ČEBELARSTVO BLEJEC Liparjeva c. 25, Mengeš Pridelava vseh vrst domačega medu, propolisa in voska. Veliko sreče, zdravja in uspehov v letu 1994 želimo vsem krajanom in svojim kupcem NOVONOVONOVONO VONOVONOVONOVO ŠIVILJSTVO HAMBERGER LAVRIČEVA 5, MENGEŠ VAM OD 1. 1. 1994 DALJE NUDI ŠIVANJE MOŠKIH IN ŽENSKIH OBLAČIL PO MERI IZ PRINESENEGA BLAGA TER DROBNA POPRAVILA TEKSTILNIH IZDELKOV DELOVNI CAS: Sobota 9 15 9 12 18 12 UVODNIK m; Spoštovani sokrajani! Temeljito smo že v novem letu, ki ne dovoli, da s praznovanjem zaspimo in odložimo delo za daljši čas. |enim, da smo skupno pustili nekaj dobrega za seboj, na tem bomo dograjevali in si v letošnjem letu prizadevali priti do čimboljših rezultatov našega delovanja, ko vse jasneje stopamo proti lokalni samoupravi in smo ponovno na pragu svoje občine, katere vloga je Mengšu v zgodovini že pripadala. Kraj naj bo naša skupna skrb, dovolj je stvari, za katere lahko poskrbimo v dobrem in naj bo z današnjo številko Mengšana konec polemik okoli otvoritve prizidka k osnovni šoli, katerega smo omogočili s krajevnim samoprispevkom. Zadeva je bila zamišljena dobro, dodelana in korektno izpeljana. Vsaka stvar v življenju pa je relativna: kar je za nekoga dobro, je za drugega slabo. Vsak ima do sleherne stvari svoje stališče, le v nedogled se prerekati o nečem nima pomena. Moto "V Mengšu smo vesel' ljudje" naj nas združuje v dobrem pomenu in nas uspešno pripelje do 10. jubilejne oddaje Pod mengeško marelo v februarju. Vsi, ki imamo radi narodno-zabavno glasbo, jo imamo v srcu. Ce bomo vso energijo porabili v kar se da dobre namene, se nam prihodnosti ni bati! Janez Per Spoštovane bralke, dragi bralci! f^etrtič Vam izrekamo dober dan \jpo poti Mengšana. Obljubili smo Vam zvestobo in obljubo držimo. Za sodelovanje pa se zahvaljujemo tudi Vam, ki nam po pošti, s telefonskimi pogovori ali osebno izražate svoja mnenja. Veseli smo velikega števila novoletnih voščil z željami za uspešno izdajanje Vašega in našega Mengšana. Hvala vsem, ki čutite živ utrip dogajanja! Posebna zahvala pa gre podjetju FILC MENGEŠ! Mengšanom smo dali tisto, kar so želeli in bi sedaj že težko pogrešali, je napisala v pismu ga. Marcijanova, direktorica podjetja. Na uredništvo so nakazali denarna sredstva, ki so nam v veliko pomoč. Čeprav je Svet KS Mengeš na svoji 56. redni seji podelil koncesijo podjetju Ml AMIGO za izdajanje glasila Mengšan, sredstva ne pokrivajo vseh stroškov, ki so s tem povezana. Obljubljamo, da bomo svoje poslanstvo opravičili in Vas še naprej seznanjali z novostmi domačega kraja! Da pa ste Mengšana sprejeli zares in za svojega, dokazujejo tudi pisma z vprašanji, ki Vas žulijo. Tako je časopis še bolj zanimiv in privlačen! Gradnja novega centra v središču Mengša, prevzem upravljanja pokopališča, spominska slovesnost ob obletnici poboja talcev, kultura, šport, pa taki in drugačni nasveti, vse to dela naš vsakdanjik lepši, polnejši, Pa srečno! KNJIŽNICA botv 2ale Tatjana Sivec Strmšek KAZALO UVODNIK 3 G. PETER JANEŽIČ 4 VOŠČILO ZA PRAZNIKE 5,6 0 LOKALNI SAMOUPRAVI 7 CENTER ZA MLAJŠE ODRASLE 7 KOMEMORACIJA 7 VANDALIZEM 7 POKOPALIŠČE 8 TRŽNICA V MENGŠU 9 ŽIVLJENJE KS 10 INKA GREGORC 11 NACETOV ATA 11 DOBROTA NE POZNA MEJA 12 VPRAŠANJA IN ODGOVORI 12 VAŠA POŠTA 13-15 TRDINOVI PREGOVORI 16 OMEJČEVA HIŠA 17 VESELI DECEM. TUDI V LOKI 18 NAŠI PESNIKI IN PISATELJI 18 LIKOVNA RAZSTAVA 19 BOŽIČNI KONCERT 19 NOVOLETNI KONCERT 20 DVE MARIČKI 20 JANILEBAN 21 NOVICE IZ NOGOM. KLUBA 22 CESTE, POTI, PLOČNIKI 23 NARAVA 24 POLŽJE NOVICE 24 ZA ZDRAVO MIKROKLIMO 25 JAKA IN NJEGOVE DOGODIVŠČ.26 DAJ NAM DANES ... 27 IGRAČE, IGRAČE 28 ZA MALE KUHL MUCE 28 PUST, PUST KRIVIH UST 29 MENGŠAN, mesečnik KS MENGEŠ Uredništvo: Ogrjnovo 5, Mengeš telefon/lelefax: (061) 739 - 353, (061) 737 - 317 Glasilo ureja uredniški odbor: Tatjana Sivec Strmšek (glavna urednica), Janez Per (odgovorni urednik), Marija Cvetek, Jože Vahtar, Jože Brojan, Ivan Sivec (člani) Računalniška obdelava: Matjaž Martinec Slike na naslovnici: Brane Ravnikar Izdaja: Ml AMIGO d.o.o. Mengšan izhaja v nakladi 2400 izvodov in ga prejemajo gospodinjslva Mengša, Topol, Loke in Oobena brezplačno na dom. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Tisk: - /geA Mozirje w m PREDSTAVLJAMO VAM G. PETER JANEZIC Peter Janežič Peter Janežič je v Mengšu in okolici dobro poznan. Od leta 1986 do 1990 je nastopal v vlogi mengeškega župana. Na svoji plodoviti poti je s svojo delovno ekipo dosegel marsikaj. G. Peter Janežič, povejte nam nekaj o vaših zgodnjih letih življenja! Rodil sem se 1939: leta v Mengšu v osemčlanski družini, ena sestra je umrla. Osnovno šolo sem zaključil v Mengšu, se izučil za električarja, kasneje pa sem končal še srednjo elektro šolo. Zaposlil sem se v LIP Radomlje, kjer sem še vedno. Oče je kmalu umrl in otroci, razporejeni od 13. do 23. leta, smo morali čim prej priti do kruha. V tistem času sem ravno zaključeval srednjo šolo. Kako ste se začeli vključevati v javno življenje? Vas je pritegnila politika? V javno življenje sem se vključeval le skozi programe, politika me ne zanima, vsaj ne strankarsko, čeprav sim-patiziram z nekaterimi, pristopne izjave pa ne mislim podpisati k nobeni. Preko zbora združenega dela sem sodeloval v republiški skupščini, bil sem poslanec. Takrat stimulacije za to ni bilo, dobili smo povrnjene le potne stroške. Ta zbor ni imel večine niti ni bil strankarski. Delal sem v stanovanjskem SIS-u. Kdaj pa se je začelo delo na KS? Zaradi prej opisanega delovanja sem bil 1986. leta izvoljen za mandatarja. Izbral sem 15 sodelavcev, predstavnikov delujočih društev. Skupščini smo bili odgovorni za svoje delo. Ste začeli iz nič? Vsem, ki so karkoli naredili za razvoj kraja, ne glede na njihov način dela, izrekam vse svoje spoštovanje. Diskvalifikacija predhodnika mi ni všeč in ni poštena. Ste imeli pred očmi kakšen program? Kako ste sploh začeli? Ob nastopu smo imeli zastavljen program, ki je kazal na uspeh, če ga izglasujemo: športni park, kulturni dom, gasilsko-godbeni dom, gasilski dom v Topolah, kanalizacija v Loki, del javne razsvetljave. Vse je bilo realizirano, razen parkirišč za kulturnim domom, kar pa uspešno nadaljuje sedanja krajevna oblast. Se pravi, da je referendum uspel? Seveda je. K realizaciji smo pristopili po istem vrstnem redu. Uredili smo tudi križišče Lovec (pomoč celo iz občinskega proračuna), izvedena je bila akcija 4000 telefonov v občini Domžale, od tega 1000 v Mengšu, delno smo uredili trafopostajo z elektrifikacijo. V tistem času so se že pojavljala vlaganja zdomcev v domovino... Luzar Branko, Vuk Štefan in Oskar Žnidar so pokazali zanimanje za to in danes imamo v Mengšu veliko teniško halo FITTOP. Skrbeli ste tudi za športne objekte. Želeli smo popestriti kvaliteto športnega življenja, izboljšali smo stadion za nogomet, teniška igriška v TVD Partizan, balinišče, igrišče za malčke... Vse to vam je uspelo narediti s samoprispevkom? Precej je prinesel samoprispevek, pa tudi vlaganja in ogromno število udarniških ur je naredilo svoje. Pridobili smo Ljubljansko banko, da je zgradila svojo poslovalnico tudi pri nas. Napredkovo Zarjo pa smo sprejeli v krajevno hišo s kompenzacijo adaptacije v najemnino. Pred tem pa smo izdelali zazidalni načrt Mengša in prostorske ureditve kraja Loka. Ves čas pa je potekalo tudi asfaltiranje in ureditev ulic. Godbeniki in gasilci so prodajali les, obstoječe objekte so dali na razpolago izvajalcu za čimprejšnje odplačilo dolgov. Veliko pa so nam pomagala tudi mengeška podjetja, pri gasilsko-god-benem domu pa tudi LB Domžale. Ste kaj sodelovali z župniščem? Ves čas. Pomagali smo pri zunanjem izgledu cerkve, z naročili in pomočjo pri materialu, z javno razsvetljavo, ... Župnik pa nam je vrnil z "ofrom" za gasilsko-godbeni dom. Delali smo z vso odgovornostjo in suverenostjo. Veliko ste napravili v tistem času. Kako ocenjujete svoje delo? Uspeh takratnega časa je bil uspel referendum, kar kaže na podporo sokrajanov. Menim, da je bil program dobro izbran, pridobili smo zdomce za vlaganje, ljudje so bili zainteresirani za dogajanje in bili veseli, da tudi sami s svojim delom lahko kaj naredijo za kraj. Svoj mandat ste zaključili pravočasno? Sem in vesel sem, da moji nasledniki tako uspešno nadaljujejo naše delo. Kako sodelujeta s sedanjim županom, Janezom Perom? Všeč mi je, da se tako dobro razumeva. Pove mi, kaj se dogaja, pa tudi sam se zanimam. Velik uspeh je dosegel z uspelim referendumom za zgraditev prizidka k šoli, mrliške vežice, kanalizacijo v Loki, dobensko cesto, za vse to jim čestitam. Všeč mi je zastava, grb, sistemsko signaliziranje smerokazov, uspešno rešujejo kanalizacijo, .. Jasno, vsega se v tako kratkem času ne da narediti. Podpiram pa sedanjo upravo KS Mengeš in se odzovem k sodelovanju, če me po- vabijo.. Prepirati se ni modrostno. Če ne moreš pomagati, vsaj ne nagajaj, je moje načelo. Vsak dan ste se srečevali z različnimi ljudmi. Je to naporno? Ljudje smo različni. Zahtevno je do konca poslušati drugače mislečega sogovornika. Lastna merila človeka so njegovo največje zadovoljstvo. Z velikimi željami smo prej nesrečni kot srečni. Predsednik se mora nujno distancirati od politike in ne sme biti strankarski prenapetež. Bil sem prisoten v društvih, na zborih, kajti KS je življenje vseh dejavnikov, je gibalo aktivnosti. Državljanstvo Mengša je posebej težko dobiti, če sem malo provokativ-na? Vsak prišlek najhitreje zaživi s krajem, če se vključi v javno življenje, delo. Seveda pa mora tudi KS sama nekaj narediti za to, da ga pritegne. Mi smo prirejali kar koncerte na ulici, pa se je obneslo... Veliko sva rekla o delu. Kaj pa hobi-Ji? Zanimam se za šport, igram tenis, z ženo hodiva v kamniške hribe. Najboljši sogovornik je tišina, ki nič ne_oporeka. Ženo imate, kaj pa otroke... Imam dva sinova in vnuka Žiga, ki pa je poseben priboljšek v življenju. Za konec... Slovenec je priden človek. Delo bomo našli in če bomo pri njem tudi vztrajali, ne bomo imeli težav. Krajanom KS Mengeš želim veliko dela, uspeha pri delu, medsebojnega razumevanja,... Tatjana Sivec Strmšek VOŠČILO ZA PRAZNIKE "Kako se pa pišeš?" sprašuje vzgojiteljica deklico, ki je prvi dan v vrtcu. "Mav," odgovori ta. "Ampak ko bom zrastla, bom pa Velik." "Na kateri inštrument boš pa ti igral?" "Na trijezus," odgovori Martin in pokaže na triangel. Podelitev priznanj KS Mengeš Večer ob VOŠČILU ZA PRAZNIKE je bila tudi priložnost, da se Krajevna skupnost zahvali posameznikom in organizacijam za dosežke in prispevek k razvoju in promociji krajevne skupnosti doma in v tujini. Predsednik skupščine Krajevne skupnosti Andrej Urbane je podelil priznanja: ČLANICE GASILSKEGA DRUŠTVA LOKA, ki so na gasilski olimpiadi v Berlinu julija letos osvojile zlato medaljo. Zlate loške gasilke so: MOJCA LIKAR, BARBARA RUČIGAJ, EVA STOPAR, TATJANA SLABAJNA, VILMA JERIČ, ŠPELA MALUS, NATAŠA VRHOVNIK, NINA KRAVAN-JA in TANJA TRATAR. Prav je, da omenimo tudi trenerja ROBERTA RUČIGAJA in FRANCA JERIČA. Naslednje priznanje so prejeli srebrni gasilci GASILSKEGA DRUŠTVA TOPOLE. Na olimpiadi v Berlinu so tekmovali: METOD KAN-CILJA, BOŠTJAN DACAR, JANEZ ČERNIVEC, FRANC ZABRET, MIRAN LAH, FRANC BERGANT, MARTIN ALEŠ, JANEZ KONCILJA, ZDRAVKO ŠPRUK in JANEZ KERŽIČ. Priznanje KS Mengeš za leto 1993 prejme MARJAN KOVAČ, član Planinskega društva Janez Trdina za osvojitev najvišjega vrha v CORDILLERI BLANCI v Peruju, 6768 metrov visokega severnega HUAS-CARANA. S soplezalcem sta se 21. julija po štirih dneh in pol plezanja lahko veselila, ker sta preplezala eno najtežjih smeri v tem pogorju. Za obsežno knjigo MENGEŠ IN TRZIN SKOZI ČAS Krajevna skupnost Mengeš podeljuje priznanje STANETU STRAŽARJU. Ta se je na svoji plodoviti poti skozi življenje za nekaj let ustavil tudi v Mengšu. V svojem delu nam razpre bližnjo in daljno Podelitev priznanj TD Mengeško turistično društvo vse bolj dejavno posega in prispeva k podobi kraja z organiziranimi akcijami in pobudami, ki temeljijo na osnovi spoznanj in hotenj članov ter usmeritev za razvoj turizma na območju Mengša in okolice. Današnja prireditev je zato le ena izmed možnosti, da se nekoliko seznanimo z njihovimi načrti, predvsem pa je to priložnost, da Turistično društvo Mengeš podeli v zahvalo in tudi spodbudo priznanja tistim, ki so po oceni komisije v letošnjem letu vzorno skrbeli za lepši kraj in imeli najlepše urejeno ter ocvetličeno hišo in njeno okolico. Priznanja je podelil predsednik TD Mengeš, g. Franc Zabret. Priznanja so prejeli: HELENA IN RAJKO AVGUŠTIN ANA IN TINE GUBAC ANGELA IN VILJEM KRPIC MARINKA HUBAD MARTA IN ANDRIJA DOŠAN Vimenu TD Dobeno je v odsotnosti predsednika TD podelil predstavnik KS, g. Jože Vahtar. Priznanja so prejeli: IVANKA SEME za zasluge pri programiranju in rekonstrukciji ceste BOJAN KOLARIČ za sodelovanje pri rekonstrukciji cest na Spodnje Dobeno DRUŽINA MAJTAN za sodelovanje pri rekonstrukciji ceste na spodnje Dobeno V tretji številki Mengšana je MESARIJA NACE postavila nagradno vprašanje. Kakšna je povezava med zvonom, rogom in govejo glavo? Prepričana se, da vprašanje ni bilo pretežko, zakaj pa ni prišlo več odgovorov, pa tudi ne vem. Morda premalo pazljivo prebiramo Mengšana! Škoda! Natančno pa je odgovorila in napisala rešitev PAVLA MUŠIČ, Kolodvorska 2b iz Mengša, ki bo pri g. Nacetu dobila šunko v ovitku. Čestitamo! w M ŽIVLJENJE KS SVETI VEČER Mengeški pevski zbori imajo svoje zametke prav v cerkvenem pevskem zboru. foto Jat Jana Sivec Strmšek Tradicionalno srečanje z mengeško godbo ob zaključku leta je letos preraslo v prireditev Mengša. Mnogi niso verjeli, da znajo mengeška društva složno stopiti skupaj in ustvariti enkratno vzdušje, kot se je ta večer ustvarilo v KD v Mengšu. Lahko bi pripovedovali o dogodku, vendar je že bolje, da si krajan ogleda in sliši, kaj društva zmorejo. Zato že zdaj povabilo za konec leta 94. Vendar nekaj je vendarle treba reči. Izredno občuteno besedilo, ki sta ga napisala in izvajala Matjaž Repnik in Niko Robavs, je poslušalce vodilo skozi voščila društev krajanom za praznike. Vsi od godbenikov do pevcev so dali svojo dušo prireditvi, spoznali pa smo marsikaj novega pri ustvarjanju in delu teh društev. Ks in turistična društva Mengeš in Dobeno sta večer izkoristili tudi za podelitev priznanj za preteklo leto 93. Na prireditvi so nastopali: Mengeška godba, folklorna skupina in mešani pevski zbor Svoboda, dramska igralca KD Franca Jelovška, ženski nonet Vigred, moški komorni zbor Mengeški zvon in mešani pevski zbor sv. Mihaela. Sponzorji prireditve so bili Občina Domžale, Krajevna skupnost Mengeš, Ml AMIGO d.o.o., mesarija NACE, Trim line Mengeš in Peer d.o.o.. Vsi nastopajoči in organizatorji se vsem najlepše zahvaljujemo., Prav tako pa je potrebno povedati, da je čisti dohodek od prireditve namenjen Godbi Mengeš kot prispevek k njeni 110. letnici v letu 94. G. Andrej Urbane je voščil zdravja in sreče v imenu KS Mengeš. loto: Tatjana Sivec Strmšek Hitro, kar prehitro tečejo ure do polnočnice. Polnočnica "po starem" je bila vsako leto novo doživetje. Pa s tem ne mislim na možnarje in na petarde ter pokanje, ki se je tako razpaslo, da lani v soseščini še polnočnice ni bilo. Nekdaj se je namreč zgodilo tudi to, da je organist še dodatno poskrbel za bolj vesel občutek in je za začetek med "ofrom" in na koncu polnočnice urezal nekaj živahnih polk in koračnic, tako da je celo kaplan zadnjo adventno nedeljo s prižnice oznanil: "Pa da novte pod koram plesal, če se bojo na kor polke in marši igral." Doma, na božični mizi pa je moral biti predvsem božični kruh, pogosto imenovan PODPRTNIK, saj je moral na mizi ostati pokrit z belim prtom vse tri božiče - na Sveti večer, na Silvestrovo in na večer pred Tremi kralji. Vsakič pa je košček kruha dobil vsak član družine, tudi živina, kokoši, pes in mačka. Na božični večer naj v vsaki hiši do jutra gori vsaj ena lučka - uči stara vera, ki velja še danes. Na sveti večer naj družina pride skupaj in naj za praznik vsak iztrga iz srca nejevoljo in skrb. Iz teksta VOŠČILO ZA PRAZNIKE Matjaž Repnik "Danes bomo poslušali Mozarta," oznani vzgojiteljica in na že zelo starinski gramofon iz šetsdesetih let, kakršnih otroci skoraj ne poznajo več, položi ploščo z Mozartovo Malo nočno glasbo. Čez kak teden otroci urejajo igralnico. Vsak pove, kaj bo počistil. "Jaz bom pa Mozarta obrisala. Je zelo prašen," reče Sabina in prične brisali prah z gramofona. w ŽIVLJENJE KS m O LOKALNI SAMOUPRAVI Uradni list Republike Slovenije je v 72. številki z dne 31. decembra 1993 objavil UKAZ predsednika Republike Slovenije o razglasitvi zakona o lokalni samoupravi. Citiramo nekatere člene: 13. člen: Območje občine se oblikuje tako, da občina lahko izpolnjuje večino naslednjih funkcij: - osnovno preskrbo z življenjskimi potrebščinami; - dostopnost do primarne zdravniške in socialne oskrbe; - osnovno šolo; - osnovno komunalno opremljenost in s tem povezane lokalne javne službe; - osnovne prometne in PTT storitve; - prostore za izvajanje lokalnih, upravnih, društvenih in političnih dejavnosti; - osnovne pogoje za športno in kulturno dejavnost; - dostopnost do bančnih in finančnih storitev; Center za mlajše odrasle, ki bo imel svoj sedež v Mengšu na Jelovškovi 28, pripravlja svoje prostore. 22.12.1993 smo se skupaj vsedli predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Republiškega zavoda za zaposlovanje, Zavoda za zaposlovanje - Enota ljubljana, Andragoškega centra Slovenije, Občin Domžale in Kamnik, KS Mengeš ter podjetja Ml AMIGO. Pogovarjali smo se o sofinanciranju zainteresiranih za program, - informacijsko-dokumentacijsko dejavnost; - požarno varnost; - civilno zaščito. 95. člen: V delih občin, kjer se državljani na zborih krajanov v krajevnih skupnostih, skladno z zakonom o referendumu za ustanovitev občin odločijo, da bodo izvedli referendume o oblikovanju novih občin do 31. marca 1994, se izvedejo volitve do 30. junija 1994. V drugih občinah se izvedejo volitve aprila 1994, referendumi o oblikovanju novih občin pa najkasneje do 31. decembra 1995. Do sprejetja nove sistemske zakonodaje za financiranje občin pripada novo oblikovanim občinam delež javne porabe po sprejetem letnem proračunu preračunano na prebivalca, pri čemer se začete naložbe nadaljujejo po sprejetem programu za tekoče leto. Država zagotavlja takojšnje in redno financiranje novo nastali občini. ki bo za udeležence CMO brezplačen. Mlajše odrasle bomo usposabljali za hišniška, šivilska, gospodinjska, tajniška ter vrtnarsko-poljedelska dela. Z nekaterimi podjetji se že dogovarjamo za možnost zaposlitve deklet in fantov, ki se bodo izobraževali v Centru. Podjetniki in obrtniki, vabim Vas, da če potrebujete ljudi s tem znanjem, pokličete po telefonu 737-317! Domenili se bomo za sodelovanje! Tatjana Sivec Strmšek KOMEMORACIJA Minilo je že 50 let, od kar so 08. januarja 1944 na Zalokah v Mengšu ustrelili talce, fante, katerih edina krivda je bila hotenje živeti v svobodnem svetu, domovini. Njihov pogled je bil uprt v zarjo svobodo. Spomin na talce bo za vedno ostal med nami. Le združeni bomo ostali trdni, nezlomljivi, tovarištvo in medsebojno zaupanje so naše vrednote. Misli vseh, ki smo se zbrali, da počastimo spomin na žrtve, so v pesmi in vezani besedi predstavili Godba Mengeš, učenci OŠ Mengeš, MKZ Svoboda Mengeš, KD Franca Jelovška ter ZB NOV KO Mengeš. Slavnostna govornika sta bila g. Marko Hribar in g. Andrej Urbane. VANDALIZEM! Dragi Mengšani, ste v kratkem času hodili po drevoredu, ki vodi k šoli? Ste opazili kaj posebnega? Podnevi morda niti ne. Če pa ste šli ponoči, ste videli bolj malo. Luči, ki so bile nameščene, očitno ne bodo služile svojemu namenu. Zlikovce, vajene nereda in škodoželjnosti, moti, če je vse lepo urejeno. Prijetno se je pred prijatelji postaviti in s kamenjem zadeti luč. Do kdaj se bomo še tako obnašali? Morda bi si taka dejanja bolje zapomnili, če bi morali sedaj storjeno urediti v normalno stanje ali pa odšteti tolarje za popravilo?! foto: Martin Ogrinc CENTER ZA MLAJŠE ODRASLE w m ŽIVLJENJE KS POKOPALIŠČE KOMEMORACIJA POKOPALIŠČE V UPRAVLJANJE KS MENGEŠ, POGREBNE STORITVE KONCE-SIONARJU Svet KS Mengeš je v letu 1993 na svoji 51. redni seji imenoval in predlagal skupščini KS Mengeš v potrditev odbor za pokopališki red in pokopališko dejavnost: predstavnika KS Mengeš (Vinko Vahtar in Milan Kralj), župnik g. Matej Zevnik, predstavnik KS Trzin (svet KS Trzin ni predlagal člana odbora, vendar se sej udeležuje tajnik KS Trzin, Ivan Novak) in predstavnik KS Jarše-Rodica, Tone Košenina. Odbor je do danes imel že dve seji. Na prvi so imenovali za predsednika Vinka Vahtarja ter pripravili razpis za opravljanje pokopališke dejavnosti, in sicer izvedba pogreba od poziva za prevoz pokojnika do zasutja groba. 19.01.1993 bo odbor na podlagi zbranih ponudb izbral najprimernejšega izvajalca, ki bo opravljal to storitev, za kar bo z njim KS Mengeš podpisala koncesijsko pogodbo za dobo treh let. Za opravljanje pogrebnih storitev pa bo KS Mengeš koncesionarju oddala v najem mrliške vežice za ustrezno najemnino, katera naj bi zagotavljala sredstva za amortizacijo in redno vzdrževanje. Pri reševanju omenjene problematike pa organi KS Mengeš niso mogli mimo dolgoletnih pripomb krajanov o neurejenem in ne-vzdrževanem pokopališču. Vsled tega je Svet KS sprejel sklep, da se prenese upravljanje pokopališča iz delovne organizacije Obrtnik Mengeš na KS Mengeš. Vzroki odločitev Sveta so: - Obrtnik Mengeš ni lastnik zemljišča, na katerem je pokopališče, - delovna organizacija Obrtnik ni registrirana za opravljanje te dejavnosti, - po Zakonu o lokalni samoupravi (Ur. list R Slovenije št. 72/93) preide pristojnost upravljanja pokopališča in vseh pogrebnih storitev na lokalno skupnost, trenutno KS Mengeš, - Obrtnik Mengeš ni upošteval občinskega odloka o pokopališkem redu, ki velja za občino Domžale, - v vseh letih upravljanja s pokopališčem je del. org. Obrtnik pridobljena sredstva iz najemnin grobov uporabljala za druge namene in ne za vzdrževanje pokopališča, kar je povzročalo splošno nezadovoljstvo krajanov. Obrtnik Mengeš je na podlagi zahteve KS Mengeš 06.01.1994 na zboru delavcev soglasno sprejel sklep, da se upravljanje s pokopališčem prenese na KS Mengeš. Istega dne je bila prenesena vsa dokumentacija. Ob tem je ugotovljeno, da je na tem področju veljal pravi nered, kataster ni bil usklajen z dejanskim stanjem več let, pokopavanje pokojnikov pa je potekalo dokaj neurejeno. KS Mengeš se ob prevzemu upravljanja pokopališča zaveda odgovornosti in obveznosti. Odbor za pokopališki red in pogrebno dejavnost bo pripravil program vzdrževalnih del na pokopališču Mengeš. KS Mengeš bo naročila izdelavo katastra grobov, projekt dokončne ureditve grobov, v letu 1994 bo izvedla sanacijo pokopališkega zidu in poskrbela za neznane in zapuščene grobove. Za vse našteto bodo potrebna znatna sredstva, katera pa bo KS Mengeš zagotovila iz najemnin za grobove, manjkajoča pa poskušala pridobiti iz občinskega proračuna. Predlog dokončne ureditve pokopališča in pokopališkega reda bo Skupščina KS Mengeš objavila v eni od naslednjih številk Mengšana ter ga posredovala v javno obravnavo KS Mengeš. tajništvo KS Mengeš MENGSAN foto: Martin Ogrinc Govor predsednika Skupščine KS Mengeš, g. Andreja Urbanca Spoštovani! pokopani na tem mestu so v zadnjih petdesetih letih slišali že ve iko besed, ki so bile izrečene ob različnih priložnostih. Čeprav so besede, ki so vsakokrat proglašene za RESNICO, vedno namenjene živim, saj jih pokojni niti ne potrebujejo, je škoda (ali pa dobro za nas), da ne vemo, kaj so si o vsem tem mislili oni. Življenje je skrivnost, skrivnosti pa nam ni dano v celoti doumeti. Zgodovina je, kot pravijo, učiteljica življenja, od katere pa se, po izkušnjah sodeč, le malo naučimo. Vzgodovini smo bili in smo še večkrat priče raznim poenostavljanjem (nekateri jim pravijo ideologije), ki so življenje razumela kot en sam boj zdaj za eno zdaj za drugo stvar. Ko naj bi bil ta boj končan, bo na svetu raj. Ob vseh teh poenostavljanjih se prerada pojavi zaslepljenost, pa ne samo v tem da namen posvečuje sredstva, ampak tudi v tem, da privrejo na dan v takem razrahljanem ali prehitro rastočem času tudi nekatere slabosti človeka, ki so normalno potisnjene v ozadje ali pa jih je človek v normalnih razmerah zmožen sam krotiti. Posledice so lahko za marsikoga usodne, nepopravljive. (nadaljevanje na naslednji strani) (nadaljevanje s prejšnje strani) Tak čas je bil tudi pred petdesetimi leti, vendar se odgovornosti za povzročanje ali spodbujanje takih razmer ni mogoče izogniti niti sedaj. Zgodovinska dejstva o dogodku, katerega se danes spominjamo, kakor tudi o tistih dogodkih, ki so ga povzročili (najdba trupel v jami na Gobavici), so danes zapisana tudi v kroniki "Mengeš in Trzin skozi čas", zato teh dejstev tu ne bom posebej navajal. Spomladi lahko slana zavre ali prekine rast marsikateri bilki. To, kar se dogaja v naravi in česar še ne moremo obvladovati, se ne bi smelo dogajati pri ljudeh. Ti mladi fantje in možje so, kot mi je pripovedovala mama, ki jih je videla, kako so jih peljali sem s tovornjaki, peli. Zakaj? Tega ne bomo nikoli izvedeli. Morda od veselja, ker so zapuščali taborišče, morda pa so si dajali poguma, če so slutili, kam gredo? Vsak izmed njih je imel še toliko postoriti na tem svetu. V svojih srcih so, kot mi, nosili hrepenenje, sanje. Hrepenenje po dostojnem, mirnem in srečnem življenju. Sanje o dekletu ali ženi, hčerki ali sinu, skromnem domu, o vsem, kar jim je bilo prisilno odvzeto takrat, ko so jih odgnali od doma. Vse to hrepenenje, vse te sanje so bile nasilno pokošene na tem travniku. Vse to se ne bi smelo zgoditi, pa se je... življenje je res skrivnost ... zato jim jaz pravim mučenci. Prav je, da sta občina Domžale in KS Mengeš dokončali ureditev tega spominskega obeležja, da je dostojen spomin in opomin nam in zanamcem. Danes časi niso več tako hudi, tudi ne ubija se samo s puško... Toda poglejmo v svoja srca in poruj-mo ves plevel sovraštva, nestrpnosti in zagledanosti vase, da ne bomo dovzetni za razne nauke, ki bodo drugim in nam odvzeli hrepenenje, sanje in življenje. TRŽNICA V MENGŠU PODPIS POGODBE ZA IZDELAVO PROJEKTOV ZA PGD IN PZI TRŽNICE V MENGŠU . KS Mengeš je na podlagi razpisanih in odprtih ponudb izbrala izvajalca del za izdelavo projektov tržnice Mengeš. Na razpis so se javili: - Biro Karlovšek Domžale - Razvojni zavod Domžale - IBT Ljubljana - IB Tehno d.o.o. Ljubljana - Slovenija projekt p.o. Ljubljana Komisija je izbrala najugodnejšega izvajalca Slovenija projekt p.o. Ljubljana. Vrednost del je 4.676.700,00 SIT. Pogodba vsebuje: 1. idejni projekt 2. arhitektura 3. statika 4. strojne inštalacije 5. elektro inštalacije 6. zunanja ureditev Objekt tržnice bo nadgradnja podzemnega parkirišča med potokom Pšata in kulturnim domom. V pritličju je predviden del odprte in zaprte tržnice z lokali, v prvem nadstropju lokali za uslužnostno dejavnost, v mansardi pa poslovni Igor Engelsberger, dipl. inž. arh., iz podjetja Slovenija projekt. loto: Martin Ogrinc prostori. KS bo ob izgradnji tržnice nudila odkup posameznih lokalov (gradnja za trg). Rok izdelave projektov je 60 do 90 dni, rok pričetka gradnje spomladi naslednjega leta. S pristopom izgradnje tržnice Mengeš bo zaključena celota t.lm. Centra Mengša z rekonstrukcijo dela Jelovškove ceste (bodoče Slovenske), s semaforiziranim križiščem, z dostopno potjo do poslovno-stanovanjskega objekta KARO, dostopne poti do šole, gostin-sko-motelskega objekta Mohorič in parkirišča ter objektom bivšega Slamnika, v katerem so že določene uslužnostne dejavnosti in Center za mlajše odrasle. tajništvo KS Mengeš Delovna maketa gostinsko-motelskega objekta Mohorič. loto: Martin Ogrinc Župan domžalske občine, g. Ervin A. Schvuarzbartl, je ob nastopu mandata zagotovil, da bo obiskoval revne in siromašne ljudi. To obljubo izpolnjuje tudi ob zaključku 1993. leta. V Mengšu je obiskal štiri take družine in jim prinesel darilo. Mici in Janez Merše imata osem otrok iz dveh zakonov g. Janeza. Ga. Mici je bolna, zaradi sladkorne bolezni je oslepela in hodi na dializo. (slika 1) Družina Thvide Krntič: oče je prijavljen na zavodu za zaposlovanje, mati dela v pralnici UKC. Dve hčerki, slika 1 loto: Polona Kompare ki še hodita v šolo, sta zaradi slabih stanovanjskih razmer večkrat bolni, (slika 2) Srečki Jerak je lansko leto mož umrl v prometni nesreči. Dve hčerki obiskujeta osnovno šolo. (slika 3) Baro Bjelanovič ima petčlansko družino. Oče je prijavljen na zavodu za zaposlovanje, mati je že pet let duševna bolnica. Trije otroci obiskujejo osnovno šolo. (slika 4) slika 3 foto: Polona Kompare slika 4 foto: Polona Kompare INKA GREGORC NACETOV ATA Inka Gregore Vbožično-novoletnem času je župan obiskal gospo Inko Gregorc, ki je novembra preteklega leta praznovala 80. rojstni dan. Vesela, da pri svojih letih še "obvlada hišo", je povabila k mizi, prekriti s prtom, ki ga je izvezla z vso skromnostjo še kot dekle in je brž povedala, da ga uporablja samo za božični čas... Ropretova dela v sobi od reliefov do kipov slavnih Slovencev, ki jih je rezbar in kipar tako ljubeznivo približal Mengšanom, povedo, da naša sogovornica izhaja iz ene starejših mengeških družin, s katero je Ropret prijateljeval. Ga. Inka je bila najstarejša od treh Jenčičevih otrok; to, da je najstarejša, je še posebej občutila po prezgodnji smrti očeta 1929. leta, ko je trdno stala ob materi, ki se je spoprijemala z opekarno, gostilno in je kot prva pri nas začetka izdelovati filc, česar se morda spominja le še malokateri Mengšan. Ob podjetni in sposobni materi ji je znanje, ki ga je pridobila v meščanski, na trgovski in v enoletni gospodinjski šoli na Dunaju, prišlo zelo prav. Spominja se uspehov pa tudi marsikaterih "ekonomskih" udarcev - do časa, ko so "na svojem" imeli nemškega upravnika in je veljala za politično sumljivo osebo; preživela je nepotrebna zaslišanja, zasledovanja in sumničenja. To so dogodki, ki jih ni pozabila, kot tudi ni pozabila prijetnih ur med člani igralske skupine, ko so pripravljali igre Mati, Voda, Roža ob poti in druge. Delala je tudi kot tajnica Rdečega križa s priljubljenim mengeškim zdravnikom dr. Tinetom Zajcem. Bila je soustanoviteljica mnogim bralcem neznanega društva Jadranska straža. Lovske trofeje, ki prekrivajo stene predsobe, spominjajo na pokojnega moža Staneta; po njegovi smrti je ostala vedra in zna ceniti življenje. Srečna je med svojimi, katerim pomaga, kolikor more; čutimo, da ji ljubezen vračajo. Jožica Marin Andreja Koželja - Nacetovega ata iz Velikega Mengša ni treba posebej predstavljati. Kdo ne pozna slokega moža, ki ga kljub 93. letom (v 94. je stopil 19. decembra) videvamo po Mengšu in ne manjka na nobeni pomembnejši prireditvi? Ko smo z njim želeli spregovoriti o njegovem življenju, da bi pripravili zapis za Mengšana, to ni bilo povsem enostavno: prvič, ko smo ga obiskali, je bil zatopljen v dogajanja na ekranu, drugič pa je bil na sprehodu - mahnil jo je proti Zaloki - £1_ Nacetovata pogledat, če je vse pripravljeno za spominsko svečanost. Vendarle smo se dobili v prijetnem stanovanju na Prešernovi, kjer mož živi od rojstva. Med klepetom smo izvedeli, kako je potekala njegova življenjska pot: na kmetiji je bilo 6 bratov. Andrej se je začel učiti za mesarja doma, ker je bil tudi njegov oče, sicer kmet, mesar. Vajniško dobo je prekinila prva svetovna vojna. Kot avstrijski vojak jo je preživel najprej v Judenburgu, nato pa je bil zajet v 28. češki regiment na fronto. Po končani vojni se je vrnil domov in se do konca izučil pri mesarju Zajcu v Ljubljani in nato tam delal kot pomočnik. 1930. leta se je oženil. Prihajali so otroci - 7 hčera in 4 sinovi, prevzel je domačo kmetijo in imel tudi mesarijo v "hotelu", nato pa do druge svetovne vojne doma, kjer je naredil tudi klavnico. Po vojni so mesarijo zaprli, kmetija pa ni prinašala dovolj za preživljanje številne družine; zato se je zaposlil v bližnji semenarni, kjer je dočakal upokojitev. Otroci se ga spominjajo predvsem kot pridnega, skrbnega očeta, ki pa je bil veliko zdoma, saj je predvsem v zimskem času hodil klat po Mengšu in bližnji okolici. Z mamo so bili več skupaj in je mamina beseda navadno obveljala, v pomembnih stvareh pa je bila očetova zadnja. Pripovedoval je še o tem in onem; med važnimi dogodki je omenil tudi pohode na rašiški stolp. 1986. in 1987. leta je bil proglašen za najstarejšega udeleženca. Vedeti pa moramo tudi, da je Nacetov ata danes najstarejši Mengšan, da je še član Gasilskega društva, v okviru katerega je do leta 1989 tudi tekmoval. Pove, da rad bere (brez očal!), spremlja televizijski program, hodi po Mengšu in ne pozabi pripomniti, da ni nikoli kadil in da je bil v življenju v vseh stvareh zmeren. Je to recept za dolgo plodno življenje? Čestitamo! Jožica Marin To se govori med ljudmi: "Včasih smo v Mengšu vedeli, koliko je ura. Danes pa ni več tako. Ura na turnu stoji..." Mlaj DOBROTA NE POZNA MEJA INCE IN DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM MENGEŠ Radi bi se zahvalili vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, da smo lahko našim invalidom pripravili kanček veselja ob naših prireditvah in letovanju. Hvala vsem posameznikom, delovnim organizacijam in obrtnikom, še posebej LB Banki Domžale, Hipo banki Domžale, Biring Trzin, Lango d.o.o., Restavraciji Vincent Mengeš, KS Mengeš, občini Domžale in Kamnik ter Karitas Mengeš. Brez glasbe na naših prireditvah ne gre, zato smo še toliko bolj veseli, ko ugotovimo, s kakšno naklonjenostjo so godci zabavali naše invalide. Ansambel KRT nas je že petič zabaval na tradicionalnem pikniku, SLOVENSKI KVINTET na martinovan-ju, ansambel OBVEZNA SMER ob 15-letnici INCE in TRIO ZVONČEK ob novoletni obdaritvi. Seveda gre zahvala tudi našemu dobremu DEDKU MRAZU, Janezu Hafnerju, ki zna naše "velike otroke" prijetno ogovoriti. Obenem bi se radi zahvalili gospodoma Sinku in Prpiču ter društvu Dober dan naši, ki so nam podarili 50 vstopnic za ogled Novoletnega videomeha. Razumevanje vseh vas kaže, da znate sprejeti drugačne od sebe in jim nuditi kanček veselja in za svoja dejanja ne pričakujete plačila. Hvala! MLAJ VPRAŠANJA IN ODGOVORI [EZA POPADE MENGSANA... kadar mora recimo predolgo čakati na svojega zdravnika. Ker so se okrog novega leta vrstili dopusti in bolniške rednih mengeških zdravnikov, so te napotili na domžalsko urgenco že z listkom na vratih ordinacije ali pa je en zdravnik v svojem delavniku odpravil paciente dveh. Če pa si prišel prepozno, recimo kake tri ure pred iztekom zdravnikovega urnika, so ti povedali, da tisti dan pač ne boš sprejet. Vprvih tednih novega obetajočega leta, ko so že vsi govorili o epidemiji gripe in je bilo tudi v Mengšu dosti bolnikov, po več iz ene družine, je moral edini zdravnik za odrasle prav gotovo prevzeti okrog 60, 70 pacientov na dan, s tistimi, ki so prišli po injekcijo, na previjanje in po napotnico, pa še precej več. To pa je bržkone na robu zdravnikovih moči, pa tudi bolnikovih, saj je stal, se presedal po klopi, čemel, kakor je vedel in znal, povprečno po štiri ure v čakalnici. Prav ste prebrali: štiri ure. Tako ali drugače si bil obsojen na čakanje: že da si bil prvi, si čakal dve uri... Morda so jo še najbolje odnesli tisti, ki so prišli bolj pozno, a hkrati ne prepozno... n ko smo se ponovno srečali z znanci iz čakalnice v lekarni, srečni, da smo jo še ujeli odprto, in očitajoče gledali tudi proti farmacevtom, smo dobili dober namig: "Ukrenite kaj, Mengšani, zagotovite si pri krajevnih oblasteh, da bo poskrbljeno za nadomestnega KS Mengeš je za leto 1994 v planu opredila izgradnjo kanalizacije za določene predele Mengša. V program smo uvrstili najnujnejše odcepe, med drugim Mengeš - sever, kjer je novonastalo naselje z veliko obrtno - poslovne dejavnosti in predvsem zato, ker v tem predelu preko razbremenilnika Pšate kanalizacija še ni posegla. Vendar naj ob tem pojasnimo, da je financiranje in izgradnja kanalizacije do sedaj potekala v sofinanciranju krajanov in KS Mengeš po ključu 60%, preostalih 40% pa je zagotavljal proračun občine Domžale, v kolikor je bil sprejet kot program izgradnje kanalizacije. Vletu 1994 pa moramo na KS Mengeš predvsem pridobiti sredstva iz občinskega proračuna v višini 26 milijonov SIT še za pokritje finančne zdravnika v odsotnosti stalnega! No, gospodje, kaj se torej da napraviti, da se v mengeškem zdravstvenem domu ne bomo počutili tako drugorazredne državljane?!?" Helena Skrlep konstrukcije izgradnje prizidka k OŠ, obnove kuhinje in vzdrževalnih del, ki so bila zaključena v letu 1993, poleg izglasovanega samoprispevka v času izteka do vključno leta 1997 v višini 1 % neto osebnega dohodka. Kanalizacijo pa prav tako nameravamo skupaj s krajani zgraditi v naslednjem obdobju po pogojih nove lokalne samouprave (občine Mengeš, seveda ko se bomo krajani na referendumu tako odločili) v slehernem delu naše KS oz. prihodnje občine Mengeš. Izgradnja kanalizacije v vaših ulicah | pa prav gotovo sledi, saj ste s svojim vprašanjem praktično storili prvi korak za dosego našega skupnega cilja: zaščititi podtalnico, s čimer bomo našim prihodnjim generacijam zagotovili neoporečno pitno vodo. tajništvo KS Mengeš ODGOVOR NA VPRAŠANJE KRAJANA GROBELJSKE CESTE w VAŠA POŠTA m SVET STARŠEV OŠ MENGEŠ OB OTVORITVI PRIZIDKA MENGEŠKE ŠOLE NA ROB Svet staršev Osnovne šole Mengeš je na svoji izredni seji dne 22.12.1993 obravnaval časopisne objave "Ob otvoritvi prizidka mengeške šole na rob", ki so ga objavila javna krajevna, občinska in republiška glasila. V objavo ga je posredoval KO SKD Mengeš, podpisal pa predsednik Odbora g. Jožef Pajnič. Po izčrpni obravnavi se je Svet staršev v skladu z Zakonom o javnem obveščanju odločil za objavo svojega mnenja. Svet staršev se zavzema, da delovanje političnih strank ne sme vplivati na razpoloženje šolskega kolektiva v Mengšu in s tem na strokovno delo učiteljev na šoli. Svet staršev ugotavlja, da so neresnične trditve, češ da je bil Svet staršev OŠ Mengeš med pobudniki za blagoslovitev ob otvoritvi. Na seji sveta 11.11.1993 so bila mnenja deljena. Razprava pa je bila prekinjena in je ostala nedokončana takrat, ko se je predsednik SO Domžale, g. Ervin A. Schvvarzbartl, ki je seji prisostvoval na lastno željo, odločno zavzel, da je blagoslovitev del skupnega programa otvoritve. S tem zahtevkom je jasno in "demokratično" opredelil svojo prisotnost kot predsednik SO Domžale pri otvoritvi. Predstavnik KS Mengeš je odločitev o blagoslovitvi prizidka opredelil kot izključno pravico prireditvenega odbora in KS Mengeš. 0 tem torej na svetu staršev nima smisla razpravljati. Glede na nastalo situacijo je Svet staršev (brez glasovanja) v zaključku razprave priporočal, naj verski obred ne bo povod za nestrpnost med starši po verskem prepričanju. Končno odločitev naj sprejme pripravljalni odbor. z zgoraj navedenega lahko ugotovite, da Svet staršev OŠ Mengeš ni bil pobudnik za blagoslovitev ob otvoritvi prizidka. Možno pa je, da želi nekdo (le zakaj?) z neresničnimi podatki Svet izkoristiti v svoj prid ter manipulirati z odločitvami Sveta. Pričakujemo, da boste resnico sprejeli z razumevanjem. Ta del sestavka želimo zaključiti s slikovitimi besedami enega od članov Sveta staršev, ki je dejal: "Blagoslovitev je bila namenjena prizidku, kot vem, pa je ta ves čas stal na svojem mestu." Svet staršev v nadaljevanju meni, da mora na že omenjeni članek odgovoriti pripravljalni odbor, ki je edini pristojen za pravilnost ali nepravilnost dogajanj ob otvoritvi. Vnadaljevanju seje je Svet staršev razpravljal, v kolikšni meri je omenjeni članek napad na neodvisnost šole in šolskega kolektiva. Ob tem je treba omeniti, da se v javnosti že pojavljajo govorice, da je g. Lipar, ravnatelj OŠ Mengeš, neprimeren za opravljanje rav-nateljskih funkcij. Glede na govorice in dejstva, ki so objavljena v članku, je Svet zavzel naslednje stališče: Gospod Branko Lipar je s svojo strokovno in organizacijsko sposobnostjo vplival na visoko stopnjo opremljenosti v šoli in omogočil strokovno rast šolskemu kolektivu, kar se izraža na kvaliteti pouka. Da je to res, lahko ugotovimo s spremljanjem učnih uspehov učencev mengeške šole na srednjih šolah, kjer naši učenci dosegajo dobre rezultate. Mnogo nam povedo tudi različne predstavitve na šoli. Glede na omenjene trditve Svet staršev ugotavlja, da je primernost gospoda Liparja za ravnatelja popolnoma ustrezna in ga v bližnji reelekciji podpira kot kandidata za ravnatelja OŠ Mengeš. Enaka stališča Svet zavzema za učiteljski zbor šole, kar pomeni, da so učitelji opravičili svoje poslanstvo. Kakršnekoli politične ocene ne morejo in ne smejo vplivati na delo strokovnega kadra v Osnovni šoli Mengeš. Menimo, da učiteljski zbor popolnoma uresničuje vse predpisane naloge, zato so navedbe, kot so v omenjenem članku, samo motilni moment na strokovno delo ravnatelja in zbora učiteljev mengeške šole. Prispevek je zgolj odgovor na že začeto politično vmešavanje v neodvisnost šolstva, ki je z ustavo ločeno od religij. Na koncu ne bomo pisali anekdot, ki so sicer koristne in podučne, bi pa vseeno uporabili besede največjega slovenskega pesnika -Franceta Prešerna: "Le čevlje sodi naj Kopitar!" Vsem učencem in delavcem Osnovne šole Mengeš želimo veliko uspehov in sreče v novem letu 1994! za Svet staršev OŠ Mengeš: Slavica Lenček in Franc Vidic ČE SE GDO ZANIMA ZA UNAJEM LOKALA. KER NOTAR NA DVORIŠČE SAM DONA PRAŠAJTE. Da, tudi take oglase oz. ponudbe vidimo v Mengšu, kjer je uradni ustni in pisni jezik slovenščina. Kaj lahko naredimo? Vzamemo takega človeka v šolo za tujce? Se z njim pogovarjamo samo in izključno v slovenskem jeziku, da se bo enkrat le naučil jezika dežele, kjer živi? Kaj pravite na to vsi, ki ste pred časom kupovali v trgovini Suzana, prej Škrnicelj? w m VAŠA POŠTA Odgovor na članek Ob odprtju prizidka k mengeški šoli na rob Podpisani člani učiteljskega zbora Osnovne šole Mengeš v skladu z zakonom o javnem obveščanju zahtevamo, da uredništvo Mengšana objavi odgovor na članek KO SKD Mengeš oziroma Jožefa Pajniča z naslovom Od odprtju prizidka k mengeški šoli na rob, ki je bil objavljen na 12. strani Mengšana številka 3. 1. Krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov Mengeš oziroma Jožef Pajnič (v nadaljnjem besedilu SKD Mengeš) ne spoštuje božje zapovedi, ki pravi: "Ne pričaj po krivem." Zapisali ste, da je učiteljski zbor nasprotoval blagoslovitvi prizidka k mengeški osnovni šoli. Resnica je: učiteljski zbor je bil mnenja, naj se predlagana blagoslovitev opravi ločeno od uradne otvoritve (sklep konference učiteljskega zbora - zapisnik koneference 18.10.1993). Pri odločitvi smo izhajali iz naslednjih razlogov: - pripadnikom katoliške vere bo omogočeno, da izvedejo in se udeležijo svojega verskega obreda -blagoslovitve; - neverujočim in pripadnikom drugih veroizpovedi ne bo vsiljen verski obred; - Ustava Republike Slovenije določa, da sta Cerkev in država ločeni - šola je državni zavod. Našo odločitev je podprlo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije (dopis ministrstva 11.11.1993). Če bi učiteljski zbor res nasprotoval blagoslovitvi, ne bi z veseljem in vnemo skupaj z otroki pripravil kulturnega programa pred šolo in predstavitve šolskih dejavnosti v novih in starih šolskih prostorih (tega SKD Mengeš še opazila ni). 2. Neresnično trditev o nasprotovanju učiteljskega zbora SKD Mengeš utemeljuje z vabilom, ki ni predvidevalo blagoslovitve. Učiteljski zbor ni pripravil vabila ne protokola prireditve. To nalogo je imel poseben odbor, ki ga je imenoval Svet KS Mengeš. Svet KS Mengeš je poskrbel tudi za tiskanje vabil ter razpošiljanje teh številnim gostom. Šola je bila zadolžena, da s pomočjo učencev dostavi vabila v mengeška gospodinjstva. 3. Ni res, da je ravnatelj šole gospod Branko Lipar odpeljal šolarje skozi stranski vhod v šolo, ko je bil k mikrofonu povabljen župnik gospod Matej Zevnik. Prisotni so lahko videli, da je bil gospod Lipar ves čas na prireditvenem prostoru. Res pa je, da je po končanem obredu, ko so obiskovalci množično zapuščali prizorišče in skozi stranski vhod (verjetno zaradi mraza) odhajali v šolo, le tega osebno zaklenil, ker bi drugače še manj ljudi prisostvovalo rezanju vrvice. 4. Ni res, da pri blagoslovitvi in pri rezanju vrvice ni bil navzoč noben predstavnik šole. To dokazujejo fotografije, eno je objavil tudi Slamnik. Vprašanje je samo merilo, koliko centimetrov ali metrov stran od dogodka bi moral vsak stati, da bi bilo najbolj prav. 5. SKD Mengeš si poleg neresnic dovoljuje tudi žalitev učiteljskega zbora in vodstva šole, ki po njihovem mnenju "...ob koncu četrtega leta slovenske demokracije še vedno kot manjšina vedri in oblači po naših šolah." Na Osnovni šoli Mengeš ne vedrimo in oblačimo, ampak pošteno, strokovno in z veseljem delamo! Žalitev je zrela za pogovor na sodišču. Med vrsticami navedenega citata je mogoče razbrati željo politične stranke SKD Mengeš po zamenjavi vodstva šole, če že ne kar celotnega učiteljskega zbora. Pri tem je očitno načelo prejšnjih vladarjev: "Kdor ni z nami, je proti nam." Merilo o tem, kdo je "naš" in kdo ne, je seveda stvar trenutne presoje, potreb in političnega okusa. 6. Negativna ocena govora, ki ga je imel gospod Lipar, je v članku tendeciozna. Iz objave govora v tretji številki Mengšana vsak lahko ugotovi, da je bila vsebina govora mnogo več kot "suhoparno naštevanje statistike". Sicer pa, ali SKD Mengeš meni, da so pripravljalci in izvajalci gradnje svoje delo tako slabo opravili, da niso vredni besed pohvale in zahvale? -j Namesto anekdote: Sveti Avguštin (354-430) je že pred več kot tisočletjem in pol ugotovil, da hujši greh proti Bogu naredi tisti, ki se samo dela, da vanj veruje; ne tisti, ki sploh ne veruje vanj. Zato naj bodo verski obredi stvar vernikov. Tudi to je eden od temeljnih znakov demokracije, na katero se vsi tolikokrat sklicujemo. Kot vsega se moramo tudi demokracije učiti. Mislimo, da gospod Jožef Pajnič zaradi tega pisanja sodi v začetni razred. 24.12.1993 Učiteljski zbor OŠ Mengeš i VAŠA POŠTA 1 Odprtje prizidka k mengeški šoli - nekoliko drugače Vprejšnji številki Mengšana, Slamnika, v povzetku pa tudi v Slovencu je bil objavljen članek, ki resnega človeka, ko ga prebere, lahko spravi v zadrego, še posebej, če ne pozna razmer. Zadeva je namreč, po mnenju avtorjev, to je KO SKD Mengeš, zelo pomembna in podučna, zato je prav, da se oznani širnemu svetu. Stvar je naposled, po njihovem mnenju, jasna: mengeški učiteljski zbor, bolje rečeno vodstvo šole (na kratko se temu reče ravnatelj) je pokazal svojo pravo barvo. Nehvaležnost (s samoprispevkom krajanov mu je bil zgrajen prizidek!), ciničnost, neetičnost, skrajno nekorektnost, celo upiranje oblastnim organom! Pa s čim, zaboga, je to lahko storil? Kakšno oblast in moč ima v Mengšu, da si to lahko privošči? In kako je to sploh lahko izpeljal? Vse je bilo še kar v redu, dokler ni bil zgrajen prizidek. Ko pa bi morala biti slovesna otvoritev, pa je ta nebodigatreba učiteljski zbor ali ravnatelj - ah, saj ni važno kdo - oba sta kriva - vse postavil na glavo. Uprl se je blagoslovitvi, čeprav so to zahtevali starši (svet staršev), Svet krajevne skupnosti, predsednik občine, predsednik občinske vlade. O tem menda obstajajo dokazi, Iz rokava jih lahko stresejo, če je treba - ta trenutek! In ko, nebodigatreba, ni uspel z upiranjem, je na prireditvi izvedel pravcato sabotažo: pred očmi množice pozornih gledalcev je odtlho-tapil šolarje skozi stranski vhod v šolo. In to samo zato, da ne bi prisostvovali verskemu obredu, čeprav "je namreč jasno, da dve tretjini šoloobveznih Mengšanov obiskuje verouk v domačem župnišču". Jasno je tudi, zakaj "pri blagoslovitvi prizidka in rezanju vrvice ni bil navzoč noben predstavnik šole. Celo šolska vrata si je moral domžalski župan odpreti osebno" (navedki so iz članka). Da bi bila mera polna, ravnatelj svečano vzdušje pokvari tudi s svojim govorom: sama suhoparnost, da se bog usmili, nobene "napovedi novega duha, ki spet prihaja v našo deželo". Grdo, res grdo. Tako bi zadeva izgledala s humome-ga vidika. Vendar pa le ni tako preprosta - niti s tem, kar je napisano, niti s tistim, kar se bere med vrsticami. Pod člankom je namreč podpisan Krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov v osebi g. Jožefa Pajniča. Gre torej za pomembno slovensko politično stranko, ki je prevzela tudi soodgovornost za vodenje države, konec koncev tudi za razvoj državnih služb in dejavnosti, med katere gotovo spada tudi šolstvo. Ali naj torej navedeni članek razumemo tako, da vladna stranka, resda na krajevnem nivoju, izreka ukor šoli, torej državni ustanovi, ker se le-ta po njenem mnenju ni pravilno obnašala do župnika, do izvajanja cerkvenega obreda? Ali pa gre za bolestno željo določenega števila krajevnih politikov, ki bi si svoj rating radi izboljšali za vsako ceno, tudi z iskanjem nasprotnika, ki ga ni, klevetanjem in etiketiranjem? To pa je povsem v nasprotju z mislimi, ki jih je izrekel g. Pajnič v svoji predstavitvi (SLAMNIK, 26.11.93, avtor zapisa V.). Vsekakor je pomembno vprašanje: Kakšen je namen članka, bolje pamfleta izpod peresa KO SKD Mengeš? Če je šlo res za nasprotovanje staršem, bi le-ti svojo kritiko lahko Izrazili na svojih sestankih ali svetu staršev. Pa je niso, kar pomeni, da niso doživeli nobenega nasprotovanja in da tovrstnega problema sploh ne občutijo; KO SKD se jim torej brez potrebe postavlja za odvetnika. Če je šlo za nasprotovanje organom in predstavnikom oblasti, bi se dale zadeve hitro urediti po pravni poti. Pa jih ni bilo treba, ker nasprotovanja NI BILO. Kdo si je potem izmislil te LAŽI? In ZAKAJ? Ne more biti drugega vzroka kot ta, da nekomu v Mengšu ni všeč, ker se učiteljski zbor ne mara zaplesti v strankarske igre, ker se je postavil na stališče, da je v šoli mesto le za strokovno delovanje, ki koristi otrokom, politika, vera in podobne zadeve pa so stvar posameznika, družine in privatnega življenja. Šola mora delovati v skladu z zakoni ter biti enako naklonjena vsem učencem in staršem ne glede na njihovo versko, nacionalno ali politično pripadnost ali materialni položaj. Kdo ima kakršenkoli dokaz, da sta učiteljski zbor in ravnatelj nasprotovala blagoslovitvi? Na seji pripravljalnega odbora - imeno- vala ga je KS Mengeš in je bil pristojen za vse zadeve glede otvoritve - je ravnatelj izrecno poudaril, da nihče v šoli ne nasprotuje blagoslovitvi, da pa naj bo slovesnost taka, ki bo zadovoljila vse starše, jih medsebojno povezala in ne razdruževala ter ne bo v nasprotju z zakonodajo. Čeprav napisan s slabim namenom, je bil po svoje vaš članek, gospodje v KO SKD Mengeš, tudi koristen. Pokazal je, da nekateri osnovne krščanske vrednote bolje obvladajo na papirju in v politiki kot pa v medčloveških odnosih. Pokazal je, da bi za svoj politični poligon želeli izkoristiti tudi šolo. Da sploh ni važno, kako šola izvaja svoje izobraževalno in splošnocivilizacijsko poslanstvo; če nam učitelji niso všeč, jih je najbolje proglasiti za "rdeče", za tiste "od včeraj", potem pa z njimi obračunati. Niti z besedo niste omenili bogatega programa, ki so ga pripravili in izvedli učitelji z učenci v šolskih prostorih in je po mnenju mnogih odražal "novega duha", ki ga nikakor niste mogli zaslediti v rav-nateljevem govoru. Pokazal je, da sploh ne veste, da smo v mengeški šoli že prenehali govoriti o prihajajočem novem duhu, ampak se zelo trudimo - in to kar uspešno - uresničevati ga v praksi. In vsi drugi uspehi, ki so jih deležni mengeški otroci po zaslugi svojih učiteljev - številne generacije - mar to ni nič? Pa vi sami - gotovo ste tudi obiskovali mengeško šolo; mar trdite, da iz vas niso naredili nič? Članek je pokazal tudi, da si spet želite preštevanja: mi - vi, dobri - slabi, pravi - napačni, verni -neverni. Pokazal je, da je vaš Ideal učitelja kačurjanski: ubogljiv naj bo in poslušen, spoštovati mora oblast, pa naj je od cesarja ali boga. Ampak pomislite: kako naj učitelj brez hrbtenice vzgoji otroke za trden korak v Evropo, za ponosen pogled, samozavestno držo! Saj nočemo biti narod hlapcev, kaj? Škoda, pa tako lepo je kazalo! Branko Lipar PRIPIS UREDNIŠTVA: V letu, ki teče, Je pred nami veliko zahtevnih in odgovornih nalog, da ne rečemo celo zgodovinskih. Zato menimo in smo trdno odločeni, da |e to zadnje črnilo, ki smo ga v glasilu Mengšan porabili za "blagoslovitev", sa| predstavlja otvoritev prizidka k šoli le delček mozaika življenja In dela vaše In naše KS Mengeš. w m OBIČAJI TRDINOVI PREGOVORI O ZAKONU Leto 1994 je Organizacija združenih narodov razglasila za mednarodno leto družine. Svet se je začel zavedati, da je ta osnovna celica človeške družbe močno ogrožena. Kjer pa je govora o družini, govorimo tudi o zakonu. Neki strokovnjak mi je dejal, da je zakon mnogokrat žal le "hinavska pogodba" med dvema partnerjema. In na podlagi take pogodbe naj potem odraščajo otroci, ki se jim, revežem, na vsakem koraku pozna, da doma ni nekaj v redu!? Dobro, da povsod ni tako. Pa se od takih in drugačnih razglabljanj raje vrnimo k pisatelju Janezu Trdini, ki je v svojih Podobah prednikov zapisal veliko pregovorov in razmišljanj o zakonu. Trdina je bil dvakrat poročen, preživel je obe ženi, prva mu je rodila dve hčerki, Slovenijo in Marijo, ki pa sta še majhni umrli. V svojih spominih Moje življenje takole piše o svojem zakonskem življenju: "Oženil sem se dvakrat, prvič nesrečno, drugič srečno. V prvi zakon sem stopil z osemindvajsetim, v drugi z enoinpetdesetim letom. Nesrečo prvega zakona sem zakrivil jaz in samo jaz. Moja prva žena je bila Jako lepa in tudi dobra, ali je imela seveda človeška svojstva. Jaz pa sem hotel, da bi bila angel, brez hibe, pege in slabosti. Ta moja bedastoča nama je prinesla dosti žalosti in mučnih prizorov. Ker se mi je zdelo doma pusto, sem si iskal razvedrila v čitalnici, na izprehodih po primorskih hribih in žal tudi v krčmah. Trosil sem več, nego so mogle zmagovati moje finance, in zabredel sem v dolgove, katerih sem se bal in varoval prej in pozneje bolj nego kuge in ognja. Prva žena je bila Ljubljančanka. Umrla mi je po triletnem zakonu za sušico. Drugo ženo sem dobil na Dolenjskem. Živela sva v najlepši slogi in prijaznosti skoraj deset let. Bridka izkušnja me je izmod-rila, da od nje nisem zahteval angelst-va. Kakor ž njo bi bil zdaj enako srečen tudi s prvo ženo. Druga soproga mi je umrla 1890. leta. V oporoki mi je volila svojo hišo v Novem mestu, ki sem jo čez deset let prodal, izgovorivši si v njej brezplačno stanovanje do smrti." Zelo zabavni pa so Trdinovi pregovori o zakonu, izbrani iz njegove tretje knjige Podobe prednikov (str. 676-681). Zakon je svet ali težak stan. Zakonski stan konjski stan. Zakon je španovija - v španoviji pa še pes crkne. Zakon mora biti ali gorje tistemu, kteremu je namenjen. Žena je dar božji ali vsaki dar božji ni sladak. Zakonec sreče konec. Zakona ni takega, da ne bi nikoli nič navzkriž prišlo. Kjer se suše plenice teko sol-' žice. Otroci so dar božji. Otrok in glažev ni nikoli preveč, ker otroci radi merjo in glaži se radi pobijejo. Sem dekle snubil, sem pamet izgubil. Fant dekletu vse dobrote obeta, dedec z babo vsaki dan pometa. Kdor sne ljubezen pred zakonom, mu za zakon nič ne ali malo ostane. Ce ne boš strahova! babe, bo pa ona tebe. Pred se je pisala Micika Mak, zdaj se piše Mica Spak. Gosposka baba in jesenska megla ste obe en spak. Dobil sem ženo in z ženo uš za uho, ki me bo jedla do smrti in še dobro če me ne bo kaj tudi po smrti. Zakon je kurnica, kdor je zunaj sili noter, kdor je notri, sili ven. Ni me postaralo delo, postaral me je zakon. Sem znorel in se oženil. Za tri reči se vsaki človek kesa: da se ni varoval dolgov, da je ljudem kaj verjel in da se je oženil. V zakonu ni nikoli sreče, če so otroci že tako ne, če jih nič ni, pa spet ni prav. Ženitev je loterija, temo zadene malokdo. Baba je hudič. Pravijo, da hudič nima oblasti v cerkvi, pa me je vendar pred altarjem vzel. Mož in žena sta srečna če sta oba norca ali pa oba pametna. Ljubezen brez zakona in zakon brez ljubezni - ni nobeno nič vredno. Ne boj se nikoli take žene, ki ti prinese za doto ljubezen in strah božji. Kvantati ne sme nobeden, najmanj pa zakonski. V zakonu se je treba ljubiti, še bolj pa moliti. Ko bi bil zakon res tako strašan, bi se nobeden vdovec več ne ženil. V slabem zakonu ni nikoli samo eden nesrečen, ampak oba, čeprav tega nikomur ne povesta. Žena se ne sme posoditi. V zakonu se je prve zamere bolj bati ko ognja. Ženi naj se tisti, ki lahko kaj potrpi, ker brez potrpežljivosti v zakonu ni sreče. Raje bi držal, da se celi dan na meni mlati, kakor pa prenašal babje sitnosti. Baba zbada s šivanko, pa huje boli kakor da bi človeka z mečem mesarila. Pravijo, da sitnost ni greh, to bi pomenilo, da se babe še v nebesih ne bom odkrižal. Mesen križ je težji ko lesen. Naj bo mož pošten in bogoslužen kolikor hoče, žena najde v njem vsaki dan kaj slabega. Kjer je dosti vsega druzega, prisede rada tudi ljubezen. Mož in žena si ostaneta prijatelja, če imata oba zmirom dosti dela. Zvestoba in lenoba si niste nikoli sestri. Lena baba rada prebira. Kjer je baba je gotovo tudi špital. Bog ne bi nikoli zakona postavil, če bi bil sam oženjem Marija Cvetek Opomba: Urednika sta se odločila, da sta v Podobah prednikov pustila vse Trdinove pravopisne napake. Tega se držimo tudi mi v Mengšanu BOŽIČEK Božiček je razveselil mengeške otroke kar na dvorišču pred slaščičarno Flere. loto: Tatjana Sivec Strmšek KULTURNI SPOMENIKI V MENGŠU RAZISKOVALNA NALOGA OS MENGEŠ OMEJCEVA HISA Po ustnem izročilu naj bi domače ime nastalo zaradi visoke žive Pri hiši so se vseskozi preživljali s kmetijstvom, pred 2. svetovno vojno so imeli še trgovino, v letih od 1879 do 1941 pa tudi gostilno. *J_H______ Line na Omejčevl hiši meje, ki je obdajala hišo in travnik za njo. Prvi lastnik, ki ga omenja zemljiška knjiga, je bil Franc Vrhovnik (1851-1914). Po francis-cejski katastrski mapi sem ugotovila, da je na prostoru, kjer danes stoji Omejčeva hiša, že leta 1867 stal nek objekt, ki je bil delno lesen. Danes na hiši ni letnice. Franc se je leta 1878 poročil z Marijano Jeras iz Spodnjih Gamelj. Imela sta sedem otrok. Domačijo je leta 1912 od očeta prevzel edini še živeči sin Ivan Vrhovnik. Istega leta se je poročil z Marijo Cedilnik iz Šetjakoba. Po Ivanovi smrti je kmetijo prevzela njegova žena. V zakonu sta imela šest -otrok, od katerih danes še živijo: Ivan, Filip, Marija in Tereza. Gospodar pri Omejcu je leta 1956 postal Ivan, ki se je poročil z Mihaelo Tomelj iz Mengša. Danes na domačiji živi Ivan (moj stari oče) s hčerko Mihaelo in njeno družino. Hiša z gospodarskimi poslopji Zemljiška knjiga hišo prvič omenja leta 1879. Današnji pod je bil zgrajen v letih 1923 in 1924, kašča pa 1912. Ker je pogorela, so jo leta 1923 obnovili. Temeljito je bila obnovljena pred dvajsetimi leti. a) prostori v opis hiši nekdaj in njihov hiša je služila skoraj vsem namenom; bila je igralnica, spalnica, prostor, kjer so opravljali manjša dela (zbiranje fižola) kamra je služila shranjevanju oblačil, včasih tudi kot spalnica shramba je bila za shranjevanje živil in gospodinjskih pripomočkov kuhinja je imela podoben namen, kot ga ima današnja kuhinja veža je služila za različne namene, večkrat so se v njej igrali otroci b) gospodarska poslopja Gospodarska poslopja so: kašča, pod in hlev, ki se drži hiše v ključ. Hlev je v južnem delu zgradbe. v kašči so shranjevali žita, semena... pod je služil različnim namenom. Danes v tem prostoru shranjujejo različne kmetijske pripomočke (traktor, voz, orodje, ...) Včasih je bil del poda "cajhkamra", kjer so shranjevali orodje in opremo za živino. c) line Gospodarskim poslopjem dajejo poseben čar line, zato sem jih podrobneje obdelala. Narejene so bile kot odprtine za zračenje. Idejo zanje je dal Danetov ata (Janez Gregorc), ki jih je leta 1923 tudi sezidal. Line so zidane iz opeke in nimajo ometa. raziskovalka Monika Vrhovnik OmejCevpod VESELI DECEMBER TUDI V LOKI Da je gasilsko društvo Loka zares uspešno in duša vseh dejavnosti v vasi, se je pokazalo v lanskem letu. Ne samo da smo bili skozi vse leto prizadevni na požarnovarnostnem in predvsem na tekmovalnem področju, naše mlade gasilke in gasilci so se dokazali tudi v kulturi, saj so v decembru izvedli nekaj prireditev za otroke. Potrdili so, da jim niti kulturno področje ne dela prevelikih težav. Na Miklavžev večer je namreč sv. Miklavž s svojim velikim in mogočnim spremstvom.v njihovi .izvedbi obiskal in obdaril otroke po vsej vasi. Od hiše do hiše je bilo lepo videti in slišati otroke, kako so molili in dobrotljive-mu svetniku odgovarjali na zastavljena vprašanja. Seveda je moral marsikateremu nadebudnežu parkelj požugati, preden je spregovoril. Vtorek, 28. decembra, pa so dekleta v našem gasilskem domu dvakrat odigrala igrico z naslovom MOJCA POKRACULJA pod vodstvom mentorice Nataše Vrhovnik. Odlično so se odrezale in bile deležne velikega aplavza občinstva, ki je dodobra napolnilo prostor na obeh predstavah. Za malčke sta bili pravo doživetje in njihova rdeča lička so žarela od sreče in zadovoljstva. Veselje, srčnost in veliko željo po novem dokazovanju pa je bilo razbrati tudi iz oči mladih igralk in nas vaščanov, ki smo si igrico ogledali. Vsi skupaj si namreč iskreno želimo nadaljevati dramsko tradicijo, ki so jo odlično zastavili naši predniki pred 30. leti pod okriljem gasilskega društva. Po obeh predstavah je malčke obiskal še dedek Mraz. Z njim in njegovim spremstvom - lisico, volkom, medvedom, zajčkom in srnjakom - so tudi zapeli in se pogovarjali. Kar težko jim je bilo zapustiti gasilski dom in oditi domov. Pa nič hudega, dragi otroci, saj se ob letu gotovo spet oglasita oba, Miklavž in dedek Mraz, z novimi dobrotami. Morda pa vas prihodnjič obišče še Božiček. Naši fantje in dekleta vam obljubljajo, da igrica o Mojci Pokraculji ni bila zadnja, in vam kličejo: KMALU NA SVIDENJE! Jože Brojan NASI PESNIKI IN PISATELJI PUSTNI DAN Zdaj maske na glavo, rdečilo na usta In gremo po vasi preganjat spet pusta. Pa godba naj zraven nam glasno igra, naj sliši se pesem tja gor do neba. Naj ve se, da danes preganjamo pusta, da poleg veselja še polna so usta: so flancati, krofi, meso in klobase -le kdor se našemi, dobil bo kaj zase. Z nočjo bo slovo vzel norčavi ta pust, saj zgorel bo v grmadi smejoč, krivih ust. Jože Brojan Sv. Miklavž je razveselil pridne otroke tudi v Loki. loto: Peter Petrič ŽUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ Trdinov trg 11 telefon: 061 /738 821 pisarna in skladišče odprta ob petkih 16. - 18. ure ŽlRO RAČUN 50120-620-149-1301110-134/98 LIKOVNA RAZSTAVA PRIREDITVE Kulturno društvo Komenda je eno komedijo od tega Antona Tomaža Linharta per-pravlo k' se ji reče 22.01.1994 TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI Kulturni dom Mengeš, ob 19. uri KD Jože Gostič iz Homca nam bo predstavilo 28. 01.1994 A. Rebula ČETRTI KRALJ Kulturni dom Mengeš, ob 19. uri Na predvečer slovenskega kulturnega praznika ste vabljeni, da skupaj počastimo spomin na slovenske umetnike. 07. 02.1994 Oktet bratov Pirnat, Mengeški zvon in KD Franca Jelovška Kulturni dom Mengeš, ob 19. uri 19., 20. 02.1994 10. JUBILEJNA PRIREDITEV POD MENGEŠKO MARELO Kulturni dom Menoeš. ob 17. in 20. uri. Zadnji dan decembra smo na povabilo KS Mengeš postavili raz stavo likovnih del učencev OŠ Mengeš v avli Kulturnega doma - tako v počastitev božičnih in novoletnih praznikov kakor tudi kot popestritev predstav in praznično-kulturnega vzdušja v teh prostorih. Ssvojimi, pri rednem pouku ustvarjenimi likovnimi deli, se predstavljajo učenci od 4. do 8. razreda. Izbor likovnih del za razstavo nam je loto: Martin Ogrinc narekovala predvsem svobodna otroška likovna intentivnost, ki temelji na izhodni likovno-tehnični in vsebinski problematiki. Lahko občudujemo originalne domišljijske in študijske risbe, gvaše, lepljenke in praskanke, nastale v obdobju od septembra do decembra letošnjega šolskega leta. Vsebinska tematika je odraz individualnega razmišljanja mladih ustvarjalcev, kjer se pozna vpliv tako trenutnih modnih in popularnih trendov iz vsakdanjega življenja kakor tudi večne otroške likovne "resnice", ki vedno preseneča s svojo originalnostjo in sporočilno svežino. Prav zato vedno izpostavljamo težnjo čiščenja likovne govorice v smeri elementarnega in od strani kiča ter ostalih nasilnih vplivov nepokvarjenega izražanja. Glede na povedano in tudi sicer si razstava vsekakor zasluži, da si jo ogledamo, pa čeprav samo mimogrede, ko čakamo na predstavo v Kulturnem domu. Lojze Kalinšek, likovni pedagog BOŽIČNI KONCERT Moški pevski zbor Kranj in mešani pevski zbor MUSICA VIVA Kranj sta za zaključek skupaj zapela Sveto noč v farni cerkvi sv. Mihaela pred jaslicami, ki dajejo upanje. loto: Tatjana Sivec Strmšek KULTURA NOVOLETNI KONCERT simfonični orkester Domžale-IKamnik je pod okriljem Zveze kul- turnih organizacij občine Domžale, Zveze kulturnih organizacij Kamnik ter lili Ipllllllf ■::::.-3sgÉS 1 I ¡I ilBBiP lil G. Slavko Pišek se je ob zaključku zahvalil vsem nastopajočim za prijeten večer. loto: Tatjana Sivec Strmšek Krajevne skupnosti Mengeš že 23. privabil veliko število ljubiteljev Verdija, Straussa, Don izetti ja, Bizeta, Mascagnija. Uživali smo v klasično obarvanem programu z novim dirigentom Aleksandrom Spasičem. Veličasten Nabucco, Cesarski valček, opera Carmen, Traviata, Ljubezenski napoj, Ples v maskah so s prefinjenim občutkom za lepoto glasbe popestrili solisti Bernarda Brkovič, Edita Garčevič, Andrej Debevec ter Slavko Savinšek ter pevci Domžalskega komornega zbora pod vodstvom Karla Leskovca. Napovedoval Tone Ftičar pa je novoletnemu koncertu vdahnil dušo in srce. Z odprtjem šampanjca kar na odru pa so nastopajoči voščili srečno navdušenim gledalcem, ki so z burnim ploskanjem zahtevali kar tri podaljške. Tatjana Sivec Strmšek RAJKO CUBER Rajko Čuber pred svojo sliko v družbi prijateljev. Umetnik pravi, da slikam ne daje podnaslovov, ker sicer gledalcem vsiljuje svoj pogled nanje. Predstavlja zlasti svoje prejšnje življenje. Pri delu ga spremlja glasba, ki mu zbuja navdihe. Vivaldi in Gabrijelova Poslednja Kristusova sodba pa so nas o tesnem sodelovanju prepričali tudi na sami otvoritvi v klubu Oranžerija v Mengšu. foto: Tatjana Sivec Strmšek DVE MARICKI i 1 ' i Palčki in druga pravljična bitja so nas prepričali, kako se da razvajeno deklico pripraviti do dela in ubogljivosti. loto: Tatjana Sivec Strmšek Številka dve se v KD Franca Jelovška rada pojavlja. Pred časom smo videli Dve nevesti, v decembru pa so nas presenetili s pravljično igro Dve Marički. Režiser Franc Veider ve, kaj bo za otroke in malo večje otroke. Kostumi, glasba, scena, prihajanje igralcev iz dvorane in v dvorano, menjava scene in različna prizorišča dokazujejo, da se brez prave igralske šole, pa z veliko veselja do dela v društvu, pride do rezultatov, ki požanjejo aplavz. Uigrana ekipa se je spustila celo v prepevanje, kar je odlika le dobrih igralcev, taki pa v Mengšu pri Jelovšku so. Kdaj bo premiera naslednje igre? Tatjana Sivec Strmšek 29.01.1994 bo ob 18.30 uri v farni cerkvi sv. Mihaela v Mengšu KONCERT BOŽIČNIH PESMI v izvedbi župnijskih zborov in skupin ŠPORT m JANI LEBAN Jani Leban, 24 letni Mengšan, verjetno v športni javnosti Mengša ni preveč poznan, čeprav je na tekmovanju za državno prvenstvo zasedel odlično tretje mesto, za pokal Alpe-Adria pa še odmevnejše 4. mesto. Tekmoval oz. bolje povedano dirkal je za državno prvenstvo Slovenije v cestno hitrostnih dirkah kategorije super bike z motorjem Kawasaki 750 ccm. Za prvenstvo so štele štiri dirke, ena je bila izpeljana v Portorožu, ostale tri pa na dirkališču Grobnik blizu Reke. Jani, kako sami ocenjujete minulo sezono? Pred pričetkom sezone bi bila vsaka uvrstitev med prvih šest velik uspeh, zato sem s tretjim mestom še toliko bolj zadovoljen. Otepal sem se z veliki finančnimi problemi. Lahko trdim, da sem imel najmanj treninga od večine sotekmovalcev. Tudi motor ni bil na najboljši ravni. To je bila vaša prva sezona? Res je, zato pa sem s svojo uvrstitvijo še toliko bolj zadovoljen. Kaj pa naslednja? Trenutno vem, kam sodim, vendar se prihodnje sezone nekoliko bojim. Kolikor sem seznanjen, mi konkurenca precej uhaja po tehnični plati. Le-to pa je povezano z ogromnimi finančnimi stroški, katerih sam ne bom zmogel. Če mi bo uspelo zbrati dovolj denarja s sponzorji, bom z veseljem spet sedel na motor in se spoprijel s tekmeci. Če vam uspe pridobiti denar, ali lahko računamo na še boljšo uvrstitev? Težko je karkoli napovedati, kajti konkurenca je huda. Nastop v mednarodnem merilu? Nerad ponavljam, a zopet sva pri denarju. Kako to, da ste se odločili za dirke? Predvsem zaradi radovednosti in vzpodbude prijateljev. "Pojdi in poskusi!" so mi dejali. Pa sem šel. Moram reči, da mi ni žal. Tretje mesto v prvi sezoni je lep uspeh. Kako ste se znašli med ostalimi tekmovalci? Izredno dobro, res neverjeten občutek. Nihče mi ni nikoli odrekel pomoči. Nasveti že izkušenih tekmovalcev so mi zelo prav prišli. Pohvaliti moram vse po vrsti. V tem športu se vidi pravi pomen besed fair play. Dirkanje v Sloveniji je nekako zapostavljen šport. Kaj menite? Žal je res tako. O avtomobilizmu se še kaj bere, sliši ali vidi na TV, o motociklizmu pa bore malo. Verjetno je problem prav v tem; če bi se ta dejavnost v medijih pojavljala večkrat, bi bili tudi sponzorji bolj zainteresirani. Slišati je, da se bo v Sloveniji gradilo dirkališče! To vsekakor toplo pozdravljam. Ko je bila dirka na improviziranem dirkališču v Portorožu, je bil obisk več kot zadovoljiv. Bilo je nekaj tisoč gledalcev, ki so uživali v atraktivnih vožnjah tekmovalcev. Očitno je, da ima ta šport v Sloveniji še vedno veliko pristašev. Prav čudno se mi zdi, da se novinarji za to športno panogo ne zanimajo. Menim, da je dirke potrebno pripeljati nazaj v Slovenijo, lažje se bo dogovarjati s sponzorji, pa tudi mediji verjetno ne bodo obstali ob strani. Bi za konec še kaj dodali? Rad bi se zahvalil vsem prijateljem in sponzorjem, ki so mi kakorkoli stali ob strani, me spremljali in vzpodbujali na dirkah. Še posebno pa se želim zahvaliti Robiju Tomažiču, ki mi je resnično požrtvovalno pomagal ves čas pri pripravi motorja in vsem, kar spada zraven. Tudi on je zaslužen za moj letošnji uspeh. Lep pozdrav vsem ljubiteljem moto-ciklizma! Takšen je naš Jani. Morda lahko pričakujemo, da bo v prihodnji sezoni naslov prvaka v motodirkah v Mengšu? V dirkah se vrti ogromno denarja in lahko se samo nadejamo, da ga bo za prihodnjo sezono zbral dovolj. Stane Slokar Jani Leban je že v prvi tekmovalni sezoni osvojil 4. mesto za pokal Alpe-Adria loto: Mile w SPORT NOVICE IZ NOGOMETNEGA KLUBA MENGEŠ izvršilni odbor NK Mengeš je na | sej i dne 04.01.1994 sklenil, da s člansko ekipo v spomladanskem delu tekmovanja poskušamo obdržati 1. mesto v III. SNL zahod in se uvrstiti v II. SNL. Temu cilju bo izvršilni odbor podredil svoje aktivnosti tako, da bo zagotovil čimboljše možne pogoje za delo članske ekipe, prav tako pa tudi mlajših ekip. Članska ekipa začne s pripravami 18.01.1994, mlajše ekipe pa bodo začele z vadbo okoli 01.03.1994. zvršilni odbor je obravnaval in sprejel program priprav in dela naše članske ekipe za spomladanski del tekmovanja, ki ga je pripravil trener Boris Gros. Do začetka prvenstva, ki se začne 19. 03.1994, je po programu predvidenih 50 treningov in več prijateljskih tekem. Kondicijski del priprav se bo vršil v trim kabinetu, ki nam ga bo dal na razpolago Franc Jerič, in na Gobavici. Če v februarju vremenske razmere ne bodo omogočale treninga na našem nogometnem igrišču, predvidevamo osemdnevne priprave v Zambratiji, kjer nam je tovarna Trak dovolila uporabo svojega počitniškega doma. Francu Jeriču in tovarni Trak se za tovrstno sodelovanje in pomoč iskreno zahvaljujemo. Vzimskem prostem roku smo pridobili dva nova igralca. To sta Branko Guna, ki je prišel iz NK Oria Rudar Trbovlje, in Andrej Flajnik, ki je prišel iz NK Triglav Kranj. Oba sta vezna igralca, ki sta stara 29 oz. 20 let. Klub pa je zapustil Vili Majdič, ki je odšel v NK Domžale (proti plačilu nadomestila). zvršilni odbor namerava 04.03.1994 sklicati redni občni zbor kluba. O podrobnostih sklica vas bomo seznanili v naslednji številki Mengšana. Glede polemike, ki se je med člani in simpatizerji kluba razvila v zvezi z odločitvijo izvršilnega odbora, da NK Domžale damo v brezplačno uporabo naše igrišče za njiho- vo tekmo z NK Steklar iz Rogaške Slatine (igrišče v Domžalah ni bilo očiščeno snega in ni bilo primerno za igro, naše igrišče pa so številni člani in simpatizerji kluba očistili in pripravili zares zgledno), pojasnjujemo, da so člani izvršilnega odbora to odločitev sprejeli soglasno in to iz naslednjih razlogov: - ocenili smo, da je odigranje tekme II. SNL v Mengšu velikega pomena tudi za nas, ker nam organi III. SNL, ki se nahaja v Kopru, nasprotujejo izpolnjevanju tekmovalnih pogojev zaradi oddaljenosti garderob od igrišča. S tem argumentom se bomo v bodoče teh očitkov lažje branili. V borbi za osvojitev 1. mesta pa je mogoče pričakovati večjo intenzivnost tovrstnih očitkov naših nasprotnikov; - igrišča smo dali v uporabo brezplačno, ker je NK Domžale pred pol leta dovolil registracijo igralca Roberta Pogačarja za naš klub brez plačila denarnega nadomestila; - če bi uporabo igrišča pogojevali s plačilom, se tekma v Mengšu ne bi odigrala, ker bi NK Domžale sicer raje pristal na to, da se tekma odigra v spomladanskem delu prvenstva (iz istih razlogov bomo mi tekmo zadnjega kola z NK Tabor 69 v Ljubljani odigrali spomladi!). NK Domžale ne bi mogel in tudi ne bi hotel plačati odškodnine, ki bi bila primerno visoka glede na to, da bi tekmo lahko enostavno prestavil na spomlad. Morda bi prišel v poštev le manjši znesek, ki pa zagovornikov odplačne uporabe igrišča verjetno tudi ne bi zadovoljil; - zelo pomemben razlog pa je bil tudi v tem, ker nikdar ne vemo, kdaj se IZJAVA: Podpisani (-a) stanujem......... isto lahko zgodi našemu klubu, da bomo tudi mi potrebovali tuje igrišče. •Vzrok je lahko sneg ali kaj podobnega. Lahko pa se zgodi tudi začasna prepoved igranja na našem igrišču, če pride do česa takega, nam bo naš sosednji prijateljski NK Domžale vsekakor pomagal na enak način. Vzvezi s tem Izvršilni odbor javno na straneh tega časopisa izreka zahvalo vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri obsežni akciji odstranjevanja snega, prav tako pa tudi vsem, ki ste s svojim delom in z denarnimi prispevki pomagali k uspehom, doseženim v letu 1993. zvršilni odbor je sklenil tudi obnoviti evidenco članstva v klubu in tudi pridobiti nove člane kluba. Poleg igralcev, ki člani kluba postanejo s podpisom dokumentacije za registracijo, član kluba postane lahko vsak ljubitelj nogometa, ki izrazi to željo. Članarine ne plačujejo, ker v okviru svojih možnosti pomagajo pri organiziranju tekem in drugih dejavnosti kluba. Pravice članov kluba pa so takšne kot v vseh društvih in so opredeljene s statutom. Glede na navedeno tiste, ki ste že člani kluba, in tiste, ki to želite postati, prosimo, da izpolnete in podpišete pristopno izjavo ter jo pošljete na naslov: NK MENGEŠ, Jelovškova 32 ali osebno izročite v odvetniški pisarni predsednika IO Jožeta Rozmana ali pa jo izročite kateremu drugemu članu izvršilnega odbora. predsednik 10: Jože Rozman rojen (-a)....................................................................................... izjavljam, da želim (p)ostati član NK Mengeš in da sprejmem vse pravice in obveznosti člana kluba. datum:..................................... podpis:....................................... 1 PROMET CESTE, POTI, PLOČNIKI,.,. VKS Mengeš se vse pogosteje srečujemo s perečimi problemi v cestnem prometu. Le-ti so težko rešljivi, zato je Svet KS Mengeš na svoji 45. seji dne 03.06.1993 imenoval Komisijo za varnost v cestnem prometu. Komisija je na ustanovni seji 08.06.1993 sestavila upravni odbor: g. Srečko Hribar, predsednik komisije, predstavnik KS Mengeš g. Mirko Zrim, namestnik predsednika, predstavnik OŠ Mengeš g. Peter Jemec, član, predstavnik KS Mengeš za Topole g. Peter Lavrič, član, predstavnik KS Mengeš g. Janez Lemič, član, predstavnik OŠ Mengeš ga. Mira Udovič, članica, predstavnica KS Mengeš za Loko g. Niko Urankar, član, predstavnik KS Mengeš Za učinkovitejše delovanje komisije prisostvuje sejam predstavnik Policijske postaje Domžale, g. Radivoj Uroševič ali pa njegov namestnik, g. Igor Toplak, po potrebi pa tudi g. Maks Korbar, namestnik komandirja Policijske postaje Domžale in član občinske komisije za varnost v cestnem prometu. Naloga komisije za varnost v cestnem prometu - v nadaljnjem besedilu Komisija - je seznanjanje sveta KS Mengeš s problematiko v cestnem prometu. Po najboljših močeh skuša posredovati predloge za njihovo rešitev. Komisija je imela od imenovanja do konca leta 1993 devet sej. Obravnavala je nekaj perečih težav, katere je KS Mengeš poskušala reševati že prej: -sprememba programa semafo-riziranega križišča pri Pavovcu (kljub večkratnim zagotovilom merodajnih to še vedno ni urejeno) -ureditev parkirnih mest pri stavbi PTT v Mengšu (to se predvideva ob prenovi objekta PTT) -drsnost cestišča od Trzina do Mengša in skozi Mengeš (predvideva se preplastitev cestišča v letošnjem letu) -udrtine na cestiščih (sprotna popravila) -postavitev semaforja oz. svetlobnih opozoril na prehodu za pešce pri gostišču Rožice, trgovini Zarja in prehod pri Kancu -namestitev odbojne ograje na Kamniški cesti pred mostom čez razbremenilnik Pšate v smeri Kamnik. Obstoječi kamniti stebrički so zaradi večkratnih nesreč na tem mestu uničeni. -ob istem mostu na cestišču označiti prehod za pešce s talnimi oznakami in opozoriti s prometnimi znaki -omejitev hitrosti na vpadnicah v Mengeš z ovirami oz. opozorili -namestitev neprometnega znaka -ogledala na križišču Kolodvorske in Novakove ulice -ureditev prometne problematike od Muljave preko Športnega parka mimo šole do vključno Šolske ulice Za primer ureditve prometa na Šolski ulici je Prometno-tehnlčni inštitut iz Ljubljane izdelal projekt prometne rešitve za Šolsko ulico in bodoče križišče Jelovškova cesta -Kersnikova ulica (ob novogradnji KARO). Komisija je projekt v celoti podprla. Projekt predvideva na Šolski ulici omejitev hitrosti na največ 40km/h s prometnimi znaki in grbinami na cestišču, dolgimi 3,5 m in visokimi 12 cm. Predvidene so tri grbine. Za pešce se predvideva postavitev mostu - brvi ob obstoječem kamnitem mostu. Ker je ta most spomeniško zaščiten, bo morala o izgledu novega peš mostu - brvi svoje reči še stroka in Zavod za spomeniško varstvo. Po projektu naj bi se Kersnikova ulica nadaljevala proti potoku Pšata, kjer je predvidena tržnica in parkirni prostor, za pešce pa je predvi- den mostiček preko Pšate do drevore-da. . Komisija misli, da je nepotrebno odpirati nov parkirni prostor ob Fit-Topu, saj je v neposredni bližini že urejeno parkirišče z zadostno zmogljivostjo. -odstranitev in ureditev drevja in živih mej ob pločnikih in cestiščih -izdaja mnenj svetu KS Mengeš ob izdaji raznih dovoljenj za odpiranje gospodarskih in negospodarskih dejavnosti -problematika parkiranja na cesti za Oranžerijo (večkrat je ta cesta zaradi zaparkiranja praktično neprevozna) -odstranitev opuščenih avtomobilov -opozorilo kmetom, naj pri oranju in delu na polju ne nanašajo zemlje na cestišče, če jo pa, naj jo za seboj pospravijo. Za to so predvidene kar visoke kazni. -obnovitev pokritih avtobusnih postajališč v Loki -omogočiti g. Francu Orlu, Jelovškova 59, normalni dovoz in odvoz do doma -v 2. št. Mengšana so bile podane aktivnosti na področju urejanja cest Na žalost je od omenjenih predlogov večinoma ostalo le pri pred-logih, čeprav so lokalno in širše naleteli na podporo, toda realizacije praktično ni. Večinoma je izgovor, da ni finančnih sredstev, kar večkrat sicer drži, marsikateri predlog pa ni povezan s tem. Da bo realizacija plana KS Mengeš in predlogov komisije učinkovitejša, bo potrebno s strani obeh še veliko truda in iznajdljivosti. Upajmo, da bomo pri tem oboji uspešni. Na koncu vabimo vse krajane, naj prispevajo s svojimi predlogi in aktivnostjo za boljšo varnost v cestnem prometu, saj s tem lahko preprečimo marsikatero nesrečo otrok in odraslih. Srečko Hribar ALI NAM |E RES VSEENO, V KAKŠNEM OKOLJU ŽIVIMO? Narava je del našega življenja in brez nje si ne moremo j)red-stavljati preživetja. Zato bi jo morali mnogo bolj spoštovati in negovati. Pa tako delamo? Ne, vse preveč smo zaverovani sami vase, naravo pa jemljemo in podrejamo sebi kot nekaj, kar pač obstaja okrog nas. A v ta prostor smo bili postavljeni, da skrbimo zanj, ne pa da ga po človeško uničujemo. In kadar človek poseže v to čudovito danost s svojo grobostjo, že lahko govorimo o nezvestobi stvarstvu, ki nam je bilo podarjeno. Pa ne samo nam, tudi prihodnjim rodovom. Nas bo kaj pekla vest, če bomo naravo uničili že mi? Kakšno doto bomo zapustili našim otrokom in vnukom? Iz dneva v dan se vozimo mimo kupov nesnage po poljih, travnikih, potokih in gozdovih, ki jih brez kančka slabe vesti odlagajo ljudje z malo ozira na okolico in naravo sploh. Če lahko tako počnejo tovarne, zakaj bi bili mi boljši in drugačni? Vendar, če bi vsi prenehali onesnaževati, bi bila narava zares lepa in čista. Ker pa se ne more upreti človeški nasilnosti, tiho in vztrajno izgublja svoje življenje in lepoto. Loška polja in gozdovi, vem, da tudi drugje ni nič boljše, so polna človeške "dobrote" in "ljubezni" do narave. Vztrajno in navkljub opozorilnim tablam na kraju samem ter opozorilom po sredstvih javnega obveščanja jo ljudje trmasto oskrunja-jo in vedno znova in znova odpirajo nova odlagališča in nove rane. Toda tako početje bo treba preprečiti, mu narediti konec. Saj pri vseh zabojnikih, ki jih imamo na razpolago, in pri odvozu kosovnega materiala res ni treba onesnaževati okolja. Če bo treba, se bodo ti kršitelji javno ožigosali, pa naj bo cena še tako visoka. Vendar, ljudje, pamet v roke! Pustimo naravo živeti, ohranimo jo čim bolj nedotaknjeno, vsaj tam, kjer se to še da. Me Brojan -—t--- _- ■ - - ■ I " f - 'K % 1 \ ' -l 1 \ ,. \ ' { ' 1 ; \ \ ■ - -j °ih< ' - ■ " foto: Franc Drimec POLŽJE NOVICE IZ VRTCA GOBICA POLŽKI rozwseêtt now, pt-iJo/>itw. if sLpki- P0IX)NA iv te m «/«1^« NEŽNEJŠEGA «p°kr nJm$ofša/ M tit seje. « rojstni da* spoftstitojo >-Jo «W- if ¿0 šefe, it to me/ VnnTOVšoifto?! polžki uma, d&h&iM, uMoj^ttfoi okraji *e Jo tairat ÇU m to, Ja «fmmji* osoio teto ZRELEJŠE, « «■* t Ji z Matejo (upatm, da nf«. tairat ne ¿0 čisto potaiiê). Z UDELEŽBO NA ČAJANKI se niraonopoknêiti; todapUe m Jape Mišie našik POLŽKOV m POI2IC ttth* Ui Hi zadati, iijai tečaje , f OIO TOČKO! Mošia KeimMOst, pač! DEDEK MRAZ/c tu*pM* ^lrrHei3H0PTJ&&GM,. ' Ujetim «t*itm*^Jt^ Tar ' ««Je oèêjMa, Jo „e ¿0 oeipêezaêapo oim, Staž pa (po mošio!) «Je j Ujet*, J* Jaiijf te¿0oet ti-čMA IZDAJA ois*. [il ZDRAVJE ■ ZA ZDRAVO MIKROKLIMO Kulturno društvo Franca Jelovška iz Mengša, dramska sekcija, vabi starejše od 16. let z veseljem do gledališke dejavnosti, da se prijavijo po telefonu 738-833 ali osebno pri g. Francu Veiderju na Jelovškovi 25. Tudi v letošnjem šolskem letu se naša šola vključuje v Mednarodni ekološko-kulturni nekadilski festival "za zdravo mikroklimo". Skupaj z g. N. Krstičem, članom organizacijskega odbora tega festivala, smo pripravili predlog letošnjih aktivnosti: - razstava likovnih in pisnih izdelkov s prispodobo "Kaj se zgodi, ko se cigareta s prižganim koncem dotakne balona?" na šoli in v manjšem obsegu v ZD Mengeš ter nekaterih delovnih organizacijah; - pridružena razstava letalskih modelov Nataše Pire na šoli z navedbo letalskih družb, ki so pri svojih poletih omejile kadilske navade potnikov. Okrogla miza z učenci in njihovimi starši o kadilskih navadah; - sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja - javno naznanilo vsem, da mlade nekaj skrbi. 18. novembra smo že naredili veliko razstavo z naslovom UČENKE IN UČENCI OSNOVNE ŠOLE MENGEŠ OB 18. NOVEMBRU 1993, 2. EVROPSKEM NEKADILSKEM DNEVU. Skupina sedmošolcev in osmošolcev je ob tem takole razmišljala: Otroci se na žalost naučijo kaditi doma. Številne mednarodne raziskave dokazujejo, da je za mnoge otroke pogosto žal prav družina zibelka danes vedno bolj razširjene škodljive razvade -kajenja. Seveda tudi v tem primeru bolj zaležejo zgledi kot povedi. Če starši opustijo kajenje, se bodo verjetno po njih zgledovali tudi otroci. Dokazana povezava med kajenjem in nekaterimi vrstami tumorjev, boleznimi ožilja, kroničnim bronhitisom, je eden izmed motivov, ki nekaj kadilcev, tudi najbolj strastnih, prepriča o nujnosti opustitve te razvade. V minulih 30. letih so psihologi iz različnih držav opravili številne znanstvene raziskave, s katerimi so poskušali pojasniti psihološke dejavnike, ki mlade navajajo h kajenju. V 25. raziskavah, ki so jih izvedli po vsem svetu, so vključili 83 milijonov mladih, kadilcev in nekadilcev, v starosti od deset do devetnajst let. Po podrobni preučitvi zbranih podatkov so raziskovalci opozorili na precejšnjo vlogo in vpliv vrstnikov, staršev, starejših bratov in sester pri odločitvi mladih, ali bodo kadili ali ne. Prijatelji imajo včasih celo manjši vpliv kot člani družine znotraj domačih zidov. Druga pomembna ugotovitev raziskav zadeva razliko med mlajšimi in starejšimi najstniki. Najstniki v starosti od 10 do 13 let v glavnem še popuščajo starejšim in upoštevajo način vzgoje, ki vključuje prepovedi, tudi glede kajenja. Adolescentom, ki so stari od 14 do 19 let, pa so bolj pri srcu konkretni vzori. Besedno prepričevanje, prepovedi staršev ne zaležejo dosti. Starši dosežejo več z zgledom. Raziskovalci so torej ugotovili: a) adolescenti, ki kadijo, imajo zelo pogosto tudi prijatelje kadilce; b) število kadilcev med pubertetniki je precej večje v družinah, v katerih kadi eden ali več odraslih članov. Dejstvo, da so mladi dovzetni za zgled, ki ga imajo pri lastnih starših, in ugotovitev, da kadi precej mladih, katerih starši so kadilci, je navedlo raziskovalce k sklepu, da so otroci staršev kadilcev dovzetni tudi za spremembe v navadah svojih staršev. V nedavni raziskavi je ekipa raziskovalcev z avstralske univerze Murdoch tudi dokazala, da kajenje izgubi precej svoje privlačnosti pri mladih v tistih družinah, kjer eden ali celo oba od staršev opustita kajenje. Število kadilcev med adolescenti v takšnih družinah je dejansko precej majhno, podobno kot v družinah nekadilcev. Očitno je odločitev o prenehanju kajenja odraslega člana v družini pomembna izkušnja tudi za odraščajoče člane družine, saj vodi k razmisleku o tveganjih, ki jih prinaša kajenje. Rezultat raziskave je torej lahko dodatna spodbuda za tiste starše, ki bi radi opustili kajenje in jim je kaj do zdravja svojih otrok. M. Vampelj, šol. svetovalna delavka PODJETNIKI, OBRTNIKI vabimo vas k oglaševanju v Mengšanu, ki vsak mesec zaide v vsa gospodinjstva KS Mengeš: Dobeno, Loka, Mengeš in Topole. Pokličite po tel. 737-317 ali 739-353 vsak dan od 09. do 17. ure. Predstavite svojo dejavnost, usluge, proizvode,... OBVESTILA -_-._;_i_■.. -. ..■_^____ ■■■......' V petek, 21. januarja ob 18. uri bo na Mengeški koči v Jurčku redni letni občni zbor Planinskega društva Janeza Trdine. Vabljeni! Skupščina občine Domžale vabi na pogovor o organiziranju bodoče lokalne samouprave v občini Domžale. Vsi, ki vas to zanima, ste vabljeni v torek, 18. januarja '94, ob 18. uri v dvorano Komunalnega centra v Domžalah. MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA VABI K SODELOVANJU NOVE PEVKE IN PEVCE ljubitelji petja, ki radi prepevate zabavne, umetne in slovenske narodne pesmi, pridružite se nam. Vaje imamo vsak ponedeljek in sredo ob 20. uri v Kulturnem domu Mengeš (pevska soba, 2. nadstropje). PRIPIS UREDNIŠTVA: Lepo prosimo vse, ki prispevke pripravljate z osebnim računalnikom, da nam namesto sprin-tanega teksta prinesete v uredništvo Mengšana na Jelovškovo 28 (prej Induplati) kar disketo. S tem nam prihranite čas za pretipkavanje tekstov. Hvala za razumevanje! OGLAS Od 01.12.1993 je na Trdinovem trgu 6 v Mengšu pogrešana osem mesecev stara črna mucka z belo liso na smrčku. Dolgodlaka mešanka je bila videna v bližini Emonine trgovine. Če je kje v varnem zavetju, vas prosimo, da nas pokličete po telefonu: 737-068. NAGRAJENCI IZ TRETJE ŠTEVILKE MENGŠANA: 3. nagrado - bon v vrednosti 5.000 SIT je žreb naklonil FRENKU JAVORŠKU, Liparjeva 64, Mengeš. Drugo nagrado - bon v vrednosti 5.000 SIT - bo prejel MILAN POSAVEC, Loka, Na Gmajni 10, Mengeš. Za 10.000 SIT pa bo lahko v Napredkovih trgovinah nakupila MAJDA KUŽNIK, Rašiška cesta 1, Mengeš. Nagrade, ki jih podeljuje Napredek Domžale, lahko nagrajenci prevzamete v Uredništvu Mengšana na Jelovškovi 28 v Mengšu s prejetim garantnim pismom. MI MED SEBO) m DAJ NAM DANES NAS VSAKDANJI KRUH Z MASLOM SREČA, LEPOTA DVE BESEDI, DVA IZRAZA, LAHKO KAR DVE MISLI. OBE GLOBOKI, POGOSTI, OBE ZAŽELENI. VEČINA LJUDI JIH UPORABLJA ALI SANJA 0 NJIMA V ZVEZI Z ZELO RAZLIČNIMI STVARMI, DOGODKI. KOLIKOKRAT SMO SI JIH IZREKLI MED SEBOJ SAMO OB MINULIH PRAZNIKIH, NE DA BI RAZMIŠLJALI O NJIHOVI GLOBINI, POMENU. KAJ VSE JE SREČA? KAJ VSE JE LAHKO LEPO? TALE MISEL NA PRIMER. MENI JE LEPA, PA VAM? NAJLEPŠE NA SVETUJE BITI OTROK. -ZANJ VSE JE LEPOTA, ČISTOST, SREČA, DOBROTA. PRIHRANJENA DOLGO OSTANE MU ZMOTA. -OSTANI, OSTANI ŠE DOLGO OTROK! Marta S. Poznate zgodbo o deklici siroti z mnogimi brati in sestrami, ki je vsak dan molila: "Oče naš, ki si v nebesih, daj nam danes naš vsakdanji kruh z maslom!" To zgodbo je povedal naš župnik s prižnice že davno tega. In menda je resnica. Toda zgodbice še ni konec. Deklica je vsak dan tako molila. Tudi v cerkvi! In to naglas. Vsi so jo opominjali, naj tisto "z maslom" izgovori poti-hem, v mislih. Ona pa ne in ne. To o punčki in njeni molitvi je prišlo na ušesa neki dobrotljivi, pa tudi bogati gospe. Dekličina usoda in molitev jo je tako ganila, da je vsak dan deklici in njenim bratom in sestram poslala funt masla. Bog je uslišal dekličino molitev. Bilo je v trgovini. Stojim pred hladilno omaro in premišljujem, kaj moram kupiti. Poleg mene starejša ženica nekaj menca in ne ve, kaj bi. "Gospa," zaslišim in nejevoljno pomislim 'že spet' ena, ki je doma pozabila očala in ji bom morala brati cene. "Gospa," ponovi, "bi mi lahko povedali, če je to margarina in po čem je!" Ko pogledam, vidim, da v rokah drži zavitek masla. "To je maslo! Puter, gospa." "A puter. Veste, slabo slišim. Pa očala sem doma pozabila. Ne, puter pa ne. Saj ne rečem. Res je boljši, ampak je predrag. No, katero je potem margarina? Je tista tam gor?" "Ja, to pa je margarina," ji povem, ona pa: "Saj ne zamerite! Povejte mi, po čem je! Veste, saj penzijon imam, ampak je majhen in moram misliti na vsak tolar. Saj ne boste verjeli, če vam povem, koliko ga imam!" Povem ceno, ona pa vsa zbegana gleda, ko ji še naprej naštevam cene margarin na polici in "koliko jo je noter": Rama, Sonce, Dobro jutro, Stolni margarin, Guten morgen, 250 g 80 SIT, 500 g 114 SIT, ... "Joj, gospa! Spet nič ne vem. Povejte vi meni, katere je največ, pa je najcenejša!" Tudi to ji povem, a ji svetujem: "Vzemite rajši tole! Samo trideset tolarjev je dražja, je pa boljša in mehkejša. Jo boste lažje mazali!" "A tako? Bi jo, ampak zdajle ne morem," pravi. "Do prvega je še daleč. Ampak prvega jo pa bom! Kako ste rekli, da se reče tej ta dobri? Si moram zapomniti! Ja, vse je novo. Včasih je bila najboljša tista v "ta zlatem papirju". Veste, jaz imam že od nekdaj rada margarino. Na kruhu. Pa bel kofe zraven. Prav lepa hvala, gospa, da ste mi vse raztolmačili. Vi ste zelo prijazni. Sem vedela, da ste! Saj ne zamerite, če vas še nekaj vprašam. Kaj pa imate tole v roki?" "Smetano." "Takole smetano?" "Ja, veste, to je smetana v spreju." "A za našpricat?" "Ja." "Po čem pa je?" "300 SIT." "Toliko!?" "Ampak veste, veliko jo je, pa še skisa se ne zlepa!" "A res? Kaj vse sedaj delajo! Me prav zanima! Morebiti jo bom pa tudi jaz kupila. Prvega, če bo kaj več pri penziji, ko so sinoči pri poročilih rekli, da bo nekaj več. Saj ste tudi vi tako slišali? No, pa pojdimo. Saj meni se ne mudi, vam se pa. Že tako sem vas preveč zadrževala. Res ste prijazni. Pa zbogom." n ko pridem iz trgovine, zagledam na reklamnem panoju napis: "Kar je dobro za vas, ni dobro za vaše mačke. Prava hrana za vaše prvake, ki potrebujejo uravnoženo prehrano! Pedigre pal!" Malo nižje, kjer je še ostanek plakata iz časa volilne kampanje, pa piše: "Vrnili vam bomo upanje in nasmeh." Le! Pomislim pa, še kruh z margarino naj bo zraven, če že z maslom ne more biti. Ana Staži Božiček, večni prijatelj otrok, je razveselil tudi udeležence jezikovnih in plesnih tečajev v organizaciji podjetja Ml AMIGO. loto: Milan Strmšek ■ OTROCI IN STARŠI IGRAČE, IGRAČE Japonski pregovor pravi: "Kdor preveč pije, se v pijači utopi!" To velja tudi za otroka, ki ima preveč igrač, saj je v nevarnosti, da se v njih utopi. Oče sedemletnega fantka je pripovedoval: "Včeraj sem s sinom pospravljal njegovo sobo. Dve vreči polomljenih igrač sva nabrala, pa jih je še vedno povsod polno. Pogosto je sinova soba tako polna igrač, s katerimi se igra, da nimam kam stopiti. Potem se pa sprašujem, kam smo dali denar." Res je! Starši smo prepričani, da je za otroka dobro, da ima veliko igrač. Čim več igrač! Lego, železnica, avtomobilčki, barbike z vso opremo, karte,... Veliko igrač kupimo kar tako. Nenačrtovano; ker so lepe, ker so poceni, ker jih priporočajo, imajo jih sosedovi, ker so nove, moderne, ker so všeč nam, ker jih hoče otrok,... igrače torej kupujemo otroku kar Itako. Mnoge dobi ob različnih priložnostih. Za rojstni dan od povabljencev, prinesejo mu jih obiskovalci, pa ena in druga babica, oba dedka, Miklavž, Božiček, dedek Mraz, ... Prineseta jih očka in mamica, ko se od kod vrneta. Saj poznamo tisto: Prinesi mi... Ali si mi kaj prinesel? Igrače kupujemo, da bi otroka razveselili, da bi z igračo vzpodbujali njegov razvoj, potrebo po igri (ponavadi da se bo z igračami zamotil, mi pa bomo imeli ljubi mir pred njim). Ste že kdaj pomislili, da otroku kupujete preveč igrač? Ste se že kdaj zamislili nad svojim dejanjem? Psihologi menijo, da so otroci, ki imajo preveč igrač, tako prevzeti nad izbiro igrač, da se ne morejo odločiti za eno samo igračo. Pozornost preusmerjajo iz ene na drugo. Z vsako se igrajo le malo časa, vzamejo drugo in tretjo in tako naprej. Otrokovo željo po igri (in njegov razvoj ustvarjalnosti, domišljije, ...) lahko poteši že ENA sama igrača. S to si otrok izmišlja vedno nove in nove igre. Taka igrača je lahko lep kos lesa, palica, kepa gline, plastelina, testa, škarje in papir... in za otroka pogosto zanimivejša in za njegov razvoj boljša kot marsikatera draga igrača iz duty free shopa. ZA MALE KUHL MUCE* ■jiç-Kuhl muc so včasih, ko sem bila majhna (tega je že davno), rekli tistim (otrokom in moškim), ki so se radi motovilili po kuhinji, ko je bilo najmanj treba. "Otroci, imate radi čokolado?" Kar slišim vas, kako vpijete: "Ne, ne, blek, fuj, ..." Za tiste, ki jo imate radi, pa tale recept za domačo, dobro čokolado. Nekateri pravijo, da je boljša kot Milka. Čokolade bo dovolj za štiri kuhi muce. Vvečji posodi zmešaj 10 dag kakava v prahu (lahko tudi malo več, le da mora biti to grenak, ne pa benko ali kaj podobnega, ki že vsebuje sladkor) in 50 dag (1 škatla) mleka v prahu. Vkožico nameri 2 del vode. Ko ta zavre, umešaj 1 kg sladkorja. To naj vre ob stalnem mešanju na ne premočnem ognju (toploti) 7 minut. Odstavi in primešaj 25 dag margarine. Ko se to raztopi, primešaj dobljeno zmes (sladkor, voda, margarina) v posodo, kamor si prej pripravil mleko v prahu in kakav. Vse gladko zmešaj, hitro vlij v pekač in kar z rokami (pazi, vroče je!) oblikuj, da bo masa enakomerno porazdeljena po pekaču. Počakaj, da se ohladi in strdi (če si vse pravilno delal, bo to že čez eno uro^Nareži na kocke in DOBER TEK. C' e hočeš čokolado še izboljšati, dodaj rozine, lešnike, orehe,... Ana Staži Didaktična igrača prispeva k razgledanosti otrok foto: Tatjana Sivec Strmšek Za vsak uspeh ali neuspeli se moram zahvaliti svoji ženi. Ne grem na ladjo, ki ima luknjo. Raje sedim na pručki na obali. GOSPODINJSKI NASVETI ■ PUST, PUST KRIVIH UST Družinski praznik božič in novo leto smo letos malo manj hrupno preživeli (v mislih imam petarde, katere so nadomestile lepše, predvsem pa nenevarne rakete). Najbolj domiselni rokodelci si že pripravljajo maske za bližnji ljudski praznik - pust. Včasih, ko so bile zime dolge in mrzle, je pust predstavljal prelomnico do bližajoče pomladi, ki so jo vsi težko pričakovali. Dandanes ni več tako, saj so zime zelene in sorazmerno tople. Vseeno pa misel na figuro, katero bomo predstavljali, budi naše ročne spretnosti. Nekateri si pripravijo čudovite maske in oblačila kar sami. Tako je užitek, ko znanci ugotavljajo, kdo bi to bil, popoln. Zanimive so skupine mask, ki tematsko obdelajo kako področje, npr. politiko, gospodarstvo, ... Seveda je praznik pustovanja povezan tudi s hrano. Po času kolin se je preostanek mesa že prekadil in posušil, zato bomo sedaj kuhali meso: suha svinjska rebra, suhe krače, za dietnike morda suho goveje meso. Za prilogo priporočam praženo kislo zelje, kruhov cmok, za priboljšek pa slavni pustni krof. Kruhov cmok za 4 osebe: 30 dag kruha 2 dag maščobe 2 dag čebule ščep popra muškatni oreh peteršilj 1,5 dl mleka 1 - 2 jajci 3 - 4 dag moke slan krop Star kruh narežemo na majhne kocke in poparimo z vrelim mlekom. Posebej na maščobi prepražimo čebulo in stresemo h kruhu ter dodamo še vse ostale začimbe ter jajca. Maso pustimo stati 15-20 minut. Tedaj dodamo moko, ponovno rahlo premešamo, oblikujemo cmoke ter jih v slanem kropu kuhamo 10 minut. Pustni krofi 1 kg mehke moke 5 dag kvasa 1 dag soli 7 rumenjakov 7 dag sladkorja 1 zavitek vanili sladkorja 7 dag masla 0,5 dl ruma limonina lupina 0,5 I mleka 40 dag marelične marmelade olje za cvrtje sladkor za posipanje z navedenih sestavin zamesimo kvašeno testo. Stepamo ga tako dolgo, da se loči od kuhalnice in sklede. Pri stepanju ga ne smemo s kuhalnico vzdigovati previsoko, da ne vtepemo vanj preveč zraka, zaradi česar nastanejo v testu prevelike luknje in so ocvrti krofi v sredini votli. Stepeno testo s prtom pokrijemo in ga damo na toplo vzhajat. Vzhajanega položimo na dobro Vsi imamo še v spominu mengeško prireditev Za kapelo na Kredarici iz junija pred dvema letoma. Najbolj zaslužni organizatorji se še vedno zbirajo. Dva dni pred novim letom si vza- pomokamo toplo desko. Razvaljamo ga za palec na debelo in ga zrežemo z obodom za krofe. Zložimo jih na pomokan prt, jih pokrijemo s prtom in pustimo, da vzhajajo. V segreto olje damo najprej en krof, da vidimo, če je dovolj vzhajan in če je maščoba dovolj vroča. Krof v roki obrnemo, da pride vrhnja, bolj vzhajana stran najprej v olje. Posodo nato pokrijemo in počasi cvremo. Ko krof na spodnji strani porumeni, ga obrnemo in ocvremo v nepokriti posodi še po drugi strani. Krof je prepečen, če se testo ne prime na pletilko, ki jo zabodemo s strani v krof. Pravilno vzhajani krofi se potope v olje le do polovice, zato nastane, ko jih obrnemo, na obodu venček. Ocvrte krofe polagamo na cedilo in potem na desko, pogrnjeno s papirnatimi prtiči. Od strani nad venčkom vbrizgamo v krofe marmelado in jih nato potresemo še s sladkorjem v prahu. Obilo uspeha in veselja pri pečenju pustnih krofov vam želi Justina Urbanec mejo čas za skupno mašo kar v Dovjem pri gospodu Francu Urbaniji, ki je zelo prijeten gostitelj. Lepo je delati z ljudmi, katerim vesela in poštena družba nekaj pomeni. PRIJATEL)! So lepi, zanimivi, dolgi, težki, prikriti, obrnjeni, poslovni, nemogoči, nejasni, globoki, radovedni, pametni, moderni, zaviti, takšni in drugačni in pojavljajo se povsod. 11 •a F 7 ? f Mi znamo z njimi RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE. PROGRAMSKA OPREMA SVETOVANJE *-—- B 2 D, 0. 0 LJUBLJANA TRŽAŠKA 2 MARIBOR GLAVNI TRG 17 I AMIGO ¿0.0 podjetje za kulturo, izobraževanje in rekreacijo 6123-1 MENGEŠ JELOVSKOVA 28 TELEFON / I AX 061 / 73 73 17 061 / 73 93 53 Spoštovani starši, vzgojitelji in učitelji! Že nekaj let poučujemo tuje jezike v vrtcu (od 2,5 let naprej) in v osnovni šoli. Vsi programi so naši, narejeni na podlagi izkušenj ter znanj. Kljub množici knjig, napisanih o poučevanju in za poučevanje najmlajših, smo čutili primanjkljaj v ponudbi didaktičnih pripomočkov. Mišljenje otrok počasi postaja abstraktno, zato malčki potrebujejo nazornost predmetov in pogosto srečanje z njimi. V podjetju MI AMIGO smo prešli od besed k dejanju. Zavedamo se, da se bo otrok veliko več naučil ravno ob igri. V ta namen smo se za začetek odločili za 4 različne didaktične komplete IGRAM SE IN UČIM 1. kovček - 6 kock - 36 motivov (enostavni predmeti) 2. kovček - 6 kock - 36 motivov (zahtevnejši predmeti) 3- kovček - 36 ploščic - 36 motivov (enostavni predmeti) 4. kovček - 36 ploščic - 36 motivov (zahtevnejši predmeti) Kratka pravila igre s kockami (podrobnejša so priložena v kovčku): igra je skupinska ali individualna. Otrok vrže kocko po tleh. Na vsaki ploskvi kocke je drugačna risbica (predmeti iz vsakdanjega življenja: sadje, živali, hrana, posoda, ...) Tisto, ki se mu obrne navzgor, mora poimenovati v materinem ali tujem jeziku. V kompletu ploščic so sličice enake kot v kompletu kock. Tudi ta igra je namenjena skupini ali posamezniku. Skozi igro otrok prepoznava predmete in osvaja poimenovanja za njih. Didaktični pripomoček je izdelan iz masivnega lesa in pobarvan z okolju prijazno zaščito. Otrok ima ob stiku z lesom prijeten občutek. Izdelek je zaščiten pri Uradu za patente. Cena enega kompleta je 8.000 SIT, možnost plačila na tri čeke. NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR: MARKO BOKALlC otroštvu Živahen juZnoital. PLES SPOROČILO, OSVESTILO VELIKO MESTO V NIGERIJI GRAIiCNA TEHNIKA SKOZI SITO VRSTA TROBILA VODNA ZlVAL S KLI SCAMI ODRSKI PRIZOR KIRURG VELIKONJA PRITOK ZAHODNE MORAVE PRI KRALJEVE! 4 SUMERSKI ROG NFRA I AO JA NA VESLA ZGODOVIN. POKRAJINA NAJDALJŠI PRITOK SAVE grega Zidan PRVO NARAVNO ŠTEVILO E A DESETERO-LOVKAR igralka dee JOŽE TOPORIŠIČ 1 TftT NI hi X KRAJ POD VELEBITOM 1BURJAI IGRALKA MAGNANI AM. IGRALEC (ALAN) SIOVANSKI NAROD BOSANSKO MESTECE OB JADRANU SPLOSCEN KROG F MOČNO TRAJNO ČUSTVO T NAKLADANJE FRANCOSKI CESAR SL. ZGODOV. (LOJZE) TIN. luka, turku DROG NA VOZU S SENOM 3- iinionov napiti K NEPRIJETNA ZADEVA NAJDALJŠA SIBIRSKA REKA 1" ZNAK ZA ENAKOST TRGOVEC S CENENIM RIAGOM A- NI UGODI N OBČUTEK USMRTITEV BREZ SOJENJA FR. PEVKA ih: lili TRIBAR-VNICA (0 GLASBENIK CHARLES HRVAŠKI i/i Mini (NIKOIA) T L A OLIVER MIAKAH O IZTOK I (IMA/IN RASTLINSKA BODICA MOS. TELOV. ORODJE T PEVEC RAMAZZOTTI E O NAPIS NA KRISTUS. KRlZU SOVJ.FIZIK, NOBELOVEC L 1958 (IGOR) DRŽAVA V VZHODNI AFRIKI RIBJE JAJČECE AM. TENISAC (PETE) A GOR. MED EVROPO IN AZIJO i SI OVENSKI DRAMSKI PESNIK (JFHNEJ) HRV.ZDRU-ZEVAEEC (JOSIP) KOVIC S \ 1= VELIK POLOTOK VVZHODNI SIBIRIJI A MEDN.BI GUNSKA ORGANIZACIJA del harmoniki URI ZNOGI SLEPI KUSCAR OTON ZUPAN« DEL BATNIH STROJI v tO OTOKV MOLUKIH IZRASTEK NA PTIČJI KOZI IGRALKA KINA BOZlCNI OKRAS ALI NIPlC h SLMUZIKOL (RAFALI ) H (J MESTO V JUŽNI ŠPANIJI B Ki' o DUHANJE TOBAKA H IIZIKAI NA KOLIČINA v NI WTONIII FR LITERAT (BORIS) KSENIJA VIUALI K. PRITOK UNE POLJSKA PTICA \i REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE NAPREDEK - VODORAVNO mops, kupe, obla, ogel, Aram, šota, Eva, drn, centralno, Samo, impala, Maier, Krivaja, ped, Irska, slinar. Zarja, oškodovanec, Moro, neon, rodan, kanadka, nomadi, curek, Als, Gutman, Švara, Anjou, RK, IJ, oče, VH, lava, ovijanje, Brain, NN, menarhe, Rolland, zel, adar, blagovnica, Vele, Idrijca, Rašica, snov, trener, taft Reklamna gesla: CENTRALNO SKLADIŠČE, DISKONT JARŠE, BLAGOVNICA VELE, RAŠICA, ZARJA, UGODNA PRODAJA NOVA NAGRADNA KRIŽANKA: Gesla, ki jih boste dobili na osenčenih mestih, pošljite na uredništvo Mengšana do četrtka, 10. februarja '94. Sreča bo med poslanimi pravilnimi rešitvami izbrala 3 nagrajence. 2. in 3. nagrada bo didaktični komplet za učenje materinega in tujega jezika IGRAM SE IN UČIM, 1. nagrada pa prinaša 60-urni jezikovni tečaj.