Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 32
Sobota, 21. aprila 1934
Leto IX
Delavstvo plata
fašistično sanacijo gospodarstva
Nemčija zdravi socialne razmere na stroške delavstva
Hitler je moder mož. Po njegovih načelih je mogoča ozdravitev gospodarstva na stroške delavstva. Ni pa samo Hitler tako moder, marveč tudi vsa gospoda, ki rešuje kapitalizem in svobodne avtoritarne voditelje.
Kako dela Hitler v Nemčiji?
Že lani je izšla naredba, da morajo podjetja nameščati toliko in toliko novih delavcev in nameščencev. Industrija se je naredbi pokorila ter nameščala določeno število novih u-fašističnih uslužbencev. Toda pasja noga. V Nemčiji industrija, razen oboroževalne, ne uspeva. Podjetja so izčrpana, ni rezerv in ni kreditov, pravijo. Toda delavce in nameščence vendar nameščajo,
a nove nameščence in delavce plačujejo na ta način, da zaposlenemu delavstvu znižujejo plače za oni znesek, ki ga mora podjetje plačati novim nameščencem.
V nekaterih obratih, kjer so prav »vestni« šefi, je delavstvo že izgubilo tretjino svojih prejšnjih prejemkov.
V dobi enega leta so sreči tisti delavci, ki imajo še tretjino in nameščenci četrtino prejšnje plače. To dejstvo tudi potrjuje silen padec kon-zuma vseh življenskih potreščin v Nemčiji.
Zniževanje mezd in »prostovoljni« prispevki za fašistične strankarske »dobrodelne« namene so v Nemčiji silno poslabšali socialni položaj nemškega delavstva, ki bo, čim popusti fašistični fanatizem, vedel do izbruha splošne nejevolje.
Nemški režim torej ni storil mnogo. Njegov uspeh je le v tem, da v kali duši resnico ter razvija sugestivno propagando, ki omamlja zlasti mlajšo generacijo.
Nehote moramo omeniti tudi predavanje, ki ga je imel v soboto v ljubljanski »Soči« vpokojeni direktor Trgovske akademije dr. Ludovik &6hm. Ne maramo prerekati njego-vih zgodovinskih ugotovitev, pač pa: *j}°ramo povdariti njegove trditve ozdravitve gospodarskih raz-nAr- Predavatelj pravi, da se še ni ozdr	k*	bi vedel pravo pot k
nih	ker	so posledice v različ-
rcra	različne. Sam pa pripo-
^ ^dnjo na vseh poljih, reduk-nepotrebnih izdatkov in
znižanj življenskega standarta,
,z. r^.„°n^nimi zakoni onemogočiti
izkonšcevanje, povečati	izvoz,
zmanjša i uvoz, gospodariti avtarkično er ustanoviti »gospodarski svet«, ki o obravnaval pojave krize edmo le s strokovnjaškega stališča.
Predavatelj sogla§a povsem s Hitlerjem pod dojmom kapitalistič-nega gospodarskega sistema in njega mentalitete.
Primarni vzrok gospodarskih kriz je eksploatacija celih plasti človeške družbe, drugi pa' neracionalna go. spodarska in produkcijska politika,
ki pa je le posledica! kapitalistične Požrešnosti. Ce bi 'totfej ■ hoteli v sedanjem gospodarstvu rešiti gospodarsko krizo, bi morali tam vzeti, kjer kaj je in tam kamor so se v daljši dobi stekla vsa dobra, ki jih je ustvarilo delo. Z zniževanjem živ-
Demisija vlade
Nova vlada imenovana
Novo vlado je sestavil zopet g. Uzunnovič. — Izpadli so ministri brez portfelja. — V sedanji vladi je 14 ministrov.
Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila dne 18. aprila t. 1., je ministrski predsednik Uzunovič izjavil, da bo predložil demisijo vlade, ker smatra, da je sedanja vlada v glavnem izvršila svojo nalogo.
S sestavo nove vlade je bil ZO' pet poverjen g. Uzunovič, ki je že v teku dneva predložil kralju listo svoje nove vlade. Nova vlada je sestavljena sledeče:
Predsednik vlade: Nikola Uzunovič; kmetijski minister: Dragutin Kojič; prosvetni minister: dr. Ilija Šu-menkovič; pravosodni minister: Boža Maksimovič; prosvetni minister: Svetislav Milosavljevič, dosedanji ban Vrbaske banovine; minister za telesno vzgojo: dr. Grga Angjelino-vič; finančni minister:	dr.	Milovan
Gjorgjevič; minister za trgovino in industrijo: Juraj Demetrovič; zunanji | minister: Bogoljub Jevtič; notranji minister: Živojin Lažič; minister za socialno politiko: dr. Franjo Novak vojni minister: Milovan Milovanovič, i armadni general in dosedanji načel-
nik generalnega štaba; minister za gozdove in rudnike:	dr.	Milan	Ul-
manski, dosedanji generalni ravnatelj gozdarskega podjetja »Šipad«; gradbeni minister:	dr.	Stjepan Si-
kulj.
Ob 9. uri so novi ministri prisegli. Z vlade so izpadli vsi ministri
brez listnice in sicer:	Dr. Albert
Kramer, Ivan Pucelj, dr. Lavoslav Handžek, dr. Karamehmedovič in general Stojanovič.
*
Novi minister socialne politike je postal dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani. Pred vojno in med vojno je bil poslanec v kranjskem deželnem zboru in član ljubljanskega občinskega sveta. Bavil se je predvsem z gospodarskimi vprašanji. Bil je pristaš narodno-napredne stranke. Za časa boja za splošno in enako volilno pravico v letih 1906 in 1907 pa se je v nasprotstvu s tedanjim vodstvom te stranke javno zavzemal za demokratična načela in za splošno in enako volilno pravico.
Iz Avstrije
Boj za oblast
Socialisti se živahno gibljejo
Dollfussova politika v Avstriji se nahaja še vedno v težkih porodnih bolečinah. Dollfuss in knez Star-hemberg se pogajata o sistemu vladavine. Dočim hoče kancler, da sprejme novo ustavo okrnjeni parlament, zahteva knez Starhemberg, da se ustava uveljavi z diktatom. Knez Starhemberg se je te dni mudil tudi v Rimu, hoteč vplivati na italijansko diplomacijo, da pregovori Dollfussa za fašistično diktaturo. Skoraj gotovo pa je, da pride v vlado knez Starhemberg in da se mu bo moral umakniti Fey.
Nova ustava, naj se sprejme po tej ali oni poti, bo dovoljevala naselitev Habsburžanov v Avstriji.
Minuli teden je policija zaplenila 23.000 izvodov »Arbeiter-Zeitung«, ki so bile poslane iz Brna čez mejo v Avstrijo. Sploh se pa avstrijsko delavstvo jako živahno giblje, o čemer pa avstrijsko časopisje ne sme poročati. — Neprestano ima sestan-
j ke, po vseh uradih in obratihi ima 1 svoje zaupnike in celo po radijskih ! postajah. Istotako ne funkcionira v redu ves promet iz političnih razlogov.
Reakcija čuti svojo onemoglost. Zato si pomaga z reklamo. Tako so skoraj vse občine izvolile kanclerja za častnega občana. To so metode vseh nepozitivnih politikov.
Prav aktualno je vprašanje oblike vladavine. Gotovo je, da Avstrija ne bo več republika. Monarhisti menijo, da je ugoden trenutek za povratek Habsburžanov ter prirejajo v ta namen razne »patriotične« manifestacije. Fey je obljubil, da bo to vprašanje pojasnil s stališča vlade.
Socialne demokrate gospod kancler zapira po notah in je že moral zaradi pomanjkanja prostorov po ječah izpustiti iz njih nad 200 fašistov,
I ki so »manj nevarni« kakor socialni 1 demokrati.
Ministri potujejo
Francoski zunanji minister je obiskal Varšavo; nemški minister Rohm Jugoslavijo; bolgarski ministrski predsednik Mušanov, ki je obiskal London v finančnih zadevah, obišče tudi Berlin. — Potovanja ministrov imajo političen pomen obenem. — Balkan — Anglija — Nemčija bi bil most, če bi se ga posrečilo zgraditi. Celje
ljenskega standarda, to je z nadaljnjim izmozgavanjem širokih delovnih plasti, se morejo gospodarske razmere samo poslabševati in pripravljati nova še večja kriza.
Trajno ozdravitev krize more prinesti le izprememba sistema. Dokler je pa izkoriščanje in eksploatacija »nujnost« in temelj modrosti, o odpravi kriz ne more biti govora.
Avtoriterna oblast v Nemčiji
tudi za vatikanske kroge ni prav priporočljiva, čeprav jo »Slovenec« zagovarja. V Nemčiji so namreč razbili fašisti uredništvo klerikalnega lista v Manncheimu. Ko so fašisti dovršili svoj posel, je pa policija — aretirala uredniško osobje. To je efekt sistema svobodnih avtoriternih »voditeljev«.
Dober je dovolj, zakaj naj delavstvo strada in propada?
Produkcija naj služi družbi, človeštvu, pa ne bo več potrebno, da bi si gospodarski učenjaki razbijali glavo z inflacijami, deflacijami in gospodarskimi krizami.
Prej pa morajo postaviti svoje modrovanje na interese človeštva, ne kapitalizma.
Imperialistični kapitalizem trlumfira
Kitajski zid v Evropi?
Mednarodni politični položaj v Evropi postaja kritičnejši. Napetost povečavajo fašistične diktature, ki hujskajo neprestano narode med seboj ter vodijo izključno militaristič-no-imeprialistično politiko. V tem se vidi vsa grozota, ki zbuja po celi Evropi nezaupanje ter odvrača vse države od politike konsolidacije.
Naravno je, da je tudi za militarizem v tem položaju ustvarjen najboljši predpogoj. Vse države imajo pred očmi »varnost« in se zaraditega grozovito oborožujejo in zavarujejo svoje meje.
Z ozirom na ta položaj imata zlasti Francija in Belgija grandiozen načrt, ki bi naj zavaroval vso mejo proti vzhodu ,to je proti Nemčiji in Italiji. Meja bi se samo ob švicarski meji ne utrdila. Obe državi nameravata zgraditi ob svojih mejah betonski železni oklep ob vsej meji od Severnega pa do Sredozemskega morja. Ta ogromna obmejna utrdba bi bila obenem temeljito oborožena, ob njej bi bili izvedeni kanali, da bi v slučaju potrebe poplavili vse o-zemlje pred seboj. Tmjavski pas bi imel tri predele z mnogo stotin trdnjavic, ki bi vsekakor preprečile vpad v Francijo ali Belgijo.
Načrt sta izdelala belgijski in fancoski generali štab.
V	francoskih vojaških krogih absolutno prevladuje mnenje, da se Nemčiji ne sme dovoliti oborožitev. Zaraditega je tudi malo verjetno, da bi se glede angleškega predloga dosegel sporazum in bo skoraj gotovo tudi akcija za razorožitev, ki jo vodi Henderson kot reprezentant Društva narodov, dosegla malo u-speha.
To seveda prihaja od tod, ker Društvo narodov, to je države, ki so v njem, nočejo stvari resno obravnavati, ker ne odločuje politika, marveč le imperialistični kapitalizem posameznih velesil.
Te grozne vesti so kričeč opomin, kako silno potreben je povratek k demokraciji in politika sporazuma med narodi. Današnja politična vzgoja je zločin nad človeštvom, diktatura kapitalizma pa si v tej atmosferi mane roke in triumfira.
Napetost v Španiji ne popuita
Tretja obletnica Španske republike
Tretja obletnica republike se praznuje v znamenju atentatov, štraj-kov in obsednega stanja. V Valenciji traja štrajk v elektrarni, pri vodovodu in v plinarni še dalje. Levičarji so popolnoma razbili lokale fašističnih organizacij. V Saragozi se nadaljuje štrajk z nezmanjšano strogostjo. Ravno tako v mnogih drugih mestih.
V	Barceloni je prišlo prilikom ofici-jelnih republikanskih svečanosti na ulicah do pravcate bitke in so bile dve osebe ubite, osem pa težko ranjenih. V Sevilli je bilo med proslavo radi izgredov 110 oseb aretiranih.
■	,  -----------...	»-.i.	■	-	-L*	11
Francija izžene,^Trockega. V francoskem javnem. mflJtnjt* še pojavlja zahteva, da vla,4? TroqkeJŽ® izžene, če se ugotovi,	jje	politično u-
dejstvoval, sicer bodo odredili, da se vrne zopet na Korziko. Zlasti se za izgon zavzema vse reakcionarno časopisje, češ, da je bil svojčas že izgnan iz Francije.
Mali rudniki uspevajo na raiun delavstva
Rudnik Šemnik pri Zagorju
Še pred nedavnim časom smo poročali o neznosnem položaju rudarjev pri takozvanih »malih« rudnikih. Značilno pri tem je, da se pri teh rudnikih praznovanje šihtov ne pozna, ker imajo vedno dovolj naročil. Res, čisto prav je imel nek veliki gospod, ki je pred meseci obiskal rudarje na tem rudniku in ki so prej delali pri rudniku, katerem je on načeloval, ko je rekel: »Le pridni bodite, tukaj boste pa lahko vse šihte napravili!«
Kako je to mogoče? Ljudje, ki so danes mesece in leta brezposelni, so pod težo svojega obupnega položaja primorani sprejeti delo v vsako ceno. Nadalje se v okolici takih rudnikov nahajajo kmetje, kateri si po večini živež doma pridelajo in delajo potem pri rudniku tudi za vsako plačo. Podjetniki pa, dobro poznavajoč ta položaj, prav nesramno izkoriščajo ene in druge. Ne samo da jim plačujejo nesramno nizke mezde, še kršijo zakonske predpise, kateri bi morali služiti v zaščito delavstva.
Ako tudi pri zgoraj navedenem rudniku temeljnih plač sploh ni, v jami dela vse v akordu in znaša povprečni zaslužek 28—33 Din za kopača, učni kopač pa prejme Din 2.50 in vozač pa Din 7.— na storjeni šiht manj. Zunanji delavci pa imajo v splošnem samo Din 20.— na šiht. Pri tem pa morajo jamski vozači voziti po izprani progi, kjer voda tako močno curlja s stropa, da so vedno premočeni do kože.
Ker ima ta rudnik tudi dovolj naročil, se večkrat delavstvo določa za nedeljsko delo. Ako se pa potem eden ali drug rucjar predrzne zahtevati 50% doplačilo, takrat je g. obratovodja takoj tu z izjavo, da kdor noče delati brez poviška, pa naj gre, da bo pač. nastavil druge.
Na tak način dosežejo ti »mali« rudniki neverjetno nizke režijske stroške na račun bednega delavstva in vržejo potem svoj premog konkurenčno na trg. Ker smatramo, da je tako izkoriščanje delavstva kvarno ne samo zanj, temveč se s tem rušijo zdravi temelji naroda in s tem v zvezi države, katero ta narod predstavlja, smatramo za potrebno opozoriti pristojno rudarsko oblast na te »male« rudnike, z zahtevo, da naj jim posveča v bodoče več pažnje.
Kaj je demokracija? Demokracija je državna vladavina, v kateri odloča večina. Ce je večina meščanska, ima meščansko politiko — če je socialistična, je nje politika socialistična. Demokracija ni »meščanska« in ni «socialistična«, marveč je le demokracija. V tem oziru je potreba več jasnosti tudi med delavstvom.
Ali sl 2e poravnal naročnino! Ako ie ne, stori takoj svojo dolžnosti
Volitve na ČehoslovaSkem ?
Registracija političnih strank
Leta 1935. poteče volilna perioda ustavnih korporacij na Cehoslo-vaškem. Socialna demokracija se pripravlja že sedaj na te volitve, ki utegnejo biti marca meseca 1935. Volilo se bo v parlament, senat, deželne zbore in okrajne zastope. Zadnje volitve so bile 2. decembra 1928.
Češka in nemška socialna demokracija je ustanovila
skupen odbor
predvsem za reševanje socialnopoli-
tičnih vprašanj in zastopanje teh v ustavnih korporacijah.
Novost pa uvedejo na Čehoslova-škem s tem, da se bodo morale doslej svobodne politične organizacije registrirati, Vlada se že bavi s tozadevnim zakonskim načrtom. Temu načelu se pridružujejo skoraj vse meščanske stranke, češ, da je pri volitvah prevelika razcepljenost. Kandidira namreč po trideset in več strank. Po novem zakonu neznatne stranke ne bodo mogle nastopati pri volitvah.
Avstrijska socialna demokracija na delu
30 socialnih demokratov je bilo na Dunaju in v okolici aretiranih.
Te aretacije so v zvezi z odkritjem široko razpredenega in dobro organiziranega tihotapstva marksistične literature iz Čehoslovaške, predvsem iz Bratislave, v Avstrijo.
V	Falkensteinu so našli v nekem skrivališču 6300 izvodov Bauerjeve brošure. 14. aprila so v nekem tovornem avtomobilu, ki je privozil iz
Bratislave, našli 23.500 izvodov »Ar-beiter-Zeitunge«, ki se tiska v Brnu in ki je bila namenjena raznim zaupnikom, da jo razdele po Dunaju. 15. aprila so pri Schwechatu ustavili auto z 15.000 izvodi »Arbeiter-Zei-tunge 8. številke. Vsi obtoženi se bodo morali zagovarjati radi »veleizdaje«.
Junaki nove dobe!
j Ves svet mora priznati, da vrši ruska i sovjetska vlada poleg velikih del industria-j lizacije dežele tudi nadčloveško delo za I prosveto in znanstveni napredek prej tako I zaostale države. Ne le, da je izobrazba ljudstva napredovala; ne le, da je bilo skoro vse prej nepismeno ljudstvo izobraženo v čitanju in pisanju; ne le, da so nastale cele ; književnosti narodov, ki prej niso imeli niti svojega književnega jezika, ne le, da je dr-! žava sama izdala zbrane spise ruskih in j drugih svetovnih klasikov; ne le, da je ru-1 ska- sovjetska književnost povsem nekaj novega, živega in zdravega v svetovni knji-I ževnosti — tudi znanost napreduje. Ne le fizika, ne le kemija, ne le medicina, v ka-i terih panogah dan za dnem čitamo, o novih j dognanjih sovjetskih učenjakov in znan-j stvenikov — marveč napreduje tudi astro-i nomija, geologija, metereologiia, prirodo-! znanstvo itd. — skratka Vsa država deluj« in napreduje. O tem ni dvoma. Citali smo že o ruskih junakih mnogo, in zadnji niso bili oni trije, ki so se dvignili v stratosfero, ki so dosegli naj višjo točko in višino, kar jih je bilo kdaj doseženih, pa so pri povratku na zemljo padli kot žrtve znanosti.
Pred očmi celega sveta se je te dni odigral zadnji akt neizmernega junaštva, ki ga premorejo ljudje, čeprav žive v zmate-rializirani, proletarski, socialistični državi.
V	znanstvene svrhe je odplul lani ledolomilec »Celjuskin« na pot, da ugotovi, če je možen prehod preko Ledenega morja. Na tej poti so ga pa zagrabile ledene mase, ga stisnile in 13. febr. t. 1. se je morala vsa posadka s poveljnikom prof. Schmidtom izkrcati na ledeno ploščo. Skupno 110 ljudi vštevši otroke in žene. Kmalu je vihar to ledeno ploščo še odtrgal od celine in plavala je z vso posadko prosto po ledenem morju. Nevarnost, da se plošča zdaj, ko se bliža pomlad in prihajajo toplejši morski tokovi, raztopi ali vsaj razčesne, je bila vsak dan večja. Sovjetska vlada brodolomcev ni pustila na cedilu. Najprej jim je preskrbela na ploščo z letali radio-oddajno postajo in akumulatorje, nato je dovažala nove zaloge živil itd., kmalu je pogumni letalec Ljapidev-ski rešil večino žena in otrok (nekih 16), toda nadaljnji poskusi so bili zaman. Vlada je pošiljala na pomoč ledolomilce, vendar brez uspeha. Slavni »Krasin« se je podal celo na pot okrog sveta. Preplul je Tiho morje, preplul je Panamski preliv, zdaj plove preko Atlantika, da poskusi priti brodolomcem z evropske strani na pomoč. Toda ta pot je dolga in ni bilo moč čakati še dalje. Letalci so poskušali, tvegati življenja
in storili pač vse več, kakor je to mogoče zahtevati od posameznega človeka. Da, uspeh je kronal napore. Od 8. t. m. do 13. t. m. so rešili vse brodolomce, 84 po številu. Junaki kakor Molotov, Ušakov, Slepnjev in Kamiuin so to storili. Kaj si moremo mar mi sploh predstavljati to delo: Prileteti z letalom za dve osebi štirikrat na dan na pokajočo ledeno ploščo in rešiti pri vsakem letu ne dve, marveč pet oseb? In to pri mrazu 40 stopinj pod ničlo? Letalo preoblo-žiti, po enega brodolomca zaviti in privezati letalu ob krila, kaj ni to junaštvo brez primere? In takemu junaštvu je uspelo rešiti vse brodolomce in znanstveno ekspedicijo v redu. Celo eskimske pse, ki so delili z ekspedicijo vse trpljenje, so letalci rešili in jih niso pozabili.
To so bila junaštva ki iih danes opeva in nad katerimi strmi ves svet. Da, resnično strmi, saj jih ni bil vajen. Običajno so se
vršili poskusi, ko pa niso takoj uspeli, so se ljudje prepustili kar svoji usodi. Saj so bili za današnji družabni red ljudje pač samo številke.
Toda novi — dasi zmaterializirani — ljudje vedo, da je dragoceno vsako življenje, da se je treba za vsako življenje pobrigati in mu nuditi pomoč kakor samemu sebi. To zmaterializirano človečanstvo, to zmaterializirano	človekoljubje	in cenitev
vrednosti vsakega človeškega življenja, to zmaterializirano zapostavljanje lastne nevarnosti pred koristmi celote, kakor so ga pokazali ruski letalski junaki, to je oui idealizem, ki bo nosilec nove dobe. Eden za vse, vsi za enega!
Zakaj vse to. V čast in zahvalo junakom predvsem. Pa tudi v opomin vsem1 nam in vsem onim, ki trdijo, da »zmaterializirani« ljudje, ki gledajo na razvoj z očmi historičnega materializma, niso zmožni idealizma, da nimajo morale, da nimajo člove-čanstva — marveč samo neke manjvredne lastnosti, neka ničvredna čuvstva, dasi dan za dnem dokazujejo uprav nekaj povsem nasprotnega. Veseli nas, da je celo »Slovenec« tako navdušen nad ruskimi junaki, da jih tako hvali in povzdiguje, še bolj bi pa bili veseli, če bi ob teh dejanjih tudi skesano priznal: vse, kar sem pisal slabega o teh »brezbožniških« ljudeh, o teh »materialistih brez vesti in duše«, ni resnično in sem se motil, kajti dokazali so z dejanji, da so res ljudje v pravem smislu bosedc. Potem bodo imeli vsi slavospevi šele pravi učinek in pravi pomen, potem bo šele prav ocenjeno delo teh junakov.	S—s.
Doma in po svetu
Javna dela in bednostni iond. Iz
znanega bednostnega fonda deli Banska uprava od časa do časa na posamezne sreze večje vsote denarja za javna dela, pri katerih imajo prvenstveno pravico do zaposlitve brezposelni. Čeprav je brezposelnost zelo velika, še doslej nekateri srezi niso porabili prve dotacije, marveč študirajo, kakšna dela naj bi pričeli, brezposelni pa pri tem stradajo. Sedaj je nakazana že druga dotacija ter je dolžnost prizadetih srezkih odborov, da začno nujno z deli in zaposle brezposelne.
Evgen Demetrovič, ki je prejšnji teden v Zagrebu umrl, je brat ministra Jurija. Oba brata sta nekaj časa sodelovala v delavskem gibanju, pozneje se mu pa odtujila ter prešla k meščanskim strankam. Spor je izhajal iz prepira zaradi takratne delavske tiskarne. Evgena je zadela srčna kap in je bil star 52 let.
1200 dunajskih občinskih nastav-Ijencev je nova dunajska uprava odpustila. Nekateri od njih so bili upokojeni. Klerikalna metla srdito pometa.
Pri nedeljskem kmečkem zletu v Grazu, kjer je govoril dr. Dolliuss, prišlo do raznih nemirov in sta imeli policija in žandarmerija polne roke dela. Že v ooklici kolodvora so goste pozdravljali raz plotov številni lepaki, ki so jih nalepili socialni demokrati; a po ulicah je bilo natro-senih vse polno socialističnih letakov in papirnatih kljukastih križcev, ki so jih raztrosili nacionalni socialisti. Na trgu, kjer se je vršil shod, je med kanclerjevim govorom eksplodirala bomba, ki je občutno poškodovala fasado neke hiše. Radio, ki je prenašal' Dollfussov govor, s°ne 1 saboterji ves čas motili, tako da se ga dolgo časa ni moglo ^ razumeti. Med policijo in socialisti je v nekih ulicah tudi prišlo do streljanja.
Papen postane nemški poslanik v Kvirinalu. Hitler ga pošlje v Rim, da bi posredoval v verskem (cerkvenem) sporu med Belinom in Vatikanom.
Nemških beguncev je nad 60.000.
Komisar za preskrbo nemških beguncev, ki jih je bilo nad 65.000 poroča, da je teh največ v Franciji in na Čehoslovaškem. James G. Mac-donald pravi, da je med inteligenti dobilo nameščenja na vseučiliščih že 245 profesorjev (Anglija 170, Istambul 35, Holandija 40. Tisoče juristov in zdravnikov pa še nima službe.
Trocki, ki je bil izgnan iz Francije, se baje naseli v Španiji.
Da se polasti nalivnega peresa je v
Bukarešti ubil dijak Petar Dinsescu narodnega poslanca dr, Euzeibija Popoviča.
V Parizu je prišlo med fašističnimi kolporterji in levičarji do pretepa in je bilo 6 oboroženih članov »Francoske solidarnosti« aretiranih. Državni uradniki so uprizorili enourni protestni štrajk in javni obhod z rdečimi zastavami in petjem »Internacionale«.
V Possarju so pretepi med komunisti in hitlerjevci na dnevnem redu. Slednji u-porabljajo vse sile, da ibi prebivalstvo preparirali za bližajoči se plebiscit, da bi gl®' sovalo za vrnitev k Nemčiji.
Tone Maček:
63
Slucaf iiutnbecpct*
Pred gradom so se ustavili; prostrano dvorišče je ločila od ceste visoka železna ograja, skozi katero so vodila široka vrata iz železnih palic, ki pa so bila zaprta. Od nekod sta pridrvela v divjih skokih dva velika psa z razprtima gobcema, ki‘sta se z Ijutirn renčanjem zagnala proti vratom;. Na dvorišču se je pojavilo par hlar>cev s palicami v rokah.
Množica je obstala: Kaj sedaj? Vsi pogledi so sc uprli tja, kjer je na čelu sprevoda blestela rdeča kapica. Neznanec je stopil k vratom in jih potresel. In glej, že so bila odprta. Psa sta takoj umolknila, in se z mahanjem repov prilizovala neznancu.
—	Vsi za menoj! je zaklical neznanec in množica jc kakor temen val s ceste zalila prostrano dvorišče. Hlapci ?;o ji hoteli zastaviti pot, a neznanec je samo zamahnil z roko in odstopili so molče in se poskrili za vogali.
Šum je zbudil rudniškega gospoda, da se je nevoljen dvignil iz pernic in je v jutranjem plašču stopil ven na balkon. Nudil se mu je nepriča-
kovan prizor; pred seboj je videl morje človeških glav, ki so do zadnjega kotička napolnile široko dvorišče. In pograbila ga je velika jeza: Nezaslišano! Kaka predrznost! Kako more ta sodrga?! Hlapci! Kje so hlapci!?
Nihče ni priskočil na njegovo povelje. Mno žica se je pasla na njegovi nemoči. Množica se jc smejala in mu kazala krepke zobe mladih rudarjev in brezzobe čeljusti starcev. Gospod se je brezmočno oziral krog sebe, ne prispe li odkod pomoč. Bil je sam, nasproti tej režoči sc masi. Prijemal se je za glavo in si tri oči, ne sanja li.
Tedaj je zaorilo iz stoterih grl:
— Pravice hočemo!
Gospod je vztrepetal:
— Povejte, kaj želite.
In iz stoterih grl se [je razleglo stotero želja in protestov, ki so se zilili v nepojmljiv golč in vihar, ki se je odbijal od bližnjih gospodarskih poslopij in se zaganjal preko ceste ob bližnje griče. Tedaj pa je stopil neznanec na grajske stopnice in je zamahnil z roko. Takoj je vse utihnilo.
— Na ta način vas nihče ne bo razumel. Dovolite, da v vašem! imenu stopim h gospodu in mu predložim vaše želje. Izberite tri zastopnike, ki naj gredo z menoj.
Po kratkem posvetovanju se je izluščil0 .12' prvih vrst troje rudarjev, ki so z neznancem izginili v veži.
Boj je bil trd a kratek. Neznanec je Podložil gospodu že izgotovljeno skupnostno pogodbo v podpis. Gospod je nekajkrat razburjen premeril svoj kabinet iz kota v kot. To da bi naj podpisal? Kaj si vse drznejo zahtevati: Osemurni delavnik, pogodbeno mezdo od metra na izkopu, minimalno plačo pri režijskih delili, da se jim prizna organizacija in izvoljeni zaupniki, da si smejo ustanoviti lastno konzumno prodajalno in še marsikaj takega. ....
— Ne podpišem, jc dejal. — 1 ega bi mi še cesar ne oprostil.
— Ne zahtevamo cesarjeve, ampak božje pravice! je zaklical neznanec, ki je prijel gospoda za roko in ga odvedel k odprtemu oknu, kjer mu je pokazal morje temnih, mrkih glav na dvorišču.
— 1 u, glej, je pravica. Če ne podpišeš, zadostuje en sam znak moje roke in vse tvoje razkošje se bo razsulo v prah in pepel, rude v tvo-jcmi rudniku se bodo spremenile v navaden kamen in ti sam boš moral po deželi od hiše do h izprositi kruha, ki ti ga bodo grenili s prekletstvom.
(Dalje prihodnjič.)
V ogledalu
Čast vzeti je lahko, čast vrniti pa težje
—	in bolj nerodno, Z velikimi napisi, z dvojno mastnimi črkami so pred tednom dni naši listi s »Slovencem« in »Jutrom« na čelu objavili vesti o spreobrnitvi znanega socialističnega vodje v Nemčiji Severinga in o njegovi spokorniški knjigi »Moja pot k Hitlerju«. V nekaj dneh se je pokazalo, da j® vse to največja nesramnost, ki si jo je mogel kapitalistični in iašistični tisk vseh držav izmisliti, da ogrdi vodjo socialne demokracije. Avtorji te race so se izgovorili na 1. aprila, naši trije: »Slovenec«, »Jutro« in ata »Narod« pa niti tega niso storili. Pustili so Severingu madež in nimajo poguma niti odkritosrčnosti dovolj, da bi šli in ga izprali. »Slovenec« sicer med »Utrinki« pred nekaj dnevi jadikuje o tem, da si je vso stvar izmislil neki komunistični list in naj Severing njega prime, »Jutro« pa »Narod« pa še tega ne javljata. Da, da, taka je morala: Reci, a onda uteci! Pfuj!
Lepo uspeli shod mariborskih lesnih delavcev
Franc Pliberšek:
Socialno skrbstvo v Trbovljah
Ni menda danes države na svetu, ki bi ne bila primorana baviti se s socialnimi problemi svojih državljanov. Tako tudi nai-brže ni občine v naši državi, katera bi bila obvarovana teh socialnih skrbi, ki so od' dne do dne bolj pereče.
To velja tudi za občino Trbovlje. Z razvojem rudnika so sicer nekateri na ra, čun delavstva obogateli ,ali to so bili 1® posamezniki.
Trboveljska premogokopna družba je črpala neizmerne zaklade zlata iz trboveljskega rudnika, ki se je stekalo v banke na Dunaju in Parizu. Pretvarjala je živ-ljenske sile tisočev slovenskih proletarcev in bajtarjev v suho svetlo kovino.
Rasle so palače za palačo, saj so drdrali noč in dan, mesec za mesecem, leto za letom, desetletja za desetletjem proti jugu in zahodu, proti severu in vzhodu vlaki s črnim -diamantom, katerega so tudi sami sproti požirali v svojo okroglo nenasitno žrelo. Črni krt, ki je naril črni diamant na dan, je pa stanoval v umazani luknji, v luknji, kjer je bilo po šest, pa tudi po dvanajst duš.
Trbovlje je slišalo nešteto smrtnih krikov, pri eksplozijah, pod kolesjem, pri skrivni moči elektrike, v odprtih grobih šahtov. Vse to ni motilo onih, ki so bili na solncu, v salonih, v raju.
Ako bi se ta krik združil z onimi, ki so žrtvovali svoje ude, z onimi, ki so kriknili vsled obupa, ibi segel do zvezd.
V	samotnih urah bi se človek vprašal, zakaj vse to? Ali bi ne bilo 'bolje, ako bi se no današnjih razvalinah Doberne pasle črede govedi, črede ovac? Ali ne bi 'bilo bolje, ako bi se nad današnjo sajasto dolino od Špicberga odbijala zvonka pesem pastirjev z Doberne in Ojstra.
Ali bi ne bilo bolje, ako bi še danes tam, kjer stoji sedaj cementarna, stala ogromna skala, ki je vezala v eno enoto-oba hriba in na ta način tvorila v današnji trboveljski dolini, kjer se nahaja sedaj toliko gorja, ljubko jezero. Jezero, v katerega kristalni vodi so plavale številne ribe, jezero, h katerem so v mesečini prihajali pit kosmatinci, leopardi in druga zverjad. *
Kai imajo današnje Trbovlje od vsega tega? Mnogo hiš in neizmerno mnogo pomanjkanja in bede.
Gospodarji rudnikov so odvažali milijardne vrednote, zapuščali so pa izrabljena telesa trboveljski občini v -oskrbo1.
1 Tudi poprej, ko še ni legla kriza ka-*or mora na dolino, je občina Trbovlje ^0rala skrbeti za številne onemogle, izčr-rudarje. Ustanavljali so se ubo-žni fon-p1^ katere je posebno delavsko zastopstvo *tv^falo v težke stotisoče. Socialno sfcrb-dep i® bilo potrebno tudi tedaj, ko je bilo lcriZar,a v izobilju. Ali vseeno nas je našla Nepripravljene, čini ° ’® trkala beda na vsa okna v ob-nazaj Sf '® hlastalo na levo in na desno, njevalni ,naPrGi- ustanavljali so se pre-hra-kor se m°^ • ^ 'katere se je menjavalo ka-nim soHmn^aVa aprilsko vreme. Z intenziven se iisr°Vaniem delavskega zastopstva 7trc]p sr,ana^*ale kuhinje, delile podpore, užaljenih farske intrige in s pomočjo brinievalnih Po,(}(nr se ie izbacnilo iz pre-
p i	Oborov delavsko zastopstvo.
u i	!e za£el teater. Eden se je
Pj '	•	V,* »	’ socialnega kakor drugi.
den se ic otel izkazati bolj »narodnega« kakor drugi.
Rrezposleni in delno zaposleni rudarji so bdi od vse e socialnosti in rodoljubar-*tva zmiraj boli lačni m raztrgani. Prišle *o občinske volitve. čmagala je delavska hsta. Zmagali so tisti. 1 so s svojim prejšnjim delom pokazali, da 8o zares delavski zastopniki. Brez? .silni je icatl: "Vendar enkrat«; objokana ženica ;e rekla: "Hvala bogu«, rudarji so oa reitli: »Tako ie Prav«!
Prišli so pa tudi Rudli in so rekli to ie Pa že prevelika blamaža, to ne sme biti. i Čas je mineval. Kriza -fc naraščala, brezposelnost pritiska. Rudaril prazmrejo.
etnajst tisoč duš čaka na podporo. Prc-Nttrnjevalni odbori so ra v mesecu decem-ru leta tisočdesetstotridesettri zaspa’i ®Panje pravičnega.
Sirite naš list!
Dne 8. aprila t. 1. se je vršil shod mariborskih lesnih delavcev v veliki dvorani Delavske zbornice, katerega se je udeležilo-okrog 60 mizarskih pomočnikov.
Zborovanje je vodil -s. Serap, ki je^ v jedrnatih besedah orisal -mizerni položaj lesnega delavstva, ki trpi vsled velike brezposelnosti, maloštevilnim zaposlenim pomočnikom se pa stalno reducirajo urne mezde.
Po izvajanjih s. Čeha in g. Koterja, ki je omenil škodljiv vpliv tkzv. umazane konkurence in šušmarstva, -kakor tudi konkurenco s strani mariborske kaznilnice, so nazvoči mizarski pomočniki izjavili, da delovanje Pomočniških odborov ne rodi nobenih uspehov in da se bo treba v bodoče boriti le v okviru močne svobodne strokovne organizacije.
Pred zaključitvijo z-borovainjja je 'bila preeitana in odposlana zadrugi mizarskih mojstrov v Mariboru sledeča resolucija:
Mariborski mizarski pomočniki, zbrani ne shodu dne 8. aprila t. 1. v Delavski zbornici v Mariboru, ugotavljajo-:
1. V zadnjem času se opaža, da -mizarski mojstri kakor tudi stavbni podjetniki stalno znižujejo že itak nizke plače mizarskih -pomočnikov;
2, da delajo mizarski pomočniki po gotovih delavnicah pa 12 do 14 ur na dan, medtem ko -morajo zopet drugi pomočniki
delno ali popolnoma brezposelni stradati;
3. da se kljub jasnim in točnim določilom obrtnega zakona in zakona o zaščiti delavcev nadure ne plačujejo s 50% poviškom;
4. da je takozvana umazana konkurenca, ki se je poslužujejo gotovi mojstri naše stroke .tudi glavni vzrok mizememu stanju1 lesnega delavstva.
Ker odklanja lesno -delavstvo namere mojstrov, da bi se zvalila vsa bremena današnje gospodarske krize na ramena delavstva, zato zatheva:
1. Da se potom primerne kolektivne pogodbe ustavi nadaljnje znižanje delavskih mezd;
2. da se striktno izvajajo zakonita določila o delovnem času in o plačevanju nadur;
3. da se skuša zatreti škodljivo umazano -konkurenco na katerikoli način in da se naj poslužuje v boju proti podeželski konkurenci istih metod, ki so v rabi v Zagrebu;
4. da se z ozirom na veliko brezposelnost v mizarski stroki sprejemanje vajencev čimbolj omeji;
5. da se mojstrske izpite kakor tudi izdajanje novih obrtnih pravic se omeji na skrajno potrebo in po resnični sposobnosti kandidat-ov.
Maribor, dne 10. aprila 1934.
Ljubljana
Brivski lokali in nedeljski politek
Brivski pomočniki se že dolgo časa bore za obvezni nedeljski počitek in tudi veli-k del brivskih mojstrov -je že opetovano-postavil zahtevo, da naj se nedeljskih počitek uzakoni, a doslej je bilo vse zaman.
Zadnji redni -občni zbor Združenja brivcev, frizerjev in lasuljarjev v Ljubljani je -z velikansko večino sklenil, da imajo biti vsi brivski in frizerski lokali v ljubljanskem policijskem rajonu od 15. aprila dalje ob nedeljah zaprti, Ta ukrep ni po volji peščici manjših -oibratovalcev, ki menijo, da so brivski pomočniki in pomočnice navadni stroji in lahko delajo -noč in -dan ter so začeli proti temu ukrepu akcijo, -da se ukrep ne bi izvedel. Ker pripravlja Banska uprava novo Naredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratov v Dravski banovini«, pričakujemo ,da boi izvedla sklep , prizadetih lastnikov brivskih obratov in enodušno zahtevo vseh brivskih pomočnikov in pomočnic ter da bo .dopolnila člen 16 in 26 predloga naredbe z določbo, da morajo biti brivski in frizerski obrati ob nedeljah brez izjeme zaprti.
Podružnica »Prijatelj Prirode« v Ljubljani vabi v nedeljo, -dne 22. t. m. vse svoje
Maribor
Sestanek zaupnikov svobodnih strokovnih organizacij
Minulo nedeljo se je vršil v dvorani j Delavske zbornice zaupniški sestanek, ki i ga je sklical Krajevni medstrokovni odbor i v Mariboru.
Povabilu na sestanek se je -odzvalo veliko število zaupnikov tako, da je bila dvorana polna.
K prvi točki dnevnega reda je poročal s. Petejan, ki je obširno orisal -delovanje Delavske zbornice in sicer od časa, ko se
Akademija
Krajevni Medstrokovni odbor in
delavska kulturna društva v Mariboru prirode v soboto, dne 5. maja 1934 v dvorani pivovarne »Union«
akademijo
s pestrim- sporedom. Začetek ob pol 20. u-ri. Vstopnina od 2 do 10 Din. Vstopnice se dobijo pri zaupnikih, v papirnici »Ljudske tiskarne« in v upravništvu našega lista. Opozarjamo na to važno delavsko prireditev vse delavke in delavce, da si pravočasno nabavijo vstopnice.
Železničarji, člani »Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru« so vabljeni, da se udeležijo občnega zbora zadruge, ki se vrši v nedeljo, dne 22. t. m, ob 8. uri dopoldan v Narodnem domu, vsled važnosti polnoštevilno. Člansko izkaznico ali nakupno knjižico prinesite seboj.
Burno zborovanje nacionalnih železničarjev. Minulo soboto se je vršilo v Narodnem domu zborovanje nacionalnih železničarjev. Ker je bilo na dnevnem redu vprašanje »Mariborskega podpornega društva«, se je tega zborovanja udeležilo tudi mnogo železničarjev, ki pa seveda niso pristaši te organizacije. Takšnega obiska -pa ni bil prav nič vesel predsednik g. Tumpej, ki je uvodoma izjavil, da je to člansko zborovanje »nacionnlnih« in zahteval, da se vsi ostali odstranijo. Nad 500 železničarjev je nato z glasnimi protesti zapustilo zborovanje. Toda nacionalni se menda med seboj niso nič kaj razumeli ter je na račun vodilne gospode padlo . mnogo pikrih opazk, (kakor n. pr.: »Hujskate samo -proti marksistom, sami pa ne napravite nič.« »Ako člani nimamo pra-
člane in prijatelje na skupni izlet na Janče. Odhod iz Ljubljane ob pol 6, uri zjutraj z vlakom do Zaloga, povratek -ob 18. -uri z vlakom iz Laz. Vso prehrano je treba vzeti s seboj. Zbirališče pred odhodom, vlaka pred glavnim kolodvorom. K številni udeležbi vabi odbor.
Kako zaposliti duševne delavce. Društvo »Delo in eksistenca« bo priredilo v nedeljo, dne 22. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice iavno zborovanje, na katerem se -bo razpravljalo o vprašanjih: »Kako zaposliti -duševne delavce?« in »Kam z našo izšolano mladino?« Ti vprašanji spadata v celotni problem brezposelnosti ,za katerega se mora nekoliko bolj aktivno zanimati vsa javnost, ker ga je tudi edino s sodelovanjem vse javno-I sti mogoče zadovoljivo rešiti.
Vlagaj prihranke v Splošno kre-■ ditno društvo Ljubljana, Aieksan-| drova cesta 5. ker redno izplačuje { vloge in odobrava posojila proti po-1 roštvu.
je sestala prva skupščina naprej. Zaupniki so pazljivo sledili -in pritrjevali izvajanjem s. Petejana.
Sledilo je poročilo s. Jelena, ki se jo v svojem govoru bavil z organizacijskimi vprašanji in prireditvijo akademije, ki se bo vršila v soboto, dne 5. maja v Unionski dvorani. Zaupniki so se po zaključku sestanka razšli z zavestjo, -da je treba izvršiti še mnogo intenzivnega dela med delavstvom in okrepiti celoten delavski pokret.
vice govoriti je bolje, da zapijemo -denar, ki ga plačujemo za organizacijo!« itd. — V vrstah železničarjev se je pričelo svitati! Vsake demagogije mora biti enkrat konec. Puhle fraze nimajo več učinka, kadar teče voda v grlo.
Predavanje »Svobode«. Minulo sredo se je vršilo zanimivo predavanje, na katerem je govoril s. prof. Teply o »Nacionalizmu in delavskem gibanju«. Predavatelj je v svojem referatu na lahko razumljiv način obrazložil pomen nacionalizma, ki je, dokler se bori za osvoboditev naroda, revolucionarnega značaja, ko pa doseže svoj cilj, pa kaj lahko postane reakcionarno gibanje, katerega se poslužuje kapitalizem nazven in naznotraj, kar najlepše dokazujejo italijanski, nemški in avstrijski fašizem. Za svoja izvajanja je s. Teply žel mnogo odobravanja.
Če bi bil most na Mariborski otok že gotov, bi imeli v teh zgodnjih vročih dneh najbrž že mnogo kopalcev na otoku, Zadnja povodenj je pa pripravljalna dela pokvarila in še ni gotovo, keda; bo lahko ta most -d-ogotovljen. Ker je sedaj Drava stalno visoka, se druga betons-ta soha v strugi ne bo mogla dovršiti in se bo provizorno nadomestila z leseno.
Še ena nova stavba. Na vogalu Pre-šenrove in Maistrove ulice namerava tvrdka Wogerer zgraditi trinadstropno stanovanjsko hišo.
V Šentilju je ubil 23letni Franc He-ričk-o svojo mačeho, 60-letno prevžitkarico Terezijo Heričkovo.
V gozdovih ob Tre hribnikih je torišče mariborskih nepridipravov in prostitutk, ki so v veliko moralno apodtiko vsej javnosti, ki ai radi njih ne upa te lepe okolice uporabljati za -svoje sprehode. Ta okolica spada v območje občine Košaki in v varstvo okoliške žandarmerije in nima mestna policija na njo nikake kompetence, časopisje poziva oblasti, naj temu predelu posvete več pažnje in naj s pogostimi in nenadnimi racijami očistijo to okolico elementov, ki so se tam vgnezdili. ZaiV
RADI0N
pere sam!
f&kilk
opere gospodinja v svojih zakonskihletih.Koliko truda ima že samo s perilom za družino — kako naporno je bilo mencanje in otepanje, ko je morala biti ure in ure sklonjena nad pralnim čebrom!
Zdaj si gospodinja delo lahko olajša in varuje svoje moči... s Schichtovim Ra d ionom. Zakaj Radion pere sam.
Tako lahko je zdaj to:
A) zvečer se perilo namoči,
B) drugo jutro se Schichtov Radion v mrzli vodi raztopi, v raztopini pa se potem kuha perilo vsaj 15 minut,
C) nato se perilo izpere najpoprej v topli, potem v mrzli vodi, dokler ni voda čista... in perilQ je opranol
Brez mencanja, brez ote-
Eanja prizanesljivo in hitro akor sneg belo perilo s Schichtovim Radionom.
Ne muči se!
Zlbemi
ADION
Repertoar Mariborskega gledališča
Petek, 20. aprila: Zaprto.
Sobota, 21. aprila ob 20. uri: »Hokuspokus«. Znižane cene.
Nedelja, 22. aprila ob 15. uri: »Jnrisk«. Globoko znižane cene od Din 15.— navadoL
—	Ob 20. uri: »X. Y. Z.« Uprizoritev '»Dramskega studia Zveze kulturnih društev«.
Premiera Ibsenove učinkovite dram® »Nora« bo prve dni maja. V glavnih vlogah nastopita stara mariborska znanca, prvaka zagrebške drame, Hinko Nučič In Vika Podgorska.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
SCHICHTOV
avstrijski
a
\ de
i 9
Prevala Tatpa
avcev
njeni vzroki in posledice
Da bi omogočili mirno rešitev spora, smo bili pripravljeni zmeraj bolj popuščati. Obvestili smo Dollfussa, da smo pripravljeni na zakonit način priznati vladi izredna pooblastila za dobo dveh let, samo da bi ta pooblastila nadziral ožji parlamentarni odbor in upravno sodišče; zase pa smo zahtevali svobodo za stranko, obnovitev zakonitega zborovalnega prava in svobodo tiska — vse v zakonitih mejah. Bili smo celo pripravljeni, popustiti celo nekoliko v stanovski ureditvi družbe in države, samo da bi omogočili sporazum. Toda bilo je vse zaman; Dollfuss je vsako pogajanje odklonil.
Zveza vernih socialistov in nekateri katoliški demokrati, ki niso pripadali stranki, so se zavzeli za posredovanje cerkve. Dunajski kardinal In-nitzer je prijazno, toda neobvezno odgovoril. Toda dunajski papeški nuncij in katoliška škofa Gfollner in Waitz so vlado silili v fašizem. Menili so, da je prišel pravi trenotek, ko se da odpraviti brezbožna socialna demokracija, ko se da
napraviti iz Avstrije katoliška; avtofitativrfa! država, ki naj postaDe središče katoliške restavracije v Srednji Evropi.
Prav do zadnje ure smo poizkušali rešiti spor na miren način. Še v ponedeljek, 12. februarja so se dolenjeavstrijski socialni demokrati posvetovali s krščanskosocialnimi politiki, kako bi se dalo v zadnjem trenotku izogniti katastrofi. Nekaj ur pozneje so bili ti socialni demokrati že v ječi.
Toda, čeprav smo se uprav do poslednje ure trudili za mir, smo morali vendarle zmeraj računati z možnostjo, da nam poslednji odločilni boj ne bo prihranjen. Kajti po 7. marcu je bil naš sklep, naša volja: Brez boja, brez moškega poizkusa odpora ne bomo nikdar dopustili, da uničijo našo ustavo, ki smo pri njej sodelovali in jo petnajst let branili, delavskega razreda ne bomo brez boja izročili fašizmu, prav tako pa ne bomo dopustili, da nam porušijo stranko, to veliko delo treh delavskih generacij.
Zavedali smo se, da bomo zmagali v neenakem boju proti strašnim vladnim1 sredstvom- samo tedaj, če se bo dvignilo res prav vse industrijsko delavstvo — prav do poslednjega industrijskega kraja. Zato smo bili pripravljeni dati znamenje za vstajo le ted!aj, kadar bi diktatura napravila kaj takega, kar bi do skrajnosti stopnjevalo ljudsko jezo in razburkalo ljudske stra-
sti. Na izrednerti strankinih zborovanju v jeseni je bilo sklenjeno; naj se? splošna stavka prokta-mira v sledečih štirih slučajih:
1. če bi vlada protipravno in protiustavno oktroirala fašistovsko ustavo;
2. če bi vlada protipravno in protiustavno odstavila ustavno občinsko in deželno upravo rdečega Dunaja in izročila dunajsko občino vladnemu komisarju;
3. če bi vlada prepovedala stranko;
4. če bi vlada prepovedala strokovne organizacije ali jih pa »zenačila«.
V	vsakem izmed teh štirih slučajev najfbi stopilo delavstvo v splošno stavko.
O tem1 sklepu strankinega zbora so bile obveščene množice. Spočetka je vse soglašalo s »štirimi točkami«. Toda čim dalje je diktatura trajala, čim bolj trdo so njeni odloki pritiskali delavstvo, čim bolj je delavstvo spoznavalo, daie državni aparat medtem svoja vojaška sredstva krepil in obenem1 skušal bojno silo delavstva streti, tem bolj so se po obratih in strankinih 'sekcijah množili glasovi nestrpnih, bojaželjnih Jn borbenih: »Ne čakajmo več! Ko nastopi eden Izmed štirih slučajev, že ne bomo sposobni več pa borbo! Udarimo, dokler smo sposobni za borb|>! Drugače se nam bo tako godilo kakor sodrugtgn v Nemčiji!«
Celje
Jesenice
Dramatični odsek Svobode, podružnica v Celju priredi v nedeljo, dne 22. aprila 1934 v Narodnem domu: »Rdeče rože, socialna drama v petih dejanjih. Spisal jo je znan proletarski pisatelj Jože Moškric. Režira Ivo Šalamun. Začetek točno ob 4. uri popoldne. — Drama je vzeta iz proletarskega življenja. Vprizorili so jo že tudi drugi delavski odri z uspehom. Zasedba vlog je dobra, zato bo pokazal dramatični odsek Svobode kar najboljšo igro. Pridite vsi!
Letni občni zbor SK Olimpa se bo vršil v petek, dne 29. t. m. ob 20. uri pri Jugoslovanu. Prijatelji našega kluba pridite, da vidite, kako napreduje.
Brezposelni zborujejo. V soboto, dne 21. t. m. se bo vršilo v mali dvorani bot. »Celjski dom« javno zborovanje, na katerem se ! namerava ustanoviti poverjeništvo društva i »Delo in eksistenca«, ki združuje vse brez- j poselne ne glede na spol in stan.
Zagorje ob Savi j
Ti pa imajo moč! Zgodilo se je, kar po tolikem hvalisanju našega »jutrovega« in -»pohodovega« poročevalca v velikopoteznih : javnih delih predvsem pri odstranitvi skalovja »Pod skalo« ni nihče pričakoval. De-lo se je taikorekoč čez noč ustavilo in brezposelni so zopet na cesti. To se pa ni zgodilo mogoče radi pomanjkanja denar- j ja, ker ga je dovolj na razpolago, temveč J radi tega, ker je posestnik tega skalovja za- ' hteval plačilo odškodnino za to skalovje, Ker se njegovi zahtevi ni ustreglo, je sod-nijskim potom dosegel prepoved nadalnje-ga odstreljevanja. Ni lepo' od njega, da kot imovit človek zahteva par tisoč dinarčkov odškodnine za skalovje, ki mu nikdar ni nič neslo, vendar čudno se nam zdi, da naši »nacionalni« krogi, ki so skoii in skozi taki veleumi, da znajo vsakemu, ki zna malo samostojno misliti in ne trobi v njihov rog, tako dobro v »želodec* posvetiti, niso mogli prepečiti, da bi jim ta gospod dela ne ustavil.
Zborovanje. V -soboto, dne 14. t. m. je imela II. rudarska skupina velik rudarski shod. Načelnika II. skupine ss. F. Pliberšek in A. Krautberger sta poročala o položaju, ki je nastal za rudarje vsled nepo-godbenega stanja med družbe in upravo državnih železnic. Pri tej priliki je neki »večni kandidat« nacionalistov stavil vprašanje, zakaj te krize niso reših zaupniki, ki so 10 in več let v funkci-i? Mi bi temu bistroumu priporočali, da bi se n tem vprašanju obrnil rajši na svojo mravljico-, ki je zato poklicana.
St. Vid nad Ljubljano
Lesni delavci pozor! V nedeljo, dne 22 .aprila ob 9. uri dopoldne se bo vršil v gostilni Matjan ustanovni občni zbor podružnice Osrednjega društva lesnih delavcev za Št. Vid in okolico, ker so pravila podružnice od srezkega načelstva že potrjena. Če kjer, je v Št. Vidu potrebna močna strokovna organizacija lesnega delavstva, saj je v tem okolišu okoli 309 lesnih delavcev, katerih položaj in delovni pogoji •o večinoma še neurejeni in izredno težki vsled velike krize v lesni industriji. Pozivamo vse lesne delavce, da oridejp na ta občni zbor, na katerem poročajo referenti centrale iz Ljubljane in da pristopijo v strokovno organizacijo.
Zbirajte za tisk. sklad!
 	» » I
Kino Radio na Jesenicah predvaja v soboto in nedeljo, dne 21. in 22. t. m. ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne (krasno opereto »Madona, kjer si« z Lano Haig, Gildo Garden in Fritzem Schulzem v glavnih vlogah. Prihodnji program: »Goreča tajnost.«
Kranj
Koncert »Svobode« Javornik se ho vršil v nedeljo, dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu »Nova pošta«. Udeležite se vsi.
Ptuj
Vzgledi vlečejo. Gorje delavcem, če se bo to uresničilo tudi v Ptuju. Ptujska občina plačuje namreč delavcem, ki jih je najela za regulacijo potoka Grajena zelo nizke mezde, <1$ \\ tv U tltkrags tiamut&l <*•*!•	'»»k	Delavci	so
zaposleni le pet ur na dan in zaslužijo: neoženjeni Din 9, oženjeni pa Din 12.50 na dan. Te mezde plačuje mestna občina iz bednostnega sklada, torej iz sredstev, ki jih je sprejela od banske uprave, usc L tu ttrau ta »t	M	lil
»Vi l't' Hf »»-N'—	Gorje
ptujskim delavcem, če bodo temu vzgledu sledili privatni podjetniki. Pričakujemo, da bodo merodajni faktorji -posegli vmes iti H*> provfh bea-i- K-mi >mv»>',
Pobre2je pri Mariboru
Konec pravde delavca Šnofla proti Jakobu Kovaču. Minulo soboto se ie nadaljevala razprava v civilni tožbi delavca Ernesta Šnofla proti Jakobu Kovaču, ki ima v Šmarju pri Jelšah tudi posestvo. Kot je znano, je tožil Šnofl Kovača radi telesnih poškodb, ki mu jih je povzročil Kovač na božični večer v pisarni na Pobrežju z bi-kovko. Šnofl je moral takrat pred Kovačem klečati in je zdravnik dr. Novak ugotovil na Šnoflu nebroj poškodb v podobi marogastih klobas. Pri sobotni razpravi je prišlo do senzacije. Šnoflov zastopnik dr. Reisman je ponudil še celo vrsto prič, katere je Kovač tudi pretepal, posebno pa še delavko Zemljič Marijo, s katero ima Kovač nezakonske otroke. Zemljičevo je zastopnik ponudil kot pričo o tern, kako je šla Zemljičeva lansko leto začetkom majnika s Kovačem od Poljčan proti njegovemu domu čez most Dravinje, kjer sta se na željo Kovača obrnila, ko je prišel nekdo nasproti. Nato sta šla nazaj ob obrežju, kjer je Kovač Zemljičevo naenkrat sunil v vodo. Zemljičeva je priletela z glavo na dno 4 metre globokega tolmuna, kjer bi gotovo utonila, če se ne bi oprijela vrbovega štora in klicala na pomoč. Kovača je še videla na obrežju, pa ji ni hotel pomagati, ampak je zbežal. K sreči sta bila v bližini dva zaljubljenca, ki sta letela v bližnji mlin po železne grablje in nato rešila Zemljičevo pred gotovo smrtjo. Sodnik je po teh navedbah Šnoflovega zastopnika in po vpogledu v tozadevni spis o nesreči Zemljičeve priporočal toženemu poravnavo. Zastopnik tožene-
Konkurzna dražba
raznega špecerijskega, galanterijskega, manufakturnega blaga in železnine se vrši 29. In 30. t. m. vsakokrat od 9. ure naprej v Hrastniku, trgovina Agrež.
ffflHbblJši cviček
I
I Iz Gadove peli ter pristna Štajerska |	—	vina te«	B
I VINARNA A. BRIŠKI ■
Ljubljana, palaia »Grafike11.
Zlate ure
od Din 230*- naprej,
samo pri
M. Jlger>ev sin
ga Jakoba Kovača je situacijo uvidel in se zavezal plačati imenom Kovača v 15. dneh celi zahtevani znesek Din 800.— in vse stroške. Vsled tega številnih prič z Marijo Zemljičevo vred sploh ni bilo treba več zasliševati.
Mežica
Obsojanja vreden ukrep uprave gozdarstva grofa Thurna pri Mežici. Zadnja velika povodenj v Mežiški dolini je -popolnoma porušila jez lesne žage gozdarstva grofa Thurna pri Mežici ter je tako izgubilo zaslužek 20 lesnih delavcev. Uprava gozdarstva hoče sedaj obnoviti porušene naprave, toda le pod pogojem, da se zaveže delavstvo delati za plačo Din 15 dnevno. Upravičeno se brani delavec sprejeti ta pogoj, ker bi bil obsojen z družino na gladovanje. Tako izkoiščanje ubogega brezposelnega delavstva je vse obsodbe vredno ter je dolžnost prizadetih instanc in Delavske zbornice, da zadevo na licu mesta -preiščejo ter preprečijo tako izkoriščanje in zagarantirajo delavstvu, ki je sedaj že drugi mesec brezposelno, zaposlitev vsaj po prejšnjih že itak mizernih -mezdah.
E*
Kulturni pregled
Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani je v -prvem četrtletju 1934 izposodila 6551 obiskovalcem 14.809 knjig, od teh 1487 znanstvenih, po jezikih -pa 6990 slovenskih, 511 srbohrvatskih, 7215 nemških in 93 farncoskih, ruskih, angleških in italijanskih knjig.
Knjižnica Delavske zbornice v Mariboru je v istem času izposodila 4971 obiskovalcem 9734 knjig ,od teh 502, po -jezikih pa 3614 slovenskih, 481 srbohrvatskih, 5552 nemških in 87 drugih knjig. Mariborska knjižnica zelo napreduje. Značilno je t-o, da mariborska knjižnica izposodi sorazmerno več srbohrvatskih knjig, čeprav jih una ljubljanska več na izbiro. Mladina, kakor se vidi, se v šolah ne nauči toliko francoščine, da bi brala knjige v tem jeziku, nemško pa bere pretežno odrasla generacija. Želeti bi bilo, da bi ljudje brali več poučnih in znanstvenih knjig. — Delavci in nameščenci, obiskujte knjižnico, ki -je Vaša in hkrati najboljša javna 'knjižnica -pri- nas. Brezposelnim se izposojajo knjige polovico ceneje.
ZA SPOMLAD!
Zakaj Tivar-Obleke?
Ker so lepe, trpežne in poceni.
Imamo lepe obleke za celo družino.
Prepričajte se o tem v naših proda|al«lcah-
TIVAR-OBLEKE
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltel] Josip OUak ▼ Mariboru. — Za konzorcij izdaja la arejajt Viktor Eriea v Maribora.