Št. 589.
V Ljubljani, torek dne 17. oktobra 1911
Leto II.
Posamezna Številka 6 vinarjev :
JUTRO* Muja vaak dan — tudi ob nedeljah in — ab S. zjutraj, ob ponedeljkih ob M. do-- Naročnina znaia: v Ljubljani v upravniltvu I SO, a dostavljanjem na dom K 1*50; s poito »■—, polletno K 10*—, četrtletno K 5'—, 1W. Za lnocemstvo celoletno K 90*-% Telefon številka 303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev s
Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se no vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti znamko. :	Telefon	številka	303.	:
Italijansko-turška volna.
Splošni položaj
s« ne zboljšuje čisto nič, pač pa bi se skoraj moglo reči, da postaja vsakega dne slabši. Mnogi so se bali otvoritve turškega parlamenta in kakor se vidi ne zastonj, ker oster je bil že prestolni govor, ki ga je sestavila vlada, za katero pravijo radikalni mladoturki, da ni dovolj odločna. In ako že vlada tako ostro govori, kako bodo še-le govorili poslanci! Mladoturki zahtevajo z vso odločnostjo proglasitev »svete vojne", ki je v nekaterih delih turškega cesarstva in v turških pokrajinah, ki se nahajajo pod protektoratom tujih držav, že proglašena in iz Egipta baje že maršira kakih 20.000 oboroženih muslimanov proti Tripolisu na pomoč slabim ta-mošnjim turškim posadkam, nove čete Muslimanov se pa v Egiptu še zbirajo in bodo sledile prvim.
»Sveta vojna" za Italijo ne pomeni posebne nevarnosti, dokler jo proglašajo samo posamezni šejki v svojih okrajih, pač pa postane ona zelo nevarna, ako se ona proglasi v Carigradu in bodo poklicani pod zeleno prerokovo zastavo vsi muslimani iz vseh dežel in vseh krajev sveta in to storijo gotovo mladoturki, ki jim je rešitev samo In edino v vojni, ker ako se omeji Turčija na prazne proteste in samo na lokalno vojno v Tripolisu in Cirenajki, bo mladoturškemu režimu odzvonilo: Turki si morajo ohladiti jezo in ako si je ne ohladijo na Italijanih, ali na kaki neturški državi sploh, si jo bodo morali ohladiti na — svoji vladi.
Bolgarska ne mobilizira
v pravem pomenu te besede, ali njene vojne priprave ob turški meji so močno slične pravi mobilizaciji, kar je tudi umljivo, ker zbira Turčija prav sumljivo večja vojna krdela okolu Jedrena, i j. v bližini bolgarske meje, iz česar sklepajo nekateri, da je nasvetovala Turčiji vojno z Bolgarsko neka njena prijateljska velika sila (Nemčija?) to Pa zato, ker bi v tem slučaju gotovo prišlo do intervencije, katere rezultat bi morda bil ta, da bi Turčija morda obdržala vsaj formalno suverenske pravice nad Tripolisom. Italija sicer izjavlja, da se ne zadovoljuje samo s protektoratom nad Tripolisom, ampak ga hoče dobiti v popolno svoio oblast, ali ako bi prišlo do tozadevne konference evropskih velikih sil, bi se gotovo zadovoljila — ker bi se zadovoljiti morala — tudi s protektoratom, kar je v bistvu tako in tako popol-ndma enako aneksiji. Ta verzija je aelo verojetna in zato nas ne bi čisto nič iznenadila vest o nenadnem začetku sovražnosti na bolgarsko-turški meji.
Arnautl
hočejo porabiti sedanje zmešnjave in zadrego, v kateri se nahaja Turčija, v svojo korist in zahtevajo od turške
vlade odločno izpolnitev obljub, storjenih od njene strani za časa poslednje njihove ustaje. Takrat jim je turška vlada marsikaj obljubila, da bi le mirni bili, potem je pa — po navadi — ppzabila na svoje obljube, ki jih bo pa sedaj morala izpolniti, ako bo hotela imeti v Albaniji mir in ako bo hotela računati v vojni na pomoč Ar-nautov.
Italija ob avstrijski meji ne mobilizira, vsaj v uradnem dementiju tozadevnih vesti v dunajski »Die Zeit" se tako zatrjuje, ali simptomatično je vendar nedementlrano dejstvo, da zbira Italija večja vojna krdela ob tirolski meji. Ali je zveza med Avstro-Ogrsko in Italijo tako — »trdna" ?
V Eritreji,
svoji koloniji ob Rdečem morju je pozvala Italija pod orožje domače voja-ke-rezervnike, ki so se pozivu v obilnem številu (čez 20.000 mož) tudi odzvali: njihova dolžnost bo braniti to italijansko kolonijo v neposredni bližini turške provincije Jemena, pred e-ventualnim turškim napadom. Samo ako ta vojna moč ne bo preslaba, da bi odbila turški napadi
Z bojišča v Tripolisu
ni posebnih poročil, ker prava vojna sploh še ni začela in se vršijo male praske okoli mesta Tripolisa, ker v notranjost dežele italijanska armada še ni začela prodirati.
V naslednjem podajamo najnovejša poročila z bojišča.
Dlplomatičnl komunike o položaju med Italijo In Turčijo.
Dunaj, 16. oktobra. Sedaj je izdan oficijalni komunike o položaju med Italijo in Turčijo. Posredovanje velesil med obema državama je popolnoma izključeno, ker je sedaj položaj veliko bolj zamotan kakor prejšnji teden in zahteva Italija vrh tega še brezpogojno izročitev Tripolisa od strani Turčije. Istotako Italija tudi ne bi hotela plačati nikake denarne odškodnine Turčiji za Tripolis. Situacija je sedaj jasna: Mirna rešitev konflikta med vojskujočima se državama je nemogoča.
Zopet boj pred Tripolisom.
Rim, 16. oktobra. Včeraj zvečer ob polu 11. so Turki zopet napadli Italijane pred Tripolisom. V boju se je zlasti odlikovala turška artilerija, ki je neprestano obstreljavala italijansko opozicijo. Bitka je trajala celo noč. Turki so se morali umakniti.-Italijani so izgubili 23 vojakov, 14 pa jih je težko ranjenih. Turške izgube niso znane.
(Nadaljevanje na tretji strani.)
Vse se menja . . .
Povodom prestolnega govora, [s katerim je bilo otvorjeno sedanje zasedanje turškega parlamenta, se mora človek nehote zamisliti v še nedavno preteklost in jo primerjati s sedanjostjo, ker vsakemu so znani oni velikanski boji, ki jih je vodila Evropa skozi stoletja z azijatskimi divjaki Turki, ki so oplenili in požgali skoraj pol Evrope in odvedli v svoje suženjstvo na sto-tisoče in morda tudi milijone evropskih prebivalcev.
Skozi stoletja so bili Turki strah in trepet za polovico Evrope in še danes se govori pri nas z grozo o časih, ko so Turki plenili in požigali naše kraje, klali starce in majhne otroke, mladino pa peljali s seboj — v težko sužnjost. Živa je tradicija v našem narodu na te čase in zato mu je tudi prirojeno sovraštvo do Turkov, ki so toliko časa polnili svoje hareme s slovenskimi dekleti in množili divje janičarske čete s slovenskimi dečki, ki so potem — ne vedoč, da je slovenska zemlja njihova domovina — plenili in požigali slovenske domove in klali morda lastne stariše, brate, sorodnike ...
Turki so bili divjaki in zato je bila vsaka vojna proti Turčiji in naj jo je vodil kdorsibodi vedno simpatična v celi Evropi v širokih ljudskih slojih, ki se niso brigali za visoko politiko, nego je govorilo samo srce, ki je želelo Turkom pogin, zato stojijo ti široki ljudski sloji evropskih narodov tudi danes na strani Italije, ker Turkom privočši vsak, da bi bili — premagani.
Diplomati in politiki presojajo to reč, seveda, drugače, oni na preteklost ne mislijo, za njih je merodajna sedanjost in tako smo dočakali, da se navdušujejo za »krivoverce" Turke proti katoliškim Italijanom najboj ravno — avstrijski katoliški klerikalci, ki s tem vnovič dokazujejo sicer že znano resnico, da jim je vera le sredstvo, ne pa kak višji cij, kakor oni vedno trdijo in kar jim nerazsodno ljudstvo, ki nič ne misli, brezpogojno veruje.
Sicer pa ni to ono, o čemur hočemo danes pisati. Prestolna beseda v turškem parlamentu nam je potisnila pero v roko.
V tej prestolni besedi se turška vlada sklicuje na kulturo, civlzlllza-djo, humanost, pravni čut In mirovna stremljenja, vse pojmi, ki so nam sicer dobro znani, ali katerih imenovanja tako čudno zvenijo, ko se slišijo — iz turških ust.
Na kulturo se skličujejo Turki, ki so stoletja ovirali Evropo v njenem kulturnem delovanju in onemogočali vsako kulturno delo in življenje na celem jugovzhodu Evrope in ki še danes nasilno zapirajo srbske in druge neturške šole v Stari Srbiji in Mace-doniji; isti Turki se sklicujejo tudi na civilizacijo in razmere v njihovi državi so še danes take, da človek nikdar in nikjer ni varen niti svojega življenja niti imetka; na humanost se sklicuje Turčija, v kateri so še danes
mogoča masakriranja pripadnikov ne-turških narodov, da ne govorimo o turških grozodejstvih v še nedavni preteklosti, tudi pravni čut ni več neznan sedaj, ko se nahajajo v zadregi, dokler so pa bili močni, so ro ali dežele na vse strani in samo z ropom nekdaj napravili iz Turčije mogočno državo; in, končno, Turki se sklicujejo tudi na mirovna stremljenja kulturne Evrope — sedaj, ko so brez moči in se jih nihče več ne boji!
Tako se svet spreminjal Vsa ona gesla, ki so se nekdaj slišala v Evropi, kadar se je katerasibodi država pripravljala na vojno proti Turčiji, ali kadar se je kak narod hotel iznebiti turškega jarma, porablja sedaj Turčija — proti ItalijiI Z geslom: za kulturo, civilizacijo, humanost, pravico itd. se bo borila Turčija z Italijo I
Kako se vse spreminja in menja na tem svetu. Kmalu se bodo dovče-rajšnji azijatski divjaki branili pred napadi evropskih držav na enak način, oziroma pod enakim imenom, kot se je nekdaj Evropa branila pred njimi.
Ali so se stvari tako spremenile, da je Evropa postala barbarska, Turki pa kulturen narod, ki se mora braniti pred vpadom barbarov?
To ne, pač pa si domišljujejo Turki, da so postali odkar imajo ustavo, vsaj enaki evropskim narodom, ako še ne naprednejši in boljši od njih . . ,
Ne prihaja nam niti na misel, da bi zagovarjali Ilalijo radi njenega v Evropi neobičajnega vpada v Tripolis in nočemo se postavljati na stališče, da je pravica na strani onih, ki imajo moč, še manj se pa moremo ogrevati za turško »kulturo", .civilizacijo", humanost", »pravni čut", »mirovna stremljenja" itd. za »kulturno", .civilizirano", »humano", »pravno" in »miroljubno" Turčijo naj se navdušujeta »Slovenec" in .Edinost".
Iz slovenskih krajev.
Iz Škofle Loke (Odgovor g. vo-lilcu III ) Iz Škifje Loke kolikor mi je znano, so se v kratkem oglasili kat trije volilci, da jazmotrivamo bližajoče se občinske volitve z nado, da bo |naše drezanje rodilo kaj sadu — ker sta gospoda 1, in III. razreda pisala o kandidatih, oziroma možeh priporočljivih za kandidate, Vas prosim, gospod urednik, da daste tudi št. II. malo prostora v svojem cenjenem listu, ker bi tudi jaz rad še enkrat posegel v volilno razpravo, oziroma predpripravo. Z g. volilcem I. se v splošnem ujemam glede kandidatov, ki jih priporoča; reči moram le, da bi bilo včasih treba odpreti oči in pogledati bolj natančno, če se že izbira. V vsakem slučaju ne more in ne sme obveljati pregovor: Kdor veliko izbira, izbirek dobi. Pa da me kdo napačno ne razumel Ni treba, da bi iskali najmanjše pege in proge ter stikali za dlako v jajcu; tako ne mislim. Ker sem bil prej pri pregovoru, povem še to naj-
lažje z rekom: Ni vse zlato, kar se sveti. — Kdor bi ne bil prav posebno natančen, bo gotovo volil od gospoda I. predlagane može, — Veliko več bi se ga lotil, ker potreben je tega na vsak način. Gre za to, kako se naj ga smatra: ali je resno mislil, da bi se kandidirali vsi od njaga predlagani možje, ali je hotel samo malo potegniti. Upam, da ni druzega slučaja, da bi namreč delal kdo tako otročarijo in da imam opraviti z resnim volilcem. V tem slučaju, da je dopis gospoda III. resen, je pokazal s tem, da sam o sebi pravi, da izraža svoje mnenje »kot dober poznavalec škofjeloških razmer". Piše nekaj o volilnem redu »po strogo demokratičnih nazorih", katere menda hoče on zastopati, potem se pa ravno pri naštevanju pokaže, da misli prav malo demokratično. Volilci s »strogo demokratičnimi nazori" vendar ne bodo predlagali v uvaževanje pri izbiri občinskih mož fabrikantov, o kateri se navadno ne more reči, da bi bili posebno demokratični. Pa ni samo to! Mesto mora vendar ohraniti slovenski značaj in ni prav nobene potrebe, da bi volili v odbor fabrikanta Alojzija Krennerja, o katerem je znano, da je vse kaj drugega kot Slovenec. Prej je sicer sedel v občinskem odboru kot virilist, toda vsled tega ni potrebe, ga zopet spravljati notri. Med predlaganci je dalje naš notar g. Niko Lenček, ki tudi ne kaže prav posebnega zanimanja za Slovence, če se je treba pokazati narodno mislečega. V ilustracijo, kakšen je ta gospod, bodi povedano, da doma ne goeori slovensko, ampak rabi za domače občevanje blaženo nemščino. — Če pa človek v krogu svoje družine ne nastopa kot Slovenec, tudi javno navadno ne pokaže narodne možatosti. Takih mož se potem za kandidaturo pač ne more priporočati, če imamo še kaj zavesti. G. volilec III. se je pa slabo obnesel tudi s tem, da predlaga v kandidatno listo nekatere može, ki jih višje titulira kot so pa v resnici in jih hoče menda na ta način smešiti ali pa jih tako dobro pozna, da še ne ve, kaj so v resnici. Gospod Mlejnik gotovo ne bo zameril, če omenim, da ga je g. III. imenoval kar čez noč za davčnega uradnika in posestnika, gospodu Tratniku pa tudi gotovo ni naredil posebnega poklona z naslovom »c. kr. sodni ofi-jal". Gospod volilec III. 1 če mislite pisati in svetovati ob volitvah, bodite resni, ker se gre za resno in važno stvar, če ne, pa raje pustite vso stvar in se ne vtikajte vmesi Capito! Ker se stvar obravnava javno, naj spregovorim še o par drugih predlagancih. Predvsem omenjam gospoda okrajnega zdravnika dr. Ivana Hubada^ ki je gotovo še premalo časa v Škofji Loki, da bi mogel poznati naše razmere. Pozna jih pač, pa le iz stališča klerikalnega strankarja, v kateri vlogi se je dostikrat prav dobro obnesel. Tudi za gospoda lekarnarja E. Burdycha mislim ne bo posebne vnetosti med volilci, ker je precej .šviga-švaga". Volilne priprave so zdaj v polnem
LISTEK.
«*CHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
XXIV.
Spopad.
Zjutraj po tistem dnevu, ko se je Roland Kandiano po strašni smrti kardinala Bemba vrnil v Benetke, je policijski načelnik Gvido Džennaro sprejemal v svojem kabinetu raporte svojih glavnih tajnih agentov.
Sedel je ob toplem kaminu, zavit v nekako domačo suknjo.
Gvido Džennaro je vestno opravljal svoj posel. Vsako jutro je delal tako, zbiral na svojem domu raznovrstne novice, delal iz nekaterih svoj lastni dobiček in izrabljal druge v izvrševanje svoje naloge, da brani in čuva življenjejn blagor beneških državljanov,
Tisto jutro -— bilo je 27. januarja — se je zdel prej slabe volje in je zastavljal vsem agentom po vrsti neko vprašanje, na katero ni dobil nobenega pravega odgovora.
S kratkim mahljajem roke je odslovil drugega za drugim, kličoč:
— Naslednji!
Kakih dvajset vohunov policijskega načelnika je čakalo v prostorni predsobi; nekateri so sedeli po klopeh, drugi so stali v skupinah in se razgovarjali.
Par slug Gvida Džennara, ki so bili sami vohuni zoper te vohune, je neprestano pohajkovalo po tej predsobi, ta je pobral besedo, drugi gesto, tretji mežikanje z očmi, ki ga je nesel nemudoma gospodarju na uho.
Kadar je stopil vohun v načelnikovo sobo, je skrbno zaprl vrata sabo. Po opravljenem raportu pa jih je pustil odprta, da jih zapre tovariš, ki se odzove Džennarovemu klicu: — Naslednji 1 To se je vršilo s točnostjo mašine.
V trenotku, ko stopimo v Džennarov kibinet, je opiral komolce na mizo, strmel zamišljeno skozi okno in poslušal enega
svojih agentov.
— Ekselenca, juvelir Molina, ki stanuje na Rialtu, je bil nocoj oropan. Lopovi so vlomili stranska vrata in odnesli mnogo dragocenosti. Kričanje Moline in njegove žene je priklicalo lokostrelsko patruljo šele čez dobršno uro.
— Dobro; sporočite jima v tolažbo, da smo roparjem na sledu in da jih primemo nedvojbeno še letos, ali pa kasneje. Dotlej pa naj mrha napravi svoji bajti močnejša vrata! Ali je to vse?
— Da, ekselenca.
Džennaro je zamrmral sam pri sebi:
— Bogme, ti meščani nimajo pameti! Kje hoče ta Molina, da naj lovim njegove vlomilce? . . In sploh, saj je bil itak preveč bogat; še lažje mu bo poslej . . . Povejte mi: ali ni prišel zadnje tri dni noben važen človek v Benetke?
— Ne, ekselenca; kupci in mornarji — drugega ni.
Džennaro je zaklel.
Že tretjikrat je stavil zdaj to vprašanje; in zmerom isti odgovor 1
Odslovil je agenta in kriknil:
— Naslednji!
Vstopil je drug vohun.
— Kaj je novega? je vprašal Džennaro s tisto kratkobese-dno dobrodušnostjo, ki jo je kazal svojim agentom.
— Vaši ekselenci bo znano, da sem si ogledal sinoči krčme v pristanišču.
— In si se napil, seveda?
— Oh, ekselenca! . . .
— No, torej, kaj si slišal ?
— Nenavadne reči, ekselenca.
— Ohe! . . .
— Slišal sem, da je sin bivšega doža Kandiana v Benetkah; pripravlja se, da zavzame doževsko palačo, osvobodi ljudstvo in kaznuje Foskarijevo trinoštvo ...
— Ali veš za gotovo, da si slišal ? . . . Morda si bil samo pijan . . .
— Ne, ekselenca. Saj so kričali »živel Kandiano 1" da so kar šipe žvenketale. Že zdaj ga imenujejo »ljudskega doža*.
— Beži, beži! Neumnosti . . .
— Ekselenca, zatrjujem vam . . .
— Dovolj I Dober vohun se ne sme napiti, zapomni si to!.... Drevi pa nadaljuj svoje potovanje in si zapomni dobro sleherno besedo.
— Tudi tisto, kar se mi zgodi, da slišim, kadar sem pijan? je vprašal vohun.
— Da, vzlasti tisto.
In Džennaro je zastavil svoje večno vprašanje!
— Ali ni prišla v Benetke nobena zanimiva oseba ?
— Ne, ekselenca.
— Naslednji: je zaklical Džennaro.
Takoj je nadomestil vohuna eden njegovih tovarišev, ki je počakal, s svojimi novicami načelnikovega poziva.
— No, torej, je dejal Džennaro, izsuj svojo malho . . .
— Povedati imam vaši ekselenci, da sem se zaradi raznih misli, ki so mi rojile po glavi, postavil sinoči na stražo v bližini krčme pri »Zlatem Sidru".
Džennaro se je zdrznil.
Bralec se spominja, da je ravno prejšnjo noč posetil Bartola Enovkega, lastnika te krčme.
— Kaj si videl? je vprašal živahno.
— Videl sem Bartola stopiti z nekom na ulico.
— S kom ?
— Nisem ga spoznal, ekselenca.
Džennaro si je odahnil.
— Slab policist si je zagodrnjal.
— Bilo je zame brez pomena, ekselenca . . . Dočim se je Bartolo Enooki pogovarjal zunaj s tistim neznancem, sem jaz o-pazoval tretjo osebo, ki se je splazila medtem v vežo krčme.
—	Ali je bil kak tat?
—	Ne, ekselenca. Ni mu	bilo	videti.	Tatu voham vendar
na sto korakov?
— Da, poznam tvojo spretnost; nadaljuj . . .
— Torej, ekselenca, Bartolo se je vrnil v svojo hišo. Sto pil	sem	bliže, pritisnil uho na	vrata	in slišal	glasove,	kakor da
se	dva prepirata ... in zdi se	mi,	da sem	spoznal	neznančev
glas . . .
_____________________________________ (Dalje.)
Pisarna-UNIVERSAL-agenture
:	M.	MULLEY
uda, »redi In založi e lini popolni lovanski
Jk Tpv	|	^	^	A	za Kranjsko, Korono, Spod. Štajersko in Primorsko.
AUKiCiJSAK Važnozainserente.
tiru, seveda le na rotovžu, kjer so včeraj po daljšem moledovanju in bezanju vendar izpostavili volilni imenik. Med meščani se pa kaže zdaj vse premalo vnetosti in zanimanja, kakršno bi moralo biti, če se gre za dobro stvar mesta in meščanov, Ako bo šlo tako naprej in se bo neod-meščanstvo tako slabo gibalo, lahko pridemo kljub demokratičnim nazorom gospoda III. še na slabše kot smo bili dozdaj, ko sta sedela v občinskem odboru dobro znana klerikalca župnik v Šinkovec |in dr. Hubad, poleg njih pa nekteri možje, ki so mislili, da se »gospodom* morajo na vsak način in vsem pokoriti. Upam, da moje drezanje ne bo zazstonj in da se bo ne-neodvisno meščanstvo vendar ganilo. Poklicani faktorji naj skušajo zastaviti svoj vpliv, da se osnuje neodvisen »Meščanski klub*, ki naj izbira kandidate ter odločuje pri njih postavljanju, da bo res neodvisno meščanstvo odločevalo v korist občine. Še enkrat ponavljam kot že zadnjič: Nobenega strankarstva, neodvisen meščan naj gospodari v našem mestu l
Iz Županjih Njiv In Blsterčlce. Na cesti pri mostu, Ki pelje v Županje-njive in dalje na Okroglo in Hude konce na eno stran; v Bistrico. Zakaa od tam na Kriško planino in Krvevac oz. Senturško, Cerklje in Kranj, manjka potrebnega kažipota. Tudi Sl. planinsko društvo bi lahko postavilo tukaj svoj kažipot na Kriško planino. Tudi povsod drugje manjka potrebnih kažipotov tako pod farovžem v Stranjah, kjer se cepi pot v Podgorico in Zgornje Stranje in dalje v Tunjice, na drugi strani v Godič, Brezje in dalje na Gojzd, na tretji strani pod Gradiščem k Žnamnu, Sta-hovco in Praprelno. Da se bo razvijal tujski promet, treba je kažipotov, da se tujec ve orientirati in mu ni potreba še le popraševati. Drugje imajo Baedekerje in potopise, le tukaj ni nič. Župan, ki bi moral v tem oziru kaj ukreniti, hodi na lov z aristokratom Windischgr3tzom in spi. — Pa tudi, ko pridejo vojaške patrulje se lažje orientirajo pri vajah itd. C. kr. žandarmerija je po § 26 službenega navodila naravnost dolžna gledati na kažipote pa tudi spi in ne vidi ničesar.
DNEVNE VESTI
Klerikalci in »Slovenska Straža*. Pred kratkim so imeli klerikalci občni zbor .Slovenske Straže*, katerega je vodil njen predsednik, profesor Eugen Jarc Od vseh dohodkov društva, t. j. 35000 K — odpade na samo plačo pisarniškega osobja čez 4000 K. Brez denarja se klerikalci ne marajo žrtvovati, to je stara reč, ali če bo delovanje te .Straže* tudi v bodoče tako skromno, bodo obmejni Slovenci imeli prokleto malo od nje! Poliličnih pravic in nakupa slovenskih posestev in odkupa nemških se odbor .Straže* ni nič lotil, pa tudi ni upanja, da se jih bo. Zato je letno poročilo fnnkcijonarjev zelo suhoparno, in se vidi, da ljudje pod komando rimskokatoliške cerkve v narodnopolitičnem oziru ne smejo prav nič samostojno delati ali — odločevati! Zato pa tudi ni pri .Straži* nobene agilnosti. Najznačilnejše je seveda dejstvo, da klerikalni deželni in državni poslanci in duhovščina prokleto malo prispevajo za »Stražo I*
Sobotni .Slovenec* zagovarja vladne uradnike in svetnika Laschana. .Slovenca* in klerikalce je samo kričanje, samo kadar morajo .Slovenčevi* uradniki pred sodnijo in porotniki zarad lumparij — čez mejo be-
MAI.T LISTEK.
Papeštvo in inkvizicija.
(I* 12. zvezka knjižnice češke .Svobodne Misli*).
(Dalje.)
Če je obtoženka visela nekaj časa (kako dolgo, naj se omeni) ukaže prečastiti oče, naj jo spuste. Če veleča-stiti oče spozna za dobro, ji lahko reče, da je bila sicer spuščena, da pa se bodo muke nadaljevale. Izpahnjeni udje naj se obtoženki naravnajo in odpelje naj se nazaj v ječo.
Drugega dne naj jo spet pripeljejo v mučilnico in velečastiti oče ji reče: ker s tvojimi odgovori nismo zadovoljni in ker smo spoznali da vkljub tolikim okoliščinam in izpovedbam prič nečeš priznati, smo se odločili te mučiti, toda bQlestneje. Zato ti svetujem, da nam rečeš ... Če obtoženka obstaja pri tem, kar je rekla, jo da velečastiti oče spet nago privezati z vrvmi in jo iznova vpraša: Ali boš govorila resnico ? Če odgovori: Saj sem že rekla, naj jo spet potegnejo kvišku in spet naj jo velečastiti oče vpraša. Ona
E a neprenehoma kriči: O moj bog, u-ijate me.
Če vidi velečastiti oče, da obtoženka še vedno taji, jo da spustiti.
žati, je .Slovenec* tiho. Rojina in dr. Papež imata pri vitezu Laschanu na rotovžu vpliv, zato ga tudi izrabljata; Schwarz in Laschan sta pa klerikalcem enako naklonjena, zato ker je sistem zdaj v Avstriji sploh klerikalen. Zato naj klerikalci glede mestnega gospodarstva naslovljajo svoje kritike in zahteve kar na vladnega komisarja viteza Laschana ali pa Rojino in advokata dr. Papeža — kar je nazadnje vseeno, pa bodo dosegli svoj namen. Poudarjamo pa dejstvo, da je na Dunaju svoj čas vladni kdmisar dr. Triebeis več storil za občino kot stori zdaj svetnik Laschan za ljubljansko občino. Punktuml
Zavoženo. Po dolgem, dolgem času je prišel .Slovenec* vendar enkrat do prepričanja, da je avstrijska zunanja politika zavožena, posebno na Balkanu, kjer so Avstrijo popolnoma spodrinili Lahi in Nemci. S svojo carinsko vojno proti mali Srbiji Avstrija ni ničesar drugega doživela, kakor velikansko blamažo. Srbija si je znala poiskati druge še bolje trge za svoje produkte, nasprotno pa je avstrijski izvoz v Srbijo znatno padel. Dobiček od tega je imela le naša ljuba, vedno zvesta Nemčija, katero je morala Avstrija poklicati na pomoč, da je lahko anektirala Bosno in Hercegovino in se znebila zraven še pol milijarde kron. Boljše ni znal nihče potegniti našega Aehrenthala, kakor ravno Nemci. Ta mož je sedaj padel v nemilost pri dvornih krogih, naravno da zajedno tudi pri naših klerikalcih, ki ga prej nikdar niso mogli dovolj prehvaliti. Avstrijska zunanja politika se mora, kakor zatrjuje .Slovenec* popolnoma spremeniti in kreniti na drugo smer, ako hoče imeti kak uspeh. To je danes že tako pogreta stvar, da se mora vsak trezen človek smejati našim klerikalcem, ki so prišli do tako kunštnega izvirnega zaključka.
Izzivanje nemških uradnikov
južne železnice na spodnjem Štajerskem je dandanes tako predrzno, da bi človek o tem lahko spisal cele knjige. Evo Vam en slučaj: Na železniški postaji v Ormožu, kjer bi morala Južna železnica nastaviti slovenske uradnike radi tega, ker je okolica izključno slovenska in slovenski celi ormoški okraj, je dne 14. t. m. nek železniški uradnik ga. J. T., ki je hotel oddati svoje kolo iz Ormoža v Maribor kot prtljago in zahteval to ponovno slovenski, nahrulil z besedami: .Das ist doch ein BltJdsinn^dass Sie reden, wo Sic sehen, dass ich nicht verštehe!4 In to vpričo več navzočih oseb. Baje se imenuje ta železniški uradnik Ha-berlik. — To je skrajno razžaljenje dotičnega potnika in Slovenstva sploh, in sicer od strani uradnika Južne železnice, katera daje v izključno slovenske kraje tako .olikane* nemške uradnike I Zahtevamo odločno, da pridejo v Ormož in druge slovenske kraje na spodnjem Štajerskem taki železniški uradniki, ki bodo znali s slovenskim občinstvom v službi slovenski — in to dostojno — občevati, ne pa jih poljubno žaliti! Ako bi te vrstice ne zadostile, še znamo napeti tudi druge strune I
Štajerski Slovenci so zopet enkrat povzdignili glas za ustanovitev slovenske celjske višje gimnazije. To je graške Nemce spravilo iz sebe. .Graz. Tagblatt* že vpije, da je celjsko nemštvo v nevarnosti in izjavlja, da je zahteva po slovenski celjski višji gimnaziji popolnoma političnega, ne pa kulturnega značaja. List poživlja vlado, naj se odločno izjavi proti slovenski zahtevi, kajti v nasprotnem slučaju bodo smatrali Nemci to casus belli. Celjska višja gimnazija je vitalnega pomena za vse spodnještajerske
Že izgubi zavest, naj se v protokol zapiše: Obtoženka je visela na vrveh bleda, z mrzlim potom pokrita in je neprestano kričala: O moj bog itd.; velečastiti oče jo je dal položiti na klop in ji je dal vdihavati octove in žveplene pare.
Če se stanje obtoženke ne izpre-meni, naj se pokliče zdravnik, ki naj preišče, če je v resnici omedlela. Če on izreče, da je v resnici brez zavesti, naj bo prepeljana nazaj v ječo in tam oskrbovana. Ce je pa nezavest samo navidezna in se torej mučenje lahko nadaljuje, naj se zapiše v protokol: Nato jo je dal velečastiti oče spet kvišku potegniti.
Če se zgodi, da obdolženka pri mučenju zaspi, ali da ostane brezčutna, naj se v protokol zapiše: Ker se je pokazalo, da obdolženka bolesti ne čuti in je torej prečastiti oče bil prepričan o nakanah hudiča, je ukazal, da še obdolženka popolnoma razkrije in pod pazduhami, v ustih, v laseh in na drugih krajih telesa preišče, Če ni tam skrito kako sredstvo, ki bi moglo na tak način vplivati. Tudi naj se ji lasje po celem telesu popolnoma ostrižejo. Tako čisto naga in ostrižena naj bo iznova potegnjena kvišku. (
Ta primera zadostuje popolnoma za presojo krščanske ljubezni in usmiljenja rimskih duhovnov in »Kristovih namestnikov* na Petrovem prestolu v
Slovence in zato je neobhodno potrebno, da se to vprašanje kolikor mogoče hitro reši. Dolžnost naših poslancev je, da zastavijo v zbornici vse svoje moči, da izvojujejo slovensko višjo gimnazijo v Celju. Niti Nemci sami ne morejo oporekati nje potrebe.
Ta je pa pametna. Goriška .Soča* opozarja v svoji sobotni številki goriške Slovence, da bodo duhovniki in klerikalni poverjeniki Družbe sv. Mohorja pri razdeljevanju letošnjih knjig nadlegovali ljudi za prispevke klerikalni .Straži* in jih poživlja, naj v ta namen ničesar ne žrtvujejo, ker »Straža* škoduje slovenski stvari. To je .Slovenca* silno razkačilo. Škofov list vpije, da je to početje naprednjakov silno nevarno in grozi, da bodo radi tega iudi klerikalni somišljeniki izvajali konsekvence glede Ciril-Meto-dove družbe. Ta je pa pametna, oe »Slovenec* misli, da bo s tem kaj napravil, se prokleto moti. Naprednjakov nikoli ne bo pripravil do tega, da ne bi podpirali .Družbe*, klerikalci je pa tako nikdar niso. .Slovenec* se je v svojem boju proti Cir. Met. družbi že tako izkazal dovolj umazanega, seveda opravil pa ni ničesar. .Soča* ima čisto prav, njej se pridružujemo tudi mi. Naprednjaki, niti enega vinarja za »Slov. Stražo*, ki nabira denar samo za svoje volilne agitačne namene.
Slovenski sodni uradnik — za Koroško? »Slovenski Narod* poroča: »Avskultant Arnošt Cham, ki si je svoječasno pridobil precejšnjih zaslug v borbi slovenske stranke proti nemškemu navalu na Jesenicah, je v petek napravil sodni izpit ter bil premeščen v Millstadt na Koroškem. To bo prvi slovenski sodni uradnik v nemškem delu Koroške.* Mi k temu dostavljamo samo par ponižnih vprašanj: Ali ni ta Arnošt, alias Ernst Cham tisti gospod, ki se je, odkar je vstopil na sodnijo, iz navdušenega Slovenca prelevil v hudega kazinota in ga je ravno »Slov. Narod“ vehementno napadal ? Kako, da kar naenkrat govori »Slov. Narod* o .slovenskem sodnem uradniku ArnoŠtu Chamu*? Ali se je gospod Cham med tem morda že spet izpreobrnil?
Trozveza se maje. Kakor poročajo razni listi, so dobili diplomatski krogi obvestilo, da se v Nemčiji pojavlja močen odpor proti obnovitvi trozveze med Italijo, Avstrijo in Nemčijo. Slične pojave je bilo v Nemčiji že večkrat opažati, posebno takrat, ko je v algesiraškem vprašanju Italija odločno stopila na stran Francije in pustila svoja zaveznika Nemčijo in Avstrijo na cedilu. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da je to gibanje v Nemčiji samo trenotno. Kedaj se trozveza obnovi, to še ni znano.
Agro-Merkur pred sodiščem. Včeraj popoldne se je pričela pred ljubljanskim deželnim kot trgovskim sodiščem obravnava proti Agro Merkurju, katerega toži .Zveza slovenskih zadrug* za 540094 kron. »Zvezo* zastopa dr. Ivan Tavčar, konkurzno maso »Agro Merkurja* pa njen upravitelj dr. Sajovic. O izidu bomo pozneje poročali.
Mestno gospodarstvo. Piše se nam: Zadnjič ste poročali o mestnem gospodarstvu za Laschanove vlade pod klerikalno egido. Vendar ste se v svoji notici malo zmotili. Res je, da je mestno gospodarstvo zdaj tako silno zavoženo, kakor ni bilo nikdar prej. Ali izplačati ni samo 100.000 K, temveč kar 200000 K Blagajnik mora odlašati kar že z izplačili mestnim revežem, tako daleč je stvar že prišla. Reveži, ki dobivajo na mesec iz mestne blagajne po 8, 10 ali 12 K, morajo toliko časa čakati, da pride v prazno blagajnico kaka globa. Vzorno gospo-
Rimu, ki so take grdobije in. krutosti nele trpeli, temveč si dajali poklanjati in so odobravali knjige, v katerih so bili obseženi predpisi za nečloveško divjanje svete inkvizicije.
Če obdolženec vkljub mukam ni priznal in če je bila proti njemu samo slaba sumnja, je bil obsojen na galeje. Če je pa priznal (in to jih je storilo mnogo — tudi popolnoma nedolžnih, da bi ušli strašnim uiukam) ali pa če so mu drugače dokazali, so ga po navadi .oddali posvetni roki*, da ga sežge, kar so posvetni uradi morali izvršiti pod kaznijo cerkvenega pro-kletstva.
Spokorne krivoverce so najprej obsojali v dosmrtno ječo in poleg tega v denarne kazni v korist inkviziciji. Krivoverci, ki so iznova zabredli v krivoverstvo, so bili sežgani in njih celo imetje je zapadlo inkviziciji, da bi imela dovolj sredstev za svoje delo. V nekaterih deželah pa so prepustili tretjino zaplenjenega imetja deželnim knezom, ki so poslušno služili sveti inkviziciji. S papeškimi dekreti, kakor na pr. z dekretom Innocenca III. je bila zaplemba imetja krivovercev izrecno odobrena.
Tomaž Carefla je napisal v svoji priročni knjižici za inkvizicijo o sežiganju to-le: .Krivoverce je treba iztrebiti z ognjem in mečem in edino sveta inkvizicija jih kaznuje sveto in
darstvo se vidi tudi iz selitve mestne mitnice na Dunajski cesti. Hišo, kjer je bila mitnica doslej, je kupil nov gospodar in je najemnino strankam, torej tudi mitnici, nekoliko povišal. Vsled tega pa se je mitnica selila v Bavarski dvor, kjer je seveda vse morala adaptirati, prestaviti tehtnico itd. Za to je morala plačati toliko, kolikor bi diferenca med prejšnjo in povišano najemnino v stari hiši ne bila znašala niti celih deset let. Bavarski dvor je sedaj seveda klerikalna last, in zato »Slovenec* o tem vzornem gospodarstvu molči kot grob. Še blata, razsvetljave itd. zdaj ne kritizira, kar je prej delal po parkrat na teden. Prej je imel Štele v vsaki cestni luži svoj nos, zdaj ga pa ni nikjer.
Obiskal je naše uredništvo včeraj odličen poljski gost iz Varšave, gospod Teofil Modrzejewski, publicist, urednik »Kurjera Polskiego* v Varšavi in pesnik satirik. Gospod Modrzejewski je bil pravkar v Italiji. Ljubljana mu je jako ugajala in o Slovencih se je izražal zelo laskavo. Obljubil je, da slovensko zemljo v kratkem obišče za delj časa.
Milan Pugelj: Mali ljudje. V založništvu Kleinmayer & Bamberg je izšla pod gorenjim naslovom izpod peresa našega znanega in priljubljenega beletrista zbirka devetero črt, ki kažejo vse vrline Pugljevega pisateljskega talenta. O knjigi izpregovorimo kaj več o priliki, za zdaj jo prav toplo priporočamo. Cena je vkljub okusni zunanjosti in obširnosti (236 strani) samo 3 K za broširan, 4 K pa za vezan izvod.
Narodna čitalnica v Ljubljani obhaja letos 50-letnico svojega formalnega obstoja. Kot oblasti priglašeno društvo je ona tretja na vsem Slovenskem. V resnici pa je ljubljanska čitalnica najstarejša izmed vseh, ker je obstojala kot klub že več let pred ustanovitvijo društva. Neoporečno, je, da so bile čitalnice in slična društva nekdaj po celi Sloveniji in so ponekod ob meji do danes studenec narodnega dela, vir narodnega navdušenja, da so se v njih zbirali in medsebojno spodbujali vsi naši probuditelji in delavci. V čitalnicah je bil začetek našega narodnega življenja, v njih in iz njih se je vršilo naše narodno probujanje in vstajanje. Danes vrše narodno delo predvsem druga društva in organizacije, ki so po večini izšle iz čitalnic, nekdanji čitalniški odseki: pevski glasbeni in telovadni zbori, narodno-obrambni in igralni odseki, ki so vsi postali samostojna društva. Premnogo društev zopet so ustanovili čitalničarji. Zato danes čitalnice nimajo več tistega velikega narodnega pomena, kot so ga imele nekdaj. Toda pozabiti ne smemo, da je naše čitalništvo zibelka narodne zavednosti. Zato čitalništvo zasluži, da mu je ves narod hvaležen, da ga visoko ceni, in da svečanostno proslavi njegov veliki pomen. To naj se zgodi ob 50-letnem jubileju naših najstarejših čitalnic. Narodna čitalnica bi morala letos slovesno praznovati svojo petdesetletnico. Odbor je preložil to slavi je na januvar 1912 in sklenil, da bodi ta jubilej pravzaprav proslava vsega našega čitalništva. Vse čitalnice in narodna bralna društva, vsa društva — otroci čitalnic, ves narod se naj udeleži te proslave. Slavnost se vrši 6. januvarja 1912 v Ljubljani po sporedu, ki ga podajemo v sledečem v glavnih obrisih. Dopoldne: slavnostno zborovanje v Narodnem domu. Popoldne: slavnostna predstava dramatičnega društva v Ljubljani s sodelovanjem drugih društev v dež. gledališču v Ljubljani, ki naj poda sliko kulturnega napredka od prvih let čitalništva do danes. Zvečer: narodni ples v veliki dvorani in vseh gornjih postorih Na-
pravično.*
.Zakrknjeni krivoverci, kakor tudi ti, ki so spet zabredli v krivoverstvo, naj bodo brez usmiljenja izdani posvetni roki, da jih žive sežge. Oni, ki se skesajo, naj bodo najprej zadavljeni in potem sežgani. Če umrje krivoverec prej, naj se sežge njegova slika, izkopljejo in sežgo njegove kosti, hiša njegova podre do tal in kraj, - kjer je stala, posiplje s soljo, da bi tam nič ne raslo.
Kadar se izvršuje razsodha, naj se obsojencu vtakne v usta cula. da ne more z govorom hujskati gledalcev. — Če bi bila smrt na grmadi še groznej-ša nego je, bi se morala rabiti.*
Sveta cerkev danes z vso silo nasprotuje vpepeljevanju ali sežiganju mrtvih, kakor je videti, sežiganju ni bila vedno tako nasprotna, namreč takrat ne, kadar je šlo za krivoverce.
Posvetni sodnik, ki je prevzel iz rok inkvizicije krivoverca, je moral obsodbo brez zadržka in brez ugovora izvršiti, če se je branil, je zapadel cerkvenim kaznim, ki so v temnem srednjem veku pogubile vsakega, kogar so zadele, in ki so se pred niimi tresli knezi in cesarji.
Sveta inkvizicija je celo po smrti preganjala obsojenca in celo njegovo nedolžno rodbino. V inkvizicijskih knjigah beremo: »Kdor pokoplje krivo ver-
rodnega doma s sodelovanjem slav Slovenske filharmonije v Ljubljani’ Gledališka predstava se vrši po potrebi že 5. januvarja zvečer. Podrobnosti bodo pravočasno naznanjene. Kakor nekdaj v čitalnicah ni manjkalo nobenega narodnjaka, tako naj ne zamudi proslave čitalništva nobeden zaveden Slovenec nobena zavedna Slovenka!*
Smešen prizor. V nedeljski številki našega lista smo priobčili notico o dragoncu, ki je šival senčno plahto tvrdke Podkrajšek na Jurčičevem trgu, kar je vzbudilo med občinstvom veliko smeha in zabave. Da morda nena-stane kako nesporazumljenje, konšta-tiramo, da je dragonec le radi tega šival imenovano plahto, ker jo je raztrgal dragonski voz. Vsled tega je imela tvrdka Podkrajšek popolnoma prav, da je zahtevala od dragoncev, da sami popravijo narejeno škodo.
Ideal. Program za danes, jutri in v četrtek je zelo zanimiv. Med dr. je na programu: »Enoh Arden*. posneto po pesmi Alfreda Tennysona. Kaže se pri vseh predstavah. Krasna scenerija in izborna igra, Dolgost filma 750 m. Dalje »Pogled na Vesuv“, lep naraven posnetek v barvah. Za smeh skrbi ve-lekomična slika »Uporni soprog*. — V petek specijalni večer. — V soboto »Zigomar, kralj razbojnikov v boju s Pavlom Broquetom, kraljem detektivov*. Ta slika prekaša vse, kar se je doslej kazalo. V Berlinu in na Dunaju je dosegla velikanski uspeh.
Politično In izobraževalno društvo za dvorski okraj naznanja, da se viši v četrtek, dne 19. oktobra 1911. ob polu 9. zvečer v gostilni g. Matjana (prej »Katoliški dom*) na Turjaškem trgu štev. 1. v o 1 i 1 n i s h od, na katerem poročata kandidat za deželni zbor g. Adolf Ribnikar in državni poslanec g. dr. Vladimir Ravnihar. Somišljeniki, udeležite se shoda polnoštevilno 1 Odbor.
Ponesrečil je v soboto ob 10. uri po ponoči v Rožni dolini zidarski mojster Gregor Stanovnik. Konj ga je udaril v trebuh in težko poškodovanega so prepeljali v deželno bolnico, kjer je včeraj ob polu 11. uri dopoldan umrl.
Razne vesti.
* Boj med učenci in nčenkami.
V soboto zvečer je prišlo na Dunaju po pouku med učenci in učenkami krojaške obrtne strokovne šole do pravcate bitke. Učenke so naskočile učence s palicami in žicami in jih pognale v beg. Tekom boja sta bila težko ranjena tudi dva ključavnikarska pomočnika, ki sta priskočila krojaškim učencem na pomoč.
* Dunajskega zlatarja Adolfa Papsta, ki je zapustil nad 70.000 kron dolgov in pobegnil v Newyork, so sedaj aretirali v Eilis Islandu in ga izročili avstrijskim oblastim. •
* Ponesrečen napad. V Inomostu je pretečeni teden neki 34 letni tovarniški delavec iz Bavarskega napadel neko deklico in jo skušal iz neznanih vzrokov zadavati. Toda deklica se mu je hrabro postavila v bran in pričela klicati sosede na pomoč. Napadalec se je preplašil in zbežal. Toda policija ga je izsledila še isto noč in izročila sodišču.
* Cesar Viljem tožen. Dne 18.
oktobra se vrši v Berlinu obravnava radi tožbe glasbenika Feliksa pl. Wein-gartnerja proti nemškemu cesarju Viljemu kot lastniku dvorne opere. Feliks Weingartner je namreč 1. 1908. prelomil pogodbo in odšel na Dunaj, da prevzame vodstvo tamkajšnje dvorne opere. Pozneje je bila afera poravnana in sicer na ta način, da j? Weingartner
ca v blagoslovljeni zemlji, bodi iz cerkve izobčen, dokler trupla krivoverca lastnoročno ne izkoplje iz zemlje; oni kraj pa bodi na veke nesposoben za pokopavanje. Truplo krivoverca bodi sežgano, kajti zločin krivoverstva je tako nečloveški, da se kazensko preganjanje ne sme ustaviti niti s smrtjo. Inkvizitor lahko posestva umrlih krivovercev zapleni in jih odda inkviziciji in lahko preganja spomin kri/over-cev, jih po smrti lahko proglasi za krivoverca in da sežgati. Slika umrlega se javno izpostavi in pred njo naj se berejo pokojnikova krivoverstva. Potem se odda slika posvetnemu sodišču, ki jo da sežgati tako, kakor bi dal sežgati pokojnika. Hiše krivovercev se porušijo m naj na veke služijo za smetišče umazanosti in odpadkov, nikdar več se ne smejo iznova sezidati, in vsi trami, malta in kamenje zapade inkviziciji.*
»Niti pravoverni otroci krivovercev ne smejo iz imetja svojih staršev ničesar dobiti.*
Ta nečloveški članek je bil sprejet celo v cerkveno pravo jn papež Innocenc III. ga je vtemeljil s temi
besedami: »Tako imenovanega usmiljenja ni mogoče vporabljati, kajti bog kaznuje otroke za grehe staršev I*
(Dalje.)
plačal 9000 mark za vdovski zaklad berlinske dvome opere kot odškodnino in se tudi obvezal, da ne bo več v Berlinu nastopal kot dirigent. Toda Weingartner se je sedaj naenkrat premislil in vložil tožbo proti cesarju Viljemu, od katerega zahteva da se mu povrne 9000 mark in ga obenem tudi odveže obveznosti, ne več dirigirati v Berlinu.
* Pogrešana nemška cesarska jahta. Bivša nemška cesarska jahta .Meteor*, sedaj »Nordstern“ je odšla dne 26. septembra iz Kiela proti Gibraltarju. kamor pa še dosedaj ni do spela. Vsled tega se domneva, da je "je ponesrečila. Vs<* telegrafične po-Hvedbe so brezuspešne.
* Ženska volilna pravica v Ame-riki. V Kaliforniji je rezultat ljudskega glasovanja glede ženske volilne pravice izkazal 3000 glasov večine v prid ženskam. Kmečko prebivalstvo malodane do zadnjega glasovalo za žensko volilno pravico. Uspeh tega štetja bo zelo velikega pomena j-a prihodnje predsedniške volitve v Združenih državah. Predsednik Taft je že javno izjavil, da je odločen Pristaš ženske volilne pravice.
* Viharji na Jadranskem morju. Tekom zadnjih viharjev na Jadranskem jnorju so med otokom Bračem in celino ponesrečile tri ladije, ki so zadele ? pečine. Moštvo parnika .Danica" se Je rešilo, dočim se je moštvo obeh ostalih ladij potopilo.
.	* Otroci povzročili strašen po-
V občini Aranvoskomlos na Ogrskem je divjal v petek strašen požar, ki je uničil 15 hiš ni vsa zra-Ven se. nahajajoča gospodarska poslopja. Skoda znaša 300-400.000 K. Požar so povzročili otroci, ki so na neketn skednju kadili cigarete in ogorke vrgli med slamo.
* Prava ženska vas je vasica Frossy na Frahcoskem. Šteje približno 500 prebivalcev in se odlikuje po tem. da so skoro v vseh uradih nastavljene same ženske. Na kolodvoru je postajenačelnica zelo sposobna in Pridna.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Turški oficirji — begunci.
Rim, 16. oktobra. Včeraj je dospelo v Tripolis 150 turških oficirjev, ki so odložili vojaško uniformo in se udali. Splošno prevladuje mnenje, da bo tudi turška tripoliška armada, ki je skoro že brez oficirjev in provi-janta, v najkrajšem času kapituli-
Italijanske šole v Turčiji.
Carigrad, 16. oktobra. Vlada je ukazala zapreti vse turške šole v Turčiji, učitelje pa izgnati. Posredovanje nemškega poslanika Marsciiala v Carigradu ni imelo tozadevno nikakega uspeha.
Oboroževanje Bolgarske.
Carigrad, 16. oktobra. BSabei“ poroča, da pošilja Bolgarska na mejo vedno večje oddelke vojaštva in neprestano napravlja nove utrdbe. Včeraj je že prišlo med Bolgari in Turki do spopadov.
Sofija, 16. oktobra. Vojni in zunanji minister sta imela danes daljše posvetovanje glede spopadov na meji in kritičnega mednarodnega • političnega položaja.
Obiski kralja Petra oddovedani.
Belgrad, 16. oktobra- Radi kritičnega mednarodnega političnega položaja so vsi obiski kralja Petra na evropskih dvorih odpovedani, da celo obisk v Parizu, ki bi se moral vršiti še tekom tega meseca je preložen na nedoločen čas.
Italijansko brodovje.
Carigrad, 16 oktobra. Italijansko vojno brodovje, ki je zasedlo Tobruh jfc po turških uradnih poročilih obstojalo iz sledečih ladij: .Vittorio Emanuele, “ „Roma,“ „Napoli," ,Regina Elena* in več torpednih rušilcev. Bro-dovju je poveljeval admiral Aubry, ki je takoj po padcu mesta odšel z bro-dovjem v Egejsko morje, kjer še sedaj križari.
S|ovenski klerikalci proti uradnikom.
Dunaj, 16. okt. V parlamentu vlada uprav velikansko ogorčenje nad slovenskimi klerikalci, ki zahtevajo na vsak način prvo čitanje uradniške predloge. Da prjde predloga hitreje v odsek se nameravajo skoro vsi govorniki radi postopanja slovenskih kleri*. kalcev odpovedati svojim govorom.
Italijansko vseučillško vprašanje.
Dunaj, 16 okt. Italijanska ljudska stranka je sklenila, da vloži v zbornici predlog v katerem bo zahtevala, da pride vprašanje italijanske pravne fakultete še pred proračunsko debato na dnevni red.
Novi ogrski trgovinski minister.
Dunaj, 16. okt. Novim ogrskim trgovinskim ministrom je imenovan poslanec Beothy, pristaš Tiszove vladne frakcije.
Maksim Gorki nevarno obolel.
Rim, 16. okt. Iz otoka Capri se poroča, da je tamkaj nevarno obolel znani ruski pisatelj Maksim Gorki.
Bosenski sabor.
Sarajevo, 16. okt, Današnja seja ni imela nikakega uspeha, ker med strankami n bili mogoče doseči sporazuma glede volitev v posamezne odseke.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik MIIh Plut.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda & Tin. Najmanjši znesek 50 rtn. Pismenim vpraSanjem Je priložiti znamko 20 t1*. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. uri »veier.
Damski naklčenl klobuki se radi opustitve modistovske obrti po jako ugodni cent prodajo v modni trgovini P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte.	606/x—4
OZenjeni t«Sč slovenskega in nemškega jezika želi službe skladiščnika v trgovini ali tovarni. Ponudbe pod .Skladiščnik" na .Prvo anončno pisarno*.	607/3	—	1
l)obr« bruna se išče. Ponudbe pod Hrana" „Prva anončna pisarna*'.	615/1—1
Jako lepa enoletna us e» (Foxterrier) se odda. Kolodvorska ulica 28. I. nad. 615/1—1
Dljukl, ali dijakinje vseh zavodov se sprejmo pod „Osmošolci“ Prva anončna pisarna.	612/2—1
Stanovanje z dvema sobama, kukinjo in pritiikama se odda s prvim novembrom. Naslov pove „Prva anončna pisarna". 613/3—1
Kdor želi nabaviti pokojnim nagrobni spomenik, naj ogleda zalogo pri novem pokopališču Sv Križu v Ljubljani. Tam vam bo naj-solidnejše in po zadovoljnosti postreženo. Preskrbi vam tudi slike po jako ugodnih cenah-Fr. Kunovar, kamnosek. 404/15—1
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupijti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
▼ Malih oglasih r Jutra*. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
»TATATATj
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 13, (v hiši g. Moharja) nasproti cerkve,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 2.—5. popoldne.
Sako zanimiv, zabaven in poučen list t slikami je
Ilustrovani tednik
»9
it
id izhaja vsak petek ter stane četertletno K 1 ‘80.
Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem!
Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljubljana.
Najvecja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamk« w IKO
H. SUTTNER, Ljubljana
Mestni trg. — FIL1ALKA: Sv. Petra cest*. — Telefon št. 273.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanulaktura itd.
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI
 Sodnijska ulica št. 3--
Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
Hiti ii la:
G 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za ;e in brado „Neril‘ od dr. Drallea v steklenicah po K 2 — velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah S. STRM0LI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastoni.
FR. KS. KASPER
Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih val-čnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi.
Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago.
Velikanska izbera oblek, površnikov, ulstrov itd.
za gospode in dečke v najboljši izvršitvi in :: krasnih vzorcih. ::
A. KUNC
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Strogo solidna postrežba.
r>~
3E
IE3
"V_
Fran Hladnik Mici Hladnik
rojena Hočevar
Ljubljana	Zagorje
dne 16. oktobra 1911.
Mesečna soba
se takoj odda boljšemu gospodu. — Sprejme se tudi še nekaj gospodov na dobro hrano. Točna postrežba. Kongresni trg št. 3, II.n
V najem se da dobro idoča
trgovina
z mešanim blagom
v večjem kraju na deželi, z ali brez zaloge.
Tozadevne ponudbe pod .Promet 40.000“ na upravo »Jutra*.
Slovenci darujte za »Sokolski dom“ v Borovljah.
V najem se Išče v Ljubljani na prometnem kraju
trgovski
lokal.
Ponudbe pod »Nova trgovina* na upravo tega lista.
V najem se išče v Ljubljani
gostilna
oziroma
prostori,
ki bi bili pripravni za gostilno. — Ponudbe pod »Nova gostilna* na upravo tega lista.
Sprejme se
 krepek, do 20 let star
mladenič,
ki bi opravljal v vinski kleti in v trgovini z vinom v buteljkah. Oni, ki poznaje kletarske posle, imajo prednost.
Ponudbe pod »Kletarski pomočnik* na upravo tega lista.
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster,
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
se priporoča ob Vseh svetih za pleskanje in prenovljenje nagrobnega omrežja, križev, napisov itd. Postrežba točna in solidna. Poštno-bruilnlčnl ritni itev. 07.62«.
Fotografske aparate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča
fotomanulaktura in drogerija
===== „Adrija“ -
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5.
  5000 K zaslužka "
plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 300 kosov za samo H K ni priložnostni kup in sicer:
1 prava švicarska sist. Roskopf-pat. žepna ura dobro idoča in točno regul. s pismeno 31etno garancijo tovarne, 1 amerik. double-zlata verižica, 2 amerik. doubie-zlata prstana (za gospoda in damo), J angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratnlški in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nož (odelni), I eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fasone), 1 krasna kravatna igla s simlli-briljan-tom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 eleg. prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni in lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo, in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane
k e--.
“ Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se spjejmejo) od
A. G E L B, razpoštljalnica, Novi SandccSt. 122.
Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je sak riziko
izključen.
Pri nakupu
sukna in manufakturnega blaga
priporečamo trgro-viaao
LEN ASI & GERKMAN
Ljubljana, Stritarjeva, ulica štev. 4.
m
Zimsko perilo
za gospode, dame in otroke, bluze, spodnja [krila, hišne halje, nočne čevlje, vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v modni in športni trgovini
P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte
JUTRO4 se prodaja ¥ Ljubljani
po O vinarjev
južni kolodvor, na peronu Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Cešark, šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta, ttrzllkar, Sodna ulica SuMc, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska uiioa. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Senfe, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišleijeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. Dšeničnik, Židovska ulic*. Kleinstein, Jurčičev trg. Križa), Sp. Šiška.
Wislak, Gosposka ulica; Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica Blaznik, Stari trg. Nagode Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra oesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Jezeršek, Zaloška cesta. Likar, Glinoe.
Strkovič, Dunajska cesta. Klančnik, Tržaška cesta.
3s Največje podjetje konfekcijske stroke je iP	ogromna trgovina
10. BERNATOVIČ
S Ljubljana, Mestni trg 5
3ratera, ixna že začetlrorEi sezije
^ nad 30.000 komadov svežega blaga te,	po	najnižjih cenah ==
^	in	to
nad 5000 kom. najfinejših oblek za gospode nad 2000 kom. posamez. hlač in telovnikov >3	„ 2000	„	najfinejših površnikov, šport- „ 3000	„	oblek za dečke in otroke
nih in zimskih sukenj	„	15000	.	najmodernejše konfekcije
^ , 3000 pelerin	za	dame in deklice.
Sto	Solidna postrežba.	Priznano	nizke cene.
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v ,Jutru‘
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
Najbolj varno naložen denar! ^wm Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov K.
Stanje hranilnih
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
nad pol miljona
kron
milijonov kron
reglatrovnu zadruga ■ neomejeno lareso
v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18
2«	*	S
CO CS	P.
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje hranilne vloge po distih
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3.
sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4V4#/0 brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti.
Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja Je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka Spekulacija z vloženim denarjem.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače Hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
Eskomptuje
Eskomptu
trgovske menice.
trgovske menice,
Ustanovljena = leta 1882. =
Ustanovljena =E leta 1882. ==
Denarni promet ▼ letu 1910 K 100,000.000*—
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—
Posoja na zemljišča po 5ft/o in proti poplačevanju dolga po najmanj ll* ®/o. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na mmice !n vrednostne papirje.
Zavaruj« poslopja In premičnine pttrtl požarnim ikodam f najnlžjlh aenah Zavaruj« proti tatvini, razbitju ogled«) in okcnaklh ploič.
Škod« cenjuje takoj In najkulantn«K Uživa najboljši rioves, kod« pMlnJ«
Dovoljuj« h iMcga dobička isdatn« podporo v narodne In obCnokertatn« nam«n«.
Sprejema zavarovanja človeikega življenja p« najrasnarratncjilh kombinacijah pod tako ngodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica.
—'	vzajemno zavarovalna banka v Pragi n ..'.i-rs
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,866.800*51. Po velikosti drugi vzajemni ztvirovalnict niie države z vseskozi slovansko - narodi« »pravo.
1 'ii	ii	   Van	pojaanila	daje:	  ■■	"
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici St 12.
'■■■'	Pii	aru	e	ao	v	lastni	bančni	kiiL	■	■	-	■	.
Vm dffl dobiček m raidtljnj« zavarovancem; dosedaj ta ga J« Izplačale K 2,48fr719-—.
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
—r—	  regiatrovana	zadruga z omejenim jamstvom	—	. =
priporoča swjo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva ki druge urade. — Tiskarna »prejema vsa v tf ■fanrriro ta ttograSsko strah* spadajoča dela ter jft izvv&uje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje Šolskih knjig in časopisov
LA0tno sms,! ofrriliSrtva,	I>Taoxxi.odLer3n-©3^e	čzSsze..
ZAtogrrašja,.
1 1	1W^»z3taa	Atmnr. US. ———— ^—— ToMaa ha«l«—K>« »tov. 78^07. ----------------
Pulte od 65 K naprej. Zastopstvo in zaloga
THE REX C0.
Ljubljana, Šelenburgova ul. 7.
MT' Ogled prost.
Ceniki zastonj in franko.
■ B
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Del. glavnica:
K 8,000.000.
Stritarjeva, ulica. štev. 3, (lastna hiša) priporoča promese dunajskih komunalnih srečk za žrebanje dne 2. novembra t L Glavni dobitek K 300.000'—. Gena K 18
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Rez. fond nad K 800.000. 3f
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4'IA