r J Nijrečji slovenski dnevnik"! I * v Združenih državth VeUa za vse leto . . . $6.00 S Za pol leta.....$3.00 V Za Now York celo leto . $7.00 4 Za inozemstvo celo leto $7.00 ! )0 I J GLAS NARODA Usf šlovenslčih delavcev v Ameriki« rjuUiLFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office »t New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1878. ~ TELEJON: CORTLANDT 2876. NO. 258. — ŠTEV. 258. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 1, 1924. — SOBOTA, 1. NOVEMBRA 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXH MNENJE KANDIDATOV 0 TUJERODOIH Foreign Language Information Service objavlja izčrpno izjavo glede tujerodcev, ki jo je dobil od La Folletta, Davisa in Coolidge-a. — Vsi trije kandidatje hvalijo vlogo, ki jo igrajo priseljenci v gradnji gmotnega in kulturnega ustroja Združenih držav. — La Follette in tujejezično časopisje. Foreign Language Information Service je zaprosil trojico današnjih lrnjodlienejših predstaviteljev javnega mnenja—predsednika Coolidge-a, JoJm W. Davis-a in senatoifja I-a Follette — za izjavo o vprašanju tujerodnega prebivalstva v Ameriki in njegovem mestu v ameriškem življenju ter objavlja v kombinirani izdaji — edini svoje vrste — spodaj navedene poslanice vseh treh poglavitnih predsedniških kandidatov. Izjava senatorja La Follette: "Združene države dolgujejo svojo sedanjo moe — v političnem, gospodarskem in moralnem iiogledu — resni delavnosti priseljencev. Nekateri .so prišli pred tristo leti, nekateri .^o jn-isli včeraj. Potrebno je najgloblje s )oražiunevanje med skupinami novih priseljencev na eni strani in skupino naslednikov priseljencev, zvanih Aineri-kacev, na drugi strani. Treba je strpnosti v naših metodah amerikanizacije teh novodošlecev, ki tvorijo del lla-šega političnega in gospodarskega telesa. Kajti, ako naj ti priseljenci pomagajo k laadaljnemu razvoju naše dežele, treba njim raztolmačiti najboljše, kar je v našili ameriških institucijah, in to raz tolmač en je je mogoče doseči le potom taktnega in simpatičnega razumevanja njihovega stališča. "Jaz sem veliko slišal o amerikanizaciji. Nihče ni iiiiel več prilike kot jaz proučiti dodobra to vprašanje asimilacije priseljencev z vsemi delikatnimi problemi, ki nastajajo glede ravnanja z našimi novimi državljani. Metoda amerikanizacije, ki bo napravila najboljše ameriške državljane iz našili priseljencev, ni ona metoda, katera zahteva zadušenje podedovanih kulturnih njagibov, ki jih vsak priseljenec prinaša s seboj, kot nekaj zunanjega, kar se lahko sleče na ^povelje, marveč nekaj, kar je del njega samega, dedščino iezika in vere. Nikdar ne mo- KOMUNISTI DQl2E| ROB. LA FOLLETTA Komunistična stranka je označila La Folletta kot prijatelja kapitala. — Foster in Ruthenberg, komunistična načelnika, sta povedala, zakaj je obdolžite v Littletona neresnična. — Delavci bodo baje izdani. Chicago, IU., 31. oktobra. — Centralni izvrševalci komitej delavske stranke, William Z. Foster in C. Ruthenberg so izdali ugotovilo glede stališča stranke napram La Follettu, Ugotovilo je odgovor na obdol-žitve Martina Littletona, dvignjene v New Vorku, da podpirajo komunisti in rdečkarji predsedniško kandidaturo La Folletta. V tem ugotovilu se glasi med drugim: — Temelj obdolžitve Littletona je članek, naslovljen: — Ali smo za La Folletta ' — katerega je objavil Ruthenberg v Daily Worker dne 10. aprila tega leta. — Ta članek zavrača najprvo vse, za kar se zavzema La Follette ter izjavlja kategorično in z naslednjimi besedami, zakaj ne more biti noben delavec za La Folletta. — Mi nismo in ne moremo biti za La Folletta, ker smo komunisti in če pravimo, da smo komunisti, pravimo tudi, da vodi pot emancipacije delavcev ter izkoriščanih farmerjev iz zatiranja in. izkoriščanja kapitalizma preko prole-tarske revolucije, sovjetov in diktat orstva proletarijata, ne pa potom vlade La Folletta. V nadaljnem se glasi: — Kar pa se je izjavilo; zgoraj ne odgovarja. na vprašanje, če bo- remo ustvarjati dobrih državljanov, ako skušamo pod- mo podpirali La Folletta. če bi bil jarmiti priseljenca. Ne moremo upati, da bi napravi j ali dobre državljane, ako skušamo zatirati tujerodno časo-pisje. "Tekom dni vojne histerije sem se protivil krivicam, naperjenim proti tujejezičnim časopisom. To so bili dnevi vojnih predsodkov, ko je mnogo šol' iz lastne volje prenehalo podučevati nemščino. Od onega ča*?a je mnogo poskusov bilo storjenih s strani državnih zakonodajcev, da bi se v šolah odpravil poduk vseh tujih jezikov. Blaznost in neumnost, narekujoča tako zakonodajstvo, ki se proti vi ameriški svobodi, ne more dolgo živeti. Da bi se vse narodnosti morale prizadevati obvladati angleščino, i*o treba sprejeti kot bistveno dolžnost našega državljanstva. Na "tiak način pa naj vsaka narodnost ohranja svoj lastn: jezik radi njegove praktične, vzgojne in čustvene vred-osti. Jeziki so bistven del znanja in učenja. Oni so ključ k trgovini in poslovanju. In ravno jezik priseljencev je oni, potom kiterega moremo na najboljši način izvajati amerikanizacijo teh priseljencev." Ijzava predsednika Coolidgea: "TJna izmed anomalij človeške zgodovine je, da narodi, ki niso mogli biti asimilirani in ujedinjeni pod nebom Evrope, prišedši v Ameriko, odkrivajo presenetljivo nadarjenost za sodelovanje, zlivanje in ubrano prizadevanje. "Izmed poglavitnih činiteljev, ki razjašnjujejo to okolščino je široko tolerantno stališče, ki je bilo značilno za to deželo. Jaz rabim besedo v njenem najbolj obsežnem zmislu, ki naj vključuje toleranco verskega mnenja, toleranco v politiki, toleranco v socijalnih odnošajih — sploh liberalni stališče vsakega državljana nasproti svojemu bližnjemu. Ta činitelj je oni, ki je očuval za vse \ nas ono enakost mogočnosti, katera daje priliko vsakemu Amerikancu, da postane zgraditelj one sreče, kakršno zasluži. "Začenši znova v zemlji skoraj neomejenih mogočnosti so rani naseljenci našli, da mora biti uspeh njihovih narodotvornih eksperimentov odvisen od tega, da delajo v skupnem skladu, prezirajo nebistvene razlike, odkrito in iskreno sodelujejo v interesu vseh in pred vsem pozabljajo starodavna nasprotstva. Bila je naša dobra sreoa, da smo bili v stanu otresti se starih tradicij, segati v roke sosedom v skupnem prizadevanju, da ohranimo nanovo najdene svoboščine. In poleg tega smo potom svojega sistema splošne vzgoje bili v stanu obvarovati se oživlje-nja starih ali ustvarjenja novih sovraštev med pokrajina mi ali skupinami. • 3 »» (Nadaljevanje na 2. strani.) nommiraii na farmersko-delav-skem tiketu. — Če bi se to zgodilo, kar je zelo vrjetno, bomo brez dvoma podpirali La Folletta* v volilni kampanji, obenem z masami delavcev in farmerjev, ki so za far-mersko-delavskim gibanjem. Mi smo proti La Follettu. Mi vemo, da gre politična zmaga delavcev in zatiranih farmerjev preko mrtvega trupla, ki je politično truplo La Folletta. To bomo povedali delavskim masam dežele. — Rudolf S prečki es, multimili-jonarski bankir iz San Francisca, je eden najbolj gorečih pristašev La Folletta. Spreckles je za La Folletta, ker hoče slednji rešiti kapitalizem, dočim je cilj delavske stranke uničiti ga. Delavska stranka je proti La Follettu ter ga smatra sovražnikom delavskega gibanja v Združenih državah, kajti La Follettizem ustvarja iluzijo, da lahko delavci kaj pridobe zase potom njegove kandidature dn gibanja, kojega del je. Dočim more La Follette edinole izdati delavstvo kot sta ga izdala Schei-deanann v Nemčiji ter MacDo-nald v Angliji. Boston, Mass., 31. oktobra. — Senator La Follette, ki je navalil na domačo državo predsednika Coolidga, je napadel njegovo inozemsko politiko ter isto politiko prejšnje administracije. Naslikal je Združene države kot nahajajoče se na poti imperijalizma. slič-nega imperij a lizmu starodavnega Rima. To »pa bo seseda dovedlo do vojn in do uničenja republikanskih naprav, — je izjavil. Nadalje je rekel, da bi obrnil kaizalec ure nazaj. Ohranil bi Zdr. draže v njih. lastnih mejah in čeprav bi Ust rajal pri Monroe doktrini, bi se vedar vzdržal uporabe sile pri izvajanju policijske kontrole v nemirnih pokrajinah v bližini naših meja. Ostro je napadel politiko Združenih: držav na Haiti in Santo Domingo, od administracije Wilsona pa do današnjega dne, 06R0MEN STRAN PRED EKSTREMISTI Zadnje angleške volitve so uničile liberalno stranko. — Asquith noče odložiti orožja, čeprav je bil poražen. Ministrski predsednik MacDonald bo vsak trenutek odstopil. — Zmaga konservativcev je presenetila tudi največje optimiste v njih taboru. — Zadnji sestanek delavskega kabineta. London, Anglija, 31. oktobra. — Ker so dospela že ZRAČNI PRISTAN BO V CAPE MAY, N. J. Pri Cape May v New Jersey, nameravajo ustanoviti zračni pristan. — Pri načrtu je baje inte-resirana tudi nemška tvrdka. Washington, I). <\. 31. oktobra. 4o.^ --i - ti -i i - (Mornariški tajnik Wilbur le skle- .%koro \ sa tozadevna poročila iz volilnih okraiev, ie no- -. * - - . l-i-i i , J ' ^ nil avtorizirati najetje zra onega a v Cape May, N. J., pod stalo jasno, da je bila angleška liberalna stranka popol-'pri^anisC. noma uničena, da je delavska vlada pokopana in dsa je' poljem/da bo družba, ki bo na-konservativna stranka trdno v sedlu za naslednjih pet jela pristan, pričela v teku enega l^t* , | leta graditi zračno ladjo okorele- Ker je treba ugotoviti le* Še štirinajst sedežev izmed sijema. Najetje naj bi se iz-je jasno, da bodo imeli konservativci (večino pri-, vt*šilo potom dražbe, a sklenjeno 'bližno dvestotih 'g*lv tafrtf. vsemi drugimi stranki v prihodnjem parlamentu. Porazdelitev je sedaj naslednja: — Konservativci, 40G; delavska stranka, 154; liberalci, 40; komunisti, 1. V.nemška\vrdka to kalkulacijo je vključenih par neodvisnih v skupine, za tukaišno zračno pogodbo bi se v slučaju potrebe lahko razveljavilo. Cape May, 31. oktobra- — Kot se glasi, imata neka liewyorska in namen uporabiti tukajšno zračno postajo, ki je bi-katere ponavadi glasujejo. ha tekjom vojne zgrajena za obrež- fflnmsav MacDonald se je vrnil Včeraj zvečer V no službo, kot zračno pristanišče London ter se bo danes sestal s svojim kabinetom. Mo-'^a redni prekatlantiški promet. 1 posebno ker bi bila mogočna lopa postaje izvanredno primerna za ti cev tako velikanska, da ne preostaja ničesar drugega zraC'ne ladje Zepi>oli71ovo-a 1ipa-posredna resignacija. s!roški —•v 1 - ^ v.niiv.i . -v .jim o vj-iiii {lauiucium. mu- ■ goče bo to zadnji sestanek delavskega kabineta, kajti po' mnenju večine kabinetnih članov je (premoč konserva-i PEKLENSKI STROJ NA CANADSKEM VLAKU Na vlaku v British Columbia je eksplodiral podtaknjen peklenski stroj, ki je umoril esem ljudi ter ranil deset nadaljnih. kot neposredna resignacija Eno stvar pa namerava MacDonald izvršiti, predno zapusti urad in sicer priti na dno. Zinovjeve potvore. Delavski voditelji se boje, da bodo njih nasledniki vrgli na stran to zadevo, če je ne reši MacDonald sam. Padec dela ni bil posledica odpada pristašev delavske stranke, temveč panike, ki se je pojavila po celi dežel*. Ta panika je temeljila na pogodbi z Rusijo, kateri je sledilo ponarejeno pismo, prihajajoče baje od Zinov-jeva, s katerim se je skušalo zanetiti državljansko vojno v Angliji ter korupirati armado in mornarico. Poročila iz volilnih okrajev kažejo, da je dellavska stranka izgubila nekako trideset sedežev, da pa je glasovalo zanjo trikrat več novih volilcev kot pa tekom lanskih volitev. Število glasov, oddanih za delavska stranko, se bo povečalo za poldrugi milijon, ko bodo dospela zadnja poročila o izidu volitev. Radi ruskega strašila pa je bilo glasovanje za konservativno stranko brez primere. Številni državljani so polni strahu in presenečeni vspričo izida volitev. Povečanje ljudskih glasov obenem z Zmanjšanjem p ari aifl en ta,me ga zastopstva delavske stranke bo ojačilo krilo "direktne akcije" v delavski stranki in skušalo se bo uveljaviti nov družabni red preje potom revolucije kot pa potom ustavnih sredstev. Kontrola delavskega gibanja v Angliji se kaj lahko izmuzne iz rok zmernih elementov v stranki ter v skrajneže v. Le dva liberalna voditelja sta, preživela poraz, — David Lloyd George in Sir John Simon. Prvi, ki je dobil brezprimemo večino a- svojem domačem volilnem o-krajur, bo najbrž vodil ostanke svoje stranke, obstoječih v glavnem iz njegovih osebnih trabantov, ki so bili izvoljeni v dogovoru s 'konservativci, ki niso postavili v do-tičnili okrajih svojih lastnih kandidatov. Najbolj važna liberalna izguba je Asquithova, ki pa je odločno zanikal, da se bo vsled tega poraza umaknil v privatno življenje. Priznal je, da je skrajno razočaran, a je rekel: — "Zopet bom vstal". Večina delavskih voditeljev je prišla nepoškodovana iz viharja, a par od odičnjakov stranke je bilo vendar poraženih. Winston Churchill, katerega je pri zadnjih volitvah porazil neki suliač, je zmagal s čisto večino v Essexu, tako nad delavskim kot nad liberalnim kandidatom. Pariz, Francija, 31. oktobra. — Konservativna zrnata v Angliji bo imela najbrž resne politične posledice v Franciji." Bati se je celo, da ne bo preživela vlada Her-riota, kajti sednji in MacDonald sta bila edina v inozemski politiki. ____ te zra ko plovne lope sn znašali $1.225.000 ter Niti malo dvoma ne more hiti več. tla je bila eksplozija, ki se je pripetila na neikem vlaku Canadian Pacific železnice v British Columbia, ki je zahtevala osem človeških žrtev, posledica bombnega napada. Na terae'ju preiskave, katero je vodil podpredsednik železnice. Coleman, je sporočil danes generalni ravnatelj Murphy, da so našli med razvalinami porušenega železniškega voza budilko in dele baterije in sicer v nekem ročnem kovčegu, ki je bil istotako raztrgan na, kosce. Žrtvi eksplozije sta postala tudi Pettr Veregin, voditelj Duhobor-cev v British Columbia ter J. Machie, člaai zakonodaje dotične province. Nesreča se pe pripetila na poti med Nelson in Grand Forks, ob je dolga 702 čevljev, 157 čevljev eni zjutraj in eksplozija je bila visoka in šestdeset čevljev široka, i tako močna, da je bil železniški Ostala poslopja v zrakoplovnem imost raztrgan in da so bili potni- pristanu bi lahko služila kot stanovanja za moštvo zračnih ladij in mehanike. Če bi se tozadevni načrti uresničili, bi bil storjen nadaljni korak v smeri proti ustanovi j en ju zračnega prometa preko ameriškega kontinenta ter tudi med Združenimi državami in Evropo. Vse tozadevne načrte je seveda predvsem pospešil zmagoslavni polet ZR—3 preko Atlantika. MEDNARODNO POSTOPANJA KOMUNISTOV. Berlin, Nemčija. 28. oktobra. — Pristaši ruskih sovjetov so se pričeli k repke j še gibati- Po svojem nastopu v Angliji skušajo sedaj pridobiti za svoje vrste še rtadalj-ne ljudi. 4*Rote Pahne", centralni w i organ komunistične stranke, je 10 vG objavil poziv, izdan od komunistične eksekutive, v kateri obljubljajo Rusi eelo komunistično moč za mednarodno mobilizacijo komunističnih sil. Če bi hoteli Nemci dejanski pričeti z razredno vojno. Poziv je baje podpisal Zinov-jev. Pariz, Francija, 28. oktobra. — Francoska vlada je danes ofieijel-no priznala rusko sovjetsko vlado. De jure priznanje je bilo izvršeno v brzojavki, koje besedilo je danes popoldne objavil zunanji francoski narod. Za to politiko, — je rekel, — preži sistem, ona skrivnostna, a vedno zlobna družba kapitalistov. Jti napadajo ameriške prostosti vsepovsod in kateri naeelujeta hiši Rookefellerja in Morgana. Govor, ki ga je imel v Bostonu, je ipomenjal razširjenje in po-globljenje govora, katerega je imel v St. Louisai. Bilo pa je vendar nekaj razlik. Boston je središče velikega nemškega prebivalstva in tam s«? je izrazil za r'evizijo versailLske pogodbe. V Bostonu, kjer je dosti Ircev, pa je reikel, da ustvarja Amerika svoje Irske in Indije v centralni in južni Amieriki, ker suženjski posnema inozemsko politiko Anglije. ALBANSKA VLADA JE VPO KLICALA REZERVISTE. Belgrad, Jugoslavija, 31. okt. Danes se je izvedelo, da je albanska vlada vpoklicala prvi in drugi razred rezervistov. Iz tega je razvidno, da se pripravlja Albanija na sovražnofrti z Jugoslavijo. MORGAN JE ODPOTOVAL IZ PARIZA. Pariz, Francija, 31. oktobra. — Danes se je poslovil od francoskega finančnega ministra Clemen-tela ameriški finančnik Morgan. Jutri bo odpotoval v London in od t am proti Ameriki. ki vržen ven. Izprva se je domnevalo, da je eskplodiral kotel plina pod železniškim vozom, a železniški uradniki so medtem ugotovili, da je povzročilo eksplozijo eksplozivno sredstvo v železniškem vozu samem. Policija se peča z neko govorico, ki se glasi, da je bila vprizorjena zarota proti življenju voditelja Duhoborcev. Veregin je prišel iz Kavkaza, kjer je bil rojen leta 1S50. Pozneje je prišel v konflikt z rusko vlado, ker je ščuval Duhoboree. to je ruske MenonLte, k odporu proti vojaški službi. To je imelo za posledico njegovo izgnan je v Sibirijo, odkoder je prišel leta 1910 v Saskatchewan ter se pridružil neki koloniji svojih rojakov in verskih tovarišev, ki je štela osem tisoč duš. Pet tisoč teh mu je sledilo v British Oolurobijo. Neka preiskava, u veti ena od pro vincijalnih oblasti, je prišla do naslednjega zaključka : — Peter Veregin je bil med svojimi rojaki vsemogočen. Bil je oče svojega naroda, katerega je učil, vodil in bodril. TITTON NE BO POSLANIK. Rim, Italija, 31. oktobra. — Danes je bila oficijelno dementirana vest, da bo postal predsednik senata Titton, italijanski poslanik v "Washington!!. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $15.30 2000 Din. —$30.40 5000 Din. — $75.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad", ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir..........$ 9.90 B00 lir..........$23.75 300 lir.......... $14.55 1000 lir..........$48.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 Ur računam« posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu. 4* iNrtiiJatr*. ki presegajo PETTISOČ DINAHJWV all pa D V ATI SO* LIB dovoljujemo po mogočnosti Be poseben dopust. Vrednost Dinarjem In Liram sedaj nI stalna. Menja se veOaat ta uprt lakovano; is tega razloga nam ni mogoče padati natančne een* vnaprej računamo po ceni tistega dne, k* nam prtafe poslani taar v rok«. pošuijatve po brzojavnem pisku izvršujemo v najkrajšem Času ter računamo za stroški •lndn fapUžfl t imr. dolarjih glgjf poažbtn eglag ▼ Hm Ifetm Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Honey Order ali po New York Bank Draft FRANK SAKSER STATE BANE 82 Cortlandt Street, Hew York, N. 7. Telephone: Cortlandt 4687. .GLAS NARODA, 1. NOV. 1924 GLAS NARODA m MU.v| •wnM and Publlahad fey Milini« Pnbliihin* Gomitag gA Corporation) PRANK MRaaH. Pr«l Advertisement on Agreement "•laa Naroda" Uhaja vaakl dan IzvzemSI nedelj In pro«nlfcoo. Novice iz Slovenije. Ooplel, area potfpiaa la oaebnoetl ee ne prlobfiujejo. Denar naj ae blagovoli po-9BJ*£1 pa Mccey Order. Pri eiremembl krajt naročnikov. prosimo, da aa BUB tudi jrejicji bivalUče cam nt, da hitreje ng-Jdeaio naalovnito.__ -at-AP NARODA" g^rtltadf eat, ■oroufh of Manhattan, Na* Yaffc H, Y, Telephone: Cortiandt 2S7t ___ OBOROŽEVANJE Xi d ko ^^ ^^ popolnoma Na^cVla je pri tem teko obu-j plefesto, gW Peharju je ime pan obraz, da je nadziratelj pazil. Tone ti>ti raJTOsajeni mladenki na ^obupanko'- tofldko časa, da je]pa Miei Tom, ie . takole pri tri-vlak odšel. Potem pa je liitel na šišensko stražnico in zadevo prijavil. Miuž postave je Korbarievo pa -Uiei. Tone je. taKole pri desetih. Miei bo pa videla meseca maja sedemnajsto spomlad. Tonetu -smo že večkrat prigo- pa je m v zadregi odvr- prijel in šla sta na stražnico. Pri j Varjali, • naj jo zasnubi zaslišaurju je izpovedala, da se še vedno zardel i dolgo ne misfi ločiti od življenja ! nij. __ Ah saj je otrok, in je obupne besede izgovorila na-| [n ko smo dra/ili s Tone- pram nadziratelju kar tako, ker tom, je povesila pogled ter v še mešetar, ki je spora-'.umljen z Beltramovimi nasprotnik!, katerim gre v vsem na roko, samo da bi pri bodočih volitvah agiitirali zoper njega. Na Po mnenju wasliin^tonske gospode, je bilo treba o- ^ ^.st. Napram svojim prijate-pozorhi narod Združenih držav, naj bo eujee in piiprav- « J€ veC'krat izrazi1' da ^ J jen, ko bo udarila ura in bo izdan signal za najkrasnej-1 °z še, kar ji na svetu — zla umiranje za domovino. Pred štirimi dnevi je bil Taokzvani "Mornariški dan/" Bojne ladje so pa rad i rale mimo pristanišč, visoki ta naein w je ^ebno sovraštvo mornariški častniki so v javniij govorili poudarjali, da je izbralo za torišče politično polje naša bodočnost na morjill. j in kmalu je stvar tako daleč do-j ( lovernerji raznih držav so izzivali prebivalstvo.1 zorela, da je prišla pred ljubijan-naj se spominja naše slavne mornarice, župani so prire- ^ko deželno sodllšče, ki je obre-| -iali demonstraeiie, predsedniki trgovskih in industrial- kovalca obsodila na 1000 Din de-; v •* J o t T 1 nih zbornic pa pojedine in parade. name giooe. Radovedneži so si ogledovali bojne ladje, mornain- ški letalci so metali iz zraka plakate in proklamaeiie. ^ ^ ur j a sn"*t. .... . 1 .. 1 , Radi tatvin ki jih je i z vršila \ se to p- bilo vprizorieno v edinem namenu, da se , , , . 1 *' v tekom par mesecev deloma sama dobi ve j a sredstva m boljše načine za gradnjo bojnih pa v diružbi 16tet^a pa^irja ladij, aeroplanov. podmorskih čolnov in drugega mo- Martina Kostevca, se je zagovarJ rilnega orožja, ki si ga je izbral kapitalizem za svoje o-1 jaia pred celjskem okrožnim so-' pod je. j diščem dedavka Antonija 8*»Ybrie Pri tej priliki so zastopniki marinizma in militari- j iz Pišec. Vzela je vse. kaa- ji je zma odločno poudarjali, da velika in močna mornarica ni prišlo pod mko, zlasti pa je bila potrebna samo 7.a slučaj vojne, pač pa tudi za "mirne"; strah vseh kokoši, gosi in pura-, čase. ! nov brežiškega okraja. Brez pe- slučajnio ni našla bolj pripravnega" odgovora. Vlomilci odnesli za 50,000 Din manufakturnega blaga. Iz Litije poročajo: Dnevna kronika je zadnje tedne beležila drzne vlome v raznih krajih Slovenije. Vlomilci so bili po poročilih varnostnih organov' večji zadregi vprašala; — Kaj prav'te . . . Torej kot že rečeno, smo naplavili majhen izlet v okolico. So--sed je gostoljuben človek: dal nam je pijače in jedače tOr še godel na harmoniko pozno v noč. Vsi precej okajeni smo se vračali proti domu. Zadaj m) sedeli; teta, INlici in - - -j- . - , i plešasti Tone. Mici je pela in supeeijalasto. za vlome v razne pro- 1 . J 1 i - , • » i vorila za A*se- da jame, posvetili so svoje talente , , j. , . .. Drugi so dremali, posebno na vlome manuiaktumm . , , , , t i In najbrže je dremal tudi šo- tvjroi\-in, od koder so vedno odna-i . ... - . , , . ^ „: ier, ker bi sicer ne zavozil v ia- sali za vee de&ettisoc m stotisoc dinarjev blaga. Kakšen opravek pa ima pravzaprav mornarica v ta-!li:Vline :na Tno-la niklja zlasti Tako sio vlomilci posetili tudi tiih-o Litijo v noči 6. do T. okt. ter vlomili v trgovino Maksa, Lajovi-ca, od koder so odmesdi različno^ manufakturno blago v skupni vred nosti 50,000 Din. Tvi-dka Laj-ovic je pričela pred meseci z renova-cije s>'o!]'e trgio^«ine iu so se vršila razna zidarska popravljalna, dela. * Vlomilci specijaKsti za ma a- rek. Krepak sunek, avtomobil se je nagnil in v jarku se je mahoma stvorila živa kopica. Sprva ni nihče nobene črhnil. Pozneje smo začeli drug drugemu zatrjevati, da nikogar nič ne boli. Le Mici je vzkliknila : — Tone si je hlače strgal! Blisk električne luči — ne vem, če so drugi videli — ampak jaz sem natančno videl, kako je vsa presenečena in v velikanski za kozvanem mirnem času? Mornarica je prednja in zadnja straža ameriških -kapitalistov, ki hrepene po osvajanjih in novih pridobitvah. prikladen vliod v trg'' * ino, skozi katerega, so nemio-ter prišli in od-<7-1 • _ st> zidarji podrli, star zid predsobe, kjer so odprli plešaste glave. Ameriška prohibieija je jako. slabo zaprta vrata. Vlomilci so z j;tko čudna stvar. večjih praznikov. Pri tatvini je j fakturno blago so izvohali prav dre„L umaknila roko posredovala tudi še neka druga delavka. Obsojena sta. bila Šti- . . . . , „ . _ . , brie na pol drugo leto, Kosteve Ako postanejo naprimer Mehikanci nezadovoljni z pa na 6 meseeev težke Ker. metodami mednarodnega kapitala, al|p, brž, par bojnih la-; ^ štibrič že znana prikazen pred dij v mehiško vodovje, da se pokaže ameriška premoč. | raznimi sodišči, je okrožno siodi- Popolno podjarmi jen je Filipinov in di-ugih ameriških š*e obenem izreklo dopustnost kolonij, gospodarsko podjarmlfenje in ustrahovanje Ju j oddaje v prisilno delavnico. žne Amerike je zaenkrat nemogoče brez velikih oklopnic in daljnostrelnih topov. Ameriški vpliv na Kitajsko je odvisen od naglice in števila kanonskih čolnov, katere pošiljamo patrulirat na1 prklno Po ^tarih obi- kitaisko obal I čajih morajlo fanitje na dan trga- Brez velikih bojnih ladij je skoro nemogoče tekmova-!nie streljatL tU izžen^° iz ^ z njegove Nesreča z mornarjem. okoliei ^laribora se trpratev da mora izstreliti možnar v znamenje, da v vinogradu berejo. Spravil se je v neki graben fm .. i, i • t. ■•• m . , • dja kače, s katerimi v Slovenskih nje rm petrolej v Perziji, Turčiji m na Romunskem. UoM ^^ ^ m( Kamorkoli gre denar ameriškega kapitalista, povsod zobljejo pred trgatvi sladkega gredo pred njun ameriški mornariški vojaki in mornarji, j grozdja. Tudi Gašpar Kajžar iz j^red njimo gredo, spremljajo ga in mu tvorijo zadnjo: Kamnice je prošli petek mislil, stražo. Ako nastane kak spor med državami, katerih veli-kalpitalisti zasledujejo iste cilje kot jih zasledujejo naši,( se mora seveda pokazati mornarica v vsej svoji mogočnosti liaPolnil možnar s snuodnikom. V in veljavi. zadnjem trenutku pa se je ne- Čimveč ja je ameriška mornarica, tembolj se lahko rodnemT1 fantu vž?al 5?modlllk in širi ameriški kapital, temveč ozemlja si lahko podvrže in 2 levi<* ka' temveč ljudi lažje zasužnji. ?alec in palec' da F blla roka na" Za vse pa mora plačevati delavec. Pa ne samo to. V slučaju takozvane "potrebe" mora nesti celo svojo kozi v klavnico. V takem slučaju mu pravijo, da mora storiti to, ker je v nevarnosti demokracija ali kaka druga podobna fraza. D opis. Pittsburgh, Pa. Letošnja jesen je nam jako mila. bodisi v vremenskem ali v delavskem položaju. Akoravno so nas kapitalisti pozabili in nam dali nezaželjene počitnice, se je nais Bojr usmilil, da nam je poslal prijazno jesensko vreme, da nam ni potreba vedno doma tičati. Zadnjič sem poročal, da slov. pev. društvo "Prešeren*' pripravlja fino predstavo in sicer "Naša Kri". Ali žalibog je ne bo mogoče prirediti na Martinov večer. Vzrok je, ker se v sedanjem času ne more dobiti zanesljivih oseb. Da pa ravno ne bo na Martinov večer dolgčas, ibo slov. pev. društvo "Prešeren" priredilo jaiko smešno in zabavno igro in sicer * 'Vse Naše**, po igri bo pa ples in prosta zabava* Ker so enake prireditve le redke, ker stanejo mnogo požrtvovalnega dela in truda, upamo, da ne bo nihče izostal, komur je le malo pri srcu napredek naše naselbine. Ako ne bo od strani splošnega občinstva boljšega zanimanja kot dosedaj. bo slov. pev. društvo "Prešeren" prisiljeno dramatiko ixjpolnoma opustiti. Da se to ne zgodi ravno sedaj, ko se dramatika najbolj razvija po vseh ameriških slovenskih, kolonijah, apeliramo še enkrat oziroma zadnjič, na vse, naj se udeleže v bodoče. Toraj na' vselo nasvidenje in krstite v mladega newyoreana dne dne 10. novembra ob 7.30 zvečer v Slovenskem Domu. Ivan Varoga. mali lči«to krvava. Hudo ga je posmodilo tudi po obrazu «n mu ranilo usta. Fant sa-je takoj podal k rešilnemu oddelku, kjer so ga obvežali iu prepeljali v bolnico. lahkjorto z nekim železnim pred-j metom iz trgovine odnesli vse' [najboljše blago in so nemoteno po-j noči izginili v temso. Orožniška po-1 izvedovamja do danes niso imela še Najbolj čudno pri nji je to, d; »ploh more prenesti želodec. Ameriško časopisje smatra ju ^ pozitivnih uspehov. Po različnih! ^°vanskega kralja za jako pa- sledovih in znamenjih sklepajo, dajmetne** kralja" ker Je haje rekeL , •■. • -t- t "j? * t ! da bi takoj odstopil, kakorhitro bi so vlionutlei prišli v Litijo kar z vozom in da so njem potem neopazen o blago odpeljala. Ker se to-lej bližajfo mrzli zimski meseci, se mora vlomilska golažem preskrbeti s toplo zimsiko obleko. narod zahteval, naj odstopi. To je lepo iu znamenje napredka. Nikakor pa ni znamenje galant-nosti in olike. Po nazorih današnje etikete, mora zadostovati neljubemu Človeku v družbi ena sama kretnja. Pazljivost ie nekaj vredna. " ^ u vi Ien migljaj. da * * ' vzame klobuk m da gre. Požar v Gornji Kungoti. i Te dni zjutraj je izbruhnil pri Francu Lebariču, posestniku ml":-1 na in pOarne v Goni ji Kungofti,' nenadoma požar, ki se jie takoj hitro razširil, da jc kmalu upe-! pelil ves mlin. Na kraj nesreče: je sicer prispela požarna bramba iz Maribora, ki je po dveurnem naporu rešila dei pčtame in stanovanjsko poslopje s pohištvom. Škoda je ogromna. Posestnik je zavarovan le za neznatno vsoito. Pazljivost je tista reč, ki šteje. Tudi najboljšo materija! je neraben, če mu manjka pazljivosti. V Trier ju, starem nemškem mestu, kjer se nahaja več važnih rimskih ostankov kot v katerem drugem mestu severne Evrope, se nahaja amfiteater, kjer so na p°vetje Konstantina Velikega vrgli nebroj Frankov-jetnikov krvoločnim zverem v letu 3G6 — in to poslopje je Še današnji dan dobro ohranjeno ker bilo je zgrajeno z pazljivostjo. naučill je odvrnila": Vera je strup Joseph Triner Company posveča t za na!r0fj Podomače povedano: Ni treba, da bi ga moral kdo s kolom po glavi udariti. ★ Časopisje poroča, da se je naslednje pripetilo v boljševiški Rusiji : Ženska, ki je hotela postati uči teljica, je stala pred komisijo in boljševiški komisar jo je vprašal: — Kaj je vera? Kot so jo v bolješviških šolah Kako . je požar nastal, nihče ne ve. Pri gašenju je vodja mariborskih gasilcev Foler padel v vodo, pa se .pri tem le neznatno poškodoval. Nedeljski pretep. V neki goisrtttaa v Vevčah, sta se sprla delavca Jernej Cimerman in Andrej Patertaost. V prepir se j« vmešal še tretji delavec, ki je nenadoma potegnil nož in sunil izdelovanju Trinerjevega zdravilno Grenkega Vina največjo mogočo pažnjo in to je tisto, zakaj je vsak zadovoljen s Trinerjevim zdravilno Grenkim Vinom v slučajih slabega teka. slabe prebave, plinov, glavobolov, slabega spanca in silnih žeilodčnih neredov. " Trinerjevo zdravilno Grenko Vino je dobro zdravilo", tako nam piše Mr. Andv Simenec, 9. oktobra 1924 iz Woodbull. 111. Pa tudi Trinerjev Liniment je dobro zdravilo proti revmatizmu, nevralgiji, križobolu in oteklinam, istotako je Trinerjev Cough Sedative dobro zdravilo proti prehladom. Poskusite jih, vaš ilekarnar ali trgovce z zdravili varni bosta postregla- Če vam pa ne moreta, pišite na: Joseph Triner Company, Chicago, EL (Ad.) Nadalje jo je vprašal brezver-ski boljševiški komisar: — Kaj je Bog? In ona je pokorno odgovorila, kot so jo naučili1: — Bog je izmišljotina ! — Dobro — je rekel komisar — dobro si prestala skušnjo, sposobna si, da poučuješ otroke v šoli. Ona se je prekrižala in pobožno vzdihnila: — Hvala Bogu! ★ Nekaj povsem različnega sem jaz slišal v Dontownu: Rojak se je vrnil od prisilne spovedi, uda ril je po mizi, naročil pol galone ter zadovoljno vzkliknil: — Saj ta naš far ni tako slab dedec kot pravijo. Četudi je ves hudirjev. mi je vseeno dal odvezo . . . • augnsiotranska Ustanovljena 1. 1898 2Catnl. 3Jpfinota Inkorporirana L 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborntcl: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E, 185 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, J 808 E. 82fid Street. Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVBBN, 411 — ltth At«, lui Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOB. V. GRAHEK, 20S American State Bank Bldg. COB Grant Street u Sixth Ave, Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ŽBASNTK, Boom 206 Bakewell Bldg, aor. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 VT. 18 Street, Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denver, Colo. Pnrotnl odbor: LEONARD SLA BO D NIK, Box 4S0. Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bldg.. Puyattup, Wuk. FRANK IORICH, «217 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Jednotino uradno glasilo: "Glaa Narod*". Vse atvarl tikajoče pe uraonlh zadev kakor tudi denarne poilljatve naj se pošiljajo na glavneg-a tajnika. Vse pritožbe naj »e pcšlla na predsednika porotnega odbera. TroSnje za eprejem novih članov in bolniikm spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati Man te orga:i i zabije, naj se zfc'asl tajniku bližnjega druStva JSKJ. Z.\ ustanovitev novih aruStev se pa obrnite n« gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. MNENJE KANDIDATOV 0 TUJERODGIH (Nadaljevanje 1. strani.) Izjava John W. Davis-a: "Izmed na'xel, ki vodijo Foreign Language Information Service, je zdravo prepričanje, dla morate najprej napraviti ljudi srečne, da postanejo Amerikanei. predno .-mete nričakovati, da napravite i/ njih Amerikanee. in tla « vsak priseljence mora v/i vat i enakost pravic od tri-not ka. j car je dospel na ameriška tla. "Ako je priseljence pošten, delaven, bogaboje«'-. ni lia.ša stvar, da vprašamo, od katr-rega konca sveta t>n ])i i-liaja, le da je prišel sem iz iskrenostjo in resnostjo v svojem srcu, da bo kot državljan storil svojo dolžnost skupaj z drugimi državljani. In od trenotka njegovega prihoda v to zemljo bi morali z njim ravnati z ono prijazno, velikodušnostjo in enakostjo, ki ga ne bo le napravila srečnega, da je pogumno šol po srečo v svet in se odslovil od dežele. ki jo ie poznal, da prenese svojo usodo na nove in nepoznane obali, marveč ki bo prisvojila njegovo srce za deželo, ki si jo je izbral za svojo drugo domovino. '■Jaz nisem eden izmed onih, ki mislijo, da bi moral priseljenec pozabiti na vse vezi, ki so ga spajale z rojstno deželo, kajti ni potrebno 7a moža, ki se poroči / ženo. da bi niti za trenotek pozabil na vezi, ki spajajo njegovo siVe z materjo, ki ga je rodila. Ako pomislimo na t<>. kaj smo .mi vsi drugega nego priseljenci ali sinovi priseljencev i "Človeška enakost je resnični amerikanizem. Ne seveda enakost iz razloga rojstva; ne enakost sposobnosti; ne da so vsi ljudje rojeni močni in nihče slab; vsi delavni in nihče len; vsi bistroumni in nihče zabit. Ali enakost mogočnosti. Svečano smo se odločili v tej deželi, da črte liezavistnih kast ne bodo nikdar prekriževale poti nika-kega Amerikanea. *Mi nočemo da bi ljudje bili privezani k položaju, ki sa ga zavzemali njihovi očetje. Mi hočemo, da vsak roditelj v tej deželi ima pravico upati za svoj naraščaj širšo in svobodnejšo in koristnejšo življenje, kot ga je on kedaj užival." Priporočljivo je, da nam pošljeta VASE PRIHRANKE * sa obrestonosno naložitev. Naša banka plačuje na vloške na Special Interest Account 4% OBJESTI NA LETO a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena. 19 Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko. VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO Frank Sakser State Bank 82 f ortl&ndt Street, New York, N. Y. r ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Laoguaflf Information Servic«. — Jugoslav Bureau.) KOLIKO ELEKTORALNIH GLASOV IMA VSAKA DRŽAVA? Prihodnji torek, dne 4. novembra, bodo ameriški državljani in državljanke šle ua volišče, da odločijo, k lo naj bo predsednik Zdr. držav za štiri prihodnja leta. Spo- Zanimivo je ob tej priliki pogledati, kako so nekatere države navadno glaso%aile v prejšnih volitvah. So nekatere -države, ki so stalno za demokratično stranko in daj navajamo število elektoralnih druge, ki so pretežno "republi-plasov. ki jih ima vsaka država, kanske". Ako pregledamo izide tako da bodo eitatelji lažje sledfli zadnjih šest predsedniških volitev, izidu volitev, ki so letos posebno najdemo, da je 11 držav vsaki-zanimive. ker se na polju nahaja- krat glasovalo za "demokratične-jo trije poglavitni kandidatje. I ga" predsednika. Te države so: Koiwtit uci j a Združenih držav Alabama. Arkansas. Florida. Geor-določa, da mora vsaita zvezne dr-'gia, Kentucky. Louisiana. Missis-žava izbrati toliko volilnih mož ^ippi. North Carolina. .South Ca-ali elektorjev, kolikor dotična dr- rolina, Texas in Virginia. Tennes-žava ima skupaj senatorjev in po- see je uornralno si a nee v (represent anto v) v kan-1 in je 5-krat glasoval za demokrata Ti gresu. Ti predsedniški elektorji •o oni. ki formalno izvolijo predsednika. V torek torej ne bodo in le enkrat za republikanca. Le ena država je vseh šestkrat glasovala za 'republikanskega' preil-volilei direktno »1 asova 1 i za pred-' sednika. namreč Vermont. Je pa sednika in podpredsednika, mar- mnogo držav, ki so glasovale pet-več bodo izbrali volilne može. ki j krat za republikanca in le enkrat naj puh ni glasujejo za tega ali j za demokrata ali naprednjaka onega kandidata. Ali ker so ti, (Progressive). To so normalno elektorji zaupniki svoje stranke, p republikanske" države, ki pa so j<- že znano vnaprej, za koga bo- s glasovale ali za Woodrow AVilso-do glasovali ;iko s., izvoljeni. Vaz-1 na ali za naprednega" kandida-no je torej znalo, kako so ti elek-jta. Theodore Roosevelta. ko je le-torji izvoljeni in koliko jih je v ta 1912 nastal razdor v republi- v sil k i državi. V vsaki državi je izvoljena ona kančki stranki. Te države so: Connetieiit, Delaware, Illinois. Ikra elektorjev. ki je dobila naj-j Indiana, Iowa. Maine, Massachu več glasov, kajti »koraj vedno se sem. Michigan, Minnesota. New dogaja, da volilci oddajejo svoj , Jersey. New York, Oregon. Penn-glas za celo listo. Le izjemoma se jsylvania. Rhode Island. South Da-dogaja. da bi kak volilec glasoval j kota. Utah, West Virginia in Wis-za nekatere e.lektorje ene stranke j eonsin. California je 4-krat gla-in za nekatera druge stranke. To- | sovala za "reublikanskega". en-rej v dr/ a vi sami odločuje plura-1 kra.t za "demokratičnega" in en-lite ta (največ glasov), kaka stran- krat za "naprednega*' predsednika naj zmaga v tej državi. Ako k-a : ravno isto je storila država bi recimo, v eni državi stranka Washington. A dobila 500.000 glasov, stranka R Nekatere države bolj menjajo 400,000 in stranka C 300.000. bo svojo politično barvo. Arizona, ki izvoljena lista elektorjev stranke j,, po-tala država še le leta 1912. A m ta stranka bo s tem dobila toliko elektoralnih glasov, koli-likor jrh ima dotična država. Skupno število vseh elektoralnih glasov v vseh Združenih državah znaša. 531. Ker je za izvolitev predsednika in podpredsednika potrebna absolutna večina (eden ee-z polovico) vseli elekto-ralnih glasov, bo torej izvoljen za pre-dsedwika oziroma podpredsednika «.ni kandidat, ki je dobil najmanj 2(if> elektoralnih glasov. Elektoralni glasovi so porazdeljeni po državah na sledeči način: Alabama .................. 12 Arizona .................T 3 Arkansas .................. 9 California .................. 13 < 'o lor ad o .................. 6 Connecticut ................ 7 Delaware .................. 3 Florida .................... 6 Georgia .................... 14 Idaho ....................... 4 Illinois .................... 29 Indiana .................... 15 Iowa ...................... 13 Kansas ....................10 je glasovala enkrat za republ'ikanca in dvakrat za demokrata. Colorado. Maryland in Nevada so bile dvakrat " republikanske" in štirikrat' "demokratične". Glas držav Idaho, Missouri. Montana in Nebraska je enako razdeljen, 3 proti 3. Kansas in New Hampshire so l-kr.it glasovale za republikanca in 2-k rat za demokrata. New Mexico, ki je postala država leta 1912. je glasovala dvakrat za '*re-pubikanskega'' in enkrat za "demokratičnega" kandidata. North Dakota. Ohio in Wyoming so v štirih volitvah oddale svoj glas za republikanca in v dveh za demokrata. Oklahoma, ki je positala država leta 1907, je trikrat glasovala za "demokratičnega" in le enkrat za "republikanskega"5 kandidata. Kentucky .................. 13 Lousiana ..................10 Maine .................... 6 Maryland .................. 8 Massachusetts .............. 18 Michigan .................. 15 Minnesota.................. 12 Mississippi ................ 10 Missouri .................. 18 Montana .................. 4 Nebraska .................. 8 Nevada .................... 3 New Hampshire ............ 4 New Jersey ................ 14 New Mexico .............. 3 New York..................45 North Carolina ............ 12 North Daltota .............. 5 Ohio ......................24 Oklahoma.................. 10 Oregon .................... 5 Pennsylvania .............. 38 Rhode Island .............. 5 South Carolina ............ 9 South Dakota .............. -5 Tennessee .................. 12 Texas......................20 Utah ...................... 4 Vermont .................. 4 Virginia '..................12? Washington ......................7 "West Virginia.............. 8 Wisconsin ................13 Wyouiag .................. 3 Skopaj____531 Kralj pokrovitelj sv. groba. Te dni prispe v Beograd posebna delegacija iz Jeruzalema, da izroči kralju Aleksandru najvišje odlikovanje jeruzalemskega pa-trijarha. Kakor se poroča, bo delegacija naprosila kralja Aleksandra, do sprejme pokroviteljstvo nad sv- grobom. Novi argentinski poslanik v Beogradu. V Beograd je prispel novohne-novani poslanik Argentinije, ki izroči kralju te dni svoje poverilne listine. HRIPAV0ST in razdraienja v treba takoj lečiti. grlu je Kedar ste hripavi, tedaj rabite Severa's Antisepsol. Kot izpiralo in za grgranje grla je jako uspešen pripomoček, ki pomaga ublažiti razdraženje, odpraviti hripavost in ozdraviti bolno grlo« C«rra 36c in SO c«n4ov. Vprai^Uvaiaf QLA3 NARODA, 1. NOV. 1924. to je vrtno krivična. Piše B: Stolberg- "I W. F. SFVERA CO AR k'WA Slavni kazenski zagovornik, Clarence Darrow je ženij poln paradoksov. ciničen, a obenem tudi Ijudomil. Vse to stoji zapisano na njegovem obrazu. Ta obraz je resen v svojem razočaranja. Človeku se zdi, da je vse premotril in da je našel vse ničevo. On ne veruje v družbo in tudi ne v posameznika. Prepričan je, da je človeku vse usojeno vnaprej. ne v verskem, temveč v znanstvenem smislu besede. Kljub vsemu fataEzmu pa je Darrow fanatičen individualist. Darrow ima za seboj dolgo ka-.rijero. Branil je Debsa v slavnem procesu glede stavke v Pull-manovih napravah. Bil je glavni svetovalec antracitnih premogar-jev tekom velike stavke premo-garjev leta 1902. ki je dejanski ustvarila unijo med antracitnimi pre-mogarji. Branil je Bill Hav-wooda. Pettvbona in Moyerja, ki so bili obdolženi umora prejšnjega governerja Steunenburga iz Idaho in sicer proti zelenemu državnemu pravdniku, po imenu William Borah, to je v procesu, ki je dosti pripomogel k ustvarjenju I. W. W. ter k karijeri senatorja Borah. Branil je brata McNamara v dinamitnem slučaju v Los Angeles in v zadnjem času je obvaroval Leopolda in Loeba pred vrvjo. To so le najbolj senzacijonalni slučaji, ki so obrnili nase pozornost cele dežele. Darrow želi senzacijo. Govoril sem ž njim glede zločinov in zločincev ter ga vprašal : — Ali nista bila Leopold in Loeb morilca ? — Gotovo sta bila. —je odvrnil- — Predno pa razpravljamo o zločinih in zločincih, jih je treba definirati. — Zločin je enostavno dejanje, katero postava prepoveduje, ka-! tero se smatra iz tega ali onega razloga dovolj' resnim, da se določi kazen. — če se zločinca zaloti. — 17. tega pa še nikakor ne sledi. da je to kriminalno dejanje lobro ali slabo. Kazen sledi kršenju postave, ne pa moralnemu predsodku, čeprav s«o včasih zločini tudi nemoralni. — Včasih pa kršilec postave odločno natlkriljuje one. ki stoje za postavo. Sodnik, ki je obsodil Hhaindija, se je opravičil za svoje dejanje, kajti znal je upoštevati. da je Ghandi. čeprav morda zločinec, tudi svettnik. — Le fanatiki so mnenja, da je kaka stvar slaba enostavno le ra-ditega. ker jo prepoveduje postava. Če bi storili to, bi morali pripisovati zakonodajalcem moralno nezmotljivost ter brezkončno modrost. — Organizirana družba nVpre-stano ignorira postave, — zastarele postave, bedaiste postave, nemogoče in neizvedljive postave. V tej deželi imamo dolgo verigo postav proti človeški naravi, tako-zvane "modre' 'postave. Ker pa hočejo ljndje, vključno policijo, uživati življenje, ignorirajo enostavno te postave, dokler ne zapadejo pozabi jen j ul Ali posvečate kako pozornost Volsteadovi postavi ? Ko je dobil zaželjeni odgovor, je Darrow nadaljeval: — Iz tega izprevidite, da ni v zločinu iz potrebe prirojenega zla. Družabno postopanje se je nepre stano izpreminja. Čarovništvo, vražarstvo in verske diference se je kaznovalo z blazno okrutost-jo skoro do današnjih dni. Ti zlo čini pa so izginili iz kazenskega zakonika skoro vseh dežel. Na njih mesto pa sa stopili dragi, da zadoste našemu bigotstvu. — Seveda, vsaka družba se mora zavarovati pred gotovimi osnov nimi zločini kot so umor, tatvina in odvajanje. Vse to pa je treba izvršiti brez strupa in sovraštva. Izvesti je treba to na znanstven način kot diktira najvišja pro-sviti jen o^t- Zldčrntei so, kot vsi drugi ljudje, otroci rojstva in vzgoje, a brez kontrole. Glavna s v ar je, da se mora. družba zava-»rovaiti proti zločincu ter ga izo- lirati, če posane individualna neodgovornost preveč velika. — Le pomislite. Ena najbolj smešnih trditev je. da je posa. ■meznik posledica dednosti in družabnega okoliša. Povsem jasno je. da ni odgovoren niti za prvo, niti za drugo. Le kak ženij preobrazi včasih svojo okolico. Mi pa kaznujemo ljudi kot, da so t resnici "kapitani svojih dušr\ — Pred kratkim sem zagovarjal dva dečka, ki sta izvršila umor. Nobenega vzroka nista imela, da storita to. Nista storila tega radi denarja ali sovraštva. Izvršila sta umor. ker sta bila ustvarjena na tak način. Nekaj se je spridilo v dolgem, dolgem procesu, tekom katerega sta se razvijala in izgubila sta vsled tega čut morali ene odgovornosti. Telesne napake vzbujajo naše sočutje. Povsem nedoločene in nepoznane duševne napake pa vzbujajo le naše sovraštvo in osveteželjnost. — Kazen je vedno krivična. Brutalnega napravi osnega, ki jo izreče in onega, ki sprejme kazen. Le en motiv je za kazen in sicer osveta in nobene pravice ne more biti, če temelji na sovraštvu, ki je ponižujoče. Da ni kazen nobeno strašilo je razvidno iz dejstva. da so naše ječe polne profesionalnih zločincev in da sc posebna znamenite zločine celo oponaša. Ideja reformiranih je prav tako absurdna- Človek dela soglasno s svojim ustrojem. Nikdar se ne reformira, ker se ne more. Njegov bistveni značaj je določen. Človeški stroj je vedno isti. raz-ven da posluje enkrat počasnejše.1 enkrat hitrejše v jxtteku let ali da uplivajo nanj navade, pridobljene z izkušnjami in življenjem. — Razventega tudi ni nobenega načina, kako kaiznovati primerno ter obenem tudi pravično. Običajne kazni se je določilo na temelju okrute simetrije številk: deset dni, trideset dni, tri mesece, šest mesecev, eno leto. deset let in tako dalje. Zakaj ne sedemnajst dni in pol? Zakaj ne pet let in štiri ure? — Ne preostaja nič drugega kot izolirati zločince, kajti ničesar drugega ni mogoče sto,r.iti. Če bi ne bili znanstveniki modrejši kot so zakonodajalci, bi še danes kaznovali blazne, idiote in čelo bolne. To postopanje smo za enkrat opustili. Nekega dne pa bomo na sličen način postopali tudi z zločinci. Blaznikova PRATIKA r (g TREMI KLATIČL) za leto 1925. Cena 20 centov. Slovenk Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. NAPRODAJ FARMA 120 akrov. 9 sob in druga poslopja za 16 glav živine in 400 kokoši, incubator j i, vse orodje, 9 krav, 2 konja, 200 kokoši; 35 akrov gozda. vreden $3.00000, 1000 mapel, ki se dobi /00 boketov svrupa. Cena samo .>{4.000.00. Pojasnila da lastnik John Wago, 53 Clinton St. Oneonta, N. Y. SLAMNIKARJI POZOR! V sredo dne 5. novembra ob S. uri uri zvečer bo v dvorani 11a St-Marks Place v New Yorku seja. liri kateri se bo razpravljalo o naši slamnikarski uniji in bo za vas velikega pomena, Zato naj pride vsakdo, ki mu je ležeče na izboljšanju razmer. Straw Hat Un'on. DOUGLAS MacLEAN. < >M Ta gledališki igralec bo v kratkem nasftopil v prizoriitvi "East of Broadway" Drgnenje vedno pomaga! Ne zanašajte se na mastna mazila, ko resnici potrebujete liniment! ■•T U. S. < je bil redno dobro wiruvilo. To je najfinejši in najbolj zanesljiv liniment, ki 8a morate kupiti za' denar. Ni pristen, / če nima ANCHOR znan:ke. F. AD. RICHTER A CO. 104.114 So. 4th St.,Brooklyn, N.Y. ADVERTISE IN GLAS NARODA IZPOLNITE V TOREK SVOJO.) DOLŽNOST! Ne samo pri volitvah. Izpolnite svojo dolžnost tudi v kulturnem oziru 111 posetite v Carnegie H4II koncert našega rojaka Zlatka Ba-lokoviča. Koncert se prične ob treh popoldne. Glejte, da bo velikanska Carnegie dvorana nabita do zadnjega kotička. Ameriška publika mu je že ponovno izkazala svojo hvaležnost in svoje občudovanje.^ Jugoslovani ne smejo zaostajati za turodnimi Amerikanei, ako je treba z navzočnostjo pomagati dovršenemu umetniku, ki je poleg tega tudi navdušen Jugoslovan. Ne zaostajajmo že vsaj v tem slučaju za drugimi narodnostmi. Vsak. kdor količkaj more. naj bo v torek .porpolclne ob treh v Carnegie Hall. Trud bo slehernemu obilo poplačan v prvi vrsti z umetniškim užitkom, nadalje, pa z zavestjo, da je storil dobro narodno delo. Rojak Zlatko Balokovič uživa že sedaj svetovni glas. Potrd imo ga v veri, da so k temu slovesu ameriški Jugoslovani že vsaj nekoliko pripomogli in da skušajo ta sloves z malenkostno žrtvijo tudi vzdržati. Cene za velik koncert so zmerne. Nikoantlr ne bo žal- Žrtev pretepa. Pri Sv. Roku pri Sevnici so se fantje stepli- Med pretepom je bil neki Medvešek .iz Ligarskega Ur-ha tako močno ranjen, da je par dni pozneje umrl v Sevnici. Ako ste se odločili obiskati staro domovino in dospeti tja za BOŽIČNE PRAZXIKE, treba je, da si že sedaj nabavite pot-ni list in druge potrebne listine, da boste pravočasno pripravljeni za odhod. Za vsa navodila glede potovanja v domovino in povratka v Ameriko obrnite se na nas, kjer jih dobite brezplačno. Mi zastopamo vse prekmorske parobrodne proge. Vse bančne posle izvršujemo brzo, točno in zanesljivo. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Gospodična ANA SLABE, je odpotovala v Ameriko dne 28. oktobra 1922 z S. S. Mauretania k svoji sestri gospodični Ivani Slabe, 593 West 21. cesta, New York-Doma je iz Škofje Loke, ampak tam ne ve uikdo za njen nasloni Pisma katera pišem na gornji naslov, mi pošta vse vrne. Ako bi kdo od cenjenih rojakov in znancev vedeil za naslov gospodične Ana Slabe, naj mi istega proti povratku stroškov pošlje. Ako pa gospodična Slabe čita ta oglas, naj mi nujno javi svoj naslov. — Pozdrav vsem rojakom in jznancem! ** Jaka Gorjanc, upravitelj Cunard Line, Ljubljana, Jugoslavija. ROJAKI, HABOOAJTB SE M 'OU8 9AKODA', VAJVEflJ) SLOVram MBVMIE f IM II Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Kova velika arabska sanjska knjiga. —• Vsebuje 300 strani_______________________1.60 Nova velika sanjska knjiga_________.90 Sanjska knjiga, srednja ~ ______________ _______ ,3f Angleško-slovenski in slovensko-angleiki slovar____ .78 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana 1.4B Slovensko-angleška slovnica. . Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana : 1JW Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. • 1. in 2. zvezek r—T—T—-».T—-— —-—r—^—r—:—: l,— Ha krvavih poljanah* Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. 1.20 Jtobinson, povest r—r—^Kr—x«« .65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .80 Rinaldo RinaiiHitt JB0 Sveta Gtenoveffc JS0 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu —i J25 Hitri računar ali Praktični računar .7« Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano Amerika in Amerikanei. Popis slovenskih naselbin v Ameriki Trdo v platno vezano_____ _____ 8.*—« Narodni zaklad sa klavir. Zbirka slovenskih narodnih PCBmi .-_ iwrn.^.iwt B.TB.J-.MWIJH IMjgij —t—T—T—1 |M Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Ysebuje 103 najboljših slovenskih pesmi2M (K naročilu prilofite pokritje v BTfamlraTi ali M. W.J Knjige yarn pošljemo poštnine prosto. _ Slovenk Publishing Company 82 Cortlandt StrM : | ; New To« V. t / GLASXABOBA, T. NOV. 1921. MARGARETA ROMAN. — Spisal H. Rider Haggard. Za "Glas Naroda" priredil O. P. jesenski Sport. G (Xadaljevaij je.) — Ali nisem tukaj nalašč v namerni, da storim to? Domnevam sicer, da potrebuj« člo-vek, ki ima polovico Londona na svoji strani, ie malo pomoči od mene. Poslušajte, moja dežela ima dva posla niita na tem dvoru, de Avalo, katerega je razžalil in doktorja Puebla. ki je prijatelj kralja. Doktor Puebla pa ne mara de Avalo. Ljubi pa denar. Če bo dvignjena o-btožba radi te praske, kar se bo.najbrž zgodilo potom Pueble, ne pa potom Ayale, kdo ve, kako bodo ukrenila vaša sodišča . . — Da, — je odvrnil trgovec. — Kako pa bi mi bilo mogoče priti do Pueble? Prav imate, ne sme se javno ponuditi denarja. Darilo je treba predložiti po pomiloščenju in ne preje. Puebla ve dobro, da je beseda John Castella dobra v Londonu kot je med. Židi in krivovercT v Granadi ter med trgovci v Sevilji. Kako naj se mu približam? — Ce mi hočete dovoliti, bo to moja naloga. — je odvrnil Agui-lar. — Kakšno svoto ste pripravljeni dati, da rešite tega našega pri-jalelja iz stiske. Petdeset zlatnikov? — To je preveč. — jc rekel Oastell. — Človek kot je bil oni, ni vreden niti desetih. On je bil napadalec in sploh bi ne bilo treba ničesar plačati. — Gospod, sedaj govori iz vas trgovec, tudi nevarni človek, ki domneva, da mora pravica vladati svetu, ne pa kralji, — ali pravzaprav moč. Dotični ni bil ničesar vreden, a beseda Pueble zaleže doti v tišesih Henryja. — Naj bo torej petdeset zlatnikov, — je rekel CasteJl. — Hvala vam. senjor. za vašo prijaznost Ali hočete vzeti denar sedaj? — Nikakor ne- Xe preje, dokler ne izvršim svoje naloge. Vrnil se bom. gospod ter vas obvestil, kako stoje stvari, fi BogKym, gospodična. Xaj se zavzamejo svetniki za mrtvega lopova, ki me je seznanil z vami ter z vašim očetom in bratrancem. Nasvidenje, _ je dostavil, se glo-boko priklonil ter odšel v spremstvu služabnika. — Thorn a s. — je rekel Castell služabniku, ko se je vrnil. — Pameten dečko si. Obleci se ter sledi Špancu. Izvej. kje stanuje ter vse. kar moreš izvedeti glede njega. Hitro. Mož se je priklonil ter odšel. Castell je čakal, dokler ni čul glavnih vrat. ki so se zaprla za njim. Nato se je obrnil proti hčerki in Petru ter rekel: — Ta stvar mi nikakor ne ugaja. Zdi se mi, da se kuha nekaj zlega in tega Španca sploh ne maram. — Zdi se mi, da je zelo galanten kavalir ter visoko rojen, — je pripomnila Margareta. — Zelo galanten, zelo visoko rojen, mogoče celo previsoko, raz-ven če se korenito ne motim. Prenehal je ter nato dostavil: — Hčerka, v svoji prenagljenosti si sprožila veliko skalo. Pojdi spat ter prosi Boga, da bi ta *kala ne padla na našo hišo ter nas zdrobila vse. ' t ; j Margareta je odšla, vsa preplašena in tudi ogorčena, kajti zdelo se ji je, da ni storila ničesar zlega. Zakaj ni njen oče zaupal temu sijajnemu španskemu kavalirju? Ko je odšla, se je oglasil Peter, ki je dotedaj ustrajno molčal- — Česa se bojite, gospod? — Številnih st vari, Peter. Prvič da se bo to zadevo porabilo za to, da se iztisne iz mene dosti denarja, kajti znano je, da sem bogat in bogastvo je greh v očeh številnih ljudi. Drugič pa, da bodo pri-j-lar na vrsto druga vprašanja, če ne bom hotel plačati. — Kakšna vprašanja ? —- Ali si kedaj čul. Peter, o novih kristijanih. katere imenujejo Španci Maranos? Perter je prikimal z glavo. Potem veš. da je Marano izpreobrnjen Žid. Slučaj je hotel, da je bil moj oče Marano. Njegovo ime ne pride vpoštev. ter je naj-bolše, da je pozabljeno. Pobegnil je iz Španske v Anglijo iz razlogov. ki so njegova lastna zadeva ter sprejel ime dežele, iz katere je prišel, Kastilijali Gastcll. Ker je proti postavam, da bi živeli Židje v Angliji, se je izpreobrnil k krščanski *eri. Ne skušaj dognati njegovih motivov, ker so pokopani ž njim vred. Izpreobrnil je tudi mene svojega edinega otroka, ki sem bil takrat star komaj deset let, a se ni brigal za mojo versko vzgojo. Moj krstni list je še vedno varno spravljen v železni blagani. Moj oče je bil pretkan. Razširil in povzdignil je svojo trgovino in pred pet in dvajsetimi leti je umrl ter pustil mene bogatega- V istem letu sem se poročil z neko Angležinjo, tvojo daljno sorodmeo. Ljubil sem jo in živela sva srečno^kajti dal sem ji, kar si je poželelo njeno srce. Po rojstva Margarete, pred tri in dvajsetimi leti.pa ni nikdar več okrevala in pred osmimi leti jc umrla. Gotovo se je spominjaš, kajti ona te je privedla semkaj kot močnega deeka in obljubiti sem ji moral, da bom vedno tvoj prijatelj, ker m bilo nobenega drugega iz tvoje stare in slavne družine z izjemo tvojega očeta, Sir Petra. Ko je padel Sir Peter, — proti mojemu nasvetu je namreč stopil na stran Richarda ter se pustil molzti od njega, — v bitki pri Bostvorth ter pustil tebe brez doma in beliča -cm. ti jaz ponudil dom in ti. kot pameten dečk6, si zamenjal svoj okiep z jopičem trgovca, čeprav je bil tvoj delež pri dobičku le neznaten- .Sedaj pa si zopet zamenjal palico z jeklom, _ je dostavil ter ozrl na škotski -meč, ki je še vedno ležal na strans-ki mizici Margareta pa je sprožila skalo, o kateri sem govoril. — Kakšna skala je to. gospod ? — Španec, katerega je privedla domov ter ga našla tako zanimivim. — Kaj radi Španca ? — Počakaj za trenutek in povedal ti bom. Nato je vzel svetilko, zapustil sobo ter se vrnil s pismom, ki je bilo šifrirano. — To, — je rekel, — mi je poslal molj družabnik in sorodnik. Jiaan Bernandez, Marano, ki živi v Se vil j i, kjer imata Ferdinand in Izabela svoj dvor. Med drugimi stvarmi mi ,piše: ~ Svarim vse bra*€ v Angliji, naj bodo previdni. Izvedel sem iz zaupljivega vira, da je bil neki človek, kojega imena nočem omeni-fi niti v sirriranem pismu, ki je visokorojen in mogočen in ki baje p-jtllje le za zabavo, poslan iz Granade, .kjer je nastanjen, da opa*u-jt Marokance, kot poslanik na angiležki dvor, da sklene s kraljem tajno pogodbo. Na temelju te pogodbe bodo zaznamovali imena vseh bogatih Maranov in ko bo dozorel čas ter se bo pričelo dejansko za-fdedovange Maranov in Židov, bodo ti ljudje prijeti ter odvedeni na Špansko, da se zagovorjajo pred inkvizicijo. Določeno »bo tudi, da se n* sme nobenemu Židu nuditi zavetja v Angliji. Toliko za informacijo, da ste boš laliko ravnal po tem. (Dalje prihodnjič.) 1 j j • fiQ«lYlliaMT_UMOC*WOOD.«.UnDE*WOOO. M.J. Dijaki Columbia vseučilišča v New Yorku pri nogometni i«rri. Ptičji pomenki. Ljudje vstajajo kasneje kot druge dni, ceste so razhojene. zrak nekam težavno okajen in prav take tudi premnoge glave meščanov; z eno besedo pondeljek je. Ali z dvema: ljubljanski pondeljek, da ne bo nepotrebnega sum-ničenja o našem mestu in preošab-ne samozavesti drugod. Kavke v "Zvezdi'' so se prav k la vera o držale po vejah, bile so vse mokre od megle in tudi sicer čisto pondeljkove. Imele so silnega mačka, zdehale so in se po bratsko kregale. t4Pa le kdo nam je nasvet oval iti na trgatev!" se je oglasila stara mati kavka in iskala z ostrimi očmi zločinca. Mladi krokar, ki je bil previden in dobro poznal maščevalnost kavkinega rodu, se je hitro odrezal : "Da, da, le kdo je tako agi-tiral za trgatev in govoril samo n narodnem slavju" in "prastarem običaju". Lepo slavje, lep o-bičaj. dn še lepši narod, če se pa drugi dan za glavo držiš, želodec zvijaš in preštevaš svoje lahke kosti . . ." Stara kavka ni mogla molčati: "Pa le kdo je bil tisti, ki je tulil kakor najet: "Dokler bom živ. bom piv" sin pa: 'Preljubi moj Šentjanževe!" Le kdo je bil?! In da smo bili tako vsi skupaj nespametni! Pa saj je kar završalo med rodom, starim in mladim: "Alo. uboga gmajna, beži na trgatev!" In ne da bi sploh kaj -pomislili, se vzdignemo in celokupno odletimo na Dolenjsko. Saj pot je bila čisto zanimiva- Recimo tista koruza na Grosupljem je prav poseben pridelek, res kljuna vredna. Naš nekrščanski narod bi najraje vse sam požrl. Tudi tiste ribice, ki so ostale na bregu Krke na suhem, so bile prav dobe. Ampak da so se tudi novomeške vrane zanje pulile, je 'bilo pa res vsaj v narodnem oziru zelo pomilovainja vredno. Pa svet je nevošljiv, čeprav vpije, da je naroden". "Saj pa tudi ni bilo posebno lepo gledati", se je oglasila mlada kavka, "kako ste se vi vrgli po ribah in se začeli dreti po domačinih: "Požeruhi, ki niti romarju ne privoščite, kar jim je sam ljubi Bog nastlal na pot; no. ali pa ste mair vi te ribe pridelali, le počakajte, jaz imam zveze z ministri". No in potem se je vnela politična debata, v kateri ste, kakor vedno, sijajno pogoreli" . Stara kavka se je postavila v sovražnem namenu pred mlado in prišlo bi do neljubega krvopre-litja. da niso razdvojili prenapetih samie ostali sorodniki. Ne več mlada kavka, ki je bila slepa na eno oko. devičar^ka. moralna in pridigarska, je začela hinavsko in zlobno: "Kaj -koruza in ribice, vse to je dar božji, če je pametno ukraden in pošteno prebavljen. Ampak trgatev in kar je Še v zvezi z njo, to pa res ni za poštenega človeka. Nisem več otrok in moja čast je bila dosedaj v Ljubljani na varnem kakor v nunski kletki — ampak ti dolenjiski krokarji, ti pa res ne poznajo mer dostojnega občevanja Naj že bo, kar mora biti, lepo in bogoljnbno res ni. ampak, če nas je že Bog take ustvaril, molčimo in izpolnimo njegove zakone. Ampak ljubi moji, nikar ne za božjo voljo pri belem dnevu". Mladi krokar se je zadri: "Pa mendar vendar niso na trgatvi delali vašemu devištvu nasilja! Kra. kra!" Vsa črna perutnina v "Zvezdi" se je jela dreti in se šaliti s staro devico. V tem trenutku so se ustavili na sosednjih vrhovih frančiškanski golob je. ki so šli k nunam v vas- Stara devica je naravnost šla k njim tožit: "Gospodje, poglejte, kako daleč jo je zabredel naš narod; časti več ne spoštuje. Ne moške časti in ne politične, saj je itak nismo nikoli, ampak deviške. ce!o ne pri starih devicah kot sem jaz". Stari, debeli krmežljavi golob je pl'kro odgovoril: "No, devica, stara samica, kilor pa vas več ne pusti v miru. je pa na oba očesa slep". Užaljena kavka je meri občini krohotom odletela proti Tivoliju in se ni več vrnila. Stara kavka, mati-govorniea. je povabila golobe bližje in jim razlagala: 'Se lepo zahvaljujemo za obisk. Včeraj mo bili na trgatvi, na Dolenjskem. Bilo je zelo prijetno in predvsem podučno. Gospodje, da smo nedeljo spoštovali iu da se nismo cerkva ogibali, tega vam ni treba posebej poudarjati. Zakaj mi spoštujemo svetinje našega na-roda, pa naj smo že pri tej ali oni stranki, zakaj narodne svetinje so pa le svetinje, kaj naj bi človek z njimi. Ampak tudi trgatev je narodna svetinja. Gostoljubni Dolenjci so nas navdušeno sprejeli in v neprostovoljni zabavi in med popevanjem narodnih pesmi nam je minul dan v tem najtep-šem delu naše zemuje. Da je bilo tudi za okusno jed preskrbljeno, se razume- Po oficijelnem delu in po plesu se je razvila najbolj prosta zabava do ranega jutra, kakor V JUGOSLAVIJO Naravnost v Cherbourg in Hamburg. PRIHODNJE ODPLTTJE: ORCA ........ 22. novembra Posebno BOŽIČNO ODPLUTJE ORDUNA ____ 9. decembra Potniki IkhIo doseli v svojo domače mesto pravočasno za Božič in Novo leto. Posebni družbeni zastopnik bo spremljal potnike ter skrbel za njihovo prtljago. P« it »»m svojega agenta v vas#m mestu preskrbite prostor. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. Sanderson & Son, Inc., Agents 26 BROADWAY XEW YORK r^r Kretanje parnikov - Shipping News je pač kdo mogel. V imenu naše stranke vas prosim, častiti golob-ja. da poročate v tem smislu na pristojnem mestu. S protinsluga-mi smo vam vedno na razpolago. Živio!" Med navdušenimi 'klici so go-lobje odleteli k nunam. Kavke so zdehale in se prelagale z ene noge na drugo. Vladal je splošen mir. le tu in tam so se čuli tihi razgovori in vzdihi: ★ "Ce ho z našo mlado, ki je rajala do jutra z onim belokranjskim mladičem, spomladi kaj. jo boš ti učila gnezditi!" "Seveda jo bom. če je že tako božja volja!" ★ "Ampak, da me je ona Novo-meščanka na cedilu pustila, mene. Ljubljančana! No!" "Zakaj si pa toliko gobezdal? Dejanja, ne besede, to zaleže!" ★ "Saj je vseeno! Vsega je bilo dovolj, pijače pa največ. Za.to bomo pa sedaj spet. cel teden pošteno delali". "Da. kajne? Kaj ti pa hočemo, to mi povejte. Ce je pa v naši pre-stoliei. beli Ljubljani., včasih takn neizmerno dolgčaaaas?" 4. novembra: Colombo, Genoa. Bremen, Bremen; B. novembra: Beren^arla, Cherbourg Rochambeau, Havre. 6. novembra: Pittsburgh, Cherbourg. 8. novembra: Leviathan, Cherbourg; Majestic. Cherbourg: Veen dam, Boulogne; Saxo-nia, Cherbourg. De Grasse, Havre; 12. novembra: Ma ure tan ia, Cherbourg. 13. novembra: Lapland, Cherbourg; Albert Ball In. Cherbourg in Hamburg; Arabic, Cherbourg. 15. novembra: Olympic. Cherbourg: Columbus, CheT bourg, Bremen; La Savoie, Havre; Re-llance. Cherbourg in Hamburg; NIew Amsterdam, Boulogne. 19. novembra: Paris, Havre. Aqultanln. Cherbourg 20. novembra: Minnekahda, Cherbourg; Thurlngla. Cherbourg In Hamburg. 22. novembra: Homeric, Cherbourg; Ryndam, Bou-ogne; Republic, Cherbourg, Bremen: Orca (Bermuda), Cherbourg. 26. novembra: Berengaria, Cherbourg. 27. novembra: America, Cherbourg In Bremen: Zeeland, Cherbourg; Deutschland. ChTbourp in Hambrug; Minnekahda. Cherbourg in Bremen. 29. novembra: Majestic, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne: Duilio, Genoa; Presldente "Wilson, Trst. 3 decembra: * Mauretania, Cherbourg. 4. decembra: Cleveland, Cherbourg Hamburg^ Mongolia. Cherbourg in Hamburg. 6. decembra Olympic, Cherbourg; De Grass«. Havre: Martha Washington, Trieste: Conte Verde. Genova. 8. decembra: Leviathan, Cherbourg 9. decembra: Pittsburgh. Hamburg: Orduna, Cherbourg, Hamburg; Colombo. Genova. 10. decembra: Paris. Havre. 11- decembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 13. decembra: Aquitania. Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg; Veendam Boulogne^ Rotterdam. 16. decembra: France. Havre; Bremen. Bremen. 17 decembra: Majestic, Cerbourg. 20. decembra: Pres. Harding, Cherbourg:: New Amsterdam, Boulogne, Rotterdam. 24. decembra: Minnekahda, Cherbourg. Hamburg. Albert BaJlin. Cherbourg, Hamburg. 27. decembra: Olympic, Ch^rfyjii'-g, VolenJam Boulogne, Rotterdam. 30. decembra: Rochambeau Havre; Arabic, Cherbourg. Hamburg. 31. decembra: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Chert jurg, Hamburg. 3. Januarja: Aquitania, Cherbourg; Am«-ric:i, — Cherbourg; Columb ia, Cherbourg, Hre-men. 6. januarja: Duilio, Genova. 7. januarja: Paris, Havre. Surova zakonska dvojica. VAS BOŽIČNI PARNIK HITRI PARNIK S 4 DIMNIKI AQUITANIA (45,647 ton) odpluje iz New Yorka s pomola 54, vznožje . 14. ulice v soboto dne 13. decembra ob 10: dopoldne. dospe v Cherbourg v C dneh. Zatasno boste dospeli v stari kraj, da praznu-i-te požiC s svojo dfužino in prijatelji. Posebne zveze pri izkrcanju do vašega cilja Prtljaga se vozi z vami. Spremljal vas bo Mr. Alfred Markus. član naše newyorske pisarne, ki je vešč potovanja. Potujte v udobni kabini, opremljeni z 2. I, 6 posteljami na sijajnem svetovnem pomiku in se naslajajte z domačo jedjo, posiušeno kot našemu gostu. V Ljubljani boste dobro sprej«-ti in na postaji v vaši domovini vas bo pričakal odbor odličnih Jugoslovanov. Pred odhodom iz Pariza vam bo na nepolago skupina avtomobilov, da si ogledatr: svetovne znane pariške znamenitosti. Ta izlet ogledovanja znamenitih mest in stvari in velik obed, vrs bo stal samo ?1.?0 !n to boste plačali, ko boste kupili parobrodni listek. Na banketu vas bodo odlični Jugoslovani pozdravili in prisrčno sprejeli. Poslužujte se ugodnost: nove priseljeniške postave in si preskrbite s pomočjo svojega zastopnika od naselnifkega I' generalnega komisarja v VVashingtonu dovoljenje za j povratek v Združene države po preteku enesa leta.neoziraje i-e na kvoto va£e domovine. Cunard Line 25 Broadway New York, N. Y. Te dni sta se v Beogradu zakonska Fran jo in Draga -Bosnar sprla z izvoščkom Božidarjem Branko-vičean- Iz prepira se je razvil pretep in zakonska sta celo s sekiro navalila na izvoščka. Podrla sta ga na tla in ga popoJnoma razmesa-rila. S težkim trudom so sosedje rešili kočijaža iz krempljev surove zakonske dvojice. Izvoščak je bil takoj odpeljan v bolnico kjer so ugotovili, da ima devet težkih in deset lažjih ran. Oba zakonca a bila takoj aretirana in oddaaia sodišču. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA, EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH SOLEZNI. MoJ* stroka J« zdravljenj* akutnih In kronlCnlh bolezni. J*« •am i« zdravim nad 25 let ter imam akuinj* v vaeh boleznih ___- •in ker znam elovansko, zato vas morem popolnoma razumeti In epoznatf vase bcleznl, da vas ozdravim in vrnem moč In zdravje. Skozi S3 let *em pridobil posebno skuinjo pri ozdravljenju motkih bolezni. Zato ee morate popolnoma zanesti na mene, moja akrb pa Je. da va* popolnem« »zdravim. Ne odlašajte, ampak pridite tlmpraje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje in lise po teteeu. bolezni v prtu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, atare rane, oslabelost, živčne 3n bolezni v mehurju, ledicah, J etra h. Želodcu, rmenico. revmatizem, katar, zlato žilo, naduha Itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopoldne do «. popoldne: v torek, četrtek in sobota od 8. dopoldne do 8. zvečer; v tn praznikih od 10. dopoldne do S. popoldne. Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljen! pisalni stroj "OUVEB" $20- B strešico sa slovenske fcr- 'OLIVES' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TBPE2N1 Pisati na pisalni stroj ni nilraka umetnost. Takoj lati-ko vsak pile. Hitrost pisanja dobite ■ vajo. BLOVENIC PUBLISHING COMPACT •s Cortl&ndt NAJKRAJŠA POT V VSE DELE JUGOSLAVIJE Odplutje vsak teden a našimi razkošnimi parniki RESOLUTE RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND Parniki si 2 in 3 razredom in znani "Mount Clay". Cleveland-', "Ha.ua" "Thuringia". "Westphalia" s kabinami in 3. razredom BOŽIČNA ODPLUTJA Da dospete za. Božič pravočasno domov, odpotujte na — Mount Clay ........ 6- decembra Cleveland ..........11. decembra United American Lines 35 - 39 Broadway. New York. N. Y. all kateremkoli lokalnemu agentu. [dsuuchitnf W 1Naxaviiost v Jugoslavijo V PRESIDENTE WILSON — 29. nov. MARTHA WASHINGTON — 6. dec. V Dubrovnik ali Tr»L Železnlna v notranjost zmerna. Nobenih vlzejev. VpraSajte pri bližnjem agentu ali pri PHELPS BROS. & CO.. 2 Wert St„ N. Y. Iščem JOHNA KNAFEL, doma iz Graliovejra pri Cirknici in je že več let let v Ameriki. Prosim rojake, ee kdo ve kje je, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. Anton Knafel, Box 77, Levack, Ont., Canada. fflBP FREHLAO MEHURJA MOSKII Zaščitite m Nabavit« ml najboljio lUl't PREPREvSA xa MOaKE Valika tnbaSSe. Kit (<'■) $1 VdUUiMfjlaB Saa-Y-Kit Dept: B ff n>«t msa St.. Maw York PiHtw is okrožnico. Prav vsakdo— kdor kaj ižče; kdor kaj ponnja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo Čudovit uspeli —• TMTAT.T oglasi ▼ "Glas Karo da Ra.fbi izvedel, kje se nahaja maj stric ANTON KOŠČAK, doma i/. Gornjih Otav pri Cirknici. Poročati mu imam več novic iz starega kraja, zato prosim rojake, če kdo ve kaj o njem, da mi poroča aLi naj se pa sam o-{rla.si. — Andrew Melc, Box 77, Levack, Ont., Canada. (2x 1, 3) Kako se potuje v stari kraj in nazaj y Ameriko. K DOX J4 UMBja Htmfl « atari kraj, je potrebne, da M aatanino poučen o potnih llatlfc, pat« ijagi ln drugih atvanh. Pojasnila, ki vam Jih —a—< dati Tried naJe dolgoletne likninj« Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno la prvovrstne pav nlke, ki Imajo kabla« tadl ▼ ITL tu Glasom nave ■Mdrito postara, ki ie stopila ▼ veljavo s 1. julijem 1924, esmorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto ln ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja ledaja generalni na-Belniški komisar v Washington. D.G. Prošnjo sa tako dovoljenje ae lahko napravi tudi t New Torku pred od- potovanjem, ter ee pofiLje prosilcu v itarl kraj glasom najnovejše odredbe Kako dobiti svojce la stare-i ga kraja. Kdor Seli dobiti sorodnika ali ' •rojca ls starega kraja, naj nam prej ptfie sa pojasnila. Ia Jugoslavije bo prlpuSCenlh v prihodnjih treh letih, od L julija 1024 naprej vsako lete po «71 priseljence?. ' Prodajamo vosne lista aa Vse pie-ge; tudi preko Trsta camorejo Ju«*, alovanl sedaj potovati. Frank ftakser State Bamft 82 Oortlsadl St, JT«w Točk ADVERTISE in GLAS NARODA