KRANJ, 29. aprila 1963 ŠTEVILKA 17 Kako so delavci na Gorenjskem začeli praznovali delavski praznik V Kranju Navzgor ob Savi pod vznožje Jelovice in Pokljuke, navzgor ob Kokri po obronkih Zelenice in Storžiča je začelo prodirati novo življenje. Nežne, dolge vrbje vejice so se zazibale v prvem pomladanskem vetru, bukve so ozelenele in otroci piskajo na trobentice. Pospravili bomo delovno mizo, zaprli šolska vrata in pohiteli v naravo. Poljane, Kamnitnik, Dobrava in drugi kraji bodo znova oživeli. Praznovali bomo naš praznik. Toda praznovali bomo drugače kot nekoč — brez delavskih straž, brez strahu pred orožniki. Le v gumbnico si bomo še vtaknili rdeči nagelj ali si izbrali rdečo samoveznico iz omare. Ne več zato, da bi se spoznali z našimi somišljeniki kot nekoč, marveč da damo duška notranjemu razpoloženju. Prvi maj ni le praznik dela in delovnih rok, marveč je praznik vseh nas, praznik zavednih ljudi, praznik sa-moupravljavcev, praznik samostojnih krmarjev in graditeljev lepše današnjosti in še lepše prihodnosti. Po letu 1890, ko so bile prve prvomajske proslave delavcev v Ljubljani in zasavskih rudarjev, se' je praznovanje kmalu preneslo tudi v industrijski Kranj. Lastniki kranjskih tovarn so se ob sploš-lem vrenju med delavstvom prestrašili in se leta 1919 udeležili delavske proslave prvega maja. Ya Jesenicah Leta 1919 je bila prirejena prvomajska proslava pred jeseniško železniško postajo. Delavci so zahtevali zboljšanje delovnih pogojev v železarni. Leta 1919 je bila tia Jesenicah ena izmed največjih delavskih manifestacij jeseniških železarjev. Povorke so bile tudi na ulicah. V Tržiču Med prvo svetovno vojno so tržiški delavci enotno praznovali prvi maj s prireditvami v delavskem domu in s skupnimi izleti. Po prvi svetovni vojni pa so delavci korakali že z godbo in rdečimi zastavami skozi mesto. V Radovljici Delavci iz okolice Radovljice so se udeleževali prvomajskih proslav na Jesenicah, kjer so bili zaposleni. Prirejali so tudi izlete s kulturnimi programi. V Skofji Loki Zaradi pomanjkanja delavstva v Škof ji Loki proslave delavcev na prvi maj v Šk. Loki niso bile javne. Delavci so se zbirali v zaključenih družbah. Po letu 1920, ko je bilo praznovanje prvega maja prepovedano, pa tako ni bilo mogoče prirejati delavskih zborovanj. V i., lih suknjičih in z odlikovanji se postavlja laoska vojaka. Ta v pa dela deželi največje preglavice. V deželi hočejo vladali kar Pomiritev ali slepilo v Laosu .jaka, k, »e deli na i. aunoaiojne skupine, tri vojake, vsaka po svoje. zmešnjav "V kratkem časovnem zaporedju prihajajo iz jugovzhodne Azije in predvsem iz Laosa zelo nasprotujoče novice. Najprej so z diploma t-ko po^to prispela sporočila, id so nas pomirila, da so v Dolini vrčev privili zaklopnicc na puškah, kmalu potem pa se je razneslo, da ameriško ladjevje pluje v smeri Siamskega zaliva. LAOS, DEŽELA ZMEŠNJAV Laos - zaostala dežela v jugovzhodni Aziji, ki je nekoč spadala med francoske kolonialne posesti, na svetovnem drsališču nima kdo ve kakšnega pomena. V tej deželi srečamo tri vojske, vendar se prebi vavstvo obnaša tako, kakor da bi imelo zelo malo stikov z vojaki. Kmetje obdelujejo svoja polja z rižem, ki jih morajo vedno krčiti zaradi širjenja džungle. Na reki Mekong, ki je glavna vodna pot v deželi, lovijo ribe. Le zelo malo časa posvečajo ljudje v Laosu delu in njihov smisel za lena r jen je gre že preko evropskih predstav. Ure in ure presedijo revni kmetje na zbirališčih, 6e smejejo in od časa do časa pokadijo kakšen dim opija. Ta droga, ki jo smejo svobodno saditi, pridelovati in prodajati, ne kaže tako poraznih posledic kot nekoč na Kitajskem, vendar postajajo ljudje iz roda v rod vedno bolj zanikrni in brez volje. Sicer bi bilo zelo težko razumeti, da ljudje politične dogodke v deželi spremljajo tako neprizadeto m brez sodelovanja. Laosu je v bistvu vseeno, kaj se z njim dogaja, ljudje so ravnodušni in politično nezgrajeni. KONFERENCA V PARfZU Zaostritvi in oboroženim spopadom v Laosu, do katerih je prišlo nepričakovano prejšnji teden, so botrovali v tujini. V Parizu je bil približno pred štirinajstimi dnevi sestanek članic SEATO pakta, kjer so sodelovale dežele, ki so vključene v to vojaško zvezo. Razen treh velesil: ZDA, Velike Britanije in Francije so v Parizu sodelovali ministri iz Tajlanda, Filipinov^, Pakistana, Nove Zelandije in Avstralije. Zasedanje je potekalo v največji tajnosti.- Vendar številni znaki pričajo, da so govorili o jugovzhodni Aziji, kjer Američani niso ravno najbolj zadovoljni s tem, kar 60 v preteklosti storili. Američani so pravzaprav zdaj že drugič poskušali, da vlado v Laosu pritegnejo na svojo stran. Temu poskusu so se z vsemi močmi uprli voditelji gibanja Patet Laos. Posledica te prefinjene igre je bilo več oboroženih spopadov v Dolini vrčev. Zdaj se Siam-skemu zalivu približuje ladjevje ameriške vojske in to je nov dokaz, da moramo vzroke za laoške zmešnjave iskati povsem na drugi strani sveta. PREMIRJE V DOLINI VRCEV Oboroženi spopadi v Laosu so se vneli* med vojaki gibanja Patet Laos in med nevtralističnimi si? a mi kapetana Kong Lija. Ko ni - uspel poskus, da bi tri voj.ske, desničarsko, novlrali-sticno in levičarsko združili, so se sporekli precej jezno. Kapetan Kong Li je obtožil komunistično vojsko, da izigrava ženevski sporazum. Zabeležili so več prehodov večjih skupin nevtrali6tične vojske na stran levičarskega gibanja Patet Laos. Tako je ob sedanjih oboroženih spopadih Lijev polkovnik Devon prestopil s celim bataljonom na s*ran Patet Laosa. Kapetan Kong Li je postajal vedno glasnejši z obtožbami, da levičarji preprečujejo združitev Lacsa. V tem trenutku se je kapetan Kong Li, ki je bil do ženevskega sporazuma zaveznik s silami Patet Laosa močno približal desničarskim silam Nosavana. Kljub ustavitvi sovražnosti v Dolini vrčev 6lika v jugovzhodni Aziji ni drugačna, kot je bila. Še vedno laoški kmetje z zaskrbljenostjo izgovarjajo besede znane narodne Tvcsmi: »Reka Mekong, GLOBUS Na križišču Na križišču cest v bližini Italijanskega mesta Adrie sta se ob velikem ropotu zaletela dva osebna avtomobila. Oba voznika razbitih avtomobilov sta skočila iz vozil, da bi se začela prepirati o krivcu nesreče. Toda namesto da bi se prepirala, sta se srečna objela. Goiardo Vianello in Fortu-nato Girotto sta bila vojna tovariša in po 18 letih sta se ob trčenju zepet srečala. Pogoji za nov zakon Petinpetdesetletna ameriška filmska igravka in vdova za pokojnim tovarnarjem brezalkoholnih pijač Alfredom Steeiom — znana Jo-n Crawford je ob govoricah, da se namerava poroči i i newyorskim guvernerjem, štiriinpetdesetietnim milijarderjem Nelscnom Rockcfel-lerjem, izjavila: »To so sanje mnorrlh žena, da bi te^a moža srečale in poročile.«' m \IVek\\so... »Če je znanost v demokratičnih deželah koristna za državljane, potem v diktaturi zanje pomeni sama težkoče.* Salvador de Madariaga, španski književnik v izgonu »V Franciji in Zahodni Nemčiji vladajo monarhi, ki pa nimajo prostolona-slednika. Oba stara kralja nista pripravila prihodnosti — niti ne moreta na njo vpliva ti.€ - Waltcr Lippman, ameriški -komentator »Pogosto šele iz odgovora lahko spoznamo, kakšne vprašanje smo postavili.* Pearl Buck, ameriška pisateljica »Nesreča sodobnih zakonov je v tem, ker se možje zaljubijo v posamezno' stit kot so lepe oči, skladen nos ali ljubki nasmeh, po poroki pa dobijo celo žensko.« Mauriee Chevalier, francoski tilm-s-kj igravec »V Alžiriji je sedem milijonov žena. Kako lahko želimo, do bo socializem uspel, če je polovica prebi-vavjtva naše dežele paralizirana. Žene moramo postaviti na noge, da bodo v vseh pogledih enake moškim.* Ben Bela, premier alžirske vlade " »Razglasitev Združene arabske republike, ki zajema Egipt, Sirijo in Irak, je velik zgodovinski dogodek in celica panarabske enotnosti, s katero bo arabski narod zopet prišel do nekdanje slave in ugleda.* Abduhal al Salal, predsednik revolucionarne vlade Jemena »Obstajata dve smeri v razvoju umetnosti v svetu, dve nepomirl'ivi ideologiji. Nikoli se ne bomo strinjali, da naša umetnost preneha služiti ljudem.* Jekaterina Belašova, sovjetska umetnica »Če žena razjezi svojega moža, mora biti pripravljena, da ji mož očita tudi to, da je kriva, da je zunaj lepo vreme.* Fernandel, francoski filmski igravec »Dolgočasne televizijske oddaje so najboljše zdravilo za gkdavce.* Prof. E. Demling, nemški znaostvenJl Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Letovišče v aprilu Vaprilu ljudje- običajno gledajo največ v oblake. Zdaj je namreč čas, da v prav zmešanem zaporedju sije sonce in pada dež. Ker je večkrat tudi naš turizem odvisen od oblakov in ker je včasih tudi »v oblakih«, je aprilski čas v blejski kroniki »suhi mesec«. Bled je mestece, ki mu zaradi skromnosti pravimo tudi letovišče. Letovišče je nekaj drugega, kot so toplice, čeprav nam Slovencem, ki im?mo dokaj zdravilnih vrelcev bolj ležijo toplice, V toplice ljudje prihajajo, da se v vodi, ki ima veliko mineralnih snovi, okopajo in se jim po kopeli skrčijo žile in poživi krvni obtok. V toplice prihajajo tudi ljudje, ki jih rado trga (!) v kosteh. V toplice so ljudje na veliko hodili tudi z bolniško napotnico. To je razlog, da so naše toplice bolj obiskane. Letovišča, kakršno je Bled, pa so v aprilskem času še prazna, razen ob cerkvenih praznikih, ko tujci kakor kobilice privihrajo v naša letovišča in pojedo zaloge jajc. Seveda nam s temi verskimi predsodki delajo škodo, kajti morali bi priti k nam takrat, ko so bila jajca še po osemdeset dinarjev, tako bi naša letovišča dosegla dobiček. Aprila je pusto na Bledu. V razdelitvi delovnih nalog je ta mesec na Bledu čas, ko sobarice na balkonih začnejo stepati preproge, ko turistični urad preurejajo pleskarji, ko natakarji v črnih hlačah zehajo po pločnikih, ko razko-pani pločniki iščejo plačnika za asfaltiranje, ko po parkih grabijo steljo in ko vodilni uslužbenci hotelov naredijo zadnje načrte. Nekateri so pri tem zelo bahavi, drugi pa sramežljivi. V deželo prihaja zeleni Jurij m~ a Bledu je hotei, ki je porastel z bršljanorh j^j in ima v kletnih prostorih termično kopa-e, in hotel, ki mu aprilsko deževje zamaka podstrešje. Bled je nekaj desetletij dremal na siari slavi. Ničesar niso zgradili novega in stare hotelske hiše so zaslutile, da jim ostrešje zamaka in trohni. Tako so blejski hoteli najeli letos prva posojila. Toda zgodba o kreditih je dokaj dolga. Predpisi v bankah so silno zapleteni: najprej natečaj, shodi, jamstva, zlaganje tiskovin po policah, in ko je denar odobren, je /. veliko stvari zamujenih. Postopek z najetjem posojil je običajno daljši kot vsa izgradnja in poznejše delo. Ker že z natečaji posojil delamo takšne zamude in ker smo na splošno tudi po naravi bolj počasno ljudstvo, se nam zgod:, da nas hitrejši narodi zalotijo pogosto še sredi dela. Bled — mesto in letovišče — ima .razen tega še druge rans. Će se prišleci v poletnih mesecih količkaj razumejo na preskrbo s sadjem in kruhom, brž odkrijejo, da smo narod, ki ima slabe trgovce in slabo trgovsko moralo. Zakaj po- ftedke so klopi, ki so na Bledu v zgodnji pomladi zasedene. Razlog: je preprost. Preveč mirno je celo za stare ljudi Reiortaža o največjem gorenjskem letovišču s prr dcezonskiro turističnim popustom Li. I s dve naeprolji: rc'^L r.:ora č'cvak dobro pu^leitati kam bo stopil, v aprilu pa je prostora dovolj vprečen Anglež, ki na londonski tržnici kupuje odlično jugoslovansko izvozno sadje, ne more verjeti, da doma — na blejski tržnici prodajamo takšne odpadke. Tudi zaradi upadanja domačih gostov, ki jih v turističnih poročilih počasi že uvrščamo med muhe enodnevnice, v hotelih majejo z glavami. Razlog ni najbrž v tem, da je nekaj sto obrtnikov v zadnjem letu odjavilo obrt in da bana-ški kmetje, ki so si nekoč na gorskem zraku zdravili svoja ravninska pljuča, ne prihajajo več v takšnih trumah. Mesarji so se združili Navada je že, da pri nas težave odpravljamo sunkovito in več ali manj po enakem kopitu. Na Bledu — največjem gorenjskem turističnem središču — so vrtto let zapovrstjo isk^i »grešne kozle« v mesar; h. Ker imajo mesarji običajno debelo kožo in ker je bila preskrba z mesom slaba in nezadostna, so menili, da morajo nekaj storiti. Rešitev so našli v združitvi. Klavnica v Radovljici in klavnica na Bledu sta se združili, mesarji iz Radovljice in. mesarji z Bleda so se pobratili in v mesnicah v Radovljici in na Bledu so začeli sekati integrirano goveje in telečje meso. Združitev je bila ekonomsko upravičena. Recimo; da ne bi bilo upravičeno, če bi na suknji združili levi in desni rokav, ker potem ne bi vedeli kam z eno roko. Tukaj pa je bila združitev ekonomsko utemeljena in občani so jo odobravali vse do tistega časa, ko so na Bledu dvignili cene. Združeni mesarji so rc kili: zakaj bi bilo meso v Radov- ljici dražje kot na Bledu. Mesarji si pač drug drugemu ne bodo še naprej nagajali s konkurenčnimi cenami. Da bo mir v hiši, so dvignili cene in jih v obeh mestih izenačili. Združitev je tako prinesla mesarjem prednosti, potrošniki pa se bodo sčasoma privadili »novosti«. Na Bledu na splošno upajo, da bo sedaj preskrba z mesom v redu. Slepi oskrbnik Bled ni naselje, ki ima kratko zgodovino. Okrog Blejskega jezera so se sprehajali grofje in vitezi, tlačani in trgovci, škofje in kralji. Od vseh teh zgodovinskih osebnosti zdaj na Bledu lahko srečamo samo še kakšnega kraljevega oskrbnika, ki živi popolnoma slep v dvokapnici, stran od letovišča v temi slepila. Vsi kralji, vojvode, cesarji in knezi so ga pustili na cedilu in mora zdaj popolnoma oslepel računati s tragičnim spoznanjem, da i ičesar več ne vidi. Starčku, ki je bil nekoč izvrsten telovadec, zakaj — kot sam pravi — se nikoli ni ustrašil napraviti velotoča, je po dolgi bolezni mrena zarasla preko zenice. Tako je slepi oskrbnik še vedno prisiljen živeti v letovišču, kjer je nekoč ubogal ukaze vladarjev z »modro krvjo«. Seveda zaradi slepote ne more več iz hiše. Njegovo življenje se je omejilo na tipanje sten v hiši in na besede, ki jih govorimo v temo. Bolezen ga je priklenila na dom in tam modruje o svojih vtisih z dvora. Na koncu vsakega tretjega stavka negotovo pristavi: »Vsem ljudem človek nikoli ni mgodu.« , Zdravko TOMAžEJ Raziskovalce morskih globm hod vodnih robotov Vaba: zemeljski zakladi Fantastična. armada se je zarila v morske globine in njene plovne enote so zelo malo podobne našim predstavam o morskih pošastih. Oborožena je z nenavadnim orožjem: mrežami, vrtalnimi stroji, televizijskimi kamerami, ogromnimi lopatami in svetilkami na živ os rebrno paro. Njen cilj je raziskati tiste predele zemeljske krogle, o katerih še danes ne vemo veliko več kakor o površini meseca. »ALUMINAUT« ne bo dosegal globinskih rekordov, temveč je pripravljen samo za globine do 5000 metrov, le če bo dovolj trden, po potrebi do 6000 metrov. Globlje mu pravzaprav niti ni po.trebno, ker leži okoli 60odst. mor- Zvezda globin se imenuje ta »potapljaški pladenj«, ki naj zaseden s tremi možmi raziskuje skrivnosti morskega dna Ne bo p« zavzet samo c znanstvenimi nalogami, temveč N poleg tega nadzoroval te po možnosti t odi popravljal pod morske kable in naftovode potopil do globine 10899 metrov, batfafcaf -Galathea" pri Filipinskem jarku 10540 metrov, »Emden« 10.400 m, v jarku »Tuskarore« ali Japonskem jarku ps se je potapljal batiskaf »Ramapo< in dosegel globino 10.374 metrov. Podmorska vozila Batiskafi dovoljujejo v glavnem le opazovanje na določenem kraju v manjšem obsegu, medtem pa se sedaj pripravljajo globinska vozila, k bodo znatno izboljšala raziskovanje morskih globin. Eno izmed prvih vozil je | »ALUMINAUT«, ki se bo v nekaj mesecih, na vsak način pa še v tem letu, potopil in odplul na svojo dolgo in zs nimivo vožnjo. Ime sam označuje material in namen Oddaljen spominja s svojo čolnu podobno obliko, ravnim hrbtom navpičnim »nosom« in razsežnimi razmerji n<< velike — kitu podobno Največja hidrocentra la na svetu Na veliki sibirski reki Jeni-seju so že začeli graditi največjo hidrocentralo na svetu. Elektrarna, ki jo imenujejo •»Krasnojarsk-«. bo dograjena po načrtr do let-. 1080 in b- skega dna nad mejo 5000 metrov. V »ALUMINAUTU« je prostora za tri ljudi s sedmimi rokami. Ta sedma roka je zelo pripravna in bo segala iz vozila kakor vzvod in njen grabežljivi krempelj bo zagrabil vse, kar bo žaromet mimogrede zanimivega osvetlil. V prvi vrsti bo služil »ALUMINAUT« bolj za »opazovanje okolice«, njegovi znanstveni instrumenti bodo merili vodni pritisk, gostoto soli in temperaturo vode. Pilota in opazovavec bosta gledala naravnost in usmerja-a vozilo, kajti v globini igra "ato podobno vlogo kakor . "egla na avtomobilski cesti, ato bo potrebna opreznost. Ttrcst bo v globini 5000 me-iv največ 3,8 vozla, akcijski •ij pa okoli 125 km. Za to t bodo zadostovale štiri 77 ične baterije, vozni čas pa o omejen na 24 ur. -•na v široki sošici elektrarn, ki bo zajemalo večje območje kakor danes Francija. Elektrarna bo imela kapaciteto 5 milijonov kilovatov, rel-bmočje pa od M Cousteau in Piccard načrtujeta Druga vodilna ladja podvodne armade je v Westinghouse zjrraien »DEEFSTAR«. Pri Specialna vozila za raziskovanje morskih globin, ki jih navadne podmornice ne morejo doseči, pripravljajo v ZDA, Sovjetski zvezi, Veliki Britaniji, Japonski, Italiji in FrancijiT Razumljivo je, da se morske globine ne raziskujejo iz čistih želja po večjem znanju in le zaradi znanstvenih ciljev, temveč igrajo tu razen vojaških, o katerih se tu in tam vedno kaj sliši, glav no vlogo predvsem gospodarski razlogi. Oceani zakrivajo približno tri četrtine zemeljske površine, od tega je komaj nekaj več kakor 1 odstotek njihovega dna raziskanega in še ta le delno. Prav tu pa se skrivajo ogromna naravna bogastva. Skrivnosti v usedlinah Cevaste igle se pogrezajo nekaj metrov globoko v blato morskih globin in prinašajo ven talne vzorce, eksplozije kažejo reflekse zvočnih v lov globoko ležečih kamenir magnezijev blisk zajame kovček tal, ki ležijo še globlje pod morsko gladino, kakor j se dviga Mont Everest v rte- * bo, in kamera zajame obrisi, morskih grebenov. Ti drobe j človekovega raziskovanja pr že dajejo slutiti, da so raz. četinastih črvov, morskih zvezd in neznanih bitij, ki puščajo v blatu zapletene sleci t ve, tudi gospodarsko pomem ni zakladi in tam nikljev bakrene in manganove ru. ležijo v kepah, velikih kake krompir. Podmorski rekordi Kako priti pod morsko površino, to so osnovne misli ljudi, ki na tem področju delajo. Na lastne oči videti, najti ali doživeti stvari, ki »e skrivajo daleč v morskih globinah. Leta 1960 je izvedel prof. Pioc ;ru senzacionalni podvig, ko se je z batiskafom »Trst« pri Mananskem jarku potopi": 68 do globine 12.000 metrov. Vendar ta rekord ni osam- Nardašecja vredna je originalna garaža iz umetnega blaga, ki je H't rosa ta na Ce-ljen, saj so mu na različnih skosiovaškem. Nctianjc mere po sledeče: dcgfca S metrov, širin- ( in viŠfia>3 r tre. V krajih sledmi še drugi. »Chal- gara 5 e lahko več osebnih avtomobilov razen teh na io lahko uporabijo tudi za to-lenger« se je pri istem jarku vornjake sodeloval kapitan Jaques-Yvei Cousteau, znani morski razi-skovavec. Majhen preizkusni model »DEEPSTARA« je Cousteau že preizkusil v globjfai 330 metrov, sicer bo šel pa ta podvodni pladenj lahko do globine 4000 metrov. Okvii njegovih nalog je zelo zanimiv. Tako bo nadzoroval po-lagavce podmorskih kablov, prevzemal bo geofizikalne meritve, nameščal bo avtomatične merilne naprave in odvzemal vzorce morskega dna za raziskave. Prof. Jaques Piccard pa je odgovoren 'za načrt »MESO-SCAPHA«. Graditelj je tvrd-ka Loral Electronics iz New Yorka, splovijen pa naj bi bil tudi v tem letu. »Trst« je bij uravnavan z globinskim balo nom, »MESOSCAPH« pa bo imel pogon, ki ga lahko primerjamo z dvižnim vijakom Domnevajo, da se bo lahk« potopil le do globine 4000 metrov, pri tem pa bo lahko dosegel precej veliko hitrost i* širok akcijski radij. Naftna polja pod vodo S tem seznam podvodnih ožil še zdaleč ni zaključen. .' novembru 1962 je začela '.Voods Hole Ooeanographic Institution z gradnjo »ALVI-*$A* — vozeče se opazovalnice na morskem dnu, ki je na zunaj podobna lupini. V Ka-orniji gradi RUM podvod-j vozilo brez imena s televi-sko kamero in daljinskim marjenjem. Giblje se lahko v o in desno in puli kose a dnin iz globine 6000 m. Vodi ga inženir na ladji s TV zaslonom pred seboj. Posebna mojstrovina je * 10BOT«, ki stalno živi na prstem dnu in opravlja za -.— ::ko Shell —, od montaž-' • i. Racajoč se giblje na iafa s krožno oblikovanimi vimi nogami, se nagiba mej s pomočjo vijačnega - gona, gleda s TV očmi in v.a — kakor indijsko božan-vo — več rok, s katerimi Wcabi, drži, premika in strele in 300 metrov pod morsko gladino uravnava popolne naftne vrtalne naprave. Mogoče — tako pravijo nekateri ameriški podmorski^ tehniki — bodo kmalu na morskem dnu obširna področja, kjer bodo delale številne robotske roke. 9ft Z baterijo v rokah je stekel proti potoku. Nestrpno je zasledoval otroški jok, tako nenavaden za ta kraj in uro. Še skok ali dva in me-del snop žarkov je odkril presunljiv prizor. Iz vode je gledala glavica majhnega otročička, ki se je z zadnjimi močmi opiral na ro-čice. da ga voda ne bi popolnoma zalila, in jokal . .. Deček v Bistrici Ta neverjetni prizor prave otroške drame se je odigraval pretekli petek, 19. aprila, zvečer. Na postaji LM Kranj je bil tedaj de-hirni Cveto židanik. — Takole ie pripovedoval: •Okoli oimih zvečer so sporočili, da so v Bistrici pri Naklem v potoku našli dve leti starega dečka. Njegov jok je slišal Jože KOVAčIČ, stekel k potoku, ga potegnil iz vode in ga odnesel domov. Bilo je očitno, da gre za poskus utopitve. Po pristanku zdravnice dr. Greben-škove je otrok preživel noć v zdravstvenem domu v Kranju, naslednje dopoldne pa so ga odpeljali v otroško ustanovo v Ljubljano. Že naslednji dan so ugotovili, čigav je otrok. (Veste, če gre za takole stvar, ima človek na svoji strani vse gorenjske matere.) Otročiček bo čez dva meseca dopolnil dve leti. Njegova mati ima šele devetnajst let, a smo imeli na žalost z njo že večkrat opravka zaradi potepanja, zanemarjanja otroka in podobnih prekrškov. Redno življenje ji ni preveč pri Srcu.« Mlada nezakonska mati je sedaj v zaporu Li preiskovalni organi bodo skušali odgovoriti na vprašanje: kdo je kriv, da si je na tako strahoten način zapravila pravico do ljubezni in spoštovanja lastnega otroka, do imena — mati. Odgovor ni na dlani, ljudem se ne porajajo neki naklepi sami po sebi. Kdo je torej kriv: njen dom, fant, ki jo je pustil z malim bitjem, ko ji ni bilo niti 17 let, njene slabosti, okolje, razmere, v katerih je živela . . . Zdenka prisluhne joku Dodobra se je že stemnilo, skupina bistriških otrok pa se še ni ugnala. Nadaljevali so z igro in od časa do časa poškilili proti svojim domovom, od koder naj bi zdaj zdaj zašli- F« u te it i šali stroge opomine svojih staršev. Nenadoma se je Zdenki zazdelo, da se s potoka pod njenim domom sliši otroški jok. Ni si ga znala razložiti, zato je stekla povedat svojemu očetu. »Takoj sem stopil na balkon in prlslubvi'.■ je pripovedoval Jože Kovaeič. »Res sem zaslišal krčevit jok. Mislil sem si. da se je kakšen otrok zgubil in ne na Ide poti iz grmovja na drugi strani Bistrice. Vzel sem baterijo in stekel po brega proti vodi. Prispel sem do brvi, jo prečkal, in še nekaj časa stikal po ermovht, potem pa našel malega revčka v vodi. Ležal je na trebuščku in se z rokami dvigoval, da mu je glavica mo'ela iz vode. Skcčil sem v vodo, ga hitro pobral in kolikor mogoče urno nesel Droti hiši. V topli kuhinji sem pa položil na divan, mu slekel premočeno obleko in ga zavil v odejo. Samo da je bil na suhem, pa se je potolaži!.« M?»ideriček zbira občudovavce T>. čas se je zbralo pri Kovačičevih veliko sosedov, ki so ugibali, čigav naj bi bil otrok. Niso skoparili z obtožbami na račun matere, ki je zmožna takeea dejanja in s pohvalami prikupnega otroka. Vsem po vrsti je bil všeč in ničesar niso mogli razumeti. V skrbno urejenem domu Jožeta Kovač iča je bil le eno uro, a vseeno dovolj, da je vsem pejim hčerkam prirasel k srcu. »Kar mi ga vzemimo,« so prosile mamo, ko se je vrnila z dela. Sočutje in ljubezniva naklonjenost sta spremljali najdenčka tudi v naslednjih dneh. Ko se je v soboto zjutraj prebudil v otroškem oddelku ZD Kranj, se je- sprva počutil zelo negotovega, videti je bilo, da nečesa pogreša, vendar se je pozneje pomiril in odkril svoje prave lastnosti živahnega, zdravega in prikupnega otroka. Nekaj dni Je preživel v dečjem domu v Ljubljani, sedaj pa je pri stari materi. Ker ob prihodu v dečji dom še niso poznali njegovega imena, so mu pravili kar Boris. Obisk v Že j ah Tistega večera se je mlada ženska dvakrat oglasila pri kmetu, kjer je včasih služila: prvič z otrokom, drugič brez njega in objokana. Pri prvem obisku je dejala, da otroka ne more imeti več doma in da ga nese v rejo v Bistrico.. Drugič, že po kratkem času, je dejala, da ga je že oddala. Naslednji dan, ko se je o stvari razvedelo, so se pri tej hiši takoj spomnili njenega čudnega obnašanja.' Sum je bil šc toliko močnejši, ko se je začelo govoriti, da je osumljenka pustila doma pismo, v katerem je napisala, da bo naredila samomor. V nedeljo zjutraj so jo opazili, ko je hodila ob potoku. Zdenka jo je nagovorila: »Pri nas imamo pa oblekco od vašega fantka. Ali greste ponjo?« »Ne,« ji je ta odvrnila, »jo bom že čez kakšen teden prUla iskat.« Kmalu nato so kraj njenega zadrževanja sporočili organom Ljudske milice in ti so jo aretirali. Dogodek so obnovili. Storivka je, po sodbi prisotnih, preveč hladnokrvno pokazala kraj, kjer je otroka vrgla v vodo. Na tem mestu je voda globoka čez pol metra, vendar je tok malo žrtev odnesel 11 metrov dalje, na plitvino. . Oblekico, lepo oprano in zlikano, še vedno hranijo pri Kovačičevih: bele žabe, pleničko rožnate barve, modro trenirko, spodnje hlačke, zimski plašček z rdečo podlogo in bele visoke čeveljčke. Kapico je odnesla voda. Našli so jo pozneje. M S. ...^einš fantek, ki so ga kmalu po zloiin^kovu dejanju vzljubili, vsi ljudje* ki,*v Xft videli Zdenka Kovačič, ki je prva zaslišala otroški jok in opozoril*, svojega oče4* Rešitelj Jože Kovaeič s hčerko Zdenko pred vodo, kjer so «asli dveletnega fantka. opekel upokojenega € rožnika TLSTE DNI — dan poiem, ko je neki partizan kaznoval s smrtjo jeseniškega nemškega župana in predvojnega peloko-lonaša Karla Luckmanna pri belem dnevu v osrčju Jesenic — se je nemški bes ponovno razdivjal v vsej groz3vitosti. Ljudje so se ustavljali z grozo in skritim gnevom v srcu pred lepaki z imeni ustreljenih talcev. Tudi ona — žena bivšega oro/.niškega komandirja s Koroške Bele, se je ustavila v gneči in prebrala dolgo kolono imen, nato pa se polna groze vrnila domov. »Volfa so ustrelili,« je rekla, ko je odprla vrata in jih naglo zaprla za seboj. Kakor da bi ga kđo elektrizi-ral ... Rekel pa ni nič. Samo eno izmed tistih petih cigaret, ki so mu jih na pike odmerli Nemci, je prižgal: žena je opazila, da mu drhtijo roke. »In Okrožnika ... in Iskro .. . in Pavla Robiča... in Aleša«, je pripovedovala in naštevala ljudi, ki sta jih poznala. »Petdeset so jih ...« Ni je poslušal. Z drhtečo roko je spustil vžigalnik v suknjič, pre-krojen iz nekdanje žandarske uniforme, ki jo je vselej stekel tisti dan, ko so prišli Italijani in za njimi Nemci. Takrat mu je bilo koga nadenj in ga ubili, kakor so predvčerajšnjim Jaklja, čeprav ni folksdojčer kakor Jakelj in čeprav je on, nekdanji orožniški komandir, zavrnil prijazno nemško vabilo, naj bi postal nemški orožnik. — Prestar sem, — se je izgovoril. Ze ob razsulu in tedaj, ko so začeli komunisti odhajati v hribe, je spoznal, kako zgrešeno in kako klavrno .neumno je bilo njegovo življenje. Država, ki jo je spoštoval, ji služil in izpolnjeval njene ukaze, je razpadla in z njo vrednote, ki je vanje verjel. Joj, kako se je razočaral nad njimi, ko so hiteli pozdravljat Italijane in se jim ponujat v službo. Torej so imeli komunisti le prav, ko so napovedovali, iz kakšnega testa so ti ljudje, ki so komaj tri mesece pred vejno trdili, da so komunisti za državo nevarnost številka 1 in zahtevali od njega čimbolj popoln seznam ne samo za ljudi, ki so se vselej zbirali okrog Ferka, marveč tudi takih, ki so samo simpatizirali z njim in »klevetali*, vlado, da prodaja koristi jugoslovanskega ljudstva Hitlerju in Mussollniju. In sestavil je seznam, na podlagi katerega so potem vpoklicali vse zaznamovane na orožne vaje, pod krinko katerih so jih nato internirali v neki neznani Ivanjic\ In ko so se po puču, ki ga je : zvedla vojska, vr- pri duši tesno, kakor da bi z uniformo slekel tudi svojo preteklost in spoštovano osebnost višjega jugoslovanskega žandarmerijskega narednika, komandirja orožn'ške postaje na Koroški Beli, človeka, ki se je zavedal svojih službenih dolžnosti in ki je vestno in vdano 6lužil vladam; kdo ve kolikim . .. Ukazi so se sem in tja menjavali, saj je pod Zivkovičem moral zapirati celo klerikalce, v nečem pa se ne glede na režim niso spremenili: v sovraštvu do komunistov. Ni hotel pred ženo razkrivati svojih misli, ki mu jih je gnetel v možganih boleč sram, še bolj pa strah, da bi mu prav utegnil zvedeti zanje. Ko bi zanje vedeli oni v hostah, je mislil, bi mu prav gotovo ne prizanesli. Poslali bi ntli, je na zahtevo okrajnega na-čelstva in jeseniške policije s svojimi žandarji nenehno pazil nanje in oprezal za njimi. Ni se mu bilo treba naprezati kakor včasih, da bi zvedel, kako bi se podredil novim gospodarjem, če bi prišlo do zasedbe Jesenic. In imeli so prav, je rekel, ko se je tako zgodilo. Rdeči so naredili več za obrambo države, ki jih je dvajset let nenehno preganjala, kakor oni, ki so se dvajset let trkali na prsi, da so domoljubi. Zato je ob razsulu, ko so zahtevali od njega arhiv in zapiske o novo odkritih komunistih ves arhiv s seznami vred sežgal. In ko so potem komunisti, ki jih je nekoč imel za sovražnike domovine številka 1, odhajali v hribe, da bi branili domovino, mu je zaradi sežganih seznamov nekoliko odleglo. »Volf je prepričan komunist in se kot tak vodi v tukajšnjem seznamu ... Poroča komandir orož-niške postaje Koroška Bela, titulirani narednik itd.-« Tako je naprsal takrat, in ko je zapiske o Volfu ob razuslu sežgal, da ne bi prišli v roke n3vim sovražnikovim oblastem, se je rahlo pomiril. Tudi z Volfom samim sta se pobotala, čeprav sta si bila nekoč največja sovražnika. Priznati mora, da ga je v spravo s tem starim kemunistem v prvi vrsti vodil strah. »Norec sem bil takrat in ne človek, ki zna razmišljati in presojati, kaj je prav in kaj ni*., je že poleti priznal Volfu in dal za one v hosti ce!o nekaj mun:cije. ki jo je po naključju še imel doma v predp.lu. »Kar je b"lo, je bilo*-, mu je Volf odpustil preteklost. Treba je pozabiti na nekdanja nasprotja in se se združiti v boju proti t'soč-letnemU sovražniku Slovencev. Všeč so mu bile Volfove besede, zlasti še, ker mu je bil Volf hvaležen, da je -sežgal sezname z imeni komunistov in jih ni izročil sovražniku. ~Ze po tem vidim, da nisi več naš sovražnik«, je rekel. Volfove besede so ga pomirile. Bilo mu je, kakor da je v re-nlci postal tudi sam popolnoma drug, boljši človek, kakor je bi nekoč. CutM je olajšanje in vse bi bilo dobro, ko bi kmalu po tem srečanju ne zvedel, da so bivši Jeseniški policisti izročili vse sezname z imeni komunistov Nemcem. In med temi seznami so bili ftuuj njegovi. Ko so kmalu potem na podlagi teh seznamov Nemci zaprli nekatere komuniste, ki še niso bili v hosti, in med njimi tudi Volf a, je znova začutil v sebi breme preteklosti in strah, da je kriv nesreče aretiranih in da bo moral neko5 za svojo krivdo položiti račun. Zlasti tedaj, ko mu je žena pripovedovala o Volfovj smrti, ga je stisnil tesnoben strah. »Pomisli, petdeset so jih ustrelili!« Morda je bil med ustreljenimi še kdo, ki so ga bili aretirali na podlagi njegovih starih seznamov. Toda ti ga niso tako vznemirjali kakor misel na Volfa. »Usoda! Usoda ...« Rad bi se znebil občutja krivde, ki ga je prekalila ... Dobro se je še spominjal tistega Silvestrovega, ko je napisal tiste besede o Volfu v spremno pismo in ga dal žandarjema, preden sta uklenjenega Volfa odpeljala na železniško postajo in nato z vlakom v zapore okrajnega sodišča. Kot prizadeven orožniški komandir je hotel sodišču olajšati posel. K spremnemu pismu je priložil še prepis izvirnika, ki ga je poslalo jugoslovansko predstavništvo iz Avstrije in v katerem je bilo rečeno, da je 21. decembra 1924 Tomaž Volf, delavec, zaposlen pri Kranjski industrijski družbi, doma s Slovenskega Javornika, prekoračil brez potnega lista z Ljubljančanoma Aleksandrom Koblarjem in Ladislavom Kcrdeličem jugo-slovansko-avstrijsko mejo in odšel v fodroiico, kjer so ie-ti dvignili prepovedano komunistično literaturo in drug propagandni material, ki ga jim je izročil neki avstrijski delavec — komunist, zaposlen v Lichtesteinovi elektrarni v Podrožici. Nehote je pomagala avstrijska obmejna patrulja, ki je Volfa, Koblarja in Kordeliča ter njuni ženi zasačila na njihovem ■povratku, jih prijela in odpeljala na policijski komisariat v Beljak, kjer so jim odvzeli zavoje s komunističnimi brošurami in listi. Bel jaška policija jih je nato poslala v spremstvu svojih policistov na mejo in jih nato izpustila, svoje odkritje pa sporočila jugoslovanskemu konzulatu ... Tudi ta spomin ga je žgal na dan, ko so Nemci razglasili Volfo-vo smrt, čeprav je od takrat minilo že mnogo mnogo let. »Sovražil sem ga. Moj bog, kako sem ga sovražil«, si je ponavljal. Toda, saj mu je Volf odpustil, bi se rad osvobodil teže, ki je postajala vedno bolj moreča in vedno bolj skeleča. Odpustil? , 1 N.hče ne ve, da mu je odpustil ... Dobro se še spominja, kakor da bi bilo včeraj in ne januarja 1925, ko ga je zaradi aretiranega Volfa klical v Radovljico preiskovalni sodnik dr. Fohn, kasnejši policijski komisar in okrajni načelnik. Crno, po gosposki modi oblečeni človek, z monoklom na očesu, je zahteval, naj natančno opiše vso Volfovo dejavnrst. In on mu je. medtem ko je tajnica zapisovala vsako njegovo' besedo, op'sal V<>1-fa kot navdahnjenega komunista. Volf je navdahnjen komunist. . • "Navdahnjen«, točno se spominja, da je rabil to besedo. »Eden najbolj pretkanih, najhujših javorniških komunistov .. .« Doktor Fohn, človek, ki je leto kasneje kot policijski kom sar skupaj s četo žandarjev razganjal prvomajski sprevod in z gorjačo pretepal žene in otroke, je naposled obscdil Volfa na tri mesece zapora. Odsedeti bi moral v okrajnih zaporih v Kranjski gori, a je medtem prišel poziv v Deželnega sodišča v Ljubljani, naj ga nemudoma prepeljejo v deželne zapore, ker so medtem aretirali tudi Kordeliča in Koblarja. Takrat so poklicali na Deželno sodišče tudi njega, žandarmerijskega narednika, kar si je zopet štel v posebno čast in (priznati si mora!) na tihem upal, da bo prejel odlikovanje in napredoval v višji plačilni razred. Bil je navzoč pri preiskavi v Radovljici, kjer je Volf priznal, da je bil z omenjenima obtožencema na oni strani meje. Kakšno zmagoslavje je, čutil takrat ... »Prav lahko se zgodi že v prihodnjih dneh, da ... Strah ga je bilo pomisliti, da bi se zgodilo z njim kakor z iz-dajavci, čeprav je bil njegov greh že daleč v preteklosti in je segal v sedanjost brez njegove neposredne krivde. Toda bil je zapisan z njegovimi besedami in z njegovo pisavo. Pomladil se je in je bil za Volfovo pogubo morda usoden. Morda bi ga Nemci ne uvrstili med talce, ker je bil Volf že starec, če bi ob tem imenu ne bilo toliko listov, popisanih z Volfovo komunistično preteklostjo. In pi- (Nadaljevanje na 9. strani) Istrski tartufi * izvozna speeialiteta če vas jeseni pot zanese v obširne motovunske gozdove v dolini Mirne v srednji Istri, med mestecema Buzet in Mciavnn, boste lahko priča malce nenavadnemu prizo?& v gozdu boste srečali zagorelega Istrana s košaro v roki, ki bo z urnimi koraki hitel za psom. Pes je nemiren, teka sem in tja, z nizko sklonjeno glavo; nekaj išče. Potem se njegovo tekanje vse bolj omeji na določeni prostor, poraščen z redko travo; povsem navadna gozdna tla so to, naše oko ne vidi nič posebnega, pes pa očitno nekaj voha, nekaj, kar je iskal. Potem bo pes obstal in s prednjimi tacami začel kopati — hitro in izurjeno, kot bi mu bil to vsakdanji posel. Pristopil bo zadihan Istran, odgnal psa in ga poprej nagradil s kosom kruha, sam pa nadaljeval s kopanjem zemlje tam, kjer je pes začel. Deset centimetrov, dvajset, še malo... Našel je, kar Je iskal: nič posebnega ni videti, kot nekakšen krompir, okrogel, kostanjeve barve ... Vendar je to, kar je našel, zanj prava dragocenost, ki jo bo dobro prodal. Kilometre in kilometre, da tisoče kilometre prehodijo Istrani jeseni s svojimi psi in iščejo dragocene sadeže, ki jih ni videti, ker rastejo v zemlji. Tem dragocenim in kar malce skrivnostnim sadežem pravijo »TARTUF«, domaće hrvatsko ime pa je »JELENGLJIVA«. Podzemna goba, ki jo nabirajo s psi Za tartufe sem izvedel povsem slučajno. Prijatelj Gildo iz Kopra mi je pripovedoval o nekih podzemskih »gobah«, ki da rastejo v okolici Buzeta v Istri, da jih iščejo s psi in jih za drag denar prodajajo v inozemstvo. Kaj več ni vedel, saj je tudi on nekje slišal in o njih ni imel prave predstave. Pred dnevi me je pot vodila po Istri in ustavil sem se v Buzetu, malem mestecu zah. ped čičarijo, ki leži na osamljenem gričku v nadmorski višini 153 m in ima zelo ozke ulice. Ta del Istre je že hrvatski. V gozdarskem podjetju »šumarija« mi je ing.- Josip Hr-ka rade volje postregel z nekaterimi podatki, potem pa sem v vasi Livade pri Motovunu obi-iskal dobrega in pridnega »tartufarja« Maria, ki mi je —. čeprav zdaj ni čas za to — s svojim psom Fidom ponazoril »lov« na tartufe. Tartuf je podzemna gliva (glive so niže razvite rastline, brez klorofila in se zato ne morejo samostojno preživljati, organske snovi črpajo kot paraziti ali kot saprofiti iz drugih živih ali mrtvih rastlin in živali. Raste v simbiozi s koreninami nekaterih dreves; to so predvsem poletni hrast (lužnjak«), hrast »kitnjak«, puhasti hrast (»medunac«), čmi topol, različne vrbe in leska. Plodno telo tartufa (plodišče, pri gobah je to bet in klobuk) se razvije jeseni, od polovice septembra naprej pa do začetka januarja, pač odvisno od vremena. V tem času se tartufi tudi nabirajo. Tartuf rasle pod zemljo, najpogosteje v globini 20 do 30 cm, redke izjeme do pol metra, pa tudi tik pod površino. Po obliki je podoben krompirju, velik pa je od velikosti lešnika do velikosti male žoge. Nekateri primerki so težki celo do 2 kg. Seveda so taki redki. Najbolj pogosto so veliki kot krompir ali jajce. Cena: do 40.000 lir za kilogram Pri nas poznajo dve vrsti: beli tartuf (Tuber magnat um pico) in črni tartuf (Tuber mela nosp o rum). Cas zorenja črnega tartufa, ki se najde predvsem v starih hrastovih gozdovih, je nekoliko kasnejši kot pri belem tartufu: zori od novembra do februarja, črni tartuf raste tudi bolj plitvo kot beli. V Istri nabirajo predvsem beli tartuf, ki je bolj dragocen kot črni; je bele ali kostanjeve barve, vonj pa ima podoben ko tćesen. Crni tartuf vzgajajo tudi že umetno, medtem ko belega ne; vsaj pri nas načini za umetno vzgajanje še niso znani. V Jugoslaviji je glavno nahajališče tartufa dolina Mirne v Istri. Tako imenovani motovunski gozdovi s površino okrog 1500 ha so jeseni pravi »raj« za tartufarje — tamkajšnje kmete, ki imajo celo posebne izkaznice, da se smejo s tem ukvarjati. »Pridelek« odkupuje izključno le podjetje »Šumarija« v Buzetu in znaša letno od nekaj kilogramov pa tudi do 3 — 4.000 kg. Odvisno jC pač od letine, če je poleti in v času zorenja več dežja, je tartufov več, če je suša mam. Rastejo pa le v gozdovih, kjer je v zemlji dosti apna; v kisli zemlji, jih ni. V naši drža- »'tttii.ua... ^viarlo Antonac, iz Li.aJe pri Motovunu ponazarja našemu reporterju, kako njegov pes Fiolo išče tartufe vi so jih doslej našli tudi še v okolici Lipovljana v Slavoniji, toda tamkajšnje področje v tem pogledu še ni raziskano. V Evropi krajev, kjer rastejo tartufi, ni veliko. Nabirajo jih v Franciji (največ črni tartuf) in v Italiji (največ beli tartuf, pa tudi nekaj črnega), drugje ne. Ves naš pridelek gre za drage devize v izvoz: črni tartuf predvsem v Francijo, beli pa v Italijo, Nemčijo in v Ameriko. Strogo je prepovedano prodajati tartufe mimo podjetja »Šumarija«. Nekaj ljudi, ki so lani tako delali, sedi še danes v zaporu, »šumarija« prodaja kilogram tartufov v Italijo po ceni do 40.000 lir, če je slabša letina, če pa je boljša letina pa po 15 — 20.000 lir. Polovico, do dve tretjini te cene podjetje izplača nabiravcem. Letos s posameznimi tartufarji nameravajo celo skleniti pogodbe. Z nabiranjem tartufov so v Istri pričeli po letu 1931. J Dresirani psi morajo imeti dober voh 1 Tartufe nabirajo s posebej za.to dresiranimi psi; najboljši so ptičar ji in »seterji«, vendar ni toliko važna pasma kot poslušnost psa in dober voh. Ko namreč tartuf dozori, ima poseben močan vonj, ki ga pes zazna in le na ta način ga je mogoče najti in odkopati. Koga pes začne odkopavati, ga njegov gospodar odstrani ia nagradi s koščkom kruha ali mesa, potem pa ga sam odkoplje, kajti zgodi se, da pes tartuf, če ga odkoplje, poje, lahko pa ga tudi poškoduje. Zato je važno, da se pes preveč ne oddaljuje od gospodarja. Če je slaba letina, nabere ea pes na dan do enega kilograma tartufov, če pa je dobra letina, pa 1 do 3 kg. Psi, ki so zdre-sirani za nabiranje tartufov, so zelo dragi, zato ima vsak kmet — tartufar običajno le po enega. Mario Antonac iz Livade je nlačal za svojega Fida 60.000 din. Zanimivo je, kako pse dresirajo. Najprej mu zvečer-, zakopljejo v zemljo košček sira in pes ga mora zjutraj najeti. Če ga najde, dobi za nagrado košček kruha ali mesa. To se ponavlja nekaj časa, potem pa začno z zakopavanjem zrelih tartufov, dokler se pes ne privadi. Pravijo, da ni vsak pes za to delo; »imeti mora smisel«, »misliti mora na to«. »Lani«, pravi Mario Antonac, »nisem nabral veliko tartufov, ker nisem imel časa; umrl mi je namreč oče in moral sem se bolj brigati za kmetijo; kljub temu pa sem zaslužil okrog 80.000 din. Za kilogram tartufov je podjetje »šumarija« plačalo 14.000 din. Več pa sem jih nabral prejšnja leta. Menda najboljši pridelek je bil leta 1938, ko sem jih sam nabral preko 100 kg. Takrat so slabše (drobnejše) plačevali po 7,5 lir za kilogram, boljše (večje) pa celo po 15 lir. Odlično sem zaslužil.« Mario pravi, da nima rad tartufov. Jedel jih je že, toda »onaj, ko radi s njima, jih ne voli«. Skoraj celotni naš pridelek tartufov izvažajo. Tudi nimamo pri nas receptov za pripravo ta specialitete, ki je v drugih državah zelo iskana. Italijani jih pripravljajo z jajci, jedo jih kot solato, dalje narezane v olju s parmezanom itd. Tartufi se lahko tudi Ronservirajo v pločevinastih škatlah in v slani vodi. Tako dela podjetje šumarija«, če jih imajo preveč in ne morejo vseh takoj prodati. TRILER ANDREJ Radijski spored Poročila poslušajte vsak dan ob 4.05, 5., 6., 7., 8., 10. 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. — Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12.,. 13, 15., 1" "»?., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. PONEDELJEK — 29. aprila____ £.05 Jugoslovanski zbori 8.30.Glasba ob delu 8 55 Za mlade radovedneže 9.25 Dva skladatelja iz »Skupine šestjh« 9 45 Četrt ure s Koroškim akademskim oktetom 10.15 »Tičnica« iz Bravničarjevega Hlapca Jerneja 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednost: 12.05 Kmetijski nasveti — Franc Martinec: * Zadružni kolektivi in njihove naloge v letošnjem letu 12.15 Pojo in igrajo Zadovoljni Kranjci 12.30 Od melodije do melodije 13.30 Simfonija dela 14.05 Recital tenorista Jussija Bjorlinga 14 35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Tisoč pisanih taktov za razvedrilo 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Obdobje slovenskega samospeva 17.45 Igra orkester Stanley Black 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Prvomajske čestitke 18.45 Radijska univerza 20.00 Skupni program J RT 20.52 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 21.45 Komorni intermezzo 22 15 Skupni program J RT 22 50 Literarni nokturno 23.05 Ples do polnoči DRUGI PROGRAM 19.05 Rapid Speech - 4. lekcija 19.20 Operni recital 20.00 Ne vse — toda o vsakem nekaj 20.45 Zabavili omnibus TOREK — 30. aprila 8.05 8.45 E.55 9.25 1C.15 1040 1055 11.00 12.05 12.15 Plesi in dueti Glasbena medigra Radijska šola za srednjo stopnjo Prvomajski pozdravi Violinist Igor Ozim Rapid Speech,— 3. lekcija Vsak dan nova popevka Pozor, nimaš prednosti Kmetijski nasveti — Ing. Janez Perovšek: Pridobivanje in urejevanje zemlje za družbeno proizvodnjo Slovenske narodne pesmi 12.30 Poskočne in vedre melodije 13.30 Arije iz znanih Mozartovih oper 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14 35 Glasbeno darilo za 1. maj-15.15 Igrajo domači zabavni ansambli SREDA — 1. maja 15.30 Proizvodnja v naših tovarnah 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Srečanja z našimi skladatelji pred praznikom 17.50 Kv.n.et Jožeta Kampiča z deli domačih avtorjev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Prvomajske glasbene čestitke 18.25 Zabavni orkestri naših radijski postaj 18.45 Priprave za praznovanje 1. maja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Godba pomladi 20.45 Prazniku nasproti 22.15 Skupni program J RT 23.05 Glasba za ples DRUGI PROGRAM- . 19.00—22.15 Prenos prvega programa 7.15 Prvomajski pozdravi 7 50 Rezervirano za prenos prvomajske parade iz Beograda 11 00 Zvoki za prvomajsko razvedrilo 12.05 Naši operni pevci za radijske poslušavce 13.30 Pihalna godba LM 14.00 Obisk v naših mestih 14.20 Suita za klarinet in godala 14.35 Radijski koncert Slovenskega okteta 15.15 Prijetne popevke — prijetno popoldne 16.00 Po delu - kulturno razvedrilo 17.05 Kar po domače 17.30 Hlapec Jernej in njegova pravica 18.30 Dve uverturi Davorina Jenka 19.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe 20 00 Glasbeniki — amaterji v našem studiu 21.00 Prvomajski večer v narodnem term 22.15 Skupni program JRT 23.05 Ob zvokih melodij v majski' večer DRUGI PROGRAM 19.05 Novo z orkestrom RTV Ljubljana 19.30 Uredniki zabavne ma] glasbene redakcije poslušavcem za 1. 20.00 S festivala v Bordeauxu 20.45 Zabavni intermezzo 21.00 Humoreska 21.25 Veliki zabavni orkestri v plesnem ritmu kino ČETRTEK — 2. maja 7.30 Prvomajski pozdravi 8.00 Majski pozdrav otroškega in mladinskega zbora 8.30 Harmonikanski orkester DPD Svoboda Sent Vid 9.05 Mladinska radijska igra 9.45 Lepe melodije jugoslovanskih avtorjev zabavne glasbe 10.10 S pesmijo po svetu 10.30 Pogovor 6 tujimi studenti 10.50 Polke in valčki ob Vltavi 11.25 Skupni program JRT 12.05 Iz naših matinej narodno-zabavne glasbe 13.30 Petindvajset minut iskrenih želja 13.55 Simfonični koncert orkestra RTV 15.15 Naši pevci zabavne glasbe 15.35 V pomladnem razpoloženju 16.00 Rdeče—zelena meditacija PETEK — 3. maja 17.05 Pesem povezuje ljudstva 18.00 Turistična reportaža 18.20 Radijski prerez baleta Sergeja Prokofjeva 19.05 Zabavni zvoki iz naših studiov 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 »Evgenij Onjegm« literarna oddaja 22.15 Skupni program JRT 23.05 Godala v ritmu 23.20 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Koncert narodnega orkestra madžarskega radia 19.35 Igra zabavni orkester RTV Ljubljana 19.55 Kantata o človeku za bariton 20.45 Harfistka Pavla Uršič-Petričeva 21..07 Zabavni mozaik 8.05 Simfc% čna suita za orkester 8.40 Portret v miniaturi 8.55 Pionirski tednik 9.25 Handel in Ravel 9.45 Znameniti ruski zbori 10.15 Seminarska scena iz" opere »Manon« 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti - Milan Osojnik: Ekonomika v živinoreji 12.15 Novice pri naših narodno-zabavnih ansamblih 12.30 Deset minut z ansamblom Weekend 13.30 V koračnem ritmu s pihalnimi godbami 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Pojo domači pevci zabavne glasbe 15.115 Ob zvokih velikih zabavnih orkestrov 15.45 Jezikovni pogovori 17.05 Popoldne v orkestralnem studiu 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 V pesmi in plesu po Jugoslaviji 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Odlomek iz baleta »Naše ljubljeno mestom 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 štiristo let klavirske glasbe 21.00 Klavir v ritmu pomorščakih 21.15 Oddaja o morju in 22.15 Z junaki Gluckove Ifigonije na Tauridi 22.50 Literarni nokturno 23.05 Romantičnim plesavcem 23.20 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Zapišite narek 19.20 Sedem nastopov radijskega godalnega kvarteta 19.56 Zabavni zvoki 20.45 Teden lahke glasbe v Stutgartu 21.30 Nenavadne zgodbe, iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz do 22.00 Kropa 2. maja ameriški barvni CS film MAČKA NA VROCl PLOČEVINASTI STREHI ob 20. uri Ljubno 1. maja jugoslovanski film BALADA O TROBENTI IN OBLAKU ob 16. in 18. uri Radovljica 30. aprila jugoslovanski film ZGODNJA JESEN ob 20. uri 1. maja jugoslovanski film ZGODNJA JESEN b 16. in 20. uri 1. maja ameriški film SA-BRINA ob 18. uri 2. maja jugoslovanski film ZGODNJA JESEN ob 18. uri 2. maja ameriški film SA-BRINA ob 16. in 20. uri 3. maja angleški barvni CS film ZALIV TIHOTAPCEV ob 20. uri 4. maja angleški barvni CS film ZALIV TIHOTAPCEV ob 20. uri prvomajske prireditve KRANJ • TOREK - Od 15. ure naprej bo v delavskem domu pionirsko nam*znoteniško tekmovanje. • SREDA - Ob 5. uri bo godba na pihala kranjske Svobode po mestnih ulicah igrala budnico. Od 8. do 12. tire bo v delavskem domu nadaljevanje pionirskega namiznoteniške-ga tekmovanja. '% ČETRTEK - Dopoldne bo v Cerkljah turnir rokometnih moštev kranjske občine. TRŽIČ • TOREK - Ob 18. uri bo po mesinih ulicah promenad-ni koncert domače godbe na pihala, na vseh bližnjih vrhovih pa bodo zagoreli kresovi. Ob 20. uri bo v Cankarjevem domu svečana akademija v počastitev mednarodnega praznika dela. JESENICE • TOREK - Od 13.30 do 14.30 bo jeseniška godba na pihala izvajala koncert pred železarno. Pred valjamo na Javorni-ku bo od 13.45 do 14.15 koncert godbe na pihala. Zvečer ob 19. uri- bo pro-menadni koncert godbe na pihala pred gledališčem Toneta Cufarja, ob 20. uri pa bo v dvorani gledališča slavnostna akademija. • V vseh gostiščih bo na večer pred praznikom zabavni program brez vstopnine. • SREDA - Zjutraj bodo na Jesenicah in v bližnjih krajih budnice. Ob 10. uri bodo izročili svojemu namenu nov most čez Savo z Javornika proti Blejski Dobravi. Popoldne bo z Jesenic in okolice množičen odhod na Poljane, kjer bodo od 15. do 16. ure izvajali program člani jeseniškega aerokluba. Za 1. maj bo ob* novem gostišču na Korenskem sedlu celodnevna zabava s sodelovanjem folklorne skupine iz Rateč. • ČETRTEK - Na igrišču pod Mežakljo bo s pričetkom 1 ob 9. uri nogometni turnir, ' kjer bodo sodelovali Skofja Loka, Tolmin, Prešeren iz I Lesc in Jesenice. BLED • PONEDELJEK - Ob 16. uri bo v festivalni dvorani otvoritev občinske razstave pionirskih likovnih izdelkov. Ob 20. uri se bo v festivalni dvorani pričel slavnostni koncert, ki ga bo izvajal pevski zbor »Franceta Prešerna-« iz Kranja. V svojem sporedu bo zbor pel borbene, delovne, umetne in narodne pesmi. • SREDA - Ob 9. uri se bo na Blejskem jezeru pričela tradicionalna prvomajska veslaška regata z udeležbo naših najboljših posadk. • ČETRTEK - Ob 10. uri bo po blejskih cestah prome-nadni koncert vojaške godbe na pihala iz Ljubljane pod vodstvom Brzulje. Za praznike bo na Stražo začela voziti žičnica, na vrhu pa bo odprt tudi bife. SKOFJA LOKA • TOREK - Zvečer ob 20. uri bo v Železnikih svečana proslava z naslovom »Jerne-jeva pravica«, ki jo organizira domača Svoboda. • PONEDELJEK - Dopoldne bodo škofjeloški šolarji obiskali delavce na njihovih delovnih mestih in jim izročili čestitke in darilca, ki so jih sami izdelali. turistični informator GORENJSKO TURISTIČNO OBMOČJE V BOHINJU bodo imeli za prvomajske praznike v hote-lih: Zlatorog, Pod Voglom, Jezero, Bellevue in Crna prst plesno glasbo. V vseh teh hotelih je še dovolj prostih po- j stelj. Nekaj prostih postelj je ! tudi v zasebnih sobah, med- ! tem ko je mladinski dom zaseden. Dom na KOMNI je J zaseden. Vse ceste so pre- 1 televizija PONEDELJEK - 29. aprila RTV Zagreb 17.00 TV v šoli RTV Beograd 18.3« Poročila RTV Ljubljana 18.45 »Nič — muzikant« 19.00 Dokumentarni film 19.15 Volilni sistem in organizacija oblasti 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Tedenski športni pregled 20.45 Ben Jonson: Molčeča žena — drama RTV Zagreb 22.00 Poročila in šahovski komentar TOREK - 30. aprila RTV Ljubljana 18.20 Igračke na cestah — otroška igrica RTV Beograd 19.30 Scensiki prikaz poezije 20.00 TV dnevnik 20.45 Muzej voščenih lutk 21.30 Mehika v pesmi SREDA - 1. maja RTV Zagreb 18.15 Poročila RTV Beograd 8.00 Prenos prvomajske parade iz Beograda RTV Zagreb 15.00 Prenos mednarodnega tekmovanja v speedwayu RTV Beograd 18.45 Rdeči praporček — mladinska oddaja 20.00 TV dnevnik 20.45 Hajd na rogalj momče — narodne pesmi RTV Ljubljana 21.15" »Cvetoči maj-« — zabavno glasbena oddaja 22.15 »Gore — Kras — morje* - film RTV Zagreb 22.35 Poročila ČETRTEK - 2. maja RTV Zagreb 15.00 Mednarodno tekmovanje v speedwayu RTV Beograd 16.30 Prenos športnega dogodka RTV Zagreb 17.00 Poročila RTV Ljubljana 17.30 Ansambli Svobod na majski praznik RTV Zagreb 18.00 Mendin spored 19.00 Zagrebški tednik RTV Beograd 19.30 Ljudje iz južnih morij RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 21.00 Pod tisto, pod tisto zeleno goro — narodna glasba 21.30 Kraner: Lahko noč, Betina — reprodukcija PETEK - 3. maja vozne, razen čez Rovtarico. Na BLEDU je dovolj prostora v vseh hotelih in zasebnih sobah. Dovolj prostora je tudi v Sporthotelu na POKLJUKI, vendar priporočajo predhodne rezervacije. Vlečnica obratuje. V TRŽIČU je tudi dovolj prostih ležišč, tako v gostinskem podjetju Pri pošti«, kot v zasebnih sobah. V planinskih domovih POD STORŽlCEM in na KOFCAH je za prvomajske praznik g na voljo še nekaj ležišč. Ob nedeljah im med prazniki bo vozil iz Tržiča do gostišča Ljubelj avtobus z odhodom ob 8.15 in povratkom ob 18. uri. Zveza je zlasti ugodna za tiste, ki bodo šli na Kofce in Zelenico. Snežne razmere so povsod še ugodne: pod Stor-žič — 60 cm, Kofce — 120 cm in na Zelenici 150—200 cm enega. Ljubeljska cesta je prevozna do gostišča in vstopa na Zelenico. Novi dom na KRVAVCU je za prvomajske praznike že zaseden, medtem ko je v starem še nekaj prostih mest. Žičnica in vlečnica normalno obratujeta. V domu na JEZERSKEM in v zasebnih tujskih sobah je še dovolj prostih postelj, medtem ko je v gostišču Grad hrib v PREDDVORU vse zasedeno. Za mimoidoče izletnike: v gostišču »Grad Hrib« bo za prvi maj plesna glasba. Dovolj^ prostora je tudi v KRANJU, vendar je hotel Evropa zaseden od 2. do 5. maja. V domu Pod planino v TREBI J: v Poljanski dolini bo med prazniki ples in je še moč dobiti prenočišče tudi med prazniki — cena penzionu 1050 dinarjev. V ŠKOFJI LOKI, v Kroni je vse zasedeno. Dovolj prostora pa je v SORICI, v vikend hišicah v RATEČAH in v gostišču »Pri Danilu«, na LUBNIKU, in na JAVOR-JAH. Cena penziona v Sorici znaša 1.200, na Lubniku 1.300 in na Javor j ah 1.000 dinarjev. Izletniki, ki 6e navdušujejo za ribolov v Sori, lahko dobijo tovrstna dovoljenja pri škofjeloški ribiški družini. RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV 17.30 Angleščina na TV 18.00 »Več izdelkov z manj napora«-— film 18.30 Stanovanje in delovno mesto 19.00 Boj za obstanek v morju 19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Turistična oddaja RTV Ljubljana 21.00 Jubilej — drama RTV Beograd 22.30 Poročila Nagrade prvomajske križanke Uredništvo »Glasa« je za reševavce prvomajske slikovne križanke razpisalo visoke denarne nagrade. 1. nagrada 10.000 dinarjev 2. nagrada 5.000 dinarjev 3. nagrada 3.000 dinarjev 4. nagrada 2.000 dinarjev 5. -10. nagrada 1.000 dinarjev. Rešitve pošljite na uredništvo do vključno 14. maja 1963. Žrebanje bo istega dne ob 16. uri v prostorih uredništva. Pekel upokojenega orožnika (Nadaljevanje s 6. str.) see te biografije je bil on, bivši višji žandarmerijski narednik in komandir orožniške postaje v občini, v katero je bil pristojen Volf. V kakšno muko se je spremenilo njegovo takratno zmagoslavje, ko je privoščljivo cikal, kako bodo ljubljanski sodniki zlomili trmoglavega Volfa. Mnogo bolj kakor v Radovljici je užival, ko je Volf ponovno priznal, da je bil inkri-miniranega dne s svojima sodru-foma v tujini po nezakoniti poti, medtem ko sta onadva vztrajno trdila, da Volfa sploh ne poznata in da Se nikoli nista slišala o njem. Prav tako sta zanikala, da bi bila tistega dne v tujini. Zato je nestrpno čakal, kdaj bodo pripeljali Volfa in ga soočili s •oobtožencema... Z napeto pozornostjo je opazoval Volfa, ko so ga prignali pred sodni zbor. »S kom ste bili inkrindniranega dne v Avstriji?« je začel sodnik. »Povedal sem že«, je dejal Volf. »Torej ne zanikate ...« »Kako bi zanikal, ko pa imate podatke.« »Torej?« se je sodnik ozrl na soobtožena. Sele zdaj ju je Volf pogledal, »Ni res!« sta protestirala, on, orožniški komandir, pa je čakal na višek svojega zmagoslavja, ko naj bi Volf osramočen zaradi izdajstva povesil svoj kljubovalni pogled. A ga ni. Gledal je soobtožena. »Kaj gledate?« ga je opomnil sodnik. Oprostite, kdo pa sta ta dva gospoda?« je vprašal. V sodno dvorano se je zasekala tišina. Menda ne boste tajili, kar ste povedali v preiskavi,« se je oglasil državni pravdni k. »Saj ne tajim. Toda teh dveh gospodov ne poznam. Se nikoli ju nisem videl,« je rekel Volf mirno. Njemu je ob teh besedah bilo, kakor da bi ga kdo c-bKl z mrzlo vodo. Svojo smolo je potožil komisarju obmejne policije na Jesenicah. Ta pa ga je pomiril in razveselil 6 skoro neverjetno novico. Eden izmed obtožencev je imel namreč osemletnega sina nekje na Dunaju. Ljubljanska policija je bila izvedela pri neki obtožencev! sosedi. Obtoženčeva žena, ji je pred prazniki pravila, da pojde z možem v Avstrijo, kjer ima sina iz prvega zakona in kako se mož veseli na to srečanje. Ko je policija odkrila to sled, se je obrnila na dunajsko policijo, naj po i zve za otrokom in naj ga vpraša, kje je bil za praznike. In otrok je povedal agenta, da je bil za praznike v Podrožici in da se je srečal s svojim očetom. Razumljivo, da otrok ni vedel, zakaj gre in da je izdal svojega očeta. »Fej, h kakšnim sredstvom smo se zatekli«, ga je skelelo ob tem spominu... Nova razprava... Pot v Ljubljano se mu je zdela, kakor da gre na svatbo. »Joj, kako zloben človek sem bil«, je' gledal sedemnajst let kasneje na ta dogodek z drugačnimi očmi. V sodni dvorani je sedel tako, da bi lahko opazoval Volfa v obraz in da bi ga tudi ta videl. Zmagoslavje nima prave cene, če ga ne gledaš v pristojnosti premaganih. Tako je mislil takrat, a po sedemnajstih letih, od dneva, ko so Volfa ustrelili Nemci, bi najraje na te spomine pozabil. Videl jef Volfa pred sodniki mnogo prodor* neje kakor takrat, ko se je doga-* jalo v resnici. Zdel se mu je m no* go večji kakor takrat. Ves vzraa* nan je zrastel skoro do stropa. »Vi ste pripadnik prepovedane komunistične stranke«, je slišal sodnika. »Kako naj bom, saj sami pravi* te, da ni dovoljena«, je rekel mirno, nato pa ponovil: »Sami pravite. O stranki vam zato ne morena povedati ničesar. Priznam pa, da sem komunističnega prepričanja in bom ostal do konca. Žareči ingot ostane tudi pod valji jeklo. Tega ni mogoče spremeniti«. Sodnik je dosodil k trem mesecem strogega zapora še sedem mesecev strogega zapora, poostrenega s postom in trdim ležiščem. Tak je bil Volf in tak je ostaL Potem se je podoba, ki so jo žgali vanj spomini,, nenadoma spremenila. Sodna dvorana je bila sicer podobna prejšnji, le sodobniki niso bili isti. Spremenili so se v ljudi v gestapovskih uniformah. Tudi obtožencev je bilo več. Toda sodnik, kakor da je govoril samo Volfu. »•Ti si zakrknjen komunist. Ze davno si bil. Tu je dokaz!« je kri* čal in mu kazal na odprto debelo mapo papirjev, popisanih z lepe okroglo pisavo... Petdeset imen! ►►Vsi obsojeni na smrt.. Zastokal je... Tedaj so se odprla vrata. Začudil se je, ker je vstopila žena. Ni opazil, kdaj je odšla. Bila je še bolj vznemirjena kakor poprej. »Selijo! Nemci selijo! Vse, ki imajo svojce v hosti. Tudi Volfo* vo!« je rekla. Pogledal jo je z izgubljenim pogledom. »Uboga žensKaTS je zajokal. ►►Njega so ustrelili! O bog, če pomislim, da si ga svojčas ob vsaki priliki pestil tudi ti!« »Molči!« je zakričal in planil pokonci. Ni mogel vzdržati doma. Vzel je klobuk in odšel. Zavil je v gostilno, a vse gostilne so bile zaprte. Naposled je odšel na neko kmetijo in zamenjal uro za steklenico žganja. Opil se je, nato pa zablodi! proti tovarni, pred katero je kar mrgolelo nemških policistov, ki so trpali na tovornjake ljudi s culami in kovčki... Ko so tovornjaki odpeljali, se je opotekel na cesto. Dolgo je blodil brez cilja, dokler ga nekje ni močno zaneslo k plotu. Bila je visoka ograja in na njej je bil nalepljen bel lepak. Zastrmel se je vanj. Tomaž Volf... Bilo mu je, kakor da ga to ime obtožuje in mu grozi. Od tistega dne se je bal prihod* nosti... *»eke£ pravi pekel je postalo njegovo življenje... DOM m DR V ZIMA # MODA # DOM # DRUŽIM A # MODA DOM 0 DRLI ZiM A m MODA DOM m DR V ZIMA # MODA O Cl Oči nam omogočajo vid, zato jih moramo skrbno negovati in paziti nanje. Pa ne samo to, z očmi lahko tuci govorimo. Pri zdravem očesu je beločnica beza ali cc. rahlo modrikasta. Tudi veke morajo biti zdrave, ne rdet ln luskaste. Trepalnice, ki varujejo človekovo oko, odigrajo pa že pomembno lepotno vlogo, zato bomo tudi pazile nanje ln jih negovale. Rdečo beločnico opazimo pri vnetjih vek in očesne veznice ter vnetjih šarenke, rumenkasta pa je pri boleznih jeter in žolčnika. Ce je oko izpostavljeno močnim sončnim žarkom, se beločnica tudi prav lahko hitro vname in postane rdečkasta. Tako vnetje lahko dobijo smučarji v visokih gorah in predstavlja resno nevarnost. Prav tako beločnica postane rdeča, če uživamo preveč alkohola, po težkih telesnih in duševnih naporih ter neprespanih nočeh. Razumljivo je, da kot celo telo tudi oko potrebuj* počitek. Zato moramo dovolj spa-N ti. Ce pa je oko zelo utrujeno, prekinimo z delom. Včasih zadostuje že nekaj minutni počitek, da se oko odpočije. Koristno utrujenemu očesu bo prav gotovo, če po-ložirro na oči tople kamiliene obkladke. Z obkladkom na očeh moramo seveda ležati. Na močnem soncu si nataknemo sončna očala, vendar pri nošnji temnih očal moramo biti previdni, kajti ob normalni svetlobi temna očala oko preveč razvadijo. Tudi vnetja na beločnicah zaradi vetra preprečujejo z očali. Očala naj ne bodo pretemna. Gnojna vnetja na vekah potrebujejo zdravniške pomoči. Kamilični obkladki bodo pri vnetju koristni. Trepalnice vsak večer namazima, z ricinusovim oljem. Mazimo jih s krtačko, tako se bodo tudi naraven zakrivile in bodo videti daljše. Tudi obrvi namastimo z ricinuso-vim oljem in si jih primeri, oblikujmo. Ce so preveč goste si jih bomo nekaj izpul le, če so pa pretenke, jih bo mo začrtale 6 svinčnikom z obrvi, seveda pa pri tem de', ne smemo nikoli pretiravati. Mali nasveti Luknjice v steni Male luknjice v steni odstranimo tako, da jih napolnimo z zobno kremo. Ko se masa posuši, nanesemo še enkrat in zgladimo. Duh po ribah Posoda bo izgubila duh po ribah, če dodamo vodi za pomivanje nekoliko kisa. Žeblji v steni Velike žeblje lažje zabijemo v steno, če jih namažemo z oljem ali milom. Zlikano perilo Zlikano perilo pri likanju ne zlagajmo na kup, ker se mora prej shladiti in dokončno posušiti. Volnene obleke Volnena obleka se prav rada prične na rokavih in za- Karo-tvveed je prav tako primeren za moški suknjič kot za žensko jopico. Na sliki je dvojica prav prikupno športno oblečena daj svetiti. Ce jo prefikamo z vlažno krpo, ki smo jo močili v mešanici vode in salmijaka, bo oblačilu prav gotovo koristilo. Madeži od rdečila Madežev od rdečila ne bo več na robčkih ali brisačah, če se bomo navadile in obrisale usta v mehak papir, 1»! smo ga narezali v velikosti malih prtičev ali robčkov. J Negovanje kože Dobro vemo, da moramo kožo negovati, Ee hočemo, da bo lepa in dolgo mladostna. Velikega pomena je, da kožo pred spanjem temeljito1 očistimo; Zelo priporočljivo je umivanje kože s tekočino, ki si jo takole pripravimo. V zavreto vodo damo peščico enega izmed naslednjih zelišč, in sicer za suho kožo bo koristno: jagodno listje (posušeno) ali oranžni sok (1 sadež v litru vode ' u koži bo delo dobro, če si jo bomo splaknile z voc. erj smo namočili suhe liste robidnic ali regrata. V L;\, . oli rr.ustni in nečisti k.rži bomo dosegle uspeh, če si bomo naredile jogurtovo ali sirotkino masko, pri razširjenih krvnih žilicaii pa bo pomagal peteršilj. Kakovostne prehranUvenc oškodbe pri otrocih Otrokovo rastoče Ln razvijajoče se telo potrebuje od rudnin najbolj kalcij, fosfor, magnezij, kalij, natrij, železo, baker, cink, klor, fluor, jod, žveplo in še nekatere druge rudnine, čeprav le v sledovih. Ce teh rudnin otrokovo telo ne dobi, tedaj so njegovo zdravje, rast in razvoj v nevarnosti. Zaradi tega so rudnine pravo področje za proučevanje kakovostnih prehranitvenih potre* pri otrocih. Kalcij Zaradi pomanjkanja kalcija v telesu se kažejo predvsem motnje v sestavi in zgradbi kosti in zob, pojavljajo se mišični krči in občutna je prevelika razdražljivost živčevja. Doječe matere nimajo dovolj mleka, ker mlečni žlezi primanjkuje snovi, ki je za mlečnost nujno potrebna. Ce otroci dalj časa trpijo pomanjkanje kalcija v hrani, jim kosti postanejo lomljive, dojenčki pa zbolijo za mehkimi kostmi, zlasti če trpijo hkrati za pomanjkanjem fosfora in vitamina D. Otroci so tudi živčni, jokavi, orae-ravi, nespečni. Vedeti moramo, da potrebujejo otroci glede na starost^do 1 g kalcija na dan. Do- bijo ga predvsem v mleku in mlečnih izdelkih, v jajcih in v listnatih zelenjavah. Fosfor Oškodbe otrokovega zdravja zaradi pomanjkanja fosforja so podobne kakor pri pomanjkanju kalcija. Kažejo se predvsem v nezadostni in zakasneli zakostenitvi. Dojenčkom se razvijajo mehke kosti, posebno še, če jim primanjkuje kalcija in vitamina D. Ce rastočemu ptroku dlje časa primanjkuje fosfora, se pokažejo še druge spremembe in šibkosti v telesu. Delovanje mišičja je oslabljeno, zlasti se zmanjša mišični napon. Otrok potrebuje glede na starost do 1.5 g fosfora na dan. Dobijo ga v mleku, v mlečnih izdelkih in v mesu, pa tudi v stročnicah, to je v fižolu, grahu, leči, bobu in v zrnih žir. Magnezij Na oškodbo otrokovega zdravja zaradi pomanjkanja magnezija prav radi pozabimo, ker to rudnino premalo poznamo in je tudi v zdravstvu in zdravilstvu vse premalo upo števana. Vendar tudi pomanjkanje magnezija pri otroku vodi do bolehnosti, bolestne razpolo-ženosti in bolezni. Magnezij je podobno kakor kalcij in fosfor, prav tako potreben za uspešno in nemoteno rast okostja in njegovo trdo se stavo. Magnezij je razen tega bistvena sestavina vseh celic našega telesa in.je. v njih nepogrešljiv zidar. Ureja pravilno jakost živčnih dražljajev in mišičnih zgibov. Otrok, ki mu primanjkuje magnezija, bo trpel predvsem za splošno in preveliko živčno razdražljivost jo, ki se ji bo pridružila še bolestno prevelika pripravljenost mišičja h krčenju. Otrokom dajemo zadostno količino magnezija le, če jih izdatno hranimo z mlekom, mesom in zeleno povrtnino. Zlasti zelena povrtnina ga vsebuje precejšnje količine. Natančna količina, koliko magnezija potrebuje otrok na dan, ni znana. Vendar pa iz življenja in dela vemo, da otroku zadostuje običajno mešana prehrana, da dobi njegov rastoči organizem dovolj te pomembne rudnine. Nevesinjska puška Intervju z režiserjem Žiko Milrovićem Kot smo že poročali, je naš znani režiser akcijskih filmov žika Mitrovič prve dni aprila začel snemati za »Jadran film« svoje novo delo »Nevesinjska puška«, čeprav pri nas še niso popolnoma razčiščena stališča kritike do tovrstnih filmov, pa so jim tako producenti kot publika naklonjeni. Dokaz za to so med drugim danes že številni filmi Žike Mitroviča, med katerimi najdemo Kapetana Lešija, Miss Stone, Signale nad mestom, Solunske atentatorje in Obračun. Sodeč po nadpovprečni ali pa vsaj zadovoljivi kvaliteti teh del, bo tudi »Nevesinjska puška«, ki naj bi jo videli že v letošnji jubilejni (deseti) Puli, prijetna poživitev domačega filmskega repertoarja. Ker pa je do Pule vendarle še daleč, bo morda zanimivo slišati, kaj pravi vnaprej o svojem film žika Mitrovič sam. Zato prinašamo intervju z njim, ki ga je za beograjski tednik »NIN« oskrbel P. Homovec. Osebnost vojvode Ljubibratića Kako ste prišli na mi-szl, da bi posneli film »Nevesinjska puška«? O tej temi sva se pogovarjala ■ s scenaristom Slavkom Goldsteinom že med snemanjem filma »Signali nad mestom«. Najino zanimanje je vzbudila dramatična osebnost vojvode Miče Ljubibratića, zakaj ta človek je imel — čeprav je živel v-* tistem času — sodobne poglede, imel pa je tudi dovolj moči, da je premagal subjektivno stran vstaje. Zapustil je vstajo, da ne bi prišlo do nastanka političnih strank. Žrtvoval je svoje dostojanstvo, ker je bil idealist in ker je videl v prihodnost — in se umaknil. Ta njegova poteza kot dramatičen in tragičen motiv je pritegnila najino scena ristično radovednost in začela sva brskati po zgodovinskih dokumentih in graditi svojo zgodbo. Ali lahko izvemo vsebino te vajine zgtftbe? Kot veste, je 1375. leta izbruhnila v Hercegovini velika ljudska vstaja, ki so jo imenovali »Nevesinjska puška-«. Vzroki te vstaje so bili tako nacionalni — osvoboditev izpod turškega suženjstva — kot socialni, zakaj Ijudeke množice so že dolgo životarile v težkih socialnih pogojih. Lahko bi rekli, da pomeni ta hercegovsko-bo-sani-ka vstaja »vdor kmečkih množic v politiko«. Takoj, ob samem začetku vstaje se pojavi Mičo Ljubi-bratič kot človek, ki namerava vzporedno z nacionalno borbo voditi tudi boj za določene politične cilje. Okoliščine, v katerih deluje, so zelo komplicirane — zaradi težkih materialnih pogojev in neprosvetljenosti množic, zaradi odvisnosti in politične omejenosti prvakov in posameznih voditeljev ter zaradi zapletene in pogosto izdajav-ske igre velikih sil. Kljub vsemu Mičo Ljubobratiča podpro nekateri bosanski in hercegovski prvaki, v prvi vrsti vojvoda Peka Pavlovič, ki kasneje, potem ko se je Ljubibratič prisiljen umakniti, postane najvplivnejši vodja in vojaški poveljnik te vstaje.^ Posebna zasluga Miče Ljubibratića za razvoj te vstaje je bila v njegovih prizadevanjih, da bi pred velike evropske sile resno postavil vprašanje balkanskih narodov, ki so živeli pod velikim jarmom. Po zaslugi teh njegovih prizadevanj so se kot prostovoljci prišli borit zoper Turke mnogi svobodomiselni Evropejci. Tako so se znašli leta 1375 v Hercegovini gari-baldinci, številni prostovoljci iz slovanskih dežel, pa borci iz Francije, Anglije, Nemčije in celo iz Amerike. Med njimi je bila tudi neka ženska Nizozemka Jennv Merkeus, ki je — razen tega da je kot navaden vojak sodelovala v borbah — tudi zelo izdatno podprla vstajo: dobavljala je topove, strelivo in drugo. Ko se je znašel v okoliščinah, zaradi katerih je njegova osebnost, brez njegove krivde, postala cvira za nadaljnji razvoj v*6'aje. se je Mićo Ljubibratič umaknil iz Hercegovine. Idejnost filmskega izraza Na kakšen način pa boste obravnavali to svoje novo delo? Ta vsebina naju je kot scenarista, pa tud: mene samega kot režiserja zavezovala, da se lotiva dela kar naj-resneje, da osvetliva psihološke in politične probleme junaka in obravnavano obdobje. Glede na to, da ne dajem prednosti retoričnim prijemom, ampak iščem za vsebino svojih filmov tudi filmske prijeme, je bil tako pri pihanju scenarija kot sedaj pri pisanju snemalne knjige največji problem prav to interpretiranje idejnega in idejno- »MOŽJE« režiserja Mila Djukanoviča so uspela komedija iz našega sodobnega življenja na temo zakonskih mož od včeraj, danes in jutri. V glavnih vlogah moderne emancipirane žene in njenega moža, ki doma gospodinji, nastopata Olivera Marković in Slobodan Perovič, razen njiju pa igrajo še Mija Aleksič, Bata Živojinovič in Jelena Jovanovič Žigon. »VRNITEV V MESTECE PEYTON« ameriškega režiserja Joseja Ferrerja je se: veda nadaljevanje pri nas znanega in priljubljenega filma »Mestece Pevton«. To nadaljevanje je v stilu prvega dela, a ima povsem novo igravsko zasedbo, v kateri so med drugim Carol Lunley, Jeff Chandler, Eleanor Parker, Mary Astor in Tuesdav VVeld. Bata Živojinovič, ki se ga spomnimo predvsem po njegovih uspelih vlogah v filmih »Br« in »Kozara«, nastopa tudi v novi Djukanovicevi komediji »Možje« sti vsebine filmskega izraza. Skoraj eno leto sva se ukvarjala v prvi vrsti samo s tem problemom — zakaj z zgodovinsko dokumentacijo in oblikovanjem scenarija sva bila hitro go.ova. Katere igravce ste izbrali za inierpretator*e vlog? V glavnih vlogah nastopajo: M.ha Baloh, Jovan Mih-čevič, Petre Prkčko. Tatjana Beljakova, Vladimir Medar. Dragan Ocokoljič, Djordje Nenadović, Jos'p Marici'*. Josip Zapa'orto, Vlado Krstu-lovlć, Davor Antohć in drugi. Za kamero bo stal direktor fotografije Ljube Petkov-ski, scenograf pa je Miomir Lenič. Kje vse pa boste film snemali? Najznačilnejše zunanje prizore bomo posneli v Hercegovini (v okoici Neveslnja, v samostanu Žitomislič in na Popovem polju), notranje prizore pa v zagrebškem ateljeju. V kakšni tchn'ki bo posnet film? V črno-beli tehniki in za široko platno. Ali bo vaša ek:pa delala kot samo'f>JnT ekonomska enota? Je lak način dela po vašem mnenju zadovoljiv ali bi ga bilo treba še izpopolniti? Vsi delajo po sistemu ekonomskih enot, tako bo tudi naša ekipa. Tudi take, kot so sedaj, j »omenijo ekonomske enote korak naprej v proizvodnji in nam pomagaio, da v ž.vijenjski praksi odkrijemo najboljše poti za nadaljnji razvoj. S tem sem hotel reči, da v tem trenutku nismo zadovoljni z ekonomskimi enotami iz več razlogov: prvič: s samim tem. da filmski delavci niso vključeni v samoupravljanje, so vse naše ekonomske enote postavljene pred gotova dejstva, to je — postavljene so pred alternativo, da mehanično sprejmejo ali pa odklonijo določen repertoarnl načrt. Lr.ančn; načrt in pogr e dela, o katerih so odloč.ii drugi; drugič: filmski avtorji so na ta način primorani, da £0 prilagod.jo ustvarjalnim r d-nosom. ki so jim drugi dr ločili pogoje (namesto ela bi bili sami noslvci idejnih n proizvodnih pobud) in se tako znajdejo v situacij:, ki sama v sebi nosi kore/il .e 'reformizma; tretje: sistem nagrajevanja -o učinku in s stem ekoron-kih enot nista dosledna lz-sfena v vsej proizvodnji — • ko da se novi sistem i.a-•ajevanja razen v filmski kipi ne izvaja skoraj v Bornem drugem sektorju tega ustavljenega ustvarjn'na-ln-ustrijskega mehanizme;, ki •°pres+ano poraja ncspro!;a ™ed neposrednimi prolzva-' >vci in upravnimi uslužberi-. Tako imamo danes pri 'mu tak položaj, da s sr •'vi, ki so dana proizvFjav-~em, razpolaga — uprava ... Kurir ček Damjan tmjanov oce regovo oprav-ih. Kadar pa očeta ni bilo doma, si je sam skuhal žgance in jih zatil s sladkim mlekom. Potlej so se v bBznjem mest:: vgnezdili Nemci, od koder so odhajali v okolico na hajke za partizani, postopali ob Savi, streljali v reki ribe in včasih s te ali one šamije odgnali telico kakšnemu kmetu, ki so ga osumili, da ima zveži Z »gošarji*. Damjanov oče je vse pogosteje izostajal z doma. Često je, ko se je na zemljo spustil mrak, dejal sinu: »Spat pojdi, Damjan, in ne čakaj me! Vrnil se bom opolnoči ah še pozneje. Nič ne skrbi zame! Mirno spi!* Tako je stari drvar odhajal neznano kam, namesto da bi po celodnevnem težkem delu v gozdu šel počivat. Damjan dolgo ni vedel, kam odhaja. Nekega večeri pa mu je ko senca sledil za petami in videl, da se je pod vrhom Jelovice sestal s partizan:. Spoznal je, da je njegov oče terence. Molčal je in nikoli ni silil v očeta, naj mu povet kakšno delo opravlja za-■: ■;. Navdajaj pa ga je tihi, deški ponos, da oče ni več povsem brezpomemben človek in zaničevani dr- Minilo je leto in nekega jutra očeta ni bilo domov. Vstal je lep, sončen vigredni dan in tisto jutro je Damjan prvič po dolgotrajni mrzli zimi spet odgnal kravico na pašnik pokraj gozda. Sredi dneva je še vedno zaman upiral pogled proti bajti, če se oče mogoče že vrača. Takrat je. iz daljne rebri brizgnil pod jasno nebo en sam strel. Damjan ni niti slutil, da so se partizani tačas spoprijeli z nemško patruljo. Brž nato je zaregliala strojnica in streli so se ponavljali drug za drugim. . V tej borbi je padel Damjanov oče. Ko je pod mrak prignal Damjan sito kravo domov, je namesto očeta našel pred bajto neznanega partizana, ki m:t je povedal, da so mu nčeta ubili Nemci. Fant je zajokal, da ga partizanski sel ni in ni mogel p atol.-žiti. Pustil ga je, da se ie iziokal, nato pa ga je vpra- »Sam si ostal. Kaj boš zdaj? Kam boš šel?* Damjan ga je pogledal skozi solze in odločno odvrnili »Sam že ne bom tukaj. Kar s seboj me vzemi! K partizanom grem.'* Odšel je v hlev, odvezal izpred jasli kravo in jo odgnal s seboj^ ko sta s partizanom utonila v_ črno noč. Že naslednje jutro so na sam i no privihrali A'emci. Vdrli so v bajta, a Damjana niso več našli doma. Zažgali so bajto in odšli. Tako je pastirček Damjan odšel k partizanom. Premlad je bil še, da bi se s puško boril proti oku-. pa tor ju, a vroča želja, da bi maščeval očetovo smrt, ga je gnala, da je silil in silil v komandirja brigade, dokler ga ni pregovoril, da mu je zaupal kurirsko službo. Jelbvški partizani so kmalu spoznali, da bi boljšega in pogumnej-šega kurirja ne mogli dobiti, kot je Damjan, ki je vsako zaupano nalogo opravil točno, zanesljivo in pravočasno. Pprišel je dan, ki se za kurir-čka Damjana ni dobro končal. Nemci so spet stikali po vas&h okrog Jelovice. Damjan se je pred njimi poiajil v bukov gozd, ki se je pripravljal na zimsko spanje. Bil je pozno jesenski dan. Jesenski veter se je poigraval z zlato rumenimi, rdečkastimi listi bukovih dreves in nemški sledni pes volčjak je zavohljal Damjana, ki je zlezel v gosto grmovje, da bi se pritajil, dokler ne bo nevarnost mimo. Pes je besno zalaja!, nato pa se pognal v gozd. Za njim so zdrveli Švabi. Damjan ni imel več toliko časa, da bi bil pretrgal podlogo suknjiča in zakopal v zemljo partizansko poŠto. Našli so ga, ga sesuvali k prazni, na pol porušeni drvarski kolibi ~irt ga preiskali. Pri njem so našli papirje; ki so ga izdal:. »Kje so partizam-•> je zalajal vanj nemški oficir. Molčah je in strmel v ilovnata tla. »Kje so partizani?* je oficir ponovil vprašanje. »Ne vem,* je komaj slišno odgovoril. »Ha, pa bal vedeli Takoj bo vedeli Spo'/viili te bcmol* so sc zzkrohotali. Obstopili so ga m > spačenimi obrazi buljili vanj, da je na obrazu čutil njihovo, po žganju smrdečo sapo. Vrgli so mu zanko okrog vratu in ga privezali na kolifrin podboj ko ojarmlfeno živinče. Pes ga ie ugriznil v nogo, oni pa so pričeli s puškinimi Kopiti biti po njem ko po ječmenovem snopu. »Kje so partizani?* Obležal je na pragu kolibe, ves pretepen in z zlomljenimi rebri. Iz I tekla kri ust in nosa m pa-ala izsušena tla v kolibi. Stokal je in hropel, a vse, kar jim je odgovoril, je bilo.- »Ne vem...* »Prekleti smrkavec, ubijemo 'te, sakrament, če ne boš povedal!* so besneli okrog njega. Dvignili so ga s tal in znova bili po njem, dokler ga niso zbili na zemljo, da se je dušil v zategnjeni zanki, ki se mu je zagrizla v vrat. »fie vem,* je polzavestno hropel, oblit s krvjo. Obesili so ga na vejo mladtga hrasta, ki je rastel pokraj kolibe, obesili tako, da so mm zanko zadrgnili okrog pasu. Obvisel je na veji ko zlomljena mladika, oni pa so se odstranili in iz razdalje tridesetih korakov streljali vanj ko v tarčo in se krohotali. dokler ni izdihnil. Nato so zažgali kolibo in odšli. Goreče ostrešje se ;e zvrnilo na drevo iti tramovje je^pokopalo truplo, da je zgorelo do kosti. Tako je junaško umrl kurir ček Damjan. Njego-vo mučeniško smrt so še tisti večer maščevali njegovi tovariši — jeloviŠki partizani, ki so pričakali nemške zveri v zasedi in užgali po njih, da so jih pobi!: do zadnjega moža." Loze Zupane »Kaj, bi rada jutri spet gledala očeta, a? Tega rogača! Mar ti nisem rekel, da ne smeš prekoračiti praga njegove hiše? Jaz sem tvoj gospodar!« V svojem besu jo je zlobno tresnil z glavo ob steno. Athi je bruhnila v jok; ves zasopljen jo Je spustil, da je omahnila na pod, čez in čez oblita s krvjo. Od tedaj naprej se mu je dnevno odhulila Ie hiše in šla pogledat očeta, ne da bi se me-nila za kogarkoli. Ob povratku je bil doma peklenski direndaj. Thodoris ji je grozil, da jo bo zadavil, če jo dobi v roke — vendar mu to nI uspelo. Sedaj je že začel polagoma vstajati; z velikim trudom je s palico tipal pred seboj, da je dospel do ka varni ce. Tam se je zapletal v po-menke o morskih gobah in o letošnjem lovu. Kakor vsi pohabljeni potapljači je namreč tudi on koprnel, da bi odplul na odprto morje, si znova nadel potapljaško obleko in v globini šestdesetih ali osemdesetih metrov začutil, da so mu noge spet čile in zdrave. Vedel pa je, kako težko ga bodo vzeli v moštvo, samo tedaj, če hromost ni prehuda. Noben kapitan ni imel volje, da bi jemal na krov pokvečenega potap> i jača. Saj ni mogel nikdar z gotovostjo računati nanj — takšni tiči so bili le preveč vneti za prepir, pa celo za uboj. Imel pa je srečo. Vštulii se je bil na motorno jadrnico kapitana Rokasa; to ti je bila prava pogubi javka duš, z izrabljenimi potapljaškimi napravami že od časov dedov sem, toda Thodoris ni imel možnosti izbire, a čakati na kaj boljšega se mu ni dalo. Sedaj je tudi že bolj zanesljivo hodil, saj se mu je sčasoma ohromelost zboljšala. Pustil je vnemar Athi m mamo; naj se ko- ljeta sami. Bili sta si kar naprej v laseh in se preklali na vse grlo. Toda to ga ni več niti najmanj vznemirjalo. Vožnja do Bengazija je trajala dolgo. Med vožnjo se je trikrat pokvaril motor. Zapluli so takoj v globine. Saj kapitanu Rokasu ni bilo mar ne za tokove ne za morske pse — v mislih so mu bile le fobe — gobe. že trije njegovi po- tapljači so bili poškodovani — bili so mu deveta skrb, samo da pouče novince. Ko se je potopil Thodoris in začutil, kako so mu noge naenkrat lahke, bi najraje zavriskal od sreče. Za morske gobe se sploh ni zmenil. V globini je igravo poplesoval zdaj sem, zdaj tja, zakoračil celo proti toku in ga s svojo umetelnostjo premagoval kot nič. Počutil se je znova zdrav ko nekdaj in prost ko ptiček na veji — od bolezni ni ostalo ne sledu več. čas je tekel, a on tega ni opazil. Od zgoraj so mu dali znamenje, naj se vzdigne. Ob tej misli ga je spreletelo po vsem životu. Mar je res vsega lepega konec? Naj bo spet pokveka kot prej? Ali naj res preživi novih šest mesecev", črnih za lovca na gobe, naj se vrne na domači otok, se spet spusti v brezkončne pre-klarije z Athi, znova doživlja otožne večere, ko se bo vlekel po ulicah ko megla in se tipal do krčme, da se ga nalucka? In pozvonil je, naj ga puste še zdola j. _ _ _ i Zgoraj so opazili, da je Thodorisov manometer poskočil kot nor v vis, in poklicali so kapitana Rokasa. »Vzdignite ga, pa brž! Počila mu je cev. Kako, hudiča, jo je mogel razbiti, bedak!« Stekli so k vitlu, a zaman! Thodoris je že ležal nekje globoko spodaj, predaleč, da bi ga vzdignili. Neki potapljač je, kopajoč se v znoju, zmnignil zglavo: »Ne bomo ga dosegli, kapitan! Uporabil j« štiristo metrov vrvi.« »Le podvizaj se, vrag te vzemi! Kaj bi bilo, ko bi bil ti spodaj?« In zaklel je, da se je kar bliskalo. Nesrečno se je-začel ta lov za kapitana Rokasa. KONEC BARVICE SI KUPI Ste gledali oddajo »Pionirski TV studio« 27. marca? Ce ste, potem se prav gotovo spominjate simpatične pevke — pionirke ALENKE ŠKUFCA Iz osnovne šole »Simona Jenka« v Kranju in pesmi: »Barvice si kupi.« Alenka hodi v sedmi razred in ji Je v prostem času v največje veselje petje in risanje, posebno modeli oblek. Alenka poje ie dolgo. In kdo jo Je naučil? Stara mama. Alenka nam 'je povedala, da tudi ona najraje poje in Je z veseljem naučila tudi vnukinjo. In kje se nauci besedilo? Ni Ji potrebno več, kot da sliši popevko po radiu in Alenka zna melodijo. Drugič si zapomni še besedilo in potem prepeva novo popevko. Televizijski nastop Je bila njena prva javna oddaja, prvič je pela pred mikrofonom in kot je sama povedala, se ni prav nič bala. Pela je z orkestrom, na vaji Je prvič poizkusila s spremljavo, pa je šlo brez vsakih težav. Najbolj sta ji všeč pevki Majda Sepe in Barbara Jarc, zato se je tudi odločila za popevke »Barvice si kupi«. Mamica in stara mama sta gledali oddajo po televiziji, in ko se je mala Alenka vrnila, so ji čestitali vsi — domaČi, sošolke, sošolci in prijateljice. Alenka poje tudi v šolskem mladinskem zboru, in to že tretje leto. Na vprašanje, kaj bi rada postala, je odgovorila — zdravnica! Odgovor nekoliko preseneča, vendar pa si Alenka obenem želi, da bi še veliko pela in da ne bi bil to njen zadnji nastop ob spremljavi orkestra in pred mikrofonom. Lega soneno vreme ie pr'.iet:io za i?ro Ali i7rla 1 a PoslalaslaPriialel*a X JL JL JL O JL -B- M • • • Pred dnevi te v naše ured- povedal, da bo nri< To se je zgodilo v času ropanja in požiganja v naši deželi. Koledniko-va hiša je stala na hribu, ne- daleč od vasi. Bilo je okrog polnoči. Pri Kolednikovih so otroci že dolgo spali. Tudi oče ie s časopisom v roki smrčal pri topli peči. Mati je sedeia za mizo m krpala Tončku raztrgana hlače. Stara stenska ura je enakomerno tiktakala in po oknu je škrabljal dež. Zunaj je bilo neprijetno hladno in vlažno, saj je že ves dan deževalo Tedaj je na težka lesena vrata močno potrkalo. Mati se je zdrznila in poklicala moža. ki jo je samo zaspano pogledal in takoj zopet zatisnil oči. Ko ie še drugič potrkalo, je ženica vstala in odprla vrata. Na pragu je .^:alo pet tujcev. Mati je takoj uganila, kaj nameravajo. Sedaj je tuv&jjioo »til^iiriie spomenike Pionirji na šoli »France Prešeren« smo ustanovili odsek TD. Naša največja naloga je čuvanje Prešernovega gaja in vzgoja turističnih vodnikov. V Prešernovem gaju je veliko kulturnih spomenikov. Te smo v tem tednu lepo očistili.*Deeki so odstranili s spominskih plošč nekulturn- napise, deklice pa smo očistLe Prešernov in Jenkov grob ter grob bazoviških žrtev saj m stopljenih sveč. Posamezne skupine so pobirale smeti in papir po poteh,, grabile stezice. Pred spomeniki smo posadili spomladanske cvetlice. Poškodovane ograje okrog spomenika bazoviških žrtev nismo mogli popra v i ii. Tu nam bo moral pomagati zavod za spomeniško varstvo. Veliko pionirjev obiskuje turisL'čni tečaj. Tam se učimo spoznavati kulturne in zgodovinske zanimivosti mesta Kranja. Spoznali smo razvoj industrije v Kranju, seznanili smo se s celotnim gospodarstvom v občini. Vso to smo, pripravljeni povedati tudi pionirjem, ki prihajajo v Kranj na izlete. Vse pionirje, ki želijo, da jih naši turistični vodniki vodijo po Kranju, prosimo, da nam svoje želje nekaj dni pred ekskurzijo sr^roeijo. Učenci III b razreda osnovne šole tudi oče medlo pogledal proti vratom. Takoj je vstal, odložil časopis in stopil k materi. ka:ti tudi on je Booznal Nemce, ki so bili pri njih že pred tednom. Prvi je ostalim nekaj govoril in videti je bilo kot da nekaj nameravajo. Meti je preplašeno pogledala očeta, ki ie z rezkim p lasom vprašal, kaj želijo. Nemec je nekaj zamrmral in vdrli so v kuhinjo. Prva dva sta nriiela oče*a in ga oštro posledala. fteŽ da bo ja vse povedal. Ostali trije pa so obkolili prest*"3«er>o mat~r, jo zvezali in odvedli v drugo sobo. Prva dva sta ©četa suva'.a in pa soraševala. kdai so šli partizani mimo in kam so skrili orožje. Po dolgem ča>sn je oče dejal, da ga zaman sorašujeio in da ne- bo^o od njeea ničesar zvedeli. Tedaj ga ie eden izTd»tl; zaV>T>utniIi vra*a in odšli. Ko se je oče oroti jutru le za trenutek zavedel, so bile nie-gove "Drve in Ea*hvte besedo: »Ali si izdala?- Slišal Je od-' povo'-. nato pa onemogel izkrvavel. P~