II. tedaj        y 6etenik 8# Ustopada.        „19'lisl. 1849.                                       r              II. polovice.
Hudodelstvo ne odide kazni.
(Povest.)
JJHivel je v mestu K. krojač. Ta sklene svojimu zapravljenimu premoženju z moritvijo in oropanjem ča-stitljiviga duhovna zopet pomoči, s komur je pod eno streho stanoval. Bil je v naj boljših letih. Dela bi bil sicer zadosti imel, ali smerdelo mu je. Bolj mu je dišalo zastonj jesti in piti. In če si je ravno kakšen krajcar prislužil, ga je rajši v kerčmi zasedel, kakor da bi bil svojim lačnim kruha kupil.
Ker sklep dobro prevdari, se o polnoči poda iz stanice, ki jo je na dvorišu imel, po stopnjicah do du-hovnovih sob. Vse je v mertvaški tihoti. Pazljivo ta-pa do kuhinje. Prižge svečo, in gre v sobo k duhovnu z železnim klinam v rokah. Viditi duhovna spe-čiga, se še bolj v njemu obudi kervoločnost. Z vso močjo vdari nevsmiljeno duhovna ravno na čelo. Ta, strašno bolečino čutiti, naglama žalostno zavpije, in skuša vstati. Ali drugi mahlej po ustih reveža popol-nama omami, in skorej na pol mertev nazaj v posteljo pade.
Ravno ko duhovna tako mori, sliši krojač nekoga na hišna vrata terkati. To ga tako oplaši, da na-
146
glo v drugo sobo skoči, si tam urno denarja in dru-zih reči nabrat. Popade iz nezaperte skrinje listnico, v kteri je bil bankovec za 5 goldinarjev, dve srajci, suknjo, in mošnico denarjev. Srajce pobaše okoli sebe, suknjo obleče, in gre v sobo, kjer je duhovna moril.
Pa kako mu lasje po koncu vstajajo, ko vidi duhovna kervaviga pred sabo stati. Ta namreč se opomore, in si s svojo -zadjna močjo prizadeva, strašni-ga morivca v pest dobiti. Spopadeta se. Ali smertni strah krojača premaga. Jzterga se duhovnu iz rok, in beži pred njim iz sobe v kuhinjo. Duhoven za njim. Krojač je prisiljen se zopet v bran staviti. Duhoven ves kervav, steza roke proti morivcu. Krojač pa vi-diti nož v rokah, mu ga izvije, v trebuh sune, in verze nezmožniga duhovna ob tla. Kmalo Bog konča duhovnu strašne bolečine. Preden odide, zapre krojač kuhinska vrata, in skrije ključ nekaj 'časa pod kup kamenja, potlej ga pa v vodnjak verze, kjer so ga še le čez letni dan najdli, da bi gotovo vsak sled do morivca vničil.
Pogrešijo kmalo duhovna, Ko ga le nikjeif n'v bilo, vrata vlomijo in najdejo mertvo truplo. —
Po okolišini pa, da so zlo vredne reči vse na miru bile, si jih je dosti mislilo, da ni lakomnost vzrok niorilve. Natanjko zdaj pazijo na krojača, ki večjidel le pijan od kerčme do kerčme tava. Kmalo pa ga zaprd. — Dekla iz ravno te hiše, v ktdri je krojač stanoval, je bila namreč tisto noč okoli desete ure iz rajanja domu prišla, in ker so bila vrata zaperta, je morala pred hišo prenočiti. O polnoči, ko se iz spanja predrami, sliši stok iz duhovnove stanice Ker se ji luč bleši, meni, da gospoda po udih terga, kar ga je dokajkrat mučilo. Kliče in prosi gay da naj ji ključ skozi okno verze. Pa kmalo zasliši ropot ^ in čez ne dolgo hojo po stopnjicah. Pogleda skozi ključavnico, in vidi krojaču natanjko enaciga človeka po stopnjicah priti, ki se je po dvorišu zgubil. To pripoved so tudi druge okolišne tako močno podpirale, da ni bilo dvomiti, da je duhovna krojač vmoril.
147
Celi letni dan je dopernešeno djanje v ječi tajil, m se pravičniga delal. Ko mu pa pri sodnim izpraševanju povejo, da ga je dekla vidila po polnoči iz; duliovnove sobe iti, ostermi. — Bledeči obraz kaže na tanjko bor, ki ga v serci ima. Na eni strani mu terdoserčno tajenje obeta prostost in življenje, na e-ni pa, ako djanje obstoji, se mu kaže rabelj iu zaslužena sramotna smert. Skoraj četertin ure molči. Nazadnje vender obstane s prošnjo, mu kazen polajšati, in pokaže se, da niso bile vkradene reči vse skup še deset goldinarjev vredne. Vse je dobri sodnik skušal, krojača zasluženi smerti oteti; pa že pretečeno življenje ga hudobniga in vsake milosti nevredniga kaže! Bil je v enajstletni vojaški službi 24krat kaznovan; in še ko pove, da je nož, s kterim je duhovna prebodel, še dolgočasa rabil za kruh rezati, odpade sodniku popolnama up ga rešiti. Oterpnjeniga perca sklene življenje na vislicah v rabeljnovih rokah.
Vidimo po tej zgodbi, da še tako skrito storjeno hudodelstvo pride na dan, in ne odide kazni. Naj bo tedaj naše djanje vedno tako, da se ga nam ne bo treba ne pred Bogam,  ne pred  ljudmi sramovati.
Nace Dolinar. Vojska in orožje starih Slovanov.
Stari Slovani so imenovali vojsko bran. Ta beseda nam spričujejo, da so bili miroljuben narod, da niso vojske začenjali, ampak se sovražniku le branili. V vojski pa so se obnašali serčnoy junaško. Ker so bili poljodelci, so pervo Vojaško orodje kar od pluga jemali. „Bron" (brana) pomeni Poljcu, Serbu, Rusu še dan današnji puško ali pukšo. Staroslovanski bog pravice „Provo" v Vagrii je imel v irokah ščit, plužnimu certalu (velikimu železu) podoben.
v
Ščite in meče so imeli železne, ki so jih umeli toč-
v
no rabiti. Ščit je bilo okroglo-podolgasto železo, ki so ga Y levici pred sabo deržali in ž njim sovražnikove strele (pušice) stregli, da jih niso ranile. Meč so, po besedi (mečem) isoditi, iz daleč v sovražnika metali.
148
Nož je bil dolg, sedajnimu meču podoben. Toraj pravi še več Slovanov mečevimu obutku nožna, nožni-1 csl, nožnice i. t. d.
Kopje so imenovali sulice, pušicam so rekli strele — pred kot ne zavoljo streline naglosti, ki iz Miška švigne.
Vse vojaško orodje z eno besedo so imenovali orožje. Kadar je bilo sila, je mogel slehern na vojsko. Zupani so sklicali vojšake, kterhn se je odslej reklo svatje. Kakor nam, so pa bili svatje tudi njim ženitvanski gosti in sicer zato, ker je bila njih svatba ali ženitev nekoliko vojski podobna. Od tega drugikrat bolj na tanjko.
Cela vojska je bila v ž upa ni je razdeljena. Vodja vsake žapanije so imenovali starašina. Zapovedniku cele vojske pa so rekli boje voda, ktera beseda se je kas-i neje v vojvoda in vaj voda spremenila.
(Dalje sledi.)
Kolomb najde Ameriko.
CDalje.)
Kolombovi sovražniki niso   nehali  Kolomba   černiti.
v
Drugi kraljevi poslanec in pooblastenec pride iz Span-skiga tožbe zoper Kolomba preiskavat. Ta mož, tudi sovražnik zatoženiga, da Kolomba kar z verigami zvezati in zapreti, potlej pa na Špansko k odgovoru odpeljati.
Ko pa ladija ni bila več daleč od španske dežele, stopi zapovednik pred Kolomba in mu hoče verige odkleniti. Kolomb pa ne pusti, rekoč: Vsa španska dežela naj vidi, kako povračujejo temu, ki je nov svet najdel.
Kralj se kmalo prepriča, da so bile laži, kar so čez Kolomba sovražniki kvasili. Ga prijazno sprejme in pravi, da mu ni bilo za voljo, da je njegov pooblastenec tako gerdo ž njim ravnal. In nevtegama pokliče kralj tega svo-jiga pooblastenca po imenu „Bovadila" nazaj.
Pri vsim tim pa ostane kralju neka nezaupljivost do Kolomba v sercu. Toraj ne zvolji Kolomba, ampak nekoga druziga za zapovednika novih dežel. Tudi je moral Ko-
149
lomb cele dve leti za ladije prositi j da bi še enkrat novi svet obiskal.                            <
Poslednjič dobi vender štiri slabe ladije. S temi se poda 2. dan sušca 1502 četertič na pot. Ali ko dospe do ljubljeniga „Hajti", malovredni zapovednik najdniku tega otoka z ladijami še prijeti ne dovoli. Eolomb gre žalosten, vender serčin dalje in išenoviga navprečniga pota. Pa ga ne najde. V nevihti se mu poverh še ena ladija potopi. Po velikih nevarnostih in nadlogah pride vender na otok „Jamajka.ft Tukaj se mu razbijejo še une tri ladije in Ko-lomb z vso družino je zdaj med divjimi ljudmi v naj večji sili. Kaj je bilo storiti?
Dva serčna moža izmed Kolombovih ljudi se prederz-neta, se v dveh izdobljenih drevesnih deblih po morju spustiti. Veslata in veslata. V desetih dnevih pribrodita srečno do „Hajti." Ali še le čez osem mescov sta se zamo-gla z dobro ladijo k zapušenim verniti in jih rešiti. Bolan in prepaden prevelike žalosti, da so ljudje tako nehva-, ležni, se verne Kolomb spet na Špansko.
(Konec sledi.)
V jamo pade, kdor jo drugim koplje.
V Linvilu, francozkim mestu, vpraša mejni čuvaj kmeta, če kaj takiga na vozu v mesto pelje, od česar bi bilo treba plačati. Pravi, da ne. Ko pa čuvaj voz pregleda, najde V mervi verč žganja. Kmet se roti pri večnim Bogu, da od tega nič ne ve. Mu reko čuvaji: Mi smo pa že pred pol ure vedili. Revni kmet mora plačati, kolikor je bilo odsojeno. Siromak toži svojo nesrečo vsakimu, Ki se ž njim sostane, rekoč, da je na mestu, kjer so žganje" najdli, poprej taka in taka canja jabelk stala, ki mu je vkradena. Kmalo potem najdejo mestni čuvaji canjo z jaJ belki Vred pri dveh kmetiških prodajavkah. Peljejo obe-dve na pravico. Obstanete, da ste res one kmetu canjo z jabelki vkrale, in verč z žganjem podvergle, potem ga pa mejnim čuvajem zato ovadile, da bi bile postavno darilo dobile. Povedale ste nadalje, da ste ljudem že precej ča-
150
sa reči podmetale in jih odajale, postavno darilo dobiti. Da bi ju bilo veselje menilo, zapro obedve v sedemlet-r no ječo.' Kmet pa je dobil plačane denarje in canjo z jabelki nazaj. Res je tedaj, kar pregovor pravi: V jamo pade, kdor jo drugim koplje.                       p. m.
Ptičja zvitost.
Ako ptica, ki na jajcih sedi, sovražnika blizo vidi, ga skuša z zvitostjo prekaniti. Nektera ptica, ki na tleh gnjezdi, ne sferfra kar iz gnjezda kviško, ampak teče skrivaj po travi ali germovju nekoliko od gnjezda prec potem še le zleti. Nektera pa, ki ima gnjezdo na germu ali drevesu, zleti na tla. Večkrat boš slišal izuenadi v hosti blizo sebe na tleh kako ptico milo milo na tleh čivkati. Komaj se po travi vleče, kakor da bi ji bila nožica ali perutnica zlomljena. Tako si prizadeva tvoje vsmiljenje obuditi. Timčasi se skerbna starka če dalje bolj odL gnjezda poinikuje. S čim boš pa hotel "revico, ker jo 'miluješ, prijeti, -¦-• ferrr — bo zletela ko blisk in z veselim žver-golevanjem oznanovala srečno rešenje svojih drobnih jaj-čič ali ljubljenih mladičkov.
Premedena tatica.
V nekim mestu pride o mraku žena, kije lonec sred-« nje velikosti v opasu (birtahu) deržala, v prodajavnico po kave ali kofeta. Kupčevavec ji hoče kavo v zavitek stre-sti. ,.Ni Vam sila zavitka tratiti, kar v lonec jo stresite'f —\ mu pravi. Zdaj mu hoče denarje šteti. „0h, kako sim po~ zabljival Naj lonec tačas tukaj pustim, kmalo bom z de-i narji nazaj/'
Pa je le ni. (tez nekoliko hoče kupčevavec lonec tia stran postaviti. Kar vidi, da nima dna. Kavo je bila gq-> spa Pupkarca v opasu sabo odnesla, Kupčevavec je vj svojo nesrečo ni poznal.
15|
Kraljeva igra.
Kraljevo igro obhaja od deset do petnajst deklic na Serbskem in Slavonskem vsako leto v nedeljo sv. Trojice. Ena deklica, ki pa mora biti zala in srednje velikosti, se imenuje kraljica, druga kralj, tretja zastavnik, četerta flvorkinja. Kraljica je z zagrinjalom pregernje-J na; kralj s cvetlicami ovito glavo in mec v roki derži, zastavnik pa belorudečo zastavo (bandero). Ko pride obhod h kaki hiši, se kraljica vsede na nizek stol, kakoršni so na Serbskem v navadi, dvorkinja za njo stoji, in druge deklice se v podobo polomesca vstopijo; potem gre kralj na levo, zastavnik pa na desno. Polomesec se pomakne dva koraka na levo, potem spet dva koraka na desno. Kralj in zastavnik, ki sta proti polomescu ohernjena, ne plešeta v družbi, ampak sama zase, uni maha s sabljo, ta pa z zastrtvo. Tako plešejo od hiše do hiše, in vsakemu, kterega v hiši najdejo, naj bo majhen al velik, posebej pesmico zapojejd. Večidel potem kako majhno darilo prejmejo.                                                   Cegnar, (siovj
lUa deklici obleka zgori.
Dan vsih vernih duš imajo Ljubljančani navado grobe svojih nepozabljivih vmerlih s cvetlicami venčati in na njih luči zažigati. Letošnji dan vsih vernih dušic bi bila svečava skoraj žalostna smert kakih osem let stare deklice Ljubljanskiga mestnjana. Ko se okoli olepšanih grobov z nastavljenimi lučicaini suka in jih ogleduje, ji popade ogenj krilo, in se tako hitro razširja, da So jo komaj oteli, da ni zgorela. Oblačila pa so skoraj popolnama zgorela. Posebno sta jo zgodila dva gospoda, ki sta deklico naglo s svojima plajšama ogernila in tako ogenj zadušila. Revno deklico so zlo opečeno v bolehnico odnesli. Pravijo, da bo ozdravila. Deklice! naj vam bo ta žalostna zgodba v poduk, kako skerbno se morate zlasti ve" s svojo nevarno obleko ognja ogibati.
152
Kokot i kokotiček. «
(Basen. — Nekoliko z ilirsk. oblik.)
„Čuješ, dečko!2* kdo ti je dovolil, si po mojem dvorišču hrane iskati i gnoj razkapati?" kriči kokot nad kokotičkom. „,.Ne bddem Vam vsega požerl, ne, ako si kakovo zernice poiščem l"lC se mu otresne kokotiček. „Od-lazi, ti velim, 3) na svoje berbat!" „„Ne bddite tako bedasti; j Vi čete dosta imati."" Te besede staroga kokota tako razjadijo, da mahom ») nad derznoga mladiča plane iga kani (misli) luto s) nažvižgati. Mali pak to viditi naglo prepreže i pohlevno ga prosi, rekoč: „„0j pradragi sosed! za Boga miloga Vas prosim^ da mi oprostite i dovolite, da si samo još 6) pet zernic poiščem. Jako sim gladan. Na Vašem dvorišču je toliko zernja, a na mojem ni jednoga! Dovolite, dovolite, Vas lepo lepo prosim.""
Prijazne besede staroga kokota pomirijo, i dovoli mu kmalo, rekoč: Zapazi si dečko mladi za vavek,V kar pregovor pravi:'
Rahla beseda zlobnost vtolaži, mehka beseda serd ste re,                                       j, Navratil.
Smešnica.
Nekdo dobi v pretepu zaušnico. „Jeli to za res ali za šalo (špas)?" vpraša vdarjeni. „Prav za res, mu odgovori uni." — „Ako je za res, naj bo; zakaj take šale bi ne hotel terpeti" povzame ta in si menca goreče uho.
Slovniške besede slovenske slovnice.
(Dalje.)
Stopnje prilogov (Vergleichungsstaffeln der Beiwor-ter) — perva ali stavna, druga ali sodna, tretja ali presežna (1., 2., 3. Vergl. Staffel).
(j Temeljne številnice (Grundzahlen), redne ali redovne šte,vilnice (Ordnungszahlen), razločivne številnice (Gattungszahlen), pomnoživne številnice ([Vervielfaltigungs-zahlen), vdelivne številnice (Vertheilungszahlen), ponav-ljavne številnice (WiederholungszahIen), vredivne številnice (Einreihungszahlen), razdelinske številnice (Bruch-zahlenj.                         (Dalje sledi.)
1) Kokot, petelin, kolo t i i! e k, petelinček, — 2) de i! k o, fant. 3) Odi ali, ti velim, poberi se, ti pravim, H) mahom, mahoma, preq, — 5) luto, hudo, 6) jo«,   »e, — 7) vavek, imiraj, na veke.
Rozalija Eger, založnica, J, Navratil, odgovorni vrednik.