus iai Josip Sivitz. Vsi štirje so že bili kaznovani radi tatvine. i Lncjan Kovačtč, kateri je prišel ob 9, uri z 'vlakom od sv. Lucije, oziroma od doma Iz Idrije pri Bači v gostilno I. Rejc-a nasproti Vesti Iz Goriške Umrla je v Rihemberku priljubljena dijakinja Marija Ličen, zelo nadarjena in vrla mladenka. Ob grobu so ji zapeli domači dijaki zelo ginljivo. Kal bolezni je dobila v begunstvu. Bodi ji blag spomini Še o ropu v Opatjem selu. Dne 10. t. m. je prišlo v gostilno g. Stepančiča v DoJu pri Opa-tjem selu pet kakih 20—28 let starih moških, ki so pili, jedli ter <*e razgovarjali, da je prišla 11. ura. Ko jih je gostilničar pozval, naj odidejo, so planili po koncu, zamašili krčmarici usta, krčmarju pa zagrozili, da je moral biti tiho. Nato so postavili stražo na cesto, da nisn pustili nikogar mimo. Med tem so oni opravljali svoje delo. Krčmarica je morala dati vse ključe. Prevrtali in razmetali so popolnoma vse. Odnesli so, kar se je dalo odnesti, obleko, denar, zlatnino in srebrnino. Krčmar je moral klečati in z revolverjem na prsih gledati vse to. Ko so opravili svoje zločinsko delo in odnesli za 18.000 lir vrednosti, so izginili proti Tržiču. Stvar so seveda naznanili orožnikom, toda kaj pomaga to. V naši deželi je v tem oziru vedno slabše, dan za dnem kaj groznega. V lepe razmere smo zašli. Plavalna tekma se je vršila pret. nedeljo v Gorici na Soči. Vsled narastle in mrzle Soče se je udeležilo tekme samo 22 ljudi, dasi je bilo priglašenih 45. Značilno je in ob enem razveseljivo, da je odnesel prvo darilo Slovenec in sicer g. Komjanc, Član Omladine. Drugo darilo je odnesel Italijan, tretjo zopet Slovenec itd., da so dobili Slovenci štiri darila. To je še posebno zanimivo, ker Slovenci niso hoteli vstopiti v «Audax», a jih niso pustili, da bi-bili tekmovali kot člani društva, morali so nastopita le kot posamezniki. Vendar poroča «Piccolo», da je Komjanc član «Audaxa». To ni res. Našim mladeničem smemo častitati! Iz Eihcmberka. Kršč. soc. izobr. društvo priredi dne 25. septembra ljudski tabor. Vsebina vsporeda bo v glavnem sledeča: Govori, uprizoritev ^Desetega bratac, pevske točke. Toliko v znanje in orientacijo organizacijam iz okolice. Neki Walthsr Fuchs se je izdajal na Primorskem za člana nemškega vit. reda v Ljubljani. Izvedeli pa smo, da ta W. F. ni član omenjenega reda in niti nima pravice nositi duhovsko obleko. Toliko v ravnanje duhovnikom in predstojnikom samostanov. Z Grahova. Zopet se je zgodil slučaj, kateri nam v jasni luči osvetljuje delovanje varnostnih organov. — V ponedeljek zvečer na praznik Velike gospojnice so bili zbrani grahovski fantje, med njimi tudi kovaški pomočnik PODLISTEK Rene Thevenin. Železni malik — Nismo se približali toliko, da bi mogli ugotoviti število prebivalstva — je rekel eden izsledovalcev. — In hiše so tudi preoddaljene druga od druge, da bi se jih moglo zanesljivo prešteti. Eden naših poizkuša sedaj, približati se kolikor le možno, da bi mogel bolje opazovati. Povrne se čim prej s popolnejšimi poročili. — Kdo je to? — je vprašal gospodar. — Quiterio Aquavili, načelnik spremstva. — Zvest in zanesljiv mož — je odgovoril gospodar — Edini je, ki mu zaupam — je dodal v francoščini, da ga je mogel razumeti le profesor. Dober bo nasvet, ki nam ga poda. — Ali ni to tisti Indijanec, ki ste ga vi pred petimi leti rešili iz zaporov v Quito, kakor ste mi pripovedovali nekega dne? — Prav tisti je: meni se ima zahvaliti za življenje in njegova hvaležnost mi je v gotovo jamstvo. — Morda je tako — je odgovori! Mavridj Tarnier — toda, dejstvo« da so ga spravili f, zapore Lw — Nesrečnež je bil nedolžen. Justica za-greša včasih zmote, to veste, posebno pa v teh deželah, kjer se vrše preiskave z velikimi težavami. Z malo besed: ni storil zločina, radi katerega je bil obtožen, zločin, Jci je ostal ne-razkrit. Sreča je hotela, da sem mogel rešiti Indijanca ter ga vzeti v svojo službo. Vedno sem bil zadovoljen žnjim. — Pozna-li govorico plemena Jibaros? — Pozna jezik, običaje in še mnoge druge stvari. Bo za nas dragocen zaveznik. Da bi le mogel istotako reči v drugih služabnikih! ^— Jaz imam vtis, da bi nas mogli ti zapustiti ob prvi nevarnosti. Ali vi ne dvomite nič? — Je to njihova navada. Če bo potrebno, opravimo brez njih. Raditega se ne odmaknem od svoje svete dolžnosti: le smrt mi more zaprečiti, da ne bi našel svoje hčere. — V tem slučaju sem pripravljen umreti tudi jaz — je rekel Mavrici) Tarnier, stisnivši roko tovarišu. — AK, poslušajte I Zdi se mi, da sem slišal neki klic. — So bržkone drugi izsledovalci, ki se vračajo. Glejta, kako prihajalo ob relril Ouiterio ni x njuni PtOtJ u Kovačiču so našK britev. Pozabil jo Je snranti v svojem stanovanju, ko je odhajal z doma. Na podlagi te nedolžne britve si je g. brigadir v svoji veliki učenosti skoval takoj »zaroto«: Kovačič bo napadel celo postajo, a z britvijo navsezadnje lahko vse pobije. Uklenejo ga ter odpeljejo v orožniški zapor. Med tem časom pa je slučajno prišla mimo neka neznana oseba. Ko je videla, kaj se godi, je začela bežati. Orožniki z brigadirjem vred so se spustili zanjo po vasi in so oddali 5 strelov med hišami. Kot se govori, so bili tudi financarji zraven in še precej vinjeni. V torek zjutraj pa so Kovačiča spremili vklenjenega kot največjega zločinca v Tolmin. Vsi vaščani so zelo razburjeni, zlasti radi streljanja po vasi. — Sicer nam je g. brigadir že dobro znan iz časa volitev, ker je na dan volitev precej brutalno postopal z nami. Usojamo se vprašati višja oblastva, ali znajo varnostni organi policijski zakon ali ne Dobro bi bilo, da bi bil že enkrat mir, da bi vsaj mirni davkoplačevalci bili varni svojega življenja. — Barbar. SOBA« eventuelno s hrano se odda polten! osebi v Barkovljah. Naslov pri upravniitvu. 1464 MLADENIČ, star 25 let, ki je prestal skušnjo kovaškega mojstra, išče mesta z zasedenem ozemlju ali pa v Jugoslaviji. Eventuelno bi se tudi priženil. Razpolaga s 4000 kronami. Ponudbe pod *Kovač» nu upravnistvo. 1459 HIŠA, tik kolodvora Sv. Peter na Krasu, z vsem inventarjem in zemliščem, v kateri se nahaja že nad 40 let gotilna, pripravna za vsako obrt, se proda po nizki ceni. Naslov pove upravnistvo. 1435 SREBRO. Samo v ulici Pondares štev. 6, I n., dobite največ za krone in goldinarje. 1397 URADNICA iz inozemstva, celi dan odsotna, išče meblirano sobo pri odlični družini. Ponudbe pod «Hansing» na upravnistvo. 1441 FUŽINE za kose in serpe iščejo veščega zastopnika v Italiji. Prijave na upravnistvo lista. 144* PRODAJALEC se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Pavel Kunstek, Šturije pri Ajdovščini. 144j Koruzo za mletev po en ali več vagonov ?o L 85 kvinted s vrečo vred, franko vagon rst, oddaja Tržaška kmetijska družba v Trstu, Via Fabio Filzi 10. Regulacija Save, Jugosl. ministrstvo za poljedelstvo pošlje strokovnjaško komisijo, da pregleda Savino strugo od Zagreba do Bel-grada v svrho regulacije. Na ta račun je že odobren kredit 3 miljonov kron. Regulacija bi se tako izvršila, da bi omogočala plovbo manjših ladij in vlačilcev, kar bi bilo v času današnjih dragih železniških tarifov velike važnosti. Čehoslovaška iznajdba v strojni industriji, V Pragi se nahaja te dni iznajditelj Albert Seitz, čegar nova iznajdba bo naravnost pre-vrgla velik del sedanje strojne tehnike, posebno z ozirom na stroje z indirektnim pogonom. S to iznajdbo izginejo razne transmisije. Ta novost se z lahkoto prenese na vsak stroj ter zviša potenca stroja za dve tretjini in zmanjšajo gonil, troški za 80 odstotkov. Iznajdba je v vsakem oziru epohalna, ker tehnik ne stavi občinstvo pred veliko reklamo, temveč pred gola dejstva. Patent pride v nekolikih dnevih v promet. Iznajditelju je bilo ■ že prej podanih več patentov za iznajdbe v strojni industriji. Kakšno škodo rnerajo narediti žuželke. Po uradni cenitvi cenijo škodo, ki so jo razne žuželke napravile letos čehoslovaškim šu-mam na miljardo in pol č. K. Računajo s tem, da bo ta Škoda še narasla. SREBRNE krone in goldinarje plačam po najvišjih cenah. Salonicchio. Trst, Piazza S. Catterina 3, III. 1451 PRAŠIČE mlade in stare ter voz prodam. Košuta, Rojan 451. 1457 POZOR1 Srebrne krone in zlato ^o najvišjih cenah plaCaje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I. 3S ZLATO in srebrne krone plaCam več kot drugi kupci. Albert Povb, urar, Maizini 46 (v bližini drvenega trga). 25 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, II. 12*6 IZREDNA PRILIKA. Hiša z vrtom, s hlevom in s shrambo za voze se radi preselitve po ugodni ceni proda. Hiša se nahaja v Postojni Jamska cesta 243, kamor se je obrniti za pojasnila. 1427 se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjia pristojbina L 4'—. Kdor išče službo^ plača polovično ceno. KNJIGOVODJA ^samostojna moč» sprejme se takoj. Ponudbe pod «Vesten» na inserat-ni oddelek «Edinosti». 1466 RADI družinskih razmer se proda hiša s 4 sobami, 2 kletmi, svinjakom, vrtom s sadnim drevjem in obširno njivo ob državni cesti in postaji v Sloveniji. Naslov; Jos. Huber, Opatija. 1382 1 KDOR HOČE KAJ PRODATI f S KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. f @ INSERIRAJ V »EDINObTI« 0 KNJIGOVEZNICA sprejme dečka in deklico, začetnika. Štoka, via Milano 37. 1467 UMETNE ZOBE, razbito in celo zobovje, in stare ure kupujem samo za nekaj dni ter plačam dobro. Via Mazzini 47, II, od 8—11, 17—20. 1396 CUNJE, velike, či3te, bele kupujem po 1 do 4 lire. Ulica Solitario 1. 1465 (18) HfnaraSna voda S 9 neprekosljiva proti boleznim na mehurju, obistih, jetrih, žilah i. t. d. Glavni založnik za vso Italijo COLON3ALE OLANDESE &ružba za uvoz in isvos TRST- u!o Pier Luigi da Pslesiriim L,. POŠTENA ženska, srednje starosti, s trgovino, želi znanja v svrho ženitve s pametnim mladeničem ali vdovcem, tudi z dežele, brez otrok, starim od 3 do 40 let. Resne ponudbe pod «Sirota» na upravnistvo. 1460 i SLUŽKINJA se išče za malo družino. Prednost imajo one z dobrim spričevalom in ki znajo nekoliko kuhati. Via Coroneo 13, .III, vrata 9. 1461 KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 23 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem p^Ieg delavnice odprla tudi salon za izgo^vljene zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A- Mer-molja Rieger, ulica Commerciale 3. 5S6 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. 137 UBIRALEC in popravljale c glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1, V. nad. GOTOVO zdravilo proti garjam (scabia) po nizki ceni. Naslov pove upravnistvo. 1462 POSTEN mladenič, prej mizar, išče kakoršno-sibodi službo. Govori slovensko in italijansko, »Ernest« Sv. Ivan sp. 499. 1463 Mlega Blpsara, Istrskega refošks In KraIRšfa temna na debelo in m družine. PGSirežfia na dom. Cene zmerne' KL McgijžEu, ^jrsnear. teža prodaj ie na Dolenjskem, obstoječe iz: hiše, hlev3 svinjakov, kašče, poda, kozolca ter velike vinske kleti; vinograda, ki pridela do 100 lil vina letno, velikega sadnega v« »a, njiv, travnikov, pašnikov in gozdov. Posestvo le? I ob državni cesti s/t ure od mesta. Proda su tudi v manjšem obsegu, kakor si pos^s n I: izbere. Na prodaj je v Cel:u hiša z 16 sobami, zelo pripravna za trgovino. Natančnejši podatki so na razpo'ago pri g. Ivanu lialohu v Zagorju na Krasu. 666 C5ugeslaviJ@} izdeluje postavno velik zidak, zidak za okrajek, raznovrstni Uakovec, opeko za vodnjake in tovarniške dimnike, posebno lepo in dobro 2gano za ezano strešno opeko „FALZ", ročni in maMnski žlepak ter modelr.o opeko za zvonove, splošno opeko po vsakem naročilu ali vzorcu. Opeka je v Sloveniji priznana kot najboljša. Opekarna Jelovšek na Vrhniki je dobavljala opeko za krasno stavbo župnišča in cerkve Sv. Srca Jezusovega v Ljubljani, samostan v Rakovniku, ter mnogo drugih stavb in raznih tovarniških dimnikov. Opeko dobavljamo v zasedeno ozemlje. Vsa naročila naj se izvolijo pošiljati na našega glavnega zastopnika gesp. Evafta Stefina, gostilničarja in posestnika v Zalogu št. 27, pošta Postojna« — V zalogi bo imel g. Stefin od 15. avgusta naprej raznovrstno opeko na razpolago. MUl