t Ste*. 72 (Posamezna Številka 5 vinarjev.) V Trstu, v nedeljo 17. marca 1918 letnik XLIil. Izhaja vsak dan zjutraj, tudj ob nedeljah In praznikih. — Uredništvo- L!ica sv. Frančiška Asiškega št. 20. L nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefninkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračaja - Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti". — Tisk tiskarne „Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiika Asiškega št. 20. — Telefon uredništva in uprave g l. i i-57. — Naročnina znaša: 2a relo leto K 31 20. pol leta K 1560, trf mesece K 7 80, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6 20, pol teta K 360. Posamezne Številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglas* se rečunafo na milimetri V širokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev In obrtnikov mm po iu vm} osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vin: oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20. — ; vsaka nadaljna vrsta K 2.—. Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v uLsv. Frančiika As. Št iO. Poštnohranilnični raču.i 8*1.052. ZUEZRA ARHJ1DM POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 16. (Kor.) Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 16. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviči Ruprehta: Zvečer in tekom noči je bila angleška artiljerija med Arrasom in St. QuentTnom zelo delavna. Vsled sovražnega ognja in metanja bomb na v zaledju »« nahajajoče kraje so nastale v Me-ninu In Mallulnu večje izgube med prebivalstvom. - Armadoe skupine nemškega cesarjevlča. pl. (ja!lwltza lo vojvode Albrehta: Vzhodno Relmsa. na obeh bregovih Može, kakor tudi na lotarinškl trontl pri Lusachu In Blamontu čez dan povečano topovsko delovanje. Na obeh straneh Ornesa |e bl'o ilvahno tudi ponoči. Na drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni kvartirmojster pL Ludendorft TURSKO. CARIGRAD. 15. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska Ironta: V zapadnem odseku močen obojestranski topovski ogenj vseh kalibrov. V dolini Jordana patruljno delovanje. V Erzerumu smo vplenlll 168 lopov, mnogo minovk lo strojnic kakor tudi veliko množine municije. SOVRA2NA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 15. marca — Na vsej fronti precej zmerno bojno delovanje. Topovsko streljanje Je bilo od časa do časa živahneje v dolini Camonica, v okolišu jugovzhodno Montella in na obeh straneh dolnje Piave. >_ DOGODKI NA MORJU. BEROLIN. 16. (Kor.) V zapadnem Sredozemskem morju so potopili naši podvodniki 8 parnikov in eno jadrnico, skupno £7.000 ton. TURIN, 16. (Kor.) »Štampa« poroča iz Pariza: Dne 12. t. m se Je v zapadnem Sredozemskem morju francoska torpedovka »333« vslcd trčenja z nekim angleškim parnikom potopila. Posadka je bila rečena od torpedovke, ki ie prišla na pomoč. BFIROLIN 16. (Kor.) Kakor poročajo listi, je zvezni svet vsled torpedirania s švicarskim žitom oMoženeca španskega parnika »Sardenero« protestiral v Berolinu in zahteval preiskavo. Mirovna pogajanja z Romunijo. SOFIJA, 15. (Kor.) Ministrski predsednik dr. Radoslavov je odpotoval v BukareŠt. BUKAREST. 15. (Kor.) Voditelj konservativne stranke, Marghilomau, ki se je vrnil včeraj semkaj iz Jaša, Je bil tekom svojega tamkajšnjega kraikena bivanja dvakrat sprejet od kralja v daljši avdijenci Glasom »Lumine« Je bil Marghiloman v Jašu predmet posebne pozornosti prebivalstva. Tekom razgovora z zastopnikom Usta »Actiunea Romano« je izjavil Marghiloman, da Je bil vedno za to, da naj prične Romunija poprej mirovna podajanja, kakor pa se ie to zgodilo. Opozoril je na to dvakrat pismeno Bratiana in priporočil za to z'asti 2. Januar, ko so se pričela pogajanja z Rusijo v Brestu Litovskem. Toda Bratianu se ni zmenil »« te nasvete. Romunija bi zamogla dobiti mnogo usodnejše pogoje. Dokaz za to je mir z Ukrajino, ki predstavlja maksimum dosegljivega. RUKAREšT. 16. (Kor.) Romunski prvi delegat mirovne konference Argentojanu le dne 14. t. m. prispel iz Jaša v Bukarešt. Naznanil Se delegatom osrednjih vlasti, da je ministrstvo Avarescu iz notranje-političnih vzrokov demisijonlralo. Novo ministrstvo dosedai še ni sestavljeno. BUKAREST, 16. (Ker.) Vseučiliškl profesor Mi-s!r je prispel semkaj na mirovna pogajanja. Savjet ctfosril nrr uio poioiHe. PETROGRAD. 15. (Kor.) Reuteriev urad poroča: Boljševišfel poslanci na moskovskem kongresa so danes s 433 proti 30 glasovom skleni!! ratifikacijo mirovnega sklepa v Brestn Litovskem. Po odločitvi so zastopniki vseh strokovnih organizacij izstopili Iz stranke. PETROGRAD, 14. (Kor.) Pri otvoritvi velikega kongresa sovjetov Je bilo navzočih 1100 delegatov. Med njimi Je bilo 733 boljševikov in 238 socijalnih revolucionarjev. Položaj v Petrogradu. PETROGRAD, 15. (Kor.) Uradni list poroča: Izpraznitev Petrograda je končana in ne more od-sedaj naprej nikdo iz mesta. Promet vseh osebnih vlakov, tudi lokalnih, je od danes naprej ustavljen Sovjet ljudskih poverjenikov Petrograda (to je se-aaj uradni naziv Petrograda in okraja) je zopet dovolil izhajanje vseh takozvanih buržoazijskih listov, ki so bili ustavljeni ob pričetkn nemške Invazije. Razne vesti Iz Rusije. LONDON, 15. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Petrograda z dne 14. t. m.: Mesto poveljnika baltiškega brodovja je bUo poverjeno admiralu Raz-vovu. Bivši načelnik generalnega štaba velikega kneza Nikolajeviča, general Zilinskij, je bil v Moskvi aretiran, ker je osumljen zveze s Kaledinom. Govori se. da se vrše v srednji Aziji boli med prebivalstvom in sovjetskimi četami. Velike zaloge lanu so bile uničene. Nevarnost povrnitve carizma v Rusiji. STOCKHOLM, 15. (Kor.) V tukajšnjih časnikarskih krogih in sicer tudi v ruskih, se domneva, da je pričakovati obnovitve carstva in da bo carjevič poklican na prestol. Varuštvo bi prevzel veliki knez Mihajlo Aleksandrovič. Del sedanje ruske vlade ie za ta načrt. Jasne obljube. Na drugI strani je Nemčija Izjavila v Haagu, da bi bile ladje porenske plovbe v čim večjem obsegu stavljene na razpolago Nizozemski, da se oskrbi s premogom in rudami. B ALFO UR O RUSKI KRIZI IN JAPONSKI AKCIJI V SIBIRIJI LONDON. 15. (Kor.) V spodnji zbornici je Izjavil zunanji minister lord Balfour, da je velika nesreča za civilizacijo, da je izbruhnila ruska revo-lucja sredi evropske vojne, v trenptku, ko je bila Rusija sita žrtev vojne. O Rusiji sami sodi Balfour optimistično, nikakor pa ne o njeni neposredni bodočnosti. Ruski revolucionarji so namenoma razbili armado In brodovje in niso hoteli več pomagati hrabri, toda nesrečni romunski armadi. Boljševik! bodo uvideli, da so brez moči proti nemškemu napadu in bodo nedvomno zaprosili angleško pomoč. Ako bi Rusija ne bila v vojni, bi potrebovala dolga leta. da dokonča srečen razvoj ruske revolucije. Treba bo seveda 5e mnogo časa. predno bomo zamoglf pregledati razvoj sedanjega procesa in predno bomo vedeli, koliko prejšnje Rusije pripade novi Rusiji. Balfour je polemiziral nato s predgovornikom Smlthom, ki je naglašal, da mora Imet! japonska ekspedicija za posledico razkosanje Rusije, in opozarjal na to, da bi bili Japonci ob danih okoliščinah zavezniki Rusije proti Nemčiji, ki ne bi gledali na plenjenje, ampak varovanje Rusije. Tudi Balfour sain, kakor Smith. nikakor ne misli na to. da bi odposlali Nemci večje sile v Vladivostok. Vendar pa Rusija nima več moči da bi se takemu načrtu zadostno postavila v bran. Vrh tega so sedaj nemški oficirji v Rusiji varnejši, kakor pa častniki zaveznikov. Nemčija se trudi, da bi se polastila ogromnih pomožnih virov Rusije, posebno najbogatejšega dela ruske države, namreč zapadne Sibirije. Cesar pa se Balfour najbolj boji, Je to, ca bi poizkušala Nemčija z raznimi nemiri v Rusiji vzpostaviti zopet avtokracijo, morda celo v st3r obliki. Rusija bi imela potem slabšo avtokracijo kakor poprej, ker bi se opirala Ista na zunanjo moč. Pod tako vlado bi bila Rusija le odmev osrednjih vlasti. Zdi se, da se ravno sedanji dogodki vrše v tem smislu In zato ni mogoče misliti, kako na! bi Rusija brez tuje pomoči premagala to nemško bolezen. Tako pompč bi rad« prinesli zavezniki Rusiji, ne pa invazijo in plenjenje, kakor sumi Smith. Cilj aliirancev je, da postane Rusija močna, nedotaknjena in svobodna. Sele potem, ko bo dosežen ta cilj, bo zamogla prines'i ruska revolucija sadove, ki Jih pričakujejo prijatelji Rusije. _ Avstrijski ministrski svet. DUNAJ, 16. (Kor.) Večerni listi poročajo, da se je vršil včera' pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. viteza Seidlerja ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi ministri. Ministrski svet se jo prčel ob 9 in je trajal do H3 zjutraj. Zbornica odšla ua počitnice. DUNAJ. 15. (Kor.) Po izvajanjih ministra dr. Horbaczewskega je zbornica sprejela zakon glede uraginjskih doklad učiteljem In sklenila, da podaljša brambnemu odseku za poročanje o cesarski naredbi glede razširjenja črnovojniške obveznosti stavljeni rok, nakar je odšla na velikonočne počitnice. Razširjanje čudnih vojnih vesti. DUNAJ, lfi. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Izvirajoč iz praških krogov, se razširjajo v zadnjem času vznemirljive vesti o prodiranju Francozov na Bavarsko, ki se kljub vsej smešnost! In takoj dognani neresničnosti vendarle razširjajo v provinci. Smešnost teh vesti že sama ua sebi obsoja njihove povzročitelje. Novi tajni svetniki. DUNAJ, 16. (Kor.) Glasom listov so postali sek-cijski načelnik v finančnem ministrstvu, vitgz Qa-leckl, sekcijskl načelnik v železniškem ministrstvu, baron tfumler in ravnatelj severne železnice, vitez Rudel, tajni svetniki Avstro - ogrski vojni minister v Berolinu. BEROLIN. 16. (Kor.) Avstro - ogrski vojni minister, general Stoger-Steiner, je prispel danes dopoldne semkaj, da vrne obisk, ki ga je napravil pruski vojni rtfnlster pl. Stein na Dunaju. Na tem, za nas tolažljivem in razveseljivem j Razprava o začasuem proračunu se je takoj spo-preobratu ne izpreminiajo nič, — marveč ga še j četka noiens volens razpredla v poljsko-ukrajinsko plastičneje predočajo — obupni in nehonetni po-! debato. Rešitev rednega proračuna je postala ne-izkusi nasprotnikov, da bi — ker že ne morejo več mogoča — tudi to je eden uspehov prvega inci-potajevati nas in našega problema — sedanje naše ] denta v Litovskem Brestu ^uiaj^vaii uao iu uiuu^h tr.wu.wi.iu jvu,i 11 j v u ao v. ■ u^ii.a v i—i iv» > so bili Poljaki, ta gibanje, ki se mu graški list poklanja z označbo j dosedanja vladna stranka par excellencc, »Goreči juge, osumili, očrnili in predočili kot uto-.....*-'--• —-------- ULTIMATUM NIZOZEMSKI IN NEMČIJA. BEROLIN, 15. (Kor.) Glasom »Lokalanzeigerja« sc je konferenca v zunanjem uradu, ki so se je uoeležili poleg vodilnih oseb tudi zastopniki vojaštva In mornarice, bavila z ultimatom entente Nizozemski. Razpravljalo se Je predvsem o vprašanju, kaj naj ukrene Nemčija, ako sprejme Nizozemska pogoje entente Po poročilih zunanjega nradn pa Nizozemska najbrže ne bo ugodila zahtevam entente in obstojajo tozadevno baje že popolno m u no minolostjo. Eppur sl mnoue 1 Dolgo Je trebalo — trebalo je borb več desetletij: v parlamentu, po časopisju, v politični Utera-turi, po shodih; in morali so priti sedanji svetovni katastrofalni dogodki, da se je končno vendar oglasil avstrijski ministrski predsednik, da je podal nekako programatlčno izjavo, v katero Je pritegnil kot sila važno točko tudi naše jugoslovansko vprašanje in je priznal potrebo, da se to vprašanje reši čim prej. S podobno emincijacijo je prišla — kakor so doznali čitatelji iz posnetka v včerajšnjem Izdanju našega lista — potem graška »Tagespost«, v kateri, kakor znano, odzvanjajo dispozicije, felje in nameni odločilnih dunajskih krogov. Priznavati so torej začeli ekzistenco nagega jugoslovanskega vprašanja in potrebo nJega rešitve. Začeli so resno govoriti o nas in naših stremljenjih. To moremo zabeležiti kot velikanski napredek nam na dobro. Vojna nas je potisnila mogočno naprej k politični veljavnosti. Poslanec Laginja je dobro rekel na zaključku svojega, na široko zasnovanega govora v poslanski zbornici, da so se danji svetovni dogodki ozirom na južnoslovansko vprašanje, v smeri našega dozorevanja in razumevanja svojega položaja in naših nalog med Jugoslovani samimi izvršili delo. za katero bi sicer v normalnih časih, ob mirnih razmerah, trebalo morda še stoletje!- To pomenja orjašk napredek: nasprotniki — pa naj stoje že med odločilnimi krogi, ali pa v vrstah naših drugorodnih nasprotnikov — so začeli priznavati nas kot činitelja v državni politiki, priznavati ekzistenco jugoslovanskega problema, priznavati, da se državna politika ne more več izogibati tega problema, da ga ne more več potaje vati, prezirati, ali bagatelizirati! V tem dejstvu se odraža velikanska razlika med danes in še nedav- pije, kot nekaj, kar nI dosegljivo, kar ni izvedljivo in ni v soglasju z interesi monarhije. Nehonetni poizkusi — smo rekli. Ali ni višek nehonetnosti. nepoštenosti v namigavanju. da smo mi v zvezah z inozemstvom, posebno pa z Rimom — pomislite z Rimom; z Rimom naj bi bili mi Jugoslovani v stikih ?! — V prvi vrsti pa da smo pričakovali »odrešenja« (in kakor 2e zvene ta klevetanja) od pomoči Rusije. Kako jih vendar dogodki sami bijejo po zobeh! Vojaška moč Rusije }e zlomljena, v nje ozemlja prodira nemška vojska, kapitulirati je morala in sprejeti sklep miru. kakor so ga jej diktirali nasprotniki. Nulificirana je tudi politično. Se več: velike caristične in — In to je bila zopet gorostasna laž — ipanslavistične« Rusije----ni več! In Je tudi ne bo več — je bila! Ali nL če bi bilo res, da smo ml stavljali svoje nade v veliko Rusijo — ali ni, vprašamo po vsej pravici in vsej logiki, da bi morali mi sedaj kloniti duhom, stoječ ob robu groba vseh svojih nad? A kaj vidimo, kaj se dogaja v resnici? Stojimo — kakor se izraža graška »Tagespost« drastično: pred »gorečim jugom«! Dejstvo, kl daja najbolji odgovor klevetnikom na njih poizkuse očrnjevanja in sumničenja, in ki jih neusmiljeno udarja po zobeh, je, da ]e gibanje Jugoslovanov, ki po svoji pristnosti, iskrenosti In soglasnosti preseneča sovražnike In prijatelje, zadobilo tako orjaškega, Imponujočega razmaha — po zlomu Rns!)e! Najenostavneji razum govori tu, da mi nismo pričakovali »odrešitve« od Rusije. Kako naj M je potem pričakovali od Italije?! Proti taki domnevi govore vendar notorična zgodovinska dejstva, govori vsa rgodovina naših političnih bojev skozi desetletja. O Franci« in AagliJI ne treba niti da govorimo. Se neka, naravnost neslana finta, s katero operirajo sedaj na« nasprotniki. Je v prizadevanja, da bi dokazali, da tedanje naSe veliko gibanje ne izvira iz duše naSega troimenega naroda, da Srbi, Slovenci in Hrvatje pričakujejo vsak kal drugega od rešitve jugoslovanskega problema. Trde — kakor Je storila to »Tagespost«, — da so le agitatorji omamili ljudstvo, da ta agitacija učinkuje kot nekaka hipnoza. Take strune so ubirali nedavno tudi v -»Information« od neke »odlične slovanske strani« proti naši deklaraciji od 30. maja 1917., do ttazujoč, da z etnografičnega (narodnostnega) »ta iKča na moie biti Jugoslovanskega vprašanja. In dokaz za to trditev? Fcnomenalen je! Slovani spadajo v dve skupini: severne in iužne Slovane V južno skupino spadajo Hrvatie, Srbi, Slovenci, Bolgari in Rusi. Ker pa mamiska deklaracija izključuje Bol are in Ruse — tako zvenita premisa in fenomenalni zaključek — ne more biti govora o ujedinjenju Jugoslovanov ▼ eno državno tvorbe*! »Odlične slovanske strani« fio izgubile glavo. Kajti vsaka beseda, ki Jo pišejo, pomenja — blamažo, ker kaže le na veliko ijmaranco, ali pa zadrego, ker drugače ne bi prihaja« s tako argumentacijo, ki je v kričečem nasprotstvu z dejstvi. Saj naša deklaracija zahteva ujedinjen*: pod žezlom Habsburžanov! Ta naša zahteva izključa Implicite druga slovanska plemena, izven Hrvatov, Slovencev in Srbov. Istotako znak zadrege, v katero Jih ie spravilo naše veliko gibanje za ujedinjenje, so obupni poizkusi, da bi dokazali, da Hrvatje Srbi in Slovenci etnogralično niso -enota. Le ignorant, ali pa falzl-fikator dejstev more trditi, da Hrvatje in Srbi niso is« narod in da ne govore Istega jezika! Ločuje jih le pismo. Kajti verski moment danes ne prihaja več v vpoštev pri razpravljanju !n reševaniu na-cijonalnih problemov. Slovenci in Hrvatje so go-i vo verni in katoliški Icat eksefcen. In vendar so vsi sprejeli princip, da vera ne more biti moment razbijanja kakega naroda: soglasno in oduševljeno se Izjavljajo s srotisoči podpisov za narodno edinostvo tudi s pravoslavnimi Srtrit Nič manje neosnovano in smešno !e slepomišenj? o razlikah med Hrvati in Slovenci. Saj vemo vsi, da je tako v nemškem kakor v italijanskem narodu razlik po Čutstvovanju in govoru, ki daleč prekašajo razlike med Hrvati te Slovenci. Ali pa ne bi se smrtno .osmešil vsakdo, ki W hotel trditi, da Italijani in Nemci niso nacionalno edinstveni? Ergo: če so Hrvatje in Srbi Isti narod, in če Je med prvimi in Slovenci najtesneje sorodstvo — ki le ne odpravlja mala mejna rečica Sotla — potem obstoji tako sorodstvo tudi med Slovenci in Srbi!« Vidimo torej, da sovražniki našega ujedinjenja operirajo z malo vednosti in manosti ta še manje resnicoljubja. Sumničenja, podtikanja in potvarja-nja naj pomagajo, ko ne morejo več prezirati in po;;»jevati, ko jih le gibanje vzdramljenega, dozorelega in svoj položaj, svoje potrebe in svoje naloge izpoznavšega našega troimenega naroda — pritisnilo ob zid tn Jih prisililo, da priznavajo »&i>-reči jug!« To je naša pridobitev novejih Časov — pridobitev politike, Id je narodna, ki je odraz narodne duše In ki jej mišljenje in volja troimenega naroda tvorita granitno podlago. Da. z vsem opra-vičetijem In s trilno nado ta vero v bodočnost moremo vsklikati: Eppnr sl mnovet — Giblje se, razširja In narašča tudi preko jezov, ki bi Jih hoteli postavljati nasprotniki v svoH jezi! Požar je tu! Vamo to nal pomislijo nasprotniki in državniki, da pametni ljudje ne bodo hoteli gasiti požara s tem. da prilivajt nanj — petroleja! Za nns ni poti nazaj! Govor dr2. poslanca dr. VI. Ravniharja. Posneli po »Slov. Narodu«, ki pripominja: Poročali smo o sijajnem govoru poslanca dr. Vladimirja Ravnikarja V seji poslanske zbornice dne 6. marca. Hoteli smo objaviti ~ govor, ki Je vzbudil v zbornici toliko pozornosti v celoti, toda vmešala se je dunajska cenzurna komisija, ki ne pusti, da bi narod slišal, kaj govore njegovi zastopniki njemu iz srca. Zadovoljiti se moramo torej z i z-vlečkom, ki se v »kritičnih točkah strinja z besedilom uradne *Reicr^kor-respondetiz-. . _____vsaj po veliki večini, — slovesuo izjavili, da do avstrijske vlade ne morejo več imeti zaupanja. Jugoslovani moremo v to razpravo poseči brez predsodka, ne samo, ker b! se dejalo, da se ta zadeva naše interesne sfere ne dotika neposredno, ampak prav. ker n3.a je enako pri srcu usoda obeh velikih severnih slovanskih narodov in ker je v odličnem interesu Slovanov, da oba naroda dosežeta svojo samostojnost in veličino, svojo svobodo in neodvisnost v bratskem sporazumu. Poseči pa moramo v to razpravo, ker so v Litovskem Brestu postavljali načela, ki nas prav zelo tičejo, ki jih ne moremo pustiti veljati brez nevarnosti za sebe in ki — to bodi takoj tu po-vdarjeno — .utegnejo eavlečf vojno. (Klici: Prav res!) - Ne poznamo razmer v hohnski guberniJL Poljaki trde, da je poljska In se sklicujejo v prvi vrsti na zgodovino; Ukrajinci pravijo, da Je prebivalstvo predvsom ukrajinsko, pa se tudi poživljajo na zgodovino. Nočemo biti sodniki o tem, toda eno mnenje si usojamo Izreči: pustimo hlstorilo biti historija! Kolikim protinaravnlm slučajnostim niso bili v zgodovini izpostavljeni narodi in njihovo ozemlje! Vsakemu narodu naj bodo prepuščena rodna o-zcmlja, tam, kjer je bil rojen in kjer se je znal obdržati kljub vsem nasilnostim in protivnostitn in kjer se Je vedel ubraniti vseh napadov na svojo integriteto. (Klici: prav res!) O tem naj predvsem dado pojasnila in skušajo odloČiti pogajanja od naroda do naroda. Stoprav, kadar to ni mogoče, naj to izvrši mednarodno razsodišče. Le na ta način se ohrani narodna skupnost — in na to pride — samo ta je vredna varstva splošnosti, samo ta daje poroštvo za bodočo varnost in trajen mir Ona izključuje vsako ekspanzlvnost, niti ne vabi neprijaznega soseda, da napravi nedobrodošel izprehod v njero tuje ozemlje. Na tem pravičnem načelu je mogoč sporazum med najbolj heterogenlml narodi. Ako bi v Litovskem Brestu tako postopali, ako bi povabili zastopnike dotičnih narodov, tako kakor smo hoteli, prihranili bi si vso to razburjenost (Pritrjevanje.) Stoprav, ko so nastopile naravne posledice, so spoznali, da so napravili napako, ki so* jo potem skušali popraviti. Vsakemu sklepu miru mora biti fundament nesebična pravičnost, ali pa ni nikak mir; bil bi mir s šivi In krpami. Gotovo; od ukrajinske Rade proglašena republika, ki nosi v sebi najsrečnejšo misel, naj obstoji, želimo to in ji privoščimo od srca, kakor smo pripravljeni, da z vsem! silami podpiramo stremljenja v Avstriji In na Ogrskem bivajočih Ukrajincev po svobodi in neodvisnosti. (Bravo! Bravo!) Naj bi Ukrajina postala posestrima Poljski! Vzlic temu pa moramo Izreči mnenje, da ie celotnim sklepom v Litovskem Brestu treba še druge ratifikacije, da obveljajo kot neizpodbitno dejstvo. Zadnja beseda bo ob drugem Času In na drugem kraju spregovorjena. Res bilo bi veliko zadoščenje, ako bi bili sklenili mir i Rusijo. Toda Trockij, Lenin In Severjuk še niso Rusija; od vsega početka smo dvomili o njihovi legitimaciji, da bi se smeli pogajati in sklepati pogodbe v imenu Rusije. Toda kaf Je še hujše, nI sporazumni mir, kl nam ga tu serviralo. Z voditelji boljševikov sklenjeni mir je nJim vsiljen mir, diktat centralnih vlasti. (Pritrjevanje.) Malokdaj Je bil tako ugoden treno-tek, da bi z Rusijo, četudi danes z boljševiki kot sopogodnlki, sklenil! resničen In trajen mir, da, prijateljsko zvezo. Priložnost smo zamudili, tre-notka nismo razumeli: Dne 3. sušca sklenjeni mir ne daje zadovoljstva, ampak občutek tesnobe pred bodočnostjo. Ne ene Alzacije — ampak njih več so ustvarili; Na tem nezgodnem uspehu imamo zahvaliti diplomacilo. ki udarja na »nemški meč« in ki pusti nasprotnika občutiti vso ojstrlno tega meča. (Pritrjevanje.) Pa ni niti res, da je Rusijo premagal In potolkel »nemški meč«; to Je storil eden naikolosalnejMh notranjih prevratov, ki ga Je sploh kaka država kdaj doživeti morala, k! pa je Rusijo žal naše! nepripravljeno in nezrelo in ki so ga povrhn vsega zlorabili politični spekulanti najslabše sorta ^ na veliko škodo revolucije. Pa še hujše je, da bo z Litovskim Brestom ves ostali svet smatral dokaz doprinešenim, da so bila naša dosedanja zatrjevanja o sporazumnem miru brez aneksIJ in kontribucij zgol liinavščina, da so "bili vsi zadevni očitki docela opravičeni. Qnod erat demonstrandum — Grof Czernin. ki se Je od dunajskih dam pustil slaviti kot pater patriae. Je pade! popolnoma »z vloge V delegacijah moderno se ponašajočega državnika. Ob prsi priliki, ko Je mora! napraviti priskušnjo o svojem znanju, ga spoznavamo kot diplomata najstarejše šote. Ta stara 5o!a ne ve nič o živečih ljudstvih In narodih, o ozemlju, ki pripada tem ljudskim rodbinam, ki je obdelavajo in ki je s kultiviranjem In gospodarjenjem postala njihova last: on kratko malo razpoloži na zeleno mizo zemljevid s svojimi rdečimi in modrimi črtami In potem barantajo In se pogajajo po tem nenravnem načinu politike na račun interesov narodov. Barvane črte premikalo popolnoma samovoljno od desne na levo. od zgoraj na spodaj, brez ozira na naravno celokupnost narodov, da o volji teh narodov niti ne govorimo. Ta stara šola Je mislila tudi v Litovskem Brestu najti hvaležna tla. Ne mislim pri tem ravno na Holm. ampak na drnga ozemlja Rusije, ki jih značilno že imenujejo »Randvolker«. Ta stara šola je govorila tudi na usta ministrskega predsednika, izjavljajoč, da bi bilo dopustno priklopiti holmsko ozemlje Ukrajini, tudi ako bi bilo Čisto poljsko, ako moremo s tem odkupiti ž njo mir, oziroma pravil neie. nekaj tisoč vagonov žita. Proti takemu naziranju moramo najodločnejše protestirati, proti takemu barantanju moramo ugovarjati. (Pritrjevanje) ; zemlja in ljudje niso nikako blago, s katerim je mogoče kupčevati. (Pritrjevanje.) Tako naziranje gre v srednji vek ali kvečjemu še v dobo dunajskega ali berolinskega kongresa* ki pa so prav s takim naziranjem zaplodili sedanjo svetovno vojno. (Pritrjevanje.) Razumemo srd, jezno vzvalovanje Poljakom. Prelom besede! Čudimo se samo, da Je kaj Poljakov, ki so se oklepali obetan}, ki so bila prazni glasi, ki a priori niso bila oddana Iz ljubezni do Poijakov, ampak zgol v zasledovanju samolastnih sebičnih interesov. Mogoče da se je Poljakom S2-daj to prvikrat pripetilo. Mi smo toliko izučeni. da na obljube, prazne besede prav nič več ne damo, za nas eksistirajo samo še dejanja. (Odohravanie ) Kedar pride dejanje, bomo zopet prijatelji, prej ne! (Pritrjevanje.) Razumejo Ii danes, kakšne občutke jc moralo buditi v nas ostalih Slovanih neprijazno postopanje poljske delegacije v avstrijskem parlamentu napram nam? Toda ne! Ne oponašamo Jim tega. sat poznamo robato vladno umetnost te države, vemo, s kakšnimi sredstvi so vedno Izigravali narod proti narodu in potem vemo. da Je imelo poljsko ljudstvo najmanjši delež na tem. Vzlic temu slovesno izjavljamo, da bomo z vsemi silami nastopali za pravice, za svobodo in neodvisnost poljskega naroda, za vporabo pravice samoodločbe na ves poljski narod prav kakor glede nas samih. (Ploskanje hi odobravanje.) V tem pogledu smete računati na naše zavezništvo brez protivrednosd, brez pismene pogodbe in samo tiha želja je, ako pristavljamo, naj bi tudi naša stremljenja "zbudila enak odmev v polskem slovanskem srcu. (BravoI Bravo!) " Kje so torel pozitivni uspehi Litovskega Bresta? En plod so vsekakor napravili zrel. sporno Jabolko, ki so Je vrgli mej oba naroda: Poljake In Ukrajince. Na to se razumejo naši državniki mojstrsko, ta umetnost stare diplomacije Je bila zmerom njih pi&ce de resistance. Tudi tu Km Je to posrečilo, kakor kaže ta debata. Kot nepristranski opazovalci bi obema strankama zaklicali: stojte, tertius gaudet! (Odobravanje.) Nadalinega uspeha grofa Czernina bi bUo iskad v rešenem problemu prehran«. Zalibog, so nas takoj podučili, di gre za menico z dolgotralno dospelostjo, o kateri ni niti gotovo, da jo bodo honorirali. S tem le nam malo pomagano Vprašanje o prehrani- je tako nulno. da ne dopušča nobenega odloga. Preskrba prebivalstva z najpotrebnejšimi živili za bližnje mesece, dn tedne, mora biti tako neoporečno zavarovana, da bi ne smeli niti dneva vojne nadaljevati, ako že danes ni gotovo, da smo z živili do prihodnje žetve zadostno preskrbljeni. Zalibog. nimamo ¥ tem pogledu nobenega pomirienja. nasprotno, razmere, kakršne so danes v Južnih deželah, v Istri, na Goriškem. v Dalmaciji, v Bosni, deloma tudi na Kranjskem, nam dajo baH se najhujšega. Prebivalstvo teh krajev strada, bilo bi zadovoljno, ako 01 smelo pobirati drobtinice s pokrite dunajske mize. in to pove mnozo, ako pomislimo, kako sl mom večina dunajskega prebivalstva prltreatl. Ne moremo dobiti nobene razlage za to in ne moremo zadostno izražati svoleia ogorčenja. k«ko mor«m brez sramu cela ozemlja propustiti nalhujšl hedi. dočim druga, n. pr. na Ogrskem, živlio v izoh.lta-(Pritrjevanje.) In gospoda, ne gre »amo »a mo. moko. meso. ki naj le dobimo od UkraHne v I«««-n! za poljedelske stroje, ki lih sami nimamo (K!**, prav res!) — kje so druge potreMCIne: s«v no. obutev, perilo? Cene. kakor |lh d-nes fe letovalo za take stvari, so za nas navadne itmlUDe naravnost nedosežne; z vsem poudarkom.ta r ~o odkritostjo, tudi na nevarnost, da nam mlntsr predsednik očita pregrešek zavlačevnla voin^ «mo prisiljeni izjaviti: smo na koncu svojega vzdr-tanja, ne moremo dalje. (KonCC |utrl, Razne poMtRne vesti. Madiarska sodba o ruskem -iru Madjarsk. lis, »Budapesti Hirlap« je seveda vreden d drugih madjarskih drugov m se cclo odhkuje mca njimi s svo o »patrijotično lojalnostjo«. Kaj to po-mena v madjarskem življenju, vemo v I: liričen nasprotnik Slovanov Je In madJa W »oven naičisteie vode. tip madjarskega - vlteltva. enen^ pa je tudi nasprotnik vsake izpremembe ZZe reforme in navdušen pristal dosedanja nereda Med argumente, s katerim, utc-;XTsvo rnasprotstvo proti volUnl reformK je pritegnil tudi ruski mir. Menl namre^d r ^ ^ufo« z Rusijo, da. nt mč drug*- - nego momenta,« ^^^^v^žni- se ne sme iti z vohlno ^ f^^^eliavno od- da b! bila Slovan^ --ost^on.n ^ pravljena. « Tore! tr ^ ^ ^ ufco. daliC, ,n k or V trah M,diarov pred Slovan- rCnmlen kakor le st 5ki ||st mcni. stvom Samo da se m rhi|| nav«,na na da JC s ovanska deja ^ ^ mo|1.r_ Širše ah oJ.e mele t^. ^ madjarsko šoven- političneca vzdramljenja Stvo V orvl vrs ^ J Qa,protstvo proti nravice. ki bi mu moda bit! t M narodnosti prišle do veče nr.Ht^ne ^ to le bil vrag vspričo neprijetne** de|- stv^da te narodnosti tvorijo večino prebivalstva na Ogrškem Na Tu imamo zopet klasičen primer^ kaKo ^ V,P docodke širom velikega s^era v** > LT, madlarskega globusa. Radujejo se na miru yZ^est^ Uto^sk^n« vendar se ga tud, £ - ni še odpravili slovanske nevarn^JtUT.*® ru. k! bi Jim dal tako jamstvo tudi dokler se ne sklene sporazem s s narodi. Ta .slovanska ^varnost«* mtra in bo strašila madjarske glave dal*, tudi te so -1 odsekali rusko glavo! Ko pa ima t- I:Vo gl-vl Stran !!. „EDINOST" štev. 72 V Trstu, dne 17. marca 1918 DMlveaa afccija za Gorilo io GizfllnAi. C. kr. primorsko namestništvo, oddelek za obnovitev Goriške in Gradiščanske, Je Izdalo v po-»ebni knjižici naslednja pojasnila o obnovitvi po vojni tako težko prizadete naše dežete: Vojna z Italijo je težko zadela pokneženo gro-fov/no Goriško in Gradiščansko. Skoraj portretje leto je bila ta lepa dežela pozorišče srditih bojev, v katerih se je bojevalo dobesedno za vsako ped zemlje. Naše vrle čete so v 11 krvavih bitkah v Junaški borbi zadržale ogromno sovražno premoč, dokler ni bil v znamenitih oktobrskih dneh minulega leta sovražnik s pomočjo našega zvestega zaveznika v vroči borbi prisiljen, da le opustil vse zasedene postojanke In se beže umeknil daleč xa državne meje v svojo lastno deželo. Zapustil pa ie deželo v stanju najhujšega opustošenja. Državo, deželo In prebivalstvo zadeva zato sedaj naloga, da zastavijo vse svoje združene moči. da kolikor mogoče hitro zopet vzpostavijo prejšnje cvetoče pospodarsko stanje v ozemljih, ki Jih je razdejala vojna. Zavedajoč se v polni meri velikosti te naloge, le vlada ukrenila celo vrsto ukrepov, na podlagi katerih naj bi se Izvrševala obnovitev dežele. V nasledniem naj na kratko razložimo one določbe In predpise, katere Je treba poznati prebivalstvu. da bo na eni strani z neprestanim smo-trenim sodelovanjem kar najkrepkeje podpiralo in pospeševalo delovanje vlade, na drugi pa znalo pravilno prositi dalekosežne denarne pomoči, k! Jo nudi vlada, ter jo tudi resnično porabljati za namene obnovitve. Uredba obnovitvenega poslovanja. Gospodarsko obnavljanje dežele se vrši pod vodstvom ministrstva za Javna dela s pomočjo dr-favnih sredstev po primorskem r.amestnlštvu In političnih okrajnih oblastih ob soudeležbi avtonomne deželne uprave, pri čemer nI pr'zadet po zakonitih predpisih urejeni delokrog državnih In avtonomnih oblasti. Vse zadeve, ki so v zvezi z obnovitveno akcijo, •e obdelujejo v več oddelkih in sicer v stavbnem oddelku, v oddelku za poljedelstvo in gozdarstvo, v oddelka za obrt. Industrijo in trgovino in v oddelku za splošne zadeve. Kakor posredovalni organ med namestništvom in vojaškimi oblastmi posluje častnik-posrednik. V delokrog stavbnega oddelka spada zlasti: 1. organizacija vsevkupnega stavbinstva, 2. presojanje tostvarnih tehniških izdelkov In priprava tehniških predlogov za osrednje urade, 3. izdajanje potrebnih navodil podrejenim organom glede del, ki jih je treba izvršiti. Za take izvrsevalne organe je" smatrati v najvažnejših krai'h dežele osnovane stavbne ekspoziture. Le-fc se nahajajo: 1) v Gor:c?, za mesto Gorico in okolico ter za sodni okr. kanalski, 2) v Gradiški, za politični okral gradiščanski, 3) v Ronkah, za občine Ronke, Selca, Soleschia-oo. Vermegliano, Fogliano, San Pietro deli' Isonzo tn Turiacco. 4) v Tržiču, za občine Tržič, Doberdob, Devln. San Canziano in za sodni okraj červinianski, 5) v Komnu, za občine na Krasu, izvzemši občino Doberdob, 6) v PrvaČini, za občine Prvačina. VolČjadra-ga. Vogrsko. Renče, Dornberg In Bilje. 7) v Tolminu, za občine Tolmin, Sv. Lucija, Volče, Libušnje in Kobarid. Kakor nadaljen sedež stavbne ekspoziture je določen Bovec. Delovanje stavbnih ekspozitur obstoji bistveno v podpiranju prebivalstva pri obnovitvi s tehniškim svetom, dobavljanjem potrebnega gradiva, v nadziranju izvrševanja stavb po določenem načrtu, zaznavanju in predlaganju vseh za odstranitev voine škode potrebnih ukrepov ter podajanju tehniške podlage za dovoljevanje posojil in podpor. Poljedelski oddelek mora skrbeti za koristi poljedelstva v najširšem pomenu besede. Njegova naloga je zlasti: l. povzdiga En razširjenje poljskega zeleniadar-stva. sadjereje in vfnoreje, sviloreje, vrtnarstva in umnega mlekar.sava. kletarstva in planšarstva. 2) pospeševanje enotnega poljedelskega pouka, 3) nabava in naročevanje potrebnega semenja, sadik, gnojil, varstvenih sredstev za nasade, o-rodja, strojev, živine itd. ter vseh teh stvari raz-pregledstvo, vkladanje in razdeljevanje v deželi. Da bo poljedelski pouk kar najtemeljiteje In najplodonosnejši, se je namestilo pri vsaki politični okrajni oblasti po 4—6 poljedelskih strokovnjakov, ki so v neprestanem stiku s poljedelci ter naj Jih po navodilih poljedelskega oddelka poučujejo In izpodbujajo. V tem delovanju jih podpirajo poljedelski organi državne in avtonomne deželne u-prave. Uyaževaie, da sodelovanje prizadetega prebi-vaglstva izdatno pospešuje obnovit\eno akcijo, so se ustanovili deželni sosvet ter okrajni sosveti. Te korporacije sodelujeio z namestništvom. ozir. političnimi okrajnimi oblastmi in občinskimi zastopniki v vieh obnovitvene akcije se tičočih stvareh s posvetovalnim glasom. DeZelni sosvet tvore zastopniki onih korpora-Cij, ki so že v miru sodelovale pri gospodarski povzdigi dežele, ter druge, različnim poklicem pripadajoče sposobne osebe. Šteje 36 Članov ter ga sklicuje po potrebi v primernih rokih namestnik kakor predsednik, ali pa njegov namestnik, deželni glavar. (Pride še). POP! f c T F F Siovanska strast. Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur. — Saj si moram, — si je mislil, — vendar začrtati način, kako naj ravnam futri. Kaj naj storim, če bo Miranov streljal prvi In me ne zadene? Ali naj ga usmrtim? Prej, ko ste njegovi priči tako neprikrito govorili o »umoru«, j<: bil sklenil, da bo streljal v zrak In se dal usmrtiti-od Miranovega, kajti zopet se je njegov čut uprl proti temu, da bi prostovoljno usmrtil Nadjinega soproga In bi s tem mrtvemu zgradil večno zapreko med seboj In ženo, ki Jo ljubi. Ko pa ie stvar preudaril natančneje, je spoznal, da bi bi!o tako ravnanje nekoliko preroman-tično In prcofočie da, skoraj smešno. Je že prav. da Je človek plemenit, toda predvsem mora znati biti mož. Končno se ie odločil tako-le: Kakor hitro bi bilo podane znamenje, bi hitro pomeril in poizkusil zadeti Miranovega v desno roko. Ker se je mogel absolutno zanašati na svojo roko in oko, je mislil MvAn kluba so ilošSe fledsK iflave za ieidaiadjo. 1. Za samostojno jugoslovansko državo ▼ smislu državnozborske izjave Jugoslovanskega kluba se z navdušenjem izrekajo vaščani, in vaščanske vasi Rupa, Huje, Klanec in Cirčiče pri Kranja potem dopisa z dne 20. 2. 1918. Sledi 800 podpisov. 2. 236 slovenskih žen in deklet, mož in fantov občine Moravci, župnije Malaaedetja pri Ljutomeru se- pridružuje v izjavi z dne 21. febr. 1918. deklaraciji Jugoslovanskega kluba, katerem še za nadaljno vztrajno delovanje prosijo, da se doseže zaželjenl cilj. 3. 160 žen in deklet občine Podvince iskreno pozdravljajo deklaracijo jugoslovanskega kluba za združenje vseh Jugoslovanov. 4. Občinski odbor občine Paka ter 45 posebej podpisanih občanov so vposlali dne 19. 2. 1918 izjavo, v kater? se pridružujejo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba, kateremu izrekajo popolno zaupanje, zlasti pa njegovemu načelniku dr. Korošcu. 5. Občinski odbor občine ▼ Kredu se J« v seji dne 17. febr. 1918. soglasno izrazil za majniško deklaracijo in pozdravlja bodoče ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov. 6. 102 mož. ten, mladeničev In deklet župnije Melviče v Ziljskl dolini na Koroškem Izjavlja v dopisu potom njih župnika preć. g. Lovro Božiča z dne 17. febr. 1918. 1. da Izreka Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje In zahvalo za njegov odločen nastop v vseh teptane Slovence zadevaiočih stvareh In 2. da popolnoma soglašajo za majniško de-racijo podano od Jugoslovanskega kluba. 7. 230' mož, žen, mladeničev in deklet fnpnije Brdo pri Smohoru na Koroškem Izjavlja potom .dopisa z dne 20. febr. 1918: 1. da izreka Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje in zahvalo za njegov odločen nastop v vseh teptane Slovence zadevaiočih stvareh. 2. da se popolnoma soglašajo za mainiško deklaracijo podano od Jugoslovanskega kluba. 8. "/« večina občinskih odbornikov z županom g. Jurjem Straussom na čelu občine Hodiše na Koroškem izjavlja, da Je z dušo in srcem za majniško deklaracijo JugqsIovanskega kluba. Edina rešitev za naš teptani narod Je slobodna jugoslovanska država. 9. 287 žen in deklet iz Hodiš na Koroškem se pridružuje tisočerim svojim sestram širom slovenske domovine in pozdravlja Jugoslovansko državo, kakor Jo zahtevajo naši poslanci v svoji deklaraciji z dne 30. maja 1917. 10. 71 žen in deklet iz Otoka (Maria Worth) na Koroškem zahteva, da se združimo vsi Slovenci v posebni samostojni državi ter z veseljem pozdravljajo izjavo naših poslancev v državnem rboru z dne 30 maja 1917. II. 200 Slovenk v okolici Celja se javno In soglasno pridružuje nevpogljivl zahtevi po samostojni in svobodni Jugoslovanski državi pod le-zlom Habsburžanov. 12. 567 občanov občine Osilnica je vposlalo potom preč. g. župnika Omahna izjavo z dne 28. febr. 1018. za mainiško deklaracijo Jugoslovanske*! kluba. 13. Po notarlu g. Marfnčeku Iz Tržiča je vposlalo 501 žen in deklet iz Tržiča svoje soglasje z majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba in v kateri se poklonijo svojemu knezoškofu, ki sc Je postavil brez odlašanja in brez strahu na Celo naših prizadevanj in ki je pokazal, da nosi svoj mali, pa toliko boli ljubljeni narod v sredi svojega srca. 14. 157 "žen in deklet ter 89 mož in fantov kraja Brezje in Dolgoš se v popolnem obsegu pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba, izreče jim popolno zaupanje, ter jih prosi naj vstrajajo. 15. Občina Drstcla pri Ptuju se v izjavi z dne 25 l. 1918 izreka za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba, ter zahteva samostojno jugoslovansko državo. Ob enem Izreka neomajano zaupanje našim poslancem, posebno pa še načelniku dr. Korošcu. 16. 268 žen in deklet občine Vurberg pri Ptuju se v izjavi z dne 21. Jan. 1918. navdušeno izreka za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba ter zahteva zedinjenje naših jugoslovanskih dežel. 17. Deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917. se pridružuje s svetim navdušenjem »Katoliško izobraževalno društvo« v Slovenski Bistrici. 18. Dekleta dekliške zveze pri Sv. Ani na Krem-bergu se v popolnem obsegu pridružujejo z največjim navdušencem Izjavam vseh zavednih žena in deklet za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kiuba izrekajo načelniku tega kluba drju. Korošcu svoio popolno zaupanje in odobravajo plemenito delo naših poslancev, ki se kar mogoče trudijo za osvoboditev, mir in srečo slovenskega naroda. Sledi 22 podpisov. 19. Iz slovenjebistriške župnije so vposjale iz sledečih krajev izjave za deklaracijo žene in dekleta in sicer: Pitormaj - Smiebcrg 125 podpis« v. Gomia Bistrica 105 podpisov. Nova vas 85 podpi- sov, Sentovec Dervina 91 podpisov. Klopce 55 podpisov. Skupaj 461 podpisov. 20. Kmečko bralno društvo pri Sv. Lovrencu nad Mariborom se je ob priliki občnega zbora dne 3. Jan. 1918. soglasno Izreklo za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba ter Izreka jugoslovanskim zastopnikom svojo zahvalo in občudovanje. 21. Odbor trške občine Podsreda se v dopisu z dne 3. marca 1918. v Imenu vseh občanov slovesno pridružuje majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba za zedinjenje vseh treh enokrvnib bratov Slovencev ffrvptnv fn s»-bov "^obrava okritosrčno politiko Jugoslovanskega kluba. da bi tako mogel razorožiti svojega nasprotnika, še preden bi streljal le-ta. Ce bi ga ranil resno, aH če bi ga grof prehitel, bi pač tako hotela zla usrda, toda on, Hubert bi bil, kolikor bi mu bilo mogoče v teh razmerah, storil, kar je dolžan Na dji in sebi. Napisal je ta svoj namen in naslovil pismece na svojega bratranca, s prošnjo, da naj Je odpre samo v slučaju njegove, llubertove, smrti, in potem nje ga vsebino skrivaj sporoči grofici Miranovi. Nje gove gospodarske stvari so bile vse v redu. Pisal ni nič več. Prihodnjega jutra sta vozova obeh nasprotnikov skoraj istočasno prispela k neuporabljenim zarjavelim vratom, s katerimi se Je zapiral on» kos gozda, o katerem je govoril gospod de Brćnaz Mčrignac. Hubertov bratranec le skočil te voza In je Sel Iskat paznika, da bi odprl glavna vrata. Snežilo ni več; skozi gosto meglo se le celo ne kam rožičasto svetlikalo in obetalo sobice. Vsena-okoli pa je ležal debel sneg, da so se konji do bicljev vdirali vanj. Čakali so nekaj časa, potem pa se je gospod de Merlgnac vrnil z možem v uniformi, ki je čemerno in nekako v zadregi zrl predse. w Pozivni razglas. Na podstavi Najvišjih sklepov, t katerimi se je sklicala cela c. kr. In kr. ogr. Crna vojska, se poživljajo s tem črnovojni zavezanci rojstvenlh letnikov 1899, 1898, 1897, 1896, 1895 In 1894 na vnovično prebiranje teh rolstvenlh letnikov, da se dožene, ali so sposobni aa črno vojno službo z orožjem. Dolžnost priti u prebiranje: Na prebiranje morajo priti vsi v zgoraj ozname-njenib letih rojeni Crnovojni zavezanci (avstrijski in ogrski državljani ter tudi tisti, ki mt morejo dokazati inozemskega državljanstva) brez ozira na to. aH so kili i« doslej zavezani priti na prebiranje, oziroma aH so izpolnili svojo dolžnost priti na prebiranje, In slasti tudi tedaj, ako so Ml morda že ■a kakem prejšnjem prebiranja spoznani da so sposobni za črno vojno službo a orožjem, pri prezentaciji ali pozneje pa so bili zopet puščeni na dopust, kar niso bili sposobni. Izvzeti od dolžnosti priti na prebiranje so zgolj ^ 1. tisti, ki tačas itak £e pripadajo aktivni vojaški zvezi kakor črnovojni zavezanci. vltevSi ude c. kr. strelišč na Tirolskem in Predarelskem (vpisani strelci); udje drugih črni vojski zavezanih korpo-rarlj pa morajo priti na prebiranje; IL^tlsti, Id so itak 2e v smislu razglasa s dne 1. februarja 1918. L o pozivu obvezancev rojstvenih letnikov 1899 dc 1894 dolžni priti v vojake ali ki ostanejo na podstavi prt tem izrečno nstanovljenih it jem od vezani (oproščeni) le dat J«; 3. (v kak čfnovnl razred avrščenl) vojaški ga-žisti v pokoju la v razmerja Isven službe; 4. tisti, ki »o v krajevni preskrbi vojaške tava-Hdnlce; 5. tisti, lcl so bili superarbitrirani a sklepom »ta-časno nesposoben« in pridejo zaradi tega itak na vnovični zdravstveni pregled; 6. tisti. U so šele po 30. dnevu novembra 1917. L po vnovičnem zdravstvenem pregledu (po pre-skušnji) ali bili odpuščeni Iz skupne vojne moči ali deželne brambe ali'so bili kakor ftrnovojni zavezanci pušSeni na dopust; 7. tisti, ki oči vidno niso sposobni sa črnovojno službo s orožjem (to so taki, ki nimajo ene noge ali ene roke, ki so oslepeli na obeh očeh, gluhonemi, bebasti, sodno proglašeni sa blazne, umobolne ali slaboumne alf ki Imajo drugačne duševne bolezni), ako Je o dotični hlbt. osiroma bolezni na prebiranju predložen primeren dokaz. Božjastni morajo priti aa prebiranje; dokaze o njihovi bolezni Je predložiti najdalje do prebiranja. Zglasitev: Vsi, ki so po spredaj stoječih določilih dolžni priti na prebiranje, se morajo mod 18. In 23. duom marca 1918. L zgiasltl v obduskom uradu (ua magistratu) svojega bivališča ob tmam luduje tugu razglasa. Dolžnost se zgiasltl se razteza tudi na tiste. kl imajo v občini svojega bivališča domovinsko pravico. . Crnovojni zavezanci se morajo ob »giasltvl Izkazati s primernimi listinami (krstnim ali rojstve-nim listom, domovnico, delavsko ali poselsko knjižico, črnovojnimi izkaznicami o dosedanjih prebiranjih In dr.); tisti črnovojni zavezanci, katerim se Je podelil »Izkaz o osebi in zgiasitvl« v smislu razglasov z dne 6. marca 1916. L, morajo prinesti to listino seboj k zglasitvi. Vsakdo, ki se zglasi, prejme Črnovojno Izkaznico, ki jo mora skrbno kraniti tat predložiti na prebiranju. Izkaznica služi tudi zu potrdilo njegove zglasit-ve In mu daje pravico do brezplačne vožnje po železnicah (lzvzemšl brzovlake) In parniklh na prebiranje In nazaj kakor tudi. ako se na prebiranju spozna za sposobnega, do brezplačne vožnje, kadar odrine na službovanje. Ako se kdo ue zglasi, kaznnjelo to strogo politična oblastva. IzvrSItev prebiranja. Crnovojne zavezance prebirajo, da se dožene njihova sposobnost za črnovojno službo z orožjem, komisije za prebiranje črne vojske, ki bodo urado-vale v času od 11. do 30. dne aprila 1918. I. Kraj. dan lu ura uradovanja teh komisij se razglasi s posebno objavo. Kateri komls® je odkazana posamezna prebiranju zavezana oseba, se ravna po občini, v kateri se je morala zgiasltl po svojem bivališču. Tisti, kl so Hh nepremagljive oviro zadržale priti na prebiranje ob dneh, kl so bili določeni zanje, se morajo predstaviti komisiji sa dodatno prebiranj.*. Kdaj lu kje bodo poslovale komisije za dodatno prebiranje, se objavi posebej. Ce kdo ne pride na prebiranje, se to kaznuje po zakonu z dne 28. junija 1890. L (drž. za k. št. 137) o kaznovanju, ako^kdo ne sluša vojaškega pozivnega povelja tn ako zapelja k temo. Odbod y službovanje: Kdaj In kam bodo morali odriniti v službovanje z orožjem tisti, kl so bili na prebiranju spoznani za sposobne, zvedo na prebiranju. Tisti, ki niso prišli na prebiranje ob dneh prebiranja. določenih zanje. In morajo torej priti na dodatno prebiranje, se s tem poživljajo, da odrinejo ua službovanje takoj po dodatnem prebiranju; v ozira vrednih okolnostih pa jim more komisija /a prebiranje dovoliti še kratek vojaški dopust, da uiedć svoje zasebne stvari. Tisti, ki ua dodatnem prebiranju niso bili spozninl za sposobne, se zopet odoustć, ker tačasno ne pridejo v poštev za službovanje z orožjem. Tudi uko kdo ue odrine uli ako prekasno odrine v službovanje, se kaznuje po zgoraj oznamenjt-nem zakonu. Ugodnosti: Tisti črnovojni zavezanci, ki spadajo med osebe, imenovane v § 29 vojnega zakona, se ne privzemajo na Črnovojno službovanje z orožjem; pravico do te ugodnosti morajo v smislu obstoječih predpisov dokazati pred komisijo za prebiranje. Cmovojnim zavezancem, ki dokažejo na prebiranju po vojnem zakonu za ngodnost enoletne pre-zentne službe določeno znanstveno usposobljenost, se podeli dovoljenje, da smejo nositi znak enole*-nlb prostovoljcev v času svojega črnovojnega službovanja. Tistim, kl so bili na prebiranju spoznan! za sposobne, je tudi dano na voljo, da vstopijo na podstavi vojnega zakona prostovoljno v skupno voj-tko, vojno mornarico ali v deželno brambo. Glede izbire vojaškega krdela veljalo v tem eziru ukrenjene obče omejitve. Po prezentaciji oa |e prostovoljni vstop vsekakor dopusten le ori tistem vojaškem krdelu, kateremu je bil dotični k prideljen za črno vojnika. Poziv ta prebiranje bosensk o-hercegov luških deželanov; Naznanja se, da se poživljajo na službovanje z orožjem tudi zgoraj oznamenjenim črnovojnln zavezancem ustrezajoče skupine v razvidnosti rt-serve službi zavezanih bosensko-hercegovinskih deželanov. Kolikor bivajo v Avstriji, se morajo zglasiti do 23. dne marca 1918. L v občinskem uradu (na ma zlstratu) občine svojega bivališča ter prinesti boj v tem razglasu Imenovane listine, kier dobilo izkaznico, ki Jo je treba skrbno hraniti In s katero moralo priti v času od 8. do 9. dne aprila 1918. I. na preb|ranje k c. tu kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, v čigar področju je njihovo bivališče. Službenim zavezancem v razvidnosti reserve se dovoljuje na podstavi izkaznice brezplačna vožnja po železnicah (izvzemši brzovlake) In parnlkih k c. In kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu m nazaj. Trst 15. marca 1918. C. KR. NAMESTNISTVENI SVETNIK. — Dejal je, — Je rekel vikomt že oddaleč, — da nas pač pusti vstopiti, da pa ne more odpreti vrat za vozove. — Veste, — Je dejal paznik, pristopivši h Hu-berstovemu vozu, — jaz pač lahko storim... kot da bi bil slučajno zelo zgodaj-Sel s doma. toda vrata ne morejo storiti, kot da M sa odprla sama. — Dobite za to, kolikor hočete 1 — Je dejal Hubert —Pa da, — le odgovoril paznik obotavljaje se, — izgubil bi svojo službo, In sicer prav dobro službo! / Grof Miranov Je skočil iz voza. — Moj Bog! — Je vzkliknit — Pa pojdimo peš? Kaj nam neki more škodovati ta sneg? Vsi so šli za njim skozi mala stranska vratca. Priče so nosile skrinjice a pištolami ta zdravnik Je skušal svoje orodje skriti pod kožuhom. Kakih sto metrov od vhoda Je mala družba dospela do sida In Je krenila okoH njega. Tako so prišli v dolg, pokrit prostor, čigar streho ao na eni strani namesto sidu, U ga morda nikdar ni bilo, podpirali tramovt Bilo Je ▼ tej lopi popolnoma svetlo. Tla so bila popolnoma suha. — Ta prostor Je popolnoma pripraven! — Je pripomnil nekdo. znamenovanimi s črko S. dobe preti izročitvi oj. rezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas ođ 18. do 24. marca 1918 dodatno izkaznico štev. fci ter moralo nanjo do vštete sobote 30. marca, v običajnih, prodajalnah dobiti po 3 dkg slanine. — Izkaznice Št. 60 veljajo do sobote 23. t. rn. RED1LNA MOKA IN KONDENZIRANO MLEKO ZA STARCE. BOLNIKE IN OTROKE. 1 zavoj redilne moke (250 g) po K 1'— zavof in 400 g kondenziranega mleka po K 7*50 kilo-gram (400 g za K 3'—). — Tekom tega razdeli?, vanja se preščipne št. III. rumenih izkaznic otroke (80 dkg;) tn št. I. sivih izkaznic (za starce in bolnike), veljavnih za meseca lebruar In marec. Lastniki izkaznic za uaravno mleko Imajo pra-vlco samo do 1 zavoja redilne moke proti pre-ščlpljenju št III. PETROLEJ. Ta teden se razdele izkaznice št 24. Na Izk . št 23. že v posesti strank, se bo zamogel dobiti petrolej od 18. do 23. 3. v prodajalnah z lihimi št. (l. J, 5. itd.). Tudi prodajalnice s sodimi števili (2. 4, A. itd.), ki Imajo še petrolej v zalogi, ga morajo pr . dati na Izkaznice št. 23. Na vsako izkaznico j a dobi 1 petroleja po 56 vin. liter. KROMPIR. Izkaznice štev. 48 s štev. 4 na zadnji strani, za 1K kg krompirja, so veljavne do ponedeljka 18. marca 1918; Izkaznice štev. 49 s štev. 5 na zadnji strani, ki se razdele tekom tega razdeljevanja, pa bodo veljavne do 25. marca. — Krompir na te IzkaznSce se more dobiti samo na trgih: Pontc-rosso, Legna, Barrlera vecchla. Gluliani lu Per gino. Aorovizaciiske stvari« KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 18. marca do 23. marca (22 razde-Uevanle) se bodo mogla proti preščipnjenju številke 22 Izkaznice za Živila dobiti naslednja živila ln drugi predmeti aprovlzacijske komisije in sicer na osebo in teden: KORUZNA MOKA. H kg koruzne moke po K i*— kg. KORUZNA MOKA NAMESTO KRUHA. 650 g (65 dkg) koruzne moke, oziroma nadaljnlh 700 c (70 dkg) koruzne moke za delavce pri težkih delih, proti preičipnienju št. 21 izkaznice za Živila in za te zadnje tudi istočasni oddaii dodatne krušne izkaznice za efi teden. Normalni odmerek moke se bo oddajal proti izročitvi 7 (sedmih) odrezkov na levi strani Izkaznične matice, dodatek moke pa proti izročitvi odrezkov za kruh, veljavnih za dneve od 17. do 23. t. m. Dotičniki, ki bi ne niosli počakati za nakup koruzne moke do dneva, ko pride redno nanje vrsta za tedenski nakup živil, imajo pravico, da jo kupijo že danes, 17. t m., od 7 dop. do I pop., toda samo ta dan. JAJCA. 1 jajce na osebo in teden po 50 vin.; za manj imovite (rdeča črta) po 30 vin. MARMELADA. */• kg marmelade Po K 4'16 kg. CIKORIJA. '/■ kg cikorije na osebo in teden po K 9*60; za manj imovite (izkaznica z rdečo črto) po K 4*80; «/. kg 60 vin. KISLA REPA. H kg kisle repe po K 1*60 kilogram; cena za neimovite sloie (izkaznice z rdečo črto) po K —'80 Ičllogram. 2GAN JEČMEN (KNEIPPOVA SLADNA KAVA.) 10 dkg Kneippove sladne kave po K 2.— kg. To kavo morejo dobiti samo lastniki rumenih In sivih Izkaznic za kondenzirano in lastniki izkaznic za naravno mleko obenem z redilno moko. SOL. kg soli na osebo in teden po 28 vin. kg. KIS. */• litra kisa na osebo in teden po 52 vin. liter. — Tekom tega razdeljevanja ne dobe kisa lastniki izkaznic za kuhinje in ubožnice. SLANINA. Na vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne Izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 18. do 24. marca 1918, se dobi tekom tega razdeljevanja pri nakupu drugih živil izkaznica št. 35. na katero se dobi do sobote, 30. t. m., v običajnih prodajalnah 6 dkg slanine na osebo po K 18'— kg. Cena za man} Imovite sloje (izkaznice z rdečo črto) po K e— kg. SVINJINA. V torek, 19. t m., se prične prodafa svinjine na izkaznice §t. 45, kl Hh stranke že imajo. Prodajala se bo svinjina v vseh prodajalnah za prekaje-no meso, ln sicer na izkaznice št. 1 A, B. C. D. E v torek, 19. t m., na Izkaznice št. 2 A. B, C. D. E v sredo, 20. t. nu, na izkaznice št. 3 A. B. C. D. E v četrtek, 21. t m. Kdor bi ne mo*e! kupiti svinjine te dni. Jo dobi izjemoma v soboto. 23. t. m. Vsaka oseba Ima pravico do 10 dkg svinjine po K 14*80; cena za neimovite sloje (z rdečo črto) po K T— kiloeram. IZKAZNICE ZA GOVEDINO IN SVINJINO. Razdele se Izkaznice št 30 za govedino in št. 46 za svinjino. DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dodatne izkaznice za kruh in do dodatne izkaznice za maščobe z odrezki. za- Prodaia kuriva. Oclie. 10 kg na rdeče Izkaznice. Sv. Vid: št. 396—495 (ob. št. 8) 18. 3. ul S. Te-cla 4, (cena 84 vin. kg). — Novo inesto: št. 1551 — 2040 (ob. št. 7) 18. 3. nI. Valdirivo 7. št. 1—200 št. 8) 18. 3. ul. S. Francesco 2, (cena 84 vin. kj;). — Stara mitnica: it 11—510 (ob. št. 9) 18. 3. > !. Amalia 13, št. 511—760 (ob. št. 8) 18. 3. ul. \ Maurizio 3. št. 761—960 (ob. št. S) 18. 3 ul. \ Caccia 7, 5t. 961—106(1 (ob. št. 8) 18. 3. u.. PoscoL 19, (cena 84 vin. kg). — Nova mitnica: 4t 1171 1370 (ob. št. 8) 18. 3. ul. Sčussa 12, št. 1371—1520 (ob. St. 8) 18. 3. ul. Carpison 10. št. 1521—1720 (ob št 8) 18. 3. ul. Molin grande 20. (cena 84 vin. k^ — Sv. M. M. zgornja: št. 83-192 (ob. št. 4) 18 3 ul. Bergamasco 5, (cena 86 vin. kg). — Barkovlie: it. 209—423 (ob. št. 5) ln št. 1—335 (ob št. 6) H 3. Barkovlje 234 (cena 86 vin. kg). Koks. 10 kg na rumene Izkaznice. Novo mesto: št. 1001—1080 (ob. št. 5) 18. 3. v! Oeppa 10, (cena 20 vin. kg). Koks. 10 kg na modre Izkaznice. Sv. Vid: št. 118—416 (ob. št. 23) 18. 3. ul. D. Bramante 12, (cena 20 vin. kg). — Nova mitnica: §t. 760—787 (ob. št. 32) in 5t. 1—200 (ob. št. 33) 13 3, ul. L. Ricci 4 (cena 20 vin. kg) — KJadin: 1—248 (ob. Št. 27) 18. 3. ul. Farnetto 46. št. I—lMi (ob. Št. 28) 18. 3. ul. Foscolo 19. (cena 20 vin. ks> — Rocol: št. 174—34S (ob. št. 27) 18. 3. ul P. Re-voltella 9, (cena 22 vin. kg). Premog. 10 kg na modre! zkaznlce. Stara mitnica: št. 250—510 (ob. št. 27) 18 3. vL Media 8, (cena l K 46 vin. za 10 kg). — KJarbnia: št. 36—119 (ob. št. 22) 18. ul. Bergamasco (cena 1 K 66 vin. za 10 kg), št 120—231 (ob i it 22) 18 3. ul. Guardia 42, (cena 1 K 66 vin Sv. M. M. zgornja: št. 104-224 (ob št. 14) 18. 3. ul S Marco 16, (cena 1 K 66vin. za 10 kE>. -Skorklja: št. 70—133. (ob št. 15) Št. 1—133 (ob. it 16) 18 3. ul. Acciuedotto 94. (cena 1 K 46 vi : za 10 kg). Skedenj: št 81-200 (ob. št. 9) 18. 3. ul Skedeni 129 (cena l K 66 vin. za 10 k«), Kolonja: št. 126—164 (ob. št. 20) 5t. 1—164 (ob. 2i) in *t. 1—164 (ob. 22) 18. 3 ul. Kolonja (cena 1 K 66 vin. za lOkg). Doma^ ves^l. Poroka. Danes sc poroči g. Rudolf Terlujca, u vetniški uradnik, sedaj v vojaški službi, z k Marico Fukovo iz znane rojunske narodne rodim Bito srečno! Dekani za Jugoslovansko deklaracijo, /a C racijo Jugoslovanskem kluba državnih poslancev, izvoljenih od slovansko mislečih volilcev. se * podpisalo v krajevni občini Dekani 710 zavedn.h oseb. Radi razsežnosti občine nam ni mogoče u -biti vseh podpisov strank. V Imenu v celi krajev ' občini Dekani, bivajočeKa slovenskeKa prebiva -stva izjavljajo vsi podpisani, da Je naša in v i Slovanov iskrena in za naš narodni obstoj ec; rešitev v tem, da nam v to vpoklicani člnltt -i ustvarijo združeno Jugoslovansko državo pod p -krnvitelistvom naše starodavne dinastije. Preradovičcva slavnost v Zagrebu - prepovedana! Cim so začeli siliti v Javnost Klasovi, da d lato Preradovičevl slavnosti zapreke, smo takoj slutili da se io hoče preprečiti. Ta slutnja se nam le zgostila v gotovost, ko je oiicijozno glasilo p -vdarjalo resne razloge, radi katerih da bi kazao slavnost odgoditi, da se bo mogla kasneje vrSm dostojnele velikega pesnika. Tu se je vlada sicer poklonila pred pesnikom, obenem pa Izrazila svoio v -lio da odtegne narodu priliko za tako poklonst^ Odbor za Preradovlčcvo slavnost le «da|Prjav! listom, da ie slavnost - prepovedana!I Odbor dostavlja elegično: Odbor se posebe, "hvali od ličnim slovanskim bratom. H so sc»t. odzvali da poveiičajo proslavo »uasega vi na - Svoje rnnenie smo povedali pred par dnev v posebnem članku. Danes dostavljamo le Se di zopet izmolil! molitvico: Zgodi so v Zagrebu zop mad|arskih) „ebcsih. tako na OuvaTski) et^ P^adov* Pa ostaja vkiiu. naroden apostol-prerok in gotovo pride dan, rše uresniči njegovo proročanstvo: Zora puc „ l-Al dana! O da. pride že tud! naš dan! Sličica iz Izole. Dne 14. marca t. L se ie vrs a v občinski hiši v Izoli seta tamošnje aprovlzacijske siti. V IZO I ^ ,->7iuirilo vse prebivalstvo. 7 -prtkraiSania. ki h r. nlo ^ ^ „ ,. nlmlvo V »m to se Upodie pogov.rM.1l o pre-me„iena. Potem so« , mcd seb skrbovanjuz mesom. K. ^ kakQ h, t okoličansko liuds.vo. V ^o i v'ed.n, da se .emu ..»ds.v« prepov. Manie Sivine. V oko.ic, ie ,'lvine na parkllih. tako da io ie b.lo treba zaklati. V Trstu dne 17.marca 1918. JEDINOSTu štev. 72 Stran IJl Slavna komisija pa ie sklenila, da te živine ne pri vošči več okoličanom, temveč da Jo vzame za Izo-lane. V to svrho naj se izda razglas In naj se strašijo ženske (saj so samo še te doina) da bodo hudo kaznovane. Tajnik pa je omenil, da takega razglasa ni treba, ker okoličani malo prihajajo v mesto in torej razglasa ne slišijo. Drugi ie dostavil: tudi če pridejo, ti »pandoli« itak ne razumejo, a tretji čh.n le omenil: »Ben si troveri qualchedun. clie ghc spiegeri per sčiavo, a quei pandoli duri«. Kmeticam, kl so potem prišle v občinski urad, so zažugali, da pridejo z orožniki ln da poberejo živino. — V takih rokah le torej usoda našega slovenskega ljudstva. Ali se ne zdi okrajnemu clavar-•tvu potrebno, da posveti nekoliko v poslovanje te laške oligarhije po istrskih gnezdih? Ali naj ji r.aše ljudstvo še naprej tlačani? Ali se zato naši možje fn sinovi borijo proti Italiji, da nas bodo Istrski »signoris še naprej tlačili in zsesavali? — Izolanska kmctica. Gonja proti pekovskim mojstrom. Prejeli smo: Nobena mala obrt v Trstu ni vsled vojne trpela to'iko, kolikor pekovska. 2e meseca aprila 1915., km?fu potem, ko ie bila sedanja aprovlzacijska komisija po namestniku ustanovljena, se jc iz ničnih razlogov odvzela pekom vsaka izdelava kruha, č?* da niso zanesljivi glede uporabe moke In da naj se izdelovanje kruha koncentrira v tukajšnjem rFanifivio Tricstino«. — Znano ie, da ni bi! kriv samo ta razlog sumničenja, da Je pekom odvzeto kćt-lovanje l ruha. ampak da Je tu igral veliko vio-j"; rudi d»uf razlog politično-narodnega vprašani.! -- V apro-v *zacijski komisiji sede izvzemši dra. Josipa Abrania, udje, ki so skrajno nasprotni vsemu, kar je slovenskega. — Pekovska obrt v Trstu Je. izvzemši malo obrtnikov, ki so Italijani, popolnoma v rokah Slovencev. — Gonja proti pekovskim mojstrom ie bila na dnevnem redu še pred vojno samo zato, ker so bili ti toliko zavedni, da so v odbor svoie zadruge volili Izključno Slovence. — Nekaterim našim Italijanom se Je zdelo kot zločin, ako slovenski obrtnik poverja vodstvo pekovske zadruge rokam sorojaka - Slovenca. — Pro sluli »Piccolo« Je iz tega razloga vedno hujskal proti pekovski zadrugi in proti pekovskim mojstrom z namenom, da bi jim, ker niso hoteli trobiti v njegov rog, gmotno škodoval. — V aproviza-cijski komisiji fmajo večino nasprotniki slovenskih pekovskih mojstrov in pretveza, da naj se v tistem času izdelovanje kruha centralizira v eni sami pekarni iz ekonomičnih in tehniških razlogov, ie imela namen, samo prikriti, da ima ta odredba maščevalen pomen. — Dokaz za to odi-jozno postopanje edino le proti našim pekom je. Ida jc ista komisija pozneje poverila izdelovanje kruha še drugim trem pekovskim mojstrom, ki sc vsi trije italijanske narodnosti! — Saj se jc eden teh treh pekov večkrat javno izrazil, da slovenski peki ne dobilo izdelovanja kruha, kjer delajo politiko! — Ako Slovenec občuje s Slovencem v njegovem materinem jeziku, je to za te ljudi — politika! — Več, nego polovica pekovskih mojstrov je vpoklicanih pod orožje; obrt, ki so jo doma pustili. Je vsled te drakonične odredbe aprovizacijske komisije popolnoma uničena. — Predsednik komisije, dvorni svetnik Scarpa, kakor tudi socijalni demo-kratje. z g. Benardonom, članom komisije vred. so pri vsaki priliki javno pokazali sovražnost do na£ih pekovskih mojstrov s tem, da so jih izključili od izdelovanja kruha. — Na mnogoštevilne prošnje in pritoz.be, ki jih je pekovska zadruga vložila, ni komisija nikdar smatrala za potrebno, da bi dala kak odgovor. — Socijalni demokratje pa bi pa kar čez noč radi uničili vsako malo obrt. da oi njih zadruge toliko bolje vspevale. — Sumničenje in obrekovanje proti malim obrtnikom je v njih clasilu »Lavoratore« na dnevnem redu. — Obžalovati je. da jim gre namestnik vedno na roko in da na njih odredbe proti malim obrtnikom nc vlaga nikdar svojega veta. — Scdai. ko je komisija skrčila porcijo kruha na 10 dkg., je pekovska za-drnga vložila prošnjo pri aprovizacijski komisiji, da naj bi se pekovskim mojstrom, ki so prodajalci kruha, v nadomestilo za prikrajšani zaslužek dovolila prodnia koruzne moke in tako vsaj deloma popravila Zvezne tiskarne«, star 52 let Pogreb se Je vršil v petek, 13. t. m. — V Trstu pa )e umri Cr-kostavec g- Teodor Nattelc, star 58 let. Pogreb se bo vršil danes, v nedeljo ob 10 dop. iz hiše Žalosti ul. Donota št. 13. Pokojnik je dolga leta sodeloval v nekdanji Dolenčevi tiskarni. N. p. v m. I Na c. tn kr. mornariški akademiji v Reki se s prihodnjim šolskim letom 1918.—19. odda za Štiri leta prosto mesto za enega gojenca. V tržaško občino pristojni mladeniči, ki žele biti sprejeti na to mesto, naj po svoiib starših ali varuhih vlože do vštetega 20. aprila t L prošnje na mestni ma- gistrat, katerim je treba priložiti: rojstni Hst (ne pod 14 In ne nacl 16 let), nravstveno Izpričevalo, domovnico. Izpričevalo vojaškega zdravnika, izpričevalo o cepljenih kožicah, vsa šolska Izpričevala, ki dokazujejo dovršitev tuzemske nižje srednje ali enakovredne šole z zadovoljivim uspehom. Prednost imajo prosilci manj imovitih staršev tn večja sposobnost in poklic za mornarsko službo. Razpisano mesto je ustanovila tržaška občina ln je podeljuje cesarski komisar. Slovanska Čitalnica v Trsta odpre Čitalnično sobo in knjižnico a 1. aprilom t L — V svrlto priprav za morebitne družabne prireditve vabi odbor soproge lo hčere članov in članic, kakor tudi vse one, Id nameravajo društvu šele pristopiti, da pridejo v ponedeljek, 18. t. m., ob 5K popoldne v čitalnične prostore na pomenek. Preiskava proti Jugoslovanom v Reki, Id se podpisali jugoslovansko deklaracijo, se nadaljuje. Te dni so bili zaslišani reški kapucini la reški b-tehet dr. Juretič. Večina zaslišancev Je izjavilo, da se ne smatrajo dolžni, da bi odgovorili, ali so podpisali izjavo ali ne. Več fih ni hotelo podpisati zapisnika. ker je bil sestavlien v madžarskem jeziku. Iz Dekanov, Dne U. t m. so se seSH vsi sinovi posestnika Ivana Kosmina iz šempolaja št 3, pet po številu, kateri niso bili vsi skupaj v očetovi hiši že 12 let Raztresen po vseh vetrovih so še vedno vsi čili in zdravi. Ob te) priliki so zložili za Krekov spomenik K 25. — Pač redek slučaj v sedanjem vojnem času. PROSIMO PABLJENEGA PENILA !N KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — O^TU NAJ SE V »NARODNI DOM«. Rudolf Ferluga Marico Fuk poročen« Rojan, 17. 3. 1918. Btofo ™ke Tnto kapljo Babič Frane. Holino V ItWC grande 20. J8V3 ŽiVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA »TRSTU Elita hatenno nsil »L Karta Tina. - Mu tfaft. DelnUlca glavnica K sakted K SM0C.U00 Uvršaje koluta vs* buta ■ ■eajetoiuii mssksfo. :: MALI OGLASU ::: CoP □□ m raiaaaj* pa 6 «Ut. fcasada Dasta« tiskan« k—da M nI«- naj a enkrat va& — Najmanji* : priatajbiaa saala 60 atatiak. . |Z2a laurjena strojepiska. Id bi aventuelno ljCC opravljala tudi poulo knjigo vodstva. Ponudbe pod „Uradnica" na Ins. odd. Edinosti. ^ B 42 aMJH M dekret krčma s velikim vrtom in riGUU K krogijiščem v spodnji okolici. Na-taačna pojasnila daj« Aobaa Bramie vsaki dan od 6—b svečar v Kaian*k«m ko as. društvu štev. 9. 1930 ItiMrfMfffVMfl mrtvaških predmetov, last Marije rFOSBJuinB Emar d« Capelau. sramen onan-ske c«rki e it. 20", aaaaanja, da ima raLko isfetio čeških velikih in malik rakav. 19^5 r^AMSMSlrN dmžiaa iA£« dokla aa otroka. — diOUCnSRu Ulica Vittorio Coloaa štev. 6, vrata 12._ pvlamrtf #•«* sa v »zanj« trt se dobijo pri Knlco- V1 DDUlCB viš u. ulic* a. A nas ta'io 5 1» 3 - ______ L- , . ___l_l.__T— naznanjamo Sdd^Edio^u pod imen )>u .Hermanu*, da sa nahaja odgovor oa dolodeuem mestu. 11*31 rvrflctfnlfl izdeluje in popravlja elegantne livUljliliJU klobuke po smernih cenah. Ho ni salon ul Barriera 15. IIL a. 1938 izsežtanfl bi *ostUQ°T Edi' osti. najem. Naslov pove Laser. odd. 19 9 DiniaiNlsNfiH učiteljica poduČuje s -otovim ipiomirano «spek .m. mal« ta odrasle slove asko in nemSko po najhitreji in lati metodi. Cena zmerna. Pojasnila od 1—7 v uloi Chiozza št. 27, I£L nadstr, IL stopnice zadaj na dvorišču vrata 8. B 54 IČfOTn šted laik proti plaft lu «ventueino v i>- labbill vilih. Pismena ponudbe pod „Ugodna prilika" na Ins. odd. Edinosti. 1*29 I :ffra dihurj«. kun« ter mačko kupim po zmer« LSMlt| nih cenah. Van Ophan, Corso 37, poh:n. desno. CilRflril *°de kupujem v vsaki množini. Plačam VilUlU* po i Općine št. 456. o najvišjih današnjih cenah. Znider^ič, 1877 i M m K. sm. lil pi Trsta ob glavni cesti, obstoječe Iz obdelanih zemljišC In 2 hiS» jedno gospodsko In drugo z* kmeta, obe v dobrem stena, je na prodaj. Ponudbe naj se pošiljajo Dr. M, Pretner-Ju, odvetniku v Trstu, i*L Fornl štev. 15. L Sadna dreuesa: drevje izbra, e vrbt« proo^ia Josip Štrekelj v Komna (Gonško)« * 5149 PntnOmf Aoi°* J*rki6 ^Uje V svojem ateljeja A UIU2IUI v Trstu. Via deli« Post« te 10 40 Karla Stoka is žganja lo raznovrstnih likerjev v ulici Stadion 29. Prodaja na drobno ln de. belo. 3151 Češko Budjev&ka Restavracija (Bos4-kova uzorna češka Kostima v Trstu) so nahaja v ul. G. GaUui (zraven glavna pošte.) Slovenska postrežba in slovenski ieditni listi. Pozor! KAPEKEK v nlid Carls Chsao it 11 kupuje vrv od 3-9 K ter tanko vrv po 50 K. tkanine, moderno volneno blago, pletenine, namizne prte In p rtiče prodaja tvrdka PrrtM SlirktKto li sin HEDPDlec. ceiko. U bližini Trste se prpdft temljl&e (približno 18M kIL Cana pa dogovoru. Natančna pojasnila daje MIHAEL SAMEC r Dolini St. 75. Polzv« se tudi v Trsta nt Acanedotto št. 41. I. nadstr. Posestvo .Gospodarske zadruge' v Kopra, ležeče na postaji v Kopru, tili pred vratmi, je — na proda! - Najnižja ponudba K 65 OC-u (žs prekoračena). Varščine je pol celiti v Posojilnici v Kopru, dese-tino ponuđene svote. Ponudbe, n^ Posojilnico v Kopru do najdalje 20. t m. Ustanovljen* L 1883. Ustanovljeno I. 18«. Vzajemno podporno društvo u Ljubljani regtstrovana zadruga ? omejenim jamstvom dovoljuje članom posojila prot! poroštvu, zastavi življenjskih polic. pc:> stev, vrednostnih papirjev aH proti zaznambi na službene prejemke Vračajo m posojila v 7'/„ 15 aH 227, letih v odsekih ali pa v aoljubnih dogovorjenih oorol;lli Kdor Zeli posojila, naj se obrne na pisarno t LJubljani, Kongras il trg it a*. 19, Jr daje vsi potrebnx pojasnila Zadrug« sprejema tu«H hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/«V. r ruStveno lastno premoženje znaia koncem leta 19i5 519.34,^40 K. — Deležnikov je bilo koncem leta 1915 lft£4 s 15 515 deleži ki reprezentujejo j imstvrne glavni e za 6 0TO.850 K Proda se fonletno mile po K 1.80 in po K 4.80. Veliko tržaško skladišče, Trg Pozzo del mare 5. DR. MED. UNIV. } ALOJZ ZALOKARs naznanja, da je začel ordinirati v Ljubljani, Sodna ulica i, I. kot specialist f za kirurgijo, porodništvo in ženske bolezni Umetno popravljanje oblek in krpanje perila. Slavnemu občinstvu se naznanja, da se je s 15. marcem otvorila delavnica za popravljanje oblek in perila na Acquedottu štev. 5 I. nadstr. desno. Vsa dela se bodo vedno izvrševala točno in solidno. BIZJAK. Vsako žensko nuj lita oelezanfmiDO navodilo moderna gojitev prs Izkoien nasvet pri osla&elostl lo pomanjkanju krepkostL Pišite z polnim zaupanjem na IDO KRAUS, Mura Mg) talrane 2 ML 19 Ho slano nit I No stan« niti i Amerikansko cfiuble-zlafto v zlatarnici In urarnlcl A. Jerman, Trst, ui. Borrlera vecchla 19 Velika zaloga dolgih in ovratnih verižic, zapestnic prstanov, uhanov, obeskov za slike, medaljone 1. t. d. Vse stvari so po zmernih cenah, izde'are v najboljši, tovarnah. — Srebro in zlato kupujem in menjam PoSIlja se po povzetju. Ceniki se ne razpošiljajo Trst, Via Cassa di Risparmio štv. 5 (Lastno poslopje) Kapital In rezerva K 13,200.000.—^ Kapital in rezerva K 13,203.000.- F1UJALKE: Dunaj TegetbotstraSM 7-«, Dubrovnik, Kotor, LJubljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar. JADRANSKA BANKA KUPUjE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije zastavna pis>.na, prioritete, delnice, srečke Itd. VALUTE LN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papire In blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. — MKijatMica — VLOOE NA KNJIŽICE od dneva vloge do dneva vzdlga. Rentni davek pTa&sje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. — Akrdditivi, čeki In nakaznice aa vsa tu- in inozemska tržišča. Prodaja srečk razredne loterFe. Zavarovanje vsa ko vrsf-nlh papirjev proti kurzai izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno, ct v n le editi, ie.nboun>-kreUi i. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Bor*m namata. - lufcaso. Telefoni: 1463, 1793 in 2675. URADM* UMI Od 9—1 pop. Stran IV. .EDINOST* štev. 72 V Trstu, dne 17. marca ISIH. t Jz aprovizacilsfce komisije. Namestnik je poklical v aprovizacijsko komisijo člana občanskega gospodarskega sveta. Avgusta pl. Felszeg/ja. Seja odbora ženske podružnice CMD v Trslu bo v ponedeljek, 18. t. m., eb A% pop. Na plan! Že se pripravlja priroda k novemu živ-I«cniu in kmalu bomo pozdravljali vstajenje zaže-IJcne cvctoče vlgrcdi. Znjo pa oživi tudi naša priljubljena »Trž. pod. Slovenskega plan. društva«; ki pripravlja na novo vstajenje, življenje in delovanje. Trž. podr. S. P D. hoče združiti vse, kr ljubijo birni prirodni svet in njega lepote, jih odvajati iz zaduhlih zidov na plan — tja na cvetoče »o livade, solnčne višave, razgledne griče in v zelene pestre doline. Prepričana ie, da ji ostanejo zvesti vri nekdanji člani, ki so se je nekoč oklepali z ljubeznijo. Nadeja sc tudi, da pristopijo še vsi, ki ljubijo našo lepo zemljo, ki ima tolikanj prirodnih krasot. V nedaljttem času se bo vršil zanimiv občni zbor podružnice, ki vabi že sedaj in kliče: ■ Znjo na delo za lepote naše zemlje, ž nio na plan — v divni prirodni svet! Begunsko blago na železnic?. -Slov. Narodu* pišejo z Dolenjskega: Tatvine na železniških progah se množe. Vojna je. Povsod velika draginja in revščina. Aprovizacije pomanjkljive. Ne moreš skoro nikjer ničesar nakupiti, niti za drag denar. Ljudje ne prodajajo, pač pa tu in tam dajo kmetje živila v zameno za: sladkor, petrolej, kavo. za usnje, čevlje, razno obleko itd. Glede tega prihajajo cele karavane na pohod k nam na Dolenjsko, da sl nabavijo živil in odneso na svojih nahrbtnikih domov. Strašne so povsod posledice voj-De. Ljudje so lačni. Zaslužki so malenkostni. Pa tudi, ako bi bili obilni, ti to nič ne pomaga, kajti ne moreš sl živeža kupiti. Kmet pravi: »Kaj hočem z denarjem? Saj ga imam zadosti in še preveč. — Ako mi daš druge potrebne reči, katere ne morem kupiti, ti dam živeža, inače pa ue.« In tako se svet naprej vrti. Ker nI živi!, ker nI zadosti aprovizacije. pa ljudje — kradejo. Povsod zmanjkujejo kokoši, prašiči, mast, špeh, vino in drugo. Tatje so se lot'H celo železniških vlakov. Naj omenim le en slučaj: Marija Dominko iz Renč pri Gorici Je svoječasno bežala Iz svoje vasi z drugimi v begunstvo. Šla je nevede kam — »v beli svet«. Prišla je v Bruck na Zgornje Štajersko. Tam je živela nekaj časa. Ker pa ni znala nemško, se ni mogla z ljudmi sporazumeti. — Aprovizacija Je bila tudi slaba. Radi tega Je sklenila, —"popihati jo na Dolenjsko. Spravila Je vso svojo imovino: obleko, živila in drugo v zaboje in kovčege ter odposlala po železnici v Litijo. Ko j povi^jMii m VUKI »OTOaaAFUl m Kadi udobnosti go#p, airadai-kov sprejema naročbe in jih ia-▼riraj« oa doma, ov. tudi mosta po n^jzmcraejših Csaslk Trst oL de! Riva to. 42 ZMsrnica <3. Pf.no v Trst« m Je preselila ni Coeso št. 10 v btvto rtatarntco C Zeretmllz a FI^Uo. VeHka tebera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Hermangild Trocca TRST, ulica Burriers veccMa • Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Vend iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ptt(ttah za grobne spomenike Itd. Itd. lUJalii« koakatrontn* Prodam na vago par vagonov trdih drv. — Po-^^g^fiS.T nuđbe z ceno na H. SCHWEIGER LJUBLJANA, MARIJE TEREZIJE CESTA 13. DO a o a o a a a\ a ° D a D a oa FHpn M\l BiH ' Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, fotoschizzl. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — □aaaooa toaaotTaaaooanDcraaoaoaarao DneunIH „Edinost" u Trsiu |e izdal in zalotil naslednje knjig* 1. »VOHUN«, opisal L t\ Cooper. — Cena K l.bU. 2. »TKI DOVESTI GROFA LEVA TOU 5TEUA«. — L ena 6U v ju. 3. »KAZAKI«. Spisal L. iS. A olstoj. Poslovenil Josip Knaiiič. — Cena K l.bu. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal 1. Sjergje-vič Turgjeujev. Poslovenil dr. Gustav Oregorui. — Ceca 1 K. 5. »POLJL'B«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva, opisala Karolin« Svćtla. PoslovejMi^. P. — Cena bo vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v-pouk slov. ljudstvu.) — Cena &U vin. 'A »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal f. M. Dostojevski!. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. & »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sundor - Ojalski. Prcvel F. Orel, Cena K i. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Toniić. Poslovenil Štefan Klava. Ceua K l.t>0. 10l »JUG«. Historičen roman. Snisal Prokop Chocltolcu^ek. Poslovenil 1~L V, Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che- vaJier de Maison rouge.) Roman ii Časov francoske revolucije. Spisal Aieks. Dumas star. Prevel Ferdd Perhavec. — Cena K 2.50. ljubljanska kredif^^ ■r - - ^ Podružnica v Trstu ^ onco Coserma štev. 11. Orntfne ure ođ 9-1. Kupuje la prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, ti^je ziate in papirnate novce in devize. Ifctfe predujme na vrednostne papirje in bla^o in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vloge na bnjižice obrestuje 4% netto Uiose na tekofl In 2Vro-raCiin nojuclie po flosowm i Obavlja nakazila vojnim ujetnikom. — Poslovalnica c kr. razradite losariie. UalSko skladsilo klobukov dežnikov, belih in pisanih srajc, piafna žepnih robce/, moških nogavic itd. itd. \\ IC. Cvenke! Trst corso 28 Ceno zmerne. — Postrežba točna. Narodna Hranilne vloge sprejema od vsakega tadi 6. ni ud zadrti in jih Ol večje 7.DC*ke po do* ntuj. po "P |o govore. Trgovceoi otvarja čekovn« računa z dnevnim obresti - vanj.m. ■•ntnl davek ptotuj« udruga ¥«mrfc Vlaga m lahko po an. krono. NStn-taMri nfm 7U71 IĐIHI IHi TrgousKo-ofirtna zadruga o Trstu registrovana udruga s neomejenim Jamstvi nilco S. Francesra Štev. ZO. IL nastrople v M lista „Efilnofl" Posojila d^j« aa osebni kr«