Leto UCVL, ŠL 91 Ljubljana, petek ZL aprila 1933 Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, tevzemđl nedelje tn praznike, — Inserati do SO petlt aDin 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji inser&ti petit vrsta Din 4.—. Popust po dogrovoru, inseratni davek pesebej. — »Slovenski Narod« valja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračaja UREDNIŠTVO IN^UPRAVNISTVO LIUBUANA, Knafljeva rdica. st. 5 Telefon SL 2122, 3123, 3124, 3125 in 3128 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št, 28 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon St. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. RAZVREDNOTENJE DOLARJA V svrho omiljenfa krize namerava Roosevelt do $0 odstotkov razvrednotiti dolar in izdati za več milijard novih bankovcev Washigton, 21. aprila. Senatu je bil včeraj predložen dodatni predlog k takozvani »farmerski bili«, po katerem se predsednik Roosevelt pooblašča, da more dovoliti federalnim rezervnim bankam dodatno povišanje obtoka bankovcev za tri milijarde, vrednost dolarja pa znižati za do 50 odstotkov. Nadalje vsebuje ta predlog pooblastilo, da sme Amerika za dobo enega leta sprejemati od inozemskih držav odplačila na račun vojnih dolgov do višine 100 milijonov dolarjev V srebru. Washington, 21. aprila. Sinoči je bila objavljena nova uredba o kontroli deviznega prometa in zlata. Finančni minister je pooblaščen, koncentrirati ves devizni promet ter sme samo v izjemnih, točno določenih primerih, dovoljevati izvoz zlata iz Amerike, Za 8 milijard novih bankovcev \VasJiington, 21. aprila. AA Senator Mac Adoo, ki ie bil svoj čas finančni minister USA, je vložil v senatu predlog, naj vlada da natisniti papirnatega denarja do zneska 8 milijard dolarjev. S tem denarjem nai vlada vrne vsa kratkoročna posojila, ki zapadejo v prihodnjih petih letih. Washington, 21. aprila. AA Poslanec Goldsboroosrh je vložil v poslanski zbornici predlog, naj se vrednost unče zkita do-loč* na 36 dolarjev in 17 stotnik, kar hi pomenilo 43 oclsiotno znižanje primesi čnstega zlata v dolarskih kovancih. Newyork, 21. aprila. Ukinitev zlatega standarda dolarske valute, je izzvala na vseh borzah veliko hausse, ki se je po objavi pooblastil za Roosevelta še povečala. V teku dveh dni je 12 milijonov vrednostnic menjalo posestnike in so zlasti poskočile delnice bakra in srebra Dolarski dumping Pariz, 21. aprila. AA Listi živahno kornenr'rajo korak Zedkijenih držav Severne Amerike, s katerim je opustite zlato podlago svojega denarstva. Po jTinenju listov ta ukrep ni bil nujen. Za-io pomen: pravo nasilje, ki naj posta vri Alacdonakla in Herriota pred usodna dejstva. Vsi listi so mnenja, da so zdaj was4unetonski razgovori odveč. »Zdaj ne gre več za medinarodine dogovore o gospodarskem sodelovanju, temveč za •borbo denarja,« pravi »Le Journal«. Ameriška ukrep ni nič drugega, kakor dumping na področju denarja, torej že dobro znano sredstvo medna rodine konkurence. RooseveJfbu zdaj ne bo treba postavljati svojim gostom vprašanj, 'temveč jirn bo moral pojasniti, kam hoče peljati svog narod. Posebni poročevalci pariških listov, 3a spremljajo Herrdota v Ameriko, oipi-jGOjfcjo, Ifieko je ta gledališki udarec s ' sfcrarr: USA osupniti francosko del-ega-cik>. Po mnenju francoske delegacije oefaj ni več mogoče govoriti o svetov- '+ nf gospodarski konferenci, kajti ta kon-fe*renca se bo morala zaradi sedanjih dogodkov odgoditi na nedoločen čas. »Na trg ni mogoče hoditi z metrskimi merili v kavčugu m z utežmi iz tope-čega se sladkorja«, pravi »Le Matin«, ki s tem navaja izjavo fmanonega strokovnjaka Rista. Listi pa v splošnem soglašajo, da zadenejo najnovejši ameriški finančni ukrepi mnogo borj AngKjo kakor Francijo. Upliv na washingtonsko In svetovno gospodarsko konferenco Pariz, 21. aprida. Ukinitev zlatega standarda je docela jzpremenira položaj v pogledu wasbingtonske konference. Po mnenja tukajšnjih krogov se washington®ka konferenca sploh ne bo mogla baviti z n4č drugim, kakor izključno z valutnim problemom. Vprašanje vojnih dolgov bo najbrže ostaH^ nedotaknjeno. Herriot je imel včeraj brezžičnim potom razgovore z ministrskim pieds odmikom in je dobil nova navodila Na parndku s katerim potuje iierriot. delajo noč m dan ter sestav-L-i'vv nove načrte in predloge, ker so postali vsi poprej v Parizu sestavUjeni načrti in predlogi za washingtonsko konferenco brezpredmetni. Tudi prevladuje mnenje, da ni misliti na skorajšnje sklicanje svetovne gospodarske konferenca. London, 21. aprila. Iz-glede za svetovno gospodarsko konferenco presojajo v tukajšnjih krogiih po zadnjih dogodkih v Ameriki zek> pesimistično. »Financial Times« pišejo, da se lahko Macdonald s prvim parnikom zopet vrne nazaj v London, ker nima v Wa-shingtonu nič več iskati. Tako dolgo, dokler vlada v Ameriki tak kaos in dokler je računati z razvrednotenjem dolarja, tako dolgo je vsak poizkus določiti nivo angleškega funta preuranjen. AngHja v sedanjem položaju ne more misliti na novo stabilizacijo funta, ne da bi pri tem riskirala še hujši polom. Vodilni politiki zelo različno presojajo Rooseveltovo akcijo. V konservativnih krogih izražajo resne dvome; boje se, da ne bi bila korist, kd jo je pričakovati od poživitve trgovine zaradi začasnega znižanja cen. dosti manjša od škode, ki jo bo trpela mednarodna trgovina zaradi nastale nestabilnosti valut. Jugoslavija in Washington Jugoslaviji ni nihče povrnil škade zaradi v vojni opustošenih pokrajin — Na vseh straneh je bila prikrajšana, zato se morajo njene obveznosti znižati Beograd, 21. apTila. r. »Politika« se v trvodsni.k>u bavi z Tvashinsrtoinsko konferenco, od katere ie, kakor naglasa, v slavnem odvisna usoda svetovne gospodarske konference. Jugoslavi-ja z največjim zanimanjem zasleduje te razgovore, piše »Politika«, kajti pri tem gre tudi za njene lastne živijenijske interese. Zaradi tega ie ena Klavnih zahtev Jugoslavije, da se ob priliki waShingtonskih razgovorov načne tudi vprašanje mednarodnih kreditov. Jugoslavija, ki Je bila v svetovni vojni najbolj opustošena, ni dobila za to nobene odškodnine, nasprotno. Hoovrov moratorij in končna ustavitev reparacijskih plačil sta položaj Jugoslavije brezprimerno poslabšala. Iz tega vzroka tudi Jugoslavija ne more zadostiti svojim obveznostim, ki jih je pre- vzela v veri, da ji bodo priznane reparacije res tudi izplačame. Zaradi tega je docela upravičita zahteva, da se Jugoslaviji v enaki meri, kakor so se ji znižale repa-raciiske dajatve, znižajo tridS njene obveznosti. Razen tega je ne*obhodno potrebno, da se bo bavila svetovna gospods*rs1ta konferenca tudi z vprašanjem znižanja uvoznih carin za agrarne pridelke v mdustrfl-skih državah in vprašanjem stabilizacije valut. Te zahteve je Jugoslavija po svojem washltngtoTCSikem poslaniku sporočila tudi ameriški vladi v odgovrru na njeno povabilo giede izmenjave misH o problemih, kl }zaradi izpraševanja.« Pomilostitev odklonjena? London, 21. aprila. Sinoči ?o prispele it Moskve §e nepotrjene vesti, da je bila prošnja za pomilostiev obsojenih angleških in-ženjerfev zavrnjena. Tudi v diplomatskih kropili potrjnjero dane* te vesti, dasiravno uradnega potrdila še ni. Smatrajo pa, da je to zelo verjetno, ker je vsled nastopa angleške vlade nastalo tudi ta Sovjetsko Rusijo vprašanje prestiža n» ni verjetno, da bi se sovjetska vlada uklonila. Važni zakonski načrti ministrstva za šume in rudnike Zagreb, 21. aprila, č. Uredniku »Novosti« ie dal minister za šume in rudmike g. Matica dalijtšo rajavo o delovanju njegovega ministrstva. Med dragim je omenil, da se vlada -sedaj bavi z načrtom zakona o imovinskih občinah, ki so zašle v imančne težave in jim ie treba pomagati. Drugi zakonski načrt, ki bo v kratkem predložen Narodni skupščini, je načrt o izpremembi in i'ZJpopolnitvi gozdnega zakona iz leta 1909. Čeprav je ta zakon moderen, ga je vendar treba predrugačtti. kar bo irvedl-o ministrstvo v sporazumu s šumarskima fa-bu-Hetama. v Beograd« in ZagrebtL V roi-nšstrstivu za šume m rađate se nadalie pripravka zakon o rudarjih in rudnrkih, k* bo skupen za vso državo. DosedaTcji tozadevna zakoni so stari m ne ode ova rja jo sedanjim potrebam Ministrstvo se mnogo bavi ru^ z vprašanjem, kako rešiti privatno lesno industrijo, fe ministrstva je izšla iniciativa, da se ustanovi udruženje industrijcev, to je kar-tefc, t katerem bi se sdražđi vsi ve&ifc in maH iinkistrijci, da bi mogii prodal ati svoje prodjukte v inozemstvu. Nasla so se tudi nekatera nova tržišča za naš les. tako v Egrfi kakega pravca albanske politike, kar pa spričo sedanjih mednarodno - političnih razmer m mnogo verjetno. Drugi sodijo, da je hotel kralj Zogu s tem ukrepom doseči docela drugačen efekt. Kakor mano, 9e vršijo v Tirani pogajanja med albansko vlado in italijansko dr izbo 3>Sveia« glode finančnih obveznosti, ki |ih ima prevzeti albanska vlada za razna javna dela, ki ph je izvršila družba. Družba pe postavila visoke zahteve m j« vladi ?*edaj na t^m, da « kakršnimkoli pritiskom doseže manjšo obremenitev alh«n-skega državnega proračuna. Albanska vlada se se ni izjavila, ali namerava na osnovi novih ustavnih odredb ukinit? \ipf» privntno manjšinske osnovne šole. Vsekakor pa je zanimivo, da k* ntJem*-ljila v pot*!anski zbornici načrt ustavne spremembe tudi s tem, da črpajo prizadete privatne šole sredstva za svoje vzdrževanje iz inozemskih virov. Sestanek Titulescu-Jeftić Pariz. 21. aprila, g. Rumunski zunanji minister Titulescu je včeraj zapustil Can-nes m odpotoval v Bukarešto. Poročevalcu »L, In trasi genta« je izjavil, da bo ostal v Bukarešti samo dva dni. nato pa potoval v Ženevo. Pred tem se bo sestal z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Jefticem, ki bo potoval nasproti. Ženevska razoroži t vena pogajanja bodo po Titulescovem mnenju brez dvoma težavna. >če pa hoče kdo naso kožo<, tako je izjavil. >mora priti po njo.< Prihodnja mednarodna parlamentarna konferenca bo v Jugoslaviji Ktai, 21. aprila. AA. Prihodnja mednarodna parlamentarna konferenca za trgovino bo v Madridu, Za L 1935. pa se bo konferenca vršila v Jugoslaviji. Predlog o tem je bil z odobravanjem vseh delegatov, ki so pri tej priliki pozdravili jugoslovensko delegacijo po triletni odsotnosti. Italijansko orožje za Madžarsko preko Bolgarije Bukarešta. 21. aprila. >Univer9nl« poroča, da je pričela sedaj Italija pošiljati orožje na Madžarsko preko Bolgarije. Orožje prevažajo z italijanskimi ladjami v bolgarski Inki Varno m Borgas. kjer ga pretovorijo na manjše ladje, s katerimi ga vozijo po Dnnavn na Madžarsko. Dollfuss gre v Berlin Dunaj, 21. aprila. Listi poročajo, da bo zvezni kancelar dr. Dollmss te dni odpotoval v Berlin. Pri tem poudarjajo, da ie po njegovih rimskih razgovorih to rxytovanje povsem naiavno. Tiskovna svoboda pod klerikalno diktaturo Dunaj, 21. aprila. Socialno - demokratska »Arbeiter Zetang« m »Kletoies Blatu sta bila v tem tednu danes že četrtič zaplenjena. Iz nolicifske temmktz LJofoljana, 21. aprila. Včciraj )e policija po me«tu in okolici napravila manjšo racijo, pa > prijola već potepuhov in postopadev. Med njimi je bil tudi -delavec Josip Skok, doma iz Smartne-ga ob Dreti. Njega išče okrožno sodišče v CeJju zaradi zločina težke telesne poškodbe. Policija ga je izročila sodišču. I>rugi jo bil neki Alojzij Petrič, doma iz Vipave. Fantu je tn bivanje prepovedano, pa kljub temu vedno ti-šci k nam. Policija ga je izročila sodišču, ki ga po prestani kazni zopet izžene čez mejo. Cigan Alojzij Rosenlel-d, doma nekje iz Savinjske doline, je včeraj z cfcrokom beračil po mestu. Tudi v restavraciji >Zvez-di< se je pojavil. Tam je opazil srebrne žJice na mizi in urno je pobasai tri ter se hotel neopaženo izmruzniti. Tatvino so pa taltoj opazili, jo ubrali za ciganom, mu vzeli žlice in ga izročili stražniku. Policija je cigana zaprla, otroka pa izročila od-gonsrkemu uradu. Včeraj je bilo na policiji prijavljenih več manjših tatvin. Natakarici Mariji Jugo vi, zaposJeni pri gostilničarju Klemen-čičn na Krekovem trgu, je nekdo izmaknil ie predala okrog 480 Din. Čevljarskemu pomočniku Ivanu Grosn je nekdo s hodnika stanovanja v Barvarski stezi 6 odneeej 200 Din vreden ženski dežnik Mesarski vajenec Andrej Hribar je prijavil, da mu je bila iz stanovanja v Rožni dolini, cesjta IIT, ukradena okrog SO Din vredna gnjat. Pred tatovi tudi vrtovi niso varni Ta;ko je nekdo z vrta mesarice Marije Zi-larjeve v Fletenšnikovl ulici ukrade! za 60 dinarjev rož. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2305.40 _ 2316.76, Berlin 1316.80 _ 1327.00. Bruselj 799.13 1o 803.07, Curih 1108.35 - 1113.85. London 198.08 - 199.68, New York ček 5186 04 do 5214.30, Pariz 225.88—227__, Praga 170.67 do 171.53, Trst 234.90—297.30 Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8 30—8.60. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.38, London 17.90, New-york 470. Bruseli 72.2250 Milan 26.6TK Madrid 44.20. Amsterdam 208-90. Beri i d Amtlich ineote rien 119, Dunaj 72.99—5475, Praga 15.40, Varšava 58. Bukarešta 3.08. »6LOTKH 3K1 M AROD<, dne 21. »pr&a 1983 Položaj obrti v Ljubljani Ik poročila obJL svetnika g. Rebeka na Isjtfirijaoa, 21. aprila, Na pUntfMMlH 8ej)i obcirjafce oprave ljubljanske >e občanski STetnik g. Rebe>k u^irno gorort o »n^n.-iu pogled« na občinske davščine, o položaju obrti t ljubljanski občini m o oriuijeaj* broaooeerno-sti x javnimi deJo. Too&&rinsk& postarwk-a za iwoa cvetja ki lepatičja onemogoča naći m trgovskim vrtnarjem vsako konkurenco. Zagret) in Beograd ima ta predmet dokaj nižje tarif iran in finančni odeek bo moral skrbeti za prihodnje leto, da zniža to trošarino veaj na polovicot Hvalevredna Je bila ustanovitev pomožne akcije v i^u^jani S prispevki na račun pribatka od zaposlenega osobja so dokaxaH nadi gospodarski si oj: največje razumevanje važnosti te akcije. Je pa tudi poslednja možnost v dajatvah, ki jih morejo ntrpeti v dosedanjih težkih razme-rah. Kot ju direktna -davščina, ki v obilni meri posega v gospodarsko konjunkturo nad« obrti in industrije, je cena električnemu toku. Z sadovoljtstvom je treba ugotoviti, do. je mestna elektrarna znižala cene pogonakega toka tudi za maJo obrt Za xa2svatlja.vo pi-sara ki obratnih prostorov ae je do lanskega leta zaračunaval tok po Dtn t krv. h. Tudi v tem pogledu se je posrečilo isposlovati znižanje za 1 Din. Poleg teh kspadtkor na dohodkih, v prvem primera 75.000, v drugem pa 450.000 Din letno, ima mestna elektrarna nad 340.000 Din manj dohodkov zaradi pocenitve toka sa cestno železnica Skupaj z znižanjem •ene toka Narodnemu gledališča od 3 na 1 Din ima mestna elektrarna letno 94-5.000 Din manj dohodkov. Žal je bila uvedena letni na električni tok banovinska trošarina v znesku 75 para na kw. h., kar ugodni efekt -bistveno v korist konzumenta še eek> poslabša. Po stanju a dne Si. decembra 1931 je ££k> v Ljubljani rokodeJjskih in prostih obatov 1744, trgovinskih h69S, koncesij o-oiranih obrtov 655, na tovarniški način vodenih obrtov pa 44. Po novem obrtnem zakonu so v 6 novih registrih vpisani vsi prijavljeni obrti v skupnem številu 4025; od teh odpade na trgovinske in ostale obrti 1S54, na rokodelske 1676, na koncesijo-nirane pa 446. Trgovin z mešanim, špecerijskim in mešanim blagom imamo 265, trgovin z manufakturo 57, z modnim blagom 32^ s konfekcijo 23, s čevlji 34, s kolesi in avtomobili 27, branjerij 73, sejmar-jer 70, trgovskih agentur 89, izdelovalcev pJedenin 36, prevoznikov 70, knjigotržcev 22, sodavičarjev 6, stavbnih podjetnikov 29, drugih trgovinskih in prostih obrtov pa 1021. Brivcev je v Ljubljani 80, čevljarjev 142, soboslikarjev, črkoslikarjev in pleskarjev 82, fotografov 37, kleparjev 38, ključavničarjev 37, krojač ev, krmarjev in rokavi carjev 147, krojačic 136, kovačev in podkovačev 16, mehanikov 42, mesarjev m kiobasioa rje v 139, mizarjev 47, moddstk 48. pekov 40, slaščičarjev in medičarjev 32. izdelovalcev perila 20, tesarjev 15, elektroiđistalaterjev 26, zidarjev 23, stavb, rnh mojstrov 30, vodovodnih instalaterjev 2M. ostalih rokodelskih obrtov pa 490. Novi obrtni zakon določa revizijo vseh obrtom listov in koncesij. Posledica tega je bila, da je doslej izbrisanih že 990 ob-tov. izbrisanih jih pa bo še nekaj nad 100. Od Januarja lanskega leta do današnjega pa mnogo dam, Skoraj lahko tratimo, da se je g. Aleksander Hilbert pri svojih študijah ape_ ctjarlziral za veličastno zgodovino teh najznamenitejših zgradb bratskega češkoslovaškega naroda, s tako popolnostjo in S takim znanjem jfti je opisal od njih prvih, pričetkov pred tisoč leti pa do najnovejših prenovitev In obnovitev naSega velikega mojstra Plečnika. Leta 1929, ko je dogradil predavateljev stric, znameniti češki arhitekt in častni doktor K&rnil Hilbert katedralo sv. Vida, so Cehi slavili tlsočletnico kneza sv. Vaclava, ki je zgradil na prostoru katedrale cerkev sv. Vida v obliki rotonde, obenem so pa Przemvslovci pričeli graditi palačo. Govornik je obširno opisal in s slikami tolmačil rotundo in poznejšo Spttignjejevo baziliko iz leta 1060, prav tako pa kraljevi grad SobJeslava, prezidave PfzemySla Otokarja IX. dokler leta 1303 grad rd zgorel, ko so tri leta pozneje teuagtl s umorom Vad&va m. Sele Karel rv*. Luksenburški je pričel spet zidati grad in se že drugo leto naselil v njem, obenem je pa pričel graditi sedanjo katedralo in zato pripeljal iz Avigno-na s seboj slavnega arhitekta Matijo iz Arrasa. Le osem let je deloval ta stavbe. Trik, ker je umri, za njim je pa delo nadaljeval Poljak Peter Parief, ki je po 40 letih dozidal tudi znameniti presniterij. Novi del katedrale je pričel sele L 1872 zidati Prazan arhitekt Kraner, ki je vodil toda stavbo Votivne cerkve na Dunaju, Za nJim je dozidava! arhitekt Mokr, a končal jo je že omenjeni dr. Kami! HilberL Z največjim zanimanjem in občudovanjem so pa poslušali predavatelja, ko je tolmačil zgodovino kraljevskega gradu, kjer je posebno poudarjal velike zasluge mojstra Plečnika, ki je te častitljive stavbe prenovil tako umetniško, da njih prenovitev smatra strokovni svet za vzor prenovitve starih stavb. G. Aleksander Hilbert je o istem predmetu predaval že v okrilju Jč lige v Kranju in na naši tehniški fakulteti, drevi pa predava na Ljudakl univerzi v Mariboru. Film nepopisne lepote otokov Južnega morja! Film ljubezni, nepozabnih Čarov in strasti! Najnovejše delo mojstra režije Wo Van Dyke-a tvorca prekrasnega veJefUroa »TRADEB HOr i« TAMEA V glavnih vlogah LesBe Hovvard Gonchita Montenegro Premiera danes ob 4,, 7. in 9. uri £vočm kis* o *«aea!** Junak noža pred sodiščem Danes se £ zagovarjal pred mafim senatom Jernej dišča, Id je ofclal Loko Tonrna SimMkar Iz Gra- Lgubljana, 21. aprila. V Gradatta v Tuhinjski dolim so imeli 13, februarja svatbo, ki so se je udeleži-i tudi fantje ■ bliezijiti vasi. Med njimi se je vnel prepir, ker je baje Luka Tonin pripomnil, da so Lojze in France I_>acar ter Jernej Smolnikar nekje v gorah »ravbali«. Lojze Dacar je zaradi tega Luko obrcal, nakar so se fantje pomirili. Po svatbi je pa Smolnikar zas!eox>vai Tjuko Tonina, M je bežal proti hostL Na begu ga je trikrat napadel z nožem ki ga se obrcal po glavi. Laiko so prenesli v bližnjo hišo, kjer so ga za silo obvezali, nato pa prepeljal: v ljub-y—fco bokiico. Po enem mesecu je Tonin toliko okreval, da se je lahko vrni: domov, rane pa ob slabem vremenu še vedno čuti in še sedaj nosi obvezo. Zadevo je danes obravnaval mali senat pod predsedstvom s. o. s. g. Mladiča, Ob_ tožmea je dobžila Jerneja Smolnikarja, 26-lefcnega sina posestnika v Ravnah pri Hru-ševki, da je prizadejal Luki T onimi v presledkih več poškodb z nožem, od katerih je bila ena 6 cm dolga in ker je segala prav do pljuč, smrtnonevarna. Pri zaslišanju je Smolnikar priznal dejanje, trdil je pa, da je Tonina napadel le enkrat in ne trikrat. Zaslišani Luka Tonin se ne spominja dobro, koliko udarcev je dobil in kdo ga je napadel. Ve le, da je dobil udarec po hrbtu, ko je hotel preskočiti plot. Ne da bi vedel, da je dobi) sunek z nožem, je tekel naprej in je dvakrat pa_ del. Pri tem ga je nekdo še dvakrat napa. Gostovanje M. Šimenca v ,Nižavi4 Velik uspeh rojaka umetnika. Ljubljana, 21. aprila. Po daljši dobi je snoci gostoval Marij Šimenc, prvi tenor zagrebške opere, v partiji Pedra D* Albetove >Nižave*. Zopet ima naš rojak ulogo, ki se mu glasovno in po značaju izvrstno prilega. Zato smo snoci slišali in videu novo šimencevo kreacijo, ki je oduževljala in izzivala po obeh dejanjih, zlasti pa po zaključku predstave, uprav izredne ovacije. Publika je kTcala priljubljenega pevca pred zastor neštetokrat, mu vzklikala in izražala posebno zadovoljstvo za užitek, ki ji ga je nudil Šimenc © svojim toplim petjem in močno igro. Z radostjo ugotavljam, da je Šimenc, odkar ga nismo slišali, v svoji operni ' miet-nosti zopet prav oči vi dno napredoval. Poje z okusom in prinaša piane in piani si me krasno, zelo efektno in z vzorno vokalizaci-jo. Svoj čudovito topli glas izkorišča brez forsiranja, je v lirskih in dramatičnih prizorih izenačeno pazljiv in učinkovit, vendar izraza čustvena mfesta prav posebno iskreno, V igranju se je poglobil, izdeluje vestno tudi detajle, v glavnih dramatskih scenah pa je naravnost elementarno silen. Pedra podaja torej odlično. Svojo povezanost % naravo fin . z ljubko naivnostjo izraža v prologu simpatično preprosto, svojo dobrodušnost in razočaranje v prvem dejanju z ginljivo pristnostjo, a pripovedovanje o borbi z volkovi pote in igra z otroskostro Čisto na turnega pnačloveka. V tre tt jem dejanju je dramatski kar vilkanski strasten, strašen in vendar prikupen. Scene z Marto in Nuri, zlasti pe izzivanje Sebastijana in borba ž njim, te scene je igral elementarno in izzval vsesplošno priznanje. Zares, kreacija, ki je vzgledna po svoji pevski in igralski učinkovitosti. Izvrstna Marta je bila zopet Vilma Thier-ry Kavenikova, sijajna, vrlo diskretna, iskreno čustvena v spevu in kakor vselej dobra v igri. Kreacija, ki je dostojna največjega odra. V splošnem je bila vsa predstava zelo živahna in dovršena. Le g. Zupan je biL pevski nerazpoložen. Obžalujem, da je bila predstava nezadostno pose cena. Naša ložna publika je zamudila velik operni užitek, a izostalo je tudi mnogo rednh obskovalcev gostovanj v parterju. Lahko jim je žal! Snočnje kreacije Šimenca, ThierrTjeve, Primožiča, Ribičeve in Risa bi zaslužile nabito potno gledališče! Fr. O. Beli teden res bel Ljubljana, 21. aprila. O -pomladi smo govorili vso zimo, €aj je pa tudi bik) vse zimske mesece lepo pomladno vreme. Pred mesecem se je že začela pomla*} oficielno po pratiki in vseh predpisih. Že tedaj ni več- nihče mislil na zimo, snega so se pa spominjali samo se smučarji z grenkimi čuvstvi. Praznik pomladi, velika noč, je bil v cvetju, gozdno drevje je ie začelo zeleneti in kukavica je pela na Golovcu in v okolici Dobrave, torej blizu Ljubljane, ki ima podalpsko podnebje in ki je napol planinsko letoviško mesto. V ponedeljek bo prijahal v deželo junaški zeleni viftez — Jurij in zdi se, da bo zajahail belca. Nekoliko omalovažujoče smo govorili o aprilskem snegu, ki se nam je začel ponujati v sredo, in zdaj moramo zopet govoriti o njem hočeš nočeš. Davi je bila vsa Ljubljana debelo pobeljena s snegom, ki nas je vse izredno presenetil, čeprav je snežilo v sredo. Verjemite nam, da ne najdemo prave besede, da bi primerno ožigosali to aprilsko šalo. ki je že, bogme, neslana. Takšnih zimskih pozdravov ni več nihče pričakoval, niti smučarji ne. Sneg je ležal zjutraj na prostem do 10 cm na debelo. V Selenburgovi ulici smo imeli snežno brozgo do poldne. Na nekaterih strehah pa sneg sploh ni hotel skopneti. Grajski hrib je bil tako bel kot sredi zime. Sneg se je držal zelenih kostanjevih vej v Zvezdi, kot da je pri-mrznrl na nje. L«epo so bile tudi kombinirane barve na cvetočem sadnem drev.j na cvetočih breskvah in črešnjah. Letos Be lahko obrišemo za sadje pod nosom. Najprej bo uničil brstje sneg, nakar Be dobe hrošči svojo porcijo, če bo še k;1/ ostalo na vejah. Na njivah je bila že zelo visoka ozimi-na. ka je ponoči polegla pod snegom, še nekaj takšnih aprilskih šal, pa bo letop j malo kruha Lani smo imeli zelo dolgo zimo, ki je zadržala drevje in ozimino v rasti, letos se je pa narava začela zgoda; prebujati zaradi mile zime, a zima se je povrnila tako pozno, da najbrž marsikdo ne pomni ka: podobne-ga Najlepši beli teden imamo Toda ne bel zaradi cvetia. nego zaradi snega — paradoks, ki je se celo del z nožem m mu prizadejal več vbodi j a jev. Pri tretjem napadu je videl, da ga je Smolnikar trikrat sunil z nožem in ga na tleh ležečega še brcnil v glavo. Kdo mu je prizadejal najhujšo po&kodbo, ne ve. Priča LojBBe Dacar je iaspoveda., da je Smolnikar trikrat napadel z nožem Tonina in ga pri tem »Sribjjil«:. Njegov brat Franc je zato Smoirtitkarja ocsmerjal, cea, da bi ga raje obrcal, ne pa tako zdelal, nakar je Smolnikar odvrnil, da mu je vseeno, čeprav Tonin >c ...«. Franc Dacar je videl, kako je obtoženec napadel Tonina drugič in tretjič. Luka ga je k ical na pomoč, nakar je sunil Smolnikarja proč in ga pošteno ozmerjal. Bratranec Luke, France Tonin, je pomagal obvezovati svojega bratranca. Našteli so 5 ran in je ena posebno močno krvavela. Sodni izvedenec dr. Suher, ki je v bolnici pregledal Tonina, je ugotovil 7 ran z nožem, šest je bilo lahkih, ena pa je bila smrtnonevarna. Domača občina je navedla, da je obtoženec zeio surovega vedenja in znan pre_ tepač. Tonin Luka zahteva 30.000 Din odškodnine za bolečine. Sodišče je spoznalo Smolnikarja za krivega in ga je kaznovalo na 8 mesecev strogega zapora, na plačilo sodnih stroškov in povračilo bolniških stroškov To. nrna v znesku 4000 Din, drugo odškodnino pa naj Tonin izterja civilnim potom. Obtoženec je kazen sprejel, prosil pa je, da se mu nastop kazni odgodi za 14 dni, čemur je sodišče ugodilo. za april prehud. Zdaj ljudje ne upajo voč, da bo konec teh vražjih aprilskih komedij. Nebo je še povsem zimsko, sivo in zrak smrdi po snegu. Morali bomo pač potrpeti, da mine aprrl, prej pač ne bo konec teh vremenskih muh. Beda železniških invalidov Ljubljana, 21. -••rtia. Kaj >e za železniške invalide nezgodna renta, da jiim je bila ista zakonitim potom za njihovo poškodbo za odškodnino priznana, in da so ta nezgodna renta še dO danes ni uredila na predvojno kupno moč, neti prevedlla iz kron v dinarje, se je tem potom že večkrat razpravljalo. Železniški invalidi iz dravske banovine so prideiiem železniški direkciji v Zagrebu, kri jim nezgodne rente nakazuje, Od meseca februarja t L pa se jim že itak pičli prejemki neredno nakazujejo, ki za mesec april se jim ista še vedno ni nakazala. Kako je mogoče, da se pusti te nesrečneže v njihovi že itak veliki bedi nestrpno čakati, kdaj se nakazilo izvrši? Železniški invafidi v svoji veliki bedi tn nesreči se vprašujejo, kako je mogoče, da se ]<5m njihove kronske nezgodne rente še do danes niso prevedb, ter da se Jim iste nirti redno ne nakazujeno? Kaj je temu vzrok in kdo nosi odgovornost? Vprašujejo se tudi, zakaj so jih prideš železniški direkciji v Zagrebu, zaka3 ne železniški direkciji v Ljubljani? Do mozga rzčrpanj m v največ$ bedi se vprašujejo, kam naj se še obrnejo za oopomoč? I^knorani smo ponovno opozorHt me-rodarne faktorje na te krivice m oparno, da ne zaman. Društvo železniških upokojencev v Ljubljanu PRIDE! pride: I Gustav Frohlich v prekrasnem velefilmu po znani istoimenski drami SVETI PLAMEN Narodu^ tališče DRAMA Začetek ob 20. Petek, 21. aprila: Zaprto. Scbota. 22. aprila: Dame z zeknkni klobn ki. Red Sreda. Nedelja, 23 aprila ob 15.: INRJ Izven Znižane cene od 24 Din navzdol. — Ob 20.: Krog s kredo. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 24. aprila: Gcsoa Ministrica. Red D. * Red Sreda ima izjemoma svojo predstavo v soboto dne 22. t. m. Vprizori se francoska veseloigra »Dame z zelenimi klobuki« v običajni zasedbi. Komedija je dosegla po polen uspeh in se je s svojo veselost j o izredno prikupila občinstvu. Začetek predstave točno ob 20. uri. Na splošno željo se vprizori na belo nedeljo popoldne ob 3. uri ponovno pasijon-ska igra L N. R. L z g. Gregorinom v vlogi Kristusa. Za predstavo, ki je namenjena predvsem občinstvu iz okolice, veljajo znižane dramske cene od 24 Din navzdol. — Zvečer pa se vprizori uspela Klabundova igra »Krog s kredo« istotako po znižanih dramskih cenah. OPERA Pi.rek. 21 aprila: Zaprto Sobota. 22 aprila: Pr belem konjičku Iz ven Globoko znižane cene od 30 Dir navzdol. x edelja. 23 aprila ob 15.: ParsrfeL T-rren Znižane cene Ponedeljek, 24. aprila: Zaprto. * Po daljšem presledki] se ponovi v soboto 22. t. m. v operi uspela opereta »Pri belem konjičku«, ki je brez dvoma eden najbolj privlačnih komadov letotoje sezone. Za to predstavo veljajo prvič izredno znižane operne cene. Predstava se vrši izven abonmana. V nedeljo dne 23. t. m. popoldne ob 15. uri se ponovi VVagnerjeva svečana opera »Parsifal« ln je dana s tem možnost vsem Interesentom iz okolice, da. si jo ogledajo. Vprizori te v, kakor zasedba vlog. je prvovrstna in je dosegla prt vseh dosedanjih predstavah veličasten uspeh. Vstopnice se rezervirajo lahko telefonifno ali piimeno pri dnevni blagajni v operi. (Telefon 2231.) Koledar. Danes: r^etek, 21. aprila katoličani: An-zeim. Dragom i ra, pravoslavni 8. aprila. Današnje prireditve. Kino Matica: Don Quichotte >6aljapin). Kino Ideal: Tamea. Kino Dvor: Sodoma in Gomora. ZKD: »Trader Hom< ob 13.46 v kdo* Matici. Koncert Vaše Prrihoda ob 20. v U ni onu. Dežurne lekarne. Danes: Kuralt, tiosposvetska crttfa 10. Sušnik, Marijin trg 5. @xf»€>d sita m rešeta Nam Slovanom ne dela pregla\*ic samo duhovno in telesno edinstvv. temveč imamo križe in težave tudi z jeziki S temi Še posebno. Preveč smo si bratje m to je hudo, A da smo ene gore list, nam kaže že naša zgovornost in točnost. Mnogo govorimo tn malo povemo, prepozno pa pridemo po\r9od. Sorodstvo naše se pa izpričuje Se posebno močno v jezikih, ki so si tu pa tam kar preveč podobni. Trudna Slovenka je lahko devica, trudna Hr\'atica po ne more bitu Kdor je služil v naši \nteški vojski, je gotovo slišal komando: Kundak natrag! V bratski češki vojski bi pa utegnili vojaki tako komando razumeti napačno. Pri nas letajo srake po zraku, pri Rusih pa ne morejo, ker so prh-aščene. Ali pa oni naši brat je, ki so morali po ujedinjenja hitro prositi za izpremembo svojega nerodnega rodbinskega imena. In takih jezikovnih sorodstev bi lahko našteli ie mnogo. To slovansko posebnost bi morala upoštevati tudi naša letovišča, ko izdajajo in zalagajo lepe brošurice v bratski srbohrvaščini. Če kani še katero letovišče s tako brošurico na svetlo, naj ne pozabi pripisati, v kateri zastavljalnici bo tujcem bro-šurica na razpolago. Saši južni bratje rabijo namreč izraz »založiti«, če kaj v stiski zastavijo, postavim uro ali suknjo. Slamoreznica mu je odtrgala roko Kranj, Id. aprila, V soboto dopoldne so rezali pri posestniku Janezu Burgerdu na Visokem s sla-moreznico na električni pogon slamo za krmljenje živine*. Okrog poldneva se je pridružil delavcem še domači hlapec, dvajsetletni Janez Cel j ar, doma is Šenčurja. Ce* Ijar je deval slamo v stroj. Bil je pa toliko nepreviden, da mu ie stroj zagrabil najprej levo roko. Pri tem mu je samo malo popraskal prste, sicer pa na tej roki ni imel večjih poškodb. Takoj nato pa je nevede in v razburjenosti vtaknil v slamo reznico Se desno roko, ki pa mu jo je stToo neusmiljeno zagrabil. V treh presledkih mu jo je zlomil in odtrgal, najprej preko prstov, potem čez dlan in končno v «a-pestju. Takoj so ga obvezali in ga brez roke odpeljali v groznih bolečinah k okrožnemu zdravniku dr. Edvardu GloboČ-niku, ki mu je nudil prvo pomoč in ga je za silo obvezal. Nato so ga takoj odpeljali z rešilnim avtomobilom Gasilskega društva v Kranju v ljubljansko bolnico. Fantom Durmitorja Ljubljana, 21. aprila. 2e pred meseci smo obvestili naše čitatelje, da je novo osnovana bertinska družba »Eidophoniijni« pričela s' snimanjem velikega fiima tz jugoslovanskega življjenja in da bodo v tem fumu sodelovali *udi domači umetniki, med njimi naša ha Riua m Hdnko Nučič. Ta vest ie gotovo razveselila našo javnost. Še boH pa bo vesela filma samega, ko ga bo vidda jutri v premij v Kitnem kjrru Matici. Filmski strokovni s' in inozemski tisk je poln hva^e in vsi jujejo, da je Jugoslavija že no svojih vanje kredit v znesku Din 2,500.0O0 za pogozdovanje, ki ga bodo letos opravile državne direkcije sum in banske uprave, Od tega kredita dobita direkcija sum v Ljubljani 33.0C0, banska uprava dravske barjovioe pa 50.000 Din. — Natečaj za docenta. Svet poljedelsko Šumarske fakultete univerze v Beo_ gradu razpisuje natečaj za vseučiliškega docenta za katedro kmetijstvo tn Šumarska kemična tehnologija. Prošnje je treba ^tožiti do konca maja. — Smrt vrlega maja. Na veliko noč je mar! v Bregani v starosti 49 let g. Franc Jnrfcoftek, finančni preglednik v pokoju. Pokojni je skižboval v svojem poklicu v raznm obmejnih krajih ter povsod vestno vrsi: svojo službo. Po upokojitvi si je zaželel odmora ter se posvetil svojemu gospodarstvu. Tudi v tem pogledu je bil zelo marljiv in morda ravno prevelika marljivost ga je prerano spravila v grob. Na velikonočni ponedeljek se je vršil pogreb, katerega so se udeležili Sokolsko društvo Bregana, Gasilno društvo Bregana, Sadjarsko društvo iz Vel. Doline, finančna kontrola iz Cerkelj ob Krki in Brežic ter mnogo domačega občinstva. Od pokojnika se je poslovil v imenu Soko.skega društva v ganljivih besedah starosta Sokolo br. Pero Rajčevič ,a pevski odsek Sokola mu je zapei poslednjo žak>stirjko. Pokojniku, ki zapušča ženo in tri mladoletne otroke, bodi časten spomin. _ Manifestacija dne 30. aprila. V nedeljo 30. t_ m, dopoldne se bo v Ljubljani po mestnem središčni, v glavnem pa na Kongresnem trgu vršila narodna manifestacija za Rdeoi križ kraljevine Jugoslavije, ki sta mu pokrovitelja Njuni Veličanstvi kralj Aleksander in kraljica Marija. Na univerzi bo*k> zborovali predstavniki KKt na vrtu >Zvezde< bodo članice ijubljanake,ga RK izvenljubl;anski>m članom postregle z domačo dopoldansko malico, v drevoredu >Zvezde< bo promenadni koncert. Ob 11. odide izpred Mestnega doma na Kongresni trg manifestacijski sprevod: predstavništvo RK, skavtov, gasilstva, vojaštva, zastave, godba, organizacije Podmladka RK, skavrti, samaritamski oddelki, gasilstvo. Ob pol 12. naznani strel is topa na Gradu, da je sovražno letalo izvršilo izpoonebni napad na Kongresni trg: z bombami je zažgalo bišo ter ranilo in s p rini zastrupilo več prebivalcev. Pribite gasilci z brizgalnami, vozovi s cevmi, lestvami in rešilnimi vozili ter samaritanske čete z reševalnimi pripravami. Premišljeno prirejena reševalna in gasilna vaja naj gledalcem nazorno razjasni nalogo samaritanskih in gasilskih reševalcev ob takih primerih. Pri tej dramatični vaji se bodo v Ljubljani prvič v javni rabi videle groteskno učinkujoče plinske maske; zato bo ta javni nastop tem bolj zanimal. Vstopnine ne bo nobene. Po končani produkciji, ki bo trajala nekako pol ure, se v«a*3 sodelujoče organizacije z vsem svojim rese varnim m gasilnim orodjem uvrste, da pomnoženi manifestacijski sprevod defilira pred vrhovnimi predstavniki RK in se z godbo vrne pred Mestni dom, kjer se razi de. _ 10Jetrtica Kola jugo&J. sester v Murski Soboti Podružnica Kola JS v Murski Soboti proslavi jmtri lOlertnico svojega obstoja. Ustanovljena je bila L 1921. na pobudo predsednice Kola dvorne dame ge. Franje Tavčarjeve. V 10 letih nesebičnega humanega dela je društvo obdarovalo pri božičnicah 1723 otrok in dijakov in 93 revnih družin ter izdalo v ta namen 103.649 dinarjev. Poleg tega je poslalo tudi 6 slabotnih otrok na morje ter prispevalo za gc^polinjski tečaj 3100 Din. Podružnica Šteje 180 članic V proslavo lOletnice pri-redijfcBvečan koncert in revijo narodnih noli __ Vsi udeleženo: shoda JRKD v Nišu, ki. vstopijo v Ljubljani, naj bodo najkas-netfe ob 19.30 na glavnem kolodvoru. _ So^-za deia v Ljubljani išče tkalskega mojstra, gaterista, trgovskega vrtnarja za umetno cvetje in dva pletilca košar. — Ii Prekmurja. Na vel konočni pone-delr^k se je v Murski Soboti Ladislav H. iz Slovenske ulice igral z bratovo flobertovko, ki je bila nabasana. Stopil ie s puško k oknu, tedaj se je pa mimo pripeljal na kolesu vojak Nikola Sokić, sluga tamošnjega orožniskega majorja. Nič hudega sluteč je lan t pomeril s flobertovko na vojaka in za-klical, naj se istavi. V tem hipu je počilo in smrtno nevarno zadet v trebuh se ie So-kič zgrudil. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer so ga operirali. Njegovo stanje je zelo resno, H. se bo moral zagovarjati zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem. — Pred dnevi ie izbruhnil požar pri posestniku Kovačiču v Štrigovi. Pri gašenju je bil gospodar nevarno opečen po obrazu, po rokah in nogah. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, hladno, nestanovitno vreme. Včeraj je v dravski banovini večinoma snežilo, drugod pa deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 22, v Splitu 17, v Sarajevu 11, v Zagrebu 8, v Ljubjani in Beogradu 6, v Mariboru 4.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 755.2, temperatura je znašala 1.4. — Z bencinom »e je potila in zažgala. Anka Ostojič na Sušaku se je včeraj polila z bencinom in zažgala. Domači so jo našli na stranišču, kjer so jo lizali plameni. Nesrečna žena je zadobila tako težke o pek ine, da je kmalu po prevozu v bolnico umrla. V obup jo je pognala beda. — Mat) zakopate živega otro&č*a. V reki Zrmanji pn Erveniku Gornjem blizu Obrovca so našli otroško trupelce. laska. zalo se je, da gre za otroka 27-letne vdove Vuk osa ve Perice ve, ki je imela ljubavno razmerje z nekim Obradom Sezeljem. Ko je zanosila jo je fant zapusti0.. Otročička je na bregu reke živega zakopala. čez noč je pa deževalo, reka je narasla m odplavila otročiekovo trupelce. _ Požar v čresnjevcu pri Slov. Bistrici. V sredo opoldne je za£ek> goreti lepo in prostrano gospodarsko poslopje poee-st- nika Brumca, p. d. Petrička v čresnjevcu pri Slov. Bistrici. Zaradi hudega vetra se je ogenj razširil tudi na stanovanjsko hišo. Ker so brli domači zunaj na polju, niso ognja takoj opazili. V strahu za oba otroka, ki sta bila v hi5i. so hirteri na pomoč, toda plamen je objema! že obe hiši Prispeli so na pomoč gasilci iz Slov. Bistrice, ki sicer niso mogli ničesar rešiti, pač pa so preprečili, da se ogenj ni razširil na sosedne ob;«ekte in tako obvarovali črešnjevec katastrofe. Obe poslopji sita pol goreli do tal, uničeno je bilo tudi raizno orodje in znaša škoda okrog 60.000 Din. Sreča v nesreči je. da je bil posestnik zavarovan. — žrtev neprevidnosti. V šmartnem pri Litiji se je včeraj popoMne igralo več otrok, med njimi je bil tudi 11 letni Ko-larjev Jože, ki je imel majhno flobert pištolo. Otroci so kupili patrone pri nekem trgovcu, napolnili pištolo in začeli streljati. Med nevarnim igranjem je pa Kolarjev Jože zadel 71etnega Pavla Bonča, sina mizarskega pomočnika naravnost v srce. Nesrečni deček ie bil takoj mrtev. Otroci so se v strahu razbežali, Jože je pa ves obupan vrgel pištolo v vodo. Orožniki so uvedli preiskavo in ugotovili, da gre za nesrečo. Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popoten način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo, izpito zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Iz LJubljane —Ij Brezposelnost zopet narašča. Pričakovanje, da se bo splošni položaj na delovnem trgu v aprilu zaradi pričctka sezonskih in stavbnih del izboljšal, se ni izpolnilo. Nasprotno, po veliki noči se je število brezposelnih pomnožilo, naval na socijalne ustanove je vedno večji. Tako se na Borzi dela v Ljubljani dnevno javi po 40 do 50 brezposelnih, večinoma iz rudarskih revirjev, pa tudi od drugod. Meti drugimi je tud-i žebljarska industrija v Kropi odpustila 14 delavcev. Borza dela je posredovala, da je dobilo 14 rudarjev delo v Rtanju in v Jirmi Po zadnji statistiki je bilo ob koncu preteklega tedna brez dela v Ljubljani 3049 moških, na novo se jih je pa prijavilo 133. Žensk je bilo ob koncu tedna brez posla 1414, na novo se jih je prijavilo 24. —Ij Da so upravičene pritožbe nad blatom v dolenjskem okraju, se lahko te dni dobro prepriča vsak sam, kar bi tudi bilo najbolje. Karlovška cesta je grda, a se v tem primeru ne more niti primerjati z Dolenjsko. Že cestišče na mostu je takšno, kot da ga niso posipah že več let. Most je ozek, zato brizgajo avtomobili blato na pločnika. Onkraj mostu, na dolenjski strani, se cedi blato kar križem kražem po cesti in hodnikih Kolesarji se izogibajo slabe ceste ter vozijo po hodniku, zaradi tega je hodnik še bolj blaten. Hodnik je blaten najbolj do mestne meje, do kamor je pač najživahnejši promet. Naglasiti je treba, da je ob Dolenjski cesti kolodvor, promet je zaradi tega še živahnejši. Dolenjski okraj ima sicer tramvajsko zvezo s središčem mesta, toda četudi bi se vsi vselej vozili s tramvajem, bi zaradi tega hodnik ne smel biti preplavljen z blatom. Na tramvajskih postajališčih je pa takšno blato, da potniki ne morejo vstopati in ne izstopati. —Ij Novo carinarniško dvorišče ob Vil-harjevi cesti še ni povsem urejeno. Vzdolž dolgega skladišča so zbetonirali lani visoko ograjo ob cesti, ki jo bo'io še podaljšali, za njo pa še splanirali dvorišče. Nedavno so že začefli betonirati ograjo. Lepo je urejena okolica stanovanjskih carinarni-ških hiš. ki jih obkrožajo lepi vrtovi. Da bo urejena vsa okolica nove Vilharjeve ceste kot je ob carinarnici, bo treba še mnogo dela, ki ne bo končano tako kmalu. —Ij Kresija in mestni uradi. Pri proračunski debati je obč. svet. g. dr. Ptppen-baoher sprožil tudi idejo, naj bi se čimveč mestnih uradov naselilo v tej prostorni palači, ki je last meščanske imovine in se zato njeni dohodki morajo porabljati za podporo siromašnih meščanov, njih vdov in otrok Ideja g. dr. Pippenbacherja je pa že stara., saj je že več mestnih uradov v tej hiši. razen tega je pa tudi mestni gospodarski urad že pred prazniki sam predlagal, da morajo imeti razni oddelki magistrata, ki so sedaj silno na tesnem, več prostora ter naj se zato preselijo v kresi-jo. Odkod torej to ogorčenje in nezadovoljnost g. dr. Pippenbacherja z mestnim uredništvom, ki takorekoč zna čitati njegove najskrivnejše in najskrivnostnejše misli ter njegove želje tudi že izpolni še predno jih inicijativni varuh občinskih interesov is-reče. —Ij V mestnih nasadih so pozimi delali škodo le neugnani smučarji, sedaj so pa tudi že drugi po tratah shodili steze in poti ter jeli lomiti cvetoče veje, da je mestna občina morala pomnožiti število pašnikov, ki bodo vsakega grešnika brez usmiljenja izročili policiji. Vandaie moramo iztrebiti iz naših parkov, zato se bo pa vsak škodljivec moral zagovarjati pred sodiščem. —I j Mistificiranje reševalne postaje se je pojavilo tudi v našem mestu, ko so ne-preračunljivi zlobneži pričeli posnemati v listih objavljene potegavščine, kako je kdo v kakem tujem velikem mestu speljal gasilce na led s tem, da je telefonično javil požar, ki ga seveda ni bilo. To neduhovito in zlobno šalo so si nekateri privoščili tudi v Ljubljani z reševalno postajo, pri tem pa niso pomislili, da lahko na drugi strani res izbruhne požar ali se dogodi nesreča, kjer bi reševalna postaja zaradi lahkomiselnosti nagajivcev ne mogla priskočiti na pomoč, kar bi za ponesrečenca I po krivdi zlobnih mistifik&torjev lahko imelo usodne posledice. Dolgo so krivce zasledovali, končno so pa zasledili številko grešnega telefona m ugotovili, da so se na tako proatadki način zabavale celo brezsrčne mlade Jaoae. ki jih seveda čaka najstrožja kazen. o— Sokolsko drmštvo Ljubljana IV vabi na članski sestanek ki bo v soboto 22. t m- ob pol 20. uri v telovadnici šole na Prulah. Radi važnosti dnevnega reda je udeležba vsega članstva in naraščaja obvezna. Zdravo! Uprava. —Ij Pasji stadion. Športni prostori ra-sto na vseh straneh mesta sa vse panoge sporta in za vsa plemena športnikov, sedaj se pa nam obeta Se nekak pasji stadion. Društvo ljubiteljev športnih psov je namrc^č naprosilo mestno občino za prostor, ki bi bil primeren za drnsuro psov. Da bi bili pa kosmati gojenci v večnem strahu pred posledicami pregrešne nepokorščine, so njih ljubitelji v ta namen predlagali občinsko zemljišče ob Cesti v Mestni log prav pred pasjim peklom in pred pretečimi očmi mestnega konjafca. So pač enaki vsi _ ljn-bitelji! —Ij V počastitev spomina blagopokojne gosoe Rme žnidecšič je darovalo urad-ništvo tovarne >Pekatete< v Ljubljani Društvu slepih Din 210. Iskrena hvala! 2-Sl-n T>R. MED. PAVEL PEHANI specijalist za ženske bolezni in porodništvo ordinira od >/22. do 3. ure popoldne LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ST. 9 (nasproti učiteljišča). — Telefon 2473 —Ij Ribji trg je bil danes izredno slabo založen. Bilo je mak) morskih in rečnih rib. Vreme za ribolov na morju je zopet neugodno, rečnih rib pa tud ni zaradi dežja. Največ ie bilo sardelic. ki so bile po 24 Din kg prave, njim podobne ribe, ki jih ljudje tudi imen a jejo zardele. so pa bile po 12 Din. Drugih vrst morskih rib je bilo samo po nekaj kilogramov in so bile temu primerno dražje, skombri in palamida po 40 Din, lignje pa po 36. Razen karpov in belic ni bilo drugih rečrrh rib. Karpi so bili po 22 Din kg. belice so pa prodajali po komadih po 3 Din in dražje, na kg pa po 12 do 14 Din. Danes ni bilo niti žab. —Ij Šentjakobsko gledališče vprizori v soboto, 22. aprila zadnjič v sezoni izvrstno slovensko opereto »Študentje smo<, ki je polna prelepih melodij. Tudi svežega zdravega humorja ie v tej opereti obilo. Pri predstavi sodeljje skoro štirideset oseb. Kdor še ni videl te lepe operete, naj poseti zadnjo predstavo v soboto. Vstopnice se bodo dobile v soboto od 10.—12. in od lf>. do 17. ure pri blagajni v T. nadstropju Mestnega doma. Vabljeni. —Ij Zveza mladih intelektualcev bo imela v soboto. 22. t m. ob 10. dopoldne sestanek v mali dvorani Delavske zbornice. Vabljeni intelektualci vseh stanov! — Cenjenim naročnikom in prijateljem ^Slovenskega Naroda« sporočamo, da bo odslej raznašai list na dom in ga tudi v kol po rta ž i prodajal naš novi raznašalec g. Rec. ker bo moral stari raznašalec g. Jur-man odriniti k vojakom. Vse prijatelfe našega lista prosimo, da grc*do tudi novemu raznasaleu pri rbiranju naročnikov na roko. ^Slovenski Narod« je edini najoeneiši r#o poldnevnik v dravski banovini, k' prinaša dnevno vse važnejšo dogodke iz rj-darskih revirjev. Zato moramo stremeti za tem, da se bo čimbolj razširil med našimi prijatelji in znanci, tako da bo sčasoma prišel v vsako hišo. Cim vež bo naročnikov, tem ve? novic bo prinašal iz našega kraja. — Inž Ivo Per«oglio na radnji poti. Otožno so včeraj ob 16. zapeli zvonovi v mali cerkvici na ari čku v Lokah, ko so pokojnega inž. Ivo Persoglia dvignili njegovi stanovski tovariši iz mrtvašnice tukajšnie nove bolnice m ga položili na mrtvaški voz. Iz vs»eh rudarskih revirjev TPD so prispeli njegovi stanovski tovariši — rudarski inženjer ji, pa tudi številni prijatelji in znanci fo prišli, da spremijo dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Iz Ljubljane je prispel generalni ravnatelj TPD g. Rikard Skubec z generalnim tajn'kom g. Joškom Pogačnikom, dalje ravnatelj trbove^jskega rudnika g. inž. Fran Loskot. zagorski ravnatelj g. BiskupskV in številno uradništvo. Krsta je bila vsa obložena z venci. Pred mrtvaškim vozom in ob krsti so korakali oddelki uniformiranih rudniških nameščencev tn rudarjev, prišlo pa |ie tidi lepo število Sokolov v krojih z zastavo, da zakličejo mrtvemu bratu svoj poslednji bratski >Zdravo<. Po žalostinki trboveljske delavske godbe je zapelo hrastniško »Glasbeno društvo<, čijega predsednik in častni član >e bil pokojnik pomnoženo s pevci trboveljskega >Zvo-na< dve pretresljivi žaloetinkL Končno so se v ganljivih besedah poslovih* od pokojnika zagorski ravnatelj g. inž. Bi6kirnsky in dva njegova stanovska tovariša. Nato je hladna zemlja za vedno1 zakrila pokojnikove zemeke ostanke. — Delitev koruzne moke in zdroba med delavstvo. Te dni je dospela iz mlina v Zagorju prva pošiljka koruzne moke, ki bo v kratkem razdeljena med ono delavstvo, ki je sicer zaposleno, vendar pa zaradi številnega praznovanja pri rudniku trpi pomanjkanje. To koruzno moko jfe na intervencijo županstva nakazala pred kratkim banska uprava. — Prehranjevlni odbor občine Trbovlje je na svoji zadnji seji sklenil, da se podeli moka samo onim oženjen'm delavcem, ki zaslužijo 14 da>etvno manj kot 600 Din — in onim samcem, ki v istem Časa niso dosegli zaslužka Din 400. Pri podjetju Dukič pridejo v poštev samo oni oženjeni delavci, ki so bree vsakega premoženja in imajo po dva osiroma več otrok. Iz Novega mesta — Glasbena Matica v Novem mestu naznanja vsem onim prijateljem, ki se zanimajo za njeno proslavo, da se vrši prva predstava v soboto 22. t m, draga pa je morala biti zopet preložena na nedeljo 30. t m. ob 15. uri. ker ie članica narodne opere ga. Golob - Bernotova, ki je prevzela vlogo Veru ne, 23. t m. službeno zadržana-Zunanje goste, ki se zanimajo za prvo in z vel;kimi stroški združeno operno prireditev v Novem mestu, opozarjamo, da bo predstava pravočasno končana, tako da bodo imeli zvezo z večernim vlakom. Ze kupljene vstopnice obdrže veljavo! Odbor S strahom čakajo na deložacijo DeiožSrancev se vsi branijo Barakarji žive v žalostnih razmerah Ljubljana, 21. aprila. Ddkužacij pri nas zadnje čase nd več mnogo. Prejšnja lota »o se pa že precej udomačile. Preden » se začela širrti v ameriškem tempu barakarska naselja, 9o se meščani zgledov«H nad, deložiranci na Vrazovem trgu. Pozneje smo pa lahko občudovati taborišča deložirancev rudi v drugih mestnih delih. Ex teh taborišč so se razvila barakarska naselja. DelosHranci niso mogh' dobiti nikjer stanovanj, ki bi jih lahko plačevali. Sicer so ae jih pa tudi povsod beli . . . Deiožiranci so na slabem glasu — samo zato, ker so bili del oži ran i. Hišni poostnik seveda vpraša. zakaj so deložirali najemnika, ka reflektira na njegovo stanovanje. Stokrat bi *r premislil, preden bi vzel deložiranca pod streho. Krščanska ljubezen do bližnjega v takšnem prakričnem primeru povsem odreče. Ni se še zgodilo, da bi zasebnik vzel deložiranca pod streho. Zasebnikov takšne zadeve nič ne brigajo: ne smilijo se jim nedolžni otroci deložirancev, ki lačni in holehni prezebajo pod milim — nemilim — nebom. Nihče še ni prišel ponujat stanovanja deložiran-cem. Tn tako so nastale barake. Deiožiranci so se utaborili na Ljubljauičinem nabrežju, v skritem kotu za prulAo šolo. na Kode-Ijevem m drugod. Najprej so pokrili pohištvo z rjuhami ali lepenko, nakar so začeli znašati skupaj kose pločevine, lepenke in desk: začeli so si graditi domove Neprestano so hodili prosit na magistrat po podpore in posojila, da so si zgradili barake. Končno so takorekoč začele rasti barake lepi Ljubljani čez glavo. Barakarje je bilo treba zopet deložirati ter še bolj izolirati. Odpravili so jih v Mestni log, kjer je zdaj že velika barakarska, centralna, kolonija. Zelo veliko barakarsko naselje je pa tudi v mestni gramozni jami oh Vodovodni cesti. Zdaj že obžalujejo, da so dovolili graditi barake v tej jami. Jamo bodo namreč morali prej aH slej zasuti, ker je svet okrog in okrog nje že zazidan. Zadnja leta. ko reguliramo Ljubljanico, je najlepša prilika, da zasujejo velike gramozne jame v mestu, ker imajo dovolj materijala, ki ga rudi ne morejo drugje rcPngati kot v gramoznih jamah. Toda kam z ljudmi? V Mestni log. tam je dovoli prostora za vso mestno revščino, kjer tudi ni nikomur na očeh. Gramozna jama je mestna, zato pač lahko mestna občina hitro spravi barakarje iz nje, če pridejo v poštev samo formalni razlogi. Barakarji niso kupili parcel in občina jim jih tudi ni podarila. Kolibe so si seveda postavili z velikimi žrtvami, toda kdo se ozira na barakarske žrtve? Zdaj sicer še ni tako ITA RINA in Hinko Nučić naša popularna filmska in odrska umetnika v govorečem velefilmu Ta film je izdelan v celoti v naši državi in priča o nepopisnih lepotah naših krajev, naših gora, naših ljudi in njihovih običajih PREMIERA JUTRI V Elitnem kina MATICI It Gelia _e Ljudsko vsencilršee bo zaključilo serijo svojih pr^xlavanj v tem šolskem letu v ponedeljek 24. t m. ob 20. s poučnim predavanje g, dr. Frante Misa iz Ljubljane o »Solsicu. svetlobi, zdTavju ki mladosti« —e Ponovitev Havdnovega oratorija >Se-dem poslednjih besed Kristusovihc, s katerim je doseck) Celjsko pevsko društvo ob spremljevanju orkestra na vel ki petek lep uspeh, bo v nedeljo 23. t. m. ob 16.30 v Marijini cerkvi. Vstopnice se dobe v predpro-daji v knjigarni K. Goričarja vdove. —e Predavanje o svinjereji. Pod okriljem krajevne organizacije JRKD za Celje-okol'co se bo vršilo v sredo 26. t. m. ob 20. v gostilni g. Hrastnika (prej Lovraca) na Zgornji Hudinji pri Celju poučno predavanje o svinjereji. Predaval bo sreski veterinarski referent g. Maksi m Sribar h Celja, —e Srebrna moška ura vredna okrog 150 Din, je bila izgubljena 18. t m. na Mariborski cesti v Gaberju. Najditelj naj odda uro na predstoiniStvu mestne policije. _e Čitalnica Francoskega krožka je bila le dni otvorjena v Narodnem domu. Članom so na razpolago razni francoski dnevniki, revije in ilustracije Čitalnica je odprta v*ak dan od 9. do 21. Ključ čitakijške ie shranjen pri hišniku, aktualno podiranje barak v mestni gramoznici, vendar se ljudje upravičeno boje za usodo svoj:h burnih domov, zlasti zdaj, ko sta že obsojeni na uničenje dve mestni baraki Za Ledino ob elektrarni so stale prejšnja leta tako zvane ru«ske barake, ki so jih podrli. Ljudi niso mogli pustiti na prostem, zato so porabili les podrrih barak za gradivo dveh ba-ak v mestni gramoznic. V trhlem lesu je bilo ie tedaj dovolj stenic. V teh barakah je skupaj ?4 enakih pro^r'^ rov, v vsaki baraki po 12 Po »redi deli barako vzdolžna stena v polovici. k; sta *o-pet razdeljeni vsaka na 6 prostorov V«*ak prostor je stanovanje zase. obcgaioče povprečno 16 m5, ali okrorj tO m* prostornine. Vrata iz »stanovanja« drže naravnost na prosto Poleg vrat razsvetljuj ero prostor malo oleno. Večina stanovani znotraj ni ometana, stene so prevlečene s papirjem. Srnnovul-ci imaio vsi otroke, nai-srečneT^i po dva. večina pa jih trna po pet. Štiri . . . V gramoznici ne rase trava . V barakah je zatohlo. Barakarji ne zračijo dovolj stanovanj: vrata se odpirajo na prosto — kurivo je drago. V enem in istem pmsto-a kuhajo, namakajo perilo, spe. spravljajo razno šaro. stare cunje . . . Otroci kašliafo. Stršem se to ne zdi nič posebnega. Med stanovalci je več tuberkuloznih, drugim se zdi to povsem navadna stvar. Blizu ie skupno stranišče s slabo pokrito greznico. Ob njem izsipavajo smeti. Odpadki se razkrajajo, smrde v barake. In mrčes, ki ga ni malo. prenaša bakterije iz prostora v prostor. Po umazanih dvoriščih se pa igrajo otroci. Nekateri stanovalci si niso vedeli pomagati drugače, pa so vzeli pod streho še najemnike. V nekaterih prostorih stanuje po 7. 8 ljudi, ki dihajo tako gost zrak, da bi ga lahko rezal . . . Najemnina na mesec je 25 Dm, a mnogi jo ne zmorejo, večina je brezposelnih. V sredo so nameravali deložirati ° stanovalcev, a so jim prizanesli zaradi slabega vremena. Včeraj so barakarji s strahom pričakovali deložaciie Ker jim še vseeno niso postavili revščine na prosto, so nekateri začeli upati, da jih ne bodo deloži rali. Toda najbrž jih odpravljajo baš zdaj. ko to pišemo, v Mestni log. Tam seveda m har:?k za nje. Postavili jih bodo na prosto. Baraki je pač treba uničiti — iz higijenskih in drugih razlogov. In kdo more reči, da je mestna občina dolžna skrbeti aa te ljudi?! Ce stanovanja v teh barakah niso primera za ljudi, kdo more zabraniti občini, da uniči baraki? In ljudje? Stara pesem: Pomagaj si sam . . . tz Črnomlja — Spominske plošče zaslužnemu nadiv-čitelju na Vnici pok. Francu Lovšinu rvs bodo odkrili, kakor je bilo prvotno določeno na dan fotoaniaterskfM»a izleta 7. maja, netzo Šele na binkošti. Odgoditev je zelo umetna, pa jo zlasti nase učiteljstvo toplo pozdravlja, ker bi mu na dan fotoamater-skega izleta bila ndrd<*žba pri odkritji nemogoča zarad vodstva fotoamaterskih skupin po posameznih krajih. Na biinkosti pa bo zaradi dveh zaporednih praznikov vsakemu omo'jofeno počastitev pok. Lovšina. — Živinska kužna bolezen. Nedavno se je v vasi in občini Kot našega sreza pojavil 1 primer svinjske kuire. Ukronjeno ie bi!o vse potrebno, da se bolezen ne bo Urila. — C*be!nih panjev s premakljivim satjem jo v srezu malo, ljudstvo pa tudi ni poučeno o naprednem čebelarstvu. Zato t*> bili uspeh: povprečno slabi. Poleg uvedbe strokovnega pouka bo treba podpreti bi-strejše in aoilnejšo (VhfMarjp tid' gmotno, da bodo širili umno, na praktičnih izkustvih zasnovano cebelorojo. na vse strani, zlasti tja. kjer i^ Ho n letom ugodna 6e-belna naša. — Banovinska drevesnica v Črnomlju je morala nedavno likvdirati iz tehtnih razlogov, posebno ker je bil teren zelo izpostavljen suši in sploh za drevosnico nepri-kladem. Ker se sadna drevesca, za sajenie naročena od drugod, večinoma np morejo z uspehom prilagoditi naši zemlji, je nujno potrebno osnovati v srezu na primernem terenu manjšo, toda dobro oskrbovano dfa-vesnico, ki bi zalagala sadjarje a cenenimi in za tukajšnie razmere odpornimi sadnimi drevesci. Predvsem naj bi se oddajala sadjarjem drevesca orehov, cepljenih kostanjev fmaroni), breskev in marelic, za katerih usr**vanje imajo naši kraji odlične po-croje. — Velikonočni požar v lesnem podj^tj-i >Ju£?oles<. o katerem smo že poročali, j«* nastal od razgretega železnega dimnika, izpeljanega skozi streho kurilnice, kater« podstrešna konstrukcija je lesena. Podjetje je bilo za škodo zavarovano, pa obratuje v nezmanjšanem obsegu. Delavec Stanko Jakša, ki je prvi opazil požar in v najve-čji naglici obvestil železničarje in gasilce, ki je pač zaslužil nagrado, ker bi le pet minut zamude In h ko pomenilo katastrofo Soboto, 22. aprila. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Angleščina, poučuje #a. Orthaber; 19: Delavska ura: Hišni posli in viničarji (Smersu); 19.30: Iz zgodovine filozofije (unrv. prof dr. Veber); 20: Koncert delavske godbe »Zarja«; 21: Salonski kvintet; 22: Cas, poročila; 22.15: Plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan, Pri izpita. — Gospod kandidat, povejte nam, kaj veste zanesljivega o pomenu slepega črevesa. Kandidat v zadregi: Ah, kako dobro sem to vedel, pa sem ta hip v razburjenju vse pozabil Profesor obupano: Kolika Škoda za človeštvo! Edini človek na svetu, ki je to vedel, pa še ta je pozabil. 813375 fema C *LOVErf8Kl HARODc, te *L apttta IOSS 91 ^ Sru Z opičjo spretnostjo je spravil La-fteor denar v 2ep. Porern je pa dejal smeje: — Naša J epa potnica ie to! — To, pravfš?... Potem takem se pa te požuri ki jo tafcoi prevedi, da to predstavim gostom. V svoji nestrpnosti razuzdanec niti vprašal ni kaj vse je moral Lafleur natvezi-ti dekletu, predno se je dala ločiti od svoee družice, in kakšna sredstva so hira potrebna. da mu >e pripe-isjal žritev. Zdaj, ko je bula že tu, je saino razmišljal, kako bi bolj presenetil pijano cbružfro, ki je bfla ze davno prekoračila meje dostojnosti. Komaj je čakal da stopi s srvojo žrtvijo pred ra-zuzdance in jim dokaže, da ima res dober okus. Zato je priganjaj! Lafleura, češ. rtaj hitro privede crražesmo dekle. — Privesti? — se je začudil La-ktettr. — Prav rad. toda to ne gre. — Ne gre? — Ne, gospod markiz, to ne gre, inorad bi jo orinesti, ker spi. — Kaj? Špi? — Gospod mairkkz se lahko o tem prepriča. Stopa* je korak nazaj in razgrnil go-Sco. Po prstiih se mu je markiz pTt-Mržal. Henrika je leža3a na vrtini klopici, gtavo je imetla nasionjeno na naslanjalo. Lafleur jj je rahlo potisnil pod gta-yo svileno blazinico. — Spi! — je zašepetal markiz. — Kako lepa je takole ... — Gospod markiz, — je dejal Lafleur, da bi se svojemu gospodarju Se bolj prikupili, — morai sem si pomagati z uspavalnim sredstvom. — Kaj za to, glavno ije, da je končno v mojrh rokah! — Ah, to ni bilo lahfko, — j>e nada-ijevai premeteni služabnik. — Ni mi zaupala, upirala se je, ko sem ji dejal, naj gre z menoj, in hotela je klicati na pomoč... Toda robec na usta in nekaj kapljic tekočine iz te srtefcleničice... — Dobro, dobro, — ga je prebil de Presies... Gdavno je, da je vse storjeno ... — Gospod markiz bo pač iz vol H počakati da se gospodična prebudi... — Kaj praviš? — 0. zdaj, zdaj odfe>re oči... — Norčuješ se iz mene, mrcina srrda! m potegnil je komornika nekaj korakov v stran rekoč: — Pokliči na pomoč dva služabnika aii še bolje štiri maurske služabnice in odnesite spečo lopatico na travnik. Tako bo uvod tem originamejš; ... Na itravmku bomo tudi lahko vsi prisostvo-rva&i ndenemu prebujenju ... To bo sijajno. ... Oorml se je zadnjič k Laf le ura in mu oanriginiil, da je pogovor končan m da mora takoj ubogati. LaSeujr se je piiklonil in ta čas, ko se je markiz vračal k svojim gostom, je poklical Lafleur štiri služabnice, da bi mu pomagale odnesti spečo Henriko na sredo velikega travnika. Vesela družba, ki je bila komaj opa-2.1 a gosdteltievo odsotnost, mu je hitela naproti, čhn ga je zagledala. De Presies je pa dvignil roko v znak. naj se ustavijo. In s povišanim glasom je vzirdiknJl: — Prijatelji, obljubil sem vam presenečenje ... —Da!... da!... — Se spominjaš, Roretta, da sem ti napovedai ... — Zvezdo iz Norniandiie! — je zaklicala plesalka z gugalnice. — Z njeno ruto ki cokljami! — je pripomnila Julija. — No torej. — je nadaljeval markiz in pokazal na travnik, kamor so služabnice z markjzovmi komornikom že nesle speč^ Henrika. — evo moje zvezde, poglejte, tam neso ta biser! Markizove besede je sprejela vesela družba z velikim presenečenjem. Plo-retta ie skočila z gugalnice. Hazardristi so prekindli partijo rn od- todHR karte. Samo Roger, udobno ztefc- njen v naslanjaču, se ni nehal gugati, dockn so se vsi drugi ozrH na travnik, kamor so bfle štiri mlade shižabmce baš prinesle rieoriko m jo previdno posadile na pteteno klopico ter ji potisnile pod gtevo in noge bilazmace, — To je pa še čisto mlad, svež pien! — je vzkfficnfla Florevta in stopala srdito k speči Henriki. — Naša riva tinja, drage dame! — je pripomnila Julija m se vprašujoče ozrla na markiza. Roger je ostal na svojem mestu. — 2e zopet ugrabljeno ali kupljeno dekle, — je pomisli). Dame so obstopHe ki opico, kjer je počival »sveži plen«. — Kaj? Onesveščeoa je? — sta se začuditi Floretta in Juiija. — Ne, samo spi, dušice, — se je zasmejal de Presies ... Omedlela bo... pozneje. Večno dvomeči vitez de Vandrev se je pa samo smehljal. Stavil bri bil da ima dekle oči samo napol zaprte in da se skrivaj smeje markizovim ljudem, ki so jo prenašali kot da je orne s vešče-na. Okrog klopice so napravili krog in markiz je vprašal svoje goste, kaj misi! Bo * njegovi izberi. Mnenja so trla deljena, zlasti mnenje dam. Enim se je zdel dekličin obraz malo preveč vsakdanji. Druge so trdile, da ima prevelike noge in roke kot kravja dekla. Roger se je pa po vseh teh sodbah obrnil k de Maflflvu, češ. da ima dekle obraz boginje, nežne poteze, nožice in roke pa kot prava vojvodinja. — Saj je nisi niti pogledal. — se je zasmejal de Mailly. In res ,če bi se bil ozrl na rrriado neznanko, bi ne bil vitez de Vaudrey niti besedice izpremenil na svoji sodbi. Speča Henrika je bila angelsko lepa. Razburljivi dogodki so ji bili zastrli obraz s pajčolanom tuge. Njene napol odprte trepalnice so odkrivale ugašajoče oko... pod svilenimi resami. Kljub dušemim mukam njene ustnice niso brle izgubile svoje čarobne privlačnosti. Ce bd se bil ozrl na to delde, ki ga je bilo naključje privedlo v njeno bližino, bi bila morda vzplamtela v srcu nezaupljivega viteza ena tistih vročih ljubezni, ki prešinejo moralno še ne pokvarjena srca. Toda Roger se nti zmenil za to, kar se je godilo nekai korakov od njega. Pri je v4no in kramljal s prijateljem. Povejmo takoj, da je začela vitezu presedati vloga navadnega gledalca teh orgij in pod vplivom šampanjca se je hotel pridružiti družbi... Naenkrat je pa vstal, kakor bi se bil nenadoma za nekaj odločil. — Kam pa greš? — ga je vprašal de Matfjfev. Ocmajam — je odgovoril Roger hladno. — No, prijatelj, to ni primeren trenutek za odhod, — je menil mladi markiz; če se ne motim, se speča lepotica tam doH na travniku že prebuja. Tn res je bila Floretta zaklicala: — Pozor!... Premika se ... Za glavo se je prijela, prebuja se! —Kaj če bi ji dali poduhati tole ste-klentičico? — je vprašata Julija držeč nekaj v roki — To je odveč, draga moja. Glej, saj že odpira oča. Roger se je bil ta čas odločil pogledati, kakšna je nova žrtev markizove pohotnosti; de Maiilv mu je dejal, da bo zanimivo gledati, kako bo markiz predstavil svojim gostom ugrabljeno lepotico. Stopil je k markizu de Preslesu, ki ga je zelo zanimalo, kakšen vtis bo napravil na Henriko pogled na veselo družbo. — Kaj neki poreče, ko se prebudi sredi nas? — je zašepetal vitezu. Roger se je prisiljeno zasmejal, kakor čslovek. ki se dela slabšega kot je v resnici. — Kaj poreče, dragi de Presies! Ah, saj znamo na pamet večno enake pesmi ugrabljenih dektet. Cim se prebudi, bo začela tarnati: Macdonald rad potuje Angleški listi napadajo Macdonalda, češ, da se premalo modi doma Pogosto potovanje angleškega mirri-strskega predsednika Macdonalda delu angleške javnosti ni po volji. Nekateri angleški listi Macdonaldovih potovanj ne odobravajo. Ko je prispel Macdonald v Rim, je priobčil »Sundav Exprese« poročilo o tem pod naslovom v obliki parafraze znane angleške pesmi »Whe- re is my wanderboy to-day« (Kje je moj popotnik danes?). Poročilu je bil priključen kratek komentar, v katerem pravi list, da se lovi Macdonald v tujini za fato morgano, da mu ni treba doma gledati brezposelnosti. Ali najde Macdonald zaželjeno oazo v Washingtonu? Angleži niso dali svojemu ministrskemu predsedniku na pot v Ameriko posebno razveseljive popotnice. Neki list ga je opozoril na citat iz Roberta Loui-sa Stewensona: Bolje je človeku, dokler je na poti poln nad, nego ko dospe na cilj. »Evvening Standard * je izračunal, da Macdonalda lani 207 dni ni bilo v Downing Streetu. 74 dni, ko je bil bolan, mu je list velikodušno podaril, ne more mu pa odpustiti dveh mesecev in pol, ki jih je preživel na svojem posestvu v Lossiemouthu, in 38 dni, ki jih je rabil za potovanje v Pariz. Ženevo in Lausanno. Neki drugi list pa piše: »Vsi oni. ki bi se radi izognili novi vojni, iskreno žele, da bi ostal ministrski predsednik doma.« še bolj si je izposodil mmistrskega predsednika list, ki piše: »Za našo državo in naš narod je preveč nevarno pustiti Macdonalda nemoteno klatiti se po Evropi s tako sla-botriirri krotilcem, kot je sir John Si- mon.« Res je, da Macdonald zelo rad potuje, zlasti z letalom. Od leta 1929, ko je postal drugič ministrski predsednik, je preletel nad 15.000 letalskih km, večinoma na odprtem sedežu opazovalca vojaškega letala. On je menda edini potnik na svetu, ki zna na odprtem sedežu med poletom citati povesti. Za potovanje v Ameriko je angleška žurnalistika nekoliko prizanesljivejsa, toda če Macdonald tudi v Ameriki ne bo dosegel za-željenih uspehov, si ga bodo angleški listi zopet pošteno izposodili. Živa pokopana Sodišča v Kaliforniji imajo zopet polne roke dela s sekto Filipincev, ki so zanesli nekatere svoje poganske običaje v deželo. V Stocktonu so aretirali več osumljencev v zvezi s čarodejskim pogrebom neke žive žene. Nesrečnico, ki se piše Kahelaina Novarrova, so nedavno odkopali. Oblasti trdijo, da so jo sektanti pokopali že lani 18. novembra. Žena je bila baje noseča in pokopali so jo živo tri čevlje globoko na vrtu neke hiše. Policija pravi, da je bila obsojena na smrt zaradi zakonske nezvestobe in ker se je bila izneverila sekti. Policija je aretirala tudi poglavarja sekte L. Kintanellija. Kolikor je mogla policija dognati, so ženo ugrabili po ob-dolžitvi, da se je izneverila svojemu možu. Med strašilnimi obredi so jo obdolžili zakonske nezvestobe in jo strašili, dokler ni priznala, da se je možu izneverila Izkopan je bil že grob, nezvesto ženo so slekli in jo vrgli v grob, za njo pa še njeno obleko. Kintanelli je baje priznal, da je prisostvoval strašni kazni. Mož pravi, da je bilo s tem samo zadoščeno pravici. Nesrečno ženo je baje pahnila v grob neka Članica sekte. Za h milijard gre Če prične prezident Roosevelt pogajanja o novi ureditvi vojnih dolgov s šestimi državami, ki so doslej poravnale vse obroke, pojde okroglo za 6 in pol milijard dolarjev. Toliko znašajo skupaj dolgovi teh šestih držav, in sicer Anglije 4398 milijonov dolarjev, Italije 2004.9 milijonov, Češkoslovaške 167 milijonov 17.000, Finske 8,604.000, Litve 6,198.000 in Latvije 6,889.000 dolarjev. Sedem drugih držav s skupnim dolgom v znesku 4.544.030.000 dolarjev v decembru ni plačalo obrokov. Francija je dolžna Ameriki 863,650.000 dolarjev, Belgija 400,680.000, Poljska 206,057.000, Grčija 31,516.000, Avstrija 23,752.000, Estonska 16,466.000 in Madžarska 1,909.000. Avstrije in Jugoslavije glede dolgov Ameriki še ni mogoče klasificirati, ker zapadejo njimi obroki po Hoovrovem moratoriju šele 1. junija. Rumunija je dolžna Ameriki 63,861.000 dolarjev, Jugoslavija pa 61,625.000. Sovjetska Rusija dolgov carske Rusije ni hotela priznati. Vse omenjene države so dolžne Ameriki 11.261,178.000 dolarjev. Doslej so plačale Ameriki v dolarjih Anglija 1.351,720.000, od tega odpade na obresti 1.149,720.000, na amortizacijo pa samo 202,000.000, Italija 39,621.000, Če-skoslovašk? 18,000.000, Finska 2 milijo-645.000, Litva 1,127.000, Latvija 503 tisoč, Francija 200,000.000, od tega odpade na amortizacijo 161,350.000, Belgija 31,590.000, Poljska 20,598.000, Grčija 1,930.000, Avstrija 863.000, Estonska 1,247.000. Madžarska 468.000, Rumunija 2.700.000 in Jugoslavija 1 milijon 125.000 dolarjev. Usmrtitev bivše kraljice lepote Iz Pheonixa v ameriški državi Arizona poročajo, da bo danes usmrćena bivša kraljica lepote Winnie Ruth Juddova, O tem senzacijonalnem kriminalnem primeru se je že mnogo pisalo tudi po inozemstvu. Juddova je bila obsojena na smrt, ker je umorila dve svoji prijateljici in razsekala njuni trupli. Usmrćena bi morala biti že 14. t. m., ker pa je bil ta dan veliki petek, so usmrtitev odgodili na danes. Bivša kraljica lepote je preživela zadnje dni svojega življenja v elegantno opremljeni jetniški celici, podobni damskemu budoarju. Američani znajo biti tudi v takih primerih galantni. Ko so Juddovi sporočili, da je njena prošnja za pomilostitev odklonjena in da bo danes usmrćena, je prebledela in se sesedla. Zadnje dni je histerično plakala in kričala, da noče umreti. Vsaka besedica o bližajoči se smrti jo je tako razburila, da je divje bega1 a po sobi in se zaletavala z glavo v pohištvo. Od prvotne lepotice je ostala samo še kost in koža. Zadnji Ijubčefc Mate Hari Zadnji ljubček slavne vohunke Mate Hari je bil ruski stotnik Aleksander Maslo v, kakor pripoveduje knez Vladimir Cantacuzene, ki se je boril kot ruski častnik na francoskem bojišču in mu je bil Maslov vojni tovariš. Maslov se je seznanil z vohunko v Parizu, kjer je bil na dopustu Čez dva meseca sta se stotnik in knez vrnila na bojišče pri Maiilv, kjer je imela postojanke iz VI a-divostoka Francozom na pomoč poslana ruska divizija. Tu je Mata Hari obiskala Masi ova. Stala mu je ob strani med napadom Nemcev, ko so nemški topovi bruhali na rusko divfeijo ogenj in žveplo. že takrat se je poveljniku ruskih čet polkovniku Nethvolodovu zdelo čudno, da so začeli Nemci pritiskati na francosko bojišče takoj po prihodu Mate Hari. Polkovnika in kneza Cantacuzena je presenetilo zanimanje Mate Hari za vse vojaške dogodke m razporeditev čet. O tem je bila vohunka presenetljivo točno informirana. Sum ruskih častnikov je bil potrjen, ko so dva meseca po poseru Mate Hari Mas lova aretirali. Ker niso našli pri njem nrč kompromitira-jočega, so ga zopet izpustili, zato so pa aretirali vohunko samo. Maslov je bil pri njej v ječi nekaj dni pred usmrtitvijo. Mata Hari mu je podarila svojo fotografijo, na katero je napisala: »Zvesta svoji domovini (namreč Nemčiji') in svoji ljubezni.« POMNITE! Morda nikoli več ne boste imeli tako lepe prilike videti in slišati tako dovršenega umetnika in tako odličnega svetovnega pevca kot je slavni ruski basist Zanimiva obravnava Čudno obravnavo so imeli te dni pred vojaškim sodiščem v Parizu. Sodili so vojaka Martina Goichona kot dezerterja. Obtoženec je bil rojen leta 1907 v Baski, njegov oče je bol Francoz, i pa Nemka. Pred svetovno vojno je prišel s starši in sorodniki v Nemčijo. Leta 1914 je njegov oče zapustil družino. Sin je živel v Nemčiji, ne da bi vedel, da je francoski državljan. To je zvedel šele lani, ko se je njegova sestra poročila z nekim Francozom. Takoj se je pri javil francoskemu konzulatu v Karlsruhe, da bi zadostil frvofi vo-jašVi dolžnosti v Franciji. Goichonova se.>tra je izpovedala pred sodiščem, da je izgubHa družina pozneje tudi mater in otroci so živeli v Nemčiji na kmetih, ne da bi vedeli, od kod so doma. Obtožencev oče je izpovedni, da se sicer spominja, da je imel otroke, ne ve pa, da bi jih imel šest, kakor trdijo ljudje, sam se spominja samo štirih. Ta fant tu, je dejal oče Goichon, bi bil lahko moj sin. Mislim, da sem se svojčas oženil v Baslu, točno se pa ne spominjam več, ker je že dolgo tega. Obtoženec je pa pripomnil na to: Ta mož tu je moj oče, ki se je pa leta 1916 drugič oženit in zdaj se boji, da bi ga prijeli zaradi dvoženstva. Državni tožilec je tožbo proti Goichonu umaknil. Tehten razlog. — K . ivo to, da je ostala sra^ktnja pri vas nad leto dni? |^ — Bili smo na počitnicah na otoku, kjer sem čoln priklenil, a naša služldtna ne zna plavati. v MU v vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klišarna £f ubijana | >%Maii og1asi< Tnaka beseda 0>O par. RUača. «e lofifco aadt w mmtuA tQ OdgOVOt Znamko f - Na vprašanja brc* momke n* KUPIM MIKROSKOP modern, kupim. — Ponudbe: Kane, Mengeš, 1977 POUK TRG. UČENEC ki se je že 3 leta učil v trgovini mešanega blaga, želi vstopiti v manufakturno trgovino blizu mesta ali t mestu. — Herček, pošta Pristava. 1975 VAJENCA sprejmem v trgovino mešanega blaga. — USeničnik, Poljčane. 1974 GOSPOD s stalno dobro službo išče znanje s samostojno gospodično, vdovo ali ločenko, ne glede na premoženje. Samo resne ponudbe s polnim naslovom je poslati na upravo >Slov. Narodac pod >Osarnljenost 1976«. »NOVINAR«! Dvignite pismo. 1979 DVE PARCELI ob Dunajski cesti ugodno naprodaj. — Naslov v upravi >S1. Naroda«. 1954 mm. JEDILNICO spalne divane, kuhinjo in razne komade pohištva radi selitve prodam. — Naslov v upravi >Slov. Naroda.«. 1953 SLUŽBE GOSPODIČNO ki ima dober posluh, staro 16 do 20 let, potrebujem za tam-buraško glasbo. — Jelka Epih, Fara pri Kočevju. 1978 PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA 6 kom. novih, priprav za vsi panje kuriva v opekarski peči (Schuraparate) se vrši dne 22. aprila ob 9. uri na Dunajski cesti 33. (Javna skladišča). — Podrobnosti v pisarni odvetnika Tornago, Kralja Petra trg št. 2. 1980 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T Sveže, n&jfliiej&e norveSko RIBJE OLJE Iz lekarne DR. G. P1CCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim tn slabotnim osebam. PRIHOD POMLADI VAS NAVDUŠUJE, Navdušite tudi vi vašo okolico z lepo obleko. Blago vsake vrste dobite pri staroznani tvrdki R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije. Dobro in poceni je staro geslo te več kot 60 let stare tvrdke! KLAVIRJI. PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, LJubljana, Sv. Petra cesta St. 40. 9/L fli »Narodno ttekarno«: Fran Jeserdek. — Za upravo in —ti del Usta: Oton — m T Ljubljani 1393